Nameščenje učiteijstva. Imenovanje učiteljstva v ... je rodilo dokaj razburjenja med tovarišicami. Obljubil sem sprožiti debato v učit. društvu in v »Učit. Tovarišu«. Vsi skupaj iščen.o poti za pravično in najbolj primerno nameščenje učiteljstva. Izjavljam vnaprej, da ne mislim in nočem kritikovati nobene osebe, niti dejanja, zdi se mi pa ne le umestno, temveč naravnost potrebno o tem razpravljati. Omenim naj nekaj iz rednih slučajev! Odličen slovenski iičitelj z izpitom za meščanske šole, odličen kot strokovnjak in odličen kot značaj je zapostavljen. Ostal je na ljudski šoli, mnogo učiteljev (učiteljic) brez izpita in potrebne izobrazbe pa poučuje na meščanski šoii. Odlična slovenska učiteljica je zaželela izpremeniti sužbeno mesto. Po pravici bi jo morali upoštevati; priporočil bi jo krajni in okrajni šol. svet, kakor tudi učit. organizacija. Zadovoljna bi bila z eno med 40. oddanimi službami, a niti vedela ni, da se bodo oddale. Ko smo izvedeli, da se službe pod roko dele, je bilo že presozno se potegovati. Učitelj, zaveden po svojem sorodniku, je zašel na kriva pota. Zaradi njegovega značaja ga ni upošteval ne krajni, ne okrajni šolski svet, tudi učiteljska organizacija bi ga ne mogla priporačati; a pod roko je šlo in še prav dobro. V pogovoru je rekel tovarišu, ki mu je usoda tudi v novi dobi sila nemila: »V prvi vrsti moram gledati na svojo korist, kaj značaj! — Kaj Vam pomaga značaj, kaj Vam pomaga Vaše delo? S tem se nikamor ne pride!« — Tožna nam majka! — Učiteljstvo želi, da se vse službe dele enakomerno in po istem principu: ali se vse sužbe razpišejo, ali pa se vse dele pod roko. Največji vpliv pri nameščenju pa mora jmeti tisti, ki ima največji interes na procvitu šolstva — učiteljstvo samo, t. j.. učit. organizacija. Posameznik se lahko zmoti, lažje krene na pot pristranosti; skupnost pa varuje skupno korist, ki mora biti nad koristjo posameznika. Organi/acija lahkp vedno dobi točne in zanesljive informacije potom društev, ima jasen pregled po vsej domovini in lahko enakomerno deli pravico. Terjali smo leta in leta kruha, prejeniali le drobtine, šele sedaj so nam urczali košček. Vpliv je ugoden, ker se deli pravično. Terjamo pa tudi pravic, bolj kakor kruha smo potrebni in željni pravice. Cerkev — duhovniku, pravosodstvo — juristu, šolo pa — učitelju! —