Per 211/1908
113002709 . 1'
J0R5KI G05P0DAR
List za povspeševanje kmetijstva v slovenskem Primorju.
Ureduje Dominko Viljem, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Gorici v p. Izdaja »Goriško kmetijsko društvo« v Gorici — Korenski trg št. 2. List izhaja v začetku in v polovici vsakega meseca ter stane 3 K na leto. Udje »Goriškega kmetijskega društva« dobivajo list brezplačno.
I Zornik
Gorica, Gosposka ulica št. 11 priporoča najtopleje svojo veliko zalogo vsakovrstnega modnega blaga, perila, pletenin, zimske rute, šerpe, čevlje, kožuhovine itd. -
Anton Kuštrin v Gorici, (v
lastni hiši) Gosposka ulica štv. 25, priporoča svojo veliko trgovino jedilnega blaga po najnižjih cenah. Postrežba točna. Pošilja po železnici in pošti po naročilih. Za naročila iz de-šele zadostuje dopisnica.
M> Poverai v Gorici na Travniku priporoča svojo izborno trgovino.
Ivan Kravos Gorica na Komu. Priporoča svojo sedlarske izdelke za lahko ali pa težko vožnjo.
o a
cS Ch
'3
c
a oj
ctf N
d
<a
'S >
rt o
c« > C »w
« .S aj o iJ n
Denar prihrani
kdor kupi izgotovljeno pohištvo pri 3333333333333333
ANTON BHEŠČ3H
Gorica, Gosposka ulica št. 14
Via Signori lastna hiša kateri ima v zalogi najbogatejšo izbero pohištva vseh slogov, za vsaki stan, priprostega in najfi-nejega izdelka. Različno pohištvo iz železa, podobe na šipe in platno, ogledala, 3333 žime in piatno. 3333
!E	o
®	®
S
c	®
S	O-
a	®
ffl	N
S	w
*	g1
/T,	C
CD
3
o
CD
D
&. CD
V	*	t ¥ naslednik Karola Cufer, prva in
IJft ri\\7 edina slovenska kleparnica v Go-
oOlIIIJ I^olisK rici> ulica della Croce št-8 iz-
"" V KJ A	m.	Vik vršuje vsa stavbena in galanterijska
dela po načrtih. Posebno se priporoča vsem kmetovalcem za: mehe za žveplanje po zadnjem sistemu, škropilnice za vitrijol, poliyalniXe za vrte. Novost: ventilatorji za dimnike. Poprave se izvršujejo točno in po zmerni ceni. Svoji k svojim!

Umefne ognje,
kakor: rakete, bengalične luči, rimske sveče, kolesa tudi po posebnih načrtih izdeluje tvrdka
Ferd. Makuc
tovarna umetnih ognjev
Gorica.
Povsod koder je prepovedano v resnici nevarno streljanje z železnimi možnarji se danes rabijo papirnati to-piei in sicer zato ker so oblastva dovolila vporabo teh, ker je spoznala da niso nevaini.
Zvedel sem da je na Kranjskem razširjeno mnenje da je vsako streljanje prepovedano. To pa je napačno. Prepovedano je samo streljanje z železnimi možnarji. Priporočam toraj slav. županstvom in cerkvenim predstojnikom, da ob raznih slavnostih streljajo edino le z papirnatimi topiči, katere razpošiljam v zabojih, po: 50 komadov, za 20 fcron, 100 komadov za 40 kron.
Fichfenin flgra
najpripravnejše, najcenejše in najboljše sredstvo za popolno uničenje listnih uši, krvavih uši, kaparjev,
poljskih bolh, gosenic, paljkov itd. na sadnem drevju, le-potičnih rastlnah in v vrtih. — Popolnoma brez strupa, toraj popolnoma neškodljivo za cvetje, listje in sadje. Lahko raztopljivo ter pripravno za škropljenje in mazanje 1 škatla 1 kg po kron 3 zadostuje za 100 litrov vode.
Zastopstvo za Primorsko:
Huber & Comp, Trst, via S. Apolinare št. 4 Alltoil Scacoz Trst, Via Campanile št. 19, o o
»Goriško vinarsko društvo"
vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici, ima v svojih zalogah in prodaja naravna in pristna vina z Brd, z Vipavskega in Krasa. Razpošilja na vse kraje od 56 litrov dalje. Uzorce vin pošilja na zahtevo Cene zmerne, postrežba točna in reelna. Sedež društva: Gorica, ulica sv. Antona št. 7.	--
Deset zapovedi za kmetovalca
iskane pri llbald pl. Trnkoczy, lekarnar, Ljubljana na Kranjskem, Avstrija. Pri gnojenju trositi je poleg- Tomasove žlindre ali superfosfata tudi
40 odsfofno kalijevo sol.
To gnojilo je za polovico ceneje, nego žveplenokisli kali.
Glavno zastopstvo za Primorsko:
ARA &. VIZZKN V TRSTU.
Zaloga pri:
Goriškem kmetijskem društvu ter fllpi & Co. v Gorici.
Knjižice o umetnih gnojilih brezplačno.
NARPINI & W0LF
izključno zastopništvo tovarne „ETERNIT" za celo Primorsko cementne asbestove plošče za pokrivanje streh
Gorica via Murini št. 11
(p^ipo«®
Najboljši krov sedanjosti Eternit-Skrilj, lahek, čvrst, varen proti burji, nevihti in ognju.
EJ Ef^jV IT -5CM i LF£ Fy
PATENT HAISCHL^-
„J<rojaška zadruga"
Gorica
P. n.
Že lansko leto smo slavnemu občinstvu naznanili, da smo prevzeli vsled vedno bolj naraščajočega prometa obširne prostore v Gosposki ulici 6. Letos smo te prostore primerno uredili tako, da nam ti prostori sedaj omogočajo iirtieti mnogo večjo in lepšo zalogo blaga.
Dejstvo, da pri nas promet od dne do dne bolj raste, nam omogoča, da so cene pri nas čudovito nizke.
Vabim vse p. n. odjemalce najspoštljivejše v našo trgovino. Prepričali se bodo, da je naša tvrdka prva ne le po kakovosti blaga, ampak da smo tudi nepre-kosljivi, kar se tiče dobrega ukusa.
Zagotavljam Vas točne in solidne postrežbe in nizkih cen. Zato prosim, da si ogledate našo trgovino in zalogo.
Z odličnim spoštovanjem udani
Teodor Hribar.
Prosiva zahtevati listke!I
Največja trgovina z železjem
HonjedicZ Zajec v Gorici
pred nadškofljo št. 11.
Največja zaloga vseh stavbnih potrebščin, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stranišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in hišnega orodja, pečij, štedilnikov po brezprimerno nizkih cenah.
Edina zaloga stavbenih nositeljev v Gorici. Pocinkana žica za vinograde po znižanih cenah!
Pozor!
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je vkupil pri naju za 100 K blaga.
I
Prosiva zahtevati listke!!
Primorski Gospodar
List za povspeševanje kmetijstva v slovenskem primorju.
Ureduje Dominko Viljem, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Gorici v p. Izdaja „Goriško kmetijsko društvo".
§teo. 17. 1 gorici, dne 29. oktobra 1908. feeaj |f
Cenjenim čitateljem.
S 16. številko, ki je izšla dne 19. oktobra t. 1. je prevzel uredništvo „Primorskega Gospodarja" bivši ravnatelj slov. odd. deželne kmetijske šole Viljem Dominko.
Novi urednik si hoče prizadevati, da bo tudi v bodoče priobčeval v listu članke, ki bodo navajali in spodbujali naše kmetovalce k napredku na kmetijskem polju.
Da mu bo pa mogoče to nalogo vsestranski vršiti in ugoditi kolikor mogoče vsem cenjenim čitateljem, obrača se najuljudneje do vseh dopisovalcev, ki so doslej podpirali list z raznimi članki in dopisi, naj ga blagovole tudi odslej podpirati. Kdor ne more pošiljati obširnejših člankov ali dopisov, naj pošlje ono malo kar zamore, uredništvo bo sprejemalo vse z največo hvaležnostjo.
Vse dopise in članke za „Prim. Gospodarja" naj se blagovoli pošiljati na urednika v Gledališki ulici št. 11, I. nadstropje.
Našim vinorejcem u preudarek!
V „Zadrugi", glasilu „Zadružne zveze v Celju" razpravlja I. Belle o prašanju „Kako bi se dal promet z vinom povzdigniti ?" Ker je rešitev tega vprašanja tudi za naše razmere velike važnosti, zdi se nam neobhodno potrebno, da priobčimo ta zelo važen članek, ki se glasi :
Poročila o stanju vinogradov in o veliki letošnji rodovitnosti so ugodna od vseh strani. Človek naj bi se tega veselil, češ, saj bodo vsaj letos vinorejci odškodovanj za toliko dosedanjih slabih let. Resnično, iz srca je to privoščiti, zlasti onim, ki so porabili za nove nasade po vničenih starih vinogradih svoje zadnje gospodarske moči in zabredli mnogokrat v velike gmotne stiske. Veselje pa kali zavest, da najbrž ne bode pri velikem naturalnem vspehu gmoten vspeh tak kakoršnega je želeti. Kakor se kaže, bo povsod obilo pridelka in to utegne ceno zdatno potisniti, mnogim celo prodajo popolnoma onemogočiti. Dasiravno je bila trgatev lansko leto bolj pičla in je bilo vino dobro, ter dasiravno ne bi zamogla lanska trgatev n. pr. na Štajerskem niti dela domače potrebe pokriti (in še se je celo mnogo vina prodalo na tuje), je vendar še mnogo lanskega vina na prodaj, kateremu je pa cena vočigled letošnji obilni trgatvi zelo padla. Vinska kupčija tekočega leta je jasno pokazala, da vinski promet pri nas ni vzoren. V krajih, kjer se je malo pridelalo, je bila cena neprimerno visoka, v drugih krajih, kodar so imeli dobro trgatev, pa so se vina enake ali še boljše kakovosti ceno prodajala in še so vendar ostala. To neprimerno razmerje se je opazovalo v okoliših le kakih 20—30 km razdalje. Dosedanja vinska trgovina razpečava le mali del doma pridelanega vina. Nekaterih velikih vinskih poducentov se celo ogiblje. Pot mej producenti in konsumenti je še premalo uglajena. To pot gladiti in utrjevati bila bi lepa naloga vinorejcev ter njihovih prijateljev, zlasti sedaj, ko se pridelek množi. Tu se ne gre za male množine vina posebne kakovosti temveč za velike množine povprečnega kon-sumnega vina, katerega pridelajo mali in srednji posestniki. Veleposestnik si z licitacijami in drugimi, njemu lahko pristopnimi sredstvi že poprej lahko pomaga. Kaj bi pa bilo za prve storiti ? Treba bi bilo več vsporednih sredstev vporabiti in sicer: Jaz bi predlagal sledeče:
1. Da se ne bo v trgovino spravljalo tako vino, ki ni na trti zrastlo, omogočuje nova vinska postava. Vinorejci bi torej naj v svo-
jem okolišu strogo pazili, do bo v tem oziru vse v redu. Vsakterega vinorejca, ki prodaja več lastnega vina, kakor mu ga more na trti zrasti in vsakega, ki razpečava nenaravna, z vodo ali s čem drugim pomnožena vina, naj smatrajo za svojega škodljivca in ga naj brezobzirno naznanijo pristojni oblasti, ravno tako kakor naznanijo onega, ki jih je prevaril ali jim kaj vzel. Konsumenti naj pa tudi zahtevajo za svoj dober denar le pristno kapljo in naj naznanijo vsak sumnjiv slučaj. Dobro bi bilo, ako bi se osnovala društva, ki prevzamejo nalogo, da pazijo na prodajo le pristnega vina; taka društva bi bila enakega pomena za producenta in za konzumenta. Gojila bi torej vzajemnost teh slojev in zdatno olajšala nadzorovanje vinskega prometa. Ker si posameznik mnogokrat ne upa in mu je tudi v posameznih slučajih neprijetno naznanjati oblastim sleparije, naj bi bila zato poklicana posamezna krajevna društva. To so pošteni producenti in pametni konsumenti dolžni samemu sebi in dobri stvari ter imajo dandanes zato tudi dobro postavno zaslombo.
2.	Dočim naši kmetje sadje mnogokrat po neprimerno nizki ceni zavržejo medtem ko nekateri drugi kmetje ne morejo svojega vina prav prodati, zavržejo baš prvi mnogo denarja za razne surogate, iz katerih si napravljajo vinu podobne pijače. Za kmeta je to sramotno in z gospodarskega in zdravstnenega stališča škodljivo. On s tem samo pita in redi različne špekulante, ki mu prodajajo z velikanskim dobičkom malovredne tvarine in mešanice, ki kaze vinskemu pridelku njihovih stanovskih tovarišev dober glas. Kdor si ne napravi dovolj sadne ali druge dovoljene pijače iz domačih tvarin, ta naj raje privošči svojemu kmetu sotrpinu, da on svoj izdelek proda, ter kupi od njega sadno pijačo ali vino. Če napravi z onimi hvalisanimi ekstrakti za 10 — 12 vin. liter pijače dvomljive vrednosti, je vendar pametneje, da kupi sadne pijače liter za 20 ali 24 vin., (navadno pa se dobi sadjevec še cenejše), katera bode še vedno prikladnejša zdravju in močnejša, če se jo pije s polovico vode. Denar bode ostal tako med kmetovalci, domač izdelek bo šel bolj v promet in špekulanti, ki računijo na neumnost ljudi, se ne bodo smejali v pest, Vse take špekulante brezobzirno zasledovati je naloga kmetovalcev in njihovih prijateljev.
3.	Zlasti sedaj, ko so se upoštevale in se čedalje bolj upoštevajo v novih zasadih vsakokratnim danim razmeram primerne vrste trt, se po slovenskih pokrajinah prideluje vina, katera morajo vstrezati najvišjim zahtevam, ki so neposredno porabna, katerim ni treba, da služijo šele kot podlaga tujim izdelkom kakor so služila n. pr. svoj
čas najkislejša vina za podlaga italijanskim ali drugim vinom. Zadnja pridelovalna smer je bila v korist le različnim prekupceni, vinorejcem pa je v obče mnogo škodovala. Dandanes se pri nas pridelujejo močnejša in lažja, milejša in kislejša vina, pa vže v pravi porabni kakovosti, ne da bi bilo potrebno kakoršnokoli mešanje. Razne vinske poskušnje so pokazale, da ugajajo lahko naša vina najsmelejšim zahtevam, da imamo izdelek, ki je za svojo dobroto veliko prepoceni, da imamo pa tudi vina, ki se vrste po svetovnem okusu med najboljša.
Po domačih krajih je in ostane domače vino vedno najbolj priljubljeno. Je-li pa tudi domače občinstvo vedno tako ? Koliko vina nakupijo prekupci v drugih deželah, po Ogrskem, Hrvaškem itd. itd. ! Njim je le za dobro kupčijo. Uvaža se silno mnogo cenejšega in sla-bejšega tujega vina, domač boljši izdelek pa zaostaja; tuje blago dobi nekoliko podobnosti z domačim izdelkom in se proda pod njegovim imenom in za njegovo ceno. Konsumenti mislijo, da druzega ni dobiti in se vdajo. Da se ti nedostatki odpravijo naj bi se dala konsumentom prilika spoznavati večkrat pristno domačo kapljo, jo tako-rekoč študirati in točenje enake od svojih krčmarjev zahtevati V tem oziru deluje n. pr. prav koristno poizkuševalna klet kmetijske družbe v Ljubljani. Dokaz nje vspešnosti so njeni nasprotniki, katerim z redkimi poskuševalnimi večeri v prometu gotovo prav nič ne škoduje, a jim je zaradi vspešnega zasledovanja smotra „občinstvo z naravnimi domačimi pridelki seznaniti", trn v peti. Krčmarska obrt gotovo ni v nevarnosti, če ne sedi vsak mesec po nekoliko ur nekaj 100 gostov ravno za polnimi litri po gostilnah Takih poskusnih kleti naj bi bilo po istem vzorcu več v večjih konsumnih središčih in tudi po drugih deželah, kamor bi bil mogoč izvoz našega vina. Te in pa druge naprave bi bila naloga našega zadružništva Za povzdigo prometa z domačim vinom bi pa nedvomno izvrstno služile pogosto prirejene vinske raztave in poskušnje, ki dado priliko spoznavati okus konzumentov in na ta način podajajo vinorejcem pravo smer pridelovanja, ki pokažejo možnost vinorejcev, jih uče spoznavati svoje pomanlkjivosti in napake, obenem pa dajejo pivcem priliko, da se seznanijo z domačim pristnim pridelkom, katerega se potem nauče ceniti in zahtevati po gostilnah. Seveda se morajo vinorejci teku časa in razmer prilagoditi, opustiti svojeglavne osebne zahteve in prezirati stališče konzumentov. Morajo skušati čedalje bolj pridelovati to, kar je najprimerneje, vsaj v kolikor jim dopuščajo razmere.
Napačno je tudi cene pretiravati brez ozira na kakovost, porabno vrednost in množico ponudbe. Cene najfinejših vin, kterih pridelovanje je, naravno, omejeno, kterih ponudba je ostala enakomerno razmerno majhna, bodo stalno precej visoke. Na te se pa ne smejo ozirati pridelovalci velikih množin konzumnega vina, katerega se mora zelo dosti porabiti. Ker naposled človek lahko tudi brez vina izhaja in si privošči pivo ali kaj druzega, je plačilna volja zlasti pri nižji plačilni zmožnosti onih krajev, kateri kozumirajo pravzaprav največje množine vina, omejena. Zato pretirano visoke cene znižajo konzum in vinorejec je zopet na slabem. Vinorejci naj skrbe zato, da si pokri ejo pridelovalne stroške in druge izdatke s primernim dobičkom podjetnika, naj pa ne poskušajo oderuštva. Pa tudi krčmarji naj bi se tega načela držali. Seveda mora imeti vinorejec, ki ima omejen promet in je celo lečo odvisen s svojim delom in kapitalom od vremenskih slučajnosti, razmeroma več dobička nego krčmarji ali prekupci, ki imajo neomejen promet in mnogo manj riskirajo. (Žal, da je to danes narobe ! Op. ur.)
Mnogi večji vinorejci imajo po mestih in sploh po prometnih središčih svoje vinotoče. Vspehi so zelo dobri. Njih ustanovitev in uredba sta zelo priprosta. Tako prodajo ti vinorejci svoj pridelek po mnogo boljši ceni na drobno kakor bi ga prodali na debelo, vstre-zajo pa občinstvu zelo, ker mu dajo priliko zavživati dober in pristni izdelek po primerni ceni. Povsod v večjih mestih, n. pr v Gradcu in na Dunaju ti vinotoči izvrstno barantajo. Pri nas si vinorejci mnogokrat na ta način pomagajo, da napravijo tak vinotoč doma, sredi vinskega kraja.
Taki vinotoči sredi vinskih krajev med samimi vinorejci so manjšega splošno gospodarskega pomena, ker ne privabijo denarja od zunaj in k večjemu cene vin po gostilnah nekako regulirajo. Tudi se zamore le majhen del pridelka na ta način v vinskih krajih spečati. Mnogo važnejši bi bili vinotoči v večjih, če tudi oddaljenih konsumnih središčih, katere bi si ustanovili vinorejci zadružnim potom. Te imajo že nekatere kletarske zadruge 11. pr. dalmatinske. Ti vinotoči bi bili lahko tudi zaloge za manjše gostilničarje kakor n. pr. pivovarniške zaloge.
4. Prejšnja sredstva bi bila zmožna ohraniti mnogo starih in pridobiti mnogo novih prijateljev našega pristnega vina v krajih, kjer je to že vdomačeno. Našlo pa bi se lahko še mnogo odjemalcev v drugih deželah. Za to pa bi trebalo potovati in študirati okus dotičnih
krajev, da bi se mogli ponujati tam primerni tipi vina. Poto-valci za to bi morali biti ne samo trgovsko temveč tudi strokovno spretni. Sedaj mora marsikateri producent sam potovati in ponujati z manjšim vspehom in razmerno z večjimi stroški kakor kakšen izvežban in spreten potovalec. Seve bi moglo vzdrževati le več pro-ducentov skupaj zadružnim potom take potovalce. Vspeh takega delovanja bi se podpiral in povečal s primerno vporabo prejšnjih navodil.
5. Kdor pride v vinske kraje, kjer je bila dobra trgatev, opazi takoj, kako potrebno je vinogradnikom posredovanje. Ta in oni se oglasi s prošnjo, da se mu proda vino. Če se je komu enkrat posrečilo nekaj polovnjakov prodati, ga prihodnjič kar oblegajo s ponudbami. To jasno kaže, da je posredovanje za vinsko kupčijo vrlo važnega pomena, da je v tem oziru treba nekaj ukreniti. Nekaj posredovalnih sredstev sem že zgoraj navedel. So pa še druga posredo-dovalna sredstva. V obsežnejših "vinskih okoliših posredujejo mešetarji. Teh mešetarjev je več vrst. So mali, ki nakupujejo le za gotove tvrdke primeroma male množine Ti so zaradi malega prometa precej dragi. Po nekaterih drugih krajih pa „deiajo" mešetarji na veliko, animirajo, potujejo, sklepajo, sploh nekako vodijo celo vinsko kupčijo. Pri velikem prometu so ti ceneji, pa prav dobro shajajo in so sem pa tja vinskemu prometu v veliko korist. Toda zasebnik, ki zasleduje svojo lastno korist, je le zasebnik. On ne upošteva vedno najbolj koristi vi-norejcev temveč večkrat raje dela v blagor kupca.
Kletarske zadruge imajo namen posredovati in sicer vino ali že grozdje od svojih članov prevzeti, grozdje v vino podelati, z istim po kletarskih pravilih primerno ravnati, ga spraviti v dober stan in ga z raznimi kupčijskimi sredsvi razpečavati. Ustroj teh zadrug je lahko različen in sicer ali vpošteva bolj tehniko kletarstva, napravljanje in pripravljanje vina ali pa ima svoje težišče v razpečavanju gotovega vina. Seveda je lahko med tema skrajnima smotroma mnogo različnih stopinj in kombinacij. •
Delniška ali zadružna podjetja, ki zasledujejo obe imenovani smen, so umestna zlasti tam, kjer je kletarstvo na jako nizki stopinji ali kjer nimajo vinorejci priprav stiskalnic, posod, kleti itd. za pripravljanje in spravljanje vina. Pri nas nimamo neobhodne potrebe po takih v elementarne razmere sezajočih zadrugah, ki so pri nas skoraj nemogoče, ker kmetje kakor se je že večkrat pokazalo, grozdje le neradi oddajajo. Zadružna podjetja tega sloga v malem razmerju so več ali manj igrača, slabe kopije ; razmerni stroški so preveliki pri re-
duciranih, torej manj vspešnih ali celo nevspešnih prometnih sredstvih. Je mnogo takih zadružnih podjetij, ki so zaspala ali dremljejo ali se kot pridelovalna podjetja vzdržujejo oklepajoč se opore vinske veletrgovine. Dosezajo torej samo del svojega smotra. Snovati taka podjetja po tujih vzorcih zato ker so v modi, je lahkomišljeno in brezpomembno ; z napravo in prometom le nekoliko stotin hI vina je občnemu našemu vinogradništvu le malo pomagano. Večje obsežnejše podjetje, kakoršno naj bi zadostovalo za primeren okoliš, kakoršno naj bi omogočilo nastavljanje najboljših strokovnih moči (ki so prvi pogoj za vspešnost) in vporabo najboljših tehničnih in prometnih sredstev, zahteva pa veliko založno glavnico. Okoliši s polumerom kakih 6—10 km bi bili za taka podjetja najprimernejši.
(Konec pride.)
Krompir Jotilda".
V „L'amico del contadino", kmetijskem časopisu, ki izhaja v Vidmu, piše nekdo o tej vrsti krompirja naslednje:
Imel sem priliko videti te dni nekatere nasade krompirja, imenom „Matilda". Priporočala je sajenje tega krompirja komisija zoper pelagro in urad za potovalni kmetijski pouk, da bi se ga potem rabilo v nadomestilo turšice in bi se s tem omejila takozvana pelagra. Poskuse s tem krompirjem je priredilo letos mnogo kmetovalcev, da bi se prepričali o njegovi rodovitnosti in dobroti.
Že lansko leto se je posadilo nekoliko te vrste krompirja tu pa tam. Sadilo se ga je za žitom, potem ko je bilo isto spravljeno z njiv. Zemlja je bila takrat od solnca presušena in tako prepečena, da se jo je zamoglo preorati le nekako površno. Krompir, ki se ga je posadilo, je bil slab, ali vendar je obrodil toliko, da je seme in troške poplačal. Tam, kjer se je pravilno oralo in obenem tudi pognojilo, se je pridelalo gomolje, katerih posamezni so tehtali 300—400 y in vsak grm ga je dal kilogram in še več.
Krompir „Matilda" se odlikuje v tem, da napravlja zelo debele gomolje in med debelimi se ne nahaja droban, kakor pri drugih vrstah domačega krompirja. Ako je grm šibek, obrodi gomolje srednje de-
belosti, če je krepak pa le debele gomolje. Ker je krompir okroglast in nima grb in izrastkov, odpade pri vporabi v kuhinji le malo ali nič.
Pogrešilo se je že na početku, ker se ni odbiralo gomoljev, sposobnih za seme, in se je sadilo že spočetka slab krompir. Kjer se je sadilo krompir pod lopato ali pikačo, kakor se sadi fižol in se je sadilo cele gomolje ali tudi pravilno razrezane na koščeke, se je krompir prav dobro obnesel, čeprav je bila zemlja suha.
Kjer se je sadilo krompir pod plug, ni toliko obrodil, kakor kadar je bil sajen pod lopato, slabo se je pa obnesel, ako se je posadilo krompir na drobne koščeke razrezan.
Ta vrsta krompirja ima namreč le malo dobrih očes, zato je treba paziti pri razrezovanju, da se ne vzame za seme onih koščekov,. ki imajo slepa očesa.
Ker je bila letos izredna suša, je dozorel krompir zgodaj. Ko se ga izkoplje ali izorje, ga je treba spraviti v žitno shrambo in pokriti s slamo, turšičnim lubjem ali drugim. V mokrih shrambah kromipir trpi in gnije. Da ne poganja, se ga mora premešati od februarja do sajenja vsak teden. Pozimi zadostuje, da se ga premeša v vsem skupaj dva ali trikrat.
Kmetovalci, ki so ga sadili, so spoznali, da ga je vredno saditi, ker se ga sadi lahko mesto činkvantina in izda za družino več nego činkvantin.
Priporočamo našim cenjenim čitateljem, da ga v malem poskusijo in poročajo potem o izidu. Glede semena bi bilo morda dobro obrniti se na naslov „Cattedra Ambulante provinciale di Agricoltura" v Vidmu (Italija).
prideš ž njim v navskrižje.
2. Preden zapričneš s kako tožbo zoper soseda, preudari dobro, ali ni več vredno, če živiš s sosedom v prijaznosti, kakor pa je vreden predmet, za katerega misliš soseda tožiti; prašaj se, ali bi ne kazalo bolje, če poravnaš vse zlepa, na korist obeh in preudari, če ti ni tudi sosed že marsikaj dobrega storil ali bi ti lahko kedaj storil.
3.	Ako te sosed žali in draži, premisli prej stokrat ono, kar mu misliš odgovoriti; saj se jed ne zaužije, preden se ni ohladila.
4.	Ne hodi po vsako malenkost k sosedu na posodo, skrbi raje, da bo vse potrebno pri hiši, ker tudi tebe bi nadlegovalo, ako bi prihajal sosed po stvari, če bi ne imele morda tudi nikake vrednosti.
5.	Ako si z lastno marljivostjo in skrbnostjo svoje blagostanje zboljšal, ne ponašaj se s tem nikdar sosedom nasproti, ki so gledč tega zaostali, ampak kaži se, kakor da nisi storil nič več nego oni, ker drugače se dotakneš skeleče rane.
6.	Svetuj vsakemu, ki te poprosi za svet, ne vsiljuj pa nasvetov onemu, ki te ni prašal; v hrbet vrženo blago je slabo.
7.	Če kaj kupiš ali prodaš in te kdo vpraša, po čem si kupil ali prodal, povej vselej resnico, ker drugače te bodo imeli za potuhnjenega in lokavega človeka in ti ne bodo zaupali več.
8.	Ne zabavljaj nikdar čez soseda, ako živita v sovraštvu, ne v gostilni ne drugod, ampak hvali ga raje, ker tako bo nekako primoran, da te spoštuje.
9.	xDojdi in občuj prijazno z onimi, ki so manj in ne vsiljuj se onim, ki so več od tebe; če te bodo slednji potrebovali, že pridejo sami k tebi.
10 Ne obljubi nikdar kaj takega, o čemer si prepričan, da ne boš mogel storiti; če že želiš izkazati kako ljubav, obljubi raje manj,, daj pa več.
11.	Spoštuj in ceni dobrega soseda vedno, ne žali ga, kajti on je tvoj dobrotnik, ker ti ne bo škodoval; hudobnega soseda se pa kolikor možno ogibaj, kajti če ga tudi prijazno nagovoriš, hoteč mu le dobro, mislil bo kljub temu, da mu hočeš le škodovati in s takim prideš le v navskrižje.
12.	Če se soseda prepirata med seboj, zavzemi se za eno ali drugo stranko le v sili, če se vmešavaš — z namencm, da jih pomiriš — naletiš slabo, kajti sovražiti te začne ta ali drugi, marsikdaj celo oba.
13.	Ne ponašaj se s svojimi poljskimi pridelki in s tvojim denarjem ; če si res premožen ali celo bogat, potem bodo mislili o tebi, da imaš dvakrat več, ako se jim kažeš, da imaš malo ali nič; ako prikrivaš svojo mizerijo, po tem zgubiš toliko več na kreditu, če se bahaš.
14.	Ne delaj zdražb v društvih, ki so tebi v blagor, tudi tedaj ne, če so tvoji nasprotniki v načelstvu, kajti s tem ne škoduješ sebi.
nič manj, kakor svojim nasprotnikom. Ako razrušiš kakšno tako koristno društvo, trpel boš tudi sam.
15.	Ako hočeš priti do blagostanja, moraš najpoprej vedeti, koliko imaš dohodkov. S temi moraš računiti in če ti vsak dan ostaja le kaj malega, moraš gledati, kako bi še ceneje izhajal, kajti nekaj moraš privarčiti, če hočeš priti do bogastva, naj bo ta ostanek še tako majhen. Obubožati pa moraš, če porabiš vsak dan le količkaj več, nego imaš dohodkov.
16.	Uči se vedno! Ne sramuj se biti učenec tudi tedaj ne, ko se ti zdi, da bi bil lahko mojster. Največji mojstri so se smatrali ob smrtni uri za nevedne učence, kajti nikdo ne ve vsega, še manj pa kmetovalec, ki se mora ukvarjati s takimi razmerami.
17.	Nikdar ne smatraj dela kot nadlogo, temveč kot koristno zabavo, ki ti podeljuje mir in zadovoljnost, ki ti krepi in ohrani ude zdrave, ki ti prinaša sladko spanje in vrh vsega plačilo in blagostanje.
18.	Daj izučiti okroke vsestranski, ako le mogoče; oni naj bodo vedneži in naj se urijo v tem, da bodo znali vse izkoristiti, kar jim svet nudi; izgoji jih pa priprosto in vadi jih v varčenju in pridnosti, nikdar pa ne več nego sega njihov stan, da jim ne bo težko prenašati presenečenj, ako pridejo nad nje. Če je kdo še tako učen, se ne sme sramovati najmanjših del. Grof Lev Tolstoj, sloveči ruski pisatelj in narodnjak, si je sam krpal obleko in čevlje.
19.	Preden staro in še dobro ohranjeno hišo podereš, in novo zidaš, premisli dvakrat, ali boš imel od nove toliko koristi, da ti povrne obresti in stroške za zidanje, trikrat pa moraš pomisliti, če imaš toliko gotovine, da hišo docela sezidaš in štirikrat pomisli, ali ne boš potreboval teh denarjev kje drugje še bolj.
20.	Končno ne zgubi nikdar potrpljenja, vstrajaj pri zapričetem delu, če se ti je tudi kaj malega ponesrečilo; če misliš resno in vstrajaš mora se ti posrečiti. Ni ga podvzetja skoro, ki bi gladko izteklo : brez boja ni pravega življenja.
Alojz Fieta v Prakt. Landiuirt prevel D.
Poskus glede oranju zemlje z vitlom ali gepljem.
Poskus, ki je bil naznanjen pred enim mesecem v „Soči" in „Gorici", se je vršil dne 17. t. m. v Tercu na posestvu barona (viteza) E. Zachony.
Pri poskusu so bili navzoči zastopniki deželnega kmetijskega urada, obeh kmetijskih društev in razni odlični posestniki iz Furlanije. Žal, da ni bilo mogoče obvestiti pravočasno tudi naših članov o tem važnem poskusu, ker smo prepričani, da bi jih ono oranje zanimalo.
Na rob zemljišča, ki se ima preorati, se vtrdi v tla vitlo in dva močna stebra tako, da se ne morejo ganiti z mesta. Z enega stebra na drugi je privezana debela vrv iz jeklene žice in na njo je pritrjen negiben škripec, katerega se poljubno in po potrebi premakne ter pritrdi stalno na določenem mestu.
Druga močna vrv iz jeklene žice je pritrjena z enim koncem na vitlo, drugi konec gre pa krog škripca in je pritrjen na oralo. Vrv je od vitla do pluga dolga par sto metrov.
Vitlo vrte štirje konji, sicer zadostujeta tudi le dva, ako sta precej krepka. Ko se vitlo vrti, ovija se krog istega žica, na katero je privezano oralo, a žica ga vleče naprej, da orje. Na oralu sedi mož, ki ga krmi s posebno pripravo. Ko je dospelo oralo na konec zemljišča, ki se orje, se pomakne škripec za širokost brazde proti ledini ln vpreže konja zadaj za oralo. Odvijajoča se žica na oralu popusti in konj vleče oralo na gornji konec, namreč tja, kjer se ima pričeti z oranjem druge brazde.
S tem oralom se preorje 1200 kvadratnih metrov v enem dnevu, ako se dela na dan 10 ur. Oralo odreže brazdo, ki je široka 30—40 cm in globoka 60—70 cm, zemljo popolnoma zdrobi in preobrne.
Naj se porabi za to delo 4 konje, dnina po 5 kron = 20 K, 2 moška po 3 K 6 K, pomagač, ki sedi na plugu in ga vodi, po 2 K = 2 K, znaša ves trošek 28 K. Če prištejemo k temu trošku še 20 odstotkov za amortizacijo ali obrabo in pa vzdrževanje orodja, stane oranje vsakega kvadratnega metra le 2—3 vinarje, kar je zelo po ceni, ne oziraje se na to, da se hitreje preorje, nego na rokah prekoplje.
Priprava za tako oranje je bila izumljena na Francozkem, izdelovala pa jo bo odslej tudi znana tvrdka Sack, ki je tam doli priredila oni poskus. Priprava z vsem skupaj t. j. vitelj, vrv, stebra z žico, škripec in oralo stane okroglih 20v/0 K. Seveda si take priprave ne more nabaviti vsak izmed naših kmetovalcev, nima pa tudi tako obširnih zemljišč, da bi se to izplačalo. To se da dobro izkoristiti le tam, kjer so zemljišča obširna in ni na njih dreves, kar najdemo pri nas izključno le v Furlaniji.
K.
Natečaj
službe nadzornika za hrame.
Temeljem § 13. zakona z dne 12. aprila 1907, drž. zak. štev.. 210 glede prometa z vinom, vinskim moštom in vinsko drozgalico odda se za Goriško-Gradiščansko in Istro po jedno mesto nadzornika za hrame in sicer prvo s sedežem v Gorici, drugo v Poreču.
Služba se podeli za sedaj za dobo jednega leta in sicer s prejemki določenimi za X. činovni razred in s potnim pavšalom 2500 K, a za to izkazati bo najmanj 150 dnij za služabna potovanja.
Oziralo se bo samo na one prosilce, ki so dovršili z dobrim vspehom šolo za vinogradarstvo, ali kako drugo učilišče, v katerem se uči kmetijska kemija, oziroma enologija kot glavni predmet, ki in ki morajo dokazati večletno prakso v obratih kletarstva ali drugega vinogradarstva.
Nadalje se zahteva natančno poznanje nadzorovalnega okoliša in v istem navadnih deželnih jezikov.
Prosilci, ki so že prekoračili 4<1 leto svoje starosti, bodo morali v prošnji istočasno prositi za izpregled starosti.
Redovito opremljene prošnje nasloviti je na c. kr. ministerstvo za poljedelstvo ter vložiti na c. kr. namestništvu v Trstu do vštetega 10. novembra t. 1.
Trst, dne 13. oktobra 1908.
Od c. kr. namestništva.
Zakupni razglas.
C. in kr. vojna uprava kupi po trgovskem običaju za skladišča sposobne potrebščine in sicer:
Za Gorico, dostavljeno v vojaško skladišče v Gorici : o v s a 7000 kv, od katerih je izročiti v novembru 1908. kv 5500 in v decembru 1908 kv 1500.
Pismene ponudbe kolekovane s kolekom 1 K, se imajo sestaviti po predpisanem formularju, kuvertirati, ter predložiti c. in kr. upravi 3. voja v Gradcu do 6. novembra 1908 najdalje do 9. ure dopoldne, ob kateri uri se prično zagotovitvene obravnave.
Za Gorico, dostavljeno v vojaško skladišče v Gorici: s e n a 2300 kv, stelje 1300 kv, slame za posteljnake 300 kv in premoga 400 kv.
Izročiti je v novembru 1908: sena 1000 kv, stelje 800 kv, slame za posteljnake 100 kv in premoga po potrebi, v decembru 1908: sena 1300 k v, stelje 500 kv, slame za posteljnake 200 in premoga po potrebi
Pismene ponudbe kolekovane s kolekom 1 K, se imajo sestaviti po predpisanem formularju, kuvertirati in predložiti c. in kr. vojnemu skladišču v Gorici do 9. novembra 1908 najdalje do 9. ure dopoldne, ob kateri uri se prično zagotovitvene obravnave. Na poznejše ali v brzojavni obliki došle ponudbe se ne bode oziralo. Ko bi se v kaki ponudbi cenin podstavek v številkah in pismenkah ne ujemal, velja postavek v pismenkah za pravi. Vsaki popravi v ponudbah ima pridejati ponudnik svoj podpis.
Daljna pojasnila je dobiti pri c. in kr. vojnem skladišču v Gorici.
GOSPOD« DROBTINICE.
Mešanica trave in detelje se seje lahko tudi med ozimino ali jaro žito. Ce se hoče sejati tako mešanico med oves ali ječmen, poseje se najprvo oves ali ječmen ali tudi poletna rž in povleče z brano. Vzame naj se le polovica navadne množine ovsa ali ječmena. Nato naj se poseje travo in deteljo vsako za se in sicer naj se poseje najprej deteljno seme ter na lahkem povleče, za tem še le travno seme in povalja na lahkem z valjarjem. Bolje je, če se seje ta mešanica med ozimino in pokrije enakomerno z zemljo. V ta namen naj se ozimina povleče z brano, potem naj se pa rabi njivsko vlačo iz trnja ali pa gladek valj. Med ozimino naj se poseje zmes kolikor mogoče zgodaj, da se izkoristi zimska vlaga. Mešanica se močno obraste takoj po žetvi žita, vendar naj se ne pokosi prezgodaj, jeseni se tudi lahko popase, nikar pa ne z ovcami. V drugem letu naj se pokosi še le tedaj, ko je detelja v popolnem cvetju. Taka mešanica se suši laže kakor detelja Da se taka setev obnese, ne sme biti zemlja plevelna.
Ko se poklada živini listje ki se dobi pri obrezavanju repe, naj se poklada početkoma le po enkrat na dan in po malem, ker drugače se poloti živine driska. Pozneje še le naj se poklada dvakrat na dan in več. Priporoča se, naj se pusti, da listje pred po-kladanjem nekoliko ovene, sicer pa ne preveč. Če se ravna na ta način, poloti se živine redkokedaj driska, seveda se mora pa po-kladati med dvakratnim krmenjem in zvečer toliko dobre slame, da jo živina žre, kolikor se ji zljubi. Ker ima repno listje v sebi mnogo ščavne kisline, a prav malo apna, se mora, posebno če se ga poklada mnogo, dati živini tudi apna ali semlete in presejane krede. Odrastli živini naj se da vsak dan 80—100 gramov krede. Napaja naj se živino kakor navadno.
Koliko prostora naj ima razna živina? Srednji kmečki konj mora imeti od jasli navzdol na dolgost prostora 2-8—3'2 m, na širjavo 1'5 P58 m; krava na dolgost 2-2-2'5 m (ne vštevši jasel), širine 1-1—1-25 m ; majhno tele 2 m dolžine in 11 širine, mlado govedo dolžine 1'9, širine 1 m; vol 2-37—29 m dolžine in širine 1 42—158; prešič in sicer plemenska svinja z mladiči 35 4 m2, prešič za pitanje 1-6—2 m3, če je sam; marjasec 3-5—4 m2, enoletni prešiči 3—4 v enem hlevu 1 m- vsaki, 1/4—1 2 letni prešiči, vsaki po 0'5—0'8 m .
Če gre od goveda trdo blato, deni odrastlemu, ko ga napajaš, v vodo y4 kg glauberjeve ali grenke soli. Nikar pa ne brejim živalim, ker potem zvržejo.
Oljne tropine naj se poklada suhe ali le malo poškropljene z vodo in razdrobi naj se jih tako, da bodo kosci kakor lešniki debeli. Spočetka naj se pokladajo po malem, polagoma naj se porcija zviša na V2 kg na dan Poklada se tropine same ali pa naj se jih meša med rezanico, peso in repo ali druga krmila.
Sedaj osnaži vse orodje, ki ga ne rabiš in natnaži ga dobro z vazelinom, da ne zarjavi. Vazelin ima to dobro, da ne postane žaltav irf se vsled tega ne poloti železa, kakor katera druga tolšča. Stroje shrani na suhem.
Žaganje in oblanje so malovredna nastilj, ker ne popijejo mnogo scalnice in se na gnojišču in v zemlji zelo počasi razkrojujejo in zemljo suše, zato jih ni priporočati za nastilj tam, kjer se rabi gnoj za suha zemljišča.
Če je oprava konja zaglodala, spiraj mu rane z brdnjo ali arniko, ki si jo namakal poprej v žganju ali špiritu. V četrt litra vode
kani 10 kapelj te tekočine in spiraj rane po večkrat na dan. Rane se zacelijo v kratkem.
Trstika za Goriško. — Trstike se rabi izredno veliko za pletenje stolic in olepšavanje drugih predmetov in prav čudno je, da se je na Goriškem ne sadi, ko se vendar prav dobro sponaša celo v Belgiji.
Vrste, ki vspevajo tudi v suhi zemlji, ako se jo namaka, so: Phyllostachys bambusoides (quilloi), Phyllostachys mitis in solfurea, Phyllostachys aurea, Arundinaria fastuosa, Arundinaria nitida in Arun-dinaria Somonii.
Vrste, ki vspevajo na močvirnih zemljah : Phyllostachys violas-cens, Phyllostachys viridi glauscescens, Phyllostachys flexuosa, Arundinaria japonica, Saša planiculata, Saša nebulosa in Saša borealis. Na Belgijskem izdajajo poseben časnik „Le Bambou", ki ga ureduje Honzeau de Lehaie.
Tako „L'agricoltore goriziano" ; priporočamo, da bi se napravilo ta poskus tu ali tam, kajti takih zemljišč ne manjka.
F 0 H 0 GIL (1.
Na Goriškem seje pridelalo 1. 1907: Slame po vsej deželi 167.275 q., od katerih odpade 102.80) q na nižino in drugi del na ostale štiri pokrajine; lanu in konoplja, ki se pridelujeta le na nekaterih hektarjih na planinah in predgorju teh (35 ha za lan in 106 ha za konoplje), se je pridelalo semena od prvega 164 q, pre-diva 146 q, od drugega pa semena 106 q in prediva 83 q., krompirja se je pridelalo na 4.469 ha 357.505 q, toraj 80 kg na ha in hI je tehtal 76-8 kg. Največ krompirja se je pridelalo v ravani, namreč 137.980 q, a v planinskem predgorju 56.185 q. Pese in korenja se je pridelalo 18.570 q (od teh 5100 q na planinskem predgorju); cikorje ali radiča 1355 q. Jesenske repe 118.923 q, zelja 27.502 in buč 21.783 q.
Krme: detelje in otave na 4 298 ha (od teh v nižini 2.379) 169.739 q (111.650 v nižini. Poprečno na ha 39 5 (v nižini 46.9 q)
Mešanice 122.108 q. Deteljnega semena na 113 ha 346 q (od teh v nižini na 92 ha 310 q torej na ha 3.4 q). Sena in otave na 58.316 ha 996 233 q. Tudi tega se je pridelalo največ v nižavi namreč 289.908 q na samih 8.813 ha, toraj na ha 32.9 q. Na planinskih pašnikih 113 806 q na površini 18.197 ha.
Sadja: namiznega grozdja 6.104 q (4266 v nižini in 1625 v Brdih, ostalo na Krasu).
Smokev 4.177 q (v Brdih 3352 q). Kostanja 4685 q (v Brdih 3447); peška tega sadja 39.098 q (večina v Brdih, ostalo v nižini in na planinskem predgorju)
Murvovega listja 104 224 q, od teh 80.810 v nižini.
»Kmetijska družba za Trst in okolico" opozarja svoje ude, ki niso še plačali udnine za leto 1908., da to store brž ko mogoče, ker se leto bliža h koncu in ker mora v kratkem družba plačati list ^Primorski Gospodar", katerega udje prejemajo. Vplačajo naj pri dotičnih poverjenikih po okolici, ali pa naravnost v družbini pisarni ulica Galatti 12—II.

*ir~*~W~<**'liiT*i V M ' U"k *ii'IIr >i ' l/V **mV >» •

J. Kopač svečar Gorica, ulica sv. Antona 7. priporoča voščene sveče, med najboljših vrst; zajamčeno pravi pitanec za čebele. Cene tako nizke, da izklučujejo vsako konkureuco.
A. Primožič,
slovenski cptikar Gorica na Kornju
priporoča slav. občinstva svojo veliko zalogo optičnih Izdelkov in vicer vsake vrste očal. barometre, toplomerje, daljnoglede, povečevalna stekla, tehtnice za mošt, mleko itd Sprejema naročila In poprave in pošilja na dom.
Ivan Bednarik v Gorici, via della Croce 6, priporoča svojo knjigoveznico.
Železna orala, koja potrebujejo le polovico vlačne moči od navadnih, lahko vodljive, pripoznane od prvih naših kmetovalcev za najbolje, se dobivajo v moji zalogi tukaj. Njih uzo-rec, kakor tudi uzorec mojih škropilnic proti peronospori se dobi v zalogi kmet. društva v Gorici. Uljudno se priporočam za odjemanje. ZIVIC i DRi. Trst, Trgovinska ulica št. 2.
Peter Cotič čevljarsk mojster v Gorici Raštel št. 32 in Gosposka ulica štv. 1. Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti dostavljajo.
Najboljše vinske stiskalnice
so naše stiskalnice „Ercole", najnovejšega in zvrstnega sestava s strojem za dvostroki in trajni pritisk; jamčimo da se sok popolnoma iztisne-bolj ko pri vseh drugih stiskalnicah. Hidravliške brizgalnice „Syphonia" so najboljše. Delujejo same. — Posode za grozdje, sadje, plugi za vinograde, sušilnice za sadje, ročne stiskalnice za seno, mlatilnice za seno, mlatilnice za pšenico, čistilnice
a žito-, rezalni stroji za krmo in ročni malni za žito, razne velikosti, in še razni drugi gospodarski stroji. — Izdelujejo in prodajajo z jamstvom kot posebnost najnovejše, izborne, priznane in odlikovane
Ph. layfarth-ove in dr.
tvornice gospodarskih iu vinarskih strojev na Dunaju, II. Taborstrasse 71. Nagrajeni v vseh državah z več ko 6G0 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami. Ilustrovani ceniki in mnogobrojne pohvale v dokaz.
Preprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi kjer še nismo zastopani.
Goriško kmetijsko
Korenjski trg,
ima v svoji zalogi in razprodaja
potrebščine
Žveplo ventilirano 8%3 fino vrečah od 50 kg po 18 K g;
Žveplo I. vrste 6%6 fino vrečah od 50 lcq po 15 K q;	J
Modro galico po 63 vin. kg; „Dendrin" za pokončevanje mrčesov, po
60 vin. kg\ Kalijevo soi 40°/0; Čilski soliter po 32 K <?;
Klajno vapno po 28 vin. kg, cela vreča 50
kg po 24 vin. kg-, Fattingerjevo mesno pičo za perotnino 1
kg 42 vin.; Petrina v posodah po kg 6V4Hn 12'/., cena kg po 40 vin. K tej spadajoči papir kg 80 vin.
Otrobi sredne I. vrste vreča 8 K in po
5	K 30 vin.; Posenke (noli) I. vrste vreča
6	K 50 vin.;
I>rnštvo naročaje nadalje vse
po najnižjih
društvo v Gorici #
Attemsova palača
svojim članom sledeče kmetijske in gnojila:
Fattingerjevo mesno pičo za piščance 1 kg 42 vin.;
Fattingerjevo krvno pičo Luhulus 1 kg1\ vin.
Vrelne pilke 1 K 10 vin.;
Vinski zakoni 10 vin.;
Rafijo za vezanje po 1 K kg-,
Škropilnice za trte in za drevje, žveplalnike;
Ročne okopalnike za okopavati, pleti, grabiti, sejati, osipavati itd od K 13-50 do K 72;
Okopalnike za polje za enega konja posebno pripravne za razna dela po 65 50 K;
Železne in lesene pluge za polje in vinograde od 118 K naprej;
Travniške brane od 70 K do 80 K;
Trosilne torbe za umetna gnojila, razpršil-nike za gnojnico in sesalke za gnojnico.
druge kmetijske potrebščine cenah.
Sodba se glasi!
Da si od zdaj naprej nabavi vsak za se, kakor za svojo rodbino
obleho, pokrivalo,^
perilo, čevlje pri zmi ^
I MEDVED, Gorica
Corso G. Verdi 38.
Tiska .Narodna Tiskarna" v Gorici. (Odgov. L. Lukežič).