Harmonike navdušile na Madžarskem
Živimo v času, ko je povezovanje in čezmejno sodelovanje vedno bolj zaželeno. V Trdo-bojcih pri Leskovcu so se junija tia rezbarski koloniji zbrali umetniki iz več držav. Kot se za gostoljubne Leskovčane spodobi, so goste pozdravili tudi s kulturnim programom. Osnovnošolci so se naslednji dan odpravili še na pohod v Trdobojce, da bi se na lastne oči prepričali o mojstrovinah rezbarjev. Dobili pa nismo le vpogleda v čarobne izdelke, ampak tudi povabilo za gostovanje na Madžarskem. V pogovoru z gospodom Nickom Ferencem je beseda nanesla tudi na možnosti sodelovanja naših učencev — harmonikar-
jev ob 3. dnevu evropske kulture na Madžarskem.
In res smo se v nedeljo, 19. septembra, odpravili proti madžarskemu mestu Pecs, evropski kulturni prestolnici za leto 2010. Naloga harmonikarjev Danijela Hercega, Aljaža Hliša in Tilna Zavca ter baritonista Timija Kmetca je bila ponesti zvok slovenske glasbe širom Madžarske. No, omenjeni učenci in dijaki niso bili sami; spremljali smo jih namreč še strokovni (glasbeni) mentor Srečko Zavec, vodja šole Marija Srdinšek ter fotograf, prevajalec in hkrati idejni začetnik tega projekta Iztok Roškar.
Kljub deževnemu vreme-
nu ter poplavljeni nižinski pokrajini smo po prihodu kaj hitro spoznali lepote in kulturne znamenitosti 5. največ) ega ter urejenega mesta Pecs. Naslednji dan, dan D za naše glasbenike, nas je zjutraj prebudilo sonce. Odpeljali smo se v 15 km oddaljen kraj G 6 res o ny, kjer je zvok harmonik že ob 8. uri z budnico prebudil nasmejane domačine. Po celodnevnem spoznavanju kraja ter navezovanju novih stikov je popoldan sledila še osrednja prireditev ob odprtju 3. dneva evropske kulture. Prisotni so zaploskali glasbenim skupinam iz vseh prisotnih držav, a lahko samo ugibate, komu je bil namenjen naj večji in najprisrčnejši
aplavz — harmonikam sevec. Omeniti moram še res prisrčen in domač sprejem gostitelja Nicka Ferenca in župana Gorcsonyja ter tamkajšnjih domačinov. Obisk nam je uspel tudi ob pomoči Občine Videm, ki je poskrbela za prevoz. Zgodba o širjenju zvokov harmonike širom Evrope se verjetno še ni zaključila, saj nas kar malo že zavezujejo nadaljnja povabila za sodelovanje predvsem iz Hrvaške, Romunije ter Ukrajine. Torej: pristen zvok harmonike želijo slišati po širni Evropi in s sodelovanjem bomo potrdi da smo res šola, prepoznavna tudi izven meja naše domovine.
IR
Izdelki otrok vrtca Videm
Občina je uspešna na vseh področjih
Za nami je poletje, čas dopustov. Začelo se je novo šolsko leto, za prvošolce novo življenjsko obdobje, otroci, ki prestopijo prag vrtca, pa se prvič srečajo z vzgojiteljicami, ki jim postanejo druge mamice. Pred nami je zadnje četrtletje leta, ki se piše 2010. Čas beži z veliko hitrostjo in prav je, da se za trenutek ustavimo, pregledamo, kaj smo uspeli uresničiti od zastavljenih ciljev in katere izzive smo zaznali, in se usmeriti v smer, ki bo imela za cilj lepše in boljše. V tem mandatu smo postorili mnogo koristnega za čim prijaznejše bivanje vseh občanov. Danes je Občina Videm uspešna na vseh področjih družbenega in okolju prijaznega življenja. Smo v zadnjem mesecu mandata, ki ste ga leta 2006 zaupali sedanjemu občinskemu in krajevnemu svetu ter županu. Menim, da smo upravičili vaše zaupanje. Ta mandat je bil izredno zahteven, velikokrat smo morali iskati mero strpnosti, saj bi lahko v nasprotnem primeru zaradi izkazovanja politične moči zaostali projekti, ki so pomembni za naše občane. Na sestankih so se večkrat kresa-la menja, vendar smo znali doseči potrebno enotnost, ko se je odločalo o investicijah. Dokaz temu so številne pomembne pridobitve na področju celotne občine. Če se ozrem nazaj na leta, ki so minila od devetega občinskega praznika
leta 2006 do danes, so rezultati in dosežki spodbudni. Realizirali smo večino zastavljenih programov na številnih področjih. Rezultati sami po sebi veliko povedo o dosedanjem skupnem, trdnem in resnem delu, katero združujejo znanje, ambicioznost in vztrajnost. Pred nami so novi izzivi, to zaznati, pa je blaginja za občanke in občane. Hitro se bliža čas jesenskih volitev in v času volilne kampanje bodo želeli priti na svoje tisti, ki niso z ničimer zadovoljni. Poiskali bodo vse možne variante, kako bi se brez vloženega dela za skupnost izkazali za odrešitelje. Upamo, da bo v prihodnje vse več tistih, ki hočejo svojemu kraju, občini in domovini dodati kamenček v mozaik pozitivnega razmišljanja, več ustvarjalnosti, medsebojnega spoštovanja in iskanje boljšega. Projekti, ki smo jih načrtovali v letu 2010, se počasi zaključujejo, nekatere pa smo pravkar začeli, kot je poslovilni prostor na pokopališču v Vidmu, končan naj bi bil do konca letošnjega leta. Projekt ureditve središča Vidma z dovozom za otroški vrtec se bo dokončal v prihodnjem letu. Za oba omenjena projekta smo pridobili del sredstev na razpisu, katere lahko izkoristimo v letu 2011. Za nekatere odseke cest so občani sami zbrali denar za navoz gramoza. Hvala vsem, ki donirate za kakšne projekte, le tako imamo možnost hitrejše modernizacije cestne infrastrukture.
Prostorski plan je področje, v katerega smo vložili veliko ur dela in prizadevanj. Veliko poti smo prehodili in smo tik pred ciljem. Ta
pot ni bila lahka za nikogar, saj se postopki predolgo vlečejo. Če bi občine imele možnost odločati o prostorskem planu, bi lažje reševali prostorske načrte, kljub zaščiti kmetijskih površin.
Prihodnost razvoja občine vidim na področju gospodarskih dejavnosti, v novih delovnih mestih. V tem času nam je uspelo uresničiti veliko željo obrtnikov in podjetnikov, katerim se ponuja možnost za gradnjo gospodarskih objektov. V obrtni coni smo na površini 6 hektarjev pridobili dovoljenje za nadaljevanje gradnje v obrtni coni. Posebno pozornost smo namenili otroškemu varstvu in boljšim pogojem osnovnošolskega izobraževanja. Lahko smo ponosni na naš zavod Osnovne šole Videm z osmimi oddelki vrtca. Vodstvu in zaposlenim gre zahvala za vestno opravljanje vzgoje in izobraževanje naših otrok.
Osnovno zdravstvo in zobozdravstvo z lekarno je bila dolgoletna želja naših občanov. Uspeli smo. Hvala vsem, ki srbite za naše zdravje. Občanom vseh generacij smo omogočili, da lahko na sodobnih rekreacijskih površinah krepijo svoje psihofizične sposobnosti. Duhovne vrednote smo spodbujali v 40 društvih za njihovo prostovoljno delo in razvoj. Videmska občina je ponosna na bogato kulturno in etnografsko dediščino naših prednikov, ki jo negujejo in nadaljujejo kulturna, etnografska in turistična društva ter ustanove. Posebna zahvala velja našim gasilskim društvom, gasilski zvezi Občine Videm in štabu civilne zaščite
Glasilo izdaja občina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-pošta: info@videm.si. Odgovorna urednica: Tatjana Mohorko. Člani uredništva: Petra Krajnc, Jože Junger, Nataša Zagoranski, mag. Janez Merc, Franc Koderman, Stanka Letonja, Andreja Zemljak in Mojca Kmetec. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec s. p., Ul. Lackove čete 3, Ptuj, 040 355 047; tisk: Grafis Rače. Na osnovi mnenja urada vlade za informiranje RS št.: 23/90-541/96-12 se za glasilo plačuje 8,5 % davek. Glasilo NAŠ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi urad vlade RS za informiranje, pod zaporedno številko 1332 in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356. Glasilo je brezplačno in ga prejmejo gospodinjstva v občini Videm. Naklada 1900 kosov
za požrtvovalnost in pomoč. Vaše prostovoljno delo je opaženo na vsakem koraku in v vsakem času. Brez vaše vsestranske pomoči v vseh primerih bi bilo naše življenje in premoženje velikokrat ogroženo. Naravne nesreče so postale na žalost naša stalnica. Naprošam občane, da bi bili pozorni na opozorila in nasvete. Le ob upoštevanju teh in izkušenj ljudi se bomo izognili raznim težavam. Narava je prijazna do nas, če smo mi do nje, v nasprotnem primeru se nam maščuje. Poplave, ki so prizadele naših 12 vasi ob rekah Dravinji in Polskavi, nas opozarjajo, da moramo na nekaterih območjih sanirati nabrežja, tako da v čim večji meri zavarujemo občane teh vasi pred poplavami, kot so bile leta 1998 in ta zadnja. Obe poplavi sta bili na isti dan, 18. septembra, v časovni razdalji 12 let.
Vsem prizadetim v teh poplavah izrekam sočutje. Prizadeval si bom, da bomo na
teh območjih v prihodnosti naredili nekatere posege v prostoru, ki bodo doprinesli večjo varnost. V tem projektu že sedaj naprošam krajane, da sodelujemo in si pomagamo pri rešitvi tega problema.
Pri reševanju teh poplav ste, spoštovani gasilci, pomagali svojim občanom. Vaša pomoč je bila ogromna. Vodstvu gasilske zveze Videm, štabu civilne zaščite za vodenje akcij reševanja in vsem krajanom za pomoč — velika hvala. Občina in osebno sem se vključil v pomoč, da je reševanje potekalo s čim manj zapleti.
Zbornik Občine Videm je prvi mejnik z zgodovino, ki skozi obdobja opisuje razmere in dogajanja v preteklem obdobju na tem koščku Slovenije. V obsežni knjigi so zbrani pomembni dogodki iz zgodovine okoliških krajev. Prvemu zborniku želim vse dobro na njegovi poti do vsake domačije, sokrajana ter dober sprejem pri bralcih.
Naziv častnega občana je prejel naš rojak, svetovni boksarski prvak Dejan Zavec. Ponosni smo na Dejana in želim mu še veliko uspehov na športnem področju kakor tudi osebnem.
V občinski upravi smo si ves mandat veliko prizadevali, da bi delo, ki ga opravljamo, opravili tako, da bi bilo koristno za naše občane, za boljše življenje sedanjih in naslednjih generacij. Občina mora biti prepoznavna, da smo občani ponosni, da smo njeni prebivalci, da smo prijazni do vseh, ki nas obiščejo. Maloštevilna občinska uprava Občine Videm je sposobna opraviti zahtevne naloge in biti v pomoč našim občanom in vsem, ki pridejo v občinsko hišo. Nikoli se nismo vprašali, zakaj, naš moto je vedno »Z dobro voljo naprej«.
Ne morem si predstavljati prihodnosti občine brez novih asfaltnih cest, urejene kanalizacije, brez doma ostarelih, brez skrbi za zdravo in
čisto okolje, brez novih delovnih mest, brez skrbi za kmetijstvo, turizem in vsa področja, ki prinašajo dodano vrednost.
Neizbežno se bliža čas lokalnih volitev, ki bi po svoji osnovni nameri morale biti praznik vseh nas z volilno pravico. Na volitvah imamo možnost, da to, s čimer nismo bili zadovoljni v preteklosti, spremenimo za prihodnost. Imamo pa tudi možnost, da ponovno podpremo tiste, ki so opravičili naše zaupanje in so že do sedaj storili marsikaj koristnega za naš kraj, občino in domovino. Zato je prc da gremo na volitve in s tem izkoristimo možnost odločanja o nadaljnjem razvoju občine.
Na koncu vam, spoštovane občanke in občani, želim, da jesen bogato obrodi in nagradi vaš trud, da bi se v naši občini dobro počutili in da bi vsak od nas imel svetlo ter perspektivno prihodnost.
Vaš župan Friderik Bračič
Halozam končno tudi pitna voda
V Veliki Varnici, pri novem vodohranu, je bilo konec avgusta zelo svečano.
V haloških občinah Majšperk in Videm so 27. avgusta slovesno odprli še zadnje kilometre novozgrajenih vodovodnih sistemov in s tem tudi uradno zaključili z obsežnim in zahtevnim projektom »Oskrba s pitno vodo na območju Haloz«. V drugi fazi je gradnja potekala tia območju 153 kvadratnih kilometrov, skupaj je izgrajenih preko 27-000 metrov primarnih cevovodov, 4 prečrpalnice in 4 vodohrani, na nov vodovodni sistem v Halozah pa se je na novo priključilo 584prebivalcev, ki so bili prej izven sistemske
oskrbe s pitno vodo izjavnega vodovoda. Haloški občini sta po uspešno zaključenem projektu svojim občanom na odročnih, gričevnatih Halozah zagotovili dolgoročno in celovito oskrbo s pitno vodo. Kako pomemben je ta projekt za obe občitii in kaj obeta v prihodnosti, pa verjetno ni treba razlagati.
Najprej je bila slovesnost na Kupčinjem Vrhu v majšper-ški občini, pozno popoldne pa še v sončno obsijani Veliki Varnici, obeh slovesnosti pa se je udeležilo mnogo domačinov in gostov, vodstvi obeh
lokalnih skupnosti, med njimi tudi vsi predstavniki
izvajalcev ter predstavniki iz ministrstva za okolje in pros-
Županu F. Bračiču so domačini v družbi Darinke zaupali pomembno nalogo, da je v puti prinesel vodo, tako kot so to pri marsikateri hiši v Halozah počeli še do pred kratkim.
ter ministrstva za finance. Liburni utrinek tej izjemni slovesnosti so dodali: mladi muzikanti iz OS Leskovec, Aljaž in Andrej na harmoniki, ljudski pevci Mejaši iz Repišč in ljudske pevke iz Leskovca. Domačini pa so se izkazali še kot gostoljubni in tistega dne posebej srečni in zadovoljni.
Z opravljenim delom so zadovoljni tudi izvajalci, predvsem podjetje Nizke gradnje Ptuj, ki jim je projekt predstavljal tudi izziv, je poudaril direktor podjetja Mitja Omulec, zadovoljni pa so bili tudi v Komu-jMlnem podjetju Ptuj, saj ™ajo prav ptujski komunal-ci na tem področju že veliko
izkušenj, ki pa jih prav s takimi naložbami želijo še nadgraditi, je poudaril direktor Komunalnega podjetja Ptuj Jože Cvetko. Nadzor je bil tokrat v rokah podjetja Straf in tudi direktor Drago Stra-fela je prejel posebno zahvalo za pošteno sodelovanje.
»VODA IMA ZA HALOŽANE VELIKO VREDNOST. MORDA JO CENIMO BOLJ KOT ČISTO ZLATO.«
Sicer pa sta bili občini Majšperk in Videm uspešni tudi pri pridobivanju dodatnih sredstev — kohezijskih sredstev iz EU, kar je nasploh prvič v
Rezanje vrvice v Veliki Varnici je bilo tokrat nekaj posebnega. Županu Bračiču so se pri tem simboličnem dejanju pridružili še mag. Blaž Mozetič iz MOP-a ter člana gradbenega odbora Janez Gabrovec in Srečko Kozel.
Sloveniji na področju vodo-oskrbe, je potrdil tudi državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor mag. Blaž Mozetič. O pomenu projekta na državni ravni je med drugim povedal: »Občini Videm in Majšperk sta s projektom na področju vodooskrbe prišli najdlje. Ministrstvo za okolje in prostor je zelo zadovoljno in na projekt, ki se je v tem gradbenem delu zaključil, gledamo z velikim veseljem. Manjka še del »papirologije«, vendar mislimo, da bomo to s skupnimi močmi rešili ter zadevo zaključili tako, kot je treba tudi do evropske komisije.«
dočakali dragoceno vodo.
Bili so časi, ko je bilo zares težko živeti brez vode, ko so bile naše priročne vodne napeljave prazne, ko je bilo treba vodo na hrib pripeljati od več kilometrov oddaljenega hidranta. Z mnogimi težavami smo se morali soočiti in se prebijati do trenutka, ko je zelena luč končno zasvetila tudi za gradnjo vodovoda v Halozah.
Voda ima za Haložane veliko vrednost. Morda jo cenimo še bolj kot čisto zlato.«
Friderik BRAČIČ, župan občine Videm: »Voda v vsako gospodinjstvo je pomembna
Majhne pozornosti v znak zahvale za vse, ki so veliko pripomogli k dokončanju pomembnega projekta.
Prve občutke po slovesnosti je strnila domačinka iz Velike Varnice, Tončka Vidovič: »Skoraj verjeti ne morem, da se je uresničila naša dolgoletna želja, da je po novih vodovodnih ceveh pritekla mestna voda, čista kot biser, a zelo drugačna od naše pristne haloške vode.
Več desetletij smo čakali na ta trenutek, poslušali najrazličnejše izgovore, zakaj še nismo na vrsti za mestni vodovod, večkrat pa se je zamenjalo še vodstvo v državi in občini. Haložani pa smo čakali in čakali, v letu 2010 pa tudi
naloga vsake lokalne skupnosti in tega smo se zavedali tudi v občini Videm, zato smo k projektu vodooskrbe pristopili zelo resno in odgovorno. Voda ima namreč v Halozah izjemno vrednost, ki pa jo je težko preračunati v denarju. Za občino Videm pomeni zaključek projekta oskrbe s pitno vodo predvsem veliko olajšanje, še posebej, ker nam je uspelo uresničiti življenjsko željo marsikaterega občana. Verjamem, da bodo ta izjemno velik pomen projekta začutili tudi krajani naših haloških naselij in bodo mor-
Na koncu so se z vodo »spopadli« še gasilci PGD Lekovec.
da v tej pomembni pridobitvi našli možnosti za nadaljnji razvoj pa tudi priložnosti za boljšo poselitev.
Če bi morala občina Videm sama pokriti finančno tako obsežen projekt, potem bi to težko zmogla, saj bi za celotno naložbo v petih letih morala nameniti znesek vseh petih letnih občinskih proračunov. Zato je bilo treba poiskati tudi dodaten vir sredstev in uspešni smo bili pri črpanju sredstev iz kohezijskega in državnega sklada, naša občina pa je k naložbi dodala še svoj delež, okrog 40 odstotkov sredstev celotne vrednosti naložbe. V drugi fazi izgradnje vodovoda v Halozah se bo na sistem vodooskrbe priključilo okrog 140 gospodinjstev oziroma 350 naših občanov. In če se ozrem nazaj, še v moj prvi mandat, in pogledam sedanjo situacijo na področju vodooskrbe, ko smo zaključili še z drugo fazo projekta, potem se šele dodobra zavedam, kako je bila ta pot težka in naporna. Tudi mnogih odrekanj danes ni mogoče spregledati. Vse to je zdaj že za nami in osebno sem zelo vesel ter srečen, da se je to končno zgodilo tudi na območju celotnih Haloz, in upam, da to srečo začutijo
tudi naši občani, ki so deležni tega projekta.«
Dr. Darinka FAKIN, županja občine Majšperk: »Za občino Majšperk predstavlja projekt predvsem povečanje zanesljivosti vodne oskrbe. V okviru te investicije v občini Majšperk nismo izvajali veliko popolnoma novih priključkov, temveč smo povezali celoten sistem med seboj in želeli predvsem doseči nemoteno oskrbo. Voda ima vedno velik pomen, saj predstavlja osnovo za življenje, zato je ta projekt, ki je občino stal skupaj 1,3 mio. EUR, za vse nas pomemben, saj bo zagotavljal boljšo, bolj zdravo in zanesljivo oskrbo. Za projekt smo uspeli pridobiti tudi kohezijska in državna sredstva v višini 80 %, razliko pa krije občina Majšperk. Treba je poudariti, da je v zadnjih letih to že tretji večji projekt vodooskrbe, žal pa s tem še nismo zaključili vlaganj, saj nam ostajajo še določena področja predvsem na območju Stoperc. Prebivalci so se tam v preteklosti oskrbovali iz lastnih virov, ki pa v zadnjem času ne zadoščajo več za nemoteno oskrbo, in so podali pobude o navezavi na ta vodovodni sistem.
Težava pa je, da gre za individualne hiše, ki so med seboj precej oddaljene, in bo tako strošek izgradnje visok. Torej se v občini Majšperk vlaganje v izgradnjo vodooskrbe še ne zaključuje. Zanesljivost vodooskrbe in njena dostopnost je temeljni pogoj za življenje v vsakem kraju in tako tudi v Halozah, ki so se v zadnjem času na določenih območjih že nekoliko pričela zaraščati, saj so pogoji kmetovanja tukaj zelo težki, in če imajo ljudje pri tem še problem z vodooskrbo, je še toliko težje. Prav gotovo pa pomeni to tudi možnost za priseljevanje novih ljudi, ki si želijo živeti v neokrnjeni naravi.«
Mag. Darinka RATAJC, direktorica občinske uprave Videm, sicer pa vodja in skrbnica projekta: »Z implementacijo projekta “Oskrba s pitno vodo na območju Haloz” občina Videm končuje izgradnjo vodovodne komunalne infrastrukture na njenem območju. Pred izvedbo tega zahtevnega projekta si je izkušnje pridobila s podobnimi projekti iz sofinancerskih sredstev Vodnega sklada in Sklada za regionalni razvoj. Začetki pridobivanja sredstev oziroma pripravljanje vloge za dodelitev sredstev iz Kohezijskega sklada vodijo v leto 2008. V septembru 2008 je bila izdana odločba o dodelitvi sredstev iz SVLR. Sledila sta javni razpis v skladu z Zakonom o javnem naročanju in izbira izvajalcev za izgradnjo, nadzor in komuniciranje v mesecu juniju 2006. Pričela se je izgradnja vodovodne komunalne infrastrukture in bila končana v pogodbenem roku, to je v letu dni. Delo z vsemi izvajalci in MOP kot posredniškega
telesa je potekalo v skladu s terminskim planom in z izdanimi zahtevki za poplačilo deleža sredstev iz Kohezijskega sklada in proračuna RS ter občinskega proračuna. Izvedba takšnega projekta zahteva od skrbnika dobro poznavanje zakonodaje iz področja kohezijske politike, dobro ekonomsko in finančno vodenje. Le tako lahko pripelješ investicijo v okviru pogodbenih vrednosti do izvedbe in zanjo dobiš tudi vsa pripadajoča sredstva. Predvsem pa je pomembno vedeti, kako pripraviti vlop~\ za pridobitev sredstev, kajti od nje je potem odvisno, kako hitro prideš do sofinan-cerskih sredstev. Kohezijski sklad namreč zahteva veliko birokracije, ki jo je treba skozi javni interes na področju družbenoekonomskega vidika dobro poznati in upoštevati v projektu.
Vendar sta ves trud in prizadevanje pozabljena, ko vidiš zadovoljstvo svojih občanov, da bodo imeli končno zagotovljeno oskrbo z zdravo pitno vodo. Projekt bo v prihodnosti pripomogel k vzpostavitvi pogojev za nadalj ekonomski razvoj občine Videm. Na teh območjih pričakujemo bogatenje turistične ponudbe, prirast prebivalstva in seveda boljšo kakovost življenja.«
Projekt »Oskrba s pitno vodo na območju Haloz« pa po mnenju Darinke Ratajc v prihodnosti veliko obeta, in na vidiku so mnoge priložnosti, ki jih prebivalci obeh haloških občin lahko izkoristijo. Treba jih bo le poiskati.

Tatjana Mohorko
Videmska mrliška vežica kmalu v novi podobi
Že dlje časa je stara zelja in na gradbena dela na obsto-tudi potreba po večji, bolj ječem poslovilnem objektu, sodobno urejeni mrliški vezi- v fazi izgradnje pa je tudi ci ob pokopališču v Vidmu, prizidek, ki se širi na prostor, Z letošnjo jesenjo se ta želja kjer je bilo še do nedavnega tudi uresničuje, saj so se v parkirišče, septembru že začela intenziv- Projekt so pripravili v Pro-
Mrliška vežica ob videmskem pokopališču bo do dneva spomina na mrtve že imela spremenjeno podobo in do takrat naj bi bila vsa dela na objektu tudi zaključena.
jekta inženiring Ptuj, gradbena dela pa izvaja gradbeno podjetje GP Project Ing. Vrednost naložbe je okrog 240.000 evrov, občina Videm pa investitor v celoti. V času gradnje pa se je morala neko-
liko spremeniti tudi uporaba mrliške vežice, o čemer pa sta se občina in župnija tudi uspešno dogovorili.
Več v prihodnji številki.
TM
Mojstri na delu
Foto: TM
Nekoč dilema, danes konkurenčen sistem
»Na zadnji seji Komisije za CaTV Videm kar nismo mogli mimo slabega stanja CaTV in posledično slabih možnosti za ^.prej. Zato je prav, da bralcem najprej predstavimo to, kar izkazuje ocenitev vrednosti premoženja CaTV, katero je opravil Marjan Tofant iz Velenja.
Iz ocenitve izhaja, da kabelski sistem sestoji iz treh delov:
1.	antenski sistem: 5-296,83 €
2.	glavna sprejemna postaja: 15.835,42
€
3.	kabelski razvod: 92.735,99 € SKUPAJ: 113.868,24 € ali (27.287.38-3,00 SIT)
Vzroki, da pogodba med KS in Telemachom ni bila realizirana v celoti:
1.	naročnik (KS) je zagotovil samo 418 oz. 84 % kabelskih priključkov;
2.	naročnik je zagotovil samo 64 % plačil, torej vsi realizirani priključki niso bili v celoti plačani;
3.	naročnik ni pridobil gradbenega
dovoljenja, tehničnega pregleda in geodetskih posnetkov za GIS, kar predstavlja okoli 5 %.
4.	Telemach je izpolnil pogodbene obveznosti, dodatno pa je priključil 86 priključkov v Jurovcih, na Selih, v Trnovcu in Barislovcih.
Predlog razmejitve finančnih deležev:
1.	naročniki 64 % TV KKS - 5 % (ni pridobljeno) = 59-odstotni delež
2.	izvajalec - upravljavec 36 % TV KKS + 5 % = 41-odstotni delež
Po pogodbah in vložkih sredstev in glede na izračun tržne vrednosti:
1.	Rading (1994-2003) 35,54 %
2.	Signal (2004) 28,61 %
3.	UPC Telemach (2005-2007) 35,85
%
Dolga razprava je izkazala mnogo pomislekov za neizpolnjene pogodbene obveznosti in slabo dediščino CaTV-sistema, ki je na razpotju, da naprej propada ali da se vanj investira in gre v korak s kon-
kurenco. Glede dediščine razen nekaterih pogodb ne razpolagamo z drugimi dokazljivimi dokumenti, zato velja poziv takratnim predsednikom KS in drugim odgovornim, da — če razpolagajo z dokumenti, ki bi izkazali drugačno stanje, kot ga izkazuje ocenitev na podlagi dokumentov Telemacha — le-te predajo komisiji.
Komisija je sprejela predloženo cenitev, ne pa odgovornosti za stanje po nerealiziranih pogodbah.
Pri točki Možne oblike nadaljnjega organiziranja in delovanja je komisija sprejela naslednja stališča: ker sistem s staranjem propada, je nujno najti investitorja. Možni investitorji se lahko iščejo zelo široko, vendar obstaja omejitev v neizpolnjenih pogodbenih obveznostih, kar nas lahko tudi veliko stane. Tako se kot najbolj možni investitor pojavlja UPC Telamach. Predlog je podal predstavnik UPC Telemach g. Štrekelj. Tele-
mach ima vizijo za rešitev stanja, in to v navezi preko sistema v Turnišču in preko železnice. Vrednost povezave znaša cca 60.000 €. Vrednost minimalne obnovitve opreme je nadaljnjih 60.000 €. Paket bi nudil analogne TV-programe, internet, telefonijo in digitalno televizijo. Če se s predlogom strinjamo, se pristopi k izdelavi dokumentacije in planiranju sredstev ter izvedbi. Ker gre za nove usluge in investicijo, bi bil Telemach tudi lastnik novih naprav. Končni rok za končno izvedbo je april/maj 2008. V razpravi je prevladal interes, da se mora z razvojem začeti takoj, hkrati pa želja, da se zaščiti že vložen delež občanov.«
Morda ste pri branju prispevka mislili, da je pomota, morda ste obudili spomine na stanje v CaTV Videm v letu 2007, morda pa vam je jasno, da je ta problem uspelo rešiti komisiji skupaj z obči-
no Videm, UPC Telemach in zainteresiranimi krajani.
Sedaj imamo CaTV, ki omogoča vsem uporabnikom konkurenčno ponudbo, in tudi možnost razvoja — tako v širitvi mreže kot tudi v dopolnjevanju ponudbe.
Širitev mreže je povezana s potrebami krajanov pa tudi z iskanjem ekonomsko upravičenih rešitev. Pri tem je velika vloga občine, ki ob vseh infrastrukturnih posegih ne rešuje le kanalizacije, pločnikov, modernizacije cest in podobno, ampak rešuje vso možno infrastrukturo. Tu se lahko vidi sinergija pocenitev za vse usluge pa tudi za CaTV. Potrebe, ki obstajajo, so tudi v tem, da se vse več mreže prenese v zemljo in da se gradi tak sistem, ki omogoča individualne priključke in ne zaporedne vezave.
UPC Telemach pa tudi najavlja spremembe oz. dopolnitev ponudbe. Pri tem se bo zmanjševalo število ana-
lognih in povečevalo število digitalnih programov. Tako se bodo širile ponudba digitalne programske sheme in druge storitve. Med slednje sodi video na zahtevo in še marsikaj, in to že v letu 2011. Leta 2011 oz. najkasneje 2012 se bo uvedel sistem doksis 3, kar pomeni internet največjih zmogljivosti z okrog 100 mega. Vse to omogoča tudi profesionalno uporabo interneta po konkurenčnih cenah. V sistem se uvaja vse več nadzora, še posebej na področju preventivnega spremljanja sistema, kar pomeni, da bo možno diagnosticirati okvare oz. jih spoznati takoj, ko bodo nastale. S tem se uvaja možnost daljinskega popravila ali hitrejšega posega.
Na zadnji seji smo ocenili tudi stanje SIP TV, ki je pred leti doživljal vse porodne krče in je v tem času prerasel vsa pričakovanja. Ne le, da je o občini Videm kakovostni program za občane Vidma, in to
v kabelskem sistemu, dosegljiv je na celem terenu občine v paketih SIOL in Amis; vidni in vse bolj prepoznavni smo v vsej Sloveniji. SIP TV si želi priti tudi v nacionalno programsko shemo UPC Telemcha, je pa tudi viden v T2.
Komisija je tako zaključila z delom v tem mandatu, in to na zadovoljstvo vseh uporabnikov, zato se zahvaljujemo vsem, ki so verjeli v cilje, ki si jih je zadala komisija, v prihodnosti pa obstaja potreba po nadaljnjem uspešnem sodelovanju vseh akterje^ Razvoj na tem področju™ zelo hiter, delo komisije pa vidimo kot potrebo občanov za uspešno delovanje kabelskega sistema, za njegovo širitev pa tudi za dobro informiranje o vsem, kar se dogaja v občini Videm. Ker nam je to uspelo, želimo, da je tako tudi naprej.
Mag. Janez Merc, predsednik Komisije CaTV
POSLANSKI KOTIČEK
Spoštovane občanke in občani!
♦
Poletni čas je minil v znamenju vročih poletnih dni. Upam, da ste uspeli vsaj za kakšen dan pozabiti na vsakdanje skrbi in se posvetiti tistim, ki jih imate radi. Tudi sam sem z ženo preživel teden dni na hrvaškem morju. Tik pred
odhodom na morje pa sem med parlamentarnimi počitnicami na svojem domu gostil skupino tridesetih mladih študentov iz šestih evropskih držav. Med dveurnim obiskom sem jih seznanil z ustavno ureditvijo pri nas in našim volilnim sistemom. Seveda ni šlo brez gostoljubja, kjer smo ponudili tudi nekaj domačih specialitet in domačo kapljico, ki jih je v deževnem popoldnevu prijetno ogrela.
Vse lepo hitro mine. V Državnem zboru so se že začela zasedanja odborov in komisij. Trenutno najbolj vroče razprave se vsebinsko nanašajo na obravnave delovnopravne zakonodaje, družinskih razmerij, pokojninske reforme, plač v javnem sektorju, zaščite kmetijskih zemljišč, področja prometne varnosti in
seveda mnogih drugih področij.
Gre za korenite spremembe pri večini naštetega, zato so odzivi javnosti glasni. Največje težave in revolt v javnosti povzroča aktualna vlada, ki v Državni zbor RS pošilja vsebine zakonov, ki niso usklajeni s socialnimi partnerji, kjer zavrača sodelovanje civilne družbe itn. Takšen način pa razjeda temelje demokratičnosti in posredno krši ustavna načela, načete pa so tudi temeljne človekove pravice. Vse to se odraža v politični razdeljenosti državljank in državljanov. Še bolj pa smo razdeljeni poslanci in poslanke. A ne samo v opoziciji, ampak tudi v koaliciji. Samo podrobno poglejte pokojninsko reformo, ki ji v opoziciji nasprotujemo, v koaliciji pa se ne morejo poenotiti. Vse premalo pa vlada posega v predloge
sprememb zakonodaje, ki bi pomagala podjetnikom in obrtnikom prebroditi trenutno gospodarsko in finančno krizo. Nič čudnega, da zaradi nepravočasnega odziva vlade mnoga manjša podjetja in obrtniki zapirajo svoje dejavnosti. Da o Preventu, Vegradu, Muri ne izgubljam besed. Kljub optimizmu predsednika vlade, da se kriza v Sloveniji zaključuje, je realna slika na terenu nasprotna. Stanje v našem lokalnem okolju seveda ni nič kaj drugačno kot v drugih delih Slovenije. Razlika je očitna le v Ljub-
ljani, ki dobiva denar iz naslova skladnejšega regionalnega razvoja. A to je že poglavje zase. Politične dolgove je treba poplačati.
Smo v času pred lokalnimi volitvami. Kot poslanec DZ, ki pripadam SDS, moram spoštovati enakopravnost nastopanja vseh političnih strank in neodvisnih kandidatov na lokalnih volitvah, zato želim 10. oktobra vsem nastopajočim dober volilni rezultat. Osebno si želim, da bi vsi nastopajoči kandidati predstavljali in nagovarjali volivce s predstavitva-
mi razvoja občine. Podtikanja in osebne diskvalifikacije niso dobra popotnica za dober volilni rezultat. Vam, spoštovane volivke in volivci, pa želim veliko uspeha in pravo odločitev 10. oktobra 2010. Tisti, ki ostanejo doma, zamudijo svojo priložnost. Naslednja bo šele čez štiri leta.
Lepo se imejte in naj vas jesen bogato obdari.
Vaš poslanec DZ
Branko Marinič
Friderik Bračič za župana tudi tretjič
»Imamo veliko možnosti in priložnosti za razvoj. Izbrati bo treba pravilen pristop in prave projekte, še več narediti za promocijo naše občine,« je na prvi novinarski konferenci povedal kandidat za župana Friderik Bračič.
Na jesenskih županskih volitvah se v »boj« za županski stolček v občini Videm že tretjič podaja aktualni župan Friderik Bračič, kar je potrdil tudi na novinarski konferenci, sam pa dosedanje delo v dveh mandatih ocenjuje kot zelo uspešno. Z ekipo sodelavcev mu je uspelo dokončati mnoge načrtovane naložbe ter zastaviti dolgoročne projekte, ki občino Videm čakajo v prihodnosti. Njegovo kandidaturo so že podprli tudi v SLS.
Ela novinarski konferenci je W.tualni župan, ki torej kandidira tudi po osmih letih, med drugim poudaril: »Zadnji mandat je bil zelo dinamičen, programe in projekte, ki smo jih na začetku mandata imeli kot snovni cilj, smo v celoti dosegli, nekatere celo presegli. Vsekakor je to rezultat našega skupnega dela z občinsko upravo, člani občinskega sveta, sveti krajevnih skupnosti in z našimi občani, ki so nam sledili v vseh projektih. Ni bilo preprosto tega vsega doseči, ampak nam je uspelo, in v zadovoljstvo si štejem, da smo z našimi občani našli skupno pot, po kateri bomo lahko stopali tudi v prihodnje.
Zavedati se namreč moramo, da smo naprej odvisni sami od sebe, kako bomo delo opravili, šele nato lahko računamo na spodbude in pomoč od drugod, tudi iz države in Evropske unije. Ce bi se danes opredelil za projekte, ki smo jih uspeli dokončati, bi na prvo mesto dal dokončanje vodovodnega sistema v Halozah, ki je osnovni pogoj za življenje, nato dokončane naložbe na področju predšolske vzgoje in osnovnega šolstva. Uspeli smo urediti osem oddelkov vrtca, vse tri šole smo dobro uredili in opremili, vsi pa imajo dobre pogoje za delo in ustvarjanje. V tem obdobju smo poskrbeli za še boljšo varnost ljudi v prometu, izgradili nove kilometre cest, pločnikov, kolesarskih poti, urejali smo javno razsvetljavo in še bi lahko našteval. Podprli smo tudi delo naših društev.«
Bračič je izpostavil še mnoge dokončane naložbe v cestni infrastrukturi, projekt varovanja vodnih virov in izgradnjo kanalizacije v občini ter poudaril, da je občina veliko truda vložila tudi v projekte na področju drobnega gospo-
darstva, kmetijstva in turizma pa tudi v požarno varnost in delovanje društev.
In zakaj se je ponovno odločil kandidirati za županski stolček v ravninsko-haloški občini?
»Po dveh mandatih sem razmišljal, ah še tretjič kandidirati. Odločil sem se za ponovno kandidaturo tudi po pogovorih v stranki SLS. Na volitvah se bo pokazalo, ali so naši dosedanji rezultati takšni, da mi bodo občani zaupali vodenje občine tudi v prihodnje.
Za prihodnost me zavezuje že narejen plan razvoja, ki je narejen na podlagi potreb in želja, zato se je vredno potruditi. Vse to pa je povezano z boljšo in s kakovostnejšo prihodnostjo naših občanov.« Ob tem pa je navedel še naložbe prihodnosti, ki občino čakajo v novem 4-letnem mandatu, in predvsem tiste, za katere se bo še posebej zavzemal: »Eden naj večjih projektov občine Videm v prihodnje bo varovanje vodnih virov, torej izgradnja kanalizacijskega sistema po nižinskem delu, naslednji projekt je obrt-
na cona, ki jo moramo urediti, poskrbeti bo treba za preostali, do sedaj še neurejeni del cestne infrastrukture. Ostaja nam namreč še okrog 20 kilometrov cest, ki so potrebne modernizacije. V načrtu je tudi izgradnja kulturno-športne dvorane v Vidmu, čakajo nas tudi prizadevanja
za izgradnjo doma za starejše v občini in osebno si bom prizadeval, da bo do gradnje dejansko tudi prišlo. Poglavitna skrb bo tudi požarna varnost, področje kmetijstva in turizma, kjer nas čaka še veliko dela, pa ureditev športnega parka v Tržcu in še mnogi drugi projekti. Ima-
mo veliko možnosti in priložnosti, zato bo treba še več narediti za promocijo, izbrati pravilen pristop in izbrati prave projekte. Občina Videm je vsekakor pred novimi naložbami prihodnosti.«
TM
Županski kandidat SDS je Vladimir Sitar
Z novinarske konference županskega kandidata iz vrst SDS Vladimirja Sitarja, ki je poudaril, da ne obljublja nemogočega in da bodo skupaj z OO SDS Videm v realizacijo ciljev vložili 150 odstotkov.
V sredini avgusta se je v Vaškem domu Pobrežje predstavil kandidat SDS za župana občine Videm Vladimir Sitar. Poslanec Branko Marinič je v uvodnem nagovoru poudaril, da gre za kandidata, ki deluje v strokovnem svetu SDS, kjer pokriva področje obrambe, njegov program pa bo prepleten s programom stranke.
Pri kandidaturi na listah za občinske svetnice in svetnike pa so tokrat dali poudarek na mlade, ki jim je po Mahničevih besedah treba dati priložnost, zato se bo lista odražala v podmladku. Sam kandidat Vladimir Sitar je dejal, da verjame v stranko in v njen program, saj že sam dlje časa deluje v njenem strokovnem svetu. Njegov program pa odraža delo OO SDS Videm, zato si programa za lokalne
volitve ne lasti, ampak bo samo tisti, ki bo nadaljeval že začeto delo. Tako bodo s skupnimi močmi poskušali uresničiti vse zastavljene cilje, za katere pa se bodo potrudili po svojih najboljših močeh in v njihovo realizacijo vložili 150 %. Županski kandidat je navzočim predstavil, da se bo zavzemal za skladni in enakomerni razvoj celotne občine (haloškega in ravninskega dela), za industrijsko cono, vlaganje v infrastrukturo, kanalizacijo, cestno infrastrukturo, zamenjavo azbestnih cevi, iskanje rešitev problematike hmelja, ažurnost pri obveščanju občanov, sodelovanje občanov pri načrtovanju in realizaciji, vlaganje v športno infrastrukturo (večja športno-kulturna dvorana), uspešno pridobivanje finančnih sredstev iz
evropskih in državnih javnih skladov, razvoj turizma itn. Kandidat za župana Vladimir Sitar je še opomnil, da ne obljublja nemogočega in neuresničljivega, verjame pa, da jim bo s skupnimi moč-
Foto: Stanka Letonja
mi uspelo realizirati zastavljene cilje, pri katerih je najpomembnejše to, da imaš posluh za želje vseh občani in občanov.
Stanka Letonja
KS Videm v tem 4-letnem mandatu
V petek, 17. septembra, se je svet Krajevne skupnosti Videm sestal na svoji zadnji seji v tem mandatu. Svetniki so pripravili kratek pregled dela preteklega obdobja, v katerem seje uresničilo veliko število projektov, ostalo pa je še nekaj stvari, ki se morajo še urediti.
Po besedah predsednika KS Videm Andreja Rožmana so si projekte, ki so jih načrtovali in izpeljali, zadali z željo in s
ciljem, da ljudem, ki živijo v KS Videm, omogočijo bolj kakovostno in lepše življenje ter dobro počutje, s tem pa pripomorejo tudi h kakovosti njihovega življenjskega okolja in zunanji podobi.
V preteklem mandatnem obdobju so tako uresničili naslednje projekte: cesta Dravinjski Vrh, Zemljak, cesta Ljub-stava, Kmetec, cesta Ljubstava—Vare-ja-Dravinjski Vrh (1), preplastitev Štur-
movci, Hrga-Gosak, javna razsvetljava Videm, Milošič—Šošterič, kanalizacija Videm (1), igrišči Videm in Tržeč (1), vrtec Videm in adaptacija OŠ Videm, vaški dom Majski Vrh, cesta Ljubstava— Varej a-Dravinj ski Vrh (2), cesta Videm-Markovci (1), kanalizacija Videm (2), igrišče Videm (2), cesta Merc, Dravinjski Vrh, cesta Majski Vrh, Perger-Gregorec, cesta Vek v Ljubstavi, cesta Hrga—Skok v
Za varno pot do središča občine so v preteklem mandatnem obda- Ureditev moderniziranega cestnega odseka Videm-Markovci (jez) bju uredili tudi pločnike.	v dolžini približno 2,2 km, širini 6 m ter z označeno kolesarsko
Foto: Stanka Letonja potjo
Po končani zaključni seji sveta KS Videm je sledilo krajše druženje.
Šturmovcih, pločnik Videm, Cernila, cesta Videm—Markovci (2), kanalizacija Videm (3), igrišče Videm — umetna trava, cesta Sp. Pristava, ureditev jedra Videm (v teku), pokopališče Videm (v teku), kanalizacija Videm (Boško, delno), pločnika Dravinjski Vrh.
Izvedba nekaterih projektov se je uresničevala v delih, posamezni projekti so še v teku in je tako ostalo nekaj stvari, ki se bodo morale še
narediti.
Predsednik KS Videm Andrej Rožman se je na zaključni seji zahvalil krajanom za njihovo sodelovanje in strpnost, svetu KS Videm, županu občine Videm Frideriku Bračiču, občinski upravi in občinskemu svetu. Brez dobrega sodelovanja vseh skupaj in usmerjenosti k istim ciljem bi namreč težko uresničevali vse zadane naloge.
Stanka Letonja
Krajani Tržca in Jurovcev so praznovali
V KS Tržeč so se konec avgusta v velikem številu zbrali na osrednji prireditvi ob 5. prazniku KS Tržeč. Praznovanja ni zmotilo niti slabo vreme z dežjem, saj je prireditev potekala pod prireditvenim šotorom, in tam je bilo dovolj prostora za vse, tudi za mnoge goste, med katerimi so bili videmski župan Friderik Bračič, direktorica obč. uprave mag. Darinka Ratajc, nekateri svetniki občine in predstavniki sosednjih KS ter predstavniki društev. Kulturni utrinek so dodali Jurovški
pevci, za zabavo in veselje pa je skrbel ansambel Strela.
O dogodkih in nasploh o dosežkih na področju razvoja v tem 4-letnem mandatu je zbranim spregovoril predsednik sveta KS Tržeč Dušan Serdinšek. Poudaril je, da sta naselji Tržeč in Jurovci, ki spadata v KS, doživeli nov napredek v razvoju. V tem obdobju so se namreč veselili nekaj manjših pridobitev v komunalni infrastrukturi, za kar gre zahvala vodstvu občine in članom sveta KS, omenil pa je tudi nekatere nalož-
Priznanja je vodstvo KS Tržeč podelilo zaslužnim družinam ter posameznikom za prizadevanja in dobro sodelovanje.
Foto: TM, PK
1 l
Igli				
				
Praznovanje v Tržcu so s pesmijo obogatili Jurovški pevci.
be, ki še niso zaključene, tudi športni park Tržeč, ki je v fazi izgradnje. Seveda pa si krajani želijo še več napredka in priložnosti bo še veliko tudi v prihodnje, je bilo mogoče razbrati iz nagovora Serdin-ška.
Na praznovanju je krajane KS Tržca pozdravil tudi župan občine Videm Friderik Bračič ter se jim zahvalil za dosedanje dobro sodelovanje in strpnost, ob tem pa obljubil, da bo vodstvo občine tudi v prihodnje skrbelo za zadovoljstvo vseh krajanov v občini, predvsem pa za uresničevanje mnogih potreb in želja. Vodstvu KS Tržeč se je na praznovanju za dobro sodelovanje zahvalil tudi Anton Jus, predsednik sosednje KS
Lancova vas, ter jim izročil priložnostno pisno zahvalo, praznovanje pa so obogatili še s podelitvijo priznanj KS in posebnih občinskih priznanj za najlepše urejene domove. Med dobitniki so bili tudi letos družine iz trževske krajevne skupnosti, ki pa so priznanje prvič že prejele na kmečkem prazniku v Leskovcu.
PODELJENA PRIZNANJA IN ZAHVALE, ODPRTA MODERNIZIRANA CESTNA ODSEKA
Priznanje za lepo in vzorno urejeno kmetijo je prejela kmetija Jožeta Murška iz Jurovcev, na tretje mesto se je v kategoriji najlepše urejen
Sosedi iz KS Lancova vas so Trževčanom podeli posebno zahvalo za dobro večletno sodelovanje.
NAJBOLJŠI NA NOGOMETNEM TURNIRJU
1. mesto je osvojila ekipa NK Tržeč, 2. mesto ekipa Avto-prevozništva Serdinšek in 3. mesto ekipa Krepečka. Najboljši strelec je bil Luka Krušič, najboljši vratar pa Beno Valentan. Po kazenskih strelih iz 6 metrov, ki so jih izvedli na turnirju, sodelovalo pa je 31 igralcev, je zmaga na koncu pripadla enemu od mlajših nogometašev, Žanu Sitarju. Čestitamo!
Pri Šelovih v Jurovcih so odprli modernizirani cestni odsek, ob tem pa so tamkajšnji krajani poudarili, da bo življenje ob tej cesti mnogo lepše in bolj urejeno.

Pet spretnih koscev se je pomerilo tudi v košnji trave na travniku ob igrišču, in kljub slabim vremenskim pogojem so vsi uspeli pokositi do konca. Na fotografiji so tudi v družbi komisije, ki jo je vodil mag. Ivan Božičko.
dom uvrstila družina Tanje in Jerneja Merc iz Tržca, priznanje za ohranjanje dediščine pa je letos prejelo Etnografsko društvo Tržeč, ki se ponaša z obnovljeno kmetijo, enkratnim muzejem na prostem, ki priča o bogati dediščini naših krajev in ljudi.
Med dobitnike priznanj KS Tržeč, ki so jih podelili Dušan Serdinšek, Jože Muršek in Franc Kirbiš ml., so se letos vpisali: družina Vide Zajc, družina Marije Zajc in družina Dragice Mohorko, Franc Habjanič, član pevske skupine Jurovški pevci, Ivan Sven-
Ekipa NK Tržeč je za trikrat osvojeno 1. mesto na nočnem turnirju v domačem kraju prehodni pokal dobila v trajno last.
šek, družina Jožeta Fiderška, mag. Ivan Božičko, pred. ED Tržeč, Andrej Štrucl, Milan Zajšek in Jože Grah. Krajevni praznik pa je bil tudi priložnost za podelitev priznanj najboljšim na tradicionalnem nogometnem nočnem turnirju.
V Tržcu pa so letošnji peti krajevni praznik obogatili še z odprtjem dveh moderniziranih krajših cestnih odsekov: odsek od športnega igrišča do Skrbinška in odsek pri družini
Šel v Jurovcih. Na dan praznika pa so obujali tradicijo in z njo povezane kmečke običaje, najbolj spretni in pogumni domačini pa so se pomerili v košnji trave. Sodniška ekipa, ki jo je vodil Ivan Božičko, na koncu ni imela lahkega dela, saj so se nekateri tekmovalci zelo dobro odrezali in zasluženo zmagali.
TM
4. praznik KS Pobrežje
11. september je bil za krajane KS Pobrežje prav poseben dan, saj so praznovali svoj 4. krajevni praznik. Predsednik KS Ivan Krajnc je v uvodnem nagovoru pozdravil vse prisotne, nato pa naredil kratek prerez dela v preteklih štirih letih.
Pohvalil je delovanje vseh društev, saj prav vsako društvo skozi leto pripravi svojo prireditev, nekatere so posta-že tradicionalne. Tako se v brežju odvijajo pustovanje po pobreško, igre brez meja, ribiško tekmovanje in ribji piknik, martinovanje, izbor
mladega vina in pobreškega kletarja, srečanje ljudskih pevcev. Vsako izmed številnih društev tako s svojim delovanjem poskrbi, da je družabno življenje v Pobrežju res pestro in da v vas pripelje tudi ljudi od drugod. Da so dobro delali in sodelovali z županom Friderikom Bračičem in občinsko upravo, se odraža tudi v realizaciji kar nekaj projektov. V letošnjem proračunskem letu se je v KS Pobrežje zgradil pločnik na odseku Gajšt—avtobusna postaja, pridobili so javno razsvetljavo na odseku
Utrinek iz kulturnega programa članov KD Franceta Prešerna Videm v igranem prizoru z naslovom »Europark«
Prejemniki priznanj: Janko Mlakar, Martina Rogina in Marjan Vidovič
krajev i
Kit''
Praznika so se udeležili tudi župan Friderik Bračič, direktorica občinske uprave mag. Darinka Ratajc, poslanec DZ RS Branko Marinič in predsednik KS Videm Andrej Rožman.
Foto: Stanka Letonja
Vaški dom—Kokol, pričela se je izgradnja cestnega odseka proti Fekonjevim, pri katerem bodo vaščani sofinancirali svoj delež, pričela pa se je tudi izgradnja kanalizacije. V preteklih štirih letih so tako s pomočjo župana, občinske uprave, svetnikov občine Videm in svetnikov KS Pobrežje uspeli uresničiti naslednje projekte: javna razsvetljava na odsekih Murkova kapela—Videm, Hameršak— Sagadin in Marela—Nahberger, pločnik na odseku Drevenšek-Gajšt, preplastitev in novogradnja ceste na odseku
Geč—Gmajski in prečna pot Drevenšek, postavitev avtobusne postaje v Pobrežju, postavitev ekološkega otoka v zgornjem delu Pobrežja, obnova vodovodnega omrežja v »Borštu«, prestavitev električnega voda na odseku Božičko-Kirbiš, namestitev ležeče oz. hitrostne ovire pri vaškem domu, obnova sanitarij, zamenjava luči v dvorani ter nabava posode in štedilnika v vaškem domu, celotna obnova vaške kleti, zamenjava kritine na vaškem domu, izdelava vrat na kurilnici in še kaj bi lahko našteli.
Zbrane sta pozdravila župan Friderik Bračič in poslanec DZ RS Branko Marinič, ki sta krajanom čestitala ob njihovem prazniku ter jim zaželela dobro delo tudi v prihodnje.
Podeljena so bila tudi priznanja, in sicer za področje kmetijstva Marjanu Vidoviču, za obrtniško dejavnost Martini Rogina ter zahvala za delovanje v raznih društvih Janku Mlakarju.
Stanka Letonja
Šturmovčani so se srečali tudi petič
#
Ob letu, še pred poletjem, so v Šturmovcih že petič zapovrstjo organizirali srečanje krajanov. Namen tega srečanja je vsekakor druženje vaščanov, ki živijo v Šturmovcih, njihovih sorodnikov in vaščanov, ki so morda prej živeli v Šturmovcih in se sem radi vračajo.
Celotno dogajanje se je odvijalo na Petrovi domačiji v Šturmovcih, ki je zdaj postala že naš stalni kotiček za druženje. Vreme nam je bilo tokrat izredno naklonjeno, saj so nas še dodatno razveseljevali sončni žarki.
Naše prireditve so se udeležili tudi posebej povabljeni gostje: župan občine Videm Friderik Bračič, direktorica občinske uprave mag. Darinka Ratajc, predsednik KS Videm Andrej Rožman in poslanec v DZ Branko Marinič. Vsi so naši zvesti gostje in podporniki naših prireditev. V svojih nagovorih so pohvalili obnovo Petrove domačije in nam zaželeli še veliko uspehov ob nadaljnjem delu. Še posebej pa so poudarili, da se veliko lahko doseže le s sodelovanjem in skupnim delom.
Za vsako dobro zabavo je zna-
j. 		
Psi H j 1	!1L	- tj™ IIP1 S
Dušan Hrga, zmagovalec v zabijanju žebljev, in Andrej Rožman, predsednik KS Videm
Vsako leto se srečamo v lepem številu.
čilna dobra glasba, ki seveda ne sme manjkati. Kot vsako leto so bili naši gostje Veseli Jožeki, ki so s svojo glasbo naredili izredno lepo vzdušje. Njihov član, Jože Topolovec, pa je poskrbel, da so se udeleženci srečanja dodobra naplesali in da se je glasba slišala daleč naokoli.
Prav tako nismo mogli mimo tega, da se malo pozabavamo še na kakšen drugačen način kot le s plesom. Tako smo ponovno organizirali tekmovanje v zabijanju žebljev. Veliko pogumnih fantov in deklet se je potegovalo za naziv zmagovalca. Morali so se pošteno potruditi, saj je bil konkurenca zelo težka. Na koncu je
slavil Dušan Firga, ki se mu moramo tudi zahvaliti, saj W bil prav on ta dan naš kuhar in poskrbel za odlično hrano. Prav tako pa se moramo ob koncu zahvaliti vsem, ki so pomagali pri organizaciji in pripravi tega srečanja. Saj veste, brez vas tega srečanja ne bi bilo. Prav tako pa hvala vsem, ki so se srečanja udeležili, in seveda se prihodnje leto spet srečamo!
Besedilo in foto: Laura Rožman
Leskovški kmečki praznik že petnajstič
Pomena dediščine se moramo zavedati predvsem sami in zanjo ustrezno poskrbeti, saj je navsezadnje del naše identitete. Tako bi lahko začeli tudi zgodbo letošnjega enkratnega dogodka — 15■ kmečkega praznika TD Klopotec Leskovec v Halozah in aktiva žena Leskovec. V veliko pomoč pri organizaciji sta bila tudi občina Videm in Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj, tamkajšnja kmetijska svetovalna fLižba. Praznik so tudi letos ^bogatili s priložnostno razstavo, posebej so predstavili delo kovača, podelili priznanja za najlepše urejene domove in kakovostna vina, kmečki praznik pa zaključili družabno, šaljivo in v tekmovalnem duhu. Dogajanje je spremljal tudi pester kulturni program, za blagoslov razstave pa je poskrbel župnik domače leskovške fare Edi Vajda.
V Leskovcu so se torej odločili, da bodo s tradicijo nadaljevali, kmečki praznik pa tako ali tako vsako leto obogatijo ^kakšno novostjo, mu dajo w>ve vsebine in na pristen način prikažejo zgodbe iz preteklosti. Kulturna dediščina je izjemno bogastvo vsake-
ga naroda in tega se moramo zavedati na vsakem koraku, če pa znamo dediščino spoštovati, jo ohranjati in z veseljem kdaj tudi predstaviti drugim, potem smo že veliko naredili.
Občina Videm ima mnoga bogastva, dediščina, pa najsi gre za snovno ali nesnovno, živo ali neživo dediščino, kar je danes še posebej moderno, pa je velik ponos občine in njenih ljudi. To sta v svojih nagovorih povedala tudi dolgoletna predsednica TD Klopotec Leskovec v Halozah Ida Vindiš Belšak in videmski župan Friderik Bračič.
Na kmečkem prazniku so predstavili tudi kovača Janeza Kozela iz Repišč in njegove veščine ter izdelke, sicer pa je to tudi edini kovač, ki se v teh koncih še ukvarja s kovaštvom. Kuje na peči, razgreti z ogljem. Delo kovača se danes malce razlikuje od dela nekoč, saj je kovaški meh zamenjal ventilator. Kovaške izdelke (krampe, motike, sekire, konice za »štemanje«, »širhakle«, sponke in še in še) izdeluje po naročilu za obrtnike in posameznike. Leskovčani so na kmečkem
Na kmečkem prazniku se je predstavil tudi kovaški mojster Janez Kozel iz Repišč.
Letošnji dobitniki priznanj za urejenost domov.
prazniku uspešno izpeljali še tradicionalne kmečke igre in zanimanje za tekmovanje je bilo dokaj dobro, na koncu pa je največ pokazala ekipa gasilcev iz Leskovca. Sicer pa so morali tekmovalci veliko spretnosti pokazati v skakanju v vrečah (vsi trije tekmovalci skupaj), v lovljenju sadja s puro, vrtenju okoli svoje osi in nato v teku na skupni smučki, iskanju krompirja iz sena in v prenašanju vode v škornjih.
sko gozdarskega zavoda Ptuj, je tudi letos obiskala vse prijavljene objekte ter ocenila, kdo so tisti, ki z urejenostjo in videzom resnično kažejo občino Videm v najlepši luči. Lastniki najlepše urejenih hiš, vikendov in skupnih prostorov so na prazniku v Leskovcu za spodbudo vnaprej prejeli občinska priznanja za najlepše urejene domove v občini Videm z naslovom Uredimo naše podeželje.
Priznanja sta jim podelila
PODELJENA PRIZNANJA ZA UREJENOST DOMOV
Občinska komisija, katere predsednica je bila tudi letos Terezija MEŠKO iz Kmetij-
župan Friderik Bračič in pred. komisije Terezija Meško, ki je ob tej priložnosti povedala še nekaj besed o dobitnikih priznanj in nasploh o tem, kako urejeni so domovi v občini
Najboljši so se morali zares izkazati v spretnosti in iznajdljivosti.
Foto: Anja Mlakar
Videm in kako občani skrbijo za splošno urejenost. Priznanja za urejenost:
1.	mesto: Anka in Stanislav Korpar, Lancova vas 87
2.	mesto: Danica in Rudi Medved, Sp. Leskovec 1 a
2.	mesto: Družina Auer, Trnovec 6 a
3.	mesto: Jernej Merc, Tržeč 18
Priznanje za urejeno kmeti-joL
Družina Jožeta Murska, Jurovci 5
Priznanje za najlepše urejen
vikend, počitniško hišo ali zidanico:
Marija in Franc Bratušek, Zg. Leskovec
Priznanje za ohranjanje arhitekturne dediščine: Djočanova kmetija — Etnografski muzej Tržeč (obnovljena, enkraten muzej na prostem, ki priča o bogati dediščini naših krajev in ljudi) Priznanje za ohranjanje kulturne dediščine:
Etnografski muzej Dolgo, Velika Varnica (prav tako izjemno lepo in bogato ure-
jen muzej v Halozah, ki priča ciji haloškega človeka) o bogati preteklosti in tradi-	TM
RAZSTAVA O KOVAŠTVU NEKOČ
Na razstavi v Leskovcu je bilo moč videti opremo kovačev nekoč, kovaško orodje in nekatere izdelke. Nepogrešljiv del opreme je bil seveda močan, debel predpasnik, škornji, kasneje pa so poskrbeli za varnost pri delu še z očali in rokavicami. Delo kovačev je bilo naporno, saj so ob ognju z visoko temperaturo morali v dokaj kratkem času razbeljeno železo obdelati ter oblikovati. Nepogrešljiv del kovačije je bila torej peč, v kateri so s pomočjo meha skrbeli, da ogenj ne pogasne. Kovač je imel na razpolago različne klešče, s katerimi je razbeljeno železo vlekel iz peči. Manjkati ni smelo tudi kovaško kladivo, ki je z močnimi udarci po tnalu železu dajalo končno obliko. Kovači so bili včasih zelo iskani ljudje. Ročno delo na polju ii| travniku, opravilo gospodinj za štedilnikom, vožnja z vozovi in vprežena živina so potrebovali izdelke iz železa. Tako so pod rokami mojstrov kovačev nastajali: razno orodje (motike, kose, lopate ...), različne vrste žebljev, podkve za konje in živino, deli, potrebni za ojačitev vozov, posoda za kuhanje jedi ...
Tudi na Leskovškem imajo kovaško tradicijo. Dandanes kovačij sicer več ne najdemo, a marsikateri domačin še pomni in ve povedati npr. o Kolinkovi, H asovi ali pa Hekovi kovačiji. Delček pestrega življenja kovačev nekoč so si obiskovalci lahko ogledali na letošnji razstavi. V teh krajih se s kovaštvom še danes ukvarja Janez Kozel iz Repišč. Veščine kovača Janeza pa si je bilo mogoče ogledati tudi na 13. kmečkem prazniku.
Na Djočanovi kmetiji spoznavali običaje in kmečka*1
orodja
Na Lovrenčevo nedeljo, 9-avgusta, so na Djočanovi kmetiji v Tržcu člani etnografskega društva poskrbeli za prav zanimiv popoldan, ko so pred etnografskim muzejem predstavili mnoga starejša obrtniška dela in kmečka orodja. In ker je to po tradiciji čas, ko se postavljajo klopotci, sta tudi župan Friderik Bračič in pred. ED Tržeč mag. Ivan Božičko pognala peresa klopotca na domačiji. Druženje v sončnem nedelj-
skem popoldnevu sta s harmoniko začela mlada muzikanta Blaž in Gregor, nadaljevali pa so ljudski godci ED Tržeč. Na kmetiji so prijetne trenutke druženja izkoristili za enkratno predstavitev starih kmečkih običajev: od klepanja kose, ki je predpriprava na košnjo, predstavili so delo pletarja, tudi pletenje ribiške mreže, ročno brušenje žage, obiskovalcem pa so ponudili ogled muzeja in celotne okolice, najbolj pogumne pa so s
Čisto od blizu je bilo mogoče videti, kako se izdela pletena košara.
štvo s predsednikom Božičkom je sprejelo odgovorno nalogo, je poudaril Bračič, skupaj pa so v občini uspeli ohraniti kulturno dediščino, in tudi na takih domačijah najdemo priložnost, izzive za druženje. »Ce ceniš preteklost in jo razumeš, potem lahko računaš na prihodnost,« je prepričan župan Bračič.
O spodbudah za avgustovski dogodek na Djočanovi kmetiji pa je spregovoril predsednik ED Božičko, ki je prepričan, da je v svetu treba
ohraniti kulturno dediščino, zato so tudi taki dogodki, kot jih pripravljajo na obnovljeni domačiji, izrednega pomena. Dotaknil se je nesnovne in snovne dediščine, o kateri se stroka veliko pogovarja, v Tržcu pa se jim zdi še kako pomembno, da prihodnjim rodovom ohranijo lepe spomine na navade in običaje prednikov ter na ročne spretnosti starejših domačinov.
TM
Nekoč je bilo tudi koso nabrusiti že prava umetnost, in to so znali izkušeni, domači mojstri.
Na Djočanovi kmetiji so pognali tudi klopotec.
splavom popeljali še po reki Dravinji. Poskrbeli so tudi za dobro pogostitev, v kmečki kuhinji pa je lepo dišalo po sveže pečenih gibanicah, ki jih je pripravljala Marija Božičko.
Zupan Bračič je v svojem nagovoru med drugim dejal, da je prijeten trenutek, ko si na obisku na tako urejeni domačiji, pa tudi, da so v občini skupaj spoznali potrebo po ohranitvi domačije, ki je danes zares lepo obnovljena in v ponos vsem, ki so se trudili pri tem projektu. Dru-
Nekateri pa so lep, sončen dan izkoristili tudi za vožnjo s splavom po Dravinji.
Foto: TM
V Dravcih obujali kmečke običaje in navade ljudi
Slamo so tudi nekoč na ramenih prinesli k skopam.
V vinorodnih Halozah je bilo v toplih avgtistovskih dneh že mogoče slišati klopotce in na Lovrenčevo nedeljo so klopotce postavljali marsikje, dvanajsto leto zapored tudi v Dravcih, na kmetiji Korpič, kjer so ta običaj drugo leto zapored združili s prireditvijo Od zrna do kruha. Na prireditvi so letos prikazali stare kmečke običaje in navade, povezane s spravilom žita in dame, prikazali pa so običaj stepanja in škopanja slame. Prireditev so tudi letos družno pripravili člani Kulturno-
turističnega društva (KTD) Klopotec Soviče-Dravci in Društva za ohranjanje dediščine Haloz, in oba predsednika, Jani Alt in Zvonko Korpič, sta tudi nagovorila vse obiskovalce, domačinom pa se zahvalila za dobro sodelovanje in pomoč pri prireditvah, predvsem pa nazadnje pri postavljanju lesenega objekta. Nad tradicionalno prireditvijo pa je bil navdušen tudi videmski župan Friderik Bračič, ki je med drugim povedal, da so tovrstne prireditve izrednega pomena za občino
in za ohranjanje naše bogate kulturne dediščine. S pesmijo
in z dobro voljo so letošnjo poletno prireditev obogati-
Zvonko Korpič je pokazal, da mu gredo stara kmečka opravila dobro od rok, tudi škopanje slame. Skope so namreč tudi Haložani nekoč uporabljali za pokrivanje streh. In če je skopa dobra, lahko streha dobro drži tudi 30 let in še več.
li Veseli Jožeki, ljudski pevci Mejaši iz Repišč in člani FS Rožmarin Dolena, v Dravcih pa so se oglasili tudi prijatelji iz TD Slovenske Konjice.
»TO SO KORENINE LJUDI, KI SO NEKOČ TU ŽIVELI«
Ob tej priložnosti so javnosti predstavili še bolj bogato zbirko kmečkih orodij in pripomočkov pod naslovom Od orala do mlatve. Kmečka orodja in pripomočki so dobili svoje stalno mesto pod pokritim lesenim prostorom ob stari kmečki hiši. Zadnja štiri leta je sicer že na ogled bogata stalna etnološka zbirka Od zrna do kruha, ki si jo je v štirih letih ogledalo že veliko turistov, zbirka pa razgrinja zgodovino haloškega življenja in predstavlja nekatere lepo ohranjene predmete tukajšnjih domačinov.
O stalni postavitvi starih, še dobro ohranjenih kmečkih orodij in pripomočkov pa je Andrej Brence, etnolog Pokrajinskega muzeja Ptuj, povedal: »Ta zbirka v Dravcih je ena večjih na območju Haloz, nekoliko večja je le zbirka v Veliki Varnici, vendarle pa pri Korpičevih bolj
funkcionira, ker je tudi del v ponudbi turistične kmetije. Za majhne zbirke je namreč zelo pomembno, da živijo, da jih vsaj nekdo vidi. Razstavni prostor se je zdaj še povečal, dodali smo kar nekaj novih eksponatov, ki pa se zelo navezujejo na že obstoječo zbirko. To je veliko bogastvo za Haloze, ampak ne v denarju, temveč v našem zavedanju o naših prednikih, o načinu življenja v pretekli in polpretekli dobi. Vsak, ki si zbirko ogleda, izve, da so to korenine ljudi, ki so nekoč tu živeli.« Ljudje v Halozah še pomnijo mnoge običaje, povezane s kmečkimi opravili, do danes pa se je ohranilo še veliko starih strojev in pripomočkov, ki so našli mesto v stalni postavitvi. Zvonko Korpič, predsednik Društva za ohranjanje dediščine Haloz, pa je o prizadevanjih za postavitev zbirke, ki je danes ena od večjih na območju Haloz in obiskovalcem zmeraj na ogled, povedal, da se zadnja leta tudi v Dravcih in Sovičah zelo trudijo, da bi obudili čim več starih običajev, ki so tudi najlepši spomin na prednike in bogato preteklost iz Haloz. Tudi zato so razširili muzej in
		
	,	
Tudi letošnje druženje v Dravcih so s pesmijo in plesom obogatili nastopajoči, med njimi so bili tudi člani FS Rožmarin Dolena.
postavili večji leseni objekt, ki daje varno zavetje mnogim pridobljenim eksponatom, ki so po večini iz Haloz in so jih ljudje na kmetijah nekoč uporabljali za setev, prebiranje, mlatev, škopanje in še za druga opravila. Sicer pa je
bil muzej na prostem ideja članov Društva za ohranjanj^ dediščine Haloz, imeli pa W še to srečo, da so za nadstrešek uspeli pridobiti sredstva na razpisu LAS.
TM
Župana Friderika Bračiča z ženo Julijano smo ujeli v veseli pevski druščini z Mejaši.
Proti večeru so v Dravcih, ob vinogradu, postavili še znamenitega velikana, haloški klopotec, ki se sliši daleč naokoli.
Foto: TM
Vinogradništvo Zavec obdeluje 56 tisoč trt
Pozdravljeni, Janez Zavec. Ste uspešen vinogradnik občine Videm, doma iz Lancove vasi, prejemnik številnih nagrad za vina, ki ste jih pridelali. Kako bi na kratko predstavili sebe in vaše vinogradništvo?
J. Zavec: »Vinogradniški del kmetije obsega nekaj manj kot 18 ha v vinorodnem podokolišu Haloze, na vinorodnih legah Vareja, Dravinjski Vrh in Gorca. Moja zadnja izobrazba je višješolska, sem inženir kmetijstva, ^kušnje sem ob delu na wnetiji od malega pridobival skozi izobraževanje na raznih institucijah, predavanjih in nazadnje na Višji strokovni šoli na Ptuju.«
Koliko trsov obdelujete in katere sorte?
J• Zavec: »Obdelujemo 56.000 trt. V sortnem izboru so sorte chardonnay, rumeni muškat, dišeči traminec, sivi pinot, sauvignon, zeleni silvanec, šipon in modra frankinja.«
Kako dolgo se že ukvarjate z vinogradništvom?
J- Zavec: »Ukvarjanje z vinogradništvom v širšem in večjem obsegu sega v leto 1995,
ko smo najeli prvih 10.000 trt vinograda, sorte chardon-nay v Vareji.«
Kdo od članov družine pomaga pri delu oziroma na kak način si pomagate, da zmorete opraviti vse delo preko leta?
J. Zavec: »Na kmetiji sva zaposlena z ženo Zdenko, sinova Aleksander in Patrik pa pomagata, kolikor jima dopušča čas po študiju in srednješolskem izobraževanju. Občasno pomaga tudi hči Jolanda. Vsa dela skozi leto v vinogradih opravimo sami, samo v času trgatve najamemo dodatno delovno silo.«
Ali ob intenzivnem vinogradništvu ostane kaj časa še za dodatno dejavnost?
J. Zavec: »Ob intenzivnem vinogradništvu v zadnjih letih obnavljamo vinograde, zraven tega pa obdelujemo še 20 ha poljedelskih površin. Zraven vsega dela se v manjši meri ukvarjamo tudi z vinarstvom za lastne potrebe, prijatelje, nekaj vina pa damo na tekmovanje, kjer za svoje marljivo delo v vinogradu in kleti prejmemo tudi kakšno nagrado.«
Katere nagrade ste prejeli do sedaj in katera ima največjo vrednost za vas?
J. Zavec: »V zadnjih letih smo na ocenjevanjih posegli po visokih priznanjih za rumeni muškat, dišeči traminec in modro frankinjo. Najvišje priznanje smo dosegli s šampionskim priznanjem, Bakhusovim kipcem, za dišeči traminec na Vinu Ptuj.«
Katere so po vašem mnenju najprimernejše sorte trt za naše podnebje?
J. Zavec: »V vinorodnem podokolišu Haloze so priporočene sorte: laški in renski rizling, šipon, sauvignon, beli pinot, chardonnay, rumeni muškat, muškat ottonel, traminec, dišeči traminec, sivi pinot in modri pinot.
Med dovoljene sorte pa spadajo: rizvanec, zeleni silvanec, ranina kraljevina, ranfol, bela in rdeča žlahtnina, kerner, modra frankinja in zweigelt.«
Glede na to, da se je že začela letošnja trgatev - kakšna bi bila vaša napoved letošnje letine? Kakšna bo kakovost vina glede na vremenske razmere ter vse druge pogoje, ki vplivajo na kakovost letine?
J. Zavec: »Vremenske razmere v zadnjem mesecu niso ravno naklonjene vinogradnikom. Bodimo strpni pri izbiri pravega časa za trgatev. Narava in vsi drugi dejavniki, ki vplivajo na kakovost letnika, bodo ob lepem vremenu poskrbeli za bogat in lep vinski letnik, ki bo malo zahtevnejši, a z marljivim delom v kleti poplačan.«
Kje je po vašem mnenju največji problem vinogradnikov?
J. Zavec: »Nizke in neekonomske cene grozdja resno vplivajo na razvoj vinogradniških kmetij v Halozah. Posledično ni vlaganj v prestrukturiranje vinogradov, kaj šele v dopolnilne dejavnosti na kmetiji, kot sta turizem na kmetiji in plasiranje pridelane hrane in vina skozi turistično dejavnost gostom.«
Pomen vinskih kraljic za promocijo — ali dejansko pripomorejo k večji prepoznavnosti?
J. Zavec: »Vinska kraljica Slovenije je slovenska institucija, ki v svetu predstavlja slovenski turizem in slovensko kulturno dediščino. Vinske kraljice so ambasadorji kulture in uživanja vina na nekem območju, cilj je promocija slovenskih vin, vinogradništva in slovenske vinorodne dežele. Njihova naloga je velikega pomena za neki prostor pri promociji in prepoznavnosti vinskega kraja ali dežele, katero predstavljajo. Je poslanstvo, ki po domovini in svetu širi kulturo pridelovanja, negovanja in pitja vina.«
Kje vidite največ možnosti za razvoj oziroma kaj bi najbolj pomagalo razcvetu vinogradništva v Halozah? Kaj vinogradniki najbolj pogrešate?
J. Zavec: »Izredne vinogradniške lege in ugodne prometne povezave ob vinsko-turistič-ni cesti Haloze, ki vodijo do večjih urbanih središč, same po sebi kličejo po ponudbi neokrnjene narave z enkratnim, doživetim razgledom. Pomagamo lahko s pridelavo in ponudbo vrhunskih vin, s ponudbo domače hrane,
s povezovanjem turističnih in vinogradniških kmetij, s prireditvami, kot je povabilo gostov k postavitvi klopotca in povabilo v trgatev, prirejanju kostanjevih piknikov ob uživanju pitja mošta in vina. Le tako nam bo uspelo pokazati lepo haloško pokrajino, njene lepote in gostoljubnost preprostih haloških ljudi.«
Kultura pitja vina v našem okolju - ali se jo sploh zazna?
J. Zavec: »Vedno večja ponudba vrhunskih in kakovostnih vin nas sama po sebi vodi do uživanja in s kulinariko povezanega pitja vina. Povezava hrane in vina je sama po sebi umevna, vino je del obroka, in tako lahko govorimo o kulturi pitja vina.«
Je po vašem mnenju dovolj sodelovanja in medsebojne pomoči med vinogradni-
ki samimi? Ali menite, da strokovne službe dovolj strokovno pomagajo vinogradnikom, ali nudijo dovolj kakovostne pomoči, ki naj bi jo zagotovile?
J. Zavec: »Med vinogradniki in vinarji v Halozah je zaznati pomanjkanje sodelovanja, saj nas raznolikost tržnih poti ravno ne povezuje, prej razdvaja. Zaznati je pomanjkanje enotne blagovne znamke in posledično neenotnega nastopa do kupcev grozdja in vina.«
Ali sodelujete v kakšnem društvu kot vinogradnik?
J. Zavec: »Sem član Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze.«
Ali menite, da je slovensko vino bolj cenjeno doma ali v tujini? Kje mislite, daje razlog za to?
J. Zavec: »Večina slovenskega vina se še vedno proda
Foto: Andreja Zemljak
na domačem trgu, zaupanje domačih potrošnikov v doma pridelano vino je še vedno večje kot zaupanje tujcev v naša vina. Na lokalni ravni sta sledljivost vin in zaupanje vanje še vedno dovolj velika, da slovenski porabnik in uživalec vin poseže po doma pridelanem vinu.«
Izzivi za v prihodnje? t J. Zavec: »Skozi dopolnilno dejavnost na kmetiji pridelkom dodati dodano vrednost in jih skozi višji nivo ponudbe ponuditi na trgu.« Zahvaljujem se vam za vaš čas ter vam želim dobro letino.
Andreja Zemljak
Prijetno snidenje pri »Levičekovih«
Sobota, 14. avgust 2010, je bila prav poseben dati za Blaža in Zofko Topolovec, rojeno Gabrovec. Pri Levičekovih,
tako kot imajo Gabrovčevepo domače, je namreč potekalo snidenje Zofkinih sorodnikov, ki se niso videli že mnogo let.
In prav njena želja je bila, da bi se po vseh teh letih, pri hitrem življenjskem tempu, ko ljudje nimamo časa drug za drugega, vendarle dobili in se skupaj malce poveselili. Čeprav iz različnih koncev Slovenije, so se zbrali skoraj vsi, manjkali so le sestra Rezka iz Avstralije in trije nečaki, ki so bili službeno odsotni. Ob dobrem golažu, kulinaričnih specialitetah, pecivu in ruj ni Levičekovi kapljici so se veselili pozno v noč. Tokrat prvikrat v takšni zasedbi, tako Blaž in Zofka pa si želita, da ni bilo zadnjič.
To nepozabno snidenje so začeli in tudi zaključili z mislimi:
O,	ti rodna Ljubstava, nekoč bila si blatna vsa, Q si od Juršeka do Majberka ozaljšana.
Cesta ti je gramozirana, pa tudi asfaltirana, soseda si Podlehnika, do Strmca razposajena. Dravinjski Vrh ti je mejaš, Majski za okras, a najlepša ti si vas, ki si sredi avgusta sprejela nas.
(Zofka in Blaž Topolovec)
Stanka Letonja
Spomin na prijetno snidenje sorodnikov, za katerega si vsi želijo, da ni bilo zadnje.
Foto: Stanka Letonja
Tradicionalni pohod Svet na Kajžarju
V soboto, 14. avgusta, seje v organizaciji KS Videm in Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm odvijal tradicionalni pohod »Svet na Kajžarju«. Ta se imenuje po filmu, ki ga je leta 1952 na Dravinjskem in Majskem Vrhu posnel France Štiglic, po predlogi novele Ivana Potrča.
Na pohodu se prehodijo poti, kjer so snemali film, torej posamezna prizorišča snemanja. Izpred občine Videm so se pohodniki podali na pohod po omenjeni kulturni poti, nato pa je sledil postanek v vaškem domu Majski Vrh, kjer so gasilci izvedli gasilsko vajo. Zbrani so si lahko ogledali tudi postavitev klopotca,
in ker je bil veter ravno pravšnji, se je po vinogradih že razlegal njegov zvok. Nato pa so se vsi skupaj prepustili družabnemu dogajanju ob rujni kapljici in kulinaričnih dobrotah.
Stanka Letonja
Poveljnik PGD Videm Jože Šmigoc je po častnem postroju pozdravil predsednika KS Videm Andreja Rožmana, ki se je gasilcem zahvalil za prikazano vajo.
Skupinska fotografija pod klopotcem na Majskem Vrhu
Foto: Stanka Letonja
Mladi v akciji - na obisku pri poslancu
puristično društvo Žetale je podlagi preteklih izkušenj in sodelovanj na podobnih evropskih mladinskih izmenjavah pripravilo lastno programsko izmenjavo. Na zahtevnem selekcijskem postopku na Nacionalni agenciji MVA so bili izredno uspešni, med zahtevno konkurenco pa so s programsko zasnovo zasedli drugo mesto. Evropska mladinska izmenjava z naslovom Where does Europe start: Life along the Schengen border (Kjer se Evropa začne: Življenje ob šengenski meji) je potekala med 10. in 18. avgustom
v Žetalah. Trideset mladih udeležencev iz šestih držav je spoznavalo življenje ob robu šengenske meje, zanje pa so organizatorji pripravili tudi razne delavnice, predstavitev šengenske meje, pohod ob njej, spoznavanje Ljubljane, pohod po Pohodni ekološki poti, udeležitev tradicionalnega romanja ter športne aktivnosti.
V okviru mednarodnega dogodka “Mladi v akciji” se je poslanec DZ RS Branko Marinič v petek, 13. avgusta 2010, ob 19. uri na svojem domu v Pobrežju srečal z udeleženci projekta. Predsta-
vil jim je volilni sistem v Sloveniji in ustavno ureditev RS, z mladimi pa so ob prigrizkih
in domači kapljici spregovorili o življenju v Sloveniji.
Stanka Letonja
Udeleženci dogodka Mladi v akciji so obiskali tudi dom poslanca DZ RS Branka Mariniča, ki jim je predstavil življenje v Sloveniji.
Foto: Stanka Letonja
Na sejmu prostega časa
Za šoloobvezne otroke se je pred tremi tedni začelo novo šolsko leto in počitnice so tako le še spomin. Ideje, kako preživeti prosti čas, pa je 11. septembra na ptujskih ulicah ponujal že 7. sejem prostega časa.
Res je, da so otroci in mladostniki že zaposleni s prebiranjem knjig in šolskega čtiva, pa vendar se najde tudi čas za sprostitev in razne aktivnosti. Na vprašanje,
kaj počneš s svojim prostim časom, so mladi lahko dobili odgovore na ptujskih ulicah, kjer se je predstavilo kar osemindvajset raznih društev in organizacij. Ne le v času počitnic, vsak dan se najde kak trenutek časa za športne aktivnosti, ples, kulturo, glasbo ipd. Ce ste se udeležili sejma prostega časa, ste zagotovo nabrali ideje, kaj vse lahko počnete, če pa ne, pa so vam organizacije in društva
na voljo skozi vse leto in vam lahko svetujejo, kako koristno preživeti mladost. Več informacij o tem, kaj lahko mladi počnete v svojem prostem času, najdete na spletnih straneh:
www.cid.si,www.drustvo-dpd.si, www. klub-kps.si, www.lu-ptuj.si, www.mgp. si, www.pok-muzej-ptuj.si,www.d2e.si, www.mambo-ptuj.com
Stanka Letonja
Člani kluba Muay thai so prikazali borilne veščine, katerih osnovni cilj je obramba in napad na nasprotnika, uporabimo pa ju v svojo korist.
Spoznavali so lahko tudi plezanje, prikaz plezanja pa je pripravil Plezalni klub 6b s Ptuja.
Foto: Stanka Letonja
Na Pikinem festivalu t
Včeraj smo se z avtobusom odpeljali v Velenje na Pikin festival. Ko smo prispeli do jezera, nas je sprejela vodička Pika Janja. Najprej nas je odpeljala na stranišče, da smo lahko v miru hodili. Vprašala nas je, kaj vemo o Piki. Nismo se spomnili, kako je ime Pikinemu konju. Rekla nam je, da naj poizvemo, šla sem vprašat neko trgovko in mi je pokazala majico, na kateri je bil narisan konj z napisom Alfred. Ker sem bila prva, sem za nagrado dobila listke z vprašanji za vse otroke iz naše šole. Prišli smo v šotor z delavnicami. Izdelala sem obesek in zvezdico za srečo. Ogledala sem si tudi vse druge delavnice. V drugem šotoru je bilo še več delavnic. Izdelala sem jadrnico, prstan in zapestnico. Kupila sem si še usnjeno žogico in pisalo kot žabico. Pika Janja nas je odpeljala še do vile Ciračare. Videli smo Pikino kuhinjo, sobo in balkon. Hodili smo tudi skozi labirint. Na koncu smo se še fotografirali z našo Piko Janjo ob jezeru in se odpravili domov. Na Pikinem festivalu mi je bilo zelo všeč, zato bi še kdaj želela iti na takšen izlet.
Kirn Hebar, 5. r., OŠ Sela
Uvajalni september v vrtcu Videm
C as beži in otroci rastejo. September pa je čas, ko se morajo ne samo učenci v šolah, temveč tudi malčki ločiti iz toplega objema staršev. Kar veliko majhnih kobacajev je prvič v naročju staršev prestopilo prag vrtca. Ne vede, kaj se bo zgodilo, so si z dudico ali ninico veselo ogledovali nove prostore. Dokler so imeli mamico pred očmi, so bili pravi korenjaki. Pri večini pa se je to spremenilo, ko ^o ostali sami med neznanimi
otroki. Takrat pa so jim bile v pomoč prijazne besede in topli objemi vzgojiteljic, ki so bile nenehno ob njih. Kar hitro so skupaj prebrodili začeto krizo in z nasmehom na obrazu ob prihodu staršev sporočali: na varnem sem! Tako se je dogajalo v vseh vrtcih, tudi v videmskem.
Vrtec Videm deluje pod okriljem OS Videm, katerega ustanoviteljica je občina Videm, in sicer na treh lokacijah. Centralni vrtec v
Novo šolsko leto na OŠ Videm
Novo šolsko leto je že v polnem zamahu. V našem zavodu O S Videm smo letos odprli vrata za 395 osnovnošolcev in 142 otrok v vrtcu. Novost je dodatni oddelek vrtca za najmlajše otroke. Zaradi prostorske stiske smo reselili naj starejše otroke iz rtca v učilnico v šoli. Delavci zavoda, starši in učenci-otroci skupaj premagujemo ovire na poti do
dobro vzgojenih in izobraženih otrok. Tudi letos bomo dali poudarek na pomembne vrednote v življenju in na pripravo otrok za življenje. Pripravljamo različne prireditve in aktivnosti, na katere ste vabljeni tudi vi, dragi bralci. O njih vas bomo obveščali na naših spletnih straneh.
Helena Šegula, ravnateljica OŠ Videm
Zavod OŠ Videm letos obiskuje 395 osnovnošolcev, v vrtcu pa je 142 otrok.
Videmski vrtec je bogatejši za še en - novi oddelek.
Foto: TM
Vidmu ima 6 oddelkov s 102 otrokoma in 15 strokovnimi delavkami. Eden od oddelkov je začel delovati v tem šolskem letu popolnoma na novo, oddelek z najstarejšimi otroki pa smo zaradi prostorske stiske za letošnje leto preselili v šolo. Po normativih in standardih smo učilnico preuredili v lično igralnico. V vrtec smo s prvim septembrom sprejeli za dva oddelka jasličnih otrok, v druge oddelke pa posameznike.
Na podružnični šoli Leskovec deluje en kombinirani oddelek z 19 otroki in s tremi strokovnimi delavkami, enako na podružnični šoli Sela. Tudi tam deluje kombinirani oddelek, ki vključuje 19 otrok od enega pa do šestega leta starosti. Tudi zanje skrbijo tri strokovne delavke. Na
obeh lokacijah so novinci le posamezniki.
Navadili so se drug na drugega, navezali vezi, spoznali, da se starši vrnejo prav vsak dan ponje, ugotovili, da jim je lahko v vrtcu prav prijetno. Vedno se nekaj dogaja, dolgčasa ni, lačni in žejni pa tudi niso. Sicer vse ne more biti po njihovem, pa prav je tako, teta že ve, zakaj.
Z roko v roki, čez vzpone in padce, trmo in jokom, veseljem in žalostjo, ustvarjanjem, spoznavanjem, seznanjanjem, opazovanjem ... stopajo otroci po poti življenja. Otroškega življenja. In na pravi poti so, poti odraslosti!
Violeta Flajs,
pomočnica ravnateljice vrtcev
VPIS V
KOŠARKARSKI KLUB HALOZE
Fante, rojene v letih 2004, 2003, 2002, 2001, 2000, kakor tudi vse druge, ki jih zanima ta šport, vabimo, da se vpišejo v šolo košarke.
Prijavite se lahko: po telefonu 031 683 357 ali preko el. naslova ks.haloze@gmail.com.
Zabavna šola nogometa
Ob koncu letošnjih počitnic smo na šoli Videm uspešno zaključili projekt Zabavna šola nogometa, v katerega smo vključeni že tri leta. Ponosni smo, saj v njem sodelujemo kot edina slovenska osnovna šola. Projekt je nastal na
pobudo danske organizacije Gross Cultures v sodelovanju z norveško nogometno zvezo in je sprva zaživel v različnih socialnih in etničnih skupnostih Bosne. Danes smo vanj vključene vse države nekdanje Jugoslavije, močno pa se širi v
druge evropske dežele.
Letos se je v Bednji in pri nas družilo in zabavalo 220 otrok, zanje pa je prostovoljno skrbelo 12 trenerjev in toliko asistentov. Otroci so se zabavah ob različnih spretnostnih igrah, igrah z žogo, hokeju na travi, orientaciji, plesu in
nogometu. Ob zaključku so| prebili jezikovno pregrada in razvili pravo mešano slo-vensko-hrvaško govorico. Vsi smo se razšli z upanjem, da se prihodnje leto spet vidimo.
T. P.
if		Stran 7S
	Četrtošolci šole Leskovec	
Botra Jesen že prihaja v naše kraje. Česa se naši četrtošolci v tem letnem času
najbolj veselijo?
Jesen je prečudovita, veselim se, da bodo drevesa v lepih jesenskih barvah ...
... veselim se peke kostanjev, saj jih imam zelo rad.
luka Lovenjak 5. r. OŠ Leskovec
• •. veselim se trgatve in siliranja koruze.
%
... veselim se, da bom pobirala kostanje, jedla sadje in kuhane kostanje.
... veselim se sprehoda po gozdu, nabiranja orehov in grozdja.
Anita Belšak
Lucija Voglar
... veselim se sprehoda po gozdu.
... rada pometam listje in grem v trgatev.
... veselim se pospravljanja poljskih pridelkov.
Rene Jančič 5. r. OŠ Leskovec
... veselim se, da bom obirala grozdje, pobirala kostanje in grabljala listje.
... veselim se nabiranja gob.
... veselim se, da bom pomagal pri stiskanju grozdja.

Poletni gostovanji FD Lancova vas na Slovaškem in
Poljskem
Člani FD Lancova vas so znani po svojih gostovanjih v tujini, kjer ljudsko izročilo domačega kraja in okolice z veseljem predstavljajo na tujih festivalih. Tudi letošnje poletje ni bilo nobena izjema: 24. in 25. julija so se mudili na 2-dnevnem
gostovanju na Slovaškem, konec avgusta pa so za teden dni odpotovali še v poljske Zakopane.
V kraju Lučky na Slovaškem je konec julija potekalo dvodnevno 13. srečanje folklornih skupin tega dela Slovaške, ki so se ga udeležili tudi člani FD Lancova vas - starejša odrasla FS in pevke FD Lancova vas. Predstavilo se je osem slovaških skupin in Lancovljani kot edini gostje iz tujine. Čeprav je organizatorjem v soboto zagodlo vreme, saj so morali prireditev, ki je bila načrtovana na odru na prostem, prestaviti v bližnjo dvorano, je srečanje uspelo v vseh drugih pogledih. Dvorana je bila nabito polna, lancovski folkloristi pa so se izkazali več kot odlično, saj
je bil njihov program s strani občinstva zelo dobro sprejet, sta o gostovanju na Slovaškem povedala Janko Jeren-ko, strokovni vodja FD, in Franci Gojkošek, predsednik FD Lancova vas. Gostitelji so ob koncu izrazili željo po nadaljnjem sodelovanju s FD
iz Lancove vasi.
V ZAKOPANIH NAGRADA ZA IZVIRNOST,
PEVCI OSVOJILI
BRONASTO
PRIZNANJE
Konec avgusta pa so se člani FD podali še na 7-dnev-no gostovanje na Poljsko, v mesto Zakopane, saj je tam od 21. do 28. avgusta potekal 42. mednarodni folklorni festival — Zakopane 2010. Na gostovanje so se v spremstvu strokovnih vodij J. Jeren-ka, Nežke Lubej in pred. F. Gojkoška odpravili pevci, muzikanti in odrasla FS. Naj spomnimo, da so bili Lancovljani na tem festivalu že leta 2004, in takrat je bilo rečeno, da lahko neka skupina
ponovno gostuje po 5 letih. Poudarek letošnjega festivala je bil na tem, da so se ga lahko udeležile le skupine, ki delujejo na hribovitih in v goratih območjih svoje dežele. J. Jerenko je ob tem povedal, da so tako izkoristili bližino Haloz, saj Lancova vas na neki način leži »za haloškimi vrtami« (enak naslov nosi tudi prva kaseta pevcev in pevk FD). Na festivalu se je letos predstavilo 17 skupin; 13 tujih (iz Grčije, Turčije, Makedonije, Srbije, BiH, Italije, Bolgarije, Romunije, Argentine, Portugalske, Francije, Češke in Slovenije) in 4 domače skupine. Glavni prireditveni prostor je bil pod velikim šotorom, v soboto pa so se prav vse skupine predstavile še na zunanjem odru in v povorki.
J. Jerenko nam je povedal, da so za tekmovalni del pripravili nastop, katerega rdeča nit je pesem jaz pa v gorico grem, v programu pa so prikazali opravila v vinogradu, od začetka del do stiskanja grozdja in pitja vina. Ker torej opravila zajemajo celo
leto, so v nastop vključili še del pustnih likov (koranta, kojiča in pokača) in njihovo poslanstvo.
Iz Poljske pa so lancovski fol-klorniki zraven nepozabnih spominov na odlično gostovanje prinesli še dve nagradi: pevci so za svoj nastop osvojili bronasto priznanje, celotna skupina pa je dobila posebno priznanje za »izvirno in prisrčno predstavitev pleso^ pesmi, šeg in navad svojejT kraja«. »13-članska komisija, sestavljena iz sodnikov-oce-njevalcev iz različnih držav, je ob končni razglasitvi rezultatov še posebej poudarila, da je bil letošnji poudarek na izvirnosti prikaza ljudskega izročila skupine, na kakovostni izvedbi in celostni podobi skupine. Prav tako pa je bila skupna ugotovitev komisije, da se kakovost FS na tem festivalu iz leta v letu dviguje in nadgrajuje,« je še povedal Jerenko.
Sicer pa so Lancovljani gostm vanje izkoristili še za ogli? naravnih in kulturnih znamenitosti, ki jih v tem kraju in bližnji okolici prav goto-
Pevci so s svojim nastopom navdušili občinstvo in ocenjevalno komisijo ter domov prinesli bronasto priznanje.
Za tekmovalni del festivala v Zakopanih so pripravili nastop Jaz pa v gorico v grem, vanj pa vključili tudi pustne like naših krajev.
vo ne manjka. Zakopane so bivalcev, v poletnih mese-namreč turistično zelo razvito cih pa je prijavljenih več kot letovišče v Visokih Tatrah, ki 100.000 ljudi. Med drugim ima med letom 27.000 pre- so si ogledali muzej na pro-
		Iv	Jpakjjj
			
oe skupinski posnetek z gostovanja na Poljskem, na katerega vsem članom ostajajo nepozabni spomini.
Foto: arhiv društva
stem, cerkev, ki je bila zgrajena po atentatu na papeža Janeza Pavla II. (v zahvalo, da je ostal pri življenju), bili na sprejemu pri tamkajšnjem županu, veliko zanimanja pa je pritegnila bližnja skakalnica, po kateri je kraj tudi najbolj poznan.
»TAKIH GOSTOVANJ BI Sl ŽELEL ŠE VEČ«
Ko smo strokovnega vodjo Jerenka povprašali, po čem si bo najbolj zapomnil letošnje gostovanje na Poljskem, je odgovoril: »Celotno dogajanje na festivalu mi bo ostalo še kar nekaj časa v spominu. Vesel sem, da so naši člani dali na nastopih vse od sebe,
točno tisto, kar se je od njih pričakovalo. Zraven številnih nastopov pa smo imeli čas tudi za skupna druženja, na katera mi ostajajo lepi spomini. Takih gostovanj bi si želel še več!« F. Gojkošek pa je svoje vtise strnil z besedami: »Za vse udeležence je bil to krasen teden, bilo je nepozabno gostovanje. Na nastopih smo uživali, saj smo bili maksimalno pripravljeni. Hkrati pa smo se imeli lepo tudi v prostem času. Dokaz, da smo se res odlično odrezali, pa sta tudi priznanji, ki smo ju prinesli domov, in povabila na nova gostovanja.«
P. Krajnc
Šahovski turnir v Leskovcu
V soboto, 18. septembra, je v okviru SD Leskovec Bar Desetka organiziral šahovski turnir, ki je bil na visokokakovostni ravni, saj sta bila med udeleženci dva šahovska mojstra: Martin Majcenovič iz Zavrča in Branko Cvetko ^Ptuja, nekaj pa je bilo tudi prvokategornikov.
Vse prisotne je v imenu SD Leskovec nagovoril Vinko Mlakar, ki je povedal, da sega začetek delovanja ŠD Leskovec nekje v leto 1963.
V tistem času sta bili glavni dve panogi: nogomet in smučarski skoki. Le kdo se ne spomni legendarnih smučarskih skokov v Strmcu? Tudi šah je skozi leta pridobival na popularnosti. Kot nam je povedal lastnik Bara Desetka H ari, ki je bil poleg organizatorja tudi sponzor šahovskega turnirja, se je sam za šah navdušil v osnovni šoli. Takrat ga je tudi z veseljem in redno igral. Sicer je to prvi šahovski turnir, ki ga je organiziral
Turnir je nadzoroval sodnik Franc Vidovič.
‘
Med udeleženci turnirja so bili tudi šahovski mojstri.
Bar Desetka, a upajo, da bo postal tradicionalen in da bo drugo leto med udeleženci še več šahovskih mojstrov. Da je vse potekalo brez zapletov, je poskrbel sodnik Franc Vido-
• V • I'l • v v
vic iz Kepisc.
LESKOVŠKA GOLAŽIJADA PRESTAVLJENA NA 16. OKTOBER
Za prva tri mesta so bili podeljeni pokali, ŠD Leskovec je
podelilo klopotec, nagrajena pa sta bila še najboljši domačin in tudi zadnjeuvrščen na turnirju. Hkrati je bila napovedana tudi druga golažijada, a je žal zaradi slabega vremena prestavljena na soboto, 16. oktobra 2010. Zanimivo pa bo tudi zadnji vikend v oktobru, saj praznuje Bar Desetka dve leti delovanja. Obljubljajo dobro zabavo in veliko presenečenje. Vabljeni!
NZ
Nogometni klub Tržeč
Lansko tekmovalno sezono so nogometaši iz Tržca končali na sredini lestvice, kar pa ni potešilo njihovih ambicij. Zaradi tega so se pred letošnjo sezono okrepili z nekaj novimi igralci, zamenjavo pa so izvedli tudi na trenerskem mestu.
Trener članske ekipe je postal Robert Pečnik, mlajše selek-
cije pa je prevzel Bojan Emeršič. To se jim je obrestovalo, saj so v štirih kolih novega prvenstva dosegli štiri zmage. Vse ljubitelje nogometa pa vabijo, da jih pridejo bodrit na tekme, posebno domače, saj se vedno dogaja kaj zanimivega.
Jože Junger
Nogometaši Tržca so v štirih kolih novega prvenstva dosegli štiri zmage.
Foto: JJ
Srečanje nekdanjih videmskih sošolcev
V soboto, 28. avgusta, so se ponovno srečali sošolci, ki so
pred 40 leti zapustili osnovno šolo v Vidmu pri Ptuju. Ze
tradicionalno se srečujejo vsakih pet let.
Srečanja so vedno prijetna, tako je bilo tudi tokrat. Sicer jim je letos zagodlo slabo vreme. Načrtovali so pohod po Halozah, a so morali načrte spremeniti. Dobili so se ob 18. uri v gostišču Pri treh lipah. Skupaj so se odpravili do župnijske kleti v Vidmu, kjer jih je sprejel župan Friderik Bračič. Po degustaciji v kleti so nadaljevali veselo druženje. Kot vsako leto so naredili tudi skupinsko fotografijo za spomin. Ob prijetni glasbi in plesu so obu-
jali spomine, stekli so številni prijetni pogovori o dneh, ko so skupaj sedeli v šolskih klopeh. Po večerji so imeli medsebojno obdarovanje, tako kot že vsako leto doslej. Izmenjajo si namreč simbolična darila. Prijetno jih pa je presenetil sošolec, član skupine Veseli Jožeki. Ti so jim zaigrali in popestrili zabavo. Prijeten večer je seveda hitro minil, saj je bila družba živa in vesela. Sledila je obljub^ da se ponovno srečajo čez p c
Nekdanji sošolci se srečujejo vsakih pet let, letos pa so nazdravili že 40-letnici, odkar so se poslovili od osnovne šole.
Foto: Langerholc
Regijsko srečanje upokojencev dobro obiskano
Pokrajinska zveza društev upokojencev Spodnje Podravje, v katero spadajo tudi društva upokojencev z našega konca, je 5- septembra v prireditvenem šotoru v Moškanjcih organizirala že 8. srečanje upokojenk in upokojencev. Na druženju se je zbralo več kot tisoč upokojencev s širšega ptujskega in ormoškega območja, že uvodoma jih je pozdravil Franc Koderman, predsednik Pokrajinske zve-
ze DU Sp. Podravje, pozdravila pa jih je tudi podpredsednica stranke DeSUS Marija Gjerkeš. Slavnostna govornica je bila predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak. Ta je med drugim poudarila, da so upokojenci pomemben del slovenske družbe, a so prevečkrat odrinjeni ob rob, kar želijo v najštevilnejšem združenju v državi v prihodnje spremeniti in ravno
pred lokalnimi volitvami tudi bolj opozoriti nase. Poudarila je, da morajo prav starejši sami v prihodnje poskrbeti, da se pokojnine ne bodo zmanjšale, da bo država bolj prisluhnila revnim upokojencem in tistim, ki so pomoči še kako potrebni.
O pomenu druženja ljudi v tretjem življenjskem obdobju, ki jih na širšem ptujskem območju skozi leto ne manjka,
pa je Franc Koderman dejal:	kojenke in upokojence zelo
»Ta druženja so za naše upo- pomembna, saj si le-ti želijo
Pogled med goste na osmem srečanju upokojencev v Moškanjcih
Prireditveni šotor na letališču v Moškanjcih je bil tudi letos dobro zaseden, vzdušje pa že po pričakovanju dobro.
še več skupnih druženj, in v pokrajinski zvezi skrbimo, da tega ne manjka. Veseli so povabila na regijsko srečanje in s to tradicijo želimo nadaljevati. Seveda pa si upokojenci želimo, da bi bilo čim manj zapletov na jesen življenja, predvsem pa, da bi naše pokojnine ostale vsaj takšne, kot so sedaj, da se stroški življenja ne bi dražili. Za nas upokojence to ni dobro, bomo pa si tudi v prihodnje prizadevali, da bomo svoje člane podpirali v njihovih prizadevanjih, da se bomo zav-
zeli za pravice upokojencev v državi ter da bomo skrbeli, da bo vsem nam na jesen življenja lepo, družabno.«
V kulturnem programu so nastopili pevci in godci iz Velike Nedelje, Ptuja, Turnišč in Markovcev, najboljšim ekipam in posameznikom, ki so se dobro odrezali v različnih športih, pa so podelili pokale in medalje. Za dobro vzdušje so poskrbeli Jurovski gadi, za gostoljubnost in dobro postrežbo pa ekipa Perutnine Ptuj.
TM
i V 5
Najboljši upokojenci na športnih igrah, ki so na srečanju prejeli pokale in nekateri celo medalje.
V DU Videm aktivni, družabni
Društvo upokojencev Videm je bilo dejavno tudi v poletnih mesecih. Po uspešnem izletu po Primorski in Krasu smo se udeležili tudi športnih iger na Selih, kjer je zmagal ekipa D (J Majšperk. Majšperčani so tudi nosilci teh zanimivih iger v prihodnjem letu.
V avgustu smo organizirali izlet na Pohorje, kjer smo si ogledali zanimivo turistično kmetijo, ki gostom nudi vse, kar je mogoče, predvsem pa domačo hrano in pijačo jabolčnik (tuklo), ki je
v naših koncih skoraj več ne poznamo. Kmetija ima veliko zemljišče, na katerem gojijo divjačino za lastno uporabo, z veseljem pa jo seveda ponudijo gostom. Po ogledu celotne kmetije in degustaciji kmečkih izdelkov smo se odpravili na ogled zasebne pivovarne, kjer so nam ponudili več vrst okusnega piva in nam razkazali celotno proizvodnjo. Po dobri naši in njihovi malici smo se zadovoljni odpeljali na Pohorje, v znano gostišče Smogavc, kjer nas je čaka-
lo pravo pohorsko kosilo. Lepo smo se spet okrepčali in se zvečer zadovoljni vrnili domov.
V septembru smo se udeležili srečanja društev upokojencev Sp. Podravja v Moškanjcih, kjer je bila osrednja govornica predsednica slovenskih upokojencev Mateja Kožuh Novak. Za dobro voljo in prijetno počutje so skrbeli Jurovski gadi, za okusno malico je poskrbela ekipa Perutnine Ptuj, iz DU Videm pa se je srečanja udeležilo okrog 40
članov. Takih srečanj si še želimo.
Tudi v jesenskih mesecih pripravljamo zanimiv program; družili se bomo na pohodu, kolesarjenju, martinovanju in na zaključku leta. Čaka nas veliko prijetnih druženj. Vabljeni, da se nam pridružite.
Franc Koderman, predsednik DU Videm
Marija Merkuš, z dekliškim priimkom Gojkošek, rojena 8. septembra 1920 v Trnovcu, je praznovala častitljivih 90 let. Jesen življenja preživlja s hčerko Frančko na Selih 3. Bila je peti otrok Gojkoško-ve družine, iz katere izhaja zelo znan pater, minorit dr. Marjan Gojkošek, ki je napisal in uglasbil pesem v čast Ptujskogorski materi božji in jo vidovski pevci tudi pojejo. Jubilantka z veliko potrpežljivostjo prenaša izgubo nog s pomočjo čudovitih otrok, snahe, vnukov in pravnukov. V zakonu je rodila tri hčerke in dva sina; enega od sinov
90 let Marije Merkuš iz Sel
pa je izgubila v nesreči. Razveseljuje jo pet vnukov in štirje pravnuki, ponosna pa je tudi že na svojo pravnukinjo. Z ženo pokojnega sina je v dobrih odnosih, saj je snaha njena soseda. Gospa Marija je bila gospodinja in je na kmetiji pridno skrbela za svojo družino.
Za takšen jubilej se je spodobilo, da smo jo obiskali župan Friderik Bračič, pater Tarzicij, ki je bil učenec njenega brata dr. Marjana, upokojenke DU Sela in Karitasove sodelavke Rozika, Vida in Nada.
Vsi želimo gospe Mariji trdnega zdravja, tako lepega zna-
čaja, njenim najbližjim pa se nego mame, babice, tašče in
v imenu vseh lepo zahvalju- prababice.
jemo za skrbno in ljubeznivo	Nada Galun
Marija Gojkošek na 90 rojstni dan v družbi župana, p. Tarzicija Kolenka, predstavnic DU Sela in sodelavk župnijske Karitas.
Foto: Frančka Merkuš
Pobrežanke skupaj na kolesih
V nedeljo, 22. avgusta, so se članice Društva žensk Pobrežje podale na kolesarski izlet. Zbrale so se pred Vaškim domom Pobrežje, nato jih je pot vodila v smeri Lovrenca. Ko so se vračale nazaj, so se ustavile v Gostilni Rajh v
Dražencih, kjer so se okrepčale z malico in malce poklepetale. Sledila je skupinska fotografija, nato pa jih je pot vodila proti domu.
PRVI JESENSKI DNEVI BODO
Pri spravilu buč jim je bilo vreme res naklonjeno, manjkala pa ni niti dobra volja.
Foto: Stanka Letonja
Skupinska fotografija s kolesarskega izleta
Foto: Nada Novak
POSVEČENI BUČAM Pobrežje pripravile razstavo Ker se bliža jesenski čas spra- jedi in izdelkov iz buč. Prvi vila pridelka, so bile zelo praznik, ki je zaobjel vsa dela, dejavne tudi pri teh opravi- ki so se skozi leto odvijala, tj. lih. Buče, ki so jih posadile sajenje, okopavanje ter pobi-v mesecu maju, so namreč ranje pridelka na star tradici-že dozorele, zato so pride- onalen način, so poimenovale lek pobrale, na prvi jesenski »Poklon jeseni«, dan pa so v Vaškem domu	Stanka Letonja
Povabilo na 4. srečanje ljudskih pevcev in godcev
Letošnje leto bodo pevci Folklornega društva Pobrežje obeležili 12. obletnico, kar pomeni dvanajst let ohranjanja tradicije ljudskega petja, ljubezni do ljudskega izročila, veselja do petja in druženja. Delujejo pod vodstvom Terezije Simenko, izdali pa so že tudi zgoščenko, na kateri je dvanajst pesmi. Vsi ljubitelji
domačega in ljudskega petja ste vabljeni na 4. srečanje ljudskih pevcev in godcev, ki bo 16. oktobra, ob 17- uri v Vaškem domu Pobrežje, kjer boste lahko prisluhnili štirinajstim skupinam tako iz naše kot iz sosednjih občin.
Stanka Letonja
Utrinki z lanskoletnega 3. srečanja ljudskih pevcev Folklornega društva Pobrežje
Foto: Stanka Letonja
Na Bogračfestu tudi Haloški avanturisti
Zadnjo avgustovsko soboto se je v organizaciji podjetja Turizem Lendava na Glavni ulici v Lendavi odvijal že 5. Bogračfest. Bograč je tradicionalna jed, ki se pripravlja ob raznih družabnih dogodkih in ob kulinaričnem izročilu ohranja tudi skrivnostnost pri sami pripravi.
Da so bile zastopane tudi naše ^krve, so poskrbeli »Haloški avanturisti«. Gorazd Gru-la, Bojan Trafela in Srečko Bedrač so bili tisti kuharski mojstri, ki so s 158 točkami
zasedli 11. mesto, pri čemer gre omeniti, da je tekmovalo kar 56 ekip. Le deset točk več so prejeli zmagovalci, tako da smo lahko na naše fante, ki so se borili z ekipami predvsem iz prekmurskega konca, ponosni. Bogračfesta so se tokrat udeležili že četrtič, in čeprav jim vreme ni bilo naklonjeno, je desettisočglava množica z veseljem okušala to prav posebno kulinarično posebnost.
Stanka Letonja
Tako so naše barve v Lendavi zastopali »Haloški avanturisti«, ki so zasedli zavidljivo 11. mesto.
Foto: arhiv ekipe
Prehlad in gripa
nasvet za zdravje
Prehlad je najpogostejša virusna okužba zgornjih dihal. Začne se s splošno utrujenostjo, bolečinami v žrelu, zamašenim nosom ali izcedkom iz nosu. Suh kašelj in hripavost se včasih pojavita, ko izcedek že mine. Prehlad lahko spremljata tudi povi-
šana telesna temperatura in glavobol. Simptomi prehlada trajajo tri do deset dni. Do zapletov lahko pride zaradi bakterijskih okužb, predvsem obnosnih votlin in srednjega ušesa.
Gripa je zelo nalezljiva in pogosta okužba dihalnih poti.
Povzročajo jo virusi, ki prizadenejo nos, žrelo in pljuča. Spremljajo jo povišana telesna temperatura, mrazenje, suh kašelj, glavobol, bolečina v mišicah in sklepih ter utrujenost. Pri okužbah dihal je najbolj nevarna in pogosta pljučnica. Zelo redko se poja-
vijo kihanje, izcedek iz nosu in bolečina v žrelu.
Gripa in prehlad se širita kapljično, pri kašljanju in kihanju, lahko tudi z neposrednim stikom z bolnikom in okuženim predmetom. Telo pred mikrobi ščitijo predvsem koža in sluznice,
saj preprečujejo, da bi vdirali v telo. Nekaterim mikrobom to vseeno uspe in tako lahko povzročijo različne okužbe. Telo je razvilo imunski sistem, ki z zapletenim delovanjem prepoznava tujke in se bojuje proti njim. Prehlada se bomo ubranili, če bomo okrepili obrambne sposobnosti svojega telesa:
•	poskrbimo za uravnoteženo prehrano, bogato z vitamini in minerali;
•	z redno telesno vadbo in gibanjem na svežem zraku;
•	izogibajmo se čezmernemu pitju alkohola in kave ter kajenju;
•	izogibajmo se javnim in zaprtim prostorom, kjer je hkrati veliko ljudi;
•	dihamo skozi nos, ki je odličen fdter za viruse;
•	ne pozabimo na preventivne ukrepe: roke si pogosto umivamo z milom in s toplo vodo (še zlasti, ko smo v stiku s prehlajeno osebo ali z okuženim predmetom), z rokami se ne dotikamo nosu in oči, uporabljamo papirnate robčke in jih takoj zavržemo.
Tudi pozitivno razmišljanje, veselje do življenja, zadovoljstvo in dovolj spanja krepijo
telesno odpornost. Ob hitrem življenjskem tempu pogosto pozabimo na zdravo življenje, zato obrambne sposobnosti telesa oslabijo in pojavita se prehlad in gripa. Najboljša obramba je učinkovit imunski sistem, zato moramo pravočasno poskrbeti za njegovo okrepitev.
Kako si lahko pomagamo sami, če zbolimo?
Ostanite doma in počivajte, še posebej, če imate povišano telesno temperaturo. Pijte veliko tekočine (čaj lipe, bezga, sadni sokovi). Prehladne simptome si olajšate in odpravite z zdravili za samo-zdravljenje, ki jih dobite v lekarni:
•	tablete in napitki proti vročini in bolečinam;
•	kapljice za nos,
•	sirupi in tablete, ki umirijo suh kašelj - antitusiki (jemljemo jih zvečer);
•	ekspektoransi, ki redčijo sluz, ki se nabira v dihalih, in tako pomagajo pri izkašljeva-nju (uporabimo jih samo čez dan);
•	antiseptiki za usta in žrelo, ki odpravijo neprijetno ske-lenje in bolečine v žrelu ter olajšajo požiranje;
•	pri hripavosti in suhem kašlju so priporočljive tablete z izvlečkom islandskega lišaja. Da skrajšamo čas trajanja bolezni, lahko zaužijemo visoke doze vitamina C, priporočljivi pa so pripravki, ki vsebujejo izvleček ameriškega slamnika. Pripravke ameriškega slamnika priporočamo tudi preventivno.
V	lekarni lahko tudi kupite kombinirana zdravila za lajšanje težav pri prehladu in gripi, vendar so primerna le, ko so prisotni vsi našteti simptomi gripe ali prehlada.
V	določenih primerih je kljub samozdravljenju treba obiskati zdravnika:
•	nosečnice, majhni otroci, starejši bolniki in bolniki s kroničnimi boleznimi srca in dihal;
•	prehladni simptom traja dlje kot sedem dni;
•	če traja suh dražeč kašelj dlje kot dva tedna;
•	če telesna temperatura presega 39 stopinj več kot tri dni (pri otrocih dva dni);
•	če se pojavijo težave z dihanjem in bolečine v ušesih. Najboljša zaščita pred gripo je cepljenje. Cepiva vsebujejo mrtve ali oslabljene mikroor-
ganizme (bakterije in viruse). To so virusi, proti katerim po cepljenju v telesu nastane zaščita. Cepljenje se še posebej priporoča pri:
•	ljudeh, starejših od 60 let;
•	zdravstvenih in pedagoških delavcih;
•	varovancih domov za ostarele in negovalnih domov. Večje tveganje za pojav zapletov pri gripi je pri odraslih in otrocih z boleznimi:
•	bolezni srca in obtočil,
•	kronične bolezni dihal,
•	kronične bolezni jeter,
•	diabetes,
•	slabokrvnost.	,
Cepljenja pa ne priporoči mo:
•	nosečnicam;
•	otrokom, mlajšim od enega leta;
•	bolnikom, ki prejemajo imunosupresivno terapijo;
•	vsem, ki so alergični na sestavine cepiva,
•	osebam s povišano telesno temperaturo ali akutno okužbo.
Tatjana Ules Kozoderc, mag. farm., Lekarniška podružnica Videm pri Ptuju
f
Varna vožnja s traktorji v cestnem prometu -preventivni nasveti policije
Za jesen in pomlad je značilno tudi veliko kmetijskih opravil v naravnem okolju. Pri delih se pogosto uporabljajo traktorji, ki so konstruirani za vožnjo, vleko ali potiskanje traktorskih priključkov, za pogon teh priključkov ali za vleko priklopnega vozila.
Upoštevajte cestnoprometne predpise in naslednja pravila:
• Traktor naj vozi voznik, ki ima veljavno vozniško dovoljenje kategorije F, je
usposobljen za delo s traktorjem in traktorskimi priključki ter ni pod vplivom alkohola, mamil ah psihoaktivnih zdravil.
•	Traktor mora biti registriran, tehnično brezhiben s prižganimi in čistimi lučmi ter odsevniki in ustrezno opremljen z rumeno rotacijsko lučjo, če ima pripet priključek, ki je širši od traktorja.
•	Na traktorju naj se prevaža le toliko oseb, kolikor je sedežev. Na traktorskih
priključkih oseb ni dovoljeno prevažati!
•	Na priklopnem vozilu (prikolici) se sme prevažati do pet oseb, potrebnih za nalaganje in razlaganje tovora, če sedijo na podu priklopnega vozila znotraj stranic.
•	V nobenem primeru se osebe ne smejo voziti na tovoru!
•	Hitrost vožnje morate vedno prilagoditi stanju in razmeram na cesti, po kateri vozi traktor, ter lastnostim in stanju pri-
prosta v zadostni razdalji, da bo vključevanje v promet varno.
•	Pri vožnji z neutrjenih površin na cesto je treba kolesa vedno očistiti, da zemlja ali blato ne padata na cesto.
•	Onesnaženo cesto je treba nemudoma očistiti. Ce tega ne stori ali ne more storiti onesnaževalec sam, cesto na njegove stroške očisti redni vzdrževalec ceste.
•	Tovor ne sme predstavljati nevarnosti ali ovire za druge udeležence v prometu, povzročati škode na cesti in objektih, onesnaževati oko-
lja, zmanjševati stabilnosti vozila, povzročati hrupa nad dovoljenim, zmanjševati preglednosti vozniku, zakrivati naprav vozila in se razsipati ali padati z vozila.
•	Pri vožnji in delu s traktorjem upoštevajte vsa tehnična navodila za traktor in uporabo priključkov.
•	Pri vožnji in delu s traktorjem spoštujte predpise s področja varstva pri delu.
Miran Brumec,
vodja policijskega okoliša
klopnega vozila ali priključka • Pri vključevanju v promet se in tovora na njem ali v njem. morate prepričati, da je cesta
Policisti opozarjamo vse voznike traktorjev, da vozijo previdno in ^Igovorno.
Dodatno usposabljanje za voznike začetnike
S 13. avgustom se je začela izvajati določba 140. člena ZVCP z namenom zmanjšati število prometnih nesreč, v katerih so udeleženi vozniki začetniki. Po tej določbi bo za voznike motornih vozil kategorij A2, A in B, ki bodo prvič pridobili vozniško dovoljenje za eno od teh kategorij, obvezno dodatno usposablja-
Ob pridobitvi vozniškega dovoljenja jim bo izdan tudi karton voznika začetnika za spremljanje njihovega dodat-
nega usposabljanja, ob podaljšanju vozniškega dovoljenja pa bodo morali predložiti tudi potrdilo o opravljenem programu dodatnega usposabljanja za voznika začetnika.
Program obsega vožnjo odličnosti, vadbo varne vožnje in skupinsko delavnico o varnosti cestnega prometa in psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa. Zakon še določa, da se bo moral voznik začetnik omenjenega usposabljanja udele-
Zakon o varnosti cestnega prometa določa, da je voznik začetnik voznik motornega vozila do dopolnjenega 21. leta starosti, voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja ne glede na to, ali je bilo vozniško dovoljenje pridobljeno v Republiki Sloveniji ali v tujini, in voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil katere od kategorij A2, A ali B, čeprav že ima vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorij AM, Al, BI, F ali G. Vozniki začetniki bodo tako morali v začetniškem obdobju opraviti program dodatnega usposabljanja, ki je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela usposabljanja v obsegu 12 učnih ur.
Avtošole bodo izvajale vožnjo odličnosti, ki jo bo moral voznik začetnik opraviti skupaj z drugim delom programa dodatnega usposabljanja.
Foto: Stanka Letonja
žiti v predpisanem zaporedju. Po najmanj dveh mesecih od izdaje vozniškega dovoljenja bo sledil prvi del vožnje odličnosti, zatem v enakem obdobju enodnevna vadba varne vožnje s skupinsko delavnico, ob koncu pa še drugi del vožnje odličnosti po najmanj dveh mesecih od udeležbe na enodnevni vadbi varne vož-
nje. Vožnjo odličnosti bodo izvajale avtošole v cestnem prometu, vadbo varne vožnje bodo izvajali izvajalci s posebnimi dovoljenji, praktični del vadbe varne vožnje pa se bo izvajal na posebej za to urejenih poligonih.
Stanka Letonja
Oktober - mesec požarne varnosti
Pred nami je oktober, mesec požarne varnosti. To je čas, ko gasilci veliko svojega dela usmerijo v promocijo požarne varnosti, v dvig preventive, želijo pa tudi sporočiti, kako blizu in kako daleč sta varnost in nevarnost ter kako pomembna je preventiva, da preprečimo nesrečo, če pa že do te pride, pa tudi na to, da so gasilci tukaj in kako so potrebni.
V	mesecu požarne varnosti bodo PGD v GZ Videm okrepile svojo stalno dejavnost na vseh področjih gasilskega dela. Aktivnosti v mesecu požarne varnosti se bodo odvijale v okviru skupnega programa GZ Videm in <v okviru programov PGD.
V	skupnem programu GZ Videm bomo ponovno pristopili k izvedbi gasilskega avtorelija. Ta omogoča vsestranski prikaz in možnost usposabljanja za vrsto gasilskih dejavnosti, od teoretičnega znanja do uporabe različne gasilske opreme in tehnike pa tudi prikaz različnih veščin. Avtoreli si bo možno tudi ogledati.
Vsa PGD bodo izvajala propagandno dejavnost s plakati in z zloženkami. Namen je ozaveščanje občanov, da ne počnejo stvari, ki bi bile preveč nevarne, oz. naj najprej poskrbijo za ustrezno varnost.
Mesec oktober kot tradicionalno mesec požarne varnosti je v letu 2010 namenjen otrokom, saj smo se že jeseni leta 2009 odločili, da bomo pripravili aktivnosti na temo Mladi in požarna varnost. Splošen naslov aktivnosti, s katerimi se bo oktobra — in z nekaterimi dogodki tudi kas-
neje - naslavljalo ciljno publiko je Ogenj ni igrača. Ciljno je letošnji mesec požarne varnosti namenjen otrokom, starim od 5 do 10 let, torej otrokom zadnjih starostnih skupin v vrtcih in otrokom prve triade na osnovnošolski stopnji. Cilj letošnjega meseca požarne varnosti je predvsem ozaveščanje, izobraževanje in seznanjanje.
Gasilci so pripravljeni obiskati:
—	vrtce in šole, kjer se na sestanku z odgovorno in pooblaščeno osebo za varstvo pred požarom pogovorijo o problematiki požarne varnosti otrok. V šoli in vrtcu se lahko opravi preventivni pregled, po možnosti pa se dogovori za izvedbo vaje evakuacije. Za več navodil o izvedbi vaj evakuacije in normativnih zahtevah obiščite spletno stran Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (http:// www.urszr.si/slo/page.php?sr-c=svl 115.htm);
—	gospodinjstva, v sklopu katerih bivajo otroci, ter se skupaj z njimi pogovoriti o problematiki požarne varnosti otrok. Na tem mestu lahko koristno uporabite pobarvanko, posvečeno letošnjemu mesecu požarne varnosti, in dodatne informacije na spletnih straneh www.sosl 12.si, www.szpv.si in www.gasilec. net.
Oktobra je tudi priložnost, da gasilci naredijo osnovne poteze za svojo promocijo in povabijo vse, ki bi se jim želeli priključiti, v svoje vrste. Se posebej se želi animirati mlade, saj je tu težišče gasilskega kadrovanja. Ge pa gasilcem slednje ne uspe, pa ni odveč ozaveščanje za varno življe-
nje, kajti včasih je potrebno le malo, pa smo ob vse.
Gasilski domovi v mesecu oktobru dobijo posebno podobo, saj člani poskrbijo, da se uredi vse tisto, za kar med letom ni časa. Opravijo se mnoge naloge vzdrževanja in čiščenja, marsikje se opravijo tudi večji posegi, ki imajo vedno za cilj izboljšati delovne pogoje in ambi-ent. Mesec požarne varnosti je tudi čas za vzdrževanje in ureditev gasilske tehnike in opreme ter vsega, kar sodi k potrebam gasilstva.
Urejeni domovi, orodišča in oprema pa nudijo priložnost, da se gasilska dejavnost predstavi javnosti, tj. občanom, in še posebej mladim. Takrat gasilci pokažejo prav vse in to opremo, ki jo imajo, kot na drugi strani potrebe, ki jih mučijo. Cilj je, da se v tem ogledalu vidijo vsi, tisti, ki pomoč in sodelovanje ponujajo, kot tisti, ki to pomoč potrebujejo. In prav bi bilo, da v tej ponudbi in povpraševanju rešimo čim več, kajti lahko se zgodi, da povpraševanje preseže ponudbo. Gasilci se prav radi v tem mesecu tudi pojavijo v šolah, saj imamo skupne interese. Sole so dolžne zagotavljati ustrezni požarni red, evakuacijo in požarni načrt pa tudi usposobiti mladino za ustrezno preventivo, gasilci pa imajo priložnost za trdnejšo in dolgoročnejšo navezavo sodelovanja, kajti gasilski program za mlade je lahko zanimiv
OGENJ NI IGRAČA!
oktober - mesec požarne varnosti
www.sos112.si | wap.sos112.si
celo leto.
Društva tudi pregledujejo hidrante in prav pa bi bilo, da bi vsak občan v svoji okolici poskrbel, da bi bili hidranti brezhibni, saj nikoli ne vemo, kdaj bo napaka zaznamovala tudi naše premoženje. Lastnik hidrantov je občina, upravitelj pa Komunalno podjetje in v sodelovanju obojih je možno zadovoljivo vzdrževati hidrantno omrežje.	j
Kljub temu da govorimo v. mesecu požarne varnosti, pa naj ne bo odveč ugotovitev, da je ta mesec le pika na »i« in da je ta mesec vsak dan, kajti tveganje za neopravljeno delo nas lahko pokliče že danes, da ne čakamo z izzivi na jutri. O ustrezni varnosti je treba misliti že takrat, ko jo imamo, in ne šele takrat, ko smo ogroženi. Naj ne bo odveč, da na mnogo dejavnikov naše varnosti odgovarjamo sami in da neodgovoren odnos za marsikoga pomeni pogubo, prepozna spoznanja pa izgubo.
Mag. Janez Merc
—it		
	Bibliobus ponovno na poti
Poletni čas brezskrbnih počitnic in dopustov je za nami, učenci in dijaki so že sedli za šolske klopi, bibliobus pa je po poletnem predahu ponovno krenil na pot z željo, da knjige in drugo gradivo pripelje do bralcev v njihov domači kraj. Potujoča knjižnica ima v svoji knjižni zbirki približno 35.000 enot gradiva, v
bibliobus, ki sprejme okrog 5.000 enot gradiva, pa redno nameščajo novejše in aktualno gradivo. Vpišejo se lahko prav vsi prebivalci, saj se na knjižnih policah najde knjižno in neknjižno gradivo tako za otroke kot mladostnike in odrasle, izposoja gradiva in članarina pa sta brezplačni.
Knjige so ključ do zaklada modrosti; knjige so vrata v deželo užitkov; so steze, ki vodijo navzgor; knjige so naše prijateljice.
Pridite, berimo!
(Emilie Poulsson)
Pripravila: Petra Krajnc
URNIK BIBLIOBUSA na območju občine Videm (september-december 2010):
POSTAJALIŠČE	DAN, URA	SEP.	OKT.	NOV.	DEC.
Videm (osnovna šola)	sreda, 8.30—10.00	1. in 22.	13.	3. in 24.	15.
Leskovec (osnovna šola)	sreda, 10.30—12.00	1. in 22.	13.	3. in 24.	15.
w	 Sela (osnovna šola)	sreda, 12.30—13.30	1. in 22.	13.	3. in 24.	15.
Lancova vas (vaški dom)	četrtek, 9.30—10.00	9. in 30.	21.	11.	2. in 23.
Pomembni mednarodni, svetovni in evropski dnevi
V preteklih mesecih smo obeležili svetovni dan mladih, boja proti nepismenosti, preprečevanja samomorov, prve pomoči, ohranjanja ozonske plasti, alzheimerjeve bolezni, jezikov, turizma, gluhonemih, srca itn.
SVETOVNI DAN PRVE QPM0ČI
Letošnji svetovni dan prve pomoči, ki ga obeležujemo 11. septembra, je bil v znamenju akcije Prva pomoč - pomagam prvi. Z omenjeno akcijo ozaveščanja želijo pristojni opozoriti, kako je znanje o prvi pomoči nujno potrebno obnavljati ter nadgrajevati, saj se posamezne stvari na tem področju spreminjajo in poso-
dabljajo vsakih nekaj let. Kadar pride do nezgode, je pomembno, da poznate tel. številke, kam poklicati in kaj sporočiti:
112	center za obveščanje
113	policija KDO kliče?
KAJ se je zgodilo?
KJE se je pripetila nezgoda?
KDAJ se je zgodilo?
KOLIKO oseb je treba oskrbeti? KAKŠNE znake poškodb ali bolezni kažejo prizadeti?
KAKŠNO pomoč potrebujemo?
SVETOVNI DAN ALZHEIMERJEVE BOLEZNI
21. september je obeležen kot svetovni
dan alzheimerjeve bolezni. Gre za bolezen, ki je najpogostejši vzrok demence. Je bolezen, ki na še ne popolnoma pojasnjen način povzroča spremembe v možganih. V možganih bolnikov se odlagajo določene snovi, to pa postopno privede do odmiranja možganskih celic (nevronov). Zmanjševanje števila nevronov pri bolniku se navzven kaže z upadanjem spoznavnih sposobnosti oz. kot napredujoča demenca. Zato govorimo tudi o alzheimerjevi demenci.
Pripravila: Stanka Letonja
AS prevajanje in izobraževanje Aleksandra Špurej, s. p.
Videm 4 d, 2284 Videm pri Ptuju
Kontakt:
tel. 041 237 925
info@as-prevajanje.si
www.as-prevajanje.si
Nudimo:
—	navadno in uradno prevajanje iz nemščine in angleščine
—	tečaje za odrasle in mladino
—	tečaje za podjetja
—	individualno učenje tujih jezikov
—	inštrukcije za OŠ, SŠ in fakultete
—	lektoriranje
Vladimir Sitar, Vaš kandidat za župana
Vladimir Sitar se je rodil 23. 2. 1961 na Ptuju. Diplomiral je na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za šport — profesor športne vzgoje. Ze več kot 25 let je uspešen samostojni podjetnik.
Od leta 1975 se tudi aktivno ukvarja z različnimi športi, predvsem s kickboxingom. Je dolgoletni uspešen trener,
V našem programu imamo naslednje načrte, za katere se bom posebej zavzemal: SKLADNEJŠI RAZVOJ
•	Skladnejši in stabilnejši razvoj občine, sprejem dolgoročnega razvojnega programa, v katerem bi se morali videti sleherni zaselki občine v svojem razvoju; ni pametna vsaka investicija. Cilj je, da bi se denar naše občine uporabil čim bolj učinkovito. Vsaka investicija potrebuje jasno in transparentno financiranje. PRORAČUN
•	Občinski proračun mora biti pregleden, jedrnat in vsakomur dostopen dokument. Pri pripravi in oblikovanju proračuna bi morali občani sodelovati v javni razpravi. KANALIZACIJA
•	Čimprejšnja izgradnja kanalizacijskega sistema in čistilne naprave ter tudi čimprejšnja vključitev gospodinjstev na čistilno napravo. VODOVOD
•	Vzporedno z izgradnjo kanalizacije narediti vse, da se čim prej zamenjajo vse azbestne cevi za vodovod s cevmi, ki zdravju niso škodljive, in bi na ta način lahko občanom končno zagotovili zdravo pitno vodo. ELEKTRIKA
ki je ustvaril svetovne prvake - Nadjo Šibila in Mateja Šibilo. Pri njem je leto in pol tudi uspešno v kickboxingu nastopal Dejan Zavec. Po večletnem delu kot selektor reprezentanc Slovenije je sedaj predsednik Kickboxing zveze Slovenije. Dolgo let je bil predsednik Športne zveze Mestne občine Ptuj, trenutno
•	Narediti tudi več na posodabljanju električnih vodov v občini in skladno s tem težiti, da se čim več vodov skrije v zemljo.
TELEFONIJA
•	Rešiti problem mobilnih telefonskih signalov, v občini Videm je namreč še veliko točk, ki nimajo signala, in kar najbolj boli, je to, da naši občani na račun močnih signalov iz sosednje Hrvaške vsak mesec plačujejo velike položnice.
PLOČNIKI
•	Nadaljevanje izgradnje pločnikov v strnjenih naseljih - povečuje se varnost pešcev. CESTNA RAZSVETLJAVA
•	Začeti z redukcijo cestne razsvetljave v smislu izklopov luči po določeni uri zvečer — razsvetljeno naj bi bilo samo na križiščih in mogoče vsaka tretja ali pa peta luč med 23. in 4. uro zjutraj, s tem bi veliko prihranili za druge projekte v občini in bi istočasno varovali naravo.
ASFALTIRANJE
•	Skupaj z občani v haloškem delu narediti vse, da se v naslednjem štiriletnem obdobju asfaltirajo vse ceste, ki služijo občanom za prevoze — s tem bi se rešili velikih akcij gramoziranja in številnih
pa je predsednik Športne zveze Videm. Je član Olimpijskega komiteja Slovenije, kjer je tudi v Nadzornem odboru. Vladimir je napisal tudi 2 knjigi o športu (kickboxing). V dolgi športni karieri je prejel tudi številna priznanja: Mednarodnega olimpijskega komiteja, Olimpijskega komiteja Slovenije, Mestne
strojnih ur pri popravilu cest po močnem deževju, vsako pomlad bi se izognili sanaciji, izboljšana cestna infrastruktura pa bi zadržala občane na tem območju in pripeljala še kakšnega novega občana. SANACIJA CEST
•	Vsako leto je treba sanirati tudi obstoječo asfaltno mrežo, saj zime in vodna neurja vsako leto poškodujejo kar veliko cest, redno vzdrževanje druge komunalne infrastrukture, med katerim je zelo pomembno pravočasno pluženje, košnja trave ipd., kar zagotavlja večjo varnost naših občanov.
UREDITEV TRGA VIDEM
•	Ureditev trga (centra) naselja Videm — tlakovani pločniki, razsvetljava in dokončanje kanalizacije, mogoče ob izgradnji pločnikov razmišljati tudi o napeljavi zemeljskega plina.
ODPIS ZEMLJIŠČ, LASTNIŠKA. RAZMERJA
•	Sprejetje dolgoročnega programa za odmero in odpis zemljišč občinskih cest ter v proračunu občine zagotoviti vsaj minimalna sredstva za začetek reševanja te velike problematike v naši občini Videm — veliko kilometrov
SDS
občine Ptuj, Občine Videm, Bloudkovo priznanje, priznanja mednarodnih športnih organizacij.
cest, med njimi že asfaltira« nih, ni lastniško urejen in, in številni občani plačujejo davek za te ceste kot za njivo ali travnik, ker ceste niso odmerjene in lastniško prenesene na občino.
KULTURNI, ZGODOVINSKI OBJEKTI, DVORANE
•	Pomoč pri obnovi kulturnih in zgodovinskih objektov ter dvoran.
KMETIJSTVO
•	Zavzemal se bom za razvoj kmetijstva, ki bi poleg zagotavljanja normalnih razmer za pridelavo hrane opredelilo tudi skrb za poseljenosr podeželja - Haloz in bi im J: tudi okoljevarstveno funkcijo, zato bi občina morala tudi v občinskem proračunu v prihodnje zagotoviti sredstva za subvencioniranje programov. ŠPORT
•Pri športni dejavnosti se bom zavzemal za še bolj pomembno vlogo Športne zveze občine Videm; za pravično financiranje športnih društev na podlagi javnega razpisa z odpravo nekih birokratskih ovir. Pri športu se bom tudi zavzemal za zagotovitev ustreznih športnih objektov, ki bi služili individualnim in ekipnim športom. VEČNAMENSKA DVO-
PROGRAM ZA LOKALNE VOLITVE 2010
Za občino Videm- SDS
zmagujemo skupaj!


RANA
•	Videm si zasluži eno pravo kulturno in športno dvorano
—	idejne zasnove so narejene, potrebno jih je čim prej uresničiti.
DOM UPOKOJENCEV
•	Zavzemal se bom za celovito oskrbo starejših občanov in pomoči potrebnih na domu, potrebno pa je čim prej pristopiti k rešitvi izgradnje Doma upokojencev v Vidmu
—	s tem bi obdržali svoje ostarele občane v domači občini, odprla bi se nova delovna mesta.
POKOJENCI
Zavzemal in podpiral bi pestre dejavnosti društev upokojencev. PODJETNIŠTVO
•	Zavzemal se bom za učinkovit razvoj srednjega in malega podjetništva, obrti in turizma v občini — vztrajati je potrebno pri izgradnji industrijske cone v občini v novi gramoznici, pritegniti čim več podjetij in obrtnikov
—	s tem bi pridobili številna delovna mesta. V občini bi se za vse, ki bi z vlaganjem v razvoj zagotavljali nova delovna mesta, zavzemal, da bi
li nekaj let oproščeni plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. PROSTORSKO NAČRTOVANJE
•	Zavzemanje za ugodne, predvsem pa hitrejše rešitve vlog s področja prostorskega načrtovanja ter omogočiti uvedbo razpršene gradnje na haloškem (hribovitem) območju naše občine.
turizem
•	Trudil sem bom narediti čim več na področju turizma v občini Videm. Treba je pripeljati turiste v občino, še prej pa je treba pomagati pripraviti tudi turistično ponudbo
—	Haloze so idealna, enkratna
priložnost.
IZOBRAŽEVANJE, ŠTIPENDIJE
•	Znanje je gibalo razvoja nekega kraja, zato se bom zavzemal tudi za to, da občina v svojem proračunu nameni sredstva tudi za štipendije mladih. Zavzemal se bom za čim večjo ponudbo programov za mlade in posledično zagotovitev objektov (športna igrišča, športna dvorana, kulturna dvorana).
MLADE DRUŽINE
•	Zagotoviti boljši položaj mladim družinam z ugodnejšim načinom obračunavanja prispevka za otroke v vrtcu v skladu s Pravilnikom o plačilih staršev za programe v vrtcih, ki dopušča določitev nižjega plačila s strani občine ter uvedbo rezervacij v primerih daljših odsotnosti. OSNOVNA ŠOLA
•	Zavzemanje za izboljšanje šolskega sistema v smeri poudarjanja pomembnosti učitelja pri vzgoji otrok za pripravo na življenje v današnji družbi, kjer računalnik ne bi bil več edini pripomoček za življenje (kar je v sodelovanju z osnovno šolo popolnoma izvedljivo — pred leti so učitelji v domačem okolju bili bolj v ospredju vsega dogajanja, v zadnjih letih pa imam občutek, da se niti občinski svetniki niti starši, otroci, učitelji ne poznajo, ker smo se preveč odmaknili od vsega dogajanja in se premalo naslanjamo na lastne izkušnje). Torej čim večje sodelovanje občina-osnovna šola-občani. SOCIALNA VARNOST
•	Nudenje pomoči pri zagotavljanju osnovne socialne varnosti preko obveznega zdravstvenega zavarovanja in drugih razpoložljivih sredstev.
INFORMIRANJE - NAŠ
GLAS
•	Izboljšati informiranje občank in občanov — preoblikovati »Naš glas«, da bo resnično zajel čim več občanov in ne samo posameznikov. SPLETNA STRAN
•	Spletna stran občine Videm mora biti čim bolj aktualna in koristna.
ODPRTOST OBČINSKIH USLUŽBENCEV •Čim večja odprtost in dostopnost občinskih uslužbencev vsem občanom.
KJE PRIDOBITI DENAR?
1.	evropski razvojni skladi,
2.	pridobivanje sredstev iz državnih razvojnih skladov,
3.	javna partnerstva s podjetji z združevanjem sredstev za konkretne razvojne programe,
4.	izvirna sredstva občine.
In še za konec:
Verjamem in prepričan sem, da lahko z dobro ekipo in čim večjo enotnostjo občinskega sveta naredimo v Vidmu veliko. Predvsem se bom maksimalno trudil, da bi vse načrtovane projekte poskušali izvesti, vse probleme sproti in skupno reševati. Vsak občan se naj počuti pomembno, še bolj s svojim doprinosom za naš kraj in ker je vezni člen naše velike družine (občine). Odprt bom za vse naše občanke in občane in jim bom v vsakem trenutku na razpolago. Želim biti župan ljudstva, ki bi me izvolilo!
Sedaj pa na delo!
Vladimir Sitar
Za občino Videm. SDS Za občino Videm. SDS
Zmagujemo skupaj!	Zmagujemo skupaj!
Volilna enota št. 1
1.	Ivan Krajnc
2.	Andrej Rožman
3.	Marija Trafela
4.	Vladimir Sitar
5.	Alojzija Tušek
6.	Branko Marinič
www.videm.sds.si
Kandidati za svetnike vaše občine!
I
www.sds.si
Volilna enota št. 3
1.	Srečko Svenšek
2.	Dušica Avguštin
3.	Martin Beranič
4.	Bojan Emeršič
5.	Anton Peršuh
6.	Jožica Klep
www.videm.sds.si
Za občino Videm. SDS
Zmagujemo skupaj!
Kandidati za svetnike vaše občine!
www.sds.si
Volilna enota št. 2
1.	Jože Kmetec
2.	Andžela Kozel
3.	Mitja Cafuta
4.	Dušan Habjanič
5.	Silva Kozel
#
www.videm.sds.si
KANDIDATI ZA OBČINSKI SVET
V volilni enoti št.: 1 je na listi skupaj 6 kandidatov:
1.	KRAJNC IVAN
2.	ANDREJ ROŽMAN
3.	MARIJA TRAFELA
4.	VLADIMIR SITAR
5.	ALOJZIJA TUŠEK
6.	BRANKO MARINIČ
V volilni enoti št.: 2 je na listi skupaj 5 kandidatov:
1.	JOŽE KMETEC
2.	ANDELA KOZEL
3.	MITJA CAFUTA
4.	DUŠAN HABJANIČ
5.	SILVA KOZEL
V volilni enoti št.: 3 je na listi skupaj 6 kandidatov:
1.	SREČKO SVENŠEK
2.	DUŠICA AVGUŠTIN
3.	MARTIN BERANIČ
4.	BOJAN EMERŠIČ
5.	ANTON PERŠUH
6.	JOŽICA KLEP
KANDIDATI ZA SVETE KS
V krajevni skupnosti VIDEM:	4. VIKTOR KRUŠIČ	V krajevni skupnosti LANCOVA VAS:
1. JOŽE TOPOLOVEC	5. NADICA JERENEC	1. FRANC DROBNIČ
2. SONJA PETROVIČ		2. BOJAN EMERŠIČ
3. ALOJZIJA TUŠEK	V krajevni skupnosti POBREŽJE:	3. IRENA SITAR
4. ANDREJ ROŽMAN	1. IVAN KRAJNC	4. FRANCI VERHOVŠEK
5. RUDOLF POTRČ	2. MARTINA ROGINA	
6. DRAGICA ŽUMER	3. FRANCI LAH	V krajevni skupnosti SOVIČE-VAREJA-
7. ALOJZ SELINŠEK	4. IVAN GOJKOŠEK	DRAVCI:
	5. ANICA FEGUŠ	1. FRANC VINDIŠ
V krajevni skupnosti SELA:	6. JANKO ROGINA	2. MARJAN ŠIMENKO
1. MARTIN BERANIČ	7. DANILO DREVENŠEK	4. ZVONKO KORPIČ
2. JOŽICA MERKUŠ	8. SILVA CAFUTA	5. ANA MILOŠIČ
3. SREČKO NARAT		6. JAKOB VAUPOTIČ
4. ALOJZ BOŽIČKO	V krajevni skupnosti TRŽEČ:	
5. IGOR IVANČIČ	1. MILAN ŠEL	V krajevni skupnosti LESKOVEC:
	2. BOJANA MAJCEN	1 MITJA CAFUTA
V krajevni skupnosti DOLENA:	3. JOŽE HONOMIHL	2. MARTA VINDIŠ
1. IGOR MAJCEN	4. ZDENKA HERCOG	3. JANEZ LOVENJAK
2. UROŠ GODEC	5. STANISLAV HOSTNIK	
3. DUŠICA AVGUŠTIN		
OBČINA VIDEM RAZVOJNO SREDIŠČE HALOZ
Vizija brez akcije je sanjarjenje, akcija brez vizije je nočna mora.
(Nelson Mandela)
Spoštovane občanke in občani, dozorel je čas, ko je treba sprejeti pomembno življenjsko odločitev. Odločil sem se, da kandidiram na volitvah za župana občine Videm. Zavedam se dolžnosti, nalog ter odgovornosti, ki so pred mano, ko se potegujem za župana.
Življenjske izkušnje in strokovna znanja, ki so potrebna za vodenje tako velike in raznotero razvite občine, sem si pridobival na različnih projektih, ki so vodili v samostojno in neodvisno državo Slovenijo. Dobro poznavanje državne uprave, zlasti njenih nadzornih in izvajalskih nalog, je bilo temeljno vodilo za sodelovanje na področju lokalne samouprave. Tako sem do sedaj opravljal različne naloge kot svetovalec lokalnim skupnostim in občinskim upravam s področja njihovega dela ter druge pomembne naloge, ki so se navezovale na razvoj komunalne infrastrukture na lokalni ali regionalni ravni.
Znanja, ki sem si jih ves čas mojega delovanja pridobival, mi omogočajo, da lahko kot župan takoj pričnem z resnim in odgovornim vodenjem naše občine.
Spoznanja, znanja, mladost in energija so skupaj s člani kolegija in kandidati stranke ZARES pripeljala do točke, ko gre zares. Pred vami so izhodišča razvojno naravnanega predvolilnega programa, ki bo oranžna nit našega delovanja, z veliko mero občutljivosti do predlogov in potreb Vas občanov. Program obravnava, predlaga, tehta in analizira vse vidike človekovega udejstvovanja.
Spoštovane volivke in volivci, z vso odgovornostjo in integriteto bom gradil lik župana ter po najboljših sposobnostih in zmožnostih opravljal zaupano nalogo v skupno korist vseh občank in občanov občine Videm.
Vabim Vas, da preučite naš program, ki bo postal zavezujoč za naše delovanje v krajevnih skupnostih, občinskem svetu in županovanju.
Vaš glas je moja zaveza, sedaj gre zares.
Mag. Ivan Božičko, vaš kandidat za župana Občine Videm
Vrednote, ki so nas vodile pri pripravi programa
Delovanje naše stranke je uprto v človeka, njegove pravice in dolžnosti, temelječe na trajnostnem razvoju. Smo stranka liberalne sredine, ki neguje demokratičen dialog, zagovarja javnost dela in sledi ciljem, ki so plod konsenzionalne politike, tako oblikovana stališča so naša zaveza za uresničitev skupnih nalog. Področja, katerim bomo posvetili posebno pozornost, so:
•	oblikovati razvojne in gospodarske temelje za gospodarstvo, ki bo vodilo v nizkoogljično družbo, gospodarstvo, slonečo na znanju;
•	spodbujanje take kmetijske politike, ki bo prijazna do uporabnika storitev ter bo promovirala naravno in kulturno bogastvo pokrajine;
•	izgraditi prijazno življenjsko okolje za vsa živa bitja, oblikovati življenjski prostor tako, da ne bo naravnan kot destruktiven in uničujoč za naslednje generacije, temveč sonaraven;
•	oblikovati vzgojno-izobraževalni sistem tako, da bo sledil trendom razvijajoče se družbe, informacijske družbe in krepil vseživljenjsko učenje;
•	socialo in zdravstvo postaviti kot preventivni in ne kot kurativni sistem ter omogočiti dostopnost vsem občanom;
•	omogočiti mladim enakopravno vključevanje v načrtovanje, vodenje in upravljanje lokalne politike;
•	oblikovati socialno sprejemljivo družbo, ki ne bo izločevalna, temveč povezovalna;
•	krepiti družbeno odgovornost, solidarnost, pravičnost in pripadnost narodu.
Izberi modro, odloči se za razvoj.
Predstavitev županskega kandidata in kandidatov za občinski svet bo potekala po naslednjem razporedu:
torek, 28. 9. 2010, ob 19. uri	v dvorani Pobrežje
sreda, 29. 9. 2010, ob 19. uri	v prostorih občine Videm
četrtek, 30. 9. 2010, ob 19. uri	v gasilskem domu Leskovec
petek, 1. 10. 2010, ob 19. uri	v domu krajanov Soviče-Dravci
ponedeljek, 4. 10. 2010, ob 19. uri	v kulturnem domu Sela
torek, 5. 10. 2010, ob 19. uri	v dvorani Dol ena
sreda, 6. 10. 2010, ob 19. uri	v gasilskem domu Tržeč
četrtek, 7. 10. 2010, ob 19. uri	v domu krajanov Lancova vas
Vabimo vas, da se nam na srečanjih s kandidati pridružite, da bomo lahko skupaj pregledali in pojasnili izhodišča razvojnega programa, katerega boste dobili na dom.
Več o našem delu in programskih izhodiščih si lahko pogledate na
www.videm.zares.si.
ZARES si želimo boljši jutri.
Venčeslav Trafela, kandidat za župana občine Videm
VENČESLAV TRAFELA, kandidat stranke DeSUS za župana občine Videm, rojen 16. 9. 1949 v Ljubstavi, nekdanji krajevni skupnosti Videm pri Ptuju. Osnovno šolo sem končal v Vidmu, J^tem pa nadaljeval z učnim ^Pogramom za avtomehanika in ga 1967. leta končal. Po odsluženju vojaškega roka sem se zaposlil kot avtomehanik v podjetju Agrotran-sport Ptuj. Že od šolskih let je bila moja velika želja postati voznik tovornjaka, zato sem opravil vse potrebne izpite in se leta 1971 zaposlil kot voznik tovornjaka najprej v Agro transportu Ptuj, potem pa v Perutnini Ptuj, kjer sem to delo opravljal do leta 1993. V želji po napredovanju sem medtem ob delu končal srednjo strojno šolo 1993. leta začel delati v Perutnini Ptuj kot prometnik, nato pa leta 1996 postal tehnični vodja prometa, kar sem opravljal vse do upokojitve leta 2004. Vmes sem bil tudi pet let predsednik sindikata, tako da imam kar nekaj delovnih in vodstvenih izkušenj. V želji, da tudi po upokojitvi nekaj naredim za našo skupnost, sem se včlanil v stranko DeSUS in bil že na prvem občnem zboru izvoljen za tajnika in blagajnika. Po poteku tega mandata pa sem bil izvoljen za predsednika stranke DeSUS OO Videm. Po posvetovanju na izvršnem odboru stranke
smo se odločili, da gremo na volitve s svojim kandidatom za župana in s polnimi listami za občinski svet in kolikor je možno za svete krajevnih skupnosti. Na prigovarjanje naših članov sem sprejel izziv
-	kandidaturo za župana, saj mislim, da lahko glede na vse delovne in vodstvene izkušnje nekaj naredim tudi za našo občino in občane. Če bom izvoljen, bom funkcijo župana opravljal nepoklicno. V stranki smo sestavili svoj program, ki ga želimo uresničiti v naslednjem mandatu, zavedamo pa se, da je vse odvisno od finančnih zmožnosti, predvsem pa od državnih razpisov in evropskih sredstev. Naš program je razdeljen na tri ključne cilje, to so:
1.	DeSUS za izboljšanje kakovosti vseh generacij prebivalstva:
-	zmanjšanje socialne in zdravstvene ogroženosti prebivalstva;
-	razvoj programov za pomoč otrokom, družinam in socialno ogroženi populaciji
-	pravična razdelitev socialne pomoči;
-	izgradnja doma za ostarele, saj želijo starejši ostati v domačem okolju;
-	pomoč na domu ostarelim in invalidnim osebam
-	vključitev prostovoljcev in javnih služb;
-	skrb za čim boljše pogoje varstva, vzgoje in izobraževanja predšolskih in šolskih otrok - možnost štipendije;
—	izgradnja večnamenske dvorane - izboljšanje kulturnega in športnega življenja vseh generacij;
2.	DeSUS za skladen in uravnotežen razvoj občine:
—	pošteno in učinkovito upravljanje z občinskim premoženjem, ki bo koristno za vse občane;
—	ureditev centra občine, izgradnja krožišča in širitev mrliške vežice;
—	izgradnja čistilne naprave in kanalizacije, saj je s tem povezano varovanje pitne vode, drugih voda in okolja;
—	izgradnja poslovno-obrtne cone, kjer bi se odprla nova delovna mesta, ki so nujno potrebna za našo občino;
—	spodbujanje povezovanja kmetijstva s turistično ponudbo in kulturno dediš-
čino z namenom ohranjanja poselitve podeželja;
- izgradnja cest, pločnikov ter vse druge infrastrukture skladno po vsej občini;
3.	DeSUS za pravni red in učinkovit nadzor delovanja vseh struktur v občini.
Obljubimo, da vas ne bomo razočarali, zato pojdite na volitve v čim večjem številu in volite stranko DeSUS, katere članstvo ima bogate izkušnje na vseh področjih življenja in dela.
Venčeslav Trafela, vaš kandidat za župana
DeSUS - ZA VSE GENERACIJE
Ta trenutek so priprave na lokalne volitve na vrhuncu. V stranki DeSUS, Občinski odbor Videm, se tega zavedamo. Delo župana, občinskih svetnikov in svetov krajevne skupnosti ni slabo, vendar v stranki DeSUS ocenjujemo, da nobeno delo ni tako dobro, da ne bi bilo še boljše. Smo populacija z izkušnjami, zato želimo biti prisotni pri odločitvah, na katerih se krojita prihodnost našega kraja in življenje naših občanov. Želimo pomagati in prevzeti odgovornost.
Kandidaturo za prihodnje predstavnike DeSUS-a smo sprejeli z namenom, da ohranimo to, kar imamo, da zaznamo probleme slehernega našega občana in zagotovimo dostojno življenje.
Vaša osebna presoja je, komu boste dali glas.
Veseli bomo, če ga boste namenili nam - naši stranki.
VNAPREJ HVALA.
KANDIDATI ZA OBČINSKI SVET IN KRAJEVNE SVETE OBČINE VIDEM
Krajevna skupnost Leskovec:
Kandidati v prvi volilni enoti so:
1.	Venčeslav TRAFELA (Videm)
2.	Marija ČERNILA (Videm)
3.	Martin ŠTRAFELA (Šturmovci)
4.	Ljudmila BEDRAČ (Pobrežje)
5.	Friderik ŠIMENKO (Pobrežje)
6.	Janez ROZINGER (Dravinjski Vrh)
Kandidati v drugi volilni enoti so:
1.	Marjan ČUČEK (Vareja)
2.	Rozalija VAUPOTIČ Dravci)
3.	Marjan STOPAJNIK (Soviče)
4.	Berta FLOJHAR (Zg. Leskovec)
5.	Franc ŽERAK (Vareja)
Kandidati v tretji volilni enoti so:
1.	Franc HLIŠ (Tržeč)
2.	Matilda VIDOVIČ (Barislovci)
3.	Marija PEČNIK (Popovci)
4.	Alojz MAROH (Lancova vas)
5.	Marija SITAR (Jurovci)
6.	Jože GODEC (Dolena)
Kandidati za svet krajevne skupnosti so: Krajevna skupnost Dolena:
1. Jože GODEC (Dolena)
Krajevna skupnost Lancova vas:
1.	Ivan PLAJNŠEK (Lancova vas)
2.	Marija PEČNIK (Popovci)
1.	Alojz JANŽOVNIK (Veliki Okič)
Krajevna skupnost Pobrežje:
1.	Friderik ŠIMENKO (Pobrežje)
2.	Ljudmila BEDRAČ (Pobrežje)
Krajevna skupnost Sela:
1.	Avguštin MOHORKO (Sela)
2.	Stanko OROVIČ (Trnovec)
3.	Antonija KAVČEVIČ (Barislovci)
Krajevna skupnost Soviče-Vareja-Dravci:
1.	Marjan STOPAJNIK (Soviče)
2.	Rozalija VAUPOTIČ (Dravci)
3.	Franc ŽERAK (Vareja)
Krajevna skupnost Tržeč:
1.	Marija SITAR (Jurovci)
2.	Franc GRIL (Tržeč)
Krajevna skupnost Videm:
1.	Mirko ČERNILA (Videm)
2.	Angela PAVLOVIČ (Videm)
3.	Martin ŠTRAFELA (Šturmovci)
w
ČAS JE ZA ZELENO ©EVOLUCIJO
Stranka mladih - zeleni Evrope že deset let aktivno (so)deluje v slovenskem političnem prostoru. Smo v človeka in naravo usmerjena stranka, kjer glasovi vse bolj utišane večine ne odmevajo v prazno. Iz Stranke mladih Slovenije (SMS) smo se preimenovali v Stranko mladih - zeleni Evrope, saj smo že več let člani Evropskih zelenih, ki uspešno uveljavljajo zeleno politiko v Evropskem parlamentu.
Smo nosilci zelene politike. Naša temeljna načela delovanja so odgovornost do ljudi in okolja, avtonomija posameznika, najširša demokracija, socialna pravičnost, enakost spolov, medgeneracijska solidarnost, globalna pravičnost, spoštovanje različnosti, nenasilje in trajnostni razvoj.
Na državni in lokalni ravni vztrajamo pri vključevanju mladih in vseh drugih zapostavljenih skupin v procese družbenega odločanja in sooblikovanja lepše prihodnosti za vse, ne samo za izbrane.
Glasujte za drugačen način vodenja politike. Prišel je čas za ZELENO ©EVOLUCIJO.
Pozivamo vas, da se lokalnih volitev udeležite in podprete kandidatke in kandidate Stranke mladih - zeleni Evrope.
KANDIDATI ZA OBČINSKI SVET
Volilna enota I L Branimir Kolednik
2.	Andrejka Gojkošek
3.	Ksenija Kolednik
4.	Maks Kostanjevec ^ 5. Tea Horvat
6.	Ivan Lukačič
Volilna enota 11
1.	Anica Kokol
2.	Albina Merc
3.	Zvonko Slodnjak
Volilna enota III
1.	Dušan Serdinšek
2.	Darko Jerenec
3.	Marjana Mlakar
4.	Danijel Hliš
5.	Polonca Purg
6.	Franc Kirbiš ml.
KS VIDEM
Ivan Lukačič, Branko Habjanič
KS LANCOVA VAS Danijel Hliš, Marjana Mlakar, Andrej Flajs, Mateja Podgoršek, Franc Milošič, Danilo Soršak, Venčeslav Bračič
KANDIDATI ZA SVETE KS
KS POBREŽJE
Branimir Kolednik, Andrejka Gojkošek, Ksenija Kolednik, Maks Kostanjevec, Tea Horvat, Mitja Cafuta, Aleš Vuk
KS SOVIČE-VAREJA-DRAVCI
Anica Kokol
KS DOLENA
Darko Jerenec, Ksenija Godec, Dušan Hebar, Jožef Godec
KS TRŽEČ
Bojan Emeršič, Dušan Serdinšek, Polonca Purg, Danica Mlakar, Franc Sitar
* EUROREANGREENS.EU
United green parties of Europe
Friderik Bračič je v lokalno politiko vpet že vrsto let, prisoten pa je vse od nastanka občine Videm, ko je bil štiri leta tudi predsednik občinskega sveta. Bogate izkušnje in znanje si je skozi življenje pridobival kot samostojni podjetnik ter kot član mnogih društev in organizacij. Zna prisluhniti preprostemu človeku, dobra pozna stiske in težave ljudi v svojem okolju, predvsem pa zna na vsakem koraku ceniti skromnost in delavnost ljudi. Dobra pozna potrebe svojega lokalnega območja, ponosen je, da mu je skupaj z občinsko upravo in občinskim svetom v letih županovanja uspelo uresničiti mnogo zahtevnih finančnih projektov. Zeli slediti zastavljenim ciljem, tudi v prihodnje se želi zavzemati za hitrejši razvoj občine in prisluhniti potrebam ter željam svojih občank in občanov.
Rojen je bil leta 1944 v številni kmečki družini v Veliki Varnici pri
Leskovcu. Odraščal je v težkih časih in skromnih razmerah, česar se danes spominja z grenkim priokusom.
Osnovno šolo je obiskoval v Leskovcu, na Ptuju in v Ljubljani pa je nadaljeval šolanje s pridobivanjem znanja za mojstra avtoelektri-karja. Z družino se je leta 1967 preselil v Videm pri Ptuju, 1987 se je odločil za samostojno pot podjetnika in si v Jurovcih z družino ustvaril uspešno družinsko podjetje. Je poročen, ima dva sinova in tri vnuke.
Friderik Bračič je ljubitelj narave, že od malega pa je zapisan rodnim Fialozam. V Veliki Varnici ima tudi svoj vinograd in vinsko klet. Rad ima kulturno dediščino, zato ni naključje, da je bil že pred leti pobudnik za ustanovitev Etnografskega društva v Veliki Varnici in za odprtje muzeja z bogato etnološko zbirko, danes pa je tudi predsednik društva ED Haloze. Že od mladosti ima rad šport, predvsem nogomet. Od leta 1992 je član Športnega društva Videm, tri leta je bil tudi predsednik, danes pa je predsednik Nogometnega kluba Majolka in tudi član ŠD Tržeč.
V letih 1994-1998 je bil predsednik sveta občine Videm, leta 2002 pa je bil izvoljen za župana občine Videm in občino uspešno vod^F drugi mandat. Je član Slovenske ljudske stranke (SLS) in predsednik Občinskega odbora SLS Videm pri Ptuju.
CILJI, KI JIM ŽELI SLEDITI OBČINA VIDEM
•	Razvoj po naseljih v osmih krajevnih skupnostih.
•	Urejanje cestne infrastrukture (vsako leto 10 km cest) ter gradnja kanalizacijske mreže v ravninskem delu občine, v hribovitem delu omogočiti sofinanciranje izgradnje lastnih čistilnih naprav.
•	Razvoj podjetništva in nasploh vlaganje v gospodarstvo, sofinancirati obrestno mero pri najemanju kreditov, uvesti subvencijo za samozaposlitev za mlade podjetnike.
•	Odprtje obrtno-podjetniške cone, dati možnost obrtnikom preko potrjenega programa opremljanja, zmanjšanje komunalnega prispevka.
•	Spodbujati razvoj kmetijstva - omogočiti in subvencionirati dopolnilne dejavnosti na kmetijah; ureditev vaške tržnice.
•	Razvoj turistično-rekreativ-ne ponudbe našega podeželja, spodbujati razvoj apartmajskih naselij v Flalozah po vzgledu Pozama, proučiti možnosti uporabe izvirske vode v znamko vode iz Haloz.
•	Izboljšati promocijo naravnih in kulturnih potencialov, skupaj
z zasebnim partnerstvom urediti župnijsko klet za promocijo haloških vin in preko programa LAS ustvariti svojo blagovno znamko vin, povezati etnografsko in kulturno dediščino preko že urejenih domačij v skupno izletniško točko.
•	Povečati skrb za okolje in odpraviti divja odlagališča, urediti ločeno zbiranje odpadko^i več ekološkimi otoki, v obr^^
coni urediti deponijo odpadkov.
•	Prisluhniti mladim v občini, jim omogočiti dobre pogoje za delo in ustvarjanje -možnost gradnje, ustanovitev sklada za mlade družine z možnostjo subvencioniranja obrestnih mer pri najemanju kreditov, po vaseh urediti igrala za naj-mlajše in prostor za druženje, zagotoviti izgradnjo še dodatnih oddelkov vrtca, tako da bodo imeli vsi otroci možnost nastanitve. Ureditev štipendijskega sklada za mlade, subvencioniranje letovanja socialno šibkim otrokom. V Vidmu zgraditi sodobni kulturno-športni center.
•	Posebna skrb ostajajo občani
v tretjem obdobju življenja, gradnja doma ostarelih z možnostjo dnevnega bivanja starejših. Zagotoviti več sredstev za uvedbo pomoči na domu (možna organizacija svoje službe).
•	Vlaganje v požarno varnost — v skladu z načrti zaščite in reševanja nabaviti ustrezna gasilska vozila, opremiti društva z opremo za neurja in poplave.
•	V sodelovanju z državo ustrezno sanirati reki Polskavo in Dravinjo, da bo zmanjšana poplavna ogroženost naših občanov.
•	Krepitev dobrih medsosedskih odnosov z občinami, predvsem prijava na razpise za večjo prepoznavnost v regiji, ureditev kolesarskih poti, planinskih poti.
•	Ponuditi nove priložnosti občanom, ostati občanom prijazna in dostopna občina — uvesti e-točko po krajevnih skupnostih, organizirati izobraževanja za delo z internetom in s spletno stranjo občine za občane, preko spletne strani uvesti linijo za pripombe in pohvale, razvijati KTV.
•	Ustanoviti nepremičninski sklad za ure-
ditev lastniških razmerij občani - občina (meritve cest).
Strategija za doseganje teh ciljev bo temeljila na pridobivanju dodatnih sredstev preko javnih razpisov. Trudili se bomo v učinkovitosti in ekonomičnosti poslovanja občine Videm, tako da bomo iz primerne porabe lahko ustvarjali lastne vire sredstev za prijave projektov na razpise.
Friderik Bračič,
Vaš kandidat za župana
I. VOLILNA ENOTA:
1.	Anton Zemljak
2.	Marjan Selinšek
3.	Milena Trapar
4.	Nada Pleskonjič
5.	Renato Bračič ada Galun
II.	VOLILNA ENOTA:
1.	Janko Baniček
2.	Bojan Merc
3.	Ida Vindiš Belšak
4.	Srečko Zavec
5.	Brane Orlač
III.	VOLILNA ENOTA:
1.	Igor Galič
2.	Martin Vidovič
3.	Marta Perger
4.	Marica Belšak
5.	Jože Žunkovič
6.	Drago Šeliga
^NDIDATI ZA SVETE KS
KS Polena
VE 1 (Dolena):
Janez Letonja Stanko Pulko VE2 (Zg. Pristava):
Slavica Petrovič Matjaž Muzek
KS Lancova vas
VE 1 (Lancova vas):
Stanislav Cafuta
Janez Zavec
Frančišek Gojkošek
Jože Žunkovič
Mateja Vidovič
Slavko Ostroško
VE 2 (Zg. Pristava, del naselja
Popovci):
Brigita Skuber
KS Leskovec
VE 1 (Zg. Leskovec):
Jože Zavec
VE2 (Sp. Leskovec):
Ida Vindiš Belšak VE 3 (Belavšek):
Sebastijan Vidovič VE 4 (Trdobojci):
Alojz Pernek VE 5 (Repišče):
Danijel Milošič VE 6 (Veliki Okič):
Nada Cafuta Andrej Topolovec VE 7 (Skorišnjak):
Janez Belšak VE 8 (Gradišče):
Franc Kozel VE9 (Strmec):
Polona Korošec
VE 10 (Mala Varnica, Berinjak): Oto Kozel
VE 11 (Velika Varnica):
Martin Vidovič Mateja Vidovič
KS Videm pri Ptuju
VE 1 (Videm pri Ptuju, Drav-inj-ski Vrh 1-3) in (55-74) Mirko Rihtarič Renato Bračič
VE 2 (Dravinjski Vrh 4-12 b, Majski Vrh 29 a):
Gorazd Sitar
VE 3 (Dravinjski Vrh 13-54): Terezija Rozinger
KS Sela
VE 1 (Sela):
Rozika Murko Roman Blažek VE2 (Trnovec):
Anton Mohorko
Jagoda Gojkošek
VE3 (Barislovci, del naselja Zg.
Pristava):
Stanko Potočnik
KS Pobrežje
VE 1 (Pobrežje):
Vilijem Šibila Milena Trapar Nada Pleskonjič Franc Drevenšek
Ivan Šimenko Ivan Fridauer Srečko Vrabl Slavko Forstnerič
KS Soviče-Vareja-Dravci
VE 1 (Soviče):
Jakob Habjanič Bojan Merc VE 2 (Dravci):
Mirko Slatič VE 3 (Vareja):
Branko Zagoršek Pavla Potočnik Bela
KS Tržeč VE 1 (Jurovci):
Ivan Majhen
Marjan Mohorko
VE2 (Tržeč, Majski Vrh 1-7):
Majda Šeliga
Ivan Pernek
Štefan Skrbinšek
__Stran 46
Po dvanajstih letih Dravinja in Polskava hudo
poplavljali
Poplave - nesreča, od katere se ne moremo posloviti

Polskava na Selih je znova močno narasla, kar se sicer dogaja ob vsakem večjem nalivu.
V naravi je tako: ko eno zadevo naredimo, sprožimo drugo. Ce se posekajo drevesa, opravi regulacija rek, spremeni prostorski načrt, se bo nekaj dogajalo na drugi strani. Problem sodobnega sveta pa je tudi globalno segrevanje, saj ljudje potrebujemo vedno več. Globalna rast prebivalstva in njihove potrebe se večajo, s tem pa pritisk na dobrine sveta.
Emisije plinov bi morali zmanjšati, kar pa realno ne gre s količino ljudi in denarja, vsega je vedno več in trošili bomo vedno več. Razlaga o plinih in spremembah bi bila dolga, zato k posledicam. Problem je, da je na kopnem vedno manj padavin, težava pa je tudi v njihovi dinamiki. Na višjih temperaturah je višji C02 — svet in s tem tudi Slovenija se grejeta. Ce se zrak v povprečju segreje za eno stopinjo, je 7 % več pare in tako z vsako stopinjo naprej. Vse to vpliva na poplave, neurja, orkane ... Vsega bo vedno več.
NEKDANJE STOLETNE VODE SO LE ŠE 50-LETNE, NA SELIH IN V LANCOVI VASI PA ŽE 12-LETNE
Nekoč so mislili, da bodo z regulacijo rek rešili vse, pa so pozabili, da regulacija ne odstrani poplav kot nesreče, ampak le zmanjša število poplav. Kjer je nekoč plavalo, bo še plavalo. Ob regulaciji smo pozabili na razlivna območja, tj. prostor, ki mora biti ob celi regulaciji, da lah-
ko vanj spravimo viške vode. In ko vse to pregledamo, ne moremo mimo tega, da so vrli gradbinci pozabili na ljudi, kajti naredili so tak nasip, ki je v smeri kmetijskih površin višji, v smeri naselij pa nižji. Ali je to namerno? Ali je to napaka v ocenah? Ali je kaj drugega? To so vprašanja krajanov KS Sela in Lancova vas, ko poslušajo vremensko napoved in zrejo v nebo. Vsem je jasno, da bo napake treba popraviti, vse to pa traja, reševalne službe in krajani pa morajo biti danes ali jutri pripravljeni na boj za preživetje.
Primerjava voda izpred dvanajstih let nam sporoča, da poplave reke Polskave za Dravinjo vedno zaostajajo, vsaj za 7 oz. 28 ur letos. Ugodno je, da ni hkrati višek vode v obeh rekah pa tudi v Dravi, saj bi v nasprotnem primeru prišlo do povratne vode. Visok vodostaj Drave bi pomenil, da bi vsa voda iz Dravinje preplavila Šturmovce. Nasploh pa ocenjujemo, da so bili krajani in reševalne službe na tokratne poplave
bistveno bolj pripravljeni kot pred dvanajstimi leti.
Ko smo pri Dravinji, lahko ugotavljamo, da je poplavljala tisti del, ki že večkrat plava, medtem ko je Polskava poplavila več, in to dele naselij. Gasilcem gre zahvala, da niso bila prizadeta še večja območja, pa ne samo gasilcem, tudi krajanom, ki so si sami pomagali, in tudi tistim, ki so priskočili na pomoč s stroji, na primer v Lancovi vasi. Človeška solidarnost v polnem obsegu.
Ko primerjamo ukrepe v Lancovi vasi in na Selih, je primerjava nehvaležna, saj
gre za različne položaje reke; v Lancovi vasi ravno obide naselje, na Selih pa zaokroža. Na Selih je tudi drugačen tip naselja, na reki pa se srečamo z večjimi ovirami, tj. mostovi. Medtem ko so gasilci in druge službe ob sodelovanju občine v Lancovi vasi skoraj popolnoma preprečile poplavljanje objektov, to na Selih ni bilo možno. Reševanje vode na zgornjem delu bi pomenilo razlitje v Trnovcu in v osnflr njem delu Sel. Odločitev je bila, da se razlitje, ki je bilo pred leti, prepreči z delnim izlivom na polja. Seveda pa je pri vodi tako, da popolnoma vseh ni možno rešiti, saj ko rešujemo enega, dobi posledice drugi.
Delo gasilcev na domačem terenu je vodil poveljnik gasilskega društva, delo na celem področju pa poveljnik Civilne zaščite občine s poveljnikom gasilske zveze. Kljub temu pa so nekateri, ki so videli najprej sebe in šele potem soseda in druge, želeli vplivati na odločitve.
PO POPLAVAH SLEDITA SANACIJA IN POPIS ŠKODE
Čeprav je dober vsak koristni nasvet, je odgovornost za odločitve poveljnikova. Poveljnik Civilne zaščite pa ima tudi zakonska pooblastila za gradbenotehnične in druge ukrepe, ki so se izvedli na terenu.
manj težav. Brez težav pa v nekaterih okoljih ne bo šlo, saj je najprej potrebna preventiva, da se ne najdemo na poplavnem področju, če pa že smo tam, pa se morajo urediti ustrezni gradbeni ukrepi, ki omogočajo našo varnost. Leto pa poveča tudi zavarovanje premoženja.
Kakšno škodo so povzročile
načrtovanju prostora, vseh gradbenih posegih v prostor ter pri skupni akciji do Ministrstva za okolje in prostor, kjer bo treba velike napake na terenu tudi odpraviti. Ob zahvalam gasilcem pa ne gre brez sočutja do prizadetih krajanov, saj se zavedamo, da so poplave in podtalna voda
marsikomu načele dom in porušile vse, na čemer temelji naše življenje.
Voda odteka, ostajajo pa rane, ki se ne celijo hitro, še več, z nami je tudi strah in s tem vse, kar daje našemu življenju smisel in vsebino.
Pripravil: mag. Janez Merc
Na terenu so sodelovale tudi občinske službe z županom na čelu in tudi mnogi podjetniki, ki so ponudili svoje stroje in opravljali različna dela. Le vsi skupaj smo uspeli narediti več.
poplave, še nekaj časa ne bo možno zanesljivo ugotoviti. Ne glede na številke pa so poplave za tistega, ki so ga prizadele, nesreča naj večjega obsega.
Po končanih poplavah sledita sanacija in tudi prijava škode. Vse to se zbira na občini. Tu pa se lahko posredujejo tudi pripombe na gradbenotehnične ukrepe, ki bi bili potrebni, da bi v prihodnje bilo z vodo
Na zadnji seji ŠCZ smo ocenili, da so gasilci in vse službe svoje delo zelo dobro opravili, več nasvetov iz terena pa nam kratkoročno pomaga pri načrtovanju zaščitnih ukrepov, občini pa dolgoročno pri
Čestitamo svetovnemu boksarskemu prvaku!
Slovenski boksarski as Dejan Zavec je v razprodani dvorani v Stožicah v soboto, 4. septembra, ugnal Poljaka Rafala
Jackiewicza in z jubilejno 30. zmago ubranil naslov svetovnega prvaka IBP velterske kategorije. Že drugič v karieri
je ubranil naslov svetovnega prvaka!
Ponosni smo na prvaka, na častnega občana obči-
ne Videm, ponosni smo na izjemnega Dejana Zavca. Čestitke!
Občina Videm
V Stožicah so se zbrali mnogi Dejanovi navijači iz rodnih Haloz in navijali na ves glas ...
Foto: Anja Potočnik
	"I
	tel
l^v 1	
•jt	
		FfrBUII
r ■	** *.»*■•«* Tri m** m	M	
Dejan Zavec po dvoboju!
Foto: Črtomir Goznik
V Pobrežju z bučami poklon jeseni
Foto: Stanka Letonja.