Kis • GLAS SVOBODE SliOVENMKI TEDNIK £1 Kuiirn DiUfDM* LlIBHTi. [J^SJ^T^Jj Glas GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. "OD BOJA DO ZMAGE"! <%, "KDOR ME M1SU SVOBODNO, SE ME MORE BORITI ZA SVOBODO"! v Stev. 51. -;-— Chicago, 111. 21. decembra 1906. Leto V. ' , i 1 . ' : ■ Vabilo na naroCbo. Zopet se b'iia mo v o leto., in čas je, opozoriti vse resnično svobodomiselne Slovence, da ostanejo zvesti svojemu prepričanju tudi še za naprej in se v prihodnjem letn še tesneje združijo pod praporom svo bode in izobrazbe. Was list "Glas Svobode" postavil si je za -nalogo, širiti med svojimi rojaki pravo svobodo in izobrazbo ter stem indirektno onemogočati prizadevanja onih ljudij, ki — kakor v stari domovini — tako tu*li tukaj hočejo naš zapeljani narod obdržati še za naprej in če mogoče v še večji duševni odvisnosti kakor doma. Zato pa je dolžnost vsakega zavednega Slovenca, da materijelno in •daštv.K) p^pist-n?.' Hi^fec.Arbi. da se čim bolj razširi. "Glas Svobode" se je v kratki dobi svojega obstanka tako razširil, kakor malokateri drugi slovenski list v Ameriki. To je zadosten dokaz, da je potreben in da ubira prave strune. "Glas Svobode" bo tudi v novem letu to, kar je bili dozdaj: neustrašen, vnet bojevnik za koristi, svobodo in izobrazbo slovensko-amc-rikanskega delavstva. Kar je v naših močeh, storimo vse, da bo list čedalje boljše urejevali in pisan. Cim več bo pa naročnikov in čitatcljev, toliko več sc bo • lahko storilo tudi za list, toliko bolj ga bo -mogoče »spolnjevali. Z listom se razširjajo tudi ideje, ki jih zastopamo. List je govornik, ki govori s prijateljem in z nepri-jateljent Prinašali bodemo tudi v prihodnjem letu razme zanimive, poučne in izobraževalne članke ter vse važnejše novice. Pričakujemo, da na? bodo somišljeniki tudi še zanaprej podpirali z dobrimi dopisi in s poročili o važnejših in sp'oh zanimivejših dogodkih. V tem pogled« naj bodo našim pristašem izgled nasprotniki. ki za svoje liste neunior-no agitirajo ni tudi veliko pišejo. Zajedno opozarjamo, da bomo s prvo številko prihodnjeea leta začeli priobčevati daljšo povest, ki bo brezdvomno Vsem jako ugajala, ker je res zelo zanimiva. 2e radi te povesti same vredno si je list naročiti. Tu pa t am bomo prinašali vmes tudi krajše povesti z zanimivo in poleg tega podifčno vsebino. Izjavljamo, da se bomo vnaprej izogibali ko'ikor možno osebnostij ter se omejevali le na stvarne in take stvari, ki sl-užijo v izobrazbo. Prosimo torej svoje cenjene dopisnike, da to uvažujejo. List "Glas Svobode" ne sme imeti prostora zu osebne sovražnosti. Le kadar se bo šlo za načela, ne bomo pardonirall nikogar. • • • Nadejamo se, da tega poziva iu zavedne rojake nismo zastonj napisali ; nadejamo se, da nam tudi v •novem letu ostanejo zvesti vsi dose-dajni čitatčlji. naročniki in sotrud-niki, da se njih število še pomnoži in da b *no z združenimi močmi delali za korist in blaeor slovenskega deavstva v Ameriki po geslu: "Vse za svobodo in omiko!" Vabilo k seji. Dne 30. t. m. vnš se glavna letna seja društva "Adrija" štv. 3 v Johnstown. Pa. Na dnevnem redit 50 volitve novega odbora za leto 1907. Ker je od dobrega odbora odvisen ves napredek društva, naj se ja vsi Člani prav zanesljivo Udeležijo te važne seja. Mike Štrukelj, predsednik in začasni tajnik. Razgled po svetu. RUSIJA. — Rusko-japonska pogajanja glede uprašanj na Daljnem vzhodu, ki so bfla še tekom zadnjega tedna zelo nezadovoljiva, so se v zadnjem času obrnila precej na boljše, m tipanje je, da se ne bodo razbila. Sodi se, tla se bosta obe državi zje-d'.nili tudi glede pravic ribarjenji na severni strani Azije t j. ob sibirskem obrežju, — zlasti še, ker Rusi dobro vedo, da imajo premalo sredstev v |x>voljno varstvo teh pravic, in zato bodo raje dovolili tudi Jajxmcetn, da bodo smeli v tem vodovju ribariti. — "Živela revolucija!" — s temi besedami je šel v smrt ruski bori-telj za svolxxlo, Sokolov, ki se je z ,d verna j l riigima udeležil napada na admi- ia DubaTow. "Admiral je'TjiV v nog • le lahko ranjen, napadalci pa prijeti in obsojeni na smrt, k" se je nad njimi izvršila. — V Moskvi pa je bilo aretiranih 30 rev lucijoiKirjev, ki so pripadali tamkaj šii i revolucij ski organizaciji. Zaplenjena je bila z njimi vred tudi velika zaloga orožja, bomb. strelji-va in dinamitoa. ITALIJA. — Iz Kima se i>oroča, da se je tamkaj vršila velikanska protikleri-kalua demonstracija* Na tisoče demonstrantov, ki simpatizirajo s Francijo, obsojajo pa papeža in njegovo politiko v tem kulturnem boju na Francoskem, za katerega sc zanima ves svet, — zbralo sc je na trgu, kjer stoji poslopje francoskega poslanika, in izražalo veselje •nad možatim postopanjem francoske vlade proti katoliški cerkvi. Vsa vojaška posadka v Rimu je bila a-lafmirana in pripravljena, da brani papeža in N atikati, v slučr.'*♦ da bi razburjene nepregledne množice •hotele njemu kaj zalega storiti. Cel \'atikan je bil obkrožen s kavale-rijo, in mostovi, ki vodijo v pajie-ževo palačo, so bili zasedeni od vojaštva. Demonstrantom na čelu so bili razni socijalistiČni poslanci, med njimi tudi knez liorghese, ki so jih vod;li po u'icah- Procesija je hotela vojaški kordon predreti, a se ni jHjsrečilo. Potem so pa demonstranti v zasmeh zapeli cerkveno '"Miserere" (usmili se), in stem hoteli označiti konec klerikalizma Slišali so se navdušeni klici: "Živela Francija! Živio, Clemenceau!" (t i je' ntin'stcrski predsednik) in "Doli 1. Vatikanom!" (Vatikan je papeževa palača in ima tudi splošen pomen: katoliška cerkev). AVSTRO-OGRSKA. — Ljubljana, 18. decembra. — Tukajšni seismograf (aparat, ki zaznamuje potresne sunke), naznanja |)otres, ki sc je razprostiral na širjavo c>jo milj. Sodi sc, da je sre d išče sunka Mala Azija. NEMCI J A. — Državni z>W je bil nenadoma nazpuščen. Scdajuf ni bil po godu vladi. Razpisane so move volitve in vlada se trudi a vsemi močmi, da bodo izvoljeni njeni pristaši. 2uga celo z državnim nolomom. če bi volitve izpadle proti njej. Pozornost vse Nemčije je obrnena na prihodnje volitve. Razne stranke prid-*no izdajajo voli'ne oklice na narod, »n kakor se sliši, bo v volilno borbo posegel cesar osebno in razglasil cesarski manifest, v katerem bo ljudstvo pozival na boj proti cen t rumu (katoliški zvezi) in proti socijaltii demokraciji. FRANCOSKO. — Cerkveni boj na Francoskem bo kmalu končan. Vlada je zmagala na vsej črti in izvedla dosledno zakon o ločitvi cerkve od države. Postopala je proti katoliškim upornikom. sicer taktno in uljudno, vendar pa nepopustljivo. Katoličani se ne morejo prav nič pritoževati, da se jim je zgodila kaka krivica, Francoska vlada je liotela s svojo postavo o ločitvi omejiti le preveliki upliv katoliške cerkve, ki ga je imela v javnosti, in zdrobiti njeno nadvlado za vselej. Odvzeti komu neopravičene privilegije., pa se še nc pravi, delati krivico. Razni katoliški listi vseh narodnosti j (med temi seveda tudi "katoliški" listi v Ameriki I) strašno javkajo o zatiranju francoskih katoHičanov. To pa je vse le hinavščina. Katoliška cerkev bo imela na Francoskcm istfc pravice, kakor jih ima tam vsaka druga vera, ilič manj in nič več. Ako bi cerkvena oblast prostovoljne sprejela zakon, osfaalo bi katoli-ski'cerkvi'še mnogo ttgodtioMij, ki jih druge vere nimajo. iN s hujskanjem in očitnim ter Skrivnim ščuvati jem k javnim trj>orom pa je rimska duhovščina dosegla le to, da je rqnib'ika odvzela tudi te ugodnosti. Kavno v zadnjem času se je dokazalo, "da je ščuval sam papež francoske vernike proti vladi in da je bila sklenjena cela zarota proti republiki. Zaplenjena pisma pri papeževem nunciju v Parizu to doka-zujejci Pričakuje se. da 1>» Francija sedaj pustila na strani vse o-ztre ivi cerkev in še z večjo doslednostjo izvajala v zbofnicl sklenjen zakon. .j Prva poslcdica uppra od strani katoliške cerkve bo to, da bodo marali tudi bogosk'vci nositi vojaško suknjo. Na Francoskem je vpeljana splošna vojaška dolžnost, in duhovniki so bili doslej t etra oproščeni. Nadalje bodo morali duhovnik, prositi politično oblast dovoljenja za vsako cerkveno opravilo, kakor je na pr. treba takega dovoljenja za jame shode; novi zakon smatra namreč tudi službo božjo za javen shod vernikov. Ako bi katoliška cerkev prostovoljno sprejela zakon, odpadle bi vse te neugodnosti. JAPONSKO. — Japonska vojna mornarica, ki pride meseca februar ja v Honolulu, je nameravala obiskati tudi San Francisco. Sedaj pa poroča jajjon-ski konzul iz Honoltda, da se je ta namera zozirom na javno razburjenost Amerikanoev v Kaliforniji opustila, ker je vlada v Tokio v skrbeli, da bi se morda pripetil kak tragičen slučaj. TURČIJA. — Turški sultan je slab plačnik, denar 11111 gre nerad iz rok, zlasti ne plačuje vojaštva. Radi te njegove lastnosti je prišlo že večkrat v raznih provindjah turškega cesarstva do burnih dogxnlkov, kjer se je nezadovoljno vojaštvo kar javno spuntalo. Vendar v glavnem mestu samem, v Carigradu, se kaj takega še ni pripetila Pretečem pondeljek pa se je uprlo kakih 100 vojakov-{joniorščakov in zahtevalo zaostalo plačo in odpust iz aktivne službe. Več ( ficirjcv se je zamah trudilo, pomiriti razdražene vojake, bili so celo s kamni napadeni in nastal je splošen pretep, pri katerem je bilo več oficirjev in celo neki admiral občutno ranjen, šele, ko je iz sultanove palače Yildiz Kiosk prisopihal neki drugi oficir z naznanilom, da je sultan za ukazal takojšno izplačilo, so se vojaki notni rili. Su'-tan in njegovi ministri so bili vsled tega javnega upora silno razburje ni in prestrašeni. Ostalo vojaštvo in policija se ni vmešavala pra\v nič v pretep, ampak je mirno od strani gledala. Ameriške vesti. Teškoče pri panamskem prekopu. Letno jx>roči!o komisije za panamski prektop naglaša zlasti to, da ni dobiti pripravnih delavcev, in potrjuje, da se lx> v velikem obsegu nalpravil |>oskus s kitajskimi kuliji. Točasno je uposlenih pri gradnji prekopa 5000 belih rz Združenih držav, in okrtig 19,000 tujcev, med temi 8000 zapadnoindij^kih zamorcev, ki pa nc delajo stanovitno. Roosctvelt omenja, da so delavci nc-navadno dobro plačani in da je njih položaj veliko boljši, kakor za časa francoskega podjetja. Pri|>oroča kongresu, da se za delavstvo še bolj zavzema. Pomttn j kan je premoga, X zadnjih dnevih je pritisnil občuten mraz, a kar je najhujše, — v raznih državah severo-zapada primanjkuje premoga, ki se je silno l>odraži\ Tona mehkega premoga stane na pr. $18, trdega pa $«». Tudi živil primanjkuje. Prebivalstvi gleda s skrbjo v bodočnost. Vsemu temu pa bi se prav lahko odpf moglo, če bi železniške uprave ne bile toli zanrkerne. Premoga in živil je |x> drugih državah dovolj, fceda železnioam nedostaje vozov za transport v prizadete |>okrajine. Predsednik Roosevelt sc je pri konferenci, ki se je nalašč v to svrho sklicala v Beli hiši, energično potegnil za to, da se postavnim potom od»pomore sedajnemtt (»manjkanju železniških vozov. Zlasti je konfe-riral glede tega s senatorjem Ilans-brough, ki je tlobil iz North Dakote, Minnesote in Nebraske veliko vzue-mirjajočih poročil o preteči nevarnosti. Štrajkf — Prav lahko je mogoče, da nas bo novo leto presenetilo z velikanskim štrajkom. Uslužbenci pet obrežnih vzhodno od New Vorka ležečih in v to mesto se stekajočih železniških sistemov so namreč s svojimi kompanijami v razponi radi povišanja plače. Uslužbenci zahtevajo 5 centov več na uro, kom-panije pa so jim voljne dati le 4 c. Sklenili so že štrajkati, vendar še potrebuje sklep odobritve glavnega predsednika organiziranih železničarjev. Ta se bo še enkrat simstil v pogajanja z železniškimi družbami. Ce b> tudi ta zadnji poskus brezuspešen, se bodo pa udarili l Zmagali bodo gotovo delavci. I 'rednost ameri Iranskega lesu se ceni na približno 1000 milijonov dolarjev. V takozvatiih rescrvaci-jah se nahajajo še velikanski gozdovi, ki reprezentujejo to vrednost. (Iz Rooieveltovega poročila o javnih zemljiščih.) Še vedno japonsko-kalifornijski spor. Bivši tajnik trgovinskega in delavskega oddelka v zvezni vladi, Mctcalf, je predložil v torek dne 18. t. m, zbornici obširno, 37 stranj obsegajoče i>oročilo, ki se peča s to, še vedno ne rešeno zadevo. Predsednik Roosevelt pravi o tem jx> ročilu, da vsebuje tri sporne točke: izključitev japonskih otrok iz javnih šol v San Francisco, bojkotira-nje japonskih restavracij, in nasilnosti" proti Japoncem. Glede pnve t«£kc ojK)zarja Roosevplt na jako majhno število šolo obnfkujočih japonskih otrok (namreč komaj u-krog 100), radi katerih se pač ne splača ustanavljati posebne šole za nje, ker stanujejo dotične japonske družine raztresene po celem mestu; poleg tega so japonski otroci lepega vedenja, zelo talentirani in držijo mnogo na snažnost. Ako se jih torej iz javnih šol izključi, pomc-njalo bi toliko, kakor onemogočiti jim sploh šolski obisk. Jedino, čemur bi se moglo ugovarjati, je to, da obiskujejo te šole tudi taki Ja-ponci, ki so že nad 14 let stari. — Glede nasilnostij, ki jih izvršujejo domaČimi nad Japonci, omenja Metcatf v svojem ]>oročilii. da jih obsojajo vsi l»ljši kalifornijski državljan K Vsi zavednejši meščani se teh vzdržujejo, a reči se mora, da se napadi ne dogajajo v svrho ropa. marveč jedino le vsled p'emenskega sovraštK-a. V času od 6. maja do 5. novembra je bilo naznanjenih 290 takih napadov, proti katerim je policija brez moči (?). V San Francisco, ki šteje sedaj 350,000 prebivalcev, živi 6000 Japoncev. — Poročilo pravi nadalje, da je stvar zvezne vlade, da poseže vmes in preskrbi Japoncem i>otrebno varstvo, katerega jim kalifornijska državna oblast ne more dati. Lokalne norice. št raj k pekovskih pomočnikov. Z dovoljenjem "Bakers & Confectioners' " unije je v torek dre 18, t. m. prenehalb delati 170 članov "Kosher Bakers'" unije, ker 50 mojstri odpustili 21 pomočnikov in poskušali nastaviti na njih mesta ncunijske delavce. Od stavke je prizadetih 18, večinoma v "Ghetto" ležečih pekarij. Jednaka stavka traja že nakj časa sem budi v New Yorkiu Bančni polom. Prebivalstvo ob Morton parku je bilo v ponedeljek presenčena Lincoln banka 11a 52. cesti in NV. 25. ulici je zaprla svoje uradne prostore in marsikateri vlagatelj si ne bo mogel omisliti običajnih božičnih ali novoletnih daril! Lastnik banke, NVm. J. Aktjnson. je izjavil prejšn, dan, da se je v zadnjih to dnevih tu. loženega denarja toliko dvignilo, da ni v stanu nadaljnim tozadevnim zahtevani ugoditi takoj, in vsledte-ga da je prisiljen banko zapreti. Primanjkljaj znaša $70,000. Atkinson se je mnogo spuščal v špekulacije z zemlj.išči, a ni imel sreče. O11 zatrjuje, da bo primanjkljaj $70,-000 lahko poplačal, ako se mu dovoli 6odnevni rok, kakoršnega o-menja zvezna postava. — Lincoln banka je bila inkorporirana z akcijskim kapitalom v znesku $50,000 ter je p'ačevala obresti od vlog. Pred pustna veselica! Slovensko narodno podporno društvo "Slavija" št v, 1 v Chicagi priredi due 5. januarja 1907 v Narod-dvorani 11a 18. in Centre a ve. veliko predpustno veselico, za katero sc vršijo že sedaj obsežne priprave. Imenovano društvo podati hoče svojim rojakom nekaj izrednega, nekaj takega, ki bo ustrezalo vsem Slovencem brez izjeme in v vsakem ožini; našli bodo svojo zabavo najbolj razvajeni veseljaki. Sodelovali bodo pri veselici rAzni priznani pevski zbori in izvrstna godba,-kojc poskočni zvoki bodo spravili mlado in staro ma noge. Poleg tega so na programu še razne druge zabavne stvari, katerih pa za sedaj še nočemo izilati, ker želimo, da se te veselice udeleži kar največje števi'0 Slovncev in jih ne maramo že poprej o vsem poučitii Komur je v resnici mar zabave v krogu, svojih rojakov in kdor se hoče v predpusttvem času enkrat pošteno razveseliti, naj nas dne 5. januarja 1907 obišče. Pripravljalni odbor. ROJAKI, NAROČUJTE ti "CLAt SVOBOrt." ........ L ... mhiMišt OLA.B BTOBODB Božične misli. Priobčil Ivan Mole Ar. Božič ... Božič ... Božič ... Pri spominu na svoja otroška leta, ko se mi še ni bilo treba' boriti s tisočerimi et oglasijo božični zvonovi, ko spet zadoni klic: mir ljudem na zemlji — plakali bodo t,-soči in milijoni... plakali, a ne ra-di tega, ker ne bodo v stanu kupiti lepotičja za božična drevesa, sili toplih kožuhov, da bi šli v svetišča, kjer se bo slavilo rojstvo Jezusa Kristusa — I>ač pa bodo plakali. ker jim bo nedostajalo koščka kruha, da nasitijo sebe in svoje otroke. O božična drevesca, ves blesk in sijaj vaših dragocenih kjininvv in lepotin v palačah — ne bo prekosil lesket solza, ki bodo kapa'.e iz oči j trpinov! Proletarec si pa ive želi za božični praznik samo bo'.jega kruha, temveč tudi počitka. Pri prosto slovensko ljudstvo se iz izrednega spoštovanja do tega dne ne upa premakniti niti najmanje stvarce, razen te ga kar je absolutno potrebno. Dru gače pa je v širjem krogu tega mravljišča — človeške družbe. V Ameriki, ki je "dežela svobode , pritiska dandanes proletariat kapitalistična mora; delavec je plačani suženj. Tu se nič ne gleda na praznik in počitek, delati se mora trdo in krvavo — in samo zato, da ima kapitalist večji dobiček. Ne rečem sicer, 'da se pri velikem številu delavstvu ne vpošteva Božič kot praznik, toda na tisoče in tisoče jih je, ki bodo ves božični dan prebili v smrdljivih tvornicah in !,ri Zrečih plavžih in izvrševali navaden posel, kakor vsak drugi dan. Recimo, da dela v jedni taki tovarni 100 delavcev. Vsak tak delavec bode na Božič. kakor vsak drugi dan, produci-ral povprečno za $5 vrednosti blaga. Svota teh $5 je po vsej pravici popolna delavčeva last Toda i» sedanjem kapitalističnem sistemu temu n'r tako. Kapitalist bode vrgel delavcu $1.50 a'i kvečjemu $2 In ostanek $3 ali $.V5° 1)0 1ja P°basal v svoj žep. In kakor znaša produkt jednega delaivoa $5. tako velja pro. dukcijavseh stotero v tvornici $500. (XI teh $500 ostane delavcem $150 ali $200, a ostalih $300 oziroma $35° ffre pa v torbo kapitalista, za ktero svoto si Jahko nakiti bož;čno drevesce, je pečene fazane in pije šampanjca, a še mu ostane, žie-negia dneva, pojdimo še dalje in poglejmo nezaslišano potratnost, ki je zvezana steni praznikom. Koliko denarja se zmeče za neštevilne in čisto nepotrebne reči, ki se kupijo samo zato, d-a povečajo sijaj hiš rakozvamh boljih družin in sijaj palač naših "velikih knezov" — milijonarjev. Sama božična drevesca, kjer se bleste zlato,, rubin i in di jamami — žulji ... znoj... m solze -modemih su«njcvapež, edini pravi namestnik Kristusov, bo na božični dan čltal mašo v stolni cerkvi, ki reprezentuje milijone bogastva — v plašču in tiari, ki >ta vredna tisoče... A Kristus, ki se je rodil v štaMci, je v navadnej proletarskej obleki pridigal množicam |*>d milim neboim. Kaj vidimo zdaj iz vsega tega? Bogastvo, sijaj in razkošje, v kte-rem se valja združeni (posvetni m cerkveni) kapitalizem — revščino, jok in bo!, v kterej umira proletariat ,.. siromašne delavske mase. Božič, Kristov rojstni dan, zad< voljuje Je prvega, a drugemu (pro-let ari jatu j prinaša toliko več brid kosti. Ali ni |)omoči zoper to krivično nejednakost ? Je! —Jel Kakor so se tlačeni sloji prva leta naše časovne dobe zgrinjali o-koli — revolucionarja Krista, tako m ramo dandanes tudi mi pro'e tare i okleniti se prapora, ki se bori za jedrtake pravice za vse ljudi. Kapi-tal:stična zgradba, klena še dane1 oklepa vso človeško družbo, — mora past i v prah. In na razvalinah sedaj tie strohnele zgradbe — t »ode -zraslo novo veličastno poslopje socijalna republika. Ta velikanski bratski dom za slehernega zemljana •re bo padel, kajti temeljil bode na načelih: jednakosti, bratstva in svobode. Ne poprej — še-le takrat bode zagotovljen- Mir Ijuidem na zemlji! Izvleček Iz pravil In poslovnega reda 8. N. P. J. ROJAKI, NAR0ČUJT1 «1 "OLAt SVOBODI." Namen Jednote je združiti slovenski živelj v eno skupino, ter svojim članom pomagati v bolezni, nezgodi, onemoglosti in smrti; po magati udovam in sirotam udov, ter jim lajšati njih žalostni položaj ; nadalje pa tudi spodbujati svoje člane k vedi in omiki, kakor tudi jih nairdajati s čutom do narodnosti in splošnega bratstva. Jednota obstoji iz krajevnih po-družuic, to je iz posamezmih v raznih mestih Združenih držav ustanovljenih jH»dpornih društev. Podružnica mora imeti najmanje 10 članov, če jih je manj, priklopi jih Jeduota k vže obstoječi najbliž-nji podružnici. Vsaki član mora plačati pri pri-glašenju — to je ustopnine $1, mesečnine $i in -'5 centov za vrhovno zdravniško izjavo. Če bi prosilec ne bil vsprejet, [>ovrne se mu ta vplačani znesek. Jednota ponuja svojim članom nastopne udobnosti. Za časa bolezni plačuje ta svojemu članu jk) $1 na dan, vender bolezen mora trajati najmanje 7 dnij. Če traja bolezen čez pol leta. dobiva član jk> preteku pol leta 5° cavtvn' uucvrr.' C-s us član umrje, splača se njegovim dedičem $500 inmrtnine. Če smatra zdravnik obolelega člana |xi preteku enega leta bolezni ne zdravljivim, mu plača Jednota celo usmrtnino, t. j. $500 in s tem preneha biti ud S. N. P. J. Takoj ob začetku bolezni pujavi naj se član pri svojem društvu, katero mora preskrbeti zdravniško izpoved, ter jo v pošlje Jednoti v odkai bolne podpore. Tajnik društva mora pa preskrl>eti vse v to določene listine, ter jih vposlati s prijavlje-njem bolezni glavnemu tajniku Jednote, kateri potem likvidira svo. to poti pore. Tajnik mora na to paziti, da se vjemajo njih poročila z zdravniškim |>or čilom to je da se vjema čas trajanja bolezni do časa ozdravljenja. Da se uvede enolično uradovanje v vsa S. X. P. Jednoti priklopljcna društva, podajam nekoliko poslov-nega reda, katerega naj se uradniki sosebno pa tajniki dništev drže, a v vsem ostalem pa sledijo vže v pravilih podanih določilih. Ta poslovni red se poglavitno tiče samo pri sestavah listin, katera niso v pravilih razvidna. Za vsakega na novo prist^pivše-ga člana ali članice se mora sestaviti prošnjo. V prošnji mora biti jasno iu točno razvidno ime, naslov kakor tudi rojstni podatki prosite- 'ja. Podpis proshelja se mora poenotila vjemati z imen< 111, katerega tajnik vpiše: A ko se prosit el j n. |»r. podpiše ankovič" — naj ga tajnik ne zapisuje "Jancovich" ali celo drugače. tej prošnji naj bo tudi natanko p. pisano, komu prositelj v slučaju svoje smrti zapušča usmrtili 110: N. pr. "svoji materi Ani Jereb _ svojemu bratu Antonu Jereb $250 — ne pa "mater: iu bratu, vsakemu polovico." S to prošnjo .se potem spremi čakanca k zdravniku, kjer naj odgovarja od zdravnika stavljena vprašanja. Tam mora čakanec tudi ua zdravniški izpraševalni poli pod pisati svoje ime. Zunanjo stran te prošnje pa >p>l-ni tajnik društva le v toliko, da za piše ime prošnifca, ime in kraj društva. Sprememba poslednje oporoke naj sc naznani Jednotnemu tajnik., le takrat, če se ista v resnici spremeni, kajti ojjoroka na prošnji je I javna le du, spremembe in če član ostane pri prvotni oj>oroki, ni treba drugih listin nego prošnjo, v kate-rej je takoj ob pristopu izrekel svojo zadnjo oporoko. Če član oboli, preiskati ga mora zdravnik, kateri na "zdravniški izkaznici" popiše bolnikovo stanje in ta zdravniška izkaznica, je tudi ob- enem prijava člana bolnim Ako je član izven društvenega krajia, mora to "zdravniško izkaznico" notar poveriti, katero se potem vpošlje glavnemu uradu v likvidiran je bolne podpore. ' Če je bolnik hudo bolan, ter ga zdravnik mora na domu obiskovati, takVat naj zdravnik spolni • "Doctor's Certificate ' ali "zdravniško spričevalo. Na kraju tega spričevala sc pa podpisujejo bolniški obiskovalci iu sicer na dan obiska Torej če so bili Obiskovalci pri bolniku deseti dan meseca, naj se podpišejo i>od številko 10. i. t. n. in ta listina ostane pri društvu, za slučaj tnadaljne uradne potrebe. Ako se nahaja bolnik v bolnici, naj se od bolnice zahteva potrdilo, katero sc potem z drugimi listinami vpošlje Jednotnemu uradu. Kadar se zahteva b I110 jxxjporo izpolni nraj društveni tajnik "Plačilno nakaznico" a spodnjo "bolniško izkaznico' pa spolni zdravnik. Kjer se na plačilni izkaznici glasi "1'radni j>ečat", tam naj društvo ne pristavi svojega pečata, pač pa na levi strani bolniške izkaznice, kjer je označeno "društveni jx-oat". Tudi naj ne pozabi to izkaznico podpisati od društva postavljeni l> Iniški odbor, ter postaviti v na. menjeni prostor tudi dan ob ska. Na splošno naj se |*a društveni tajniki d rži jo čVna-l.-in I! .. ki so tiskani na zadnji strani plačilne izkazircc. Če dru-štvenik umrje, mona društvu preskrbeti pogreb, čegar stroški naj ne presegajo $75. To svoto potem plača Jednota društvu. C'c pa p greh preskrliijo sorodniki, dobijo oni gori imenovani znesek $75. Če bi umrli član pa za pogrebne stroške d ločil večjo svoto nego $75, se ta svota odtegne od usmrt-nine ter p'ača istemu, kateri ]*>-greb preskrbi. Kadar se zahteva usmrtnina, mora tajnik društva preskrbeti "mr- tvaški list". Ta list je razdeljen v tri dete; prvi del spolni društvo, drugi zdravnik, a tretjega pa, po- grebnlk. , Pri tem se ne sme pozabiti, da mora ta mrtvaški list jKxl^isati tudi "javni notar". Ako se je pa član ubil ali na nenaraven način prišel ob življenje, takrat sc mora tudi poslati z mrtvaških! listom Coroners Duplicate Inquest. S temi listinami se tudi vrne po lico, katero se po izplačilu usmrtili ne razveljavi. V slučajih nezgod ali takih nesreč, pri katerih zgubi čtan del svojega telesa in je zaradi tega deležen delne ustnrtnine, se mora na to paziti, da se takoj vpošlje zdravniško spričevalo, katero pa mora biti otl notarja potrjeno, če pa v onem kraju notarja ni, pa od krajnega sodnika. Če član zgubi vid, takrat mora dobiti zdravniško .spričevalo od zdravnika za oči in ne od navadnega zdravnika, tudi tako spričevalo mora biti notarsko ali sodnijsko poverjeno. Dediči jx>kojnega člana so še le opfavičeni v 90 dneh i>o smrti tlo-tičnega zahtevati usmrtnino in tajil.ki naj v takem slučaju dotične podu če, da ne bodo p^teni nastale sitnosti. ., Tajutkom .še enkrat priporočam, da sestavijo vse listine pravilno in razumljivo pisane, sosebno imena članov ali dedičev, kakor tudi rojstnega kraja ali naslov dedičev naj pravilno zaznamujejo, kajti navadno površnemu delovanju, sledijo tudi pritožbe in da se takih izognemo, moramo paziti na red in pra vilnost. M. V. Konda. DNEVNI KURZ. 100 kron avstr. velj. je $20.40. pri čemu je poStnina že v vpošte-t«. VABILO K VESELICI. Društvo "Sloga" štv. Iti S.N.PJ, v Milwakee, Wis. priredi na eilvestrov večer dne 81. decembra t.l. store« mu letu v slovo!—svojo prvo veselico v koriBt društva v Harmony dvorani na vogalu I. Ave. in Mineral ceste. Sodeloval bo slovenski pevski klub "Zvon". VSPORED: 3. Kje dom je moj? 4. Pod oknom — Četverospev. Jadransko morje, popotnik. Vse pevsko točke proizvaja Slov. pov. klub "Zvon". Tudi za smeh jo preskrbljeno. Dobroznani nemški komik E. Fruso izvajal bo razne komične prizore in pel k u plete? Po konCanem usporedu prosta zabava in ples. Slovenci v Milwaukee in okolici, zlasti pa brniško nam drnStvo "Ilirija" v Kenoshi, posetite nas v obilnem Številu, — nebo Vam /al! VESEUČNI ODBOR K DOR hoče dobro, ceno blago in si stem prihraniti denar, kupuje naj žepno in stenske ure,veriiiee in Bploh zlatnino pri W. J. AV1ŠA A SON MODKRM JUVELII) 381 W. 18. 8tr. CHICAGO. Največji«, zaloga zlatih in srebrnih nt verižic, prstanov, igel itd na zapndni struni mesta. ^j^ezSO let vedno na istem prostoru. *' JOSIP JIRAN 459 W. 18 cesta, CHICAGO Nuj večja zaloga vsakovrstnih instrumentov................. Moja posebna Bpecijaliteta so doma izdelane harmonike in koncerti ne. Izdelujem novo in popravljam staro. Pilite v slovenskem jeziku O LAS SVOBODO Lev Tolstoi: Moje verstvo. Poslovenil Ivan Kaker. (Nadaljevanje.) III. Morda pa Kristus pod besedam1 "Ne sodite in ne obsojajte" v zve zvezi s svojimi drugimi nauki ni mislil človeških sodnrj? Tudi to ne velja. Nasprotno, iz cele zveze jt razvidno, da govori Kristus z be. setlami "Ne sodite" izrecno o sod-nijah. Predno reče: "Ne sodite m ne obsojajte", uči v evangelistu Matevžu in Lukežu: Ne upirajte se hudemu, prenašajte trpljenje in delajte dobro I In pred temi besedami ponavlja v Matevžu vsebino judovske kazenske postave: "Oko za oko, zob za zob", — in opozarjajoč na to postavo, pravi: "Iti VI ne delajte tako, marveč nc ustavljajte se hudemu!" — in šele pozneje reče : "Ne sodite"! — Iz teh njegovih besed sledi torej jasno, da govori naravnost o človeških sodui-jah in jih zameta z besedami "Ne sodite"' Razun tega ne govori |x> Lukežu samo: "Ne sodite", marveč tudi "nc sodite in ne obsojajte". Gotovo je imel poseben razlog, da je ■pristavil-to bwodoric ima jfcoroJSU pomen. In ta j edini razlog je, da pojasni zadnja beseda pomen prve. Ako bi hotel reči: "Nc sodite sinjega bližnjega", potem bi to l>e-.sedo pristavil. On pa je pri d jat besede "ne obsojajte", in pravi dalje: "(/e laže Čez svoj t ga brata, ob-rekuje postavo" — moramo se nehote uprašati: zakaj ? Če se še toliko kaže m čez svojega brata, ne ob-rekujem s tem postave. Ako pa dolžini svojega brata in ga sodim |>o postavi, je jasno, da na ta način obdolžim (»stavo Kristusovo, to se pravi, jaz smatram Kristusovo postavo kot pomanjkljivo, jo dolžim in sodim. Očividno je torej, da nje, gove postave ne spolnujem, temveč sodim sam. Kristus pa pravi le, sodnik je tisti, ki more rešiti. Kako J j»a morem biti sodnik in kaznovati, če ne morem rešiti? Ves ta odstavek torej* govori O; človeški sodni j i in j<> zavrže. Sledeča pisma imajo jeditak smisel. V II. p glav ju. vrsta i—13 pravi Jakob: "Ljubi bratje! Ne mislite, da •priznava nanj vera v Jezusa Kri stusa, našega gospoda, — osebno Čast in veljavo. Kajti če bi prišel v vašo sredo mož z zlatim prstanom in krasno oblečen, prišel pa bi tudi revež v grdi obleki, ter bi se vi ozirali le na onega, ki ima lepo obleko in mu rekli: "Vsedi se na najimenitnejši prostor", revežu pa: "ti pa tem tem se ločite, kakor vas ločijo sodniki! Ti so mnenja, da je berač slabši kakor bogatin, — a ravno narobe je, slabši je bogatin! On je tisti, ki vas zatira in vlači preti sodnije, Če živite po Izstavi iTT svojega bližnjega ljubite ter ste napram njemu usmiljeni. jxj-tem je to dobro. Če pa gledate le na osebe in delate med ljudmi razliko, ste hudodelci, ki ste prelomili posta\r> o usmiljenju. Imajoč v mislih prispodobo z javno vlačugo. katero so privedli pred Kristusa, da jo po postavko zakorolomit kamcv njajo, — govori Jakob: "kdor kaznuje vlačugo s smrtjo, zakrivil je uboj, in prelomi večno postavo, ker ta postava pač zakonolom prepoveduje, prepoveduje pa tudi' nlx>j." "Pustite, da bodo sojeni j»o postavi „sn bode," Ker ni usmiljenja za tega. ki usmiljenja ne pozna, — zategadelj "je usmiljenost več vredna nego sodnije." Kako naj >e še natančnejše in jasnejše izrazi ? I Vsaka razlika med ljudmi je prepovedana, vsaka sodba, da so ti boljši, oni slabši; kaže se na čl< veške sodnije, ki so vsled-tega, da obsojajo druge radi hudodelstev, same grešne in hudodelske in si zato |*> postavi same onemogočajo božje usmiljenje! (Dalje sledi.) Proti tatovom. Skica. Zapisal J. M—k. Ponoči je. Poln mučnih skrbi sedim v jed-nej svojih sob in premišljujem, kako bi najbolje zavaroval svojo hišo, svoje premoženje pred — roparji in tatovi. Prešnjo noč so namreč ti nasilni ljudje vlomili v hišo mojega naj bližnjega soseda in ga oropali za vse dragocenosti ter za večjo svoto denarja. To mi gre zdaj po glavi, kajti bojim se, da je nocoj na vrsti moje stanovanje, v kterem bi j>a — zahvaliti se moram svojim žuljavim rokam — tatovi tudi ne bili brez dobrega p!c t »a. — Nekaj sem že storil za slučajni poset teh teroristov človeških 111 "božjih" zakonov. Zak'enil sem zunanja vrata in tudi vhode več sob sem dobro zaprl, a ključi so shra njeni pri meni. Pregledal in preti-pil sem skrbno tudi okna ter jih. kolikor se je dalo, utrdil; navst zadnje nameravam še jnistiti električno luč. da bo svetila vso noč, kar ima namen prevariti roparje, da stanovalci te hiše še bdijo. Tako — isi mjslim — nekoliko sem že varen pred sodrgo, a če res pride do sile, smem konečno rabiti tudi proz je. L'mirim se in komodno vzravnam na svojem gugainiku ter ravnodušno zrem na razne predmete v svoji si b:, kakor čovek, ki se uda v tak. zvano "ljožjo voljo". Naenkrat obvisi moje oko na nasprotni steni, kjer je na kaveljča-stem žeblju visel šop papirjev. Da. da. ti papirji! — Gledam, gledam in ironičen nasmeh pre vleče moj obraz.. Smejem se dolgo, na glas; toda čimbolj sem motril one papirje, zresnilo se je moje lice ini naposled stopim bližje ter vzamem cel šii]> v roko. Popisani kosi papirja so to in razne velikosti — plačani jn neplačani računi različnih mestnih firm, ktere/'ljnbeznjivo" skrbe za moje vsakdanje, neizogibne po-trcl>ščine. Pogledam prvi tak papir. Bil je od električne družbe, ktera mi pošilja račun za razsvetljavo mojega stanovanja v minolem mesecu. Zo j>et se moram smejati in sicer svoji naivnosti, ko sem tnalo prej mislil, da sem svojo hišo dobro zavaroval pred tatovi in roparji — a zdaj sprevidim, da proti tatovom, kteri vsak dan plenijo pri meni — nisem stforil še nič. Še več: dam jim ključ od hišnih vrat in tako dovolim, da ukradejo kolikor sami hočejo. Resnica! Električni monopol mi je črno na belem zaračunal petkrat več kolikor je pa vredna električna razsvetljava mojega stanovanja v jed-netfl mesecu. Ali ni to tudi tatvina? In dalje: pred seboj imam račun za premog, plin, meso, led itd. Vrednost vsega tega materijala sem preplačal z dvojno trojno n>ero, a vendar se še ganil nisem. Tu je človek na mestu da bi se smejal, smejal svoji nepremišljenosti, ko je v strahu pred tatovi in čuva svoj stan pred njimi, a istočasno je okraden in oropan za nebrojne s vote, ne da bi sc Zavedel tega. In kakor sem oropan jaz tako jc tudi moj prvi sosed, drugi, tretji itd In ta sistematični rop traja že leta. Ko se pa še spomnim, da ise tem našim roparjem nc zgodi niti za pi-čico nič žalega —• da za njih 111 sodnika, ni kazni — ni ječe, pač pa sc jih namesto vsega tega potisne v višje urade, domeoe se jim več časti — ko ise na to spomnim, potem se moram nad svojim strahom pred tatovi ponovno smejati in objednem obžalovati gorostasno ignoranco, ktera odeva ha s,"iT boge dchivctr--- Končno me mine smeh. Z resno mislijo se voraSam: Ali sem delal kaj jaz — ali so delali moji sosed j i že na to, da sc otrese-mo teh sistematičnih roparjev, da sc zavarujemo pred njimi? V duhu si bhko odgovarjam: Delali nismo vsi skupaj — nič! Ali imamo sploh kak .pripomoček, a!i imamo ključ, s kterim lahko zapremo pot roparjem v nase hiše? Imamo ga! Imamo ga: to so naši glasovi. Na volilni dan kadar sto pitno na volišče, takrat lahko strmoglavimo brezvestne kapitaliste raz njih oblastnih sedežev. Storimo to in |x>tem l>omo varni pred roparji-kapitalisti; naš delavski produkt I>0 v resnici naš produkt ne pa krivična last kapitalistov, kakor je to dandanes. In kakor je treba v slučaju roparskega napada alarmirati stražnike, tako storimo zdaj tudi m*. Odprimo alarm proti kapitalistom roparjem, gromeČ in velikanski a-larm, da l>o napolnil in pretresel zadnji kotiček te roparske zemlje. Latinski rok. "Slučajno imamo lase lahko na čelu, od zadaj smo pa plešasti." A-ko primete las, kakor hitro se |x> kaže, ga lahko tudi držite; če ga pa pustiti, da raste svojo pot naprej, potem ga ne morete več prijeti. Ravnotako je tudi z boleznijo. Ako ji zastavite j>ot < b prvem slučaju, potem se je lahko obvarujete. Če se pa zanemarja prvo priložnost, t. j. da sc ji |)ot ne zagradi, se oprime z vso strogostjo Vašega telesa. Pazite torej 11a vsako sumljivo znamenje. Kakor hitro čutite, da tli vse tako, kakor bi mora'o biti, rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki bo vsako nevarnost hitro pregnalo, kakor: zgul>o apetita, nervoz-nost, bledo in rujavo barvo, nepre bavnost, glavobol in zabasanost prebavnih organov. Dobi se v lekarnah. Pr u plačilu toč v postnih znamkah pošljemo Vam na Vašo adreso tudi eleganten stenski koledar. — Jos. Triner, 799 S. Ashland ave . Chicago, III. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in HrvaŠko FRANCOSKA PROOA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. New York v Avstrijo čoz Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........80.000 ton. La Lorraine..........22.000 ton La Savoie............22.000 ton. La Touraine.........15,000 ton Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna meBiia jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni znstop na432 Broadway St. New York. MAURICE W. UOZHINNKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn 8t. Chicago, III. Frank Medofih, agent na 9478 Ewing Ave. 8. Chicago, 111. A. C. Jankovlch, agent na 2127 Archer Avo. Chicago, 111. I'avl Sarič, agent na 21(5—17. cesta, St. Louib, Missour. i Slovenci pozor! S i ----& V Ako potrebujete odoje, klobuke, srajce, kravate ali drugo ™ Ki važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj so og- %9 laaite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. W § § govorite Čistim stare obleke in izdelujem nove »sr -m -.Jt nijnovejSi modi in. nizki ceni. ^ JURIJ MAHEK, 581 S. Centre Ar«. blizo 18. ulice Chicago, 111. 3 % © ■0 M, A, WE1SSK0PF, M, D. - zdravnik in hanoceln1k - 885 AHhland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. .Piatt, od 8,—10. ure predpoludne AH Ashland Ave.; od I.—3. ure popoludne in od 4.—5. popoludne. od 6.-8:30 ure večer. * Ob nedeljah samo od 8,—10, ure dopoli.dne douia in to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. 1 ,3'js 8 * s 5 £> C ° m j 8 .2. "S o ? S S >0 a g I S 2 " .M ~ F. F. SKALA & C0. 820*932 W.18.8t.,prodaja prevoznih listkov ČEŠKA, SLOVANSKA BANKA. Menjuje tuj denar, iztirja glavnice in preskrbuje vrednostne listine po celem svetu sosebno pa v Avstro-Ogrski in Zdr državah. Sestav. Ija plačilne in druge pravne listine. Izterju-je ded&oine. Zatopstvo prekmorskih družb: Bremen Hamburg Rotterdam in francoske črte. liS3 31 ** I- ® tj « 3 * Bi I F. J. SKALA & C0. 320-322 W. 18th Str. Chicago, 111. NAZNANILO. Podpisani nnznanjain rojakom jkj AmeriLi. da sem pripravljen vsakomur, ki bi se hotel naBeliti na kmetije, posredovati brezplačno. Prodajam zemljišča od 10 do 50 tolarjev (acer). Tudi dajem zemljišča v najem. Nadalje, ako si kedo izbere (homestead) U50 ace rs, pripravljen sem mu pomagati kakor sem rekel brezplačno, V vsih tozadevnih informacijah obernite se zaupno na M. P. Pazderio P.O. Box 192 Larimore, N. Dak. 14. ulica vogal Blue In. Ave. Najboljše obleke za primerne cene ••••••• Najljoljše izbira možkih oblek in sukenj na zapadni strani, Ena cena za vse. Možke obleke ni od nega kroja od $10.00 do $28.00 Zimske suknje za možke najboljšega kroja $8.00; $15.00 do $25.00 GLAS SVOBODE "Glas Svobode" ( The voice of Liberty] WEEKLY Published by The Glas Svobode Co titii) Loomis St. Chicago, 111. John Ivakek, elutok. »i tn. am* ow«*«. '»•• " SecouU Cl»»» M »tur. •_ Subscription $1.50 p«r yotr. AdvertUemenU on OKreotneiu- ^ Prvi svobodomiselni list za siv v t nt ki narod v Amerik'. """aifts Svobode" t»Me ntafcl D«tek tt velja AMERIKO: u celo leto ................ t* pol tet« ................. 750 ZA EVROPO! u celo leto ............kron U pol Uta .............kron_7... Naslov za dopise in poailjatve jo 'Glas Nvobodo' 669 Loomis St. Chicago, Iu Dopisi. East Helena, Mont. 39. novmb. Pred kratkim je prišla neka deklica iz starega kraja v Aldridge, Mont. llila še je neizkušena, in to njeno zaupljivost j e porabil neki fant, da sc je pr njej ženil, oblju-bujec. ji zikon J.\ri]iz<>v.a! se je pri njej na vse načine in sc hvalil, da je premožen i 11 še več takih reci. Da bi bila v tej veri. kar ji je 0:1 natvez I, še txjlj potrjena, imel je naročene tudi druge, ki m> mu pomagali lagati. Dotični. kojega ime za sedaj sc zamolčim, je d> ma iz Bele K rajne, je jako velike postave, divjega, bledega obraza, na levi roki mu manjka treh srednjih prstov, ter je že kakih 9 let v Ameriki. Zna dobro lagati in pihati na srca neizkušenim deklicam. Toda pri imenovanem dekletu mu je spodletelo! Kmalu je namreč zvedela od dru-zih, da jo hoče prevariti, zato mu je odgovorila, tla se Ijtiljezen ne ho več "naprej peljala" 111 tla je vsega konec. On pa jo je hotel z raznimi grožnjami odvrniti od tega sklepa. Ker ji je končno grozil celo s smrtjo, se je preselila z onega kraja drugam. To naj služi vsem Slovenkam v svarilo, da se takega človeka iz-ogibljejo, ker bo morda poskušal tudi pri drugih svojo srečo. Z. R. Opomba. Le neradi smo priobčili ta dopis, ker se ne maramo spuščati na to polje; a ker nas je do-tična oseba, ki nam ga je priposlala, izrecno prosila, da ga ja zanesljivo natisnemo, smo se za enkrat udali, izjavljamo pa, naj nas gg. dopisniki s takimi in jednakimi stvarmi, ki so popolnoma osebnega značaja, vprihodnje puste v miru. Leadville, Colo., 12 novmb. Ko sem se odločil, tla potujem nekoliko |>o državi Colorado ter ob-iščem rojake, raztresene p> raznih rudo- in premogokopih, dospel sem na svojem potovanju do prve slovenske naselbine v Leadville, kjer sem se nadejal najlepših uspehov. Zlasti moram (»hvaliti nekaj tu-kajšnih rojakov naprednega duha. Obiskal sem rojaka g. Fr. Zajca, gostilničarja in trgovca z manufak-turnim blagom. Žal, dobil sem ga na bohtiškej postelji; tožil mi je, da je bil nevarno bo'an, tla se mu pa je zdravje že precej na Itoljše obrnilo. Nadalje sem obiskal g-Joc Goloba, naprednega in jako podjetnega Slovenca, ki mi je razkazoval obširno nanovo zgrajeno poslopje z 8 oralov velikim zemljiščem pod imenom the Colorado Columbine Brewing Co. — novo pivovarno,katerej ima <>n prvo besedo in je nad polovico podjetja njegova lastnina, je blagajnik in superintendant tl< tičnega podjetja ter zastopnik raznih drugih pivova-ren; preskrbuje nad 50 raznih go-stilen s pivom in likerji ter je končno delničar velikega poslopja Opera House ter lastnik 2 najlepših go-stilen. Vkljub svojemu velikemu premoženju pa je vendar jako ulju-den in priprost. Take uljudnosti in prijazne gostoljubnosti še nisem bil deležen nikjer, kakor pri g. Golobu, in kakor sem slišal, uživa pn tamkajšnem prebivalstvu vseh na-rodnostij veliko spoštovanje in zaupanje. Le med lastnimi rojaki se najdejo nekateri črni zavistneži, k; mu zavidajo njegovo srečo In njegov uspeh. To pa ni nič čuda; saj je stara navada naših rojakov,^da grdo gledajo onega, ki napreduje, ga opravljajo in pa skušajo ovirati ali mu kakoržekoli škodovati; raje privoščijo tujcu, da se mu ne koliko lx)ljše godi, kakor pa domačinu. In to s«' vedno tisti ljudje, ka-term je dotičnik |>oprej dobrote skazoval. Žalostna nam majka, da je ravno slovenski narod tisti, ki nima pravega smisla za napredek i" da se ravm med nami dobi to! ko grdih nevošljivcev! Tujcu želijo vse najboljše, le S'ovenec ne sme ničesar doseči! In ravno g. Golob je t:sti. ki je med vsemi amerikan-* skimi slovenskimi b gataši jedini. ki ni pozabil, da je slovenske matere sin, in ki ima v vseh svojih podjetjih večinoma naše ljudi upo-slene. Vsak Slovenec naj bi bil raje ponosen in vesel, da se tudi izmed naših rojakov komu posreči priti do boljšega kruha. Poleg tega pa dičijo g. Goloba tudi druge vrline, n. pr. tla rad pomaga svojim rojakom kjer in komur m re in . kakor mu želi vsak zaveden Slovenec. Joe Debevc. p potnik |> Coloratli L« Salic, III, uovemb. Slovenci smo vsi srečni, ako imamo svojo faro in sinjega tajni' -štra. Kedkokedaj pa si l>olj natanko ogledamo svojega dušnega pastirja, katerega pitamo, — četudi bi bilo to včasih potrebno. Kaj škodilo, takt) opišem nekoliko značaj fudi našega župnika Tončka. V" Salle živi precejšno število Slovencev; ker pa seveda drugače ne moremo biti zveličani, moramo imeti tudi mi svojo cerkev in svojega župnika, ki nam z izgledi kr-šanske ljubezni kaže [*>t v nebeško kraljestvo! Kakšna je ta njegova ljubezen do bližnjega, kaže sledeči slučaj. Dne -»4 novembra -t. 1. ugrabila je našemu rojaku, premoga r ju Josipu Jarcti, neizprosna smrt njegovo šestletno hčerko na kaj žalosten način; obžgala se je l>o nesreči in po kratkih a strašnih mukah je izdihnila svojo nedolžno tluš . Lahko si je misliti, da je tr'a nesrečnega očeta obupna žalost in vsi La Sall-ski Slovenci smo 1, ni'm > čustvovali. ledini, kojemu je ostalo srce hladno tn ki ga ni ganila tuja nesreča, — je bil *iaš "prečastiti" Tonček! Njega menda jetlino le še tolarčki ganejo, vse drug 11111 je menda deveta briga! Kadar se gre za denar, se pri naših duhovnikih katoličanstvo neha! V tem našem mnenju nas jx>trjujejo brezštevilni izgledi. Ko je prišel zgoraj t »men jeni Josip Jare, v sled silne žalosti ves potrt, k svojemu "duhovnemu očetu in tolažniku v dušnih p trebah", da se »L meni z njim vse potrebno radi pokopa, imel je pii!:ko spoznati vso Irinavšcino in trdosrčnost katoliškega duhovnika, Vsak človek bi pričakoval, tla g:1 1«» župnik s primernimi besedami tolažil In mu njegovo Ix'il lajšal. T« tla ta "ozna-novalec krščanske ljubezni" zabrusil mu je nekako porogljivo v obraz to-le: "Saj jih imate še več i/f«a, kaj se boste zato jokali!" — Tudi glede pokooa sc nista mog'a domeniti. Župnik je zahteval tako svoto, katero bi revni oče le i največjo težavo mogel plačati. Saj je znano, tfa premogarji ne živijo v presijajnih razmerah. Poleg tega je od njega zahteval $10 še posebej ko* neka- ko kazen, ali pokoro, češ tla Jarc ni bil pri velikonočni spovedi 1 To se je celo mirnemu Jarcu že preveč zdelo, obrnil je nesramnemu i.it brezsrčnemu župniku hrbet in šel k drugemu duhovniku, in sicer k nemškemu; hvala Bogu, saj jih je povsod dovolj; mislim da jih nikjer ne primanjkuje! Ali vendar, kakšna razlika tnetj tem nemškim, vse časti vrednim duhovnikom, in med našim objestnim Tončkom 1 Nemški župnik je Slovencu Jarcti prošnjo takoj uslišal, in to ne«da bi le en cent zahteval kot plačilo! Duh vii k, ki je vrhutega še naše tvafodn sti. pa nima usmiljenja z revnim rojakom! Naši "prečastiti' >o le takrat naši dobri prijatelji, kadar jim pokažemo kaj svetlega, drugače pa ne marajo dosti za nas. Ak" bi mogli, slekli b; z nas tudi kožo. Svetujemo Vam, Tonče; [»vrnite se raj še v New York k svojemu prvotnemu poklicu, je bdj primeren za Vas! Na svidenje Vas Revček Andrejček. Rock Springs, Wyo.t 9. dec. Naša tukajšna naselbina je precej obširna, in kar >e dela tiče, je kakor povvd drugod: trdo delo — mol zaslužek; to je delavska zapoved, /. malim biti SiUloyoljcn — jc |>o kriStjan>ko, — za poroko računali p ajst dolarja- — pa je po Far-e-Ijivega denarja, t e pa ni bilo ksef-ta, pa je zakopal druge k"r sti. S farško potuhnjenostjo in s hinavsko nedolžnostjo je zatrjeval, da S. N'. P. J. ni inkorporirana. Stem je hotel seveda manj razsodne rojake begati in delati za klerikalne Jednote reklamo. A njegovi uspehi so bili vsi ]*x.l ničlo! Mar si misliš ti. Matija Matijasti, da so vsi rojaki tako navdušeni za okrogle katoliške gospode kot si ti. in da t:sto, kar ti lie garantiraš, ni veljavno? Človek res ni nikdar zadosti [»-učen! Nikdo si ni domislil, da bi tudi Matijiata povabili v Cleveland, da bi bil prisoten prUinkorporiranju S, Ni P. J. Se vet b bi bil jx> navadi napravil kar za celih 25 let kakor svojo rumeno pobarvano robo! Dobro si se obnesel, Matičel Sa-(Nadaljevanje na 5. strani.) ROJAKI OBRNITE SE Z ZAUPANJEM NA NAS! Ako mi naznanjamo po časopisih, da smo zmožni ozdraviti vse tajne bolezni mož in žensk,-storing to le zato in edino s tem nar..enom, da one osebe, ki imajo bolezen, katero mi z največjo izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko vedo kam naj g-edo, da bodo ozdravile. Mi vabimo rojake b nam, in resno želimo pomagati našim bolnim rojakom. Že nad 25 let smo zdravili vse tajne bolezni moz. Celo življenje smo zdravili bolezni in lahko s ponosom rečemo, da m bolezni, da bi jo mi ne ozdravili. Mi trdimo, da lahko ozdravimo vse tajne bolezni mož in žensk, kajti to so edine bolezni, katere mi zdravimo. Naš zavod je-najstarejši kar jih je v Zdr. državah. Mi smo_ dovršili višje šole v Evropi in pridemo iz Vaših krajev. T raj rojaki, ako imate kako bolezen izmed onih katere so imenovane spodaj, ne pomirjajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, in razlozitr nam v vašem materinem jeziku svoje boleč ne in nadloge. Mi vam bodetno pomagali v najkrajšem času. Bodite previdni! Oglasite sc pri nas, predno se obrnete do kakega drnzega zdravnika. Zastrupljen je krvi, krč, božjastnost, slaboumnost, zguba moških moči. vse bolezni v želodcu in na jetrih, bolezni v hrbtu in sploh vse tajne bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo zastonj in damo tudi nasvete brezplačno. Uradne ure od 9—5 ob delavnikih,7—9 sveler vsak dan. Ob nedeljah od 10—2. BERLIN MEDICAL INSTITUTE. I)It..DRILL, slovenski zdravnik, s katerim s« lahko pogovorite. 70S Penn Ave., 2 nadstropje, Pittsburg, Pa. Ako sc ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam. Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vašem materinem jeziku; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naredite pismu naslov: BERLIN MEDICAL INSTITUTE. 7()fi Penil Ave. Pittsburg, Pa. Slovencem in bratom Hrvatom v Chlcagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in ta ko svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. Vbohi bratskim druatvam prii>oročiim tudi moje dvorane za društveno seje, svatbe, zabavne vežero itd. — veliko dvorano pa za narodno in ljudsko veselico. Cc. gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke In prost prigrizek. fig- Potujoči rojaki vedno dobro došli! "f^ft Priporočani so vsem v obilon poeot. Frank Mladič, 587 S. Centre Ave. Chicago, III. % $6.00 SEST DOLARJEV je sedajna vrednost 1 DELNICE PA HO BItODNEG A DRUŠTVA American Navigation Company. Kdor želi delnice kupiti ioprej, predno cena istim zopet poBkoei, ri« j takoj odpošlje naročilni listek in denar na American Navigation Company los Greenwich Street, NEW YORK CITY. Vsaka delnica je popolnoma plačana in ni treba nikakega poznejšega doplačila. Naročilni listek (Incorporated under the laws of the State of Maine) Američani Navigation Company FRANK ZOTTI, President. [ Inkorporirana po državnih zakonih z glavnico $2.000.000, od katerih je že $1.500.000 u plačan i h. 108 Greenwich Street, New York. Cenjeni gospod! 8 te m "strnil rot'i m na......delnic družbe 'Amerieam Navigation Co' ter Vam zajedno pošljem znesek 9............kot plačilo za narc en,t delnice, k nt ere mi blagoavolite vposlati takoj. Razume st-, da mi morate ako prekoračijo naročnine ?gornj imenovimo glmnico. joMiili vposlano svoto v celem znesku « Iuie............................................ ^ Ulica in št....................................... Mesto in država.................................. Dne..................190.... Ceki« menice (trate) in poštne nakaznice naj ae pošiljajo direktno na: American Navigation Co., 108 Greenwich St. New York. UL.AS SVOBODE 5 h sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonjoh, 559 8. Centro Ave., Chicii^o, 111. Podprodsednik: Matija Strohen, 448 Main Str. La Salle, 111. Tajnik: Martin Ivonda, 009 Loom i s St., Chicago, 111. Zapisnikar: Anton Mladič, 184 W. 19th Str., Chicago, 111. Blagajnik: Frank Klobučar, 9<>17 Ewing Ave., South. Chicago, III. Dan. Badovinao, 20t> Chestnut Str., Kewareo, III. John Verbčaj, 1411 Clarence Ave. Chicago* 111. Matija Strohen, 448 Main Str. La Salle, 111. Martin Potokar, 5f>4 S. Centro Ave., Chicago, 111. Mohor Mladič, <517 S. Centre Ave., Chicago, III. Jakob Ti80L,tKX)2 Strand St. So. Chicago, 111. Martin Skala. Box 105> imel uspehov. Sovražnik hinavcev. La Salle, 111., 4- -moti, krr. G. Zavertnik pa nam je odgovorit, da za to nc zahteva prav nič. 1'praša-li smo ga še drugič in dobili isti od gov* r. Vse jedno pa smo sklenili, da mu damo prostovoljno $5 i" v povračilo voznih stn škov zgoraj omenjenih $5.62, torej skupaj $10.62. Da bi pa bila ravno okrogla svota, izplačal mu je blagajnik vsled končnega sklepa več članov svoto $11. Tako je in nič drugače- Mat. Strohen. Curanville, Kans. 4- <'ec- Posojilo >c vračila veseli — Pn-moran sem dati odgovor na dopis, priobčen v 48- številki "Glas Svobode", kjer se neki Msrtcvžek na skrajno surov način v mene zaletava. Res je nas Slovcncev tukaj lepo število in vsi se dobro počutimo _ razven dopisnika Matevža I Svoji nezadovoljnosti je dal izraza v popoln« tna neosnovanem napadu na mojo osebo, trdeč, da naše društvo ne napreduje, in to radi mene! Očita mi. da nastopam surovo in samo- oblastno pri društvenih sejah, da sc pri istih neti sovraštvo in obrekuje in podtika mi še več takih nečastnih dejanj. Temu nasproti pa izjavljam, da je vse to iz trte izvito in le podlo obrekovanje. Dokler sem bil predsednik omenjenega društva, pregrešil se nisem, nikdar proti dostojnosti, še mani i>a, da bi kaj takega storil, kar se mi očita. Gospodine dopisnik, potipljite st sami za nos in prikllčite si raje v -pomin oni čas, ko ste bili \ i za zapisnikarja pri tem društvu! ()pofekati"moram tii'di t'hlnv'Cdfi mi maja predsedniški st/lec. Tako se mi gotovo ne maja, kakor sc je majal Matcvžku več:notna pri vsaki seji, ko so ga morali trezni t ' varfši izjKil mize izbirati in drn^ opravljati njegov posel! Kar se pa mene tiče, sem svoje dolžnosti ved no opravljal sam, ni mi b;lo treba pomagača. Tudi sem svoje mesečne prispevke točno ooročal, in moja kot predsednika dolžnost je bila, uprašati pri seji člane, kaj je ukreniti, ali sc Vam bolna podpora naj izplača ali ne. O tem ne odločam jaz sani, marveč ce'o društvo je opravičeno sklepati o tem. Jaz Vam ]x>dpore gotovo nisem nevošljiv in dovoljenju tudi nasprotoval nisem. Sicer bo j>a o tem ie glavni odbor ukrenil; Če bo ta spoznal, da imate do podpore pravico, jo boste dobili, in nikdo je Vam ne bo mogel kratiti. Ko ste bili meseca februarja bol-tii. ste vkljub temu, da ste hodili že na delo, še vendar vlekli podporo naprej! Zato bi jaz rad sedaj vedel, kedo bolj izkorišča društvo: Blažek aii Matcvžek?! l/prašal bi tudi S. N. P. J . čc tudi tam zahtevajo bolno p oro pijančki in pretepači, kakor jo zahtevaj« pri našem društvu? <> Miatevžekl Povem Ti, da si sc s svojim dopisom jako urezal in uredništvo Gl. S. tei*njegove citate! jc- nesramno nalagal! Vendar pomota bi bila popravljena, ako 1>: Ti, Matcvžek. v sv jem dopisu mesto "Hlažek" postavil ime "Matcvžek". Pomota tiči samo v tem, da si imeni zamenjal! Blažek ni Kristusov deserter, kakor je Matcvžek! Opozarjam Vas samo še, da se društvenih sej tsde'ezujete, da boste drug« krat vedeli, kaj se pri istih govori, in potem Vam ne bo treba trositi v javnosti lazi. Blaž Godir.a. Pozor! PozorI Slovenci. "Halon" z MODERNIM KEGLJIŠČEM Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in clmgo raznovrstne naravne pijač©— najboljše in najfinejšo unijske Binodko, Potniki dobe £edno prenočiSče za nizko ceno. Postrežba točna In izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča Martin Potokar, 564 S, Centre Ive, Chicago, III, 'ar-.tmbl&LHssLiaannsl Slika prodočuje zlatodamsko uro (Gold filled.) JAMČI SE ZA 20 LET. V naravni velikosti slike. Kolesovjo je najboljši ameriški izdelek -Elgin aH Waltham. (fef A A A To vrste ura stane lo W V obilo naročbo bc priporoča vsem Slovencem in Hrvatom dobro znani Jacob Stonieli, 72 E. Madison St. Chicago, 111. Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite per I In pohištvo pri HA- NAS -ttftt Jas. Vasunipaur, na voglu 18 in Paulina nI. Chicago, ill. DEJ Ali kaj mislite an božična darila? Povečanje starih slikali VaSe lastne najnevejše fotografije to je najprimernejši darilo, SEDAJ JE CaS! Le še par tednov, in prazniki so tu. Naročila sprejemamo, Ugotavljamo In hranimo čez praznike. Povečane slike se Vam na zahtevo kostavijo na božični večer na dan. Za solidn«delojemči> The Reliable Photograph. 391-393 Blue Island Ave. vogal H. Place. CHICAC10, ILL. ESTABLISH 18811 PHONE CANAL 287 H 0 CN 0 BLAGO. Najhrže, da ste videli že kako oznanilo in Bi predstavljali, kuko po oeni se blago dobi. Ali se spominjale, kuko slabo blago ste dobili in si snmi sebi rukli: "Nikoli več tam ničo-sar ne kupim". Večina nas ima tako Bkušnjo, in če je vi ni. ste imeli, štejte bo srečnim. Mnogokrat vidite tuke predmete oznamovane in tako lejio popisane, da sevam priljubijo in si jih hočete nabaviti. Grete in si jih ogledate in najdete, daniao niti polovice one vrednosti ali kakovosti kakor opiBu-no, To je glavni vzrok, da mi ne navajamo naših cen po o-glasih. Nekatere prodajalne trde, da cena tega uli onega predmeta je za polovico znižana. Mi tega ne storimo, kajti vsakdo \6, da nekaj dobička moramo imeti, ker sicer ne bi mogli eksistirati. Naša trgovina obstoji vže 15 do 20 let in to do-kazujc, da zadovoljimo ljudstvo. Pridite k nam in si oglejte blago in ceno. V zalogi imamo najlepšo vrsto oblek,slamnikov, klobukov, letno spodnje obleke itd. Pridite in oglejte si naše vzorce za možke obleke. Zastonj dobite. Veliko sliko, ako. naročite dvanajst kabinetnih slik, pri fotografu into Dobro delo, zmerne cene. gwwwwwwwmitrwii^ £ MODERNI F0T0GRA- ^ FICNI A T ELI JE £ L. Hagendorff. ^ ^ Vogal Reed in Oregun ul. ^ £ V MILWAUKEE, WIS. ^ £ x. Š ^ Znižane cene za poroč- ^ ne slike. ' 3 liiUMJUMUUiUMUUiUE? STARA IN IZKUŠENA tllNARD LINE wtanorljw«, lata 1840. prevaža ljudi in iilaoo čez ocean GIBELALTftR, GEHDVflj HAtPEL flDi" lepi, veliki in novi PAHNI KI NA DVA VIJAKA "CARPATHIA" 13,600 tort. "SLAVONIA" 10,600 ton. "PANNONIA" 10,000 ton. ••ULTONIA" 10,400 ton. Iz New Yorka odplujejo NARAVNOST V ITALIJO. Obrnite se do naših zastopnikov kateri Vam dajo potrebna navodila o cenah in času kedaj parniki odplujejo. »• IU«Jo ao*ntj«r F. G. WHITING, ravnatelj. f>7 Dearborn Str. ohicaoo. . P. Sclioenhofen llrg. Co'h. Najboljše pivo jo |Se prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, III. Edward Paucli -gostilničar- 663 Blue Island Avenue CHICAGO, ILL. MATIJA K1RAR GOSTILNIČAR v Kenosha. Wis., 432 Middle S Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in priBtno žganje. Izvrstne smodke. telefon štev. 777 HUSPOSKA BRATJE. mej Slovenoi dobro znan. Izde-lujo najlepše slike različnih veli-kosti po najnižjih cenah, 1841 Euclid A ve. CLEVELAND, 0. Kasparjeva držav-na banka. B23 Blue Island Ave. Chicago. Ill, plačuje od vlog 1. jan. pa !K) jun. in od 1. jul. pa do BO dec. po 3 odstotke obresti. Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele Bvcta in prodaja se tndi vozne listke (šifkarte). Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police. • . ' • 1 / I 0la8 8vobodb Socijalizem—nov erattgflllj vesoljnega človeštva. I. Stremljenja ali prizadevanja današnjih socialističnih strank obsegajo snov za novo svetovno na-ziranje, za novo vero, katera pa ne bo, kakor dosedajne vere, le stvar srca in čustvovanja, rtiarvač tudi stvar resnega razmišljevanja, — predmet znanstva. Od drugih človeških znanostij pa se socijalizem razlikuje v tem, da se isti razodeva v verski obliki kot stvar človeškega srca. Na splošno ima vera namen — ali vsaj morala bi ga imeti — dvigniti vsled bednega življenja potrto človeško srce zopet kvišku in vlivati v obupano dušo nove nade. To svojo nalogo pa je vršila doslej vera le idealno, sanjavo, tolažeča nas z nevidnim Ilogom in kraljestvom mrtvih onstran groba, — ali pa je ta svoj vzvišeni pcddic sploh zgrešila. Evangelij sedajnosti in bodočnosti obeta nam resnično, dejansko rešitev iz te do'ine solz. "Bog" (obsežek ali pojm vsega dobrega, lepega in plemenitega), ima se učlovečiti, priti iz nebes na seni-Ijo, toda ne kakor nekdaj, na religi-jozni, čudoviti način, temveč naravnim potom. Mi kličemo po odreše-niku, mi zahtevamo, da postani naš -■evangelij — ..Vendar sf.. ne sme utelesiti v eni, gotovi osebi, — mi trsi hočemo, Ijudshv hoče — biti sin čizvga Boga. Vera se je doslej obračala na proletariat". Sedaj je pa ravno narobe : zadeve proletarijata so začele postajati verske, to se pravi, proletarijat je začel verovati na u-pravičenost svoje vere in misliti na uresničenje njenih naukov. Dosedajne vere so bile mrtve; učilo se je nekaj, česar se pa človeštvo — z malimi izjemami — ni držalo Nosa vera je bolj praktična, potrebam napredujočega časa prikrojena. Zato je najmodernejša, Četudi se je oklepa od vseh le preziram, da, celo zaničevani stan. Naše ideje so tako silovite, da zmagujoče prodirajo tudi v one kroge, ki so doslej s svoje visočinc gledali z ne-kak'm ironičnim usmevom na nas in naša stremljenja. Zanimanje za socijalna uprašanja se opaža povsod. Z neodoljivo silo si pridobivajo nauki 9ocijalizirta tVdna tla tudi tam, kjer bi visoki gospodje pred nekaterimi leti gotovo še pobožno delali križe, če bi zaslišali besedo "socijalizem". Danes je to drugače; danes so primvrani pečati se z raznimi socijalnimi upra-šranji, oko hočejo korakati z napredujočim časom. Celo staromodna Avstrija je storila z vpeljavo splošne in jednake volilne pravice. — ki je postulat (zahteva) socijalne pravičnosti — korak naprej, sicer ne rada in ne iz notrajnega prepričanja, a prived'a jo je do tega sklepa sila razmer in splošni politični položaj. To je pac lep dokaz o nepremagljivi moči socijalnih idej. Nauki nove vere prodirajo povsod, sicer polagoma, a zanesljivo. Mnogo je še tudi takih "socijalistov", ki st te nauke ali sami krivo tolmačijo, ker jih pravilno ne umevajo, ali pa jih drugim razlagajo napačno, ker jim je ležeče na tem, da ostane "vse pri starem". Brezdvomno spada v to zadnjo kategorijo tudi neki R. S., ki je začel v predalih Calu-metskega "Glasnika" razkladati svoje« površno znanje o Socijaliznm in z zavijanjem ustvarjati o njem popolnoma napačne pojme. Ta R. S. se v svojem članku omejuje sa mo na manj važne stvari*previdno pa zamolči vse ono, kar tvori bistvo ali jedro naših naukov. V teku svojih izvajanj bomo že še prišli na to in podrobneje razpravljali o so» cijalizmu. Le toliko naj za sedaj omenjamo, da se dih sveže sape, kt veje iz socijalizma, čuti že po vsem kulturnem svetu, in da ga kakšen R. S. ali pa kak "Glasnik" gotovo nc bo spravil s sveta! Ves svet teži za moderniziranjem v smislu socijalizma, — to je dejstvo, ki ga ne more nihče utajiti. Tudi v mišljenju in čustvovanju je povzročil socijalizem velikanski preobrat. Kako vse drugače misli in čuti današnji človek, nego je mislit in čutil človek .recimo pred dve sto, tri sto letif Poprej hlapčevstvo in duševna o-mejenost — sedaj svoboda in omi ka. ' ' svetovni misleci prejšnih in sedajnih časov so pripravljali potisocijalizmu, čeprav niso še po znali tega izraza. Njih globoke misli in večne resnice spravile so se jx>rneje v sistem — in to je podlaga novi,, nasi veri, na katerej se gradi dalje. Socijalizem je deloma že in bov še preobrazil ves svet, vkljub temu. da hočejo to nekateri utajiti in se iz njega nekako norčevati. Prejšnje svetovno naziranjc je prišlo ob veljavo, kot neutemeljeno, ki duševni razvoj človeštva in pravo svobodo le ovira. Do tega spoznanja človeštvo polagoma prihaja. Le kdor je slep, ne vidi tega, ali pa kdor noče videti. Misli. Nestrpnost proti drugače mislečim, neveda, nazadnjaštvo — vse to vtaknjeno v zlate copate, pa kar tolpoma vleče Slovence proti sebi. Našo kulturo znači to prav dobro. + # + Mokrote >e Slovenci nič nc bojijo! — Glej polne ladije in — salone. * * * Na Krajnskem ljubijo delavce sedaj duTiov 11 1 in "|>os v el i d' gospod j <_. Kaj neki to pomeni? — Business! ♦ * * Kaj je to, "busines".' — Ako deliš 8 dolarjev tako, th jih dobiš ti 7, drugemu pa, ki jih je s svojim delom prislužili, vržeš milostno enega. * * * Kaj pa je vera? — Slaba menica za dober denar. * * * Patrijotiseinf — Navdušenje in požrtvovalnost, da morejo nekateri na tvoje stroške živeti v gizdavosti in v razkošju. * * Socijalizem? — To je: sad svojega truda sam jesti ter ga deliti z i nim, ki so telesno nezmožni, da bi si ga sami shižili * * * Pekel — je zavist, sovraštvo in zatiranje bližnjega; kdor pa vse to povzroča, je — hudič Ali: Vera v [>ekel tudi dokazuje, da sega sovraštvo človeštva onstran groba + * • Kapitalist — je zlata ptica, katero boiastna teža vrgla ob tb, la se bo ubila. * * * Klerikalizcm — je s svilo, bar-žirnom in z zlatom našemljen papirnat zmaj, katerega se neumneži l>oje, pametnim je v posmeh, jx>šte- nim v zaničevanje. * * * Kaj je Amerika? — Pribežališče praznožeparjev vsega sveta, domovina najplemenitejših idej in človeškega napredka — a tudi kraj največjega humbuga in brezobzirnega lova za dolarjem. Rojakom ua znanje. Cleveland, 29. novembra 1906. Cenjeni Dr. Collins M, 1.1 Prijcmši Vaše pismo Vam odgovarjam, da sem prav popolnoma o-zdravil; j>opolnonia utemeljen je Vaš nadpis v oglasu "Kedo Vam za more pomagati?" Vi ste mene ozdravili od moje dolgotrajne bolezni, katero sem prenašal skoro 22 let. Bil sem popred ze pri več zdravnikih, pa mi ni mogel nobeden pomagati. Jaz Vas bodem vsakemu bolniku priporočal, katerega bom videl v zadregi bolezni, da se on z zaupanjem le na Vas obrne. Končno se Vam prav lepo zahvalim, ter ostajam Vaš priporočiiik in prijatelj. Z velepoštovanjem Rudolf Kuleto, i6i Marbel Str., Nevyburg, Cleveland, Ohio. h pošljete denar v »taro do. morino, obrnite se zaupno na M V. Konda-ta, (W9 Loomis Str., Chicago, III. Rojaki Slovenci Čitajte novo obširno knjigo »ZDRAVJE" Novih 50.000 se zastonj razdeli med Slovence Knjiga ..ZDRAVJE Katera v kratkem izide od mlavne^a im ol>6e znanega: Dr. E. C. COLLINS M. I Iz nje bodete razvidili, da vam ie on edini prijatelj, kateri vam zamore in hoče pomagati v vsakem slučaju, ako ste polni, slabi ali v nevo^jl. Knjiga obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvi ter je napi, ana v Slovenskem jeziku na jako razumljiv način, iz katere za more vsaki mnogo ke ristnega posneti, bodi si zdrav ali bolan. Ona je najZa nesli ve j§i svetovalec za m ža in ženo, za mladeniča in deklico. Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini, zairiorfc"gaftirttirati za popolno* ozdravljenje vsake ioltizni,--bodisi• akutas aH-zastarata (kroničue) kakor: tudi vsake tajne spolne bolezni. Čitajte nekaj najnovejših zahval, s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje: Cenjeni Rospod Collins M. I. Velespostovanl Dr. E. C. Collins M. I. V»in naznaruam ila tem popolnoma zdrav in te Vam presrino zali-valim ca Vali zdravila ki ate mi jih poliljall iu to Vam ro£etn, da takega »dravnika ga ni, kakor ale VI in Vala zdravila »o ret najboljla. ki to ml piavfino nucala. Jaz tein ti dosti "Jrizadeval pri druzlh zdrav, nikih. pa mi ni»o ničuM,magali. Toraj. kateri ne veriame, nai te do nie-ne obrne in jat mu bodem natanfno pojasnil, da tte Vi ret en izkušen zdravnik, da tacega nima več »vet. Toraj to pite tac« končam ter Vam ostajam bvalclen do hladnega sroba. ANTON MIIIELIČH 1] B. juth St. N B. Clevelan. O. Jat te Vam n%jprvo lepo rahvaliuiein za Vaia zdravila in Vam ve. telo tporočnjem. da tem zdrav ne čutim nobenih bolečin več in tudi lahko delam vtako delo Vam naznanim čaititi gospod, da Jaz tem po Valih zdravilih zadobil prvotno zdravje in moč nuraj, kar te nitem trostal, ker jaz tem te puptei 4 muco zdravil pri druzih cdravni* klh; vtaki mi je obliubil, da me oidravi. a ja bilo vse zamaii tamo da to mi lepe praznili Šele polem tem te na Vas obrnil ko tem uvi. del, da ml drugi ne moteio pomagali. Jas Vat bodem vtakemu bolnika priporočal, da naj te do Vat obrne. Sedaj te Vam ie enkrat lepo zahvalim ter ottanem Val iskreni prijatelj J. LOWSHA. Jenny Lind Ark, Na razpolago imamo Se mnogo takih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanjkanja prostora ne moremo prioWili. Zatoraj rojaki Slovencil ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte nas za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika, ali pišite po novo obširno knjigo ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, 140 WEST 34th ST., NEW YORK, TV. Y. Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od 10 dopoldne do 5 ure popoludne. V torek, sredo, Četrtek in petek tudi od 7—8 z večer. Ob nedeljih in praznikih od 10—1 popoludne. Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina Kdor pije nase vino, trdi, da ae ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. VBi dobro d®ali! Vsem rojakom priporočam svojo fino urejeno GOSTILNO na 257 • 1st Ave,Milwaukee, Wis. Postrežba točna in solidna. Vsak potujoči 81ovenec dobro do- šel. C. HOFBAUER. ^U KliK^ — t>21 So. Centre Ave. — Edini slovuuBki krojač v Chicagi naznanja slav. občinstvu, da ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo Btirih vse po zmerno nizkih cenah Chicago, III. ^emu pustIS od nevednih zobozdravnikov izdirati svo^e, mo- foče se popolnoma zdrave zobe? 'usti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji oeni napravi Dr. B. K. Si in one k Zobozdravnik. 644 IILI E ISLAND AYE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovico mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 62—84 Fisk St, Tel. Canal 1406 Hazdai rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni $aloon= Točiva vedno sveže pivo in pristne druge pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Za obilen poset se priporočava brata Košiček 551 S. Centre Me. Cbiuf«, IIL __________ ■ Kg: I, a LAB SVOBODI ■■........ ■ 'V- • Nevarnost...... v8akdo, ki kašlja i'ab tednov, je v prav hudi nevarnosti. ajto vam dihanje dela težave, in če 80 va8e pljučne votline bolne, potem je zadnji oas rabiti Severov Balzam... ......ZA PLJUČA Že ime tega zdravilo kaže, dajo isto edini balzam, ki zdravi bolna in vneta pljuča ter odstrani kašelj prav iz korenine, V rabljenju Severovega Balzama za pljuča je gotovost iz zdravje ze zapisana nad 25 let, ki povo resnico. Cena snmo2oc in šiOc. Srčna hiba. Veliko ljudi bolnje na Brčni hibi. katera jim povzroči strašne muke. Napad to bolezni jo prav hiter, poleg tega počuti Človek se druge slabosti in muke. Boljšega leka zoper vse srčne napake pa ni. kot jo Severova Srcma tonika. *fot> Neprebavnost. EBl^ZSRDSe^ Bolezni želodca, zabasanost. mehkuženje želode«, zguba apetita, žganje srca, ščipanje in druge bolezni, zguba mesa in melanholija so posledice teh bolezni. Te bolezni so prištete najhujšim, a najhitrejše se ozdravijo z rnbo. Severovega Živi jonskega balzama. Notranja in zunanja zdravila se rabijo navadno zoper protin. Za notranjo rabo se uzame Severovo revmatično zdravilo, ki odstrani strupno Bcalno kisilino ter čisti vse sestav. Za zunanjo, rabo je pa najbolje zdravilo Severovo Olje sv. Gothorda, ke poniža otekline, odstrani vnetje ter lajša bolečine. Severovo Zdravilo zoper revmatizem $1.00 Severovo Olje Sv. (iotliarda 50e. W. F. Severa Co. Prodaja se v vseh lekarnah. Zdravniški nasvet pošljemo na zahtevo vsakemu zastonj CEDAR RAPIDS IOWA Jakob Dudenhoefer VINOTRZEC 939 Grove Street, Milwaukee, Wisconsin. Priporoča vsim slovenskim salonom svoja Izvrstna vina in likerje. Ima t zalogi tudi lin-portlrana vina likerje, kakor tudi lastnega pridelka. P.J.Dedbicii je pooblaščen sprejemati naročila in denar. ATLAS BREWING CO. sluje ua dobrem Klasu, kajti ona prideluje najl>olje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. TJ Pozor rojaki!!! Potujočim rojukom po Zdr. državah, onim v Chioagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novourejo-nim "Baloonn" vodno sveže najfinejše pijačo-"atlas beer" in vsakovrstna vina. UnijBke smodke na razpolago. Vsaeo-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool tablo). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obiBk ae vljudno priporoča: MOHOR MLADIC «17 S. Centre Ave. blizo li) ulice Chicago, III. £ C LAQER MAONET GRANAT 1 Ha/.važa pivo t steklenicah na vne kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne zabi bo obemiti do naB, kajti mi te bodemo zadovoljili. Poštnim potom lahko vlagate (lenar. Da zamoremo vslužiti tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. VI lahko denar na vsaki poŠti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej. Plilte po navodila na SOUTH CHICAGO SAVINGS BAM 278—92nd Street Chicago, III. V0DAK-0VA GOSTILNA 683 Loomls ul. na vogalu 18. PI, Ima lt'po urejeiio za zabave in dvorane za zborovanja. TELEFON CANAL 7041 Zanesljivo varnost .....Vam nudi..... INDUSTRIAL HAVINGS BANK 6Š2 Blue Island Ave. s svojimi privatnimi'preda-li za vlnganjein sliran. jevanje drngocenostij Celoletna najemnina znaša W.00. vsako boboto odprto do 8 ure zvečer. Ustanovljena 1890. RAZNO. tEEBBEBEBBEB> Nečloveško ravnanje z dekleti v tolerančni hiši Riehl na Dunaju. Na Dunaju se je vršila razprava proti madami Riehl, ki je v svoji tolerančni hiši skozi celih 20 let skrajno nečloveško ravnala z dekleti. Zaprte so bile, tepene, trpinčene s pasjim bičan; odirala je dekleta in jih izkoriščala do skrajnosti. Policiji, c. kr. policiji, je došlo Več ovtadeb, ali rekli so: je že takp na svetu! V 'zavodu so imeli policaji znižane cene. Doznale pa so'se pri razpravi strašne reči: neki oče je pustil dekle v 'zavodu', ker mu je madanu plačeval 20 K na mesec; neka mati je prodala svojo hčer Riehlovi za io K l Neki župan več. jega nižjeavstrijskega mesta, katoliški mož. je dovolil kot varuh svoji varovanki drage volje vstop v to hišo. V tej beznici, v tem peklu, so se vršie strašne reči, katere se sedaj čnjejo v sodni dvorani. In kaj takega na katoliškem Dunaju. "Gospodinja" Riehl je bila obso jena na leta teske ječe; njena pcrnagalk-a Antonija Polak na i leto, Friderik Kernig, kateremu je maxlama plačevala za hčer, je dobil 8 mesecev, in še več drugih je bilo občutno kaznovanih. Alkohol in volitve. Avstrijsko društvo proti pijančevanji? "in "(Trti ši\a absri ntntm ložila sta volilnemu odseku jx>slam ske zb rnice vlogo, v kateri prosita, naj bi se na dan volitev v državni zbor v volilnih krajih v najbližji okolici volišča prepovedala prodaja alkoholnih pijač i n naj bi se nepokorščina proti temu predpisu sma^ tnala in kaznovala kakor prestopek proti volilni postavi. V tej vlogi se društvi sklicujeta po vsej pravici na to, da vž i vanje alkoholnih pijač škt dljivo vpliva na volitve, kajti v takem slučaj i u ne volijo več 1 j litije z zdravimi mislimi in trdno naz-sodnostjo, ampak ljudje s jiotnam- I j enimi mislimi in so nesposobni prosto odločiti [»o svoji volji — taki ljudje se dajo pač lahko pregovoriti, da oddajo svoj glas za kandidata, kateri ima spretnejše agitatorje in zdatnejša denarna sredstva. V prošnji se navaja za vzgled Norveško in nekoliko držav Seve-ro-amerikanske unije, v katerih je ta naredila že izvedena in se jo prav dobro obnesla. lii; ifitoivke piratn ide. Skozi veke, tisočletja in tisočletja so se vzdigovale piramide (gro. bovi egiptovskih kraljev ali faraonov) veličastno iz blede egiptovske pustinje. Vsi narodi so se di-v i li mogočnim spomenikom starih Egipčanov, a sedaj IkkIo ti izgubili svoj bajni kras. Egiptovska vlada je namreč dovolila, da se t nedo-glednej ravnini, ki se razprostira oil Kskebiha do reke Nila, v katere j {»očivaj v solnčnem žaru zagonetne sfinge, z g rade moderne palače, hoteli itd. Ustanovila so se društva, ki se bodo okoristila s slikovitim krajem, ter okoli piramide (iiseka postavila krog modernih ameriških stavb. Izz^z sivine iz Italije. Poleg Nemčije vlada tudi v Avstriji najobčutnejše pomanjkanje mesa. Cene istemu so se v zadnjem času strahovito povišale. Vsled zadnje carinske vojne s Srbijo, od koder so poprej obilo klavne živine vvažali, je izvor tudi od tamkaj preneha! in mizerija je še večja. De'ovalo se je potem na to, tla bi se govoja živina izvažala iz Italije, a avstrijska vlada se je proti temu izrekla, češ da razsaja v Italiji goveja kuga. — Pri nas v Apieriki pa imamo mesa toliko, da ga še proč mečem" l Poslanska zbornica avstrijska utegne zlrojpvati skoro do konca januarja 1907. N« ve vo- II ve, na p ullagi novega volilnega reda, bi bile ]xj celi Avstriji 25. marca 1907. Vlada bi rada rešila še (»godbo z Lloydom, zakon o pospeševanju mornarice, dvomesečni računski provizorij itd. Nove volitve bodo v se kako jako zanimive. Dijete francoskih poslancev. Francoska zbornica poslancev je sprejela zakon, po katerem sc zvišajo dijete (plače) poslancev na letnih 15,000 frankov; poprej so imeli "le" 9000 frankov na leto. 300,000 Hrvatov je sedaj v Ameriki. Hrvatje se selijo v Ameriko, na Hrvatsko pa — Nemci. Vsak po svoje! Volilna "svoboda" v Avstriji. Kmalu postane v Avstriji splošna in "jeduaka"' (?) volilna pravica zakon. Vsi dobro vemo, kako strastno agitirajo razne stranke za svoje kandidate, Korupcija, podkupljivost, — z vsemi mogočimi sredstvi se pritiska tta ubozega volivca, da nazadnje res veruje, da je belo, kar je v resnici črno. Zlasti pa je izpostavljen takim uplivom človek, ki je omahljivega značaja in ki politično ni dobso izobražen. Na versko prenapetega volivca pa ima duhovnik v cerkvi, na prižme! in v spovednici, še posebno moč. Take nesamostojne ljudi duhovnik kaj lahko pridobi za svoje kandidate, ako obrekuje na prižme' svoje nasprotnike, če kliče pekel in nebesa na pomoč zo|>er kandidata, ki mu ni všeč, če odreče volivcem v spovednici odvezo, ako nc volijo duhovniških piistašev. — Slovenski državni poslanec dr. Ferjančič je stavi! torej jako umesten [»red-log, da se taka zloraba vere in cer-k ve -p&r voltov .^oaUwho. . p ve in onemogoči ter da se dull« vo ki, ki agitirajo za svoje kandidate v ctrkvi, primerno kaznujejo. Vendar pa je ta njegov predlog, ki ima jedino ta namen, da se za-sigurajo svobodne volitve, pri glasovanju propadel I Jih pozna! V "People's Press", na 111 Ulue Island ave. v Chicago, III., izhajajočem angleškem tedniku, razkriva bivši katoliški duhovnik Seguin, ki je |x>zneje posta! piotestantovski pastor, a tudi to službo popustil, — ves humbug in lumparijo katoliških farjev. Seguin je bil sam 26 let katoliški duhovnik, in vse kar je videl, slišal ali satu delal, se mu je končno tako pristudilo, da je izstopil. V imenovanem tedniku popisuje vse dogodijaje teh 26 let svojega mašništva pod naslovom "Knocks Against Catholicism", kjer svoje trditve z golimi fakti dokazuje. Nakupičenjh je tamkaj toliko nemoralnostij, svinjatij in zločin-stev, tla se človeku kar gabi in da nm gredo lasje |>okonci. Z novim letom pričel bo z razpravo glede protestantovske cerkve in njenih farjev, in tudi tukaj bodo prišle "lepe"' stvari na dan, — kakor nam ol>eča Mr. Saguin. — Opozarjamo angleščine vešče Slovence na ta list, ki stane samo 50c za celo leto. NašizaNtopiiiki. . Za d/ržavo Michigan in Minne sota: J. Molek. Za Conemough, Pa.: J. Bricelj. Za Johnstown, Pa. - M. Štrukelj. Za državo Wyomit.g: Lorenc Demšar. Za Cleveland, O.: A. Kučnik. Za Colorado: Joe Dcbevc. Za Ravensdale, Wash.: C. Ermenc. Za Roslyn: Wash.: A. Janaček. Za Milwaukee, Wise.: John Kalan. Za Joliet, III.: M. Pozek. Ne trpite na revmatlzqiu! Drgnite boleča, otekla meBta z ' DR, RICHIER-JEV1M ANCHOR PAIN EIPELLERJEM in iznonadeni bodete nad prijetnim olajšanjem, kterega Vam jKxleli (3) Spričevalo nekega duhovnika Rev.H.W.Freytag nam piše iz Hauiel, 111. :"Že 20 let vporab-Ijarn v inozemstvu in v tej deželi z izvrstnim vspehoni v slučajih revmatizma, protina, pro hlajenja, bolečin v hrbtu in podobnih bolih Vaš sijajni Anchor Pain Expeller bodem vedno rabil. 25o in TiOc, Pri vseh lekarnaifRi F. Ad. Richter & Co. 215 Pearl st., Ne* York. veuuc .... - ......... ' I ■ g GLAS 8VOBODB Med nebeškimi svetovi. naravoslovce črtioe Urejuje Ivan Kaker. Skrivnosti ••RIMSKE CESTE' Vvod. (Nadaljevanje.) Tu vidimo ogromen svet, ki se polagoma ohlaja in ki je nekako prvo dete velikanskega solnca. Th planet se nahaja recimo v dobi, ko se njega kemične vsebine ločujejo iz prvotnega stanja gorečega plina in kipijo na kraj planeta, kjer sc združujejo v sorodnih masah in tvorijo one mineralske in rudninske zak'ade, kakoršne gledamo dovrše ne in strjenje v naših bogatih ru-dokopih. Kako silovito valoven je kuhanje in vrenje, kak sum in dim ves planet je iako rekoč zavit od časa v en rudečkasti dim in par, ki prekipeva v strmem oblačnem go rovju, skozi katero švigajo mogočni različno barvani bliski. Od časa do časa se ta meglena zmes raztrga in iz planetovega trupla vzkipi visok ognjeni steber proti nebu in okoli njega se potegnejo najkrasneji og-neno barvani kolpbarji* elementi bodočih kovin. Ves planet se pre-vleče večkrat s takimi kolobarji, katerih krasote ne bi mogel naslikati nobenega slikarja čopič. V ta kem stanju puščamo ta p'anet. da še milijone let izvršuje na njem narava zanimivi proces. Od tu pa se podamo na drugo nebesno truplo. Ondi je žc odločno drugače, tukaj se vrši proces nagleje. ker je to truplo mnogo manjše od prvega in ker se vsako manjše žareče truplo hitreje ohladi nego veliko. Tu namreč vidimo vnanjo obliko planeta v tolikem stanju, da tvori njega površje že goste vodene pare in je obdaje ozračje, v haterem bi sc za silo že dihati da!o, dasi je še čudno soparno in atmosfera še prenapolnjena z metaličnimi izhlapkt Toda rajsko krasna je skorja pla-netova t Dasi še prevladuje površje goreče morje razstopljenih minerali j, vender obdaja isto že tako velik kontinent prave zemljate skorje, da je te plošče videti, kakor ogromne otoke sredi gorečega morja. Toda kaki otoki so to! Tu je pač vredno postati in si ogledati to krasoto! Znati moramo, da se nahaja na svetovih, ki so v tem stadiju ohlajenja kakor pred-stoječi, silna toplota in rodovita vodena sopara. V taki sopari raste narava uprav vidno. Zato se kar pred našimi očmi obraste tak otok z najbujnišo prirodo. Kakor bi trenil, poženo velikani mogočnih rastlin, sicer mehkega, a obsežnega debla in neopisno krasnega zelenja. To zelenje ni morda drobnolistno kakor zelenje našega zemskega drevja, kjer ob tako s'abi top'oti lc počasi in leno poganja lističe iz ole. senelih vej. Ne! To perje je veliko, široko kakor strehe naših hiš a prozorno. kakor bi bilo iz naifineje svile. Kajti tako nagla rast ne dopušča, da bi se zelenje še kakorkoli zgo-SČalo in postajalo neprozorno. Kaj pa še cvetje, ki poganja iz puhte-Čih tal! To cvetje bi se moralo nahajati v naših rastliniakih 1 Stavim, ako bi !e en sam cvet take vrste razstavili na zem'ji, fla vre ljudstvo iz vseh krajev zemlje po železnicah in parobrodih. da ga vidi, enkrat v svojem življenji, kakor si marsikdo Zemljanov šteje v posebnost, ako je videl cveteti akio-sto-letnico. In takega cvetja je ondi toliko da pokriva vsa bujno prerašče-na tla, kakor mogočni cvetlični goj-zdi najdivnejših barv in oblik. A kaj še vonjave, ki jih razširja okoli sebe tako cvetje I To bi ne bilo »a naša trhla pljuča! Človek v bližini takega cvetočega otoka bi moral u-mreti, zadušiti se v preopojnih vonjavah. (Dalje pride.) Društvene vesti. Volitve novih odbornikov lokalnih društev r« leto 1907. Društvo "Bratstvo Naprej" štv. 9 v Yale, Kans. r Predsednik: Matevž- Dermota; podpredsednik: Franc Teršima; tajnik: Josip Alič; zapisnikar: Ignac Peonik; reditelj : Jakob Vidmar; nadzorniki In bolniški odbor: Josip Kolarič, Anton Homec, Ivan Požim. Trdnjava štv. 10 v Rock Springs, Wyo.: Predsednik: Alojz Prošek; podpredsednik: Jernej Bartoncel; I. tajnik: Lorenc Demšar; II. tajnik: Ivan Škrinar; zastopnik: Franc Cukale; blagajnik: Matija Kem; zapisnikar: Josip Hribernik; bolniški odbor: Matevž Ov&enik, Josip Lubičič, Stefan Jereb. — Redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu v Delapicola dvorani jx>-pold. ob 2. uri. Smarnica štv. 24 v Jenny Lind, Ark.: Predsednik: Andrej liris.ir: podpredsednik: Josip Grilc; I. tajnik: Ivan Ust ar; 11. tajnik: Ivan Gre-gorina; blagajnik in zastopnik: Leopold Kolen c; t cuke 1 j. Pavsl Bermut; nadzorniki: Peter Verbič, Franc S k rare, Ivan M čivnik. Zora štv. 25 v Tercio, Co!o,: Predsednik: Ivan Trebeč; podpredsednik:, Adalbert Logar; I. tajnik: Josip Šaj.ti; II. tajnik: Anton MarkpviČ; blagajnik: Josip Re mic; reditelj: Ivan Mren; nadzorni odl)or: Josip Hausman, Josip Tomšič, Josip Tevš. Zvestoba štv. 35 v Chicopee, Kan. is: Predsednik: Alojz Ajdič; jkxI-predsednik: Stefan Rogl; tajnik: Franc Ko^ič*. zapisnikar: Anton Rižnerj zastopnik in blagajnik: l'"rane Schweiger; nadzorni in lx>l-niški odbor: Jakob Jenko, Anton \lalis, Leopold Mlinar. Zveza štv. 36 v Willock, Pa.: Predsednik: Valentin Lukančič; podpredsednik: Franc Seme; tajnik: Fran Sedej; zapisnikar: ti. J11 rman; zastopnik: Tom. Fortuna; nadzorniki: Matija Gorše, Ivan Kracker, Andrej Kracker; reditelj: Jakob Arh, Društvo "Celje" štv. 27 v Fron-tenac, Kansas: Predsednik: Alojz Slabsak ; podpredsednik : lohu Božič; finančni ajnik : John Čeme; zastopnik in blagajnik: Franc Boldin; nadzorniki in bolniški odbor: JakoI> Bafoh, \|ojz Preležnik, Franc Krajzel; zapisnikar: Josip Radelj. Ker so zas'e.. .. ker je dobil Laufpas Listu v podporo: Nacetu krave v zelnik ............15c Nace pri društvu ......TOO ker Jože Načeta boljše ne učL.ioc ker ima Jože v Sojarju slabega učiclja............15° skupaj... .50c Sicer je revmatizern in trganje b tezen starih, toda < bišče tudi mladino. Nikdo tie more utiežati! Če pa rabimo svetovnoznam "Anker Pa:n Expeller", smo trpljenja kmalu rešeni. — 25 in 50c. SLOVENSKA GOSTILNA pbi FRANK ČEHU Naznjam rojakom, da tooim vedno dobro pivo in domače vino ter drage pijače. Fine smodke na izbiro Rojaki dobe pri meni stanovanje s hrano Priporočam se za obilen obisk. S spoštovanjem FRANK ČEH sar c.atr. At*.. CHICAGO, ILL. Emil Bachinan, 580 80. Centre Ave. Chicago. Izdeluje društvene znake, gumbe, zastavo in druge potrebščine.' Mirko Vadjina priporoča bratom Slovencem svojo imivNico. .190 W. 18. 8t. Chicago. POZOR! ' V0Z0K! SLOVENCI! Kadar so mudite v mestu, no pozabite obiskati rojaka Frank Bernik, ki je otvoril hotel na 44 Sherman Str. pri La Salle postaji. ■ ■Zapominite hI: "EDINI SLOVENSKI HOTEL V CHICAGO." ... Gostoljubna postrežba!.... FRANK BERNIK, lastnik. kam? h (JltAM-nA |{Ul'LC-u Najboljša in najlepša slovenska gostilna v (^hi-sagi -408 \V. 18. cesta. Najboljše pivo, najboljša import i rana slitrovku. staro new yoriiko ter pristna kalifornijska vina. Najboljše žganje v Ztlr. državah takozvani 4 "Woodland." Vedno sve^i in fini prigrizek, Potrožba pozorna in reelnn. GRAM & KRULC ■108 W. 18. Str. Chicago. Nasa razstava modernih jesenskih oblek In površnikov je najboljša in v toliki zalogi kot nikdar poprej. Naša vzajemnost med ljudstvom rapidnonapreduje, dokaz tega jo vedno večja razprodaja, kar znači, da prodajamo dobro blago po zmernih cenah. Iz te nove zaloge oblek 1h površnikov hI lahko izberete uajniodnejto, raznih barv iu razne velikosti po ......cenah od...... $7.00 ......do...... $25.00. vogal 18. in Blue Island Ave. HING<2 ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU se uživa, ako sta mož in Žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno emerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavŽito hrano,'odločne, vesele in polne življenja. Vsekako pa ima lahko vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki pospešuje slast do edi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja. Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši čitatelji vedo. da je edino pristno Trinerjevo zdravilno, grenko vino najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu. Močni živci. Močne mišice. Dolgo življenje. Dober tek. Izborno prebavljanje. Trdno zdravje. To je zdravilo, kakeršnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo boltzni od sebe. Rabit« je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepealo in čistilca krvi, branite bolezni. • • • * POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač. * * * * V LEKARNAH V DOBRIH G-OSTILNAH Jože Triner 799 So. Ashland Ave., CHICAGO, ILLINOIS. Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet: Trinerjev brinovec, slivovka, tropitijevec, konjak.