Inserati se sprejomajo in velja tristopna vrsta : 8 hr., Se se tiska lkrat, m ii n d 2 ,, ii ti ii ii ^ h Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Roko pisi ne ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravnistvo (administi acija) in eksf edicija na Starem trgu h. 5t. 16, Političen lisi za narod. Po poŠti prejeman velja: Za celo leto . , 10 gl. _ kr. za pol leta . . 5 za četrt leta . . ;> ,, — " V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. za pol leta ... 4 „ 20 „ za četrt leta . . Z „ 10 ., V Ljubljani na dom poSiljan \ , veljil 60 kr. več na leto. '"k*". Vredništvo jc v Liugovih ulicah štev. 7. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek iu soboto. Društvo „Edinosl'' pohvaljeno Naš svetli cesar so pohvalili slovensko polit, društvo ,.Edinost" v tržaški okolici, katero je bilo tržaškega c. k. namestnika , izročivši mu svojo spomenico, naprosilo, naj obznani Njihovemu veličanstvu vdanost tržaških Slovencev, ki se nikakor ne vjemiijo z onimi Lahoni, ki po Italiji propogando delajo za odtrganje Trsta od Avstrije, in se vedejo, kakor da bi govorili v imenu celega Trsta. Tem rogovih žem nasproti so prosili tržaški Slovenci, naj se koustatira, da slovenska okolica , kakor tudi Slovenci v Trstu, protestirajo proti vsem tem agitacijam, ker hočejo cesarju in Avstriji zvesti ostati. Da so svetli cesar to izjavo blagovolili na znanje vzeti in s svojim priznanjem odobriti, je za nas jako tolažljivo. Pri tej priliki pa se nam vsilujejo razne misli, če s tem najvišjim pripoznanjem primerjamo stanje Slovencev. Čudno je, da nas v tistem trenutku, ko cesar sami našo vdanost in zvestobo pohvalijo, naši nasprotniki na Kranjskem in Štajerskem proglašajo za ve leizdajalce ! Slovenski narod še ni nikdar svoje zvestobe prelomil, kakor nekteri drugi narodi v državi, ki pa hočejo sedaj imeti vso oblast, kakor na pr. Madjari. Slovenci so bili marveč od nekdaj najkrepkejši branitelji vladarjeve rodbine in hiše in so že cesarju Frideriku III. najprvi na pomoč prihiteli, ko so ga pun-tarski Duuajčani oblegali. (Glej Valvasor IX. knjigo na strani 21.) Že večkrat smo govorili o naših Italijanih. Nam jih ni treba ovadovati, ker ves svet ve. kaj hočejo, in ker sami pri vsaki priložnosti razodevajo svoje želje po združenji z Italijo. Tudi ne bomo dajali naukov Italijanom; oni naj se s svojo vestjo sami pogodijo, pa svoje začudenje izražujemo vnovič nasproti našim državnikom, ki morajo vsaj poznati težnje naših Italijanov, pa vendar v avstrijskem pri -morji le laški živelj na škodo slovenskemu podpirajo! S tem ne povemo nič novega, pa take reči se ne dado dostikrat ponavljati. Poglejmo v Istro. Kako žalostne so tam razmere za zveste Slovane! Laška manjšina samovoljno gospoduje nad slovansko večino in pripravlja ugodna tla za Italijo. V Trstu samem najdemo pač šole laške, najdemo tudi šole za Nemce, — katerih pa v Primorji nikjer ni —, le narodnih šol za zvesto slovensko prebivalstvo iščemo zastonj! Vsled tega se je slovansko mesto polahonilo in se še vedno poitalijančuje, naši državniki pa se jeze, če se čujejo evvivaklici Garibaldiju in zjedinjeni Italiji !! Tudi na Goriškem se odriva slovenski živelj ter se prednost daje laškemu. Zares čudna politika, ki se nikakor ne vjerna s pohvalo, ki je došla političnemu društvu „Edinosti." Že večkrat, smo omenili, da je zedinjena Slovenija najboljše sredstvo proti željam italijanskih lakomnikov. Mi Slovenci tega nikdar ne bomo dopustili, da bi Trst prišel v laške roke, in če so Lahi tako nesramni, da zahtevajo za se celo Pri morje in Dalmacijo , ker je tam nekoliko laških družin, če stegajo svoje roke celo po Notranjskem, kjer nobenega Laha ui, ter nas Slovence smatrajo kot „objectum annectabile", to je, dobro jedačo — potem smo mi v prvi vrsti poklicani in tudi pripravljeni, braniti naše meje proti Italiji za se in za Avstrijo. Dokler smo pa tako raztrgani in razkosani, kakor doslej, dokler se nam ne da nobena oblast v roke, tako dolgo se ve, da smo tudi nezmožni, vspešno braniti se, in se naposled celo ne bodemo več mogli ustavljati vedno bolj prodira-jočemu poitaljančenju, če nas bodo v državniških krogih ovirali namesto podpirali. Dajte nam toraj zedinjeno Slovenijo s krepkim in močnim deželnim zborom, potem se bomo že vedeli Lahom ubraniti! Kolikor vasi se pa več polahoni, toliko vasi je več zgubljenih za avstrijsko idejo ! Mi pa smo navzlic tolikim stiskam , ki nam jih napravljajo naši politični nasprotniki, še vedno pripravljeni za pošteno vredjeno Avstrijo vse žrtve prenašati ter zuto ne iščemo druzega plačila, kakor da so nam pravični. Ali je pa sovraštvo do Slovanov res že toliko, da bi nekateri raje videli razpad Avstrije kakor pa da bi nam Slovanom privolili ravnopravnost? — Ali je tako ravnanje mar koristno naši ljubi Avstriji in pre-vzvišeni vladarjevi hiši? Trst bi nikdar ne bit laško mesto, ko bi se le nekoliko skrbelo za slovenski živelj. Večina tamošnjih rodbin so slovanske korenike, ki so se pa v italijanskih šolah po- Zgodovina češkega vstanka 1. 1618. (Konec.) V prezbiterij je bila postavljena miza z dvanajstimi sedeži, na keterih so se. na božični dan posadili kralj in nekateri češki gospodje, mej njimi se veda tudi Budovec in lloupovški, da bi prejeli sv. rešuje telo. Prišlajebila tudi velika množica gledalcev, kateri so deloma str meli in se čudili, deloma se pa jezili zarad priprostega, dosedaj nikjer ne videnega načina, ker si je kralj sam kruh lomil in drugim se podajali kosi. Stari utrakvistični nazori so bili še tako globoko vkoreninjeni, da se niso mogli odstraniti z dogodki poslednjih deset let. Zategadelj se ne smemo čuditi, da so mnogi gledalci obsodili kraljevo ravnauje za bogo-kletstvo. V cerkvi so stali še skoro vsi oltarji ne-razruženi, dasiravno oropani svoje krasote, po božičnih praznicih so bili pa vsi odstranjeni. Ali ti boritelji še toliko prizanesljivosti niso imeli, da bi ne bili razrušili v kapeli sv. Sig-muda slikarije pri altarji Matere božje, katero je bil napravil Luka Kranich po povelji cesarja Ferdinanda in ujegovega sina. Sedaj so se posvetovali, se ima li odstraniti cesarski nagrob- nik , kateri je čisto nepril čno vmeščen, ker zavzema znaten prostor v središči cerkve. lloupovški , Budovec in Miiller so bili zato, da bi se precej odstranil, ali Berka se je ustavljal zategadelj, ker bi to zbudilo veliko nevoljo in ta razlog je prodrl. Nasproti temu so pa odbili vse epitafije v zidu. Ko se je po mestu raznesla novica o tem, je kazalo ljudstvo glasno svojo nevoljo. Bili so povredjeni vsi njegovi podedovaui nazori, ker se je zmerom prednost dajala okinčanim cerkvam ; obsojevalo je tedaj ravnanje nove vlade in čutilo pred vsem , da mu je ta vlada tuja. Omikani so morali biti razjarjeni s surovim vničevanjem umotvorov slavnih mojstrov in umetnikov, katere so morebiti čislali iz vsega srca, s čemur gotovo niso postajali vdaueji novej vladi. Ali pred vsem je morala besnost, katera se ]e godila križanemu Rešitelju, vzbuditi dvomljivost, če je, res novi kralj bolj toleranten nego Ferdinand II. Ta dvomljivost je postala skoro gotovost, ko je ukazal kralj sta-roniestnemu svetovalstvu odstraniti veliko razpelo, katero je kinčalo praški most že stoletja. Vseobčna nezadovoljnost se je spremenila sedaj v odpor; svetovalstvo je odpovedalo, da ne učini tega, in se ni menilo za kraljeve gro-zitve. Skultetus si je zastonj prizadeval z be- sedo in pismom opravičiti ravnanje svojega gospoda. Na oboje se je pa oziralo le toliko, v kolikor se je govorilo, da je prepovedan tisk polemičnega spisa . kateri je imel ovreči Skultetovo trditev iu kateri se je zdel toliko bolj temeljit, kolikor manj je bil znan. Nevoljnost, mej ljudstvom je zmerom bolj rastla iu spremenila se je v sovvažtv«, ko je kralj pokazal čez nekoliko dni z jednnkim opustošenjem staromestne jezuitske cerkve, da se vjema z barbarskim ravnanjem v cerkvi sv. Vida. V ta namen je jezdil v polnem kraljevem blišči v spremstvu svojega brata in an-haltskega kneza, 24. trabantov in mnozih lo-kajev, ki so korakali odkriti pred in za rijim, v jezuitsko cerkev in dal tam ukaz, da bi se poslopje očistilo. Zaničevalne opazke o kraljevem ravnanji so se slišale sedaj v obče, pri-merjevala se je priprostost Habsburških knezov s tem bliščem, kateri se pri jahanji v cerkev ni mogel z ničemur opravičiti. Na druzej strani se je pa pripovedovalo, kako se stiska na kraljevem dvoru in kako mislijo napraviti lastno mesnico in pekarijo kakor tudi lastno pivovarno, da bi si rokodelci ničesar ne prislužili, kako se češkim vradnikom krati plača, in več tacega. Pri teh opazkah se je pozabljevalo, da je moral kralj, naj je že porabil ve- časi polahonile; to nam pričajo rodbinska imena, ki se navadno končajo z „ich" (ič) ali „ig" (ik). Slovenec se laškega jezika kaj hitro nauči, in ker že prvi rod, to je otroci slovenskih staršev, pri vednih italijanskih pogovorih pozabijo prvotni slovenski jezik, se jako hitro cele rodbine poitalijančijo. Le na tak način je Trst lašk postal, le na ta način so se mnogi izneverili svojemu narodu, in ob enem izneverili tudi Avstriji, ter se sedaj za Italijo potegujejo. Skrčite v Trstu laške šole', odpravite nepotrebne nemške, in pustite mladino, samo slovansko mladino, podučevati v slovenskem jeziku, in nemudoma se bo pokazalo da Trst ni lašk, da stoji na jugoslovanskih tleh, na tleh Avstriji zvestih! 0 novinarstvu. i. Naj tudi v novem letu še nekoliko spregovorim o novinarstvu iu nekako dopoluem v zadnjih številkah preteklega leta objavljenih pet člankov o tej reči. Danes se hočemo pečati s vprašanjem: Ima li katoličan kake dolžnosti v oziru na novine ali časnike ? Morda bi se komu bedasto zdelo to vprašanje? Seveda — kdor bi zahteval naravnosten dokaz iz sv. pisma ali cerkvenih določil preteklih vekov, temu ne bi mogli vstreči ; pa on bi pozabil, da so dolžnosti obzirne, da se menjajo po času , stanu, okoliščinah. Kdor je pazno bral in malo pomislil prve članke mojega spisa , morda si je že sam zvezal novinarstvo in dolžnosti katoličanov o njem. To zvezo še natančneje pojasniti, je namen zadnjim sostavkom , kterih prva govorita o negativnih, druga o pozitivnih dolžnostih. Vsak katoličan ima sveto dolžnost: ne brati, ne kakorkoli podpirati slabili časuikov ; izjemljem seveda one, kteri jih redoma bero, da jih morejo ovreči in one, ki jih bero le semtertje iz važnih vzrokov, pa še ti naj jih vsaj ne podpirajo, če mogoče. Kteri pa so slabi časniki ? Belgijski škofje odgovarjajo nam v pisanju 5. avg. 1843: „S!aba moramo imenovati vse ona pisana ali tiskana dela, naj že izhajajo s kakoršnim koli imenom ali obliko, liko ali malo, vse plačati s svojimi falskimi novci, in dajedoseda) le posojeval deželi novce, ali ničesar ne prejemal. Pa lastnih napak ni hotel videti nikdo, ljudstvo je ostrilo svoje jezike le nad mladim knezom , pri katerem se je imelo početkom vse za izvrstno. Sedaj se ni več oziralo na iste priproste načine ali na srčnomilo prijaznost, s katero si je prizadeval Friderik pridobiti svoje nove podložnike. Seje li podal v spremstvu jednega samega služabnika v Zvezdo na lov, ni bila všeč ta premala družina, če je snel klopuk pred vsacim, ki je prišel k avdijenci in če je spremil skoro vsa-cega iz sobe, so se slišale zopet o tej dvor-Ijivosti zbadljive opazke; tudi so se spodtikali, c!e je veselo plesal v katerem plemskem gradu ali palači iu je hotel pri tem poljubovati go-spodičine in go*pe, ali če se je peljal zvečer na saneh in je večerjal pri katerem češkem gospodu. Neprijatelji njegovi so ga imenovali kralja Zimnega, ker so trdno pričakovali, da njegovo gospodovanje ne prestane zime. (Naslov „kralj Zimni" se nahaja v jednej saskej listini od januarja 1620 in v jednej bavarskej listini skoro iz iste dobe. Tedaj mu je bilo ime, pod katerim je postal falski grof sveto-anan, dano davno pred njegovim padcem) Slavin. v kterih se napada pozitivno katoliška vera bodisi v svojih verskih naukih, ali življenji in v i T j a v i, v svojem duhovstvu , glavarju in služabnikih, bodi v nravni in kazni ali disciplini." To se zgodi semtertje naravnost, tako da so očitni brezbožni nameni, semtertje pa, posebno v krajih, kjer je vera še bolj vkoreninjena, ker se z golim brezbožtvom nič ne opravi, pod krinko dobrovoljuosti, ljubezni do ljudstva, da še celo skrbljivosti za vero. „Mi ne črtimo vere, ne zauičujemo duhovščine", to so navadne fraze teh skritih časnikarjev, „mi hočemo odpraviti le to, kar je v cerkvi zastarelega, mi želimo, da bi duhovstvo napredovalo v duhu časovem; zahtevamo, naj se cerkev ne vtika v državne reči; da, duhoven naj iina vpliv na prižuici, tam ga poslušajmo, a z navadnim življenjem on nima ničesa opraviti, nikar ne sprejemajmo njegovih svetov; on govori ali iz sebičnosti ali pa iz srednjeveških nazorov; v politiko naj se duhoven ne meša, drugače ne, kakor če se poteguje za nas." To je pisanje onih, ki na tihem delujejo, pa zato ne brezvspešno ; vvodnih člankov nimajo sicer zoper vero, pač pa povzdigujejo brez-božnike tujih dežela, kot najbolj iskrene varhe ljudske sreče ; Gambetta jim je najzmerneji polit'k, ki se je Mac Mahonu ustavljal edino le, da bi se Franciji mir ohranil; Garibaldi trudi se. da bi edino Italijo osrečil itd. V podlistkih pregrevajo kako staro že tisučkrat zavrženo historično laž ali učeno zmoto, če tudi le bolj od daleč, v podobi hipoteze, da zbujajo dvom o resničnosti krščanskih idej; pridigujejo ljubezen do vsega človeštva in razumevajo pod to lepo besedo indiferentizem; v dopisih hvalijo kacega inalo bolj liberalnega duhovnika in s sveto gorečnostjo grajaio fanatične duhovnike, posebno „kaplane", ki zlorabijo prižnico in svoj sveti stan v hudobne namene; v drobtinice primešajo kako malo; po-vestnico od duhovnika, ki je zapustil veliko premoženje ; posebno radi svetohlinsko poročajo o duhovnu, ki je pozabivši se svojega stanu zabredel v pregreho in tako malo dajo sjio-znati svoj ,.cosi 1'anno tutti". Razun tega do-našajo še v kratkočasnicah, malenkostih, opazkah tisučev malih reči, ki bi v katoliškem listu morda nikogar ne pohujšale, v takih listih pa s takim namenom in v taki obliki nimajo dru-zega namena, kakor po malem škodovati veri in cerkvi. K takim listom spadajo vsi oni, kterih vredniki in dopisovalci so po večini brezbožniki, liberalci ali vsaj taki, kterim je vera postranska reč ; oni sicer ne upajo naravnost na dau s svojimi nabori; pa po noči sejejo Ijuliko med gospodovo pšenico. Kako bo duh Časnikov dober, če so pisalci malo-vredni ? Se li zbirajo sinokve z osata ali grozdje s trnja? V to kategorijo spadajo tudi oni politični listi, ki pravijo, da se v verske reči ne vtikajo iu to v naših časih, ko je vendar politiki najvažneje vprašanje versko in to ne samo pri nas, ampak še bolj drugod. „Kdor ni z mano, je zoper mene" in „nihče ne more dvema gospodoma služiti", velja tu v vsi strogosti. Neodločnost, nevtralnost in polovičarstvo v najvažnejih, da ne rečem edino važnih rečeh le nemogoče, nima nikakovega vspeha, in gotovo je, da so pri spremenjeni) okoliščinah ravno taki ljudje in listi najhuji nasprotniki, kakor da bi se hotli maščevati, da so morali tako dolgo skrivati svojo hudobijo. Sapienti sat! Z bojišča. General Gurko je prekoračil po osemdnevnem, silno težavnem maršu, v najhujšem mrazu, ko so bila pota vsa s snegom zameteua, pet tisoč čevljev visoki Balkan Etropolski, ter do-spevsi na južno podnožje premagal tam čakojoče Turke in jih razkropil na dva kraja. Jcdni so bežali proti Zlatici, drugi proti Sofiji. Proti Sofiji marširajo sedaj trije oddelki slovanske vojske, jeden srbski iz Pirota, drugi ruski pod generalom Arnoldijem, in tretji ruski pod Gur-kom. V Gurkov tabor je prišlo 80 čerkeskih beguncev, ki pravijo, da Turki trpe veliko od lakote in mraza. Turška posadka v Sofiji se računi sedaj na kakih 28.000 mož. Če se kmalo ne umakne na cesti proti Plodvivu, zna se jej kaj enacega prigoditi, kakor Osmanu v Plevni, da bo namreč obkoljeua, iu se bo morala podati. Iz Petrograda se poroča, da so Rusi po nekaterih praskah 3. t. m. vzeli Sofijo, zgubivši le 24 mož. Og drugodi, se nič važnega ne poroča; da je led na Donavi razdrl mostove, smo že uuidan povedali. Po Bulgariji sploh je padlo mnogo snega, in hud mraz pritiska, da se je Rusom kaj težko premikati, še teže pa, naprej spravljati topove in živež za armado voziti. Tudi z ranjenci in bolniki, pa s turškimi vjetniki je velik križ. Nek dopisnik poroča o hudem vremenu, ki je razsajalo v Šipki, na vrhu balkanskega prelaza, kjer stojita dva ruska polka na straži. Tri dni je zapored medlo, in ob enem je pihal tako hud iu mrzel veter, da nobenemu človeškemu bitju ni bilo mogoče, na prostem ostati. Vojakom, ki so na straži stali, naredili so Rusi trdne, lesene koče. Pa veter je te koče z vojaki vred odnesel, ki so si komaj življenje rešili. Konji in druga živina je instinktivno pribežala k vojakom v barake in podzemeljske luknje, in vojaki so bili veseli da so se poleg živine nekoliko pogreli. Kajti ognja zakuriti jim veter ni pustil, ker jim je ves dim v lukuje nazaj stiskal, da kar dihati niso m igli Če bi jih bili Turki v tem hudourniku napadli, bi bili ruske ograde prav lahko vzeli; pa njim se pri takem vremenu menda tudi ni ljubilo, prikazati se iz svojih barak Iz tega poročila si moremo nekoliko misliti , kaj ubogi vojaki na Balkanu trpe. Ob srednem Lomu so bile neizdatne bitke. Rusi so se iz Izlatara umaknili v Mariani. Turki so razdejali most čez Mančko. General Gurko poroča, da je bil 2. t. m. tudi boj pri Bugarovu, kjer stoji general Vel-samirnov s 5 batalijoni in G topovi, pa oddelkom kavkaških kozakov. Turki so prijeli Ruse od treh strani, ki so čakali, da so se jim Turki približali na 50 korakov, po tem pa so ustrelili iu jih ob enem prijeli s bajonetom. Po strašnem klanju so Turki pobegnili, popu stivši čez 1000 mrtvih iu eno zastavo na bojišči. Rusi so zgubili okoli 200 ljudi. Razkropljenih Turkov so vjeli okoli G00 mož. 29. dec. so Rusi iz Jurjeva streljali na turški oddelek, ki je marširal proti Ruščuku. Neka bomba je priletela v hišo, nad ktero je vihrala zastava z rudečim polumescem. Pa namesto bolnih, prihrumelo je iz hiše 300 oboroženih Turkov, kar priča, da Turki na svoje kosarne natkujejo zastave z rudečim polumescem, da bi Rusi nanje ne streljali, češ, da so to bolnišnice. Pri Galiicu je Donava že tako premrznila, da bodo šli v nekolikih dneh čez njo najtežji vozovi. Skoz mesto prihajajo dan za dnem ruski konjiki in drugi vojaki. Ruska vlada je z Rumunijo sklenila pogodbo, da vojaki proti primerni odškodnini pri ljudeh dobivajo stanovanje. Iz Vana v Aziji poročajo Turki, da so v beg zapodili ruske konjike, ki so hoteli od- peljati turške zaloge živeža, iz Batuma pa naznanjajo, da Hovard paša s 4 ladijarai bom bardira ruske mesta ob pomorji in da jim prizadeva veliko škode. Angleškim listom, ki so trdili, da Rusija sme s Turčijo sicer neposredno skleniti premirje, ne pa miru. odgovarja „Agence Russe" da je premirje nemogoče, če se prej ne dogovore o miru. Turčija je bila pod tem izgovorom Srbiji iu črnogori odrekla premirje in Rusija tudi ne bo ravnala drugač, kakor določujejo uarodopravna načela. Turčija je menda obupala, da bi se rešila zadreg, ki ji prete od vseh strani. Vojni minister sicer nabira novih vojakov, kterih misli na noge spraviti 250.000 (?), veliki vezir Edem paša pa je odstopil in tudi Damat paša hoče to storiti. Politični pregled. V Ljubljani, 7. januarja. Avstrijske dežele, flftržitviai zbor, ki se ta mesec zopet snide, bode takoj obravnaval pogodbo med Cislo in Translo. Dotični odsek je pretresel že vse predloge razun poročila kvotne depu-tacije in tistih 80 milj. gold., ki jih država dolžuje banki. Tudi ogerski odsek teh reči še ni rešil, razun tega pa je imel pretresati še nekaj coluih tarifov in pogodbo z avstrijskim Lloydom, kteremu je 5. t. m. državno podporo od 2 milj. znižal na 1,300.000 gld. ter odpra vil vožnje med Reko in Liverpoolom, Trstom, Kalkuto, Cejlonom, Singaporom in Bombajem. Ilcrvutskii se pariške svetovne razstave ne bode vdeležila, ker je Ogerska pri dovoljenji dntične denarne podpore stavila take pogoje, ki za Hrvatsko niso dostojni. Dotični odsek se je tedaj razrešil. V nanje države. l*a|M'ž so imeli zadnji konzistorij v privatni svoji knjigarni. Njihov glas bil je jasen in krepek. Naš cesar so jim v lastnoročnem pismu čestitali k ozdravljenju. — General Lamar-mora je 5. t. m. v Florencu umrl. Anjslcšliii vlada je pri vnanjih, drža-?ah zastonj pnpraševala, da bi podpirale njeno posredovanje med Rusijo in Turčijo. NVnišIti Bocijalni demokrati hočejo Bis-marka prisiliti, da bi zvezo z Rusijo raztrgal in ostal vsaj nevtralen, če ji neče naravnost nasprotovati. V ta namen hočejo socijalni demokrati osnovati ljudske tabore, ktere bo pa vlada najbrže prepovedala. — V Stolnem gradu (Stuttgart) je 5. t. m. umrl general Sch\varz-koppen. I^riiiico<*lii svobodnjaki hočejo du-hovenstvu vzeti vse državne pravice in jih tako vkleuiti, da bi se ne smeli ne ganiti ne oglasiti, ko se bode cerkveno premoženje jemalo, samostani odpravljali itd. Tudi prezidentu hočejo pri striči peruti in bodo izdelali novo postavo, po kteri bode narodni skupščini odgovoren. katerega so zopet voljeni iskreni domoljubje, značajni možje, marljive moči , ki bodo vrlo kakor dosedaj delovali na korist čitalmce. Poročilo g. tajnika in denarničarja nam je dokaz, da ima naša čitalnica lepo prihodnost. Po končanem društvenem zborovanji pričela se je beseda. Gospod podpredsednik Ivan Govedič je pozdravil došle goste pobratimski: Dob ro došli! ter v navdušenem govoru razložil namen čitalnice in povdarjal, kako mogočen faktor v sedaujem veku je asocijacija (združevanje) v narodnih zadevah. Treba je bližnjega spoznanja, izmene idej, točnega načrta, da se dela na korist in blagor naroda. Slovesni shodi v čitalnici mnogo vplivajo ne samo na trg, marveč tudi na celi okraj. Prehaja nadalje g. govornik na nasprotnike čitalnice, njfžne cvetlice, na ktero se je bila že takoj od začetka, ko še ni bila popolnem pognala peresca, spravila gnjusua gosenica, hoteč jo v kalu zamoriti. A žaba se je zastonj lotila trdega oreha. Konefino reče s povzdignje-nim glasom: „Naša reč je pravična, podpirana s poštenmi sredstvi, ne bode toraj za kar bodi propadla. Poroštvo mi je Vaše rodoljubno srce, slovenski bratje, poroštvo mi daje narodna zavest Mozir.-kih tržanov i okoličanov. Prisrčna zahvala Vam veleštovani gostje, da ste se svojo navzočnostjo počastili našo čitalnico ter povišali svečanost današnjega dne. Naklonite našemu narodnemu zavodu iu v bodoče verno srce, podpirajte ga po svojej moči in dam Vam zagotovilo: iz šibke cepike bode postala mogočno drevo, katerega tudi siloviti viharji protinstva izkoreninili ne bodo. K temu nam pomozi Bog in sreča junaška. Slava Vam, vrli Slovenci."' Navdušeni živijo-in slavaklici zadoneli so po čitalnici. Nadalje ste se vrstile zaporedoma dve tomboli ter z ličnimi dobitki razveselile goste, ko-jimjebila sreča mila. Sledil je potem slovesen govor gosp. J. Kotnika na spomin slavnemu pesniku Fr. Preširnu. G. govornik, obče pri ljubljeni odgojitelj naše mladine, pojasnil je s kratkimi besedami Preširnov životopis, njegovo iskreno rodoljubje iu nepreceuljive zasluge kot ustvaritelja našega m.loglasnega književne! jezika, lirične poezije in narodnega slovstva. Vidilo se je, da je govornik zajemal besede iz globine rodoljubuega srca nameravaje vzbuditi čut domovinsko svojih slušateljev. Zado-nela je po končanem govoru prikladna pesem odličnih pevcev:,.Domovina mili kraj," oglasila se je vrla godba ter vnemala plesaželjni svet za živahno rajanje. Vrstile so se zanimive ua-pitnice Njih veličanstvu presvitl. cesarju na šemu in njegovemu zmagovalueiuu zavezniku caru ruskemu, jugoslovanskim bratom borečim se za pravico in svobodo. Vsi gostje so izra-ževali veliko navdušenost za narodno prosveto. Prijateljski smo se radovali pozno v noč ter bili prav poštene židane volje. Poslovili smo se drug od druzega srčno zeleč, da bi skoraj zopet tako veselega večera in veselice doživeli Izvirni dopisi. Iz Mozirja, 2. januarja. (Veselica v čitalnici.) V nedeljo 30. dec. smo imeli v naši čitalnici zopet prav zanimiv, vesel in slovesen večer. V primerno okinčanih čitalničnih prostorih se je bilo zbralo odlično število izbornih udov in rodoljubov iztrga in okolice. Počastilo nas je v naše veselje se svojim prihodom lepo število vrlih rodoljubov iz Šoštanja, Žalca, Braslovč in gornje Savinjske doline. Najprej se je vršila volitev novega odbora, v (Hranilnica) je imela včeraj 7. t. m. svoj občni zbor, ki je potrdil nasvet direkcije, da se hiša vladi proda za 120 000 gld., za novo poslopje pada se kupi Novakova hiša za 25.000 gld. Dutične pogodbe so že podpisane, glede Novakove hiše pa se mora mestni odbor odločiti do 1. marcija. Hranilnica bi jako ustregla mestu in si pridobila velike zasluge, če bi kupila še Rosslnovo hišo in jo podrla ter sozi-lala primerno poslopje. Meseca oktobra 1870 se bodo morali vsi presiliti, ki stanujejo v hranilnici in v prvem nadstropji bode smela vlada že tedaj odpreti svoje kanclije, celo po-slodje pa se ji bode izročilo še le oktobra meseca l. 1880. (Pojasnilo na vprašanje) v dopisu iz Štajerskega v št. 2. „Slovenca" t. I. zarad „Šlo-enske 1'rntike". Naša po c. k kmet. družbi kranjski izdana Pratika za leto 1878, ima za varstveno marko našega založništva na prvi strani, štric c. kr. koleka tako le podobo sv. Jožefa. ~ . S To je protokolirano vnajno znaminje naše zaloge, ktero ne sme nobena tiskarna ponarejati. — Svarilo s sklicevanjem na to znamenje smo razposlali vsem trgovcem , kteri so kdaj kupovali našo Pratiko , in postavili ceno na debelo tako nizko, da si prodajalci ne zaslužijo z lepo pri kterem blagu tako hitro in z lahkoma toliko, kakor s prodajo naše Pratike, in morejo jo, ako je treba, tudi ceneje prodajati. M