j I 1 l!~cmc ne mnoz1, tcm,·cč oelo upada za - U,o 0/o (, letu 1965 so imele 15.613 prehiHilt·<', . Uanes imamo v Slo,(;lliji :H (4700) nl('i, t z , eč kol .3000 prebh a lci, ki pa , l..ljui·ujejo , s ,,,j organizem celo !16,8 0,·o ,.ega sloveni,kegu mestnega židja. Primerja, a z le tom 196 l nam nudi podobne rezultat e, znto smemo za- 1..ljui:iti z ugoto,it,ijo, du med posumcrnimi skupinami po , clikosti nasih mes tnih naselij ,· relath nem vrednotenju ru~ti prchivalsl:\•a , ni bistvene razlike. \ ' ir: \fe,ei·ni stu1istil'ni prq,:l,·cl Sil S lm ('nij,·. Le tnik X 1 \ . , te,. ll, l.j11blj111111. a, ,rnst 196.3. R \ST P ll EB l\' \ I. T\ \ PO OBCIX\ll S il ' LO \ E:\IJE \' LETIII 1961-196:; Dokončni podatki 8l<'tjn prchivalSt\'a sns num po, celo. dn se je število v Sloveniji živei:--0ga prebivals tva , z1Hlnjcm ii1iriletnem razdobju (1961 - 6.'.i) povečnlo za 3,3 0,0 uli za .33.9.38 ljudi ' na 1.64.3.48 1 . Potcmlal..e m j <· o,l~tokl.. da- nnsn1cga naruscanja prcbhabt,·a v Slo,eniji cnnk trinnj, t- letnrm11 po\'Ojnemu (>O' prctj11 1948-61.J in zna, a letno O.B:! o., , '111;.da, ili I"' 111O1·a1w> hisl, eno zna,'·ilnost v tr j ra , ti na Slo, en,ke m , zndnjt'm obdoliju , ki se zrcali , depop11- laciji podeželja, a , rru,ti mestnih naselij. Ce z1111, a , letih 1961- 65 prirastek prebiu1h,ha pri 1105 ,:;3.'J,38 ljudi . ra moramo obene m ugoto, iti, da sc je , bl<'m rnzdoh u d, ignilo Šlcdlo v mestih živečega prclih al, tHl kar , n J. "It 57./;IIU ljudi. S tal..šno povprečno 111 • pln; no oceno 111oren1ll tudi zai'rlali ~1.'lit, r nr lokovr , ki so še , ednu u, mcrjcni ,. , ci:ju II rl,an , 1.. a n!i i11tl11stl'ij . l..a srC'diščn . , . 4:1 s lm cn, l..ih ohi·ina h jt• ; 1c,ili'·na r ast p rd ,i,al,1 , a pod rr p11hli; J..i111 I" " pn·i·j<'m :1.:Jno in ,se te ol,čint• i111njo , ci· kot .,/!u II prd,i, ubl\ a 8 11S. Nnjmočnejšo rn, 1 l,d 6 .ijo olicinc: l.j11lilj:11ta- Bt·;i;!rud I ICJ o o. Ljuhljnna- r-lu, te I C, ,; ,, u, \lal'ibor-Tcwo 1:J.lj11jl' iz ohmcjnih podro,'· ij. s hriho, skih kml'lij lr r 1. , '-eh ostalih ag rornih predt·IO\. \ tt:h prede lih 1111li n ·clka 11rhan,ka nni,e lja a li ma11f.1 i11d11st ,·ij~l..a 8n' 1li,i·11 n<· morejo ,:nolo,oljeH1ti iz dnc,a , da11 , ri-jih polr<·I,, ki jih zuhtcu , s l..me tij prihujajoi·a delo, na sila . :'>l ajmoČnl'Fi pud,·,· , s te,ilu p r<·bi,11 lst,11 najdemo, tolmini,ki in, idrijsk i občini (- :l,4 0, oJ pa v ol,či11ah Ormož, Se, nicu, Cerknicu. Jlir.ska Bi;,u i(-111 Lenart, Ha,llj,· ob Dravi itd. ("se od - l.:! do - :!,3 0o> \ sekako r nas na pni po~led prcs<·nd·a u,r- •lilrv obi·inr Ljubljana-Cente r (- O,!io;o) in Jese11ic (- 0 ,5 °'btotko, med dC'pop11laeijs kn obmoi'·ja, toda spowanje o malo;tc, ilnih g rn,lnjnh , o, , čju s lo,cn~l..c presto lnice ( te r zaradi re kon, trul..cijc rušenjn zgradb), nnm razjasni tudi to .. ,lui·ajnn' · anomalijo. \ \ ir : \l c• t·i·ni slnli~1ii'ui prr g l,·d sn Slovcnij ,·. ). 1 \ . ste, . /!. bi r. 41 4:1. l ,j11bljn11a, a, gu, t 1 %5. ·1a1i, ti i·ni klopi• Sli 8 111\ enije 1965. Lj . 1% ,:; . .\fILAN NATEK DR UšTVENE VE S TI PRVI PO VET O FJZJCNI GEOCR.\ F I JC Geografsko društ,·o Slove nije je priredilo 17. now mbrn 1965 v Ljubljani ,.Prvi posvet o f izic11i grografiji". Po uvodnih referatih, ki so jih imeli: O~H•t. k i bO se ga udeldili l 04 gr'Ol,\rafi iz ra111ih slo, cni,kih kraje, , sprejel naslednje zaključke: J. Zurudi pomena, ki gn imn fizično-grografsko raz- iskovanje v okviru geog ra fs kc znanosti in geog raf~kC'ga proučevanja Slornnije, je potrebno bolj skrbe ti zn halita- 1i, no in hanti111timo rast domače fizične g1·og rafije. 2. Da bo razvoj geog rafije bolj usklajen s f>Olrebami enolne geog rafije in geog rafskega razis ko, anja S lo,·enije , je treba zlasti pospešiti ras t domače hidrogcografije, pcdo- geografije in fitogcog rafijc. 3. Zaradi nerazči;č.cnih odnosov med po, ameznimi fi - zično-geografskimi panogami. med njimi in sorodnimi ne - geogruf~kimi strokami, je treba f>Os,·etiti večjo skrb raz, oju metodologije in teore tske zg radbe [izično-!!cogrnf•kih 1u111og in fizične geografije vol,če. 25 4. Geografs ko dru; 1-,o Slo,·enije J..ot edini koordinalor l?cogra[s kih rnzisl..ovulce , , naj si priz11cle vn, uslrnriti čim H·i·jo or/!nnizocijs ko enotnost pri geogruf~kcm rnzisl..o, n11j11 lo,enije. ,:;. Da bi ;;e tldgnila rtl\ CJl zuanja fiz ii~10-goo!!rn fskih pojmov pri dij akih s rednjih šol. je treba pouk fizične /(eOl?rafije intenzifidrati . bolj do,lf.'dno uporahlj:1l i princip }i, ljcnj ke hližint' i11 11aw 1·n~. 1i l " I' 1. , d·jo nnq(ouit,ijo 1111 domače grog rnf, k() okolje pouk al..tuuliziruli. Posvet opo- zarja 1111 11ezudmoljh o s tanj<· pri metorli i;nih pripomočkih za fizii·no-,rc·o;.:rnf, l..i pouk. nu1hdj,0 1111 tn. da ~<' fizično-gco­ /!rafsko znanj,· ue g radi o rgan, kn in sisle mnti,'·no Lekom ,-ega osnornošols kega in sredujr;olske;.:11 pouka . in na nezadovoljho šte,·ilo tedenskih ur, nnmenje nib za geografijo , O"Cmlctnih in srednjih ter zlnst i , stroko rnil1 šolah. 'EKAJ lltISLI S PO \'ET.\ O PRTROD~f GlWCRAFT.Jf '.'ieda,ni pos-cl o prirodni geografiji me spo,lh11ja k razmiš ljanju. Cr je tako tudi pri drugih ucle ležcndh. po ll'm je ta ()Oju,· noŠe!(n /!eo!!rnfskegu življenja v nd-cm , r u - dnrle u, pcl. T oda poiočimo ua;jim razmi; ljanje m ustrezna id1odiš,·a . Kakor heremn nn vabilu, je bil namc u deccmbersktga po- b\ e ta o prirodni geog rafiji la, ,,da poživi interes za [izičuo n !-'• 1 ' l • · 1 r 'k' · t!,'(\og-rn IJO 111 o, l'C'( nolt IIJC·no ,. ogo , g1·ogrn -. ~1 zn:u1o~t 1, pcda/!o,kem delu in prnk , i••. \loi·no d,omim. da lii bil po,, <' I omenjeni nalogi kaj pridu opra, il. (:(• hoi·rmo n:1mret pni.i,iti zanimanj,· za l'riro~, c lu.dornaln nil·<·"-:l l' J><>, edane~.1 in ;e 1n110µ:o n1ctnj 111 C"J llt_\ J j ('Jl('gi l. Drngn nalo/!a posvelu nuj bi bilu ,. tt-111. d,t o, rcdnot i , loµ;o prirorlnc :reo:rrnfij t· , gP<>:,rraL,ki Ynaru>-;ti. rt:o !.!ro f- ~kcm JK'/!l'llL•ki znanosti rderfral dr. \ . \lalonh. Njqw,u iz,njanj,, .. Fi - zična µ<'O{!rafija , ~i~1e n1u f!'co;rrafskc- zruu10-;Lih i.:o n<-- dvornnn ~a,·7.c-l. r~;;cn in zanitni, p1h1'u„ to, rslnt'g:t obrn, - nu, anja. Zal pa referat , diskn°iji ni im<" I odme,a. ka - kršnega j<' zasluzil. \ lalo, rhO\ a izrnj unj.1 "'• inwla prcd,-~m ch c osno,ni komponenti. S pn o je zlasti rnzi·knil strukturo in f 01..<' ,ni~ lnCl,!il prot•cio,,a , gcngra fskf'n1 proul·<-, nnju. Y drugo pa j <" s ku,al pow,, iti tezi~i-e in l'ilj gco;:m, fsk<' tnano„ti , dn1i.bc 110 pol.rnjino oziroma ._.,,Jo , asp<"kl l'ko - nomske/!a prosto ra , Lej pokrajini. C,· smo prn, doj · li. ,idi \l :tlo, rh , misel proui•e, anjR pri rodttof!<'Of!rn[skih pnju- ' o, in )ll\f)re;;o, p rl'th -.(' nt , 11jiho, c1n ti rn i hc11ogeografskt•n1 , reclnotc njn. Prizna, 11 jim si,·rr , lo/!O <'l <"m <"ntm in faktor - je,. meni pa, tla clohijo prn, o fu11k1·ij-ko I r('clnost ;c1f' , anlropoccnlrii·ni lui·i. l'ra, zalo -,e je \lalo, rh pn;zp<'l do Lrdit, c, dn j e pri,,.xlnn g<"ogr~fijn , in z njo 11jcne po,n- meznr , cjr kot pl'Otti·c,alno 'lrcd'lt, o ~i,·rr , mi,e lna t11okrajina, toda ta pokrajina nuj lii hiln po J. lulo, rhu kulturna ne pri rodna. Tudi lam, kj,·r ta ;c ui luka. jo j t' oura, na, ali kol potC'11cial110 kul- turno pokrnjino. \ Lr j luč i j e bilo v diskusiji slliuti celo mne nj<·, du j e pok111takc111 predmet geogra[ijr v,uk el..o- nornski prostor. ur l(lllde na Lo ali j e ta 1r:1 z,·mlji ali bo , hodoi'e kje dr.1gj <'. Konsc•k,cnN•. ki jih i-,, uj amo iz 1111 kaz1111ilr m b li, nn~ ,odijo do zelo pomembnih prcvrcdnotc·nj v pojmovanju o , lof!i goo~rafs ke znanosti kot ct•lott· in ;r holj nj1•11ilt prirodrwi::eo;i:rnfokih ,ej. \la lo, rho,11 iz, :1j11 nja. iu n ~•kuj mal,·/!a di ,l-11-ij.· o njih . so 11e1hor11110 ,zbudi la rna r:,ikntero Jilemo. Toda na - daljnj11 r11zgl11hljanja so od,ci· , se clotlej . dokl1•r nt· dobimo referata , prečiščeni formulaciji. Razglablj anja o tcore- ličnih vpra~n11jih 11 umrct ne o. Toda to gradh o naj bi bilo take vr~t<·, dn ga je avtor označil krulkomalo za l,a- tutlrrega. \' celoti g re pri Lem zn to. UR se dii 01><:ra l hi. k,>t je omenil referent, statično podobo prirodnega ul,olja. Todu ln funkcija nedvomno geografiji ne daje pre-ri· do~toj1w , loge ,. Lem regionalnem načrtovanju. Zato bi hilo trchu ,,rkakor s tre meti zn tem , da se prirodno okolje poduja tudi za urbanistične polrcue čim bolj procesualrro. ton·j kot ,lo ločcna ruz, ojna fuzu geogrufs kih poja~ov iu proces"'. ki ,sestavljajo oziroma usharjujo pok raji no obrn<"m z oznako raz,ojnih tl'ruh•n<· ter 1linamikc ,·clotncga priro1lr10:reo:rraf- skcga raz, oju. l'rii'nko, a li •1110, ,la l,o naj, cč ;.(l'atli, a zu 10 , r, tno dL•ku• ijo 1u·a, iz ll' pt"Oblcmut ikc. Drugi referat je imel dr. D. \leu: z ral,a nekaterih Iizičnogeografal.il1 0,110, nn,lo,om „l po- za naselite, in j!oepodarjenje ~amotnih kmetij ob primem kmetij v povirju Savinje" . Referat jr bil s tvaren. v~cbinsko zanimiv. Z/?oščen in p rijetno podan. Kljub temu pn smo 8<' spraŠevaJj , ali sodijo ton stni refernti na tnko posveto,·anjP. Pri tem se- YPda nvtoria ne 1.11d·, n niti najmanjša k rh-da. Nasprotno, clr. ~fne i 0 z dobro , oljo in s prispc,·kom konkretne ob- ravnn,·r skušal ,,apolniti "rzel. ki je nastala 7 odpo,·cdjo dru/!C/!8. načel nq~a rderatn. Oh tem nnčc lnrm referatu pn bi bil Mezetov 11ed,·omno smiselna ilustracijo teordskib izvajanj . V lem primeru l,i bilo takih ilu~trativnib, doku- mentarnih re feroloY lahko še YeČ, kajti vsaka dobra druž- hcno/?f'O/!rn[ska študija hi morala hiti že snmn po sebi ilustrarijn in dokaz potrebnosti. nujnosti in smiselnosti prirorlno/!<'Ol!rnf•kih prourr,·nn j. Se več. v smislu Malovrho- ,;h i1.,.njnnj. rln .ie predm<'l /?Cop:rafije nave-ezndnje e ko- nom•ki prostor. f'konom•b pokrnjinn. hi morali vloµ:o in pomen prirodnoge~/?ra fskih pror('~OY in poja,·ov ter n jih proufr,·anj prikazati prcrJ,.~em " Juri družben<' /!OO!):r'lfije. hodi trorr t•ko ali pa prnktifo<> oh t>OMmeznih konkrctnil1 primerih in posameznih konkretnih clr'llžbenogeografskih ; tudiiah . Tretji re fcrc-nt je bil dr. P . H ubir. ki je prnv tnko ~kušal zapoln iti ,Tzcl - ki je na~tala z oclpovl'djo že prej omenjcnr nofrlnr tcm11tike s tl'm. da jr 11Rniznl nPkaj mi• li o ~•porahnosti prirodnof!CO/?rafsk<>µ:a proučevanja kro - s11. Tudi ta snov - če bi imrl namreč refeN"nt dovolj čosn - bi polrp: tt'malikr. 1..i jo je obrnvnn„nl dr. Kokole, utep:nilu 1,it i jedro a1llikntirnc problematike priroclne c,eo- /!ra[i je. Soj je speci fičnost priroclnre:a in sploh /!CO/?ro fske/?a okolj11 nn no ,. kraških pokrajinah tolil..; nn. cla narekuje p:ojili in razvijati kompleksno /!POe:ro fsko p1-oučevanje ki-nsa kot J>0selmo regionalno /!COf!rll fijo kroških pokrajin. Zal sta ohr t<>mntiki ostali 111110/!0 prcnrnlo izkoriščeni . Znclnjt•gn poročilo 1111 temo ap likacija prirodne ;?OO!!ra- fij,•. ki nnj Li gn im• l l\f. Koll,czc11 ,: naslo,·om „Fizična /!'t'oe:rafija v hidrološkem ruzi, kmanj11" , 11i hilo. Toda ne /!lede nn to. ,la jr rcfcr,1 l od1J11dcl, se sprn; ujcmo. zakaj je hil11 , klj11,.~11a ,. p110/!'ra111 prirotlna ~OO;(rnfija v hidrološkem ne pu 111cli v klimntolo,k,,m rnzi.skovanju oziroma " raz- i•kovnnj11 še dru~ih n j priroclnc /!l'IJ;(rafij e. Ob tem n1j om,·11i1110. da S<· klimatoloµi posYeta sploh niso udeležili. Y lni'i izbranih r<-fl-rntov , irlimo. cln pOS\'Ctornnju ni l ,ila clo, olj jasJ10 in dosll·dno zafrtana osno, na koncepcija in osnon1i namen. prn, Inko pa tudi 111· ol,~c/? in s truktura tuh· lcžc1wev. Ko "ndcnre in prohlcmc posameznih vej prirodnc gcol!'rafijc. Din•r/!rncc. k i bi se pri tem brž- kone pokaza le. Li prav goto, o d all' obilo g radiva tudi ut diskusijo o pri rodni l!t'O/!'ru fij i kol celoti in o 1,1cografski znanosti nasploh. SeYedu pn hi hilo treba vsa til vprašanja prej , -Faj okvirno pretresli in nato bolj p rečiščena mnenja posredoYati širšemu geografskemu kro,;u. Znnimivo, dn se j e p:ornji lroncept izoblikoval že na sestanku prirodnih /!'CO/?ra fo,·. ki e:a je sklical Odsek za znan,tvcno de lo Geop;rafskt>p:n dr'UŠl\•o Slo,·enije, z name- nom, dn S(' pretreM' osnutek pro/?rnma za predvideni pos,·et o prirodni gool!rafiji. Zal je potem programiranje posYela potf'knlo po drugi poti. Tretji clel posveta je pripade l obrnvna"i 1>edn1?0Ške aplikacije pri1-odnc e;cop:rnfijc. O tem je refcriral prof. T. Oblak (Vlo/!a fo:ične µ-co!!rnEiic Y okviru /!eografskcgn pouka\ ki ic nanizal' n s to knrnklerističnih tt'r ilu~lrnt.ivnih podatkov. Zal pa je rc forcnt pojmovul s,·ojo 11alogo preveč informativno iJ1 p remalo načelno te r problemsko. DejstYo. da ima pcclrt!!oŠka aplikacija prirodn<' 1-(C0J!rtl- fij(' razen izobrn7.cn1lnih tudi izrazite vzgojne ns11ckle. daje tej problematiki zrlo sp<'ci{ičnc poteze. Glede razvijanja načelne problematike o podau;oški aplikaciji prirodnc geo- l!rofii c hi bilo treba za tok pos,·ct pripr,n.iti tudi YcČ krajših korcfe rato,·. Nedvomno bi bil posvet lHllj U5pcšen, ko bi funitiral kot zakl jučck mlrc.-zn e/!a sistematične/!a dcln v ok,;ru Od•eka 7.a znanstveno delo CDS. kjer naj bi tekle diskusije o nnčelnih in dni1,..-ih v p,-ašan,iih prirodne /?CO/?rafije vs1j v toliki meri, da bi bila refe rentom in uktimim udeležencem c,;denlna osno, 1111 fizio•!nomija pos,·c tovnnjn. Problematičnost po~, etovanja je bila tudi v tem, ker je- posvet mend11 sku/;nl biti simnozijski in iu fo rmnti\'en hkrati, po zato ni bil ne e no ne drngo. Smisel Ysakep;a pos,·Novanja je namreč v l'im ,·ečji aktivnosti kor naj„cčje;_!u Šle, ila udcldenc-cv. Pos„ctovnnjc mora zngoto,,;ti po!!iobljeno izmeujn,o mnenj. ki pa ne ~me biti pres tižno. improvizirnll'I in stihijska. Diskusijo ne bi smeli prepustili nnkl jučj11 , l rm v,•č bi mora li nuditi zanje> ,lo,·olj kz. dovolj ~rndi,·n. spod btul in jasne osnovne orien- tacije. Zato bi razen rcferatoY hili potrebni l11di k ratki korc ferati . s tezami pa hi bi lo treba seznauiti 11de lcžt>nco 1.e vnaprej. Vsega t<'/!'11- žal. ni bilo, znto težko govorimo o simpo- zijskem značaju Lep:a zborovanju in t ežko tudi o tem. da je zboro,•anje zadovoljilo (priroclnl') geografo. ki 11gledu ni bilo dm·o lj tehtno in do,·olj polno. Po njihovem mnenju bi lllOrali posebno o načelnih vprašanjih razpra"ljat.i že prej in priti na po•,·et. če že ne z jasnejšimi in bolj izde lanimi po/!lcd.i. pu v•11j .,. Ž<' do, olj prcdislmtfranimi. Tako pu je. žal. m:•d na,imi kolc;?i it. šol pre, lado, nlo mnenje, da se jim s t.uko prikazano nai·elno problematiko pog ledi niso ra,hi,trili. N11Rpr-01no. odprli 'lO se jim d"omi c·elo o 1wn,pck1hnosti /!''o;:rufs_kr znano~fi 811ml'. umcsto da bi dohili npoclbud,, w nadaljnje delo. ~c je pril- r.aclel nrnjc 1wla;:od1·n ohi·utt·k ;?ii-tl ,· i,ohražr, ahw in , zgoj llc ,,..eclnosli geoč!rufij r in ~<· po,<•hej pri rodnc- gcogra fij". Ceprav so ti , lisi g-ktlr na ,,d,ino pos, rla do m·kc mere ruznmljh i, so venrlurlc· p n·,·ri· pr,i111i,tii·ni. Za, ,·tluti se narn,x·i· moramo. tla po,,·,·t ni dal 1Hlrrz1w , lik~ niti o ,·logi in pomenu prirod ne geogr., fijr. ~ .. manj pa o njeo111 lendentuh in problemih. Po,,ct IH'il\ tako ni dul 11,1rr1.11c podohr o stanju prirodnt· /!<'O;?rn fij<· , ' loHniji. t.t· hi na pos,cll, hotrli to prik:lzati. in to 1,i ",!'kakor morali, pot<-111 bi v1·ljulo podčrtati . da , ri·inn probll'mov pr.i1·od11t." !!COgrufijc iz,ir.u i~ njcncµ-a int ·nzi, nq!a ruz,ojn. iz njc-111• dinamike in pe•I ro~ti razisko, alnt· n,i~l i. iz 11jcnc , italnooti in da je prirodno;:eo;:rafsko pro11<'t·,a11jr ,lalri· orl tcg-11. du 1,i , Jljcm prc, Judo, uli stagnacija. ,kr p1ieizr nr in notranja i1.,~rpanost. • uoprotno. 11a,;la~iti l,i hilo t l'C·hit. cln Ma dinamiko in pestrost pri1ud1101(t'O::r1if~kih r11zi,k1n,n1j po s,e111 tolikšni. da čedalj e t"i-t• ;.led imo ,,c·m11 1c·m11 raz,oju. n pu,H' lll bi bilo trehu prikazati , d11 so r:1zc 11 tcfrnj po 05umus,ojih i prirocln,• ;.t<'n;:rafijr in nj,•nih posumcwih , t·j ccdalj,· bolj pomemhna nu,111·0111:i stn·mlj t•11j11. In da so lr - 1.i rt"zultut ne toliko leorc1io'·11ih raz)!'lal,ljunj tt·mH,·· c no;l11\110 prnklit·nih spoznanj in izl,11,enj. Na posn-tu tudi ne hi bili s mc·li pO,! ••csuli prikuzu, o dejanski inlt')!'raciji pril'otlnc )!'t·o;:rnfije, ki s,· j e zui-elu po ,chnr, s tz,. klimatsl,o morfo- lo)!'ijo, nadaljuj,· pa se .,. i:c·omorfolo,rijo. ki jr i·rclaljr l,olj prir00mc-m1 besedi.:. S Leni. cla se /!eomor- folog-ij11 i-edalje bolj ol1rui·a k pro11c1·H111ju r<·•·t•ntnih prn- ccso, te r k prika,..o, nnju in 1nl111qi·c nj11 rf'<'t' nlnc-;:a 1•elid<1. sc,edn frtlu ljc bolj upoštc,a in presoja tudi družbeno sfrro in njc·no ukti, nos l kot cncgu izmed upošte, nuja , n·dnih morfogcnt'tskih faktorje, rct'P11t11 e;.ra reliefu. J>ona, ljajoce se dilrme glede per~pekti, t·n1>lrw oziro111a razdrobljf11c µ;co/!rafije postujajo zc 11lrujnjoi·r. Bojazzn o čedni je , ccj i brczprr,pek l i, 11i rnzd rol, lj cnosti !!<'O;?ra r sk<'/!U n1zi5ko, a lnega delu. ki nwnclu nastaju s po!,!'labljunjcm i11 nn, idczn im oddal je, 1111jem wi•amcznih , r j ;:co;:rafske 1.1111- 110,1 i. jf' lll!lt·no pretirana. P„ tirana zalo. k<' r ,o pota ;:lede -mi,t·lnosli . potrebnosti. nuj,..,sti in mo;no•li ,·notne f:CO - irrafijr k ,cclno utcmcljr1111, 1<•,d11a in ,tl'\ il1111. Spodbudno je, ker ~<· Hdno prc, ladnjc 111nc11j<'. da j• predmet grogrufij<' pokrujina in sicer danaimju pokrajin" ne morda ne kdanja ali bodo,·a. Se,cda pokrajina , ;:ent'LiČlli lui·i. torej kot faza dolol·cnc!(a raz,oja. če je lt•mu tak~ polem S<' odpirajo problemi !!<'-Ogrufskr znanosti in njcnilt posnmcznih , e j Y dru/!11,·ni lu i·i in prC'd, sen, znlo. kt•t· hC še ,se prepn;:osto zame njuje sretlst.,·o s ciljc·m. \ ' ;?eografsk!fi. pronc'-e, anjih pre, ludnjt·jo namrcl' še v~c prC\ ri- purc-ialni iJf historil·ni aspekti in histo, ič ,w metode, i11 to ,·t·lo do to• likšnr meri'. dn obtii·ijo razpra,·e i·eolo orctli his torii·11e prohlc·matike sume. Cco!,(rufsk11 zn:tnost je torej b te strani se mor~ikjl' in mnrsikdaj prr n,nlo nktualnu. Dru;(i odi.Ion pcoi,rnfske zn11nostl pomeni 1Jasp,·0L11i c~~tn·m, ko , l,u;a ~cografija - zato da bi bila nrpo•reµ:rafije . po,d,110 njc11e prir0d11t·,ni ozki 11S11w1·jc11osti in m•111),rzu- 110,1 i po po•11111cznili , t·jah ;.r•·o:-,:rn f , kt· zrn111o;.I i. Očitno j e lon·j. da , pr,,~1111j ~ ra" oja i11 po;:l11hljanja cnol11 <' f(C<>grn- fije ni nai·C'l11C' 11111·a,c. \ uoki l'O lorrj drugje. \ll'rl dnigim tudi , orgu11ia1djskih ob irih 1,:eo;:r11fske;.ra ruziskO\·alnrgu d rla , SloH·11iji. Zalo bi bilo pra, . da bi zl11,1i tcorctliki ,-11olnc geografijl' tudi organizat'ijsko in praklicno stremeli i n tt'm , da postull(•jo drlov ni ob iri do,·olj široki in vzpod- (,wlni zii ruzisko"alno rculi zueijo t'11ot11c /!COf(r11 fijr. Nck.a- le.ri pri" ijo. rla je , z rok prt'mnlo uspešnega u, <'lj11\ ljanja t·nolnt' /!('O)!'ra[ijt• , tem. krr inrnmo menda v Slo,cniji le 8pctiali,..irnnc f!<'O;?rnfskc institucije: ,.gcomorfoJo;ki in;1i- 1.t11·· ... kraški inštilut .. , •. agrarnogco;;rafski ioštit11l'', .. prda- f:~;kogcografski inštitut' ·, manjkn pn num bojda .,splolino- !!OO!(rll fski inštilut" . S trmi mnenji sr je lržko povsem strinjati , ccprtl\ ji' , njih nrnrsi kutero grenko zrno resnice. Tl'žko se je st rinjali tudi zulo, ker otiplji-.1 tlela posa- mcwih inštitutov kažejo. da so med njimi pre<'cjšnje ra1like. Nesmiselno hi hilo rnz;irjali s!'dnnjo orgunizacijsko shemo razis kouilncga !-(COf!l'Ufskega delu. pa<' pa je treba 10 shemo priluµ;ajali nacc lom c·notne gco;:rufijc. Pobud v tc-m s misl u pravz11 prt"' nikoli ni mnnjkalo. 0111eni1110 nuj le ,.,. izdelan prt:dlog, da bi leorclska , pra;1111ja /!Cografske rn,rno:;ti sistcmntji'no proučevali in razvijali tc-r iz tega čr­ puli smernice za nadaljnje orga,tizucijsko in , schin; ko delo. 'a pos,ctu se je zno, 11 pokazulo, da so bile dosedanje pobude glede organiziranega in bolj sislcmutirnq;n obr11Y- nm nnja nni:·elne problemutike pol re bne in da se temu tudi , bodoče ne bomo mogli ogniti. Toda potrebnu so tako lcoretična razglabljanja kol tudi iz Lega izvirajoči prak- tični ukrepi. Upajmo, da bo do tega prej ali s lej tudi pri;Jo, ,$aj lam. kier je zago, nrjanje c·not11c geografije najbolj zho, čepruv zaenkrut iie močno deklarativno. Glede prirodnogeografskt'!(II delu v Slo,cniji je treba pritrditi enemu od refe re ntov, da je prirodnogcografskih proučcrnkcv , Sim cniji komaj za dobro terensko ekipo. Tega ne smemo prezreli tudi tedaj, ko prcsojumo rezultate priroclnogcograf~kih rnziskovanj , Slo,·eniji. Pr11v zalo je 1 r~ba priznali, da je ruziskov11lno qelo na področju pri- rodne f!Coµ:rafije zelo plodno. Da je plodno kljub maločte­ , ilno,li razisko, akr, in kljub pr<'C<'J'llJl organizarijski razclrohlj<·no,ti in skromnim finan,•nim po;tojl'lll , katerih 10 rnzi,km alno delo 1>oteku. To se,·Nla nr pomrni. da je 1111 p()(lm,-ju prirodno;.:<'n,!ra[skl';.:n proučen,nja ,.,,._. , redu in prn,. J\i pa pra, . da 1u.·odf!<" orno jn z lonanwrno kritizirajo p1·irod110)!l.'Of!raf~ko drlo pnlv ti,Li. ki zanj sil'c r nimajo pll•chn<•f!a posluha in ,mi,la, a hi µ:a mol'!lli !!h·dc na moi.- no,ti in ,!rafijo. l'rm t.iko dr.i.i. da j <· IIH'd prirod11i111i f!('O/!rnfi monla pr<'m.ilo s tiko, . prt•n11olo '-0O"'(•lu10 prof, .... orjt, iz "-rr•d11jih in O'-'no, - i,i', :.ni 1-.ar rlol-.a✓11j ,·. cla j,· z1111imanjt· zn priro,1110 g<'o- :.?r:1fijo iho. 111 prn, 1,, ,i111in1a11jc· 11alt1!.!t.l doli:110,t in o«l- ;.ro, 1rno ... l ,:-.,•111 ;!t'O!!r:tf·uu. ki tlt>lnjo , ra,i, ko,alnih 111-,ti • 1 "ijah. tla ,1-.rh,• nr It• za ra,.,oj ,10\ 1·11,I-.<· f!<'O:.(ruf,ke z11:1no,1i. lrnl\ei· hkrati tudi t.a ad1·k,a1110 infortniranjt· o cl 0 l11. rllZ\ oj11 i11 pi·rri·ih prnl,lrmih ;.:1·0!!rn f,l..1• , 1•d1· 1lont:t in po ~, 1•111. lmum )!lol,ok 11h<"t1lPk, ti,, ,o l,il1· nqrnth nr polt·zr ,ho,·11\!llljn moi·no nrpotrrhnr. S1,rn:.11j,·m '<" tutli. ,·1·11111 in 1-.omu jt· hilo tako zlu,r•I\ :tnj,· potrc-bno. frm11 in knnou kol'i,1i f:.tko pril..:no,unj1· prirodnt• /.!f'Oµ"rafijc·? L puj1no, clu -c homo znali takim nqH)t r1·lmin1 pott.wm izo;mili p ri or;ru11izn1·tJt podobnih ,impozije, na prino,·r s poclro,·j:t ,lr11ihC'11:· ;.:ro;rrafijn n,ironn s 11odroi-ja t<·o,x· t-kih , pra,a11j o ;.:tof!rnfiji kol !'<·loti. D. lUDL'\J_\ 29 RAZSTAVA POYO,J~ \ PREOBRAZBA SLOYE'\SKE POKRAJINE Pod lcm naslovom je med 2 l. in 28. obtobrom 1965. leta './,<>mljE'pisni mnzrj v ok\in, Inštituta 7.11 ~cografi jo uni\Crz<' , Ljublja ni priredil ra:,;~ta\'O na Gospodarskem razstm iščn za ;i roko jnrnost. Oila j<.' posvečena 20-lctnil'i osvoboclil\e S lo,!'nijc in prerez triletnega dela in; lit11t.a. Obenem je z 11jo zni·rl Zemljepisni muzej iz, nj ut.i s,·oj pro- f?ram dela v 110, cm šolskem letu. Poleg prik:izn procesa Jnevue migrncIJ<' dclo\'lle s ile in s tem P°' czanel!n nižanja agrnrnef?a prehi,·als tva v Slo- Hniji bmO si lahko na primeru Skofje Loke ogledali po- \Ojno uklidranje malih me»t ,. Slo, rniji. V nadaljnjem pa 111'kalere t'lrmcntc prcohrazbl' ožjrf?a obrobja Ljuhljan<' na primem Uf?rarnq~a rl utlhaja 111l ,,j~e prt'hh nbl \'O , indust rijska src- ,li,i·n ali pa ,i )!' rudi hišo , tlomai·i , n•i in dncn10 potuje 11a tlelo. l'oklit·na pn·u ,111t·1·itt·, prt·hh al,t, a iz a~rarnc)!'a v i11tl11sl ,·ijsl, ,· i11 o,ta 1,· pano;r,· ;.:ospodarst, a ponekod razkraja knwi·kl' druii1lt'. Inko da doma o~lajujo ostarel i 1-.ml'Čl-.i prrhh ald. \ '"<' to ,r oclra7,a , sprrm i11janj11 zunanje podohc pokrajine in , nni·inn µ:o,podarjcnjo ,lnh;a obdela, a in upu;i·anj<' oh,.l<-lo, al11il1 pm r•in. Ponekod jr podruzhljenjr zemlje ,·,lini i,hod ,a pr<•pr<'i·r, onj<' <'h•tl'm.inw!!• obdrlo- ,unjn zt•mlji;i·u. Take ,lruilwno)!'t'op;rnf•kt' prhmrsljih pa Rt' 1rnjn, lja prnhlem h nih ;.:rarl1•11j. llaz,la\O ,i jr ogledalo :WOO ljudi . zlasti clijai,kih sl.upin iz raznih 1-.raje, loHnijr. Nrl.aj ohi~ko, nlecv j e rlalo tudi woj<' 11111rnjr. Tal-.o jr in)!', .\1. Bulc. predsednik l nh t·rzit<· ln<·;rn S, t'la. izja, il , da je bila raz,la, a že n11jE'n prikaz ,prrnwmh nu;c;rn pro•lnrn; dr. ,\. Lah. predsednik (,l)S. pa pr:ni: .. Pomen ra1.,t11,e j e d,ojen : kaze napredek 111a11•l, cnrga drla in njr)!O' o 11•mcrjcnosl k zelo Yaznim , praš1111jcm