Naročnina
Dnevno Izdaja
za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedel)ska Izdala celoletno v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
1 stolp, petlt-vrst« mali oglasi po 130 lo2D,veC)l otilusl nad 45 mm vl&lne po Din 2'50, velim po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po IU Din □ Pn vec;em □ naročilu popust Izide ob 4 z)ulral razen pondellko m dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici St. 6111 Itokoplsl se ne vračajo, nef raniti rana pisma se ne sprejema/o - Uredništva telefon štev. SO. ui, ravnlšlva štev. 329
Političen list sa slovenski narod
Uprava /e v Kopltar/evl ul.ši .o - CeHovnl račun: C/uhliana štev. 10.650 In 10.349 xa Inserate. Sara/evošt.7563, Sat) r-ft št. 39.011, Praga ln liuna/ št. 21.797
Po »porazu".
>Ali Vam je izid volitev v trgovsko zbornico res tako zelo zaprl sapo, da ne morete do besede ali pa se Vam cela stvar zdi tako nezmiselna, da se Vam ne zdi vredna poštene besede? Naj že bo karkoli — javnosti ste dolžni odkrito besedo.« — Tako slove pisemce, ki smo ga prejeli te dni. Z njegovim pozivom se strinjamo in mu hočemo v naslednjem zadostiti.
Nespametno bi bilo skrivati, da nas je izid volitev v našo gospodarsko korporacijo presenetil. Tega pa ne mislimo tako, kakor da bi se čutili ogoljufane v kakšnih ozkosrčnih strankarskih koristih. Ko srno se odločili za volivno koalicijo, nas nikakor ni vodila strankarska politika. Nasprotno — mi smo pri tem koraku to politiko zaradi širših vidikov zopet enkrat — kakor že tolikokrat doslej — žrtvovali. Tisti nasprotniki, ki trdijo, da so o razpoloženju in mnenjih v naših vrstah kar najboljše poučeni, bi morail to pač vedeti. Pač pa smo razočarani kot zastopniki ideje slovenske gospodarske — in kulturne seveda — avtonomije, ki naj zagotovi Sloveniji tiste gospodarske pogoje, ki jih zahteva njen naravni položaj, ki naj zagotovi torej tudi trgovini, obrti in industriji, na katere je naša dežela v veliki meri navezana, kar najizdatnej-ši razvoj. Razočarani smo kot zastopniki prepričanja, da ob sedanjih razmerah ni obstanka nobeni naših gospodarskih panog in da so vsi naši gospodarski krogi interesirani na tem, da se te razmere izpremene. Razočarani smo kot poznavalci tolikih pritožb proti tem razmeram, ki so nam prihajale iz vrst politično nasprotno orijentiranih gospodarskih krogov s prošnjo, da jih na merodajnih mestih zastopamo. Spričo vsega tega je izid volitev v našo gospodarsko korporacijo, je dejstvo, da sO se naši trgovski, obrtni in industrijski krogi izrekli za tisto politično skupino, ki je pri nas nositeljica sedanjega centralističnega režima z vsemi njegovimi izrastki in usodnimi posledicami za naše gospodarstvo — enostavno ne-zmisel, ki se mu zdrava pamet upira.
Zato tedaj pravimo, da nas je izid volitev presnetil in razočaral.
Seveda ima pa ta stvar še drugo, skrito lice, in če jo premotrimo s te druge plati, nam postane brž razumljiva. Nasprotni listi so nam izdali celo obe gesli, ki sta veljali pri teh volitvah na oni drugi plati: »Proti klerika-lizmu« in »Proti konzumarjem!«
Ti dve gesli SDS razgaljujeta tiste posedujoče kroge, ki so dali ob teh volitvah tej stranki svoj glas, na uajneprijetnejši način. Saj kažeta, da stoje ti krogi čisto onstran od ostalega slovenskega ljudstva; da so vdinjani tajnim silam, ki hočejo podreti dosedanje nravne temelje našega naroda; da jim ni za splošni gospodarski napredek Slovenije, marveč se zadovoljujejo s tem, da se le njim samim godi kolikor toliko dobro po milosti režima, a na račun ostalih delavnih stanov. Ti dve gesli, ki. sta »zmagali«, kažeta, da posedujoči krogi, ki stoje za SDS, nimajo socijal-nega zmisla, da .ne rečemo čuta, da sovražijo vsako prizadevanje, ki stremi za tem, da si opomorejo delovni sloji. »Proti konzumarjem!« Kakšen besen . srd zveni iz teh besed proti gospodarski osamosvojitvi ljudstva! Saj to ni naperjeno toliko proti konzumom v ožjem smislu, ki itak ne igrajo velike vloge v našem gospodarskem življenju, marveč pač proti zadružništvu sploh, proti vsakemu poizkusu, da bi se delovni sloji vsaj deloma izognili posredovalcem in si prihranili dobiček, ki bi ga drugače brez lastnega dela in truda spravili le-ti. Ljudje, ki žive od ljudstva, kriče: Konzumarji so propadli! Ljudstvo naj si to dobro zapomni.
Izid volitev v našo gospodarsko organizacijo je pač z bengalično lučjo osvetlil vso zaostalost esdeesarskih posedujočih krogov, ki se love še vedno za idejami, ki so jih sorodni krogi v velikih kulturnih narodih že zavrgli kot nezmiselne in neplodne Kje bi si bilo mogoče misliti, da bi se pod gori navedenimi gesli združili za kako akcijo n. pr. nemški ali ameriški industrijci in trgovci! Ti ljudje so pač res velikopotezni gospodarji, ki vedo, da je uravna sila ,ki jo predstavlja vera, za človeštvo še vedno važnejša nego vsa materijalnost, ki vedo, da je blagostanje najširših slojev najboljši porok tudi njihovega blagostanja. Ti ljudje imajo tudi kaj pokazati, kar so ustvarili splošno koristnega, splošno pomembnega ne pa samo to, kar nabrali skupaj premoženja, da z njim sami in njihove družine bolj ali niauj sijajno žive.
Predlog Jugosl. kluba za nujno pomoč popiavliencem Slovenije.
Belgrad, 1. okt. (Izv.) Jugosl. klub je radi povodnji, ki so ponovno katastrofalno zadele Slovenijo, stavil sledeč zakonski predlog: »Radi silnega neurja so vode nenadoma narastle in poplavile cele doline. Voda je odnašala zemljo, drevje, mostove in vse, kar je dosegla. Rušila je ceste, poslopja itd. Povodenj je zahtevala tudi človeške žrtve. Cele vasi in kraji ter deli mesta Ljubljane so bili pod vodo. Po veliki večini je v poplavljenih krajih vsak promet nemogoč. Ljudstvo radi ogromne škode obupuje. Hitra pomoč je nujno potrebna. Najbolj so prizadeti kraji Ljubljana z okolico, Polhovgradec, Ziri, Poljanska dolina, Medvode, Velenje in Slovenji graden. Da se težko prizadetemu prebivalstvu vsaj nekoliko odpomore, stavljamo sledeč nujen zakonski predlog:
1.	Narodna skupščina odobrava za prizadete pri poplavah v Sloveniji izreden kredit 30,000.000 Din.
2.	Ta zakonski predlog stopi v veljavo, čim se objavi v Službenih novinah.«
V Belgradu, 1. oktobra 1926. Podpisani: Anton Sušnik, dr. Anton Korošec, Franc Smodej, Janez Brcdar, Dušan Sernec, Vladimir Pušcnjak.
Belgrad, 1. okt. (Izv.) Nar. poslanec Bro-dar je bil danes pri predsedniku Uzunoviču in mu razložil posledice zadnje poplave v Sloveniji. Obrazložil mu je bedno stanje prebivalstva. Zahteval je od vlade, da naj hitro da vsaj najpotrebnejšo pomoč. Predsednik
vlade spočetka Brodarja ni hotel sprejeti. Brodar je protestiral pred samim predsednikom in ugotovil, da prdsednik noče poslušati prošenj težko prizadetega slovenskega ljudstva, da bi mu pomagal, kakor je to njegova dolžnost kot predsednika ministrskega sveta. Pripomnimo, da predsednik vlade včeraj ni hotel sprejeti posl. Smodeja.
Posl. Brodar je bil tudi pri fin. ministru Periču in mu podrobno orisal škodo ki so jo prizadejale popl,ave. Minister je obljubil polno nomoč, v kolikor je ista odvisna od njega.
v po-
G narodni poslanec Franc Smodej se je včeraj vrnil iz Belgrada v Ljubljano ter se je takoj obrnil na komando dravske divizij-ske oblasti za pomoč, ker brez vojaške pomoči v doglednem času ne bo mogoče vpostaviti niti prometnih zvez v poplavljenih krajih. Jugoslovanski klub se je v tej zadevi obrnil tudi na g. ministra vojske in mornarice. Popoldne se je g. poslanec odpeljal v Medvode in Presko, da si na licu mesta ogleda škodo, ki jo je napravila voda; danes pa se je odpeljal proti Polhovemu gradcu in se namerava potem, kakor nam je izjavil, takoj odpeljati nazaj v Belgrad, z drugimi poslanci, da bodo tam nadaljevali započeto akcijo za poplavljene kraje.
Poljska vlada mom odstopila,
NOVO VLADO SESTAVI MARŠAL PILSUDSKI. — NAPAD NA VODITELJA NACIO-
NALNO-DEMOKRATSKE STRANKE.
Varšava, 1. okt. (Izv.) Po konferenci med državnim predsednikom Moscickijem in ministrskim predsednikom Bartelom, je vlada podala ostavko, ki jo je predsednik sprejel in poveril ministre, da začasno opravljajo svoje posle.
Varšava, 1. oktobra. (I/.v.) Seja sejma se je pričela včeraj ob 4. uri popoldne. Sejm je ratificiral poljsko- romunsko trgovsko pogodbo in nato takoj prešel h končni razpravi o proračunskem provizoriju, kakor ga je sprejel senat. Z glasovi desničarskih strank (206 proti 96) so bili odklonjeni predlogi senata in vlade, ki znižujejo proračunski, predlog za 450 miljonov zlotov. Po tem glasovanju je ministrski predsednik Bartel zahteval od sejm-skega maršala, da se seja prekine do pol devetih zvečer, Sejmski maršal je sejo takoj prekini,.
Ministrski predsednik Bartel je šel takoj nato k predsedniku republike in ostal tam pri daljšem posvetovanju ki mu je prisostvoval tudi maršal Pilsudski. Sklep razgovora je bil, da poda celokupna vlada ostavko.
Na večerni seji je sejmski maršal samo sporočil, da je vlada podala ostavko. Levičarske stranke so stavile predlog, naj se sejni takoj razpusti. Večina je ta predlog odklonila in sprejela nasproten predlog, da sejm redno nadaljuje svoje posle. Položaj je popol-
noma nejasen. Prihodnjo sejo sejma bo sklical maršal pismenim potom.
Varšava, 1. oktobra. (Izv.) Predsednik poljske republike je poveril sestavo nove vlade Pilsudskemu.
Varšava, 1. oktobra. (Izv.) Vesti, da je bila sestava nove vlade poverjena maršalu Pilsudskemu se poluradno potrjuje. Nova vladna 1 sta je sledeča: predsednik vlade in vojni minister: Pilsudski, zunanji minister: Zaleski, finančni minister: Klarner. V nadaljnjem sestava vladne liste ni znana in se od oficijelne strani še niso potrdile vesti o taki sestavi vlade.
Varšava, 1. okt. (Izv.) Petnajst do zob oboroženih poljskih oficirjev je udrlo danes v stanovanje voditelja poljske narodno-demo-kratske stranke. Slugo so nekateri izmed njih ogrožali z revolverji, drugi pa so podrli znanega poljskega politika na tla ter položili v sobo bombo, ki naj izhlapevajoč strupene pline zaduši na tleh ležečega napadenca. Po odhodu napadalcev pa se je slugi posrečilo odstraniti bombo iz sobe. S tem je bila nevarnost odstranjena. Življenje napadenega poslanca je izven vsake nevarnosti. Domneva se, cla je bil ta napad uprizorjen radi njegovega govora, v katerem je zavzel stališče proti Eartlovemu kabinetu.
anska zveza.
Rim, 1. okt. (Izv.) »Agenzia Štefani« objavlja o sestanku Mussolini-Chamberlain tale uradni komunike: Ministrski predsednik Mus-solini in angleški zunanji minister Chamber-lain sta se sestala v Livorni. Razgovori obeh državnikov, ki ju veže, kakor znano, veliko osebno prijateljstvo, so bili nad vse prisrčni. V razgovorih tako na angleški jahti »Delphin kakor tudi na italijanski ladji »Giuliana«, kjer je priredil ministrski predsednik svečan obed, sta premotrila oba državnika najvažnejša mednarodna vprašanja in sta mogla le potrditi in-
Po vsem tem se nam torej izid volitev v trgovsko zbornico ljubljansko predstavlja kot poraz — ne naš, ampak tistih, ki kriče, da so zmagali. Prepričani smo, da bo končno zavela zdrava, sveža sapa tudi med slovenskimi pridobitnimi krogi in pripomogla med njimi modernim, naprednim kulturnim in go-spodarskosocijalnim idejam do zmage. Takrat elementi, ki žive od proti klerikalne gonje, ne bodo nloffii več kuhati svoje juhe ob njihovem ognju.
timen značaj odnošajev med Italijo in Veliko Britanijo in popolno soglasje obeh vlad glede rešitve važnih evropskih problemov.
Rim, 1. okt. (Izv.) Mussolini se je vozil iz Rima s posebnim vlakom. Prenočil pa je na mali postajici pred Livorno in se šele zjutraj peljal v zaprtem avtomobilu k pristanišču. V motornem čolnu je dosegel vladno jahto Giuliana . Italijansko in angleško ladjo so stalno stražili torpedni čolni.
Mussolini je najprej poslal gospe Chain-berlainovi šopek rož, nato pa je čez pol ure sam prišel s spremstvom na angleški krov.
Rim, 1. okt. (Izv.) Italijansko časopisje pripisuje sestanku Mussolinija s Chamberlai-110111 največjo važnost. Označujejo ga kot pričetek nove dobe v evropski politiki, kot poraz vseh tistih, ki so hoteli izolirati fašizem in kot znamenje, da bosta v bodoče hodili Italija in Anglija v zunanji politiki v glavnem ista pota. Ti listi vedo, da bosta Anglija in Italija zasledovali francosko-nemško zbližanje in pazili, da se z morebitnim razširjenjem skupnosti na Rusijo ne m-i ravnovesje v Evropi. Zato bosta skušali obe državi odtrgati malo antanto
Zupmm uradom in vernikom Siubljanske škofije.
Nepregledna je shoda, ki jo je napravila zadnja vremenska nezgoda s poplavo zlasti v poljanskem okraju nad škof jo Loko in v okrožju Polhovega gradca.
Razen da so porušene javne naprave (ceste in m oslovi), je zadela neizmerna škoda mnogoštevilne prebivalce teh krajev. Mnogi so izgubili dom, opravo, živino, živež in obleko, kar še huje občutijo, ker je zimski čas že blizu. Javna pomoč ne bo zadoščala. Nujno je potrebno in prav, da se oglasi tudi splošna krščanska ljubezen do bližnjega in da blagi verniki, vsak po svojih močeh, prispevajo za lajšanje bede prizadetih.
S tem razpisuje zato škofijski ordinariat cerkveno nabirko po vseh župnih in drugih duhovnijskih cerkrali. Nabirka naj se izvrši v nedeljo JO. oktobra 1926■ Nabrani zneski naj se nemudoma pošljejo škofijskemu ordi-nariatv, ki bo zbirke oddal na pristojno mesto in darove posameznih župnij objavil
škofijskem listu.
Vernike vabi škofijski ordinariat, da se nabirk radevolje in darežljivo udeležujejo. »Kdor se ubogega usmili, bo srečen.« ■Kdor v Gospoda veruje, ljubi usmiljenje. (Preg. 14. 21.) — -Blagor usmiljenim, zakaj ti bodo usmiljenje dosegli.«■ (Mt. 5, 7.)
Škofijski ordinariat v Ljubljani, dne 1. oktobra 192H.
Andrej Kalan, !ien. vikar.
od Francije in Italija bo z angleško podporo energično nadaljevala svojo dosedanjo politike na Balkanu in v srednji Evropi.
London, 1. okt. (Izv.) Vladni angleški listi slikajo sestanek Chainberlain-Mussolini kot nepomemben sestanek, ki se je pač zvršil, ker Cbamberlain biva v Italiji; nima pa nikakega programa in nobene važnosti. Cbamberlain nima s seboj niti svojega tajnika, niti kakih državnih papirjev.
Angleška opozicija pa vidi istotako v an-gleško-italijanski zvezi protiutež proti fran-cosko-nemškeriiu zbližanju. Italijanska uepo-sredna želja je udeležba pri pogajanjih o Tan-gerju in razširitev italijanskega vpliva v Rdečem morju. Italijani hočejo dobiti tudi zagotovilo Anglije, da bo. nastopila proti združitvi Avstrije z Nemčijo.
Pariz, 1. okt. (Izv.) Seslanek Chamberlain-Mussolini je vzbudil med tukajšnjimi političnimi krogi precejšnje vznemirjenje. Angleškim zatrdilom, da sestanek nima nikake večje važnosti, tu nihče ne veruje. Chamberlain se ho na povratku iz Italije mudil tudi v Parizu in pričakuje se, da se bo pri tej priložnosti raz-govarjal z Briandom.
London, t. okt, (Izv.) Chamberlain se jc po razgovoru z Mussolinijem odpeljal na svoji jahti v Genovo. Odtod sc nato preko Pariza vrne v London. Pričakuje so, da bo Chamberlain v Parizu poselil in pozdravil Brianda.
Rim, 1. okt. (Izv.) Posebno pozornost jc zbudila izjava g. Grandija, pomočnika v ministrstvu za zunanje zadeve, v kateri poudarja, da ni bil razgovor med Chamberlainom in Mussolinijem potreben radi tangerskega vprašanja, ampak radi nekaterih drugih vprašanj, ki so mnogo večje važnosti, nego je vprašanje Tangerja,
Na delu zasnovo koalicijo na Češkem.
Praga, 1. oktobra. (Izv.) Nemški krščanski socialci so stopili v zvezo z madjarskimi kršč. socialci za skupno taktiko. Agrarci sc pogajajo z obrtno stranko in madjarsko narodno stranko o nastopu v bodočem parlamentarnem zasedanju. Nemška agrarna stranka jo odobrila poročilo prof. Spina o pogajanjih z voditeljem čeških agrarcev dr. Švehlo. Agrarno glasilo Vcnkov« zahteva parlamentarno vlado, ki bi hila popolno zrcalo večine državnega zbora. Skupščina sc bo sestala 14. oktobra.
ROMUNSKI KRALJ NE ODSTOPI.
Bukarešta, 1. oktobra. (Izv.) Vesti, ki so se bliskoma razširile in na podlagi katerih bi se imel romunski kralj odpovedati prestolu v prilog sinu-prestolonasledniku, se v oficijelnlk krogih označujejo kol fantastične. Nasprotno se zatrjuje, da je kraljevo zdravje jako dobro in da se poda kraljica v kratkem ua potovanje v Ameriko.
Badičevim katoliškim zaveznikom v Sioveniji.
Tistim, ki v Sloveniji asistirajo Hudičevemu framasonstvu, svetujemo, da prečita jo sledeči izpisek iz Radičevega Doma , ki ga »Jutro« pomotoma naslavlja na Slovenca*.: »Dom< piše: ■ Delavsko-kmetska vlada v Mehiki (tudi lam je torej TISS!) se vedno bolj učvrstuje kljub temu, da je celokupna katoliška duhovščina z vsemi škofi in nadškofom na čelu pozvala mehikanski narod kot katoliški, naj s© z vsemi sredstvi bori proti tej baje komunistični vladi. Iz severnoameriških listov, ki istotako radi povsod duhajo in vidijo komunizem, se jasno vidi, da je sedanji predsednik mehikanske republike Cales tudi napram katoliški cerkvi povsem pravičen in da ni katoliški cerkvi odvzel niti ene pravice, zlasti pa, da ni niti malo kršil verske svobode, izvrševanje katoliških obredov ier poučevanje katoliškega verouka, temveč je eamo omejil Ln ukinil premnoge privilegije,: katoliške cerkve in katoliške duhovščine, ki je bila v Mehiki prava država v državi. Cerkev jo imela blizu dveh tretjin zemljiške posesti v svojih rokah ter so zlasti posamezni samostani bili pravi pašaliiki, v katerih sclja-ki niso bili samo tlučani, temveč pravi in popolni
Cales konec in to ne samo odločno, temveč j tudi modro, ker je v najnovejšem proglasu na mehikanski narod čisto in bistro naglasil, da se ima katoliška vera spoštovati kot narodna svetinja, pa tudi katoliška cerkev v toliko, v kolikor to vero uči in kulturno dela, nikakor pa ne sme dopustiti, da bi držali katoliški duhovniki in razen tega še inozemski katoliški duhovniki mehikanski seljaški narod v tlačanstvu pa tudi v'suženjstvu s pomočjo prevelikih in preobilnih zemeljskih dobrin, radi katerih se ta duhovščina kvari in vdaja največji razkošnosti ter razblodno-sti, medtem ko seljaška sirotinja umira od gladu. Ni torej niti sledu vsega tega, kar so po vsem svetu razglasile razne popovske in druge gosposke novine, da je mehikanska vlada boljševiška in da preganja katoliško vero ter cerkev še hujše, kakor pa so jo preganjali francrski revolucijonarji pred 100 in Pripominjamo, da to piše Dom« sedaj, potem ko je sveta stolica ravno tako pisavo svetovnega framasonskega časopisja označila za lažnivo, ko .je označila postopanje Calesa in njegove vlade za najhujše grozovitosti. ki jih je mogoče pripominjati samo s prvimi krvavimi preganjanji kristjanov. »Dom<; je tozadevno prekosil celo r.Tutroc, ki je znano, kot najsrditejši protikatoliški list v državi. Kaj bo k temu rekel g. Prepeluh, ki trdi, da radičevci n'so proti katoliški veri in cerkvi?
Kot pobuda za večji vpliv katoličanov v angleškem političnem življenju jc značilna ta-le resolucija: Ustanove naj se spsveti, ki bodo premotrili vsako vprašanje, ki bi ga stavili volivci, s stališča katoliške morale. V samostojnost sedanjih javnih korporacij naj bi sosveti nc posegali. Sosveti naj bi imeli svojo centralno instanco. Ta ne bi volivcem zapovedovala, katero stranko naj voli ali se ji priključi, bi se v strankarsko politiko sploh nc vtikala, ampak samo dajala načelna pojasnila k dnevnim- aktualnim političnim vprašanjem. Splošno bi nc bila njena naloga, da bi postavila kandidate za volitve v javne korporacije. Če pa bi se v kakem slučaju hotelo katoličane namenoma zapostavljati, bi bilo seveda treba uporabiti tudi to zadnje sredstvo.
Belgrad, 1. okt. (Izv.) S9111 je prispel tajnik Društva jugoslovanskih bančnih uradnikov, da bi interveniral pri ministrstvu za soc. politiko radi ozdravljenja razmer v Slavenski banki.. Če bi se likvidirala Slavenska banka, bi se uničila eksistenca številnim bančnim uradnikom, ki imajo družine. Uradnikov je 372.
* * *
VPRAŠANJE BREZPLAČNIH ŽELEZNIŠKIH KART.
Belgrad, 1. okt. (Izv.) Na sinočni Iseji fi-nančno-ekonomskega odbora ministrov je prometni minister poročal o izdajanju brezplačnih železniških kart. Minister hoče izdajanje urediti s posebno uredbo. Po tej uredbi ne bo nihče mogel dobiti brezplačne karte, ako ne 1 bo podlage v uredbi. Odbor se s tem predlo- j gom strinja. O njej bo sklepal ministrski svet j
Z dvora na Bledu.
Bled, 1. okt. (Izv.) Kraljica se je danes j na eni prihodnjih sej.
OBRTNA BANKA.
popoldne odpeljala okoli jezera, nato pa v Bohinj. V njenem spremstvu se je peljal knez Arzen. Kraljica Marija in knez Arzen sta se zvečer zopet vrnila na Bled v Suvobor. Obiskalo sta princa Pavla in njegovo rodbino, dalje grškega princa Nikolo, princezinjo Jeli-saveto in starše princezinje Olge, ki so na obisku pri princu Pavlu.
Kralja še ni bilo videti na sprehodu, kar j sužnji. Temu .je napravil predsednik pe je vrnil na Bled. V časopisju se je napove-
,v" ' dal prihod predsednika ministrskega sveta Uzunoviča na Bled. Tukaj se te vesti ne potrjujejo. Istotako se tudi ne pričakuje prihod Stjepana Radiča na Bled. Zunanji minister dr. Ninčič se še iz Ženeve ni vrnil, ker bi se sicer gotovo oglasil na dvoru, preden bi odpotoval v Belgrad.
Kaj cJe!a Uzunovič.
Belgrad, 1. okt. (Izv.) Predsednik ministrskega sveta Uzunovič bi bil imel, kakor znano, odpotovati na Bled, da bi kralju poročal o položaju. Predsednik Uzunovič je dopoldne bil v dvoru, kjer je ostal pol ure. Naj-brže je kralju telefonično poročal na Bled o položaju vlade in o tekočih vladnih poslih. Uzunovič je časnikarjem izjavil, da na Bled ne bo odpotoval, ker mora prisostvovati sprejemu češkoslovaških parlamentarcev. Kralj bo najbrž te dni prispel v Belgrad in ho v svečani avdienci sprejel češkoslovaške parlamentarce.
Strah Paš"C?m.
Belgrad, 1. okt. (Izv.) Iz Cavtata je prispelo poročilo, da se bo Pašič vrnil v Belgrad 18. oktobra. Politični krogi pričakujejo Paši-čeve vrnitve z velikim zanimanjem. Vest: o Pašičevi vrnitvi je radikale zelo vznemirila. Takoj so se pričele konference. V kratkem se bo vršila seja ministrskega sveta, na kateri bodo razpravljali, kakor smo izvedeli, o spremembah položaja, ki bodo s Pašičevo vrnitvijo nastopile.
Za odločnejši nastop angleških katolikov v jasnosti.
Osmi angleški katoliški shod se je vršil od 24. do 28. septembra v Manchestru. Angleži imajo katoliški shod kot stalno institucijo, ki se redno ponavlja vsako tretje leto. Delovni program teh shodov je zelo obsežen. V odseku za mednarodno politiko so obravnavali te-le značilne teme: Prostozidarstvo v Evropi in Društvo narodov, Boj med cerkvijo in njenimi sovražniki v Franciji, Preganjanje cerkve v Mehiki. Kardinal Bourne jc v otvoritvenem govoru poudaril potrebo reforme osnovnega šolstva. Praktično nimajo stariši danes nobenega vpliva na izbiro šol, katere' obiskujejo otroci. Posledica tega je, da je zanimanje starišev za osnovno vzgojo skoro izginilo. Samo bogati ljudje morejo še iztrgati otroke iz versko indiferentnih in protiverskih šol in jim dati versko vzgojo. Kardinal je raz-vil poseben načrt, ki bi omogočil tudi nepre- j možnim katoliškim starišem, da bi lahko po- ! slali svoje otroke v katoliško šolo. Končno je • kardinal opozoril, da bi bil že skrajni čas, da | vlada odpravi anahronistične proticerkvene : zakone, ki večkrat niso zgolj formalnost, am- j pak še danes katoličanom v posameznih slu- | čajih škodujejo.
Na zborovanju mož je kardinal Bourne govoril o »Javni odgovornosti katoliškega državljana in je napravil sledečo opazko o protikatoliških tendencah Društva narodov: »To tcndenco skrbno zakrivajo, vendar jo je naključje prineslo na svetlo. Times« so v zvezi z letošnjo spomladno krizo priobčile javno pismo, ki neprikrito izraža željo, da je
Delo skupinskih odborov.
Belgrad, 1. okt. (Izv.) Anketni odbor je na današnji seji nadaljeval čitanje dokumentov o aferi subotiške masti. Kakor se je izvedelo, bo zvečer prispel v Belgrad Rade Pašič, ki bo osebno prišel pred anketni odbor in bo odgovarjal na vprašanja. — Plenum fin. odbora je nadaljeval svoje delo v ravnateljstvu za rečno plovbo. Ravnatelj rečne plovbe je dal razna pojasnila. Nato je fin. odbor pregledal delavnico za popravljanje rečnih brodov na Čukarici, ki je zelo primitivna. V njej se ne da popraviti niti najmanjši vlačilec. Za ureditev delavnice so potrebni veliki krediti.
Stanovanjski zakon.
Belgrad, 1. oktobra. (Izv.) Stanovanjski zakon je najvažnejši predmet, s katerim sesedaj vlada peča. Ministru za socialno politiko se je ^aložila naloga, da izdela zakonski
Belgrad, 1. okt. (Izv.) Trgovinski minister je potrdil pravila Obrtne banke kraljevine SHS. Kapital znaša 75 milijonov. Razdeljen je na 375.000 delnic po 200 Din nominalne vrednosti za komad. Kapital se bo izplačal v dveh obrokih.
JUGOSLOV ANSKO-ITALIJANSKA KOMISIJA.
Sušak, 1. okt. (Izv.) V zbornici občinskega sveta se je vršila seja jugoslovansko-italijan-ske komisije za razdelitev imetja Istre, Krka in občine Kastav. Komisija je prekinila svoje delo 'ansko leto meseca maja. Predsednik naše komisije je dr. Kljukar. Seje se bodo vršile na Sušaku in bodo trajale 8 dni.
DEMISIJA UPRAVE JNU.
Belgrad, 1. okt. (Izv.) Nova uprava Jugoslovanskega časnikarskega združenja je odstopila radi pritiska opozicionalnih belgrajskih časnikarjev v vprašanju časnikarskega kluba v Belgradu.
Zagreb. 1. okt. (Izv.) Hrvatski federali-sti so imeli po znani proslavi v Dubrovniku vey: sestankov v dubrovniški okolici, s katerimi so zelo zadovoljni.
Zagreb, 1. okt. (Izv.) Sem je prispel Rade Pašič. Od tu bo nadaljeval pot v Belgrad.
Železni kartel.
Bruselj, 1. okt. (Izv.) Danes so se vršila tukaj pogajanja med zastopniki Francije, Belgije iiK Nemčije za ustanovitev železnega kartela. Pogajanja so se zaključila z uspehom. Belgiji se je na posebno prošnjo njenega zastopnika dovolilo prispevanje mesečnih 295.000 ton mesto dosedanjih 262.000. Produkcija bo znašala letno 27,500.000 ton skupaj. Vendar se misli, da bo kartel lahko produciral letno celo do 30,600.000 ton.
ZASEDANJE GENERALNEGA SVETA NARODNIH MANJŠIN.
Salzburg, 1. okt. (Izv.) Danes popoldne se je vršilo v tukajšnjem »Rittersaalu« zasedanje generalnega sveta narodnih manjšin. Avstrijski predsednik dr. Hainisch in avstrijski kancler Ramek sta ob tej priliki poslala generalnemu svetu poseben brzojaven pozdrav izražajoč pri tem svojo željo, da bi idealizem Društva narodov prodiral vedno dalje in dalje. G. Dumba se je nato kot predsednik zasedanja zahvalil za lep sprejem v Sazburgu. Nato je še spregovoril deželni glavar dr. Rokrl, ki je sporočil pozdrav v imenu deželne vlade v Salzburgu.
V delavskem odseku je bil za 1. 1927. izvoljen za predsednika g. Roulard, profesor na Sorboni. Ta izvolitev se tolmači kot uspeh one
3. oktobra
ves brežiški in krški okraj
v Brežice na shod dr. Korošca
ki bo ob 11 dop. na dvorišču gostilne Druškovič
(nasproti samostanski cerkvi)
v Brežicah.
Na shodu govori tudi narodni poslanec Anton Sušnik.
RUDARSKA STAVKA V ANGLIJI.
London, 1. oktobiu. (Izv,) Glasom poročil je šlo na "delo zopet 10.000 rudarjev. Skupno število nestavkujočih rudarjev je tako narastlo na 25.000.
Bruselj, 1. oktbra. (Izv.) V Ostende se je sestal mednarodni rudarski komite, da zavzame svoje stališče do rudarske stavke v Angliji.
POVELJNIK FAŠISTOV ODSTOPI.
Rim, L oktobra. (Izv.) Fašistovsko časopisje poroča, da-bo vrhovni poveljnik fašistov-ske milice general G o n z a g a odstopil in da bo ministrski svet odstop sprejel. Vsled tega bo postal neposredni poveljnik milice Mussolini sam. Fašisti to izpremembo pozdravljajo, ker bo s tem milica izključno na razpolago faši-stovskemu režimu.
GOSPA KOLLONTAI POSLANICA V MEHIKI.
Moskva, 1. oktobra. (Izv.) Lydia Kollontai,
bivša sovjetska poslanica na Norveškem, je imenovana za sovjetsko poslanico v Mehiki. Kollontai je morala letos v februarju nenadoma zapustiti Oslo, ker je baje živela tako, da tudi za sovjetsko uradnico ni bilo več primerno.
TIFUS V HANOVRU.
Hanover, 1. okt. (Izv.) Danes navaja Statistika, da je obolelo na tifusu že 1829, a umrlo 165 oseb.
♦ * *
.1 j ■'1	.-'	. 1 -
Hamburg, 1. okt. (Izv.) Delavci tukajšnje luke so sklenili, da ne ustavijo dela. Tudi v Bremerhafnn se vrši delo redno naprej.
Ubaškington, -1. okt. (Izv.) lnžener An-tonio Paoli pripravlja ekspedicijo za raziska-vanje severnih krajev. Na pot se dvigne 15. nov. tega leta.
predlog, katerega bo vlada predložila narodni j poijtike, ki je zmagala v Locarnu. Nato se je skupščini. Te dni so se vršile v ministrstvu | po zahvalnem govoru g. Roularda vršila še za-...... r	m-!—nimiva debata glede pritegnitve Italije k sodelovanju. V tem pogledu se je sprejel predlog g. Bonneta in nemškega Tirolca g. Stern-backa, ki je izzvenel v ugotovitvi, da je vsako sklepanje o narodno-manjšinskih vprašanjih brez pomena, ako se to sklepanje vrši ob neuavzočnosti italijanskih delegatov. Značilno je, da je proti predlogu glasoval edino zastopnik Španije.
za "socialno politiko konference. Najvažnejši je bil sestanek Uzunoviča s Simonovičem. Ju- j tri se bo sestal odbor, ki sc bavi z načrtom , stanovanjskega zakona.
Iz RaeSičeve stranke.
Zagreb, 1. oktobra. (Izv.) V Zagrebu sc mudi minister za pošto Šuperina, ki jc kon-feriral s Sjepanom Radičem. Njegov prihod jc v zvezi z vprašanjem dr. Nikiča. Dr. Benjamin Šuperina ima nalogo, da Radiča pregovori, da bi odstopil od zahteve, da Nikič odstopi. V Zagreb je prišel po želji radikalov, da M v tem vprašanju posredoval Radič je vsled te-
treba vedno skrbeti, da bodo protestanlovske j . zcjQ nczad0voljen in nikakor nc bo hotel
,	T-.	1	, , _ ■ _1 * i " '	.... IT T . 1	J.. 1.'
države imele v Društvu narodov nad katoli škimi večino. Po mojem mnenju jc vsled izločitve Brazilije in Španije neodvisnost Društva narodov v veliki nevarnosti. Prav nič ne dvomim, da so tu protikatoliške tendence. Nočem reči, da te tendence vodijo tega ali onega angleškega zastopnika, ampak ugotoviti hočem, da so tu. In samo, če bodo angleški katoličani j intenzivno delali v vseh javnih korporacijah, : zlasti pa v angleškem združenju za Društvo j narodov, bo mogoče tc tcndcnce zmanjšati in > odstraniti. Poudarili moram, da mi izstop Brazilije in Španije povzroča velike skrbi glede Drtipi"a narodov -.
Kenrjres je dalje razmolrival o vprašanju onv jitve porodov, o skrbi za konvertite, o stališču katoliške žene v -»»^bnem in javnem življeniu in o misijonih
v tem vprašanju popustiti. V Zagrebu sc tudi ;nudi minister dr. Šibcnik, ki ima z Radičem razgovore o raznih vprašanjih, med drugim tudi o dr Nikiču, ter glede vprašanja stanovanjskega zakona. Tretji Radičcv minister dr. Krajač jc v Jastrebarskem. Jutri se bo vrnil v Zagreb, kjer se bo vršila seja stranietnega vodstva.
Slavenska banka pod sekvestrom.
Zagreb, 1. oktobra. (Izv.) Kraljevi, sodni stol v Zagrebu jc odredil, da sedanji komisar ministrstva za trgovino in industrijo v Slavonski banki, Dr?gutin P.>'ič, postrn.: sekve-ster Slavenske brnke. Bašič ie Dopoldne no-stonil svoie mesto.
PROTI PRESTROGIM UPRAVNIM REFORMAM V FRANCIJI.
Pariz, 1. okt. (Izv.) Danes je poselilo min. predsednika Poincareja zastopstvo parlamentarcev, da protestira proti prestrogemu izvajanju upravn. reform. Poincare je v svojem odgovoru povdaril, da je vlada odločena, izvajati upravne reforme z vso strogostjo. Obenem je pripomnil, da bo vlada stavila o tem vprašanju predlog zaupnice in da bo imel parlament itak ob prihodnjem zasedanju možnost, da stavi svoje spreminjevalno predloge k upravnim reformam. Obenem je Poincare opozoril, da bi bilo težko v slučaju krize sestaviti vlado narodne hrambe.
DEGRADIRANI ČASTNIKI V ŠPANIJI.
Madrid. 1. okt. (Izv.) Na podlagi razsodbe I vojnega sodišča so hiii radi udeležbe pri zad-! njem uporu degradirani mnogi častniki. Degradirani so bili: -I polkovniki, 3 podpolkovniki, 12 majorjev. 18 kanetauov in 5 nrtilerij-' si,ih naročnikov.
A Huda pridiga. V zagrebških »Novostih« poroča Jure Turič o nedavnem kmetskem shodu v Šabcu, na katerega je došlo do 3000 srbskih kmetov. Govorili so večinoma kmetski govorniki, ki so udrihali čez »gospodo«, ki da tako slabo gospodari v državi. Kot zadnji je pa nastopil Jure Tomič, ki je bral kmetom hude levite. Rekel jim je, da so to gospodo, čez katero se tako pritožujejo, sami poslali v parlament in vlado. Potem je rekel: »Ako hočemo govoriti po pravici in resnici, ste prav vi seljaki krivi korupcije, nasilja in nezakonitosti. Vi zahtevate od poslancev protizakonite protekcije, ki so na škodo državi in splošnosti in rušijo zakone. Še nedavno je neki kraj svojemu poslancu založil velikega župana, ker je kmete silil, da nasu-jejo cesto z gramozom, ki jim ga je država v ta namen darovala. In ta veliki župan je bil dejansko premeščen! Vi hočete stranko, ki bi jemala državi in dajala vam. Vsak vaš poslanec mora imeti v vsaki vasi po dva tri ljudi, da mu drže skukaj volivce, a te ljudi plača poslanec na ta ali drug način z državnim imetjem. Drugače nc more, ker nima lastnega premoženja. Pa tudi volivci sami zahtevajo od svojega poslanca, da jih plača v kakršnikoli obliki. To sami najbolje veste. Eden hoče osvoboditi svojega otroka od šolske dolžnosti, drugi se hoče osvoboditi dosojene kazni, tretji bi rad gostilno, četrti to, peti ono, vsak pač nekaj. Vsi hočete državo za kaj oslepariti. Tako sejete korupcijo, nasilje in nezakonitost.« — Kakor pravi poročilo, so srbski kmetje to hudo pridigo sprejeli skesano in klicali: »Tako je, to je_ žalostna res-nical« Nc vemo, koliko je rcsnicc na vsem tem poročilu; na vsak način bi bilo lepo, čc bi tako skesano priznali krivdo tudi oni ko-rupcionisti ori glavi, kjer riba smrdi.
A Tudi Davidovičevi pristaši z radičevci. Poročali smo, da so se mariborski narodni socialisti združili z radičcvci. Kot novejši uspeh dr. Kukovčcve koncentracije k Radiču moramo beležiti, da se jc pičla družba Da-vidovičevih pristašev v Mariboru odločila za prestop v Hrvatsko seljačko stranko.
Deževje in mraz
sta tu. Nc bodite brez nepremočljivcga dežnetf/« plašča, Ier tople suknje in rajflana — kar vse najbolje kupite, kakor vedno, pri tvrdki
DRAGO SCMWAB — LJUBLJANA.
K.aj se godi doma
VoSlvni rezultati.
V	četrtek in petek se je vršil skrutinij za Četrto kategorijo. Po natančni reviziji štetja v tretji kategoriji, se je ugotovilo, da je dobil kandidat SDS Josip A m b rožič 1079 glasov in ne pride torej v žreb s kandidatom Jelačin-Ogrinove liste Antonom L i p o v š k o m, ki je dobil 1076 glasov.
V	tretji kategoriji so izvoljeni vsi kandidati SDS z večino 3 — 11 glasov.
Glede prve kategorije obrtnega odseka se je ugctgvilo, da je imela SDS tu dva kandidata v istem okrožju, namreč Groma, ki je kot pristaš Jelačin-Ogrinove liste odstopil od kandidature na tej listi in Plečnika, ki je vstopil na Gromovo mesto. Iz tega vzroka so bili glasovi razcepljeni med navedena ter ni bil nihče od njiju izvoljen. Mesto Groma je izvoljen v Zbornico naš kandidat
Jožef Hafner,
ki je prejel le 13 glasov manj kot ostali kandidati SDS.
V	drugi kategoriji ni izprememb in so tu izvoljeni kandidati SDS, kakor smo že porcčali.
V	č e t r t i kategoriji so N izvoljeni vsi kandidati Jelačin-Ogrinove liste:
Vrečar	7520 glasov
Hohnjec	7515 „
Babnik	751-1 „
Koražija	7520
Namestniki:
Toporiš Litrop Renegslija S;monič
7518 glasov 7516 „ 7514 „ 7525 „
Nasprotniki so dobili	v tej kategoriji:
Klubička Ad.	4218 glasov
Klubička Jos.	1133 „
Rebek	5348
Nerat	5344
Rosin	5343
Namestniki: Podgrajski	5346 glasov
Rožič	5343
Kolar	5343
Stefe	5347
Za Jelačin-Ogrinovo listo je glasovalo skupno 931^ obrtnikov, za listo SDS pa 7204 obrtnikov. Torej imamo večino 2109 glasov •amo v obrtniškem odseku. V trgovinskem odseku je za naše kandidate glasovalo 500 kandidatov več kot za kandidate SDS.
V trgovinskem odseku se je ugotovilo, da je dobil v prvi kategoriji kandidat Jelačin-Ogrinove liste R. S t e r -mecki 144 glasov (ne 143 glasov). Ugotovilo se je namreč, da se ni upoštevala ena glasovnica. Ostali trije kandidati naše liste in trije kandidati SDS pa so prišli v žreb. Izžrebani so posamično:
Hieng Elsbacher Cvenkel
torej vsi trije kandidati SDS. Izpadel pa je g. W e i x 1 iz Maribora, mesto njega je izvoljen g. Stermecki iz Celja.
Nekaj sličic s profesorskega kongresa v Novem Sadu.
1. Nove šolske klopi. Ženska realna gimnazija ima lepe nove šolske klopi. Kdo jih je plačal? Klopi je manjkalo, stare so bile težko porabne, od države pa ni bilo dobiti denarja. Pa so ustanovili dobrodelno društvo za nakup novih šolskih klopi, v katero so morali starši vsake učenke prispevati po 100 Din. Poleg tega so pobirali prispevke povsod, kjer so upali kaj dobiti. — Če se razmere v naši državi glede prispevkov države za vzdrževanje šolskih poslopij in inventarja ne bodo spremenile, bodo morale vse šole prej ali slej slediti novosadskemu zgledu. Deloma že sledijo. Država ne da skoro ni-kakih sredstev na razpolago n. pr. za šolske knjižnice in učila. Šola brez knjižnice je armada brez orožja. S stališča javnosti je še vedno bolje, da žrtvujejo stariši kljub temu, da plačujejo davke, še posebej za šolo nekaj kovačev na leto, da bo mogla biti šola res šola. Kajti posledice slabe šole bi čutila mladina in posredno seveda tudi starši.
Človek, ki je opezoval pomanjkanje učil in sredstev za vzdrževanje šolskega poslopja v Sloveniji, je nekoliko pomirjen, ko čuje od profesorjev iz vseh krajev države, da je v tem oziru povsod enako.
2. Strah pred »avtonomijo«. Srbi si državo težko mislijo drugače urejno nego centralistično. Mislijo, da je pokrajinska avtonomija začetek konca. Vzemimo, da bi Srbi imeli glede profesorske kreditne zadruge voliti med tem, ali naj imamo v državi pet popolnoma samostojnih kreditnih zadrug ali pa eno samo, ki bi po svoji moči daleč ne dosegala skupne moči petih samostojnih zadrug; kakor je med njimi razpoloženje danes, bi bržkone rajši imeli eno samo, Čeprav je njen celotni uspeh manjši. Mislijo si: tu se je začela osamosvojitev sekcij — kdo ve. kje se bo nehala?! Tako mislijo ne morebiti kaki izkoriščevalci centralizacije zadrug, ampak tudi nesebični ljudje. Baš v tem oziru ie treba storiti vse, da se javno mnenje pri Srbih evolucionira v temle pravcu: države iu stanovske skuunosti nc bo
nikdar razdrla stvar, ki je pametna in ki jo zahteva že tehnika boljše administracije; nevarnost za razpad pa res lahko nastane, če posamezne edini, •je v državi ali v stanu pridejo do prepričanja, da jih celota pri razvoju ovira. Avtonomija je predvsem vprašanje upravne tehnike. Kjerkoli se intenzivno dela, se podira sistem centralizma kot nepraktičen. To je tudi nauk, ki sledi iz sicer malenkostne zgodbe o sporu v profesorski organizaciji.
3. Kako. je novosadski škof govoril profesorjem.
Pravoslavni škof ima v Novem Sadu lep dvorec. Ob priliki kongresa je povabil k sebi na obed prosvetnega ministra, predsedstvo kongresa in zastopnike vseh sekcij. Seveda so ga nato tudi profesorji povabili na svoj banket zaeno z zastopniki vseh cerkvenih civilnih in vojaških oblasti. Pred obedom je škof vstal in ž njimi vsi udeleženci, se pokrižal in molil naprej molitev pred jedjo. Med banketom je vstal in govoril o razmerju med cerkvijo in šolo; cerkev je mati prosvete; hči je dorastla in se osamosvojila od matere, vendar naj nikdar ne pozabi na mater. Prosvetni delavec ve, da spada med bistvene dele kulture kakega naroda tudi religijoznost. Religijoznost je potreba človeško narave, je dejstvo, ki ga ni mogoče tajiti, kakor ni mogoče tajiti reke, ki teče mimo mesta.
Poleg pisca teli vrstic je sedel novosadski ra-binec (marsikdo v Prekmurja ga pozna, saj je bil menda od 1913—1921 v Murski Soboti); obrnil se je k sosedu inženerju iz Novega Sada in mu rekel: ?,Dobro jo je škof povedal profesorjem.«
4. »Boje se, da bi jim kdo ne snedel denarja.«
Tako je užaljeno rekel inšpektor v ministrstvu predsedniku sarajevske sekcije, ko mu je ta pripovedoval, da Bošnjaki in Hercegovci nočejo oddati denarja za kreditno zadrugo centrali. S tem se je dotaknil najmučnejše točke pri vsem vprašanju, točke o zaupanju, oz. nezaupanju provincij do centrale. Sarajevčan ni na -pripombo ničesar odgovoril, ne z da in tudi ne z ne. Ko smo bili nasprotniki centralizacije fonda sami skupaj, je pa rekel takole: »Če bo šel denar v Belgrad, je naravno, da bodo dobili posojila in druge ugodnosti predvsem tisti, ki bodo blizu centrale, za nas bo pa ostala kaka drobtina.« In mož je bil Srb in ga ni vodila nikaka animoznost proti BeVradu. Izmed Slovencev se ni nikdo bal, da bi kdo defravdiral v zadrugi; bali smo se pa, da bo tisti prej mlel, let bo prej prišel. In Belgrad z okolico bo prišel pač prej nego Slovenija. S tem bi pa nastale v društvu stične razmere v malem, kakor n. pr. vladajo v parlamentu. Najbolj bomo prijatelji s Srbi in Hrvati, če se bomo strogo držali gesla: »Dasi snw bratje, mošnje niso sestre«.
5. Slava. Slovencev.
Kar našega človeka posebno veseli, če potuje po jugu in vzhodu naše države, je splošno ugodno mnenje, ki ga imajo ljudje o Slovencih. Vozil sem se s čevljarskim mojstrom iz Kragujevca, mož je dela! svoj čas v Budimpešti in na Dunaju ter ima sedaj že 40 let veliko delavnico v Kragujevcu. Vračal se je iz Dobrne pri Celju, kjer se je zdravil. Ni mogel prehvaliti poštenosti in prijaznosti naših ljudi ter solidne po»lrežbe v kopališču. — Pripovedovanje je večkrat prekinil z vzklikom: »Čast Slovencem!« in se je pri tem vedno odkril. Drugi profesorji so prišli v stik z udeleženci pravniškega kongresa v Ljubljani. Tudi pravniki so odnesli iz Ljubljene nad vse pričakovanje ugodne vtise; občudovali so spretnost, s katero so Slovenci urpdili vse potrebno za kongres. Ta kongres je bil sijajna reklama za Slovenijo.
6. Korupcija v šoli — korupcija na sodišču.
Prof. Divac je govoril o tem, kako je po le-dica slabih plač korupcija in kako skuša država preprečiti korupcijo na sodišču s tem, da daje sodnikom posebne doklade. Po se oglasi eden izmed zborovalcev k besedi in reče: »Če hoče država imeti sodišča brez korupcije, mora imeti predvsem srednjo šolo brez korupcije. Kajti sodniki gre lo najprej skozi srednjo šolo in če so tu videli korupcijo, so korun.;i.irani, še jireden postanejo sodniki!«
Stanovanjsko vprašan e.
Iz Maribora nam pišejo: Opis usode de-ložirancev v Ljubljani in po drugih mestih je presunljiv. V Mariboru pa je stavbena podjetnost. Iti se razvija vedno bolj, toliko odpomogla, da v zadnjem času nimamo deložirancev in ne one kričeče stanovanjske bede, kakor je bila v prvih letih po prevratu. Prebivajo tudi v Mariboru družine v premajhnih stanovanjih in po kleteh, a brez strehe in na cesti ni nobena. Vagonarjev je zelo malo in največja revščina je še v lr.kozvanih Danj-kovih barakah za artilerijsko vojašnico, kjer je več dr užin izpostavljenih zimskemu mrazu v že raz-klopotanih barakah. A tudi krog teh barak pridno rastejo enodružinske hišice in na drugo jesen bodo najbrže izginile tudi te barake. Večjih dose-ljevanj, kakor so se vršila koj po prevratu, v Maribor ni, stanovanjska beda se je s stavbeno podjetnostjo omilila in se bo na drugo jesen deloma odpravila.
Iz Jesenic pa se nam poroča: Nikjer se stanovanjske beda ne občuti tako kakor v industrijskem kraju kot so Jesenice. Najbolj prizadete so one nesrečne družine, katere imajo tovarniško stanovanje, a jim glava družine umrje. Te morajo stanovanje takoj, najkasneje pa v treh mesecih, izprazniti. Toda kam? Kje naj uboga vdova dobi stanovanje, posebno ako ima kopico otrok? Tovorna je v Kurji vasi postavila stavbo, kjer ima stanovanje deset družin. A vendar se nikier nič
M. Bartel,
poljski ministrski predsednik, ki je te dni sestavil novo vlado, ki je pa po najnovejših poročilih zopet odstopila.
ne pozna, treba bi bilo več stanovanjskih hiš, da bi se vsaj deloma odpomoglo pomanjkanju. Iz denarja, ki se bo zazidal v kino pri Jelenu, bi se tej bedi v izdatni meri odpomoglo.
Urno? 51-3 B5zel]skem.
• Brežice, dne 30. septembra.
K poročilu o nepojasnjenem umoru na Bi-zeljskem, ki smo ga priobčili v 222. štev. z dne 29. sept., smo izvedeli še sledeče zanimivosti:
Pred tremi tedni je državno pravdništvo v Celju prejelo anonimno pismo, v katerem dolži anonimni dopisnik Jožefa Podgorška iz Brezovice umora Antona H ud in e v letu 1919. in Jožefa Zi d a n i č a . da je Podgoršek za umor preskrbel samokres. Anonimni pisec trdi dalje, da je to javna tajnost na Bizeljskem, vendar se pa ljudje vsled strahu pred Podgorškom bojijo nastopiti kot priče. Na ta dopis so se začele orožniške poizvedbe, ki pa so bile v začetku brez vidnih uspehov.
Medtem je bil v petek dne 24. sept. zvečer s sekiro ubit Mihael B e n k o. Ker se je poleg trupla našla sekira, last Jožefa Podgorška, je ljudski glas takoj osumil Podgorška lega umora. Kljub tajenju je bil Jožef Podgoršek skupaj s pokojnikovo ženo Alojzijo Benko že v nedeljo 2(i. sept. oddan okrožnemu sodišču v Celju. Ker je ta Jožef Podgoršek bil v anonimnem pismu označen kot morilec" Antona Hudine, je bil v ponedeljek v Zagrebu aretiran tudi Jožef Zidanič, stanujoč na Paro-mlinski cesti štev. 8, ki je priznal, da je res v letu 1919. dal Jožefu Podgoršek samokres; vendar taji, da bi vedel, da bo rabil Podgoršek samokres za umor Hudine.
Nadaljnje orožniške poizvedbe na Bizeljskem so spravile na dan še točnejše obremenilne indi-ciie za doslej aretirane. Na domu Podgorška se je našel popolnoma okrvavljen suknjič, last Jožefa Podgorška. Ker je imel pokojni Miha Benko blizu 20 ran po vsem životu, se je moral morilec s krvjo pošteno zamazati, kar dokazuje najdeni suknjič. Alojzija Benko, žena ubitega Mihaela Benko, pa je cel teden pred umorom nadlegovala svojo šiviljo, naj ji napravi črno obleko in je res dva dni pred umorom svojega moža imela doma pripravljeno čtio obleko. Ugotovilo se je tudi, da je gori navedeno anonimno pismo pisal skoraj gotovo pokojni Mihael Benko. Ni pa še pojasnjeno, ali je Jožef Podgoršek spravil Mihaela Benko iz sveta zato, ker je vedel za njegov umor Antona Hudine, ali pa zato, da je »rešil« Alojzijo Benko, s katero je imel nedovoljeno razmerje, njenega zakonskega moža, ali pa iz obeh razlogov.
Glede umora Antona Hudine, ki je bil celih 7 let nepojasnjen, pa pravi ljudski glas. da je bil P IgorSek k temu od nekoga najet, Podrobnosti cele;.'a si čaja pa bo gotovo obelodanila porotna razprava, ki bo gotovo zelo zanimiva.
O nevihti, ki je razsajala v ponedeljek dne 27. sept. v Sv. Rupertu nad Laškim, je strela udarila v kozolec posestnika Antona Zupanca, p. d. Navrelc, v Bezgovnicah. Zgorel je kozolec in vsa letošnja krma ter tudi drugi pridelki. Zavarovan je bil Zupane za malenkostno vsoto 600 Din, dočim znaša škoda najmanj 120.000 K.
Tcča.
V	noči od 27 do 28. sept. okoli 11. ure je zadela okolico Starega trga pri Črnomlju velika nesreča. Toča, ki je padala skoraj četrt ure, je pobila poljske pridelke in vinograde. Najbolj je prizadeta vas Sodevci. kjer je toča pobila skoraj ves vinski pridelek. Škoda je cenjena na 150 tisoč dinarjev, kar je ogromno za majhno vas. Preti nam pa še hujša nesreča, če ne preneha dež, ki lije že 3 dni zaporedoma.
Alkoholizem in surovosti.
V	sredo so bili pozvani 4 fantje iz okoliške vasi Zverinjak na okrajno glavarstvo na zagovor radi kaljenja nočnega miru. Vsak je bil obsojen na 80 Din globe. Od glavarstva so šli fantje — ki niso niti odslužili vojakov — po raznih gostilnah popival. Prišedši na ulico, so začeli izzivati mirne ljudi in so tebi nič meni nič metali knmenie za mirnimi pasanti. Orožniki so fante, ki so bili precej vinjeni, zaprli radi razgrajanja v občinske za-uore. Ker so tudi tukaj razgrajali iu razbijati, so
jih morali zveaati. Drugi dan so jih prepeljali zopet na glavarstvo, kjer so menda dobili zasluženo kazen. Mislimo, da t>i bilo manj takih žalostnih izgredov, če bi oblastvo gledalo na to, da I * ■ gostilničarji pijanim gostom sploh no dajali pijače iu d,a bi se bolj točno držali policijske ure. Policijske ure pa bržčas v Brežicah sploh ne poznajo in tako se dogaja, da še mnogokrat tudi ob 3. uri po polnoči ni miru. *
Neznana utopljenka v ?iuri.
Dno 25. septembra so našli v kanalu, Mure na grabljah turbine pri papirnici v Sladkem vrhu truplo neznane žene. Utopljenka j(? stara okrog 60 let, slabotne postave, oblečena v modro obleko, ima črne lase in slabe zobe. Identitete niso mogli dognati. 8 dni prej, ko so našli truplo, so videli avstrijski pastirji iz občine Lichendorf, kako je na desnem bregu Mure skočila v vodo neka ženska, vpila na pomoč, nato pa izginila v valovih. Skoro golovu je bila to žena, katere truplo so našli na turbinskih grabljah v Sladkem vrhu.
Velika žepna tatvina.
Posestnik male hišice v Petelinovi vasi ? Trbovljah g. Boh je prodal svojo hišico in sta so z ženo Marijo predvčerajšnjim izselila v Savinjsko dolino, kjer poseduje žena malo posestvo. Na 'Zidanem mostu pa, ko je šla žena k hlagajni po vozni listek, ji je nekdo ukradel 100.000 kron. Žena, seveda vsa obupana, je alarmirala takoj navzoče orožništvo, in akoravno so ti prebrskali kolodvor in preiskali vso potnike, denarja niso našli.
M. Cook in M. Hodges.
Štrajk rudarjev na Angleškem se bliža koncu, Vsak dan se vračajo rudarji v vedno večjem številu na delo. Današnja slika nam kaže enega glavnih funkcijonarjev štrajka M. Cook-a, tajnika »The Britisli Mincrs Union< ter v spodnjem ovalu M. Hodgcs-a, tajnika mednarodne rudarske fedcracijc.
Zlslinska kronska.
Cigana nabiralca milodarov 7,a poplavljene«. Pri Planini sla hodila okrog tamkajšnjih posestnikov dva cigana. Izdajala sla se za posestnika iz doline in sta tožila, da je njima, kakor tudi sosedom voda porušila hiše in odnesla vso opremo, živino, krmo in gospodarsko orodje. Družino z ženami in otroci prebivajo sedaj na prostem. Znala sta dobro govoriti in sla res nabrala precej denarja, živil in domačega orodja, nato sta izg> nila.
Razni vlomi in tatvine. V Petjem pri Sevnici je bilo vlomljeno pri posestniku Matiji Suhodolu. Tatovi, ki so bržkone cigani, so mu odnesli vso obleko, perilo in čevlje in kar so dobili in pa 200 Din gotovine. — Neki navidez znan moški se je splazil v pisarno Knezove trgovine na Celovški cesti v Ljubljani in je ukradel iz nekega predala 600 Din gotovine. — Iz centralnega šolskega vrta na Cesti v mestni log v Ljubljani sta bila ukradena dva velika lesena gredna okna, vredna o<)0 Din. — Po okolici okrog Železnikov so je klatila te dni ciganska tolpa, obstoječa iz 11 članov znanih ciganskih rodbin Breščak, lluher in-Rajnhard. Ti so na sumu, da so izvršili po okolici več manjših tatvin. Tudi so na sumu, da so vlomili pri posestniku Francetu Pogačniku v Nemiljah, kjer so odnesli iz raznih shramb več moške in ženske obleke in perila, srebrno žensko uro z verižico, zlato žensko ovratno verižico, več prstanov, nekaj srebrnih kron in goldinarjev in pa listnico v ka. teri je bilo 150 Din. Njegovi služkinji pa so odnesli srebrno zapestno uro s 120 cm dolgo zlato verižico, dva zlata ženska prstana in pa 120 Din gotovine. Po tej tatvini je omenjena ciganska družba izginila iz okolico. — V Podkrajniku je vlomil neznan lopov pri posestnici iu gostilničarki Ivani Zalarjevi. šel je v podstrešno sobo, kjer je razbil z železno klamfo vrata od omare, iz kafere jo vzel 400 Din papirnatega denarja, 20 starih srebrnih kron, žensko srebrno uro / verižico in štiri prstane. — V Križevcu je obiskal neznan vlomilec trgovca Ivana Magovca. Ukradel pa je samo moško kolo znamke Eska Ciorec, Ljubljana. Odnesel bi bil še kaj več. pa je bil bržkone prepoden". — Frančiški Hočevarjev!, doma iz Dor-nic, sedaj v Ljubljani, jo bila ukradena hranilna knjižica »Jugoslovanske hranilnice v Ljubljani z idogo 12.000 Din. Ko je Hočevarjeva pogrešila knjižico, je lat dvipju) z nio pri omenjenem zavodu 4160 Din.

k V proslavo Frančiškovega jubileja jc
kongregacija za redovnike 28. septembra dovolila, da sme biti v vseli frančiškanskih cerkvah od nedelje na ponedeljek, t. j. 4. oktobra, slovesna polnočnica ter sv. obhajilo za vernike.	•
k Pastirsko pismo novega livarskega škofa, ^ovoposvečeni livarski škof msgr. Pašič jc izdal na vernike obširno pastirsko pismo, v katerem razpravlja o veličini katoliške ccrkve in jih poziva, da jo ljubijo ia ji ostanejo zvesti.
* Frančiškanska gimnazija v Priki. Na novoustanovljeno ni>jo gumi,-zijo oo. tretje-rednikov v Prcki (Dalmacija) se je vpisalo 98 dijakov.
k Za rezervne častnike. Ministrstvo vojske in mornarice jc pod Dj. Br. 23.321 od 15. julija 1926 izdalo sledečo naredbo: Ker je večina rezervnih častnikov prejela uniforme, naj komandanti mest zahtevajo, da rezervni častniki o priliki državnih praznikov obvezno prisostvujejo službi božji v uniformi v zmislu točke 474. pravil službe, L del.
k Rodbinam padlih v vojni. Ministrstvo za promet je ugodilo prošnji glavnega generalnega štaba, da se rodbinam padlih častnikov, podčastnikov in vojakov v vojnah za osvobojenje in zedinjenje dovoljuje čtrlinska vožnja, kadar gredo obiskal grobove svojih pokojnikov ter je izdalo postajam navodila, da izdajajo znižane karte proti potrdilu občinskih oblastev, da jc potnik res bil v bližnjem sorodstvu s pokojnikom, katerega grob namerava obiskati. Popust velja za tretji razred.
k Kranj. V soboto, dne 2. oktobra, ob S. uri zvečer, in v nedeljo, dne 3. oktobra, ob 4. uri popoldne priredi dramatski odsek društva Kranj« na odru Ljudskega doma« predelano Finžgarjevo »Naša kri«. — Pridite v obilnem številu,
k Imenovanja učiteljskih novincev v II. kat. 5, skup. s 60% pol. pl. (Uvrstitev jc razvidna iz »Ročnega Kataloga«, ki ga jc izdala Učiteljska tiskarna); Pri Sv. Antonu nad Rajhenburgom Franja Torelli; v Sevnici Srečko Vutkovič; v Scnovom Stanislav Žabjak; v Zdolah Ema Strgar; na Sinjem vrhu Silvo Per-liavc; v Radovici Vida Vardjan; v Maverlcnu Božidar Čcrnclč; pri Sv. Ožbaltu Milan Mil-kovič; v Polomu Angela Drobnič; v Dragi Anica Bartol; v Loškem Potoku Henrik Zde-šar, Fran Rcmškar, Milena Bajič, Vera Bajič, Marija Patcrnostcr; v Dobrepoljah Marija Ko-bal; v Osilnici Marija Petelin; v Banjaloki Angela Ambrožič; v Brigi Fran Dolinar; v Kočevju Mirko Vidmar; v Dvorski vasi Anton Strah; v Javorju Ivan Lukovšck; v Kranju Albin Završnik; v Podlonku Anton Bcli-har; v Št. Jerneju Gabrijela Grim; na Raki Franja Urek; v Št. Rupcrtu Fran Lunaček; v Čadrežah Vaclav Požar; v Veliki Dolini Marija Boštele; v Št. Janžu Fran Kosca; v Laškem Sonja Potočnik; na Primskovem Franja Sirnik; v Žalni Angela Bernot; v Zapotoku Marija Kalan; na Grosupljem Erika Pavlctič; na Golem Pavel Japclj; na Brczovici Andreja Škulj; na Ježici Vladimir Korbar; na Vrhniki Anica Rapc; pri Sv. Vidu nad Cerknico Ciril Zalohar, Josipina Pajek; pri Sv, Trojici Fran
M i iiiiiinTTrmrTran
Predno kupite,
oglejte si naše blago
m nase cene !
n ® a ^
Ljubljana -- nasproii »Mestnega doma«.
Strus; v Toplicah pri Novem mestu Martin Slibar, Danica Žen; v Žužemberku Branka Ambrožič; na Dvoru Vladimira Žen; v Bohinjski Srednji vasi Vida Kocijančič.
k Čekovne nakaznice preko 30.0C0 Din. V zadnjem času se je večkrat dogodilo, da posamezne pošte ni-o imele na razpolago i dovolj gotovine za izplačilo večjih zneskov, nakazanih s čekovnimi nakaznicami. Da se tem nedostatkoni odpomore, bodo v bodoče ■poštna hranilnich in nje podružnice vsako odposlano ček, nakaznico preko 30.000 Din brzojavno avizirale izplačilni pošti (v kolikor izplačilna pošta ni zbiralna pošta) in se bo za vsako tako brzojavno avizirano čekovno nakaznico pobrala od računoimetnika poseb- | na pristojbina v znesku 20 dinarjev.
k Umrla jc 30. septembra v Preski pri Medvodah Marija Jare, p. d. Jernejčko-va, stara 68 let. Bila je poštena, res vzorna slovenska mati, priljubljena povsod. Pogreb se vrši danes ob pol desetih. N. v m. p.!
-A' Sneg v Furlaniji. iz Vidma poročajo, da jc v Furlaniji po vseh brdih padel sneg. Na Goriškem in v Furlaniji so čuili 29; t. m. potresni sunek.
k Loterija. Vse one, kateri so prejeli , srečke trboveljske eit-ktne loterije v raz- | prodajo, naj se z razpečavanjem požurijo in | denar pošljejo po priloženi položnici, da spravimo v red poslovne knjige. Ako bi pa kdo ne mogel vseh srečk razprodati, naj jih vrne, ker je zadnje čase veliko popraševanje po njih. Žrebanje se vrši 7. novembra 1926, dobitkov je 533, med njimi novozgrajena stauo-vanjska hiša iid.
k Italijanska propaganda v zadrski okolici. Italijani v zadrski okolici pridno grade šole in delajo tudi drugače jako uspešno propagando. V Puntamici, ki je čisto hrvatska vas, so zgradili lepo novo šolsko poslopje; pouk jc seveda izključno italijanski. V hrvatski vasi Črni so otvorili otroški vrtec — italijanski seveda. V Arbanase so napeljali električno razsvetljavo in vodovod. Kaj pa stori Jugoslavija proti tej propagandi? V odgovor naj služi dejstvo, da n-š Preko ni imel zadnji mcscc niti kapljice vode in so morali Pre-čani hoditi po vodo — v Zader.
k Nedostojen prozelitizem. Spltski »Jadran« poroča iz Imotskega sledeči slučaj: Neki kmet iz Dobranja si je zgradil lepo novo hišo ter se pri tem visoko zadolžil. Sel je v Split iskat posojila. Tu so ga poslali k nekomu — ime »Jadran« zaenkrat zamolčuje — ki mu je takoj obljubil denar pod pogojem, da prestopi v pravoslavje. Kmet Je, da sc reši iz denarne stiske, na zahtevo pristal in pojde v pravoslavje. Pač žalostno za o»e pogodbeni stranki!
k Učno dobo mehanične stroke bi rad nadaljeval krepak mladenič, ki je bil pred dnevi po enem letu učenja odslovljen. Ponudbe pod »uka željen« na upravo »Slovenca«
k Vpisovanje na zagrebški univerzi jc
podaljšano do 15. oktobra.
k Split kot madžarsko pristanišče. Kakor znano,»so se v Ženevi med našo in madžarsko delegacijo vršila pogajanja, da bi dobili Madžari za svojo zunanjo trgovino prosto cono v našem Splitu Splitsko prebivalstvo je ta vest zelo razveselila, ker bi promet Splita, ako bi Madžarska preko njega usmerila svoj izvoz in uvoz, izredno narastel. Merodajni či-nitelji so z vso vnemo na delu, da bi se načrt obistinil.
k Pogodba z Avstrijo. Uradni list za ljubljansko in mariborsko oblast z dne 30. septembra objavlja »Zakon o trgovinski pogodbi med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in republiko Avstrijo« ter »Navodila za uporabljanje trgovinske pogodbe z Avstrijo«.
k Pogrešanka, V noči od 21. na 22. decembra 1925 je v Domanjševcih okraj Murska Sobota neznano kam izginila Terezija Šanca, posestnicc hči. Imenovana je bila rojena dne 30. oktobra 1905 in jc bila srednje, tanke postave, suhega obraza ter je imela lase kostanjeve barve. Govorila je samo madžarski. Kdor bi kaj o njej vedel, naj to naznani okrajnemu sodišču v Murski ^oboti. — Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. III., 29. septembra 1926.
k Iz agrarne službe. Za tajnika pri okr. agrarnem uradu v Ljubljani je imenovan Mat-ko Brnčič, pisar istega urada.
■Ar Od torka dalje pogrešajo 15letnega krojaškega vajcnca Bogomira Rakovca iz Ljubljane, ki je najbrže od doma pobegnil. Fant je srednje velike postave, nosi kratko ostriZene kostanjeve lase, ima črn suknjič s sivimi črtami, sive ponošene hlače, rjave sandale in je razoglav Seboj jc imel tudi železniško legitimacijo in ni izključeno, da se je kam odpeljal. Kdor bi o fantu kaj izvedel, se prosi, naj bi to sporočil njegovim staršem, Vošnjakova ulica 20 v Ljubljani.
k Gospodje, ne pcz~btte, da pri tvrdki Fr. Lukič v Ljubljani Pred škofijo 19 kupite že od 800 Din krasen, modern raglan ali suknjo.
Cfn^lfomn
0 Slovesno praznovanje sedemstoletni-ce smrti sv. Frančiška Asiškega se bo vršila, kakor smo že poročali v Ljubljani v Sp. Šiški obenem s slovesnim blagoslovljenjem in otvoritvijo njemu na čast sezidane cerkve od 2. do 6. oktobra t. 1. po sledečem redu: 1. Danes 2. oktobra ob 4. uri popoldne: Slovesno nameščenje'velikega z v o -n a v stolpu nove cerkve, z blagoslovom, govorom in petjem. Prekrasni zvon, na katerem se nahaja med drugimi tudi podoba sv. Frančiška Asiškega, bo torej prvikrat zapel na predvečer blagoslovljenia in otvoritve nove veličastne cerkve. II. V nedelio B. oktobra slovesno bI:<.goslovljcnjc in otvoritev nove cerkve sv. Frančiška Asiškega. a) Ob 9. uri dopoldne slovesen sprejem škofovega na-mestnil- Mil. g. prelata in prosta A. Kalana; sodeluje duhovščino šolska mladina, narodne noše, ostalo občinstvo. Ob pol 10»slovesno l^agoslovljenje in otvoritev nove cerkve. Nato govori preč. p. provincijal dr. Re-galat Čeb-ulj. Za tem pontifiknlna sv. maša. b) Ob 3. uri popoldne poslovitev od zasilne cerkve (barake); nato slovesen prenos presv. Reš. Telesa v sprevodu iz zasilne cerkve v novo cerkev sv. Frančiška, sodeluje godba, šolska mladina, narodne noše in ostalo občinstvo! Ostanemo v novi cerkvi, kjer bo govor in litrnije. III. Od 4. oktobra (t. j. dan godu sv. Frančiška) do 6. oktobra: Proslava s e d e m s t o 1 e t n i c e s m r t i s v. F r a n-čiška Asiškega v novi cerkvi. Ta tridnevnica se obhaja sledeče: a) Vsak dan ob 6. uri zjutraj sv. maša z blagoslovom; b) vsak dan ob pol 7 zvečer rožni venec, slo-; vesne litanije in pridiga. Udeležite se torej teh slovesnosti vsi! Zato vam je dana polovična vožnia za celo Slovenijo od 1.—10. oktobra. Na vstopni postaji kupite karto do Ljubljane. zahtevajte mokri žig; karte v Ljubljani ne cdda;te! I-ka-mice', ki Vam služijo skupno s karto za vožnjo domov, dobite v Šiški v samostrnu poleg nove cerkve, i © Polnočnica. Vsled dovoljenja, ki ga je sv. stolica dala frančiškanskemu redu o priliki 700 letnice sv. Frančiška, bo v tukajšnji frančiškanski cerkvi v noči od nedelje na pondel ek 3.-4. t. m.) o polnoči slovesna sv. maša. — V pondeliek na praznik sv. Frančiška bo ob pol 6. zjutraj prid na, po pridigi pontifikalna sv; maša, ki jo bo daroval prevzvišeni g. kne?oškof dr. A. B. Jeglič. Pri maši se bo pela P. Hugolinova : Missa Sera-pliica« s spremljevanjem orkestra.
O Dr. Koroščevo predavanje v Ljudskem domu. Prosvetna zveza je včeraj otvorila ciklus prosvetnih večerov z dr. Koroščevim predavanjem o Jugoslaviji in njenih sosedih. Predavanje je uspelo v vsakem oziru. Dr. Korošec iina dragoceno lastnost, da zna s kratkimi lapidainiini stavki povedati bistvo stvari, ne da bi se kakorkoli izgubljal v manj pomembnih postranskih stvareh. Njegovo predavanje odlikuje jasnost, preglednost in ljubezniva eleganca v nastopu. Dasi predavanje ni trajalo več nego 50 minut, je dobil vendar vsak poslušalec jasno sliko o stališču, ki ga zavzema naša država do svojih deloma neprijaznih, deloma prisiljeno prijaznih in deloma indiferentnih sosedov. Posebno je stopila v ospredje nevarnost, ki preti naši državi od imperialističnega fašizma. Ta nevarnost nas sama nagiba, da si odgovdrimo na vprašanje, kaj moremo in moramo storiti z ozirom na Mussolinijeve besede, da Italija lahko koraka proti vzhodu. Ozir na Italijo nas pred vsem sili do zbližanja z Bolgarijo, pa najsi pride to zbližan je tudi indirektno: po balkanski federaciji. Tudi podonavska konfederacija bi bila protiutež proti Italiji, dasi je ta konfederacija danes samo še — prazen strah Italije. Eno stvar pa moremo storiti tudi sami brez ozira na pomoč sosedov: okleniti se moramo tesneje društva narodov in v evropski javnosti več pisati in govoriti o brezprlmernem zatiranju naših rojakov po Italiji.
Predavanje bomo jutri objavili v celoti; spadalo je med tista predavanja, pri katerih človek med predavanjem želi, da bi še dolgo trajalo, in se boji konca. Toda govornik se je držal direktive Prosvetne zveze, naj bo predavanje ob devetih končano, kar želimo pri vseh predavanjih. Obisk je bil prav dober. Naslednje predavanje bo 15. oktobra. Predaval bo poslanec Smodej o prezanimivem vprašanju: Zakaj smo izgubili Koroško? G. poslanec je v tem vprašanju poučen kakor • težko kdo drugi. Kolikor smo informirani, bo vsebovalo njegovo predavanje tudi več dejstev, ki so bila doslej pri nas še neznana. Zato opozarjamo že danes na to predavanje, ki ga pač ne bo zamudil nikdo, v čigar srcu še ni za-celjena rana z dne 10. oktobra 1920. Vstop k prosvetnim večerom je seveda slehernemu prost.
0 Za poplavljencc v Polhovem gradcu sprejema obleko, perilo in druge potrebščine j trgovina ge. Marije Drenik na Kongresnem trgu štev. 7.
O Umrl je včeraj g. Josip Hvala, pre-i glednik finančne kontrole v p. Pokopali ga bodo jutri popoldne ob pol 4. Blag mu spomin!
© Zamorske duhovne pesmi tvorijo j tretji del sporeda koncerta, katerega priredi v Filharmonični dvorani v pondeljek, dne 4. oktobra t. 1. ob 20. uri koncertni pevec g. William G w i n. Kakor smo že omenili, je gospod Gwin rodom Američan ter je dalje časa živel na svojih posestvih ob reki Missi-sipiju obdan od Črncev. Tu je imel priliko študirati napeve in način petja tega plemena, ki se silno rad shaja ob cerkvenih slav-nostih in čigar pesmi so pravzaprav spontani izrazi religijoznega navdušenja, ki se pojavlja pri verskih shodih in sestankih. Zato i te pesmi pravzaprav nimajo avtorja in so nastale v naipriprostejšem duhu v verskem entuzijazmu. Obenem so te pesmi tudi edine ameriške pesmi, ki jim gre pravzaprav naziv narodne pesmi, ker so nastale v narodu samem. Pesmi same preveva duh upanja in vere v pravičnost in bratstvo. V njih se izpol-
Ceske posvfceni žegnanie
scfoota 2.
©fe 20 uri v ? M DOMU
K udeležbi vabi ČEŠKA OBEC,


O. Buonocore:
~ »podov.
Ob 700 letnici brata Frančiška.
(Konec.)
II. Solnčna pesem.
Spoznavši in ugotovivši v glavnih potezah Frančiškovo dušo, drhtečo ko mimozin list, lahko povemo, kako sc je razvnel in kako jc pel pevec Gospodov.1
Vsi, vsi priznavajo in cenijo njegovo Solnčno pesem, napisano v oni metrični prozi, kot jo danes občudujemo, po bratu Pacifiku, ki je bil, preden je oblekel meniško haljo, trubadur velikega slovesa. Vendar, četudi bi »najlepša religiozna pesem za evangelijem, najpopolnejši izraz modernega religioznega čuvstvovanja', kot označa Rcnan to hvalnico, izostala, On, ki jc bil ves serafičen v razvnetju, nc bi bil manj pesnik. Koliko pesnikov je, ki niso napisali nikdar nc enega verza; in koliko verzifikatorjev, ki niso bili nikdar pesniki. Mislimo, da bi sc dalo aplicirati na Frančiška dobesedno ono, kar jc rekel o sebi Ovid; Quidquid temptabam diccrc versus erat.
Frančišek jc pel, mnogo pel in svoje petje je ritmično meril. Ko mu jc bila duša polna, je vzel dve palici, naslonil eno na ramo, z j
1 V včerajšnjem listku bori: Pobožnost ni l mračnost duha.. •
drugo šel pa čeznjo kot z lokom na goslih in zraven pel in pel. In ko mu je duša prekipevala, so ga videvali, kako je z vodilnim motivom krotil naval melodij, tolkel z eno palico ob tla, z drugo pa ob njo.
Frančišek, v katerega ustih sc je najprej oglasil italijanski jezik, jc napravil več kot samo nanizal nekaj pesmi: ustvaril jc šolo.
Med štirimi klasičnimi šolami prve dobe italijanske književnosti je tudi umbrijska šola, ki po Jacoponu da Todi in Tomažu cla Cc-lana daleč prekaša sicilijansko, bolonisko in toskansko, pa naj jih zastopa Fcderico di Sicilia, frS. Guittonc d'Arezzo ali Guido Gui-nicclli.--r
Solnčna pesem . ..
Frančišek jc doživel svojo Kalvarijo: sveto Verno.
L. 1224. 17. septembra jc bil v serafski ekstazi stigmatiziran na rokah, na nogah in na prsih in nosil znamenja Kristusova dve leti.
In jc jokal in jokal in si izjokal svetlobo oči. Svoje brate jc poznal lc šc po glasu in koraku. In tedaj jc izrazil željo, da bi ga peljali v Asizi k ljubljeni Porcijunkuli. In so ga odpeljali.
Pa je šc eno leto pred odhodom s sveta zaželel k Sv. Damijanu v ccrkvico, kjer je pred križem, ki sc dviga nasproti oltarju, spoznal svoj poklic; k Sv. Damijanu jc želel, kjer se je ono jasno solnčno nedeljo, ko si jc
luč«., odnnvedala svetu Clara dcdli (.j .p,«— — -1 ,
Scili in z nio vcncc izvoljenih duš. Zadnje tre-
nutke življenja je zaželel tja, da bi sc veselil ob vonju lilij, da bi se vzradostila duša ob petju devic, ki so v nočni uri pele jutranjo hvalnico Ženinu.
In tedaj je zapel sam še zadnjo pesem.
Klara in njene tovarišice so tekmovale, da bi pripravile bivališče ljubljenemu očetu svojih duš in v malem vrtu so zgradile iz trsja •in butar kočo in jo tako zadelale, da ne bi mogel brat veter vanjo. In Frančišek je je bil j vesel kot kraljeve palače.
Bilo jc vedro umbrijsko jutro, po pobočjih jc vel zcfir in nosil vonj z Apcninov, rože so nenavadno opojno dehtele, samostanska drobnica je meketala nekam posebno nežno, sestre miši so tekale sem in tja, nevede, kako bi clale izraza svojemu veselju, s cerkvenega kora se je oglasila nebeška melodija: device so pele primo.
Frančišek je začutil, kako mu je dušo prevzela blažena radost in začel je peti:
Najvišji, vsemogočni, dobri Gospod, Tvoja je hvala, slava in čas.l in Tvoj je ves blagoslov: samemu Tebi, Najvišji, vse to pristoja in človek nobeden Tebe slaviti ni vreden.
Hvaljen bodi moj Gospod,
in s tabo vse Tvoje stvari,
najbolj solnce, naš gospod brat,
dan nam daje in svetiš nam ž njim.
O, lepo je in s svojo žarečo veliko svetlobo
nosi, Najvišji, nam Tvojo podobo.
Hvaljen bodi, Gospod, po« sestri luni in zvezdah, ki si na nebu naredil iill svetle in drage in lene.
Hvaljen bodi, Gospod, po vetru in zraku in po oblačnem in jasnem in vsakem vremenu, ki ž njim svoje stvari v življenju ohranjaš.
Hvaljen bodi, Gospod, po sestrici vodi.
ki nam koristi močno in je lepa in ljubka ln čista.
Hvaljen bodi, Gospod, po bratu ognju,
ki ž njim noč razsvetljuješ,
o, tudi on jc lep in prijeten in močen in silen.
Hvaljen bodi, Gospod, po sestri naši materi zemlji, ki nas redi in nas vzgaja
in nudi nam razne sadove in pisano cvetje in bilje.
Brat Pacifik, mojster verzov, ki je tih-poslušal, je pesem zapisal. Frančišek jc potem izrazil željo, da bi bratje peli hvalnico po pridigi, da bi jo ljudstvo slišalo in ž njo tudi ono hvalilo Gospoda.
In pesem je kmalu ponarodcla.
Nekega lepega dne ji jc dodal šc kitico odpuščanja.
Med mestnim poglavarjem in asiškim škofom jc prišlo do nekega nesoglasja in ker ni manjkalo takih, ki so netili sovraštvo, jc spotika rastla od dne do dne. Bolni Frančišek, ki je bil škofov gost, je zvedel o vsem tem in sc jc hotel dati prenesti na trg, da bi nesoglasja odpravil in vse pomiril, a ker radi slabosti ni šlo, sc jc poslužil pesmi Dal je poklicati k sebi mestnega glavarja in njrgovc in pravtako škola s cerkvenimi dostojanstveniki.
Ko so prišli in sc zbrali okoli njega in fli mogel sam radi slabosti govoriti, je naročil dvema bratoma, nai povesta, da iih vabi k
njujejo evangeljske besede, da bo vsak človek slednjič prah in osvobojen svojega jarma. Koncertni pevec jih je pel v raznih centrih Evrope in žel povsod zanje največje navdušenje. Za pondeljkov koncert vlada veliko , zanimanje, vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni.
O Obrni zbor »Podpornega društva orga-nistov in pevcvodij v Ljubljani« se bo vršil v sredo 6. oktobra 1926 v Ljubljani. Ob 10. uri dopoldne bo sv. maša v stolnici, po sv. maši pa zborovanje v restavraciji pri Košaku (Ferlincu). Organisti! Udeležite se tega zborovanja v velikem številu in pokažite s tem smisel za svojo stanovsko organizacijo!
O Učne tečaje za srbohrvaščino, nemščino, italijanščino, stenografijo itd. otvori Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani tekom meseca oktobra. Prijave sprejema društvena pisarna, Gradišče 17-1.
0 Merkurjeva knjižnica je odprta vsako sredo od pol 7 do pol 8 zvečer.
O Merkurjev moški pevski zbor začne v kratkem z vajami. Prijave starih, osobito pa še novih pevcev sprejema društvena pisarna, Gradišče 17-1. Poučevala se bode tudi teorija. Trgovskih nameščencev-pevcev je zelo veliko, zato pričakuje pevski odsek čim številnejšega odziva.
© Klub esperantistov v Ljubljani otvori v torek dne 5. oktobra v šentjakobski šoli tečaj za začetnike. Kdor se želi v štirimeseč-nem tečaju priučiti velevažnega mednarodnega pomožnega jezika Esperanto, naj se priglasi navedenega dne ob 9. uri. Učnina mesečno 15 dinarjev, za dijake 10 Din.
O Knjižnica za slepe. Podporno društvo slepih, Ljubljana, Wolfova ulica, javlja vsem svojim rednim članom, da prične poslovati Omjižnica za slepe v Brailovi pisavi, ki so nam jo naklrnile požrtvovalne slovenske dame pod vodstvom ge. prof. M. Skabernetove, v prvih dneh meseca oktobra. Tozadevno pojasnilo prejmejo vsi člani o pravem času. — Odbor.
0 Deložiran državni upokojcnec (uradnik) išče »stanovanja 2 sob in kuhinje. Opravljal bi službo oskrbnika ali kaj drugega.
O Pojasnilo mestno plinarne. Ljubljanska mestna plinarna nam pošilja sledeče pojasnilo: Začetkom poletja se svetilke v delavnicah tobačne tovarne po nalogu ravnateljstva odmontirajo, v pozni jeseni pa zopet obesijo nazaj. To se je izvršilo tudi letos. Ker je ta dela izvršil uslužbenec tobačne tovarne, ki za to delo ni dovolj izvežban, je ostala ena cev, s katere se je odstranila svetilka, odprta, nezačepljena. Čez poletje se plin v sobi nezgode ni rabil, dovod plina je bil zaprt. Sedaj v jeseni, ko so se svetilke zopet montirale in dovod plina v to svrho zopet odprl, je plin seveda uhajal skozi preje navedeno odprtino, katero je poleti neizvežban delavec pozabil zamašiti s čepom. Plin je uhajal in sicer tako močno, da sfe opoldne, ko je delo počivalo, slišalo močno sikanje, med delom pa se je seveda izgubilo. Vendar se je mecl delavstvom splošno mislilo, da diši po plinu le radi tega, ker se montirajo svetilke. Šele pozneje se je našla napaka. Ponovno torej opozarjamo vse stranke, da naj vsako napako, vsako najmanjšo spremembo prijavijo za popravilo plinarni, da izvršijo popravila delavci, ki so v tem delu izučeni. Štedenje povzroči še lahko več sličnih nezgod, ki pa ne smejo oplašiti nikogar. Kot mnogo naših vsakdanjih potrebščin tudi plin lahko povzroči nezgodo, vendar le tam, kjer se z njim pazljivo ne postopa. .
' O Mesto venca na krsto pokojne gospe Ivane Bayr je darovala učiteljica M. P. 300 dinarjev za ubožnega gluhonemega gojenca.
O Odbor za postavitev spomenika padlim h šentpeterske fare v Ljubljani sklicuje za nedeljo, 3. oktobra ob 10 dopoldne v gostilni g. Zupančiča na, Ahacljevi cesti 15 širši sesta-
nek, na katerem poda načelstvo natančno poročilo o svojem delu in predpripravah za postavitev spomenika. Vabimo vse one, ki se za spomenik zanimajo, posebno pa svojce padlih, da se sestanka v čim večjem številu udeleže. Vsi oni pa, ki se še niso spomnili dolžnosti do rajnih tovarišev, naj s svojo blagohotno pomočjo pripomorejo odboru do čim lepše in hitrejše udejstvitve plemeniti ideji.
O Obešenec v hlevu. V hlevu nekega posestnika na Kette-Murnovi cesti sfe je obesil 24 letni hlapec Ivan Žirovnik. Ko ga je našel njegov tovariš, je bil Žirovnik že mrtev. Sneli so truplo in ga odpeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Kaj je gnalo mladega fanta v smrt, ni znano. Pustil je sicer pismo, v katerem se od vseh poslavlja in pravi samo, da gre v smrt radi brata in da naj to sporoče njegovi materi. Mladenič je bil priden in mu dela ni manjkalo. Samomor se ne da razlagati drugače nego kot pojav hude moralne obolelosti naše mladine.
O Izgnan je iz policijskega okrožja ljub-l anskega okrožja mesarski pomočnik Janez Leskovec. V odgonskem odloku se navaja, da je ta mož nevaren žepar, t. a t iz navade in premeten goljuf, kateremu je že marsikdo nasedel.
0 »Dva dni zapora, in še od zadnjič dva dni, imate skupaj štiri dni, da si baste zapomnili koliko smete piti, so rekli gospod komisar te dni nekomu na policiji. Mož se je namreč tako napil vina in žganja, da je obležal na cesti in so ga morali prepeljati v hl-idilnico. Ko mu je komisar povedal to j sodbo, se je mož pritožil, češ da je dva dni že odslužil, ker je žagal na policijskem dvorišču gosoodu ravnatelju drva. No in ugotovili so, da je to res .in so mu dva dni odbili, dva dni bo pa še lahko žagal drva.
Maribor
□	Polnočnica v čast proslave sv. Frančiška se vrši v noči od nedelje na pondeljek v frančiškanski cerkvi.
□	Dr. Fran Lipohl je odložil vse funkcije v upravnem svetu Mestne hranilnice. Dosedaj je bil predsednik upravnega sveta. Ta vest je povzročila po mestu precejšnjo senzacijo.
□	Odložena otvoritev mariborske gledališke sezono. Kakor smo že poročali bi imela vršiti otvoritvena predstava tukajšnjega gledališča 2. oktobra. Ravno pred otvoritvijo sezone pa je dobila vojaška godba nalog, da se mora udeležiti 14 dnevnih vojaških vaj, ki pričnejo s prvim oktobrom. Ker je sodelovanje vojaške godbe pri začetnih predstavah (Veronika Deseniška, Danes bomo tiči) in samo ob sebi umevno pri operi Paliaci neobhodno potrebna, je bila gledališka uprava primora-na, odložiti otvoritveno predstavo.
□	Zdravnik v Mariboru, dr. Vilko Marin, zopet ordinira od 4. oktobra naprej, dnevno od 10. do 12. ure in od 2. do 4. ure.
□	Nezgode. Pomočnika v trgovini Pinter in Lenart Zadravca so v trgovini napadli taki hudi krči, da se je nezavesten zgrudil na tla. Nesli šo ga k zdravniku, ki stanuje v prvem nadstropju nad trgovino, ki pa je odredil, da se Zadravec prepelje v bolnico. — Z drevesa na Zriujskem trgu je padel neki deček in se pri padcu močno poškodoval.
□	Policijski drobiž. Aretirana je bila vče-čaj Jožefa Primož, ki je okradla razne stranke. Hcdila je po mestu pomivat pod, a pri tem pokradla vse, kar ji je prišlo pod roko. Več ukradenih predmetov so že našli. — Matija N. je bil aretiran radi potepanja. Poslali ga bodo v domačo občino.
□	Otvoritev dveh razredov dekliške šole v Cankarjevi ulici. Na dekliški šoli v Cankarjevi ulici so se predkratkim pojavili v petem in prvem razredu trije slučaji škrlatinke • in je radi tega odredil mestni fizikat, da se ome-
pomirjenju in jih prosi, naj bi poslušali pesem ljubezni. In zapela sta Solnčno pesem in jo zaključila s kitico, ki jo je Frančišek pravkar zložil:
Hvaljen bodi, Gospod,
po onih, ki odpuščajo iz ljubezni do Tebe
in prenašajo slabost in nadloge.
Srečni oni, ki živijo v miru,
Ti, Najvišji, jih boš poveličal! —
In zasolzile so se oči glavarju in škofu orosile in nič več ni bilo nasprotja in sovražnosti in Solnčna pesem je šla še bolj med ljudstvo .
Še sklepna kitica je manjkala in privrela mu je iz srca,, ko je izvedel, da je smrt blizu.
Čuteč, kako se bliža koncc, je želel, da bi ga odvedli k Sv. Mariji Angelski, in tudi to željo so mu izpolnili. Iz doline se je ozrl še na Asizi, ga blagoslovil in se poslovil, potem pa je na otoku posnemal Učenika in se postil. Dcvelintridcseti dan opoldne jc prekinil post, ko je prišel k njemu zdravnik Buon Giovanni.
»Kako jc z menoj?« jc vprašal zdravnika iz Arezza.
»Oče, vse bo dobro, če Bog hoče.«
»Povej mi rcsnico, brat zdravnik; nc misli, da sem bojazljivec, ki bi imel strah pred smrtjo.«
»Tedaj vedi, oče, da se ti bo treba po neši vedi koncem septembra ali prve c*ni oktobra ločiti!«
»Dobrodošla torci sestra moja, smrt!«
In je poklical brate, ki jih jc postavljal
njena razreda za devet dni zaprefa. Včeraj se jc v teh dveh razredih zopet pričel reden pouk. Novih pojavov škrlatinke že ni opaziti en teden.
Trbovlje
Koliko se naklada premotja. Na separaciji se jo v ponedeljek natovorilo 370, v torek 244, v sredo 230 in v četrtek 100 vagonov premoga. Vagonov še vedno manjka, kar se iz gornjih številk razvidi.
Hrastnik
Plaz nad Sentjurčevo hišo. Da se ugotovi resnični vzrok plazovja, ki se vleče nad Sentjurčevo hišo v Hrastniku in da se proti plazovju zavaruje z vsem potrebnim, je povabil g. gerent Vodušek g rudniškega ravnatelja inž. Pauerja, da-sta si to plazovje ogledala. Strokovnjaško mnenje g. Pauerja je, da se mora cela hiša podreti, katera je itak na polovico v razsulu kakor tudi poleg hiše stoječe gospodarsko poslopje. Zemlja, ki počasi leze proti nižini, se mora odstraniti in bi se zvozila in splani-rala na prostor nižje hiše. Ko se to zemlja odstrani, bo mir, ker je v ozadju skalovje. Nadalje se morajo napeljati cevi, vjeti vsa voda, ki izvira iz plazovja, najti se mora pravi izvirek in ga strogo opazovati, da se ne razlije voda po razpoklinah. Vzrok plazovja je laporjev svet, ki se je ob suši prejšnjih let močno osušil, nastale so razpokline in ob letošnjem in seveda tudi lanskem deževju so se te razpokline napolnile z vodo in kakor je že navada, jo začelo vleči. Šola v nižini ni v nevarnosti. Močno stebrovje in škarpa branijo plazovje in če se vidi ob šoli izpuhnjena zemlja, je samo znak pritiska od zgoraj in če se izpuhnjena zemlja odstrani, ostane kot je bilo poprej. — Škodo ima gospa Šentjurc seveda veliko, mogoče se ji da kakšna državna podpora, si roški za odstranitev plazovja 111 druge napravo padejo na občino.
Gospodinjski tečaj priredi Slov. kat. izobraževalno društvo. Sedaj se nudi lepa prilika deklicam, da se za mal denar izobrazijo v gospodinjstvu. Prijave se sprejemajo do 7. oktobra. Dne 15. oktobra se pouk začne. Ob prijavi se plača 100 Din naprej. Dosedaj še 111 dovolj priglašenih, ker preveč odlagajo. Zdaj je urejeno vse drugo in je izvedba tečaja odvisna od razumevanja ali nerazumevanja <1e-klec in starišev. Ne zamudite ugodne prilike!
drugim v zgled. Prišli so brat Bernard, vzor zvestobe in ponižnosti, brat Leon, vzor pri-prostosti, brat Mattco, vzor potrpežljivosti, brat Angelo, vzor uljudnosti, in brat Pacifik, mojster verzov, in Frančišek jih jc zaprosil, naj zapojo Solnčno pesem. I11 ko so jo odpeli, je zbral brat Frančišek zadnje moči in pod umbrijsko nebo je izzvenela zadnja kitica:
Hvaljen bodi, Gospod,
po sestri naši smrti telesni,
ki ji nobeden človek uiti ne more.
Gorje jim, ki umro v smrtni pregrehi,
srečni oni, ki žive po Tvoji volji presveti,
ne bo jih zadela druge smrti poguba.
Hvalite Gospoda, poveličujte ga in zahvaljujte in v veliki ponižnosti Njemu služite!
In še so zapeli z njim vred bratje psalm »Na glas kličem k Tebi, Gospod . . .« in preden so dokončali, jc onemogel in golega so položili po njegovi želji na gola tla in umrl v objemu gospe Revščine v naročju sestre matere zemlje.
Komaj jc izdihnil — pravi legenda — so prileteli škrjančki in celo uro prepevali nad celico svojega brata — pevca Gospodovega.
Modne ncgav:ce,
rokavice ter razne pletenine, ravnokar došlc!
IG N. ž A R GI - »Pri nizki ceni«
LIUBLIANA :: Sv. Petra cesta štev. 3.
Orel
Cerkvene vesli. Roženvenska pobožnosl se obhaja v mestni župni cerkvi vsak dan ob (i zjutraj. Med sv. mašo se moli rožni venec, ob koncu maše pa se pred izpostavljenim Najsvetejšim odmolijo litanije M. B. in podeli sv. blagoslov. Zvečer ob večni luči se istotako vsak dan moli sv. rožni venec s petjem vmes in ob koncu. — Večerni blagoslov z litanijanii ob sobotah je dosedaj naprej ob 6. uri.
Osebne vesli. Začasni učitelj na meščanski šoli g. Stanko P r a p r o 111 i k je sprejet na višjo pedagoško šolo v Zagreb. — Abiturijent mariborske gimnazije, tukajšnji rojak g. Tone Krosi je vstopil v mariborsko bogoslovje. Odličnemu dijaku, ki je brat prefekta v dijaškem semenišču v Mariboru gosp. Jožefa Krošla, želimo na novi življenski poli mnogo uspehov in božjega blagoslova.
Kot vodja trnovske nadaljevalne šole je imenovan stalni strokovni učitelj na meščanski šoli gospod Ludovik Mikolič, dočim je vodja obrtne nadaljevalne šole upravitelj osnovne šole g. Josip Bohi n c. Trg<?Vska šola bo imela svoje prostore na meščanski, obrtna pa na osnovni šoli. Redni pouk se prične v ponedeljek, dne 4. oktobra.
Velike poplave. Kakor večinoma po\^od drugod po Sloveniji, so tudi tukaj nalivi zadnjih dni napravili mnogo škode. Sava je nagloma naraščala in desegla 4 111 nad normalo, ravnotako tudi Gabr-nica. Nekatere hiše v vaseh Zverinjak, Trnje in Bukošek so bile dalj časa popolnoma odrezane od sveta in je voda deloma pritekla v hiše in gospodarska poslopja. Zlasti pa je vsa Vrbinja izgledala kakor velikansko morje. Voda sedaj, ko ne dežuje več, primeroma hitro odteka in pada.
Iz športne r/a življenja. Preteklo nedeljo se je vršila na tukajšnjem športnem prostoru nogometna tekma domačega športnega kluba s športnim klubom iz Savskega Marofa. Vkljub deževju so se tekme dokončale z uspehom 1:1. Juir', v nedeljo, se bodo vršile tekme med člani istih športnih klubov v Savskem Marofu.
sO M'
Orlovska tombola se bo vršila v nedeljo v Žižkih. Orlovska družina je pri nabavi krojev, glasbil in drugih društvenih potrebščin prišla v denarne stiske. Odsek je moral najeti celo posojilo. Da bi se dolga čimprej iznebil, je zamislil i tombolo. Kakor ob vsaki priliki, se tudi sedaj kaže ! požrtvovalnost bratov in sester. Vsak je prevzel nalogo, da naredi ali preskrbi najmanj tri dobitke. Dokler človek v enem društvu vidi tako požrtvovalnost iii toliko dobre volje, kakor se da opazovati v žiškoški orlovski družini, nima strahu, da bi dotično društvo propadlo. Žiškoški Orel je v resnici v težkem položaju, n vse težave niso v stanu, da bi rodile kako malodušnost.
Izredni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Črensovcih se bo vršil v nedeljo. Na občnem zboru se bo sklepalo, o tem, da hranilnica svoj delokrog razširi. Do sedaj se je njeno področje raztezalo le na črensovsko faro in na nekatere sosedne občine, od sedaj naprej pa bi naj obsegala ves dolnje - lendavski okraj. — Tudi poslovni red se je spremeni? v toliko, da ima od 1. oktobra naprej uradne ure tudi vsak četrtek, ne le po nedeljah, kakor doslej.
Svetina pri Celju. Na tej visoko nad Celjem v bregovih ležeči znani božjepotni in turistovski. vasi se je dne 29. septembra naenkrat pojavila mlada gospodična učiteljica s dekretom v roki kot druga učiteljska moč. Doslej je bila dvorazrednica s poldnevnim poukom, ki je popolnoma zadostovala malenkostnemu številu šolarjev; sedaj pa pride druga učiteljska moč, ki ne bo imela ne dela ne stanovanja, kajti tudi na Svetini še ne znajo čez noč pričarati nove hiše iz gorskih tal. Ljudstvo je ubožno, da so komaj preživlja, a šolska oblast mu brez vsakega vprašanja naprti nova neznosna bremena v obliki nove šole in nove hiše za učiteljstvo.
Orlovsko okrožje na Vrhniki ima svoj redni letni občni zbor dne 3. oktobra ob It dopoldne v Rokodelskem domu na Vrhniki Dnevni red je običajen. Občnega zbora se morata od vsakegu odseka udeležiti predsednik in načelnik. * Bog živil
Vrhniški orlovski odsek imi svoj redni letni občni zbor v nedeljo 3. oktobra ob pol 8 zvečer. Dnevni red navaden. Vabljeni tudi podporni člani.
Hotr živil
' hniška orlovska srenja ima svoj redni letni občni zbor v nedelio 3. oktobra ob 15 uouoldue v
Rokodelskem domu na Vrhniki. Dnevni red: 1. Vitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročila. 3. Volitve odbora in drugih. 4. Predlogi. 5 Slučajnosti Upann, da pridejo vsi odsekovni predsedniki in načelniki našo srenje. Vabljeni tudi drugi. Bog živi!
Knjige in revije?
»Vigrod«, dekliški lisi. Ljubljana 192(5, šte« vilka 10. Vsebina: H. L. T.: Sv. Frančišek. Stana: Oktoberski večeri. I.urd — svetovno svetišče. (Dalje.) P. Krizostom: Pevcu solnčne pesmi. Pismo o osebnosti. SI. Savinšek: Skulptura ali kiparstvo. Od srca do srca. Mira: Razsvetljenje. Ksaver M ;ško: Trpeči deklici v spominsko knjigo. Zdrava, roža •Marija. Slavko Savinšek: AngelFa. (Dalje.) Matki Krevh: Pod božjim varstvom. Rožni dom. F. T.: Za ugled rožnega doma! Franjo Neubauer: Odpusti! Vigrednica — gospodinja. Organizacija: Ali ljubih Koroško. FranČiškcvo jubilejno leto. Vigrcdnica, na delo! Ivanka š.: Telesno zdravje — duševna moč. (Nadaljevanje.) Iz orliške centrale. Sestre sestram. Drobiž: Prejeli smo in priporočamo. — Vigred slane celoletno 25 Din in se naroča pri upravi \ Ljubljani, Ljuflski dom.
Planinski vestnik, 10. številka, je izšel. Prinaša: M. Marko: KalhvasserGamsniutter. — Dr. (i Tarczny: Po"sjevernoni Velebitu. — P. K. Krpelj: Na Krn pozimi..— J. Zazula: Planinčev dan. -■ B. Rotter: Po nepoznanem Pohorju. — Kotiček: Pod škofovskim vodstvom ra-'. Triglav. — Obzor in društvene vesli: Kongres Sav. planinara SHS. — -j-Pavle Šunian. — Odkritje spominske plošče + Iv. Sterletu. — Koče v Kamniških planinah pozimi. — Vjek. Cvctišič: Sa planina i gora. (Dr. J. 'I'.) — V prilogi prinaša lepo sliko: Zimsko jutro na Planini na kraju.
Darovi.
:a pof/orelce v Prir/orici.
Z veliko radostjo in prisrčno hvaležnostjo Javljamo javnosti, da je prošnja naših nesrečnih pogorelcev našla tako bogat in jak odmev v srcu premnogih, kakoršnega ne pomnimo ob enakih prilikah. Darovi posameznikov, zbirke občinskih predstojnikov in osobito župnih uradov kot tudi posameznih zavodov so tako mnogoštevilni, da presenetijo vsakogar, kdor zasleduje to človekoljubno akcijo, nas pa napolnjuje z nepozabno hvaležnostjo. Naj imenoma naštejemo še druge darovalce, katerih pri zadnji objavi nismo še imeli: Hranilnica iu posojilnica v Ribnici 10.000 Din; Ljudska posojilnica v Ljubljani 5000 Din; župni urad št. Vid nad Ljubljano 2500 Din; Vzajemna posojilnica v Ljubljani 2000 Din; župni urad Stari Irg pri Ložu 1143.50 dinarjev; 00. frančiškani na Brezjah 1050.— Din; Trboveljska premogokopna družba 1000 Din; Gio-vani Itirhter, Trst 300 lir; županstvo Vel. Lašče 750 Din; župni urad Loški potok 744 Din; župni urad Sv. Križ pri Litiji 893 Din; župni urad Rob pri Vel. Laščali 00-1 I »in; Ljudska hranilnica iii posojilnica Vrhnika 580 Din; župni urad Ihan 500 dinarjev; Kmetska hranilnica v Radovljici 500 Din; Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani 500.— Din; župni urad Jezica 475 Din; župni urad Crmošnjice 45" Din; župni urad Stara Oselica 450 Din; župni urad Sv. Lenard 447 Din; Stolni župni urad v Ljubljani 429 Din; župni urad Cerknica 418 Din; župni urad Ig -100 Din; župni urad Dob 380 Din; župni urad Bloke 373 Din; župni urad Mengeš 360 Din; župni urad Besnica 356 Din; župni urad Novo mesto 350 Din; župni urad Št. Janž 340 Din; župni urad Poljane nad školjo Loko 318 Din; župni urad Dol. Logatec 330 Din; župni urad Naklo 312.90 Din; župni urad Črnuče 300 Din; Mlekarska zadruga Vrhnika 300 Din; Vinocet v Ljubljani 300 Din; župni urad Domžale 300 Din; župni urad Gorje nad Bledom 300 Din; župni urad Dobrova 290 Din: župni urad Kopanj 288 Din; župni urad Stari log pri Kočevju 276 Din; župni urad Mirna 272 Din: župni urad Čatež p.' Vel. Loki 270 Din; župni urad Št. Vid pri Stični 270 Din; župni urad Šmartin pod Šmarno goro 264.70 Din; župni urad Radovljica 260.— Din; župni urad šmiJiel pri Novem mestu 250,— Din; Posojilnica za sodni okraj velikolaški 250 Din; župni urad Sora 250 Din; župni urad Gorenji Logatec 250 Din; župni urad Stara Loka 250 Din; župni urad Reteče 240 Diu; župni urad Železniki 233 Din; župni urad Goriče nad Kranjem 228 Din; župni urad Ljubno 215 Din; župni urad Sorica 212.65 Din; župni urad Cerklje pri Kranju 210 Din; župni urad Breznica 210 Din; župni urad Bled 210 Din; župni urad Trebelno 204.70 Din; župni urad Turjak 200 Din; župni urad Vič 200 dinarjev; župni urad škocijan pri Mokronogu 200 dinarjev; župni urad Dražgoše 2(X) Din; župni urad Begunje pri Lescah 200 Din; župni urad Begunje pri Cerknici 200 Din; župni urad Borovec 200 Din; župni urad Adlešiči 185 Din; župni urad št. Jakob ob Savi 181 Din; župni urad Rateče-1'lanica 180 dinarjev; župni urad Leše 176.50 Din; župni urad Bela cerkev 170 Din; župni urad Zagradec 170 Din; župni urad Notranje Gorice 166.40 Din; župni urad Rova 160 Din; županstvo občine Črni potok 165 dinarjev; župni urad Hrastje 157.75 Din; župni urad Trstenik 158 Din; župni urad Žabnica 150 dinarjev; župni urad Komenda 160 Din; župni urad Podlipa 150 Din; župni urad Stopiče 150 Din; župn urad St. Lovrenc 150 Din; župni urad šmarjeta na Dolenjskem 140 Din; Hranilnica in posojilnica Homec 147.75 Din; župni urad Nova Oselica 140 Din; župni urad Podbrezje 136.50 dinarjev; župni urad Št. Jošt nad Vrhniko 130 Din; župni urad Bukov-ščica 125 Din; župni urad Zlatopolje 125— Din; župni urad Velesovo 125 Din; župni urad Sv. Helena 125 Din; župni urad št. Vid pri Brdu 111.30 dinarjev; župni urad Črnomelj 110 Din; župni urad Dobrava pri Podnartu 110 Din; župni urad Svibno 100 Din; župni urad Trboje 102.55 Din; župni urad Dragatuš 100 Din; župni urad.Hosič 104.10 Din; župni urad Kropa 100 Din; župni urad Štauga 100 dinarjev; župni urad Kamnik 100 Din; A. A. Baker & Co, Ljubljana 100 Din; župni urad Hotedražica 100 Din; g. Slele, škofji) Loka 100 Din; odvetnik dr. Lavrič, Ribnica 100 Din; g. Matija Celinski, Mrava 100 Din; občina Novi Lazi 100 dinarjev; g. Anton Spende, pis. ravn sodišča v Ljubljani 100 Din; g. profesor Wartl, Kranj 100 dinarjev; župni urad Črni vrh nad Polhovim grad-cem 89.70 Din; župni urad Zagorje ob Savi 80 Din; župni urad LuSfne 75 Din; župni urad Želimlje "70 Din; župni urad Olševek 65 Din; društvo Dobrodelnost;, Ljubljana 65 Din; župni urad Unec 60 Din; župni urad Peče 60 Din; župni urad Sv. Vid nad Cerknico 59.75 Din; župni urad Dovje 50 Din; župni urad Sinkov turn 50 Din; župni urad Voglje 43.50 Din; župni urad Gozd 40.30 Din; župni urad Vranja peč, 40.15 Din; omizje pri Košaku v Ljubljani 40 Din; župni urad Kropa 20 Din; župni urad i)ob 20 Din; gdč. Karla Kromar in Carnien Hvala 20 Din. — Ko zaključimo vrsto nam nad vse dragih darovalcev, dobrotnikov, kličemo: Bog Vam povrni nebrojnokrnt! Mi pa bomo učili naše ijudstvo trajne hvaležnosti do onih, ki so nas poznali v grozni nesreči, kakršne naj Vas varuje liog! Srčna hvalti!
Za odbor:
K. škulj, župnik in nar. posl. K. Kromar, župan.
Klun. t. č. tajnica.
2iri.
Okolica župne cerkve. — Desno odnešeni most.
(Fotografiral g. Š. Mlakar, Žiri.)
Pogled po povodnji od Žirov proti Ledenici (severu). Blizu cerkvice so našli t J- Seljaka, ki ga je plaz podsul in voda nesla 1 km daleč.
fotografiral g. Š. Mlakar, Žiri.)
I
smotreno gospodarstvo. Stare besede kot bojni klici izginjajo in se morajo umakniti organizaciji. ki gre za socialno pravičnostjo in ki hoče vsa vprašanja gospodarskega življenj? urediti z mednarodnimi dogovori.«
fl^sta bodočnosti.
Pred dobrim tednom se je vršil na Dunaju kongres arhitektov: kako zidati nova rs esta in predmestja — je bil glavni tema. Načrt novega mesta z vrtovi je v glavnem tale: na vzhodu v bližini tovornih kolodvorov in magacinov se namestijo tovarne, na zapa-du pa se zidajo eno- ali dvodružinske vile, vsaka z. vrtom. Vsenaokoli se urede potem še razsežni parki, gozdički, polja. Na ta način so prebivalci rešeni dima tovaren in železnic. Tal; a vrtna mesta so že Začeli zidati na Angleškem in v Nemčiji 7. velikim praktičnim uspehom. Eno mesto je preračunjeno za 40 tisoč do 50 tisoč prebivalcev. Ra-dalje med posameznimi mesti znašajo 8 do 12 km, zvezana so z dobrimi avtocestami in železnico ter električno. V Nemčiji so razpisali že pred dobrim letom celo vrsto tekem med arhitekti za najboljše in kar najbolj praktične ter lepe načrte.
Roko v roki s temi načrti gre tudi delo enih, ki skušajo rešiti bedo velemest. (Da tudi naša Ljubljana, kljub temu. da še ne nosi tega imena, ne zaostaja rrlede bede, so živa priča naselbine v Šotorih — človeku se vzbuj ao tu in tam reminiscence na prapretn-valee v »stavbah na koleh«), Velemesta nimajo več stanovanj za bedne in uboge, nimajo več solnca ne zelenja, ne sinjega neba, ki je zastrto z dimom in saiami.- Naj govori v vsej grozoti zadnja statistika Berbna. 51332 bolnikov je ležalo v prostorih, kjer ie stanovalo še sedmerti in več drugih oseb, 3071 bolnikov ni imelo lastne poste!ie — spe z drugimi skupaj! Mej temi ie bilo 599 na pljučih bolnih. Kakšna perspektiva se odpira! V berlinskem katoliškem cerkvenem listu piše znani duhovnik in župnik dr. Sonnenschein: >Kdo naj tem ljudem govori o dekalooru. ko pa poleg prve ne izpolnjujejo ljudje do svojih sobudi niti druge postnve: druga pa je tej enaka, ljubi svojega bližnjega... Preuredite in prezidajte predmestja, dajte jim novo in zdravo življenje!«
Ins^irafi v .Sloversru1
T n a wrr -Vt -> M TJli m '	W	£ mt- W ^»r- w ■« ->•«	HTT»
imaio vedno uspeh!
Socialni vesinite
Načrt fasade nove frančiškanske cerkve v Šiški. — Izdelal naš arhitekt g. J, Plečnik.
Kulturni pregled.
Sv. Frančišek med protestanti in nekatoliki.
Ameriški list »Commonweak poroča: Znano je. da protestantovski pastorji prirejajo cele serije pridig o tem svetniku serafinu. Takozvana »armada rešitve« je tisoče in tisoče izvodov življenjepisa sv. Frančiška razdala med vse sloje ljudstva. V knjigi pišejo uvodoma, da ej naloga armade pomagati, da se razširi ta duh sv. Frančiška po celi zemlji. Tako v Angliji kot v Franciji so že ustanovili protestantski tretji red za posvetne ljudi. V Bostonu so posvetili episkopalno cerkev sv. Frančišku. Protestantski misijonarji na Japonskem so prevedli spise svetnikove in še nekaj frančiškanske literature v japonščino in jih razširili med ljudstvo — zlasti inteligente. Kot zanimivost naj omenim še, da je bil Frančišek velik ljubljenec velikega pisatelja in umetnostnega hi-storika Ruskina, pesnila Longfellovva in Lovvella, ki so bili vsi protestanti.
Nova literarna struja. Kdor nekoliko opazuje literarno gibanje izven, meja našega jezika, je morda opazil, zlasti v zadnjih povojnih letih, veliko razširjenje potopisov tujih narodov, tropičnih krajev itd. Tako v Angliji kot Franciji in Nemčiji izide zadnji čas mesečno več romanov, novel in potopisov, ki se bavijo izključno samo z »exo-tica«. Lahko že govorimo o novi literarni struji »eksotizem«. Zal se potopisi in ta poročila v obliki novel in romanov često zlorabljajo, da se blati vera. čut za moralo in dostojnost ter človeško dostojanstvo. Da tudi mi nismo docela nedotaknjeni od te nove struje, dokazuje dokaj jasno »Tarzano epidemija.
Izjava odličnega katoliškega pesnika. V zadnji številki lieta »Scb&nere Zukunfk (19. septembra
1926) se izjavlja Richard von Schaukal ogorčeno proti »novi mladini«, ki zahteva perverzno in neurejeno enakopravnost s starSi, večjo, kar le mo. coče neomejeno svobodo in pravico soodločevanja ■ ■ družinskih zadevah. Ostro piše proti umazanim listom in »magazinom«, ki prinašajo take članke nezrelih in slabo vzgojenih mladih ljudi, in še bolj obsoja starše, ki podpirajo in odobravajo take nesrečne izrastke že itak razrvane dobe. H koncu poudarja, da je kljub temu nemočnemu razvoju še mnogo, mnogo plemenitih družili, i odrastlimi sinovi in hčerami, ki v plemen,ii skromnosti in ljubeznivi vdanosti pri vsej nadarjenosti in širokem obzorju ter globoki znanosli. vedo ceniti 4. zapoved dekaloga in ljubeče stoje sivim staršem ob strani razveseljuje večer njihovega življenja.
Dr. R. L. T.
EjuTblfan s T' <"7 j «2ž s ce
DRAMA.
3.	oktobra, nedelja: MACBETll, tragedija. Premiera.
Jzven.
4.	oktobra, ponedeljek: HLAPCI, drama. Red D.
Otvoritev sezone v Narodnem gleduli&lu v Ljubljani. Otvoritvena predstava v ljubljanski Drami bo v nedeljo, dne 3. oktobra ob 20 zvečer in ne, kakor smo pomotoma poročali v soboto. Igrali bodo »Macbetlia*, znamenito 'Shakespearovo tragedijo v Župančičevem prevodu in v režiji profesorja Šesta. Igra je opremljena z riginalnimi novimi kostumi in dekoracijami. Sodeluje ves dramski ansambel, pomnožen 7. bivšimi gojenci Dramatične šole ter z zborom stalnih statistov. Naslovno vlogo igra g. Le-var, Lady Maebethovo ga Marija Vera. ostale vloge so v rokah gg. Rogoza, Skrbinška, Lipaha itd. — Prihodnja premiera bo v ponedeljek, 4. oktobra ob 20 zvečer. Vprizr rili se bodo Cankarjevi »Hlapci« v režiji g. Skrbinška Hlapcem sledi v sredo fi. t. m. nova premiera in sicer >Doktor KnnrI/r H|i ".Triurni medicine« v režiji g. Šesta. Red predstav je razviden iz. zgornjega dramskega repertoarja. Operni renertoar se obiavi v torek, dne 5. t. m.
Po! do socialnega miru.
Dr. Albert Thomas je ravnatelj Mednarodnega delovnega urada. To je največji zavod za raziskovanje socialnih dejstev in za službo socialne ureditve, in z njo je njegovo ime nerazdružljivo spojeno. Ko govori, se raz-vname, široki njegov obraz žari; govornik, ki je navajen govoriti tisočim, postane izredno živahen, ko zagovarja svoje nazore.
»Mi smo organizacija, ustvarjena zato, da izvrši svoj načrt. To poudarjamo; kajti veliko jih je, ki vidijo nalogo našega zavoda za dosego socialnega miru v tem, da izloči razredni boj. Mi uismo protiutež boja med kajpita-■ lom in delom, mi smo permanentna organizacija, izvršujoča delo, ki nam ua dodeli Zveza narodov. Sem nasprotnik pm nih "besed o socialnem miru, na take besede nič ne dam, z njimi nič ne dosežeš. Moramo ustvariti koristi, ki omogočajo socialni mir potom socinlne pravičnosti. Ce hočemo uresničiti ta program, se pokaže že misel o možnosti gospodarske organizacije. Stare oblike mi ne ugajajo. Dana je potreba novih organizacij; in če obstoji želja po stabilizaciji dela in industrijske delavnosti, bomo morali poiskati sredstva te nove organizacije. Treba bo ustvariti smotreno gospodarstvo na podlagi socialne pravič-no?ti. Ta metoda izloča nasprotstvo raz.redne-ga boja in socialne prlitike kot zastarelo. Socialni mir, ki nima za seboj programa smo-irene resnične izvršitve, je gnil. Cilj družbe je skupna sreča. Ta cilj je lahko podlaga za program socialnega miru.
Tudi nasprotstvo med prosto trgovino in zaščitno carino je v tej zvezi zastarelo. Ni to problem ali srno za prosto trgovino ali za zaščitno carino, temveč, če in kako se med-riarrdna orirani-acija smotrenega gospodarstva p siužire teh kategorij. Geslo »tu prosta trgovina tam zaščitna carina,« je izrabljeno; mednarodno smotreno gospodarstvo s sodelovanjem mednarodnih moči je klic bodočnosti.
Pred vojsko so nasprotniki tarif hoteli rešiti delavsko vprašnje s socialnopolitič-nimi postavami, danes hočemo določiti v so-cialnopelitičnih postavah samo velika vodilna načela, ki se potem « posebnimi pogodbami z delavci primerno oblikujejo. Nastalo je razmerje, ki je mešanica postave in pogodbe. Splošno so tozadevne skušnje dobre in smo prišli večkrat do razveseljivih praktičnih uspehov. Stalno na«e n-,čr>lo je pa misel možnosti in potrebe, d*i se ustvari mednarodno
imanu.
Ne samo v naših pokrajinah, marveč tudi v »raju« Amerikancev, na cvetoči Floridi so divjali elementi. Krasno mesto Miami trpi ogromno š'todo približno 150 milijonov dinarjev. Slika je
posneta po katastrofi.
Gospodarstvo
Gospodarska samopomoč.
0 ničemer se dandanes toliko . ne razpravlja v zasebnih družbah, na javnih zborih, celo na posebnih anketah in Se pri ministrskih sejah kot ravno o gospodarski krizi in kako sfe je rešiti.'Iščejo se pota te rešitve in vsaka misel, ki naj k zboljšanju služi, ne sme biti zamolčana, pač pa jo je treba glasno poudariti'.
Nam je predvsem Slovenija s svojim gospodarstvom pred očmi. Ona naj bi po svojem gospodarstvu v vseh panogah postala močna, kar bo dosegla po gospodarski samopomoči. Nujno je torej, da se posamezne ustanove', kot so stanovske zbornice, s tega vidika lotijo sistematičnega dela. In kakor imamo že danes v Sloveniji trgovsko in obrtno zbornico in imamo za delavstvo delavsko stanovsko zbornico hočemo tudi za slovenskega kmeta kmetijsko zbornico. Te zbornice bodo strokovno in stanovsko zavest in teženje po napredku podpirale in ga vodile. Po teh zbornicah se bodo dajale dalekosežne smernice« celotnega narodnega gospodarstva in bodo podlaga samopomoči Slovenije.
Neko važno delo, ki bi skupno s tem tvorilo podlago za gospodarsko samopomoč, je vsesplošna vzgoja celotnega naroda k tej zavesti in navajanje k temu delu. Treba je pri takih vsesplošnih vprašanjih razne malenkostne razlike preiti, take, ki teh preiti ne morejo, zadaj pustiti, ter stremeti za tem, da se bomo tudi na gospodarskem polju zavedali, da smo narod, družina, kjer naj posameznik živi in deluje tudi za skupno gospodarsko moč. Prazno bo vse govoričenje o kaki samopomoči, dokler ne bo te splošne vzgoje, ki bo željo in zahtevo po taki lastni gospodarski samopomoči vzbudila in vedno bolj krepila.
Da se pa s to vzgojo čimpreje prične, svetujemo, naj bi slovenska. javnost predvsem to načelo upoštevala, ki je Slovenijo tudi že nekoč napravilo močno, načelo, ki je tako samozavestno blestelo: Svoji k svojim. Ta klic je po vojni izginil in "izginil tudi smisel gospodarske vzajemne samopomoči. Prešli smo v hladno računanje sebičnega dobička brez ozira na ostale panoge gospodarstva. In tako so posamezniki za blago, ki se dobiva v Sloveniji v isti kakovosti in isti ceni, iskali trgovske zveze drugod in s tujini blagom preplavili naš trg. Dandanes tudi pri istih pogojih še malokdo vpraša, je li blago domače tvrdke ali ne. In v tem oziru je veliko krivde pri nas samih, ki se ne"zaveSTa"' mo, da je najprvo na. vrsti domače blago, potem še le'drugo. Te zaVfesti" se bo treba zopet pridobiti onim, ki nabavljajo en gros in kon-sumentom samim.
Ta misel, če tudi y preprosti besedi in v dnevnem časopisu, naj najde v gospodarskem življenju ono razumevanje, ki bi ga mogli na-zvati kot resno izvajanje gospodarske samopomoči Slovenije.
Zanimanje nizozemskega kapitala za 3ysosiavijo.
V pondeljek je prispela v Belgrad večja skupina nizozemcev, med katerimi se nahajajo najprominentnejši zastopniki nizozemskih bančnih, industrijskih in finančnih krogov, med njimi predsednik trgovske zbornice v Amsterdamu, podpredsednik trgovske zbornice v Roterdamu in več zastopnikov inozemskih tobačnih tovarn. Namen potovanja je medsebojno spoznavanje v gospodarskih in
finančnih 'vprašanjih. Nizozemci želi jo. predvsem spoznati- našo gospodarsko organizafljo, našo,industrijo in bankarstvo. Pri prihodu v Belgfaji >o bih prav prisrčno sprejeti s strani zastopnikov posameznih ministrstev,.uprave monopolov, gospodarskih organizacij itd. V Belgradu ostanejo do četrtka, na kar krenejo v Zagreb in v Ljubljano.
V pondeljek so konferirali z'generalnim ravnateljem poštne hranilnice g. dr. Mil. Ne-deljkovičein, ki je gostom razložil stanje našega gospodarstva, ministrstvo za trgovino in industrijo pa je gostom priredilo svečan banket. Nizozemči so priredili s svoje strani zanimiva predavanja o" gospodarskih razmerah Nizozemske.
•Nizpzemski gospodarski krogi se zanimajo predvsem za'naš tobak in nameravajo ugladiti našjemu tobaku pot na nizozemska tržišča. Ponovno so izrazili tudi svojo pripravljenost, da s svojim kapitalom sodelujejo v našem gospodarstvu. Veliko zanimanje kažejo za industrijo Dalmacije, za tamošnje tovarne cementa, ribjih konzerv, kakor tudi za naš ribolov. Da je Dalmacija Nizozemcem vsled ccnejše morske poti najbližja, je razumljivo. Z ozirom na pripravljenost, da s svojim kapitalom sodelujejo v našem gospodarstvu, je posebno važno zanimanje nizozemskih finančnih krogov za izrabo naših bogatih vodnih sil in za elektrifikacijo naše držav^.
Pritok ni-ozemskega kapitala bi nam bil zelo ljub in to ne samo iz gospodarskega temveč tudi iz političnega stališča, kajti nizozemski kapital gotovo ne zasleduje nikakih političnih cilev.
Poleg Švice je Nizozemska edina kontinentalna država, ki v večjem obsegu izvaža kapital. Ustvarjanje novega kanitala je v Nizozemski zelo razvito, prihranki nizozemskega ljudstva so tako veliki, da visoko presegajo potrebo domovine po novem kapitalu. Zato je M ud i obrestna mera v Nizozemski skrajno niT'ka. Na tamošnjem denarnem trgu-se je letos že večkrat dogodilo, da je obrestna mera za dnevno razpoložljivi denar padla pod 1 odstotek na leto. Zato .je Nizozemska pri-morana izvažati kapital.
Medsebojno spoznavanje med našim privatnim gospodarstvom in nizozemskimi finančnimi krogi je neprecenljive važnosti, kajti le na podlagi medsebojnega spoznavanja riam bo mogcče pridobiti tuj kapital k sode-i lovanju v našem gospodarstvu. Prepričani j- «mo, da bodo Nizozemci-hitro-spe/naii, da je naše posebno slovensko gospodarstvo solidno in da je ifi naložen kap' ial. brez vsake nevarnosti. Spoznali bodo tudi neresničnost tartar-skilv vesti, kakoršne večkrat krožijo po svetu in ki mnogo kvarijo ualed naše države.
■Hmelj. žatec, CSR, 30. septembra 1926. Živahno, cene za srednje dobro blago 3700—39(K), za prima 4150—4j500, za izredno lepo blago do 4450 Kč za 50 .kg. Razpoloženje in cene so se očvrstile.
naše vinogradnike. Po odloku ministrstva za kmetijstvo velja v vseh državnih kmet. napravah jeseni 1926 in spomladi 1927 za 1000 (liso?) komadov trt ta-le cenovnik: a) ključi ameriške trte 35—40 cm dolgi: I. vrsta po 100 Din, II. vrsta po 35 Din; b) korenjaki (sajenke) ameriške trte: I. vrste po 250 Din. II. vrste po 75 Din; c) cep-ljenke: I. vrste po 1500 Din; II. vrste se ne prodaja; d) ključi domače trte (za cepiče) navadne dolžine: po 80 Din. — 1. Za one osebe, ki vzamejo več kot 5000 .ključev, da bi proizvajale korenjake in cepljenke za prodajo, se zvišajo gornje cene ključev za 100%, t. j. za: I. vrsto na 200 Din, II. vrsto na 70 Din. 2. Okrajnim in okrožnim trtnicam, ki nimajo dovolj lastnih sredstev na razpolago, morejo drž. trtnice izdavati ključe in korenjake brezplačno,
- IfrJ


mm

o*"9*
in sicer po razporedu ■ oddelka' z.u vinogradništvo in sadjarstvo ministrstva za kmetijstvo. 3. Pri trt-nicah, v-katerih področju celokupna'naročila presegajo letni pridelek irtuegft materijala, se. smejo poediija privatna naročila vpoštevati kvečjemu za 1000 cep.ljenk ali 2000 korenjakov, odnosno 5000 ključev. 4. Osebam, ki zahtevajo trte za popolnitev in razširitev svojih vinogradov, ni treba predlagati potrdil o vsebini apna svojih zemljišč, nego naj v prošnji samo označijo preje porabljeno podlago in izjavijo, ako je vinograd na dotični podlagi v dobrem stanju. 5. Prosilcem, ki prosijo za ključe in korenjake, ni treba za letos, vkljub členu 15., toč. 5. pravilnika za izvrševanje zakona o obnavljanju iu pospeševanju vinogradništva, predlagati potrdila občinskega urada, da jemljejo trte izključno za sajenje na svojem zemljišču.
Lesni trg. Situacija je postala v zadnjem času prijaznejša; posebno izvoz je dnevno živahnejši. V Italijo se izvažajo velike količine mehkega lesa, največ iz Bosne in Slovenije, v Nizozemsko pa pred v.sem slavonski hrast. Navzlic večjemu povpraševanju pa so cene ostale na isti višini, vsled česar se rentabiliteta naše lesne industrije, ki radi visokih produkcijskih stroškov v mnogih slučajih prodaja z deficitom, še ni zboljšala. Živahnejši izvoz Je v prccejšnji meri povzročil dvig italijanske lire na eni strani, vsled česar se je dvignilo razpoloženje za nakup, in dvig romunskega leja, ki jo znatno oslabil romunsko konkurenco. Italija je postala naš glavni odjemalec za mehki les. V juliju smo izvozili v Italijo za 4G.8 Milijonov dinarjev gradbenega lesa in za 5.9 milijonov dinarjev drv, v Franci jo za 5.9 milijonov dinarjev gradbenega lesa, na Ogrsko pa za 5.2 milijonov dinarjev gradbenega lesa in 07. milijona dinarjev drv.
iTradni tečaji za mesce oktober. Finančno ministrstvo objavlja sledeče uradne tečaje za mesec oktober 1926: napoleondor 218.70 Din, turška lira ■247, angleški funt 274.70, dolar 56.50, kanadski dolar 56.30, nemška zlata marka 13.46, poljski zlat 6:20, avstrijski šiling 8, 100 francoskih frankov 160, 100 švic. frankov 1092, 100 italijanskih lir 205, 100 belg. frankov 155, 100 holandskih goldinarjev 2263, 100 lejev 30, 100 bolg. levov 40, 100 danskih kron 1500, 100 švedskih kron 1511, 100 norv. kron 1239, -100 španskih peset 860, 100 drahem 67, 100 češkoslovaških kron 167.60, 1 milijon madjarskih kron .;7.9P. Din.
Za pospešenje italijansko-jugoslovanskih gospodarskih in političnih odnošajev. »Agenzia di Roma« poroča iz Belgrada o prizadevanjih, da se ustanovi italijansko-jugoslovanska banka. Navaja številke medsebojnega uvoza odnosno izvoza obeh dežela in nadaljuje: 3Spričo važnosti Jugoslavije toliko kot konsumenta kakor člena, ki veže ostalo Evropo z Balkanom, se je večina narodov, posebno pa Francija in Anglija, že predičasom zainteresirala v jugoslovanski industriji in bankah. Da se pospešijo tesnejši gospodarski in politični stiki med Italijo in Jugoslavijo, se smatra za potrebno, da se proučuje možnost ustanovitve itatijarisko-jugoslo-vanskega bančnega zavoda. Tak zavod bi mogel izvrstno služiti za kredite, za likvidacijo in iztirja-vanje istih kakor tudi za financiranje italijanskih podjetij v Jugoslaviji. Banka bi dala dalje jugoslovanskim podjetnikom vzpodbudo, da bi naročali svoje nabave v Italiji, dajoč jim potrebne kredite in jamstvo nasproti italijanskim dobaviteljem.
Zentraleuropaische Luinderbank in Banque des Pavs de 1'Europc Centrale. Z ozirom na težkoče Slavenske banke se vedno pogosteje imenujeta dunajska »Liinderbank< in pariška »Banque des Pays« kot nekdanji lastnici večine delnic Slavonske banke. Zagrebška »Riječ« poroča, da je bila Slavenska banka prav za prav filijala teh dveh inozemskih bank. To naziranje pa je napačno, kajti Banque
des Fays de PEuropc Centrale je le francoski naziv za »Zentraleuroptlische Liimlcrbank« in gre torej za eno in isto banko, ki je pred leti, potem ko se je .udeležil pri banki francoski kapital, prenesla svoj sedež z Dunaja v Pariz, Čeprav je težišče vsega poslovanja banke stalno v Avstriji.

1. oktobra 1926.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.458—13.488 (13.4575 do 13.4875), Italija 210.69—212.69 (210.72—212.72), London 274.35 — 275.15 (274.40—275.20), Ne\vyork 56.384—56.584 (56.43—56.63), Pariz 159.89—161.89 (159—161), Praga 167.35—168.15 (167.85—168.15), Dunaj 7.965—7.995 (7.965—7.995), Curih 10.9275 do 10.9575 (10.925—10.9575).
Curih. Belgrad Si. 1125 (9.1425). Pešta 72.45 (72.45), Berlin 123.225 (123), Italija 19.4375 (19.4375), London 25.10 (25.1025), Newvork 517.25 (517.375), Pariz 14.6375 (14.65), Praga 15.828 (15.325), Dunaj 73 (73.025), Bukarešt 2.65 ( 2.68), Sofija 3.725 ( 3.7375), Varšava 57.50 (57). Amsterdam 207.20 (207.25), Bruxelles 14.05 {14.10).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.4975—12.5375, Kodanj 187.70—188.10, London 34.325—42.50, Milan 26.60—70, Newyork 707.15—709.65, Pariz 19.99 do 20.09, Varšava'78.05—78.55. — Valute: dolarji 704.40—48, francoski frank 20.12—20.2«, lira 26.45 do 61, dinar 12.4875—54.75, češkoslovaška krona 20.9075—21.0275.
Praga. Devize: Lira 126.16, Zagreb 59.585 Pariz 95.05, London 163.625, Ne\vyork 33.70.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 71—73, vojna od« škodnimi 305 den., zastavni listi 20—22, kom. za-dolžnice 20—22, Celjska 194—197. Ljublj. kreditna 155 den., Merkantilna 93—97, Praštediona 865 do 86S, Kred. zavod 165—175, Strojne 110 bi., Vevče 102 den., Stavbna 55—65, ŠeSir 104—104, zaklj. 104.
Zagreb. invest. posoj. 71—72, agrari 42.50 do 43. vojna odškodnina 305.50—306, kaša 306 bi., okt. 306—308.50, Hrv. esk. 1(X1—100.50, Kred. 100 do 102, Hipobanka 55—56, Jugobanka 91.50—92, Praštediona 865—867.50, Ljublj. kreditna 155 den., Srpska 130 den., Eksploatacija 9—10, Šečerana 350 do 360, Gufmann 235—260, Slavex 115 bi., Slavonija 31—32, Trbovlje 300—305, Vevče 102 den.
Puhaj. Don.-sav.-jadr. 826.000, Živno 700.000, Alpine 349.000, Kranjska industrijska 585.000, Trbovlje 380.000, Hrv. esk. 147.000, Lejkam 121.000, Hip. banka 69.000, Avstrijske tvornice za dušik 247.500, Mundus 1,045.0«),' Slavex 142.000, Slavo nija 35.500.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Deske — r.mreka, jelka, 20 mm. 4 m dolge, I., II., III.. media 27 Sir., fco vag. Postojna 500 bi., smrekove deske, I., II., 24 mm, paralelne, ostrorobne, od 16 cm širine naprej, fco meja 550 den., hrastove pod niče: 43 miri debele, 2.70 m dolge in 53 mm debele, 2.85 m dolge, od 18—28. cm širine, zdrave, fco meja 1250 den., bukova drva, suha, meterska, zdrava, fco vag. meja 21 den.
Žito in poljski, pridelki: Pšenica nova, fco naklad, post. 265 1)1., koruza, Tco vag. nakladalna postaja 168 bi., rž domača, fco nakladalna postaja 215 bi., oves novi, fco nakl. post. 155 bi., fižol beli, novi, fco vag. nakl. post. 140 bi., krompir rani, fco vag. slov. post. 90 hI., laneno seme, fco Ljubljana 380 deri., laneno • seme Podravina, fco Ljubljana 370 den., seno sladko, stisnjeno, fco vag. slov post. 100 bi.
Sir H. Rider Haggard:	8
Hči cesarja Mofifezume.
Zgodovinska povest.
Iz angleščine prevel Jos. Poljanec
Ko sem bil devetnajst let star, sem bil popolnoma dorastel in — saj pišem v visoki starosti — lahko rečem, ne. da bi se sam hvalil, tudi prav zal mladenič. Res, da nisem bil preveč velik, meril sem samo pet čevljev devet palcev, a meji udi so bili lepo raščeni in prsi sem imel široke in močne. Moja polt je bila in je še danes vzlic sivim lasem izredno temne barve, oči so mi bile velike in črne, lasje pa valoviti in črni kot oglje. Moje vedenje je bilo tihomo in resno do otožnosti, v govoru sem bil počasen in miren in sem rajši poslušal nego govoril. Preudaril sem stvari, preden sem si ustvaril mnenje o njih; ko sem si ga pa enkrat ustvaril, me ni mogla razen smrti nobena reč odvrniti od njega, pa najsi se je nanašalo iia debro ali slabo, bedarijo ali kaj pametnega. Tiste čase sem tudi imel'kaj malo vere; deloma po skrivnem podučevanju očeta, deloma pa rs pomočjo lastnega razuma sem se bil naučil dvomiti naci nauki Cerkve, kakor so jih bili učili. Mladost rada misli in sklepa tako rekoč z velikimi skoki in meni, da. so vse stvari krive, ker se je o nekaterih dokazalo, da niso prave. Tako sem tiste čase včasih mislil, da ni "oga, ker so trdili, da se je podoba Device Marije v Bungayu jokala in da so se godile ž njo druge reči, n katerih seni vedel, da se niso. Sedaj dobro vem, da je Bog, kajti zgodba mojega lastnega življenja lo globoko dokazuje. Resnično, kateri človek se niore ozreti nazaj na dolgo življenje in reči, da ni Boga, ko lahko vidi senco Njegove roke na vsej zgodovini svojih let?
Vedel sem, da se bo Lilija, ki sem jo ljubil, tisti žhlostni dan, o katerem pišeni, sama izprehajnla pod
velikimi hrasti v parku njenega doma. V tem parku, Grubsvvell mu pravijo, so rastli in še vedno rastejo glogi, ki začno v teh krajih prvi cveteti; ko sva se v nedeljo srečala pri cerkvenih vratih, je Lilija povedala, da bodo glogi v sredo imeli cvetje in da ga bo ona tisti popoldan prišla trgal. Kaj mogoče je, da je namenoma tako govorila, kajti ljubezen rodi premetenost v srcu najbolj poštene in krotke device. Nadalje sem tudi opazil, dasi je te besede govorila vpričo svojega očeta in vseh ostalih, da je vseeno toliko časa počakala s temi besedami, dokler ni bil moj brat Geoffrey iz slišne daljave; ona namreč ni želela, da bi šla ž niim po tisto cvetje; in videl sem tudi, da me je ošinila s pogledom svojih oči, ko je govorila. Pri tej priči sem sklenil, da pojdem tudi jaz. trgat glogovo cvetje na isti kraj in isto sredo popoldan, ludi če bi zanemaril svojo dolžnost in prepustil vse bungayske bolnike naravi, da jih sama leči. Še nekaj drugega sem bil sklenil; ako bi našel Lilijo samo, ne bi več odlašal, temveč ji razodel vse, kar je bilo v mojem srcu; naravno nebene velike skrivnosti, kajti dasi se med nama doslej ni bila še spregovorila nebena beseda o ljubezni, je vsakdo naju poznal skrite misli drugega. Moj korak ni pomenil, da sem se hotel zaročiti z dekletom jaz, ki senl si moral šele narediti pot med svet, samo bal sem se, ako bi še nadalje odlašal s tem, da bi si zagotovil njeno nagnenje, da me ne bi prehitel brat v družbi očeta, in Lilija bi se uklonila, česar ne bi bila storila, ko bi si bila midva obljubila večno zvestobo.
Naključilo se pa je, da mi je bilo jako težko ( tresti sc službe, da bi mogel ili na sestanek; moj gospodar, zdravnik, jo namreč zbolel in je poslal mene, da sem namesto njega obiskal bolnike in jim prinesel zdravil. Naposled pa sem jo med četrto in peto uro vseeno potegnil, ne da bi bil prosil za dovoljenje. Krenil sem po nonvichki cesti in tekel dobro miljo, dokler nisem dospel do ovinka pri cer-
kvi in se približal parku. Tedaj sem jel stopati bolj počasi, ker nisem hotel priti pred Lilijo razgret in v slabi zunanjosti, ampak sem hotel, da bi bila moja zunanjost čim najboljša; v ta namen sem se bil'tudi oblekel nedeljsko obleko. Baš sem stopal po majhnem klancu po cesti, ki pelje mimo parka, ko zagledam jezdeca, ki se je najprvo oziral po jahalni poti, ki zavije na tem kraju na desno, nato nazaj preko goljave proti vinogradom in reki, potem pa po cesti, kakor da ne bi vedel, kam naj krene. Hitro sem spoznal položaj — dasi moja glava v tem trenutku ni bila posebno hitra, ker je^ mislila na vse druge reči, največ na to, kako naj govorim z Lilijo — in sem mahoma spoznal, da ta človek ni bil iz naše dežele.
Bil je zelo velik in lepe zunanjosti, oblečen v bogato obleko iz žameta, okrašeno z zlato verižico, ki mu je visela okrog vratu, in po moji sodbi kakih štirideset let star. Največjo pozornost pa je vzbujal njegov obraz, ki je v tistem hipu imel nek strahovit izraz. Bil je dolg, droben, z globokimi zarezam!; oči so bile velike in so se svetile kot zlato na sohicn. Usta so bila majhna in lepo oblikovana, a so imela nek zlodejski, krvoločen, porogljiv izraz; čelo je bilo visoko in je oznanjalo, da je človek duha, in majhna brazgotina je bila na njem. Sicer pa je bil temne polti kakor ljudje iz južnih krajev, kodrasti lasje so 1 bili kakor moji črni; imel je špičasto, kostanjasto i brado.
Ko sem bil končal s temi opazovanji, sem Lil dospel skoraj do tujca in tedaj je tudi on mene zagledal. Kakor bi trenil, se mu je obraz izpremenil; porogljivi izraz je izginil in videti ,je bil prijeten in prijazen. Zelo uljudno je privzdignil klobuk in za-,jecljal v slabi angleščini nekaj besedi, med katerimi sem razumel samo besedo Yarmouth; ko je spoznal, da ga nisem razumel, je preklinjal ua glas in v dobrem kastiljanskem narečju antrleški iezik in vse, ki so ga govorili.

n
N
s?
<=> B
o~
3' "> P o
C-. TJ
-I
O o
C
N S
< 3
N	V
P	C2
„	O
<	C/)
S.	*
n;	o
ra O CU °
S-F r k-
T)
<	S
o o	z
N V	C-,
p	^
a	N<
!*!	2;
CO Ci
0 g	<">
CD	/-N
O o.	o
3 sr-c
. C
1 O o to 3 2.
61 O
n <
&>
cn ta < _
00
P ?
3 -a
o
^	00 ** 0
„	p a
| s	<
M fii	<0 "
a w,	n a
"S*	K 5»
0	ja	o
2. 2. w "
a. t-,
- B	O C
« f	B'S
1	i	• Š u u	I
o n 5
S
D- N N
CB < <
hieiii;
UNDERWOOD
pri Lud. Baraga, Ljubljana
Šelenburgova ul. O/l. Telefon štev. OSO.
UNDERWOOD
C&rlcvenl vestniR
Meifanuka Marijina kongregacija pri sv. Jožefu ima v nedeljo 3. t. m. zjutraj ob pol sedmih v kongregacijski kapelici skupno sv. mašo in obhajilo. Prvi kongregacijski shod pa se vrši radi posvetitve cerkve v Šiški šele prihodnjo nedeljo, 10. t. m. ob sedmih zvečer.
Spori
III. KOLO PRV W<?0M. TKKEM.
Jutri, v nedeljo,	bljani tretje
kolo prvenstvenih tekem.	eslej nastopi
tudi jutri šest parov mošiev. Uszuinljivo, da bosta najbolj interesantni popoldanski tekmi prvorazrednih klubov, pred vsem se pričakuje lepe igre od obeh favoritov. Toda tudi ostala prvorazredna kluba sta v dosedanjih tekmah dokazala, da se jih ne sme podcenjevati, kajti poleg izdržljivosti se znajo ta moštva boriti s pravim elanom in ambicijo. Dopoldne odigrajo prvenstvene tekme rezerve in drugorazredni klubi. Tudi ti klubi so v dosedanjih svojih nastopih pokazali dokaj lepo in zanimivo igro. Tekme se odigrajo sledeče: predpoldne igrišče Ilirije ob 9 rezerve ASK Primorje : ZSK Hermes, ob 10.30 Ilirija : Slovan, igrišče ASK Primorje ob 9 Slavija : Krakovo, ob 10.30 Panonija : Reka.
Popoldne ob 14 ASK Primorje : ŽSK Hermes, ob 15.45 SK Ilirija : SK Slovan; obe na igrišču SK Ilirije.
V NEPRESTANEM POLETU 6700 KILOMETROV.
Iz Pariza v Basoro na jugovzhodu Mezopotamije je 4375 kilometrov. 27. junija letos sta preletela to razdaljo Francoza brata Arrachart in sta obdržala ta rekord do 15. julija. Tedaj je letel Francoz Girier brez prestanka iz Pariza v Omsk v Sibiriji, 4715 kilometrov. Kmalu za njim sta se dvignila v zrak druga dva Francoza, Challe in \Veiser. in sta letela v aeroplanu iz Pariza naravnost v Bender Abbas, 5200 km. To ni dalo miru bratoma Arrachart in sta se sedaj spet dvignila, i namenom da dosežeta v neprestanem poletu Ir-kutsk v Sibiriji, 6770 km. Najprvo sta mislila leteti v Džibuti v Afriki, slednjič sta se odločila za Sibirijo. Njiju pot: Pariz Varšava'1180 km — Mo-kva 2315 — feljabinsk 4015 — Omsk 4715 km — Krasnojarsk 5960 — Irkutsk 6770 km.
Aeroplan tehta 4200 kg, bencina ima s seboj 3120 litrov, olja 200 litrov. Ob uporabi 85 litrov bencina na uro bi prišla na cilj v 37 urah, če letita s hitrostjo nekaj nad 180 km.
SUZANA.
Se je že vkrcala, po oceanu se pelje, 9. oktobra bo prvič v Ameriki nastopila. Pred odhodom
so jo še enkrat vprašali, zakaj je postala profesionalka. Dejalp je: »Dvanajst let sem prvakinja v tenisu. Na moj račun so drugi dobesedno zaslužili milijone, jaz sem pa tisoče porabila za brambo mojega naslova. V igri nisem zaslužila niti centirna; 27 let sem postala stara, pa nimam prav nič; kar ima moj oče, je vsak dan manj vredno, ker nima frank nobene vrednosti več. Moj oče, edini moj učitelj in svetovalec, mi je vedno zabičeval amater-stvo, in bila sem do skrajnosti zvesta. Sedaj pa ne gre več tako. Nemir je prišel nad mene in dvom. Spominjam se samo na igro z \Villsovo Heleno. Majhen klub ob Rivieri je tekmo aranžiral, prostora ni bilo za več kot za 4000 gledavcev. Podvojili so cene, in vendar so že prvi dan razprodali vse vstopnice. Špekulanti so dosegli bajne cene, lastniki hiš ob igrišču so prodajali sedeže ob oknih za denar, za katerega bi bil pred vojno lahko kupil celo hišo. Neki prav prebrisani hišni posestnik je dal celo streho razkriti, in gledavci so gledali skoz ogrodje na igrišče. Vsak je zaslužil, samo jaz nič. In stara sem postajala in bati sem se začela, da mi bodo opešale moči in da bo prišla kakšna boljša igravka. kot sem jaz. Zato sem zapustila amaterstvo in sem postala profesionalka. Upam pa, da s tem športu ne bom nič škodovala in da ga bom kot profesionalka zastopala prav tako častno in uspešno, kakor sem mu služila kot amaterka.«
Turistih a
Slovensko planinsko društvo javlja, da se za-tvori Krekova koča na Ratitovcu v ponedeljek dne 4. oktobra 1926. Poset koče v zimski seziji je mogoč v spremstvu oskrbnika Franca Šmida v Pod-lonku štev. 30, p. Železniki. — Obe koči na Golici ostaneta do preklica ob sobotah in nedeljah oskrbovani. — Koča na Kamniškem sedlu je definitivno zatvor jena.
Slovensko planinsko društvo, podružnica Kranj
naznanja, da se zapre Prešernova koča na Stolu dne 4. oktobra t. 1., dočim ostane Valvazorjeva koča odprta vse leto.
Nascnanila
Strokovna zveza javnih nameščencev ima danes ob 20 redno odhorovno se,jo v kleti 1. del- konzumnega društva, Kongresni trg 2. Udeležite se polnoštevilno!
Člani organizacije javnih nameščencev, somišljenikov SLS, ki dosedaj še niso poravnali do 31. decembra 1925 predpisani zaostanek na članarini, vabimo leni potom v smislu dopisov z dne 21. maja 1926, štev. 15, da to storijo — eventuelno v obrokih — do 31. oktobra t. I. — Oni člani, ki bi to dolžnost do tega dne ne izpolnili, bodo v 1. seji meseca novembra črtani. — Odbor.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 1. oktoobra 1926. Višina barometra 303"8m
Opazovanja krat	ras	Barometer	Toplota v C'	Rel. »loge » °lc	Veter ln brztna v m	Oblačnost 0-10
	7-	767-8	10-6	97	N' 2	10
	8.	767-8	10-7	95	N 1	10
Ljubljana (dvorec)	14	767-0	12-0	96	S 1	10
	19	768-1	11-7	99	NW 1	10
	21	768-2	6-5	96	mirno	10
Maribor		768-8	8-0	99	NW 2	10
Zagreb		767-8	11-0	97	ENE 3	10
Belgrad	8	767-6	15-0	62	SE 4	6
Sarajevo		765-5	12-0	91	mirno	9
SkopSje		765-6	18-0	53	SE 1	2
Dubrovnik						
Split	7	7619	18-0	93	NE 3	9
Praga		770-2	8-0	—	SSW 2	10
Vrsta padavin
op opazovanlu
v mm do 7*
dež
dež
1
13
•12-4
10
12 23 14
28
26 11
it 10-6
9
10 11 11
10 !
17
8
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejab od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. D.;n&jska vremenska napoved za 2. oktober: Nobene bistvene spremembe.
PregSed vremena ©d 21. do 28. septembra 1926
(Podatki datirajo od 8. ure dotičnega dne.)
21 Jaki pritisk se drži mirno, večinoma vedro, hladno vreme v Srednji Evropi (najhladnejše pri nas Belgrad 5°). Anticiklon se še vedno drži v Sev. Rusiji, 773 mm, a drugi se približuje od Anglije, 771 mm. Od Prage do Curiha in dalje na zapadu je megla in mestoma dežuje, od Lvova do Jasi-a so sedaj jaki vetrovi z dežjem. Na Jonskem morju je depresija. Pri nas je deževalo samo na severu in jako malo.
22.	Jaki pritisk drži še mirno in večinoma vedro in hladno vreme v celi Evropi, toda poja-čuje ga anticiklon iz Anglije (London 773 mm). Vetrovi so slabi. Popustili so tudi v našem Primorju, toda še so burje do 10 m v sek Megleno je v za-padni Evropi in pri nas od Ljubljane do Zagreba. Na jugoistoku in severozapadu toplota pafia — drugod raste. Še vedno je pri nas najhladnejše (Bos. Koviljača 5").
23.	Angleški anticiklon (Tours 772 mm) se šivi k cenlrumu Evrope, in ob njegovem robu so jaki ■vetrovi in dež v Nemčiji in na Jadranu. Vedro je malokje. Z Baltiškega morja odhaja depresija proti Črnemu morju, izziva slabe vetrove in dež na Baltiku in istočno od Karpatov. Temperatura se je zvišala v srednji Evropi, okoli »e znižala. Najhladnejše še vedno pri nas (Kos. Mitrovica 0").
24.	Anticiklon se približuje k nam, toda postaja slabši (Miinchen 765). Ukrajinsko in Tirenska depresija kaže tpndenco, da se spojijo preko nas. Jaki vetrovi so mestoma samo od IJaitika do Wiena Povsod je oblačno, mestoma deževno, najbolj pri nas. Temperatura po celi centralni Evropi pada. na jugu se viša.
25.	Pritisk v Evropi splošno slabi, toda pri nas na Balkanu se drži in vzdržuje mirno, skoro vedro ali hladno vreme, tako da je pri nas najhladnejše (Skoplje 2" C). Deževalo je skoro po celi Evropi, tako ludi pri nas v raznih predelih, toda nikjer preobilno.
26.	Pritisk po celi Evropi je slab, samo na Balkanu še drži (Kos. Mitrovica 706). Jakih vetrov ni nikjer, oblačno pa je po celi državi'razven .jugo-istoka. Deževalo je na mnogih krajih od Baltika do Alp, toda nikjer preobilno. Temperatura se je na istoku do našega Pri morja zvišala, na zapadu
pa je skoraj povsod padla. Še zmeraj je yri nas najhladnejše (Niš 2° C).
27. Balkanski anticiklon odhaja, vzdržujoč naj našem skrajnem jugoistoku mirno, vedro in hladno vreme (B. Gradište 5a). V Evropi je pritisk v sploš-; nem slab, toda od Belega morja in Atlantika pri-' haja jačanje, ki izziva od La Manche-a do Švedije' jake vetrove in dež od Baltika do Alp. V severni Italiji in na našem skrajnem zapadu bile so nevihte in dež. Temperatura je na istoku in zapadu padla, drugače se zvišala — najbolj pri nas, do 8°.
28 Balkanski anticiklon se .je še dalje pomaknil, toda drži se vedno na skrajnem jugoistoku naše države in v Bolgariji lepo vreme. Na severnem in lirenskem moi„ i so plitvi cikloni. Ju izzivaj') dovolj jake vetrove. Veuro je "inio ivkaierili predelih, deževalo je na raznih kr.ijih. najbolj pri nas. Temperatura se na ji. ,.«.>..:.i;u iu severo-//.ipadu viša, drugače pada
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstfca l*SO Oin aH vsaka besede JO por. Na|man|£l ogla« 3 ali 9 p In. Oglasi nat! devet vrstic se ra£una|o vlie. Za odgovor znamko: Na vprafianfa brez znamlre ne odgovar|smo!
VAJENCA
pridnega, zdravega in poštenega, sprejme pekarna URBAR na Rakeku. Vse drugo po dogovoru. 6680
Dobro izurjena ŠIVILJA išče dela po hišah. - Naslov v upravi pod St. 6678.
POSTREŽNICA išče me-sta k 2-3 osebam. Ponudbe upr. pod: Postrežnica.
Koncipijenta
tudi začetnika, sprejmem. Nastop 1. 'novembra t. 1.
Dr. FRANC FRLAN,
odvetnik v Ljubljani.
Žagar, mojster
(gaterist) za polnojarme-nik, dobro izvežban, dobi takoj službo. - Ponudbe pod »Iivežban« na Oglas, zavod Kovačič, Maribor.
12.000 Din
posodim hišn. posestniku, če mi prepusti PRAZNO SOBO s souporabo kuhinje. Ponudbe na upravo pod šifro; »Takoj«.
PLETIL1A sprejema na
dom vse vrste strojnega pletenja Ponudbe upravi pod: »Pletilja« štev. 6731.
PRODAJALKA
mlajša, kmečkih staršev, ki je vajena šivanja in gospodinjstva, se sprejme na dežele takoj. Vpraša se na upravo »Slovenca« pod številko 6691.
POSESTVO prodam:
4 orali zemlje, oddalj. od postaje 20 min. Cena Din 10.000. Dol. Medvedjeselo štev. 11, okraj Trebnje.
ŠIVALNI STROJ
dobro ohranjen, po ugod. ceni prodam. Iz prijaznosti na ogled pri pu-škarju F. K. KAISER,
Ljubljana, Šelenburgova 6
Oddam maihno sta'
vuuuiii novanje, s pogojem odkupa pohištva in eno prazno. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Stanovanje« štev. 6733.
JABOLKA
30 stotov Renskega boba, obranega (»Reinerbohn-apfel«) naprodaj, Naslov v upravi lista pod: 6711.
B07nic Podpisana n<i£|Jld. direkcija razpisuje dobavo 13.000 kg SENA. Pogoji interesentom na razpolago. Direkcija državnega rudnika Zabukovca, pošta Griže, dne 29. septembra 1926.
|jj letna listu
Svetovno znani najboljši šivalni stroj je edino le Stoevrer za rodbinsko in obrtn« rabo.
^ELEHBURGOVn ULICA 6/1
Telefon Stev 980.
m
Visokopritl. hiša
v Rožni dolini je pod zelo ugodnimi pogoji naprodaj. - GALE — Rožna dolina cesta V, St. 24. 6110
Izurjen gostilničar
sprejme dobro idočo gostilno v promet, kraju v najem (najraje od litra). Naslov v upravi lista pod šifro: »Gostilničar« 6666.
Marko čutič
kotlar MARIBOR Slovenska ulica štev. 18,
priporoča vseh vrst kotle za žganje in perilo po
najnižji ceni.	6508
Hlode
hrastove, in bukove, kupuje parna žaga V, SCAGNETTI - Ljubljana.
Išče se za počelek novembra v vilo ravnatelja banke v Beogradu, mlad, oženjen
vrtnar
kateri se razume ludi malo na vinogra-darstvo. - Plača dobra, stanovanje, refc> svelljava in kurjava proslo. — Ponudbe upravi lisla pod »Ravnatelj banke 6675«.
■Ri
Bsuamm
E. Br. 11.245.
6714
Komanda 8. žandarmerijskega polka v Ljubljani rabi 300 KUBIČNIH METROV DRV za sebe v Ljubljano.
Pogoji, iz katerih je razvidna kvaliteta drv, polaganje kavcije in vse ostalo, so na vpogled v pisarni-tukajšnje komande.
Ponudbe naj interesenti stavijo takoj, a najpozneje do 15. oktobra 1926, t. j. dne, katerega se bo vršila direktna pogodba.
Komanda 8. žandarmerijskega polka,
dn« 28. septembra 1926.
LOKAL
primer, za cerkveno obrt, se išče pod št. 50.
Krojači, rsSS
vanje konfekcije — dobe delo na dom v konfekcij, industriji Josip IVANČIČ, Ljubljana, Miklošičeva 4.
Prodam KLAVIR
primeren za začetek pouka. Cena nizka. Naslov v upravi lista pod št. 6709.
Steklena strešna, opeka
je zopet na zalogi pri »ZDRUŽENIH OPEKARNAH« d. A v Ljubljani.
* T. RABIČ
to, Ljubljana -h ^ORSKftJ^
Bukova drva
| kupim. - Ponudbe upravi I lista pod »Več vagonov«.
-Edino nalboljSi
šivalnt stroji in kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
Jos. Petellnca
Najnižje cene. Grltxner, Adler Tudi na obroke. i,jub.jana, blizu Prešernovega spomenika.
Pouk v vezenju brezplačno.	Večletna garancija.
Enodruž. hišica
nova, na Ustju 43,
med Šmartnom in Litijo, s kras. razgledom, vrtom in vodnjakom, vse v najboljšem stanju, naprodaj radi izselitve v nedeljo, 3 okt. 1926 ob 3. uri pop, na licu mesta potom prostovoljne javne dražbe.
Resni kupci se vabijo!
Divjak & iiusliflčič
trgovina dvokoles in mehanična delavnica MARIBOR, Glavni trg 17 Tattenbachova 14.
^olno in bombaž
I za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izberi pri Karlu PRELOGU — Ljubljana, Stari trg štev 12 — in Židovska ulica štev. 4.
Sveža morska riba
se dnevno peče in toči pristni Dalmatinec samo v
že dobro znani PRVI DALMATINSKI KLETI
MESARSKA ULICA ŠTEV. 5.
Povodnih.
%
f
Pregled	toplote v		gorenji		dobi:			
Svajbard . . . .	—	2	2	1	—	—	—	4
Stockholm . . .	—	10	10	—	10	9	2	—
Varšava . . . .	8	9	10	7	9	—	11	10
Miinchen . . . .	10	10	11	9	11	12	13	8
1 crlin.....	10	13	11	8	9	11	12	
; Seydisljord . .	9	8	>—	(i •	1-	—	4	14
I.ondon . . . .	13	8	7	12	7	7	14	—
1'aris.....	16	14	15	10	14	7	8	14
Lyon.....	16	16	15	10	13	17	12	r.
Madrid . . . .	—	12	19	21	26	10	15	13
Rim ......	20	21	17	20	—	21	24	22
Aiaccio . . . .	19	20	—	18	21	—	—:	20
Messina . . . .	24	24	22	24	—	24	24	24
Sofija.....	8	9	7	10	5	—	6	11
Atene.....	_	—	—	—	—	—	—	—
Budapest . . .	9	8	13	10	9	7	12	12
Dunaj.....	—	9	14	10	—	—.	12	—
Leningrad . . .	10	10	10	—	—	11	5	—
Moskva . . . .	7	8	7	9	—	9	10	
Odesa . . . .	7	fi	7	—	—	9	9	_
Biserta (Tunis) .	—	24		22	—	—	24	20
Zttridh.....	12	14	14	9	13	i 1	9	9
Valencia . . . .	6	8	15	13	21	9	13	11
Kopenhagen . .	14	12	11	tl	—	8	11	16
Tarento . . . .	25	20	17	20	—	20	24	23
Malta.....	23	24	23	23	23	—	26	24
Sad e v gospodinjstvu.
Konrrvlranje sadja in zeleniadi. f s i.:: :r Hjmek. Cena Din 24--.
O
: Jueosšovanska kn igarna w LJubljani, j
V globoki žalosti naznanjam vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je moj nepozabni soprog, gospod
3©s?p Hvala
preglednik fin. kontrole v pok.
včeraj dne 1. oktobra, po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagopokojnika se vrši v nedeljo dne 3. oktobra t. 1. ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti, Bleivveisova cesta št. 9, na pokopališče pri Sv. Križu.
FANI HVALA, soproga,
in vse ostalo sorodstvo.
'.V ^r f.:^''^.

Sedmi natis velike izdaje
Slovenslca kuharica*
Priredila S. M. Felicila Kalinšek
Vsestransko spopobjena izdaja z mnogimi slikami v besedilu in 33 umetniškimi prilogami v naravnih barvah (193 barvanih slik). Elegantno vezana 160 Din.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Za Jugoslovansko tiskarno t Liubliani: Karol Cmt,
l»daiateli: dr. Fr. Kulovec.
Urednik: Franc Tersegia