Št. 298 (14.389) leto XLVIII. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481 /533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1200 UR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70 TOREK, 22. DECEMBRA 1992 SRBIJA / PARLAMENTARNE VOLITVE Miloševič, kot kaže, ostaja predsednik Svet pa že odločno ugovarja Bogo Samsa BEOGRAD - Slobodan Miloševič je ob 19.30 po srbski televiziji razglasil svojo zmago. Po podatkih, ki upoštevajo 21 odstotkov volil-cev, se jih je 56 odstotkov izreklo za Miloševiča (volilna udeležba je bila 65-odstotna), za Paniča pa je glasovalo 34, 8 odstotkov volilcev. Paroški je dobil 13, 18 odstotkov glasov, Vasiljevič in drugi kandidati pa niti ne enega odstotka. Po povsem neuradnih podatkih in po številnih poročilih iz različnih krajev Srbije so večino glasov za srbsko skupščino dobili socialisti. Zelo visok odstotek glasov so dobili Šešelj in njegovi radikali, Depos naj bi jih prejel tretjino, manj kot 10 odstotkov pa Demokrati. Podatki so povsem zmedeni, prihajajo s strahotno zamudo in se med seboj sploh ne ujemajo. Predsednik mednarodne komisije opazovalcev je že opozoril na številne nepravilnosti. Tako več kot 100 tisoč osemnajstletnikov sploh ni bilo vpisanih v volilne sezname, številni so bili primeri pritiskov na volilce, hkrati pa so volilne rezultate ugotavljale kar občinske komisije, kjer ni bilo nikakršnega strankarskega nadzora. Opazovalci menijo, da je kakih 5 do 10 odstotkov volilnih rezultatov ponarejenih. Zato prevladuje mnenje, da bodo opazovalci predlagali razveljavitev nedeljskih volitev. To zahtevo je že izrekel tudi Paničev volilni štab. Oglasil se je tudi State Department. Njegov tiskovni predstavnik Richard Boucher je izjavil, da so bili volilni postopki premalo verodostojni. Ameriški in drugi opazovalci so opazili številne nepravilnosti zlasti pri volilnih seznamih. Mnogi volilci zaradi tega niso mogli glaovati. Če bo potreben drugi krog, “pričakujemo, da bodo tudi ti volilci lahko oddali svoj glas“. Dobriča Čosič je v pogovoru za neki ameriški časnik dejal, da nedeljske volitve sicer niso uvod v državljansko vojno, prepričan pa je, da je Srbija z njimi stopila na prag obdobja vse večjih nemirov, vse večjih nasprotij in izjemno velikih težav. Vendarle sporazum? SARAJEVO, ZAGREB - Po tridnevnih trdih pogajanjih so se vse tri sprte strani v Bosni in Hercegovini sporazumele o demilitarizaciji Sarajeva. To je danes sporočil bosanskohercegovski radio, pri čemer se je poročevačec skliceval na izjavo sopredsedujočega na mirovni konferenci o nekdanji Jugoslaviji lorda Owna. Radio je tudi poročal, da naj bi na podlagi doseženega sporazuma ustanovili več delovnih skupin, ki bi jih sestavljali predstavniki vseh sprtih strani v Bosni. Te skupine naj bi reševale posamezne pereče probleme in eno prvih vprašanj, ki naj bi ga rešile, bi morala biti demilitarizacija neposredne okolice sarajevskega letališča. Kot je navedel bosanskohercegovski radio, naj bi po besedah lorda Owna s tem sporazumom dosegli splošen sporazum za Sarajevo, v prihodnje pa naj bi veljavnost sporazuma razširili na celotno območje Bosne in Hercegovine. Sicer pa so današnje dopoldanske in prve popoldanske ure v Sarajevu minile brez topniških napadov. Le iz obrobnih delov starega mesta in iz Novega Sarajeva so se razlegali posamezni strojnični rafali in streli ostrostrelcev. Po skoraj mesecu dni je danes ponovno začel delovati zračni humanitarni most. Na sarajevskem letališču je po poročilih sarajevskega sedeža Unproforja, pristalo britansko letalo s humanitarno pomočjo, do konca dne pa pričakujejo še 20 letal. Najnovejša poročila pa pravijo, da je sarajevsko letališče zajela gosta megla, tako da sta lahko doslej pristali le dve letali s humanitarno pomočjo. IZRAEL-LIBANON / PO IZGONU IZ IZRAELA Tudi Libanon zavrača izgnane Palestince Včeraj se je 415 Palestincev zaman poskušalo vrniti: na meji jih je pričakal ogenj Lahadovih minometov & ■ f/'.v r * *tis v f Čeber je postal lonec, lopata pa kuhalnica. Posnetek zgovorno priča o tragediji palestinskih beguncev (Telefoto AP) JERUZALEM - Izraelsko vrhovno sodišče bo šele danes na novo odločalo o preklicu izgona za 415 Palestincev. Trpljenje za te islamske fundamentaliste, ki so jih kljub mednarodnim protestom in obsodbi OZN v četrtek izgnali iz Izraela, se bo torej nadaljevalo, saj so sedaj med kladivom in nakovalom. Libanonska vojska jim je najprej prepovedala vstop v državo, včeraj pa jim je vlada »svetovala«, naj se vrnejo v Izrael. Svoj »nasvet« je okrepila s prepovedjo vsem človekoljubnim ustanovam in Rdečemu križu, da bi nesrečnikom pomagali. Začel se je torej »prostovoljni« pohod izgnancev proti mejnemu prehodu Zumrajah, ki loči Libanon od proiz-raelskega varnostnega pasu. Lahadove enote so začele streljati z minometi, da bi s pravo ognjeno zaveso zaustavile napredovanje izgnancev. Za vsak primer so minirale celotno območje, na pomoč pa so poklicale tudi gasilce, ki bi morali z vodnimi curki zaustaviti kolono povratnikov. Sinočnje vesti s tega območja so bile do skrajnosti pomankljive in protislovne. Trije Palestinci naj bi bila ranjeni, eden od teh težje. Izredno napeto je bilo tudi na vseh zasedenih arabskih ozemljih. V Khan Junisu, kjer so v soboto izraelski vojaki ubili sedem Palestincev, so včeraj izbruhnili novi nemiri, ki so terjali življenje 11-letnega Palestinca; ena žrtev je bila tudi v Gazi. OZN / O BOSNI NESREČA / PRI FARU STRMOGLAVILO NIZOZEMSKO ČARTERSKO LETALO Ministri posredujejo pri Butrosu Galiju Letalska tragedija na Portugalskem Silen sunek vetra je med pristajanjem nagnil letalo, ki se je razklalo in vnelo - Začasni obračun nesreče je 52 mrtvih, 6 pogrešanih in 282 ranjenih - Na zloglasni »počitniški progi« doslej že številne letalske nesreče Reševalci na delu med razbitinami nizozemskega letala (Telefoto AP) LIZBONA - Nova letalska tragedija na zloglasni »počitniški progi«, ki iz Evrope pelje proti Azorskim in Kanarskim otokom. Čarterski DC-10 nizozemske letalske družbe Martinah se je vnel in razklal med pristankom na portugalskem letališču Faro. 52 mrtvih, 6 pogrešanih in 282 ranjenih med 327 potniki in 13 elani posadke, je tragični in verjetno le začasni obračun poleta soncu in brezskrbnim počitnicam naproti. Včeraj zjutraj so se nad Farom razbesneli vsi naravni elementi, saj je tedaj bilo glavno mesto Algarveja sredi silovite atlantske depresije. Dvakrat je pilot čarterskega letala iz Amsterdama med bliski, močnim vetrom in silnim nalivom neuspešno poskusil pristati. Pri tretjem poskusu je nenadni sunek vetra nekaj deset metrov pred pristajalno stezo nagnil letalo v levo; pri tem je s krilom udarilo ob tla, letalo pa se je razklalo in vnelo. To verzijo potrjujeta tako pilot kot kopilot, ki sta se rešila brez hujših poškodb, saj je požar zajel zadnji trup letala od kril do repa in je prizanesel prednjemu delu in pilotski kabini. Nekateri preživeli potniki sicer trdijo, da je v letalo udarila strela. To verzijo je odločno zavrnil neki portugalski pilot, ki je potrdil verzijo nizozemske posadke o nenadnem sunku vetra med pristajanjem, saj je sledil pristajalnim poskusom nizozemskega DC-10. Kaj se je v resnici zgodilo, bo ugotovila preiskovalna komisija, kateri bo verjetno olajšalo delo dejstvo, da sta obe »črni škatli« nepoškodovani. Številnim ranjencem so nudili zdravniško oskrbo v krajevnih bolnišnicah, nekatere so odpeljali celo v Lizbono. Vsi imajo v glavnem opekline, osemdeset so jih po nudenju prve pomoči že odpustili, deset pa jih je v kritičnem stanju, tako da so si zdravniki pridržali prognozo. Identifikacija žrtev bo precej težka, ker so trupla popolnoma zoglenela, tudi pogrešani so skoraj gotovo med žrtvami, tako da je verjetno končni obračun nesreče 58 mrtvih. Včerajšnja letalska nesreča je kot rečeno le zadnja v nizu podobnih tragedij na tej zloglasni »počitniški progi«. Na tej progi se je 27. marca 1977 pripetila najhujša letalska nesreča vseh časov, ko je pri trčenju dveh boeingov na Kanarskih otokih izgubilo življenje 579 oseb. Zadnja iz serije nesreč na tej sončni progi se je pripetila 8. februarja 1989, ko je na Azorskih otokih strmoglavil ameriški boeing 707; življenje je izgubilo vseh 137 italijanskih potnikov in 7 članov posadke, (voc) ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Inflacija v Italiji je rahlo padla Statistični zavod ISTAT je sporočil, da so v Italiji v preteklem letu zabeležili 4,7 odst. letne inflacije. Gospodarska kriza pa ostaja Se vedno zelo huda. ....................stran 4.. Napolitano proti procesu zoper stranke V svojem božičnem pozdravu novinarjem je predsednik poslanske zbornice Giorgio Napolitano izrekel svoj odločni NE procesu zoper stranke, vendar pa je v isti sapi poudaril potrebo, da se stranke korenito spremenijo, da bi spet pridobile zaupanje državljanov. ....................stran 4.. Na Repentabru zamenjava župana Pavel Colja zapušča po sedemnajstih letih župansko mesto na Repentabru. Danes ga bo zamenjal na čelu občinski uprave dosedanji podžupan Aleksij Križman. ....................stran 6.. Promotrieste zadovoljen Leto 1992 je bilo uspešno za konzorcij Promotrieste, ki vodi kongresni center na tržaški pomorski postaji. Njegov predsednik Umberto Fabricci je včeraj na tiskovni konferenci povedal, da je bil center letos zaseden za 320 prireditvenih dni z 42.200 prisotnostmi. ....................stran 6.. Goriški delavci demonstrirali Delavci šestih podjetij na Goriškem so včeraj z demonstracijo pred sedežem Združenja in-dustrijcev in Trgovinske zbornice v Gorici protestirali zaradi neizpolnjevanja obvez pri iskanju izhoda iz težke krize mnogih podjetij. ....................stran 8.. Goričani žrtve pretepov v Sloveniji Trije mladeniči so se zatekli po pomoč zdravnikov goriške sploSne bolnišnice, rekoč, da so bili žrtve dveh pretepov v Sloveniji. Zlasti eden od dogodkov, ki naj bi se pripetil v Vrtojbi, pa je še dokaj skrivnosten zaradi nekaterih malo verjetnih navedenih okoliščin. ....................stran 8.. Božič pred vrati Fotoreportaža o tem, kako se pripravljajo na božič v Londonu, v Rimu, v daljni Avstraliji in v , Sarajevu, kjer je božiček - kot kaže gornja slika (AP) - obiskal in skromno obdaril otroke. »Seveda« samo hrvaške. ........................stran 16.... Nova priložnost za Girardellija Beli cirkus se je po Kranjski gori že preselil na avstrijsko Koroško, v Bad Kleinkircheim, kjer bo danes na sporedu moški superveleslalom. Današnja tekma bo nova priložnost za Marca Girardellija, da prehiti Alberta Tombo, ki se današnjega super-G ne bo udeležil. ........................stran 19.... KOMENTAR Preobrati in skrivalnice ZAKAJ LJUDJE VOLIJO TAKO, KOT VOLIJO Osebnost strankarskih kandidatov Mile Čuk V minulih dneh in tednih smo bili priča res neverjetnim censkim preobratom in skrivalnicam, ki so si jih privoščili tako imenovani monopolisti. Kar po vrsti so namreč najprej zviševali cene, temu so sledile na hitro sklicane tiskovne konference, na katerih so dokazovali, da novinarji (in sicer kar vsi) izjav in podatkov nismo dobro razumeli, pristojni pa so zatrjevali, da ostajajo cene nespremenjene. Začelo se je z »odkritjem« podražitve elektrike, ki naj bi jo vlada na skrivaj sprejela že pred nekaj tedni. Tudi po tiskovni konferenci ministrstva za energetiko so novinarji poročali o podražitvi elektrike za gospodinjstva za 27,7 odstotka in znižanju cene kilovatne ure za veliko industrijo za 22 odstotkov. Sledila je še ena tiskovna konferenca, na kateri je minister za energetiko zatrjeval, da je bil napačno razumljen in da elektrika torej ne bo dražja. Na koncu se je izkazalo, da na položnicah res ne bo višjih zneskov, ker so elektrikarji v tem letu že tako preveč zaračunali priključno moč in je zato v naslednjih mesecih ne bodo obračunavali. Cena same kilovatne ure pa se bo vsekakor podražila za omenjeni odstotek, kar je na eni zadnjih tiskovnih konferenc potrdil tudi minister za planiranje Davorin Kračun. Komentarji o tej »aferi« še niso povsem potihnili, ko je završalo pri cenah poštnih storitev. Novico o tem, da se je podražil telefonski impulz, so v podjetju PTT nemudoma zanikali, pozabili pa so pristaviti, da so že 1. decembra zvišali ceno telefonske naročnine (kar je v njihovi pristojnosti) s 500 na 600 tolarjev brez 5-odstotnega davka. Poglavje zase pa so seveda Slovenske železnice. Upravni odbor, ki ga je kot organ upravljanja imenovala slovenska vlada, je sprejel sklep o podražitvi cen v železniškem tovornem prometu za 17, (za kar je ta organ pristojen) v potniškem prometu pa za 15 odstotkov. Slednjega država visoko subvencionira, zato so Slovenske železnice dale ministrstvu za trgovino vlogo za soglasje pri podražitvi teh cen. Namesto soglasja je vlada ostro kritizirala upravni odbor, ki ga je postavila sama, in poslovodstvo SZ ter celo zagrozila z zamenjavami. Čeprav je jasno, da v letu, ki se izteka, vlada z restriktivno cenovno politiko tudi pri tako imenovanih monopolistih dokaj uspešno uresničuje osrednja cilja ekonomske politike (makroekonomsko stabilizacijo in zajezitev inflacije) pa bi v prihodnje le veljalo izbirati druga pota, predvsem pri pravočasnem in natančnem obveščanju javnosti; če ne zaradi drugega vsaj zato, da bi se izognili mučnim tiskovnim konferencam in nepotrebnim zanikanjem. -v-učbenikih sociologi-\/ je in socialne psiho-V logi j e je natančno razloženo, kakšni so uspešni kandidati: na primer dobri govorniki, tople osebe, zmerno dominantni, odločni, niti pretirano radikalni niti pretirano konservativni. Toda to je odvisno od njihovega volilnega telesa. Jelinčičevi volilci‘se gotovo navdušujejo nad radikalnostjo svojega voditelja. Prav tako je ustreznost osebnosti odvisna od družbenih razmer. Velikemu delu srbskih množic ustreza ravno Miloševič, tak kot je, čeprav nima lastnosti, ki jih navajajo učbeniki. V kriznih razmerah imajo velik odmev prav dominantni, odločni in napadalni voditelji, ki bi v normalnih razmerah na volitvah propadli. Ni redko, da z ureditvijo razmer odidejo s političnega odra. Zmagovalec Churchill in njegova stranka sta na primer takoj po koncu druge svetovne vojne na volitvah propadla. Ali se ne dogaja nekaj podobnega tudi našemu Janši? t rev stranke še niso 1^ utrjene (kar doka-lVzu/e/o poleg drugega pogosti prestopi), je vpliv osebnosti v Sloveniji večji kot na Zahodu. S tem si lahko razlagamo osupljive razlike med rezultati posameznih strank in njihovimi kandidati za predsednika republike. Kandidat zmagovite Libe-ralno-demokratske stranke Ljubo Sire je dobil samo poldrugi odstotek glasov. Kaj takega ne bi bilo mogoče nikjer na svetu. Pristaši Liberalno-demo-kratske stranke so očitno za predsednika volili nekoga drugega. Prav tako si ni mogoče razločiti neverjetno nizkega volilnega rezultata Alenka Žagar Slana. Njen program je edini zadovoljil 19 odstotkov glasov, ki so jih skupaj dobile stranke skrajne desnice. A tudi ti so volili drugega. Zdi se, da so bili edini, ki so disciplinirano volili predstavnika svoje stranke, čeprav v javnosti še ni bil posebno znan, krščanski demokrati. Vid Pečjak Ml rnoge od teh ne-| skladnosti si lah-razložimo s Kučanovo osebnostjo (pri tem ne mislimo na njegovo pravo osebnost, temveč na osebnost, kot jo vidi opazovalec). Volile so ga levica, sredina in tudi velik del desnice. Kako je to mogoče? Kaj je na Kučanu takega, kar privlači tako nasprotujoče si sloje prebivalstva? Pred volitvami leta 1990 so časopisi poročali, da je neka starka dejala: »Štirideset let sem volila komuniste, zdaj bom pa Kučana.« V teh besedah je ključ za razlago Kučanove skrivnosti. Njegovo umirjeno vedenje, nepri-stranost, prilagodljivost in videz skromne, skrbne, tople in spravljive osebe so pretehtali vse obtožbe zoper njega. Marsikdo mu šteje v prid, da je dobro vodil državo med desetdnevno vojno, v očeh ljudstva je še večji zmagovalec Janša, ki je kljub temu dobil malo glasov. -w- ynasfop;7i Kučana in \/ protikandidatov je V prihajalo do učinka, ki mu v psihologiji pravimo »učinek Davida in Goljata«. Kadar veliko številčnejši ali glasnejši nasprotnik napada šibkejšega, še posebno, če napadi niso dovolj podkrepljeni z dokazi, se simpatije gledalcev obrnejo k žrtvi. To se je očitno dogajalo v nastopih leta 1990 in tudi zdaj. Mali Kučan se je gledalcem preprosto smilil. Vsaka ostra beseda nasprotnika mu je zato pridobila nekaj novih glasov. -jk -rekaj podobnega se 1X1 je nedavno pripeti--L N lo celo ameriškemu predsedniku Bushu. Poznejše ankete so pokazale, da je tedaj, ko je izgubil živce in obtožil Clintona strahopetstva in izogibanja vojaške službe med vietnamsko vojno, pridobil Clintonu veliko poe-nov. Bojda si med volilnimi kampanjami na Zahodu napadalci dostikrat razdelijo vloge: manjša ri- ba pomembnega kandidata brezobzirno napade, nato pa ga večja riba brani - pa ne preveč. ranimivo je, da ima tudi Drnovšek, ki v I anketah javnega mnenja običajno zavzema drugo mesto, nekatere podobne lastnosti kot Kučan. V manjši meri celo Peterle, ki se prav tako zadržuje na visokem mestu. Na gledalca delujeta umirjeno in mu zbujata zaupanje. Kučanova osebnost najbrž ustreza slovenskemu nacionalnemu značaju. Introvertiranemu Slovencu se bolj prilega miren in ne preglasen voditelj (v nasprotju z napadalnim Miloševičem ali kričavim Paničem). Tako vlogo ima tudi oče v slovenski družini. Erih Fromm je menil, da je oče naroda posnetek očeta družine.. Blišč in beda politične reklame ■vsiljiva politična re-\ / klama daje vtis, da V je poglavitni dejavnik politične izbire. Gledamo jo na zidovih, dobivamo v pisemske nabiralnike, čaka na nas v časopisih. Kljub temu pa strokovnjaki menijo, da prispeva k izboru samo od 2 do 5 odstotkov. Kadar je moč strank izravnana, to niti ni tako malo. Z dodatnima dvema odstotkoma bi večina slovenskih odpadlih strank prišla v skupščino. Združena lista pa bi dosegla drugo mesto. To se ne dogaja samo nam. Na nedavnem referendumu v Švici so zagovorniki evropske gospodarske integracije izgubili samo za 0, 3 odstotka. Sicer pa je v postsocialističnih deželah, v katerih stranke še niso utrjene, vpliv reklame verjetno večji kot na Zahodu. Tudi v razmerah z velikim številom »nomadov« je večji. Beklama je namenjena v prvi vrsti volilcem, ki politično še niso opredeljeni.. -jk -racistični propagan-1X1 dni minister Goeb--L N bels je rekel, da učinkuje propaganda predvsem s tem, da se ponavlja. Znan je njegov stavek: »Laž, ki se pona-vlje, postane resnica.« V ameriških volilnih kampanjah pa se je pokazalo, da ponavljanje prav nič ne vpliva na vernike, ki so prepričani v drugo resnico. V naših razmerah bi to pomenilo, da prepričanega krščanskega demokrata, liberalnega demo- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 S 12 13 • 14 15 • 16 17 18 19 • 20 21 22 23 24 25 26 27 28 • 29 30 • 31 32 • 33 34 35 36 37 Vodoravno: 1. priprava iz lesa, ki obdaja sliko, 6. kačji ugriz; tudi barva kart, 9. naslov opere skladatelja pod 12. navpično, 10. Hercegovec, 11. površina, območje, 12. ptica, 13. kričanje, vpitje, 14. velika domača ptica z dolgim golim vratom in golo glavo, 15. Carli Novak, 16. dlaka, 17. nekdanji prebivalec Italije, 19. papirnato pokrivalo, 20. šivanka, 24.. je in ti si skuštrana, 26. otoški lok med Severno in Južno Ameriko, 29. Oliver Tvvist, 30. krilo, del zgradbe, 31. spodnji del posode, 32. prečni tramič v kozolcu, 33. ime norveškega pisatelja Duuna, 34. ime filmske igralke Gardner, 35. nemški fizik, Nobelovec, ki je odkril cepitev spektralnih črt v električnem polju (Johannes), 36. navadno luknjičav mlečni izdelek, 37. iskalo. Navpično: 1. trava tretje košnje, pootavek, 2. vrsta drobnih grških rozin, 3. v terenu izkopan prehod za cesto, 4. kravica, 5. Rafael Aj-lec, 6. italijanski filmski režiser (Elio), 7. indonezijsko ime za Novo Gvinejo, 8. konec, zgornji del ledeniške doline (npr. v Bohinju Ukanc, anagram KACON), 12. na današnji dan leta 1858 rojen italijanski operni skadatelj (Giaco-mo, Boheme, Madame Butterfly, umrl 1924), 14. ameriški romantični književnik (Edgar Allan), 16. starogrška in latinska književnost in umetnost, 18. Anton Korošec, 21. Grigorij Cuhraj, 22. ime ameriškega dirigenta Bernsteina, 23. torba za listine, knjige ipd., 25. levi pritok Donave v Romuniji, 26. knjiga zemljevidov, 27. značaj, narava, 28. evropski naziv za azijskega nomada, 31. del roke, 33. ime pevca Pestnerja, 35. Stane Sever. Zmago Pezdirc krata ali jelinčičevca nobena nasprotna propaganda ne more spreviti iz tira. Propaganda ima učinek le na neodločene oziroma premalo odločene volilce. orelacija med številom letakov in volil- K,c iim izidom je praviloma nizka. Demokratska stranka je imela na primer mnogo velikih letakov in oglasov, a je dobila malo glasov, nacionalna stranka pa je imela majhne letake, a je dobila razmeroma veliko glasov. To pač pomeni, da so na izbor pomembneje vplivali drugi dejavniki. Stranki, ki je izgubila svoje volilno telo, še tako veliki in številni letaki ne morajo pomagati. Ena od pomembnih funkcij volilne reklame je obveščanje volilcev. Reklama obvešča, kdo so kandidati posameznih strank, kakšni so voditelji, kaj ponujajo volilcem in podobno. Spričo velikega števila strank v Sloveniji (podobno kot v drugih postsocialističnih deželah) in številnih prestopkov iz ene v drugo stranko (na primer Janša, Oman, Jazbinšek) je bilo obveščanje kljub poplavi letakov in oglasov neučinkovito. V anketi med študenti filozofske fakultete kar 25 odstotkov vpraša- nih ni vedelo, da je Janša kandidat Socialdemokratske stranke. Uvrščali so ga med Demokrate (nekoč je bil njihov) in celo v Ljudsko stranko. Bolj kot letaki vplivajo na glasove nastopi kandidatov. Ker nastope na strankarskih srečanjih poslušajo le »verniki« (s pijačo in jedačo skušajo privabiti tudi druge), so pomembnejši nastopi, ki jih prenaša televizija. Gledajo jih tudi nasprotniki in, kar je pomembno, nomadi in neopredeljeni. V ZDA se po vsakem nastopu predsedniških kandidatov razmerje glasov za kakih 5 odstotkov spremeni, čeprav učinek ni trajen in se čez nekaj časa približa prejšnjemu razmerju. -j—xrav pri nastopih pa LJ je večina slovensldh JL kandidatov pokazala, da so amaterji. Ker niso imeli ves čas pred očmi svoje volilne baze, so ni nakopali več nasprotnikov kot somišljenikov. Izjeme so bile redke (na primer Kučan, Šetinc, Bizjak, Kacin, Jelinčič) Na primer: Danica Simčič, ki se je sprva dobro držala, ga je polomila, ko je kategorično izjavila, da Demokrati nasprotujejo vrnitvi nacionalizirane zemlje Cerkvi. V Sloveniji je od 50 do 70 odstotkov verujo- čih ljudi (prav nenavadno je, da ankete religioznosti navajajo tako različne podatke) in mnogi niso bili zadovoljni z odgovorom. Lahko bi se ognila z dvoumnim odgovorom: Smo za omejeno vračanje zemlje, nismo za vrnitev celotnega zamljišča, posebno triglavskega parka. Podobno napako je naredil Pučnik pred dvema letoma, ko je kot kandidat Demosa (v katerem so sodelovali tudi krščanski demokrati in kmetje) izjavil, da je ateist. Lahko bi se izognil z diplomatskim odgovorom: Vsakdo v nekaj veruje (kar bi moralo biti vsaj za politika tudi res). Takih spodrsljajev je bilo v nedavni politični propagandi veliko. Štorman je bil celo tako neumen, da se je pred TV-ka-mero pohvalil, kako je nezakonito vdrl v neko stanovanje. Morda je mislil, da slovenski politični prostor obvladuje lumpen-proletariat. -g—x arlam en tam a demo-t-Jkracija je potrebovali la dvesto let, da je dosegla današnje stanje. V Sloveniji in drugih nekdaj socialističnih državah je stara komaj dve leti (če odpišemo obdobje pred drugo svetovno vojno, ko je bila demokracija v Jugoslaviji zelo pomanjkljiva). Zato ni čudno, da jo bodo še dolgo dajale otroške bolezni. (Konec) POGLED Veste, kdo lahko vodi državo? Peter Božic Dve leti (in še nekaj mesecev več) demokratične oblasti sta razkrili marsikaj in prinesli vrsto novih izkušenj. Med njimi se mi zdi predvsem (z zadnjimi volilnimi rezultati vred) najpomembnejše spoznanje, da volilci zelo upoštevajo civilizacijske standarde medsebojnega občevanja. Stranke, ki so več ali manj delovale pod temi standardi, pa čutijo tudi vse posledice, čeprav za njihovo izginotje ni vzrok samo to. Gre preprosto za to, da so nam na TV in tudi v drugih medijih ustvarili podobo javnih delavcev, ki si v javnosti ne morejo in ne smejo privoščiti vedenja in navad, kakršne gledalci oziroma bralci in poslušalci že desetletja ne štejejo za spodobne, sprejemljive. Poduka, ki ga je dobil dr. Dimitrij Rupel kot predsedniški kandidat pred dvema letoma (ko je nasedel provokacijam Boštjana M. Zupančiča in zašel v neprimerno prepirljivost in aroganco, da je v hipu padel njegov rating, tako da ni bil izvoljen), si ni nihče vzel k srcu. Nasprotno, vrsta strankarskih prvakov se je v parlamentu in javnosti izživljala s podtikanji, lažmi in obrekovanjem. Taki so z volitvami kratkomalo izginili, skupaj z njimi pa tisti, ki so jim kršitve dopustnega dokazovali in dokazali. Ni dvoma, da je bil ta kriterij pri volilcih odločilnejši od programov, čeprav so bili profili strank prav tako pomembni. Upam si trditi, da so te volitve dokazale, da je bilo oboje pomembnejše od osebnega šarma zaslužnosti, razen kakšne izjeme (Kučan, Drnovšek). Presenečenje je bilo pravzaprav eno samo, in sicer visoka volilna zmaga LDS. Razloga za to ni mogoče kar tako potegniti iz rokava, z izjemo tistega, kar so ves čas ugotavljale raziskave (zlasti Toševa), da je sredinska usmerjenost Slovencev njihov zaščitni znak. To pa zanika visoka Jelinčičeva zmaga, če ne upoštevamo dejstva, da ni radikalen nacionalizem nič drugega kot evropski trend tega trenutka in pogojenosti, za katero ima "zasluge" postsocializem povsod na Vzhodu. S tega vidika pa je Jelinčičeva bera pravzaprav majhna, saj ima npr. La Pen v Franciji kar 14 odst., in povrhu še brez komunistične dediščine. Nemčija pa dokazuje, da takih strank ni dobro prepovedovati, saj se potem takšen radikalizem seli na ulice. Parlament je tukaj zato, da ni vojn, ki se začnejo s populizmom in njegovimi ideologijami. Ob vsem tem bi rad navedel eno samo presenečenje (za tiste, za katere je to pač bilo). Demokrati so komaj ostali v parlamentu. Razlog za to pa je v njihovi volilni in siceršnji paradigmi. Navsezadnje tli v vsakem državljanu vsaj podzavestno odpor do 45 let trajajoče oblasti, ki je temeljila na zaslugah iz NOB (ne glede na to, ali so bile to zasluge osvoboditeljev izpod fašizma ali pa izpod predvojne kapitalistične izkoriščevalske družbe). Na tej ideologiji je temeljila prejšnja oblast in ljudje so jo siti do grla, zlasti zaradi ozke oblastne elite, ki je imela edina vse zasluge. Gre torej za politični elitizem, ki temelji na osvoboditeljskih zaslugah. Ali se vam zdi kaj čudno, če ni uspeha ob slikah šestih najzaslužnejših mož na telopih in spotih? Sest najodlo-čnejših. Premiki in Državne skrivnosti, kjer smo silno in predvsem samo zaslužni itd. Logika sveta pa je hvala bogu taka, da tistim, ki jih je gnalo poslanstvo, da so gradili državo, tlakovali pot do samostojne države kar nekaj desetletij, ne dovoljuje, da bi po svojem opravljenem delu vodili državo. Lahko jo vodijo le nezaslužni pragmatiki, ciniki, kompromisa-rji, pogajalci, ki v tem ne vidijo nobenega posebnega lastnega poslanstva, temveč sivo garaško delo. Tako so se namreč odločili volilci! Deveti stolpec Z upanjem v novo leto Volitve so sedaj za nami in vprašanje je, ali bomo odslej prej Slovenci ali prej strankarski pripadniki. Kaj bi bilo produktivnejše za slovenski narod in državljane Republike Slovenije? Ali prihaja čas politične in tudi siceršnje streznitve? Prvo, kar bi bilo treba reči, je neizpodbitno dejstvo, da očitno še nismo dovolj zreli, da bi v politiki znali ločevati doslednost od nedoslednosti. In drugič, predvolilna kampanja ni obrodila željenih sadov. Državljani Republike Slovenije s(m) o očitno (večina) od prve demokratične vlade pričakovali otipljive izboljšave zlasti na gospodarskem področju. Ker pa se to po pričakovanju ni zgodilo, na kar so nas sicer odkrito opozarjali Demosovi prvaki že na začetku svojega delovanja, s(m) o se slovenski volilci odločili tako, kakor s(m) o se. Redno hodim k maši, prejemam zakramente in vsak dan molim; sem pa za tistega, ki nas bo izpeljal iz gospodarske krize. Tako in podobno so se vrstili dokaj številni povolilni odgovori naših ljudi. To mora biti močan izziv za vse, ki želijo biti v vladni koaliciji. Tudi bodoča opozicija bi se morala nad tem globoko zamisliti. Kljub nenakljonjeno-sti sredstev javnega obveščanja, predvsem Slovenskim krščanskim demokratom, ki so (sredstva) slovensko poslušalstvo pozdravljala z »Dobro jutro, revščina«, smo na volitvah le dobili okrog 16 odstotkov glasov in se ne počutimo poraženi, kakor trdi g. Bučar v zadnji sobotni prilogi Dela.Treba je tudi povedati, da je bila vzgoja mladine v starem sistemu ateistično usmerjena in Cerkev tu ni mogla ustvarjati čudežev in delovati proti vetru. Resnični poraženec pri zadnjih volitvah pa so prav Bavčarjevi demokrati, čeprav so jim bila sredstva javnega obveščanja Se kako naklonjena. Sprašujem se, kako si g. Bučar razlaga njihov dejanski poraz. Strinjam pa se z njim, da Slovenci ne maramo ekstremizmov (nisem rekel ekstremistov), vendar tudi Ruplovih in Bučarjevih ne! V zadnejm obdobju smo priče čedalje hujšega razpihovanja strasti med Slovenci in Neslovenci, kar postaja naravnost zaskrbljujoče: z gesli in orožjem se ne da ničesar rešiti. Zato moramo biti previdni v svojih izjavah in skrbno gledati pod noge, da n® bomo stopilli na p°| skrajnosti. In kaj naj sl Slovenci in vsi slovenski državljani zaželim0 za božič? Predvsem t°' da bi postali bolj ljudje-Bog se je učlovečil, da b> se mi pobožanstvili- d1 ne zato, da bi nas obvladovale temne sile. BoZJc je poleg izrazito verske vsebine predvsem pr_d' znik miru in prav zadeva miru je ena najmočnejših prazniških komponent. Tudi novo 1®*.. je dan miru. Ponavad vsaj v božičnih in novoletnih praznikih utihd orožje, tudi zato bi moral vsak posamez^ poglobiti v problem ru in načrtovati sV°’ osebno odgovornost n tem področju, saj ve dar še nismo pozabi ' da je tako imenova zgolj kolektivna odg^ vomost pokopala JuS:e slavijo; ali naj pokop še Slovenijo? Ivan KePiCf Newyorška opera Metropolitan uprizorila delo avantgardnega skladatelja Philipa Glassa. V sedemdesetih letih tega stoletja je bila - ob takrat že klasičnem Johnu Cageu - najpomembnejša ameriška progresivna glasbena smer minimalistična glasba (minimal mušic), ki je prinesla kar nekaj skladateljskih imen. Ta so se ob pomoči Evrope bolj ali manj prebila v prve vrste svetovnih glasbenih gibanj. V tem valu se je pojavil nekoliko starejši La Mont Young, pozneje Steve Reich, John Adams, Arvo Paert in najpopularnejši med njimi Philip Glass. Čeprav je moralo preteci veliko časa, da je Amerika sprejela svoje skladatelje, so kmalu zaceli navdihovati številne umetnike v drugih medijih, od nedavna pa jih izvajajo tudi na velikih tradicionalnih ameriških odrih. Tako so na primer pred kratkim uprizorili novo opero Philipa Glassa The Voyage v Metro-politanu v New Yorku. Ob tej priložnosti sva se pogovarjala z avtorjem. Kako je nastala opera The Voyage? Projekt sem ponudil Metropolitanu leta 1988, da bi z njim proslavili Kolumbov prihod v Novi svet. Zelo jih je zanimal. Pogovarjali smo se o tem in šest mesecev pozneje sem prišel s predlogom, načrtom zgodbe, in zamisel so dokončno sprejeli. Mislim, da sem začel komponirati spomladi 1988. Glasbo sem končal leta 1990; v arhivu je ostala do leta 1991, kot režiserja sem povabil Davida Pountneya. Ko sem naredil načrt zgodbe, se mi je pridružil tudi David Henry Hvvang kot libretist. Pountney, Hvvang in jaz smo potem skupaj izpilil libreto. Bob Israel je prišel kot oblikovalec v zaCetku leta 1990. Za kaj gre pri tej novi operi? Pravzaprav so posamezni deli zelo različni. Prvo dejanje, ki se dogaja v ledeni dobi, je v bistvu spektakel z veliko dogajanja, drugo dejanje pa je zelo lirično. V njem nastopi pravi Kolumb, posebej pa so naglašeni prizori med njim in kraljico Isabelo. MogoCe je operi še najbolj podobno drugo dejanje, saj ga najlaže povežemo s tradicionalno opero. Tretje dejanje je narejeno na komičen naCin, medtem ko v prvih dveh delih tovrstnih prvin ni najti. Vsa tri dejanja povezuje jezik glasbe, ki temelji na zamisli rastočih triad. To uporabljam kot temeljno glasbeno idejo celotnega dela. Glasbena argumentacija se prepleta skozi celotno opero, razrešuje pa se v dialogu; tako se vsi trije deli povezujejo v celoto. Zanimivo je, da ste pri svoji zadnji operi delali Avanlgaida seslaia Goran Sergej Pristaš in Jelena Rajkovič izključno z akustičnimi instrumenti. Zakaj? Ker jih v Metropolitanu imajo. Poleg tega premorejo velik orkester in zbor. Opero lahko zmeraj ustvarjam s sintetizatorjem, ki mi je zmeraj pri roki. Delo z orkestrom, ki je tako velik in kakovosten, pa seveda ni nekaj, s Čimer bi se skladatelj lahko srečal vsak dan. Zame je bila enkratna priložnost, ko sem lahko sodeloval z izjemno dobrim opernim orkestrom. Presenetljivo je, da ste dobili naročilo prav od Metropolitana, stare in konservativne operne hiše. Ali naj bi to pomenilo tudi priznanje vašemu slogu v tistih krogih, ki so blizu tradicionalni operi? Tako je, seveda. Za marsikoga, ki se prišteva med tradicionalne ljubitelje opere, je bilo presenečenje, da se ’Met’ loteva takšnega projekta. Moje opere so bile uprizorjene v različnih državah - to je že moja deveta opera - v Nemčiji, Belgiji, na Nizozemskem, v Angliji in po vsej ZDA. A saj veste, da je svet opere zelo tradicionalen. Slog, v katerem pišem, se večini tradicionalnih ljubiteljev opere zdi preveC avantgarden. Dejstvo, da ’Met’ uprizarja moje delo, ki je doseglo tudi doloCen uspeh, je zame zelo pomenljivo. Pred kratkim ste obnovili svojo znamenito uprizoritev opere Einstein on the Beach. Čeprav ima veliko obiskovalcev, je bilo slišati tudi komentarje o zastarelosti odrske postavitve. Kaj mislite vi? Moj vtis je, da je delo še bolj radikalno, kot je bilo leta 1976. Bob (VVilson; op. prev.) je uvedel nekaj sprememb pri osvetlitvi, samo delo pa je dobesedno takšno kot leta 1976. Vendar je medtem prišlo do spremembe: gledališki svet je postal večinoma bolj konservativen. Avantgarda, s katero smo se ukvarjali mi v zgodnjih šestdesetih in sedemdesetih letih, je bolj ali manj izginila, vsaj v ZDA. Mislim, da je na to bistveno vplivala televizija, ki ne prikazuje del, ki bi trajala dolgo, ali resnih del. Ponavadi predvaja različne kratke reci. To je uničilo neko vrsto pozornosti, ki so je ljudje sicer sposobni, a delo, kakršen je Einstein, katerega upri- V naslovu: Philip Glass (foto: arhiv) Spodaj desno in v sredini: Ivo Ban in Polona Vetrih, glavna igralca v drami Ob letu osorej (foto: arhiv) zoritev v celoti traja skoraj pet ur, se zdaj zdi ljudem zelo radikalno. Mislim pa, da je za gledalce prava osvežitev, ko ponovno gledajo Einsteina. To jim tudi obudi spomin na določeno vrsto avantgarde, ki je prej obstajala, zdaj pa je skoraj ni več. Kako živite danes? Od svojega 40. leta živim od glasbe. V Ameriki obstajajo vsakdanja dela, kot jim pravijo tam. Veliko umetnikov jih opravlja zato, da se lahko ukvarjajo z umetnostjo. V Severni Ameriki je že kar obiCaj, da umetniki preživijo svojo mladost ob vsakdanjih delih, in če pri 30 ali 40 postanejo dovolj znani, se lahko začnejo preživljati samo z glasbo. Ze skoraj 14 ah 15 let lahko živim samo od glasbe. S cim se ukvarjate ta hip? Zdaj delamo Einsteina v New Yorku in Parizu. Ukvarjam se s končnimi popravki dela, ki nosi naslov Orfej. To je komorna opera, ki temelji na Cocteaujevem filmu. Skupaj z Bobom VVilso-nom sva napisala novo opero z naslovom White Raven, ki jo bova zaCela vaditi februarja na Dunaju. Spomladi me Čaka velika turneja, ki sem jo že omenil, načrtujem pa še nekaj oper, ki bi jih rad napisal... Pravzaprav sem zelo zaposlen. ZDAJ IN NIKOLI Navdušenje in profesiona nost Začel bom karseda neposredno, nekje tam, kjer sem končal prej-šnjič; navdušenje in profesionalni pogoji dela se ne izključujejo. Se veC, nemara predstavljajo skupni conditio sine qua non za resničen uspeh. Zal pa slovenska kulturna izkušnja mestoma kaže, kot da bi drugo oviralo prvo, in dejstvo, da se z razlago tega paradoksa ukvarjajo nekatere izpeljave sistemskih teorij, ni nikakršna tolažba. Z množico takšnih in drugačnih ustanov se zagotavlja enostavno obnovo ustaljenih kulturnih obrazcev, novi koncepti pa porabijo veCji del energije za svojo institucionalizaci-j°> ki jo, ce jo, dosežejo veliko prepozno. Institucije: da, ker so nujne. Tudi zato, ker je sistem komuniciranja v svetu v veliki meri bomo pogrevali nuna z8°dt> o tem, kako H em kulturnih usta- meri?V'aria v največji ___splošna zakonoda- Andrej Blatnik ja, ki zagotavlja delovno mesto kljub temu, da zanj delavec (razen morda na spejemnem pogovoru) ne pokaže nikakršne volje ne sposobnosti. To zgodbo pravzaprav malokdaj obrnemo; malokdaj se vprašamo, zakaj je tako težko priti do novih ustanov, ki bi odsevale spremenjeno stanje na področju kulture. (Pustimo ob strani ugovor, da je že starih preveC; ta kaže zgolj nemoč, da bi posegali v njihov obstoj.) Eden bistvenih razlogov je seveda popolna odsotnost kulturnega menedžmenta, ki sili ustvarjalce, da se ob umetnosti ukvarjajo še s posli. Katera od teh dejavnosti Cez čas postane dopolnilna, je odvisno od posameznega primera, vsem pa je skupno, da vrhunskih rezultatov na obeh poljih hkrati ni in jih tudi ne more biti. Druga razlaga je bolj perverzna: med Slovenci se je udomila miselnost, da takšne in drugačne kulturne ustanove zagotavljajo nujno povpreCni-ško ponudbo, ta pa je navsezadnje tudi humus, iz katerega se vzpnejo v naprej nepredvidljivi vrhunski »akcijski« dosežki. Razlaga, ki ji logike ne manjka, postane pa ta logika skrajno problematična, ko je izvajalčev socialni status še zmeraj status navdušenca, Četudi se »nepredvidljivi« odlični rezultati vseskozi ponavljajo v nic zmanjšanem sijaju. V nezmožnosti družbe, da bi takim ustvarjalcem status spemenila, marsikdo razbira tudi med vrsticami zapisano sporočilo, da vse, kar odstopa od povprečja (zagotovljenega z obstoječimi ustanovami!), niti ni tako nujno potrebno in zaželeno. In potem se odloči, kot se paC odloči. Težko bi rekli, da ne moremo razumeti tistih, ki vrhunske rezultate zamenjajo za socialno varnost, morda v okviru iste ustanove, ki je posredno onemogočila njihov umetniški obstanek na višjem nivoju. Zanj jim, Ce jim, ostane prosti čas in individualna trma. Nekam nenavadno, da so vrhunski izidi velikokrat odvisni od tega, ne pa od (recimo) profesionalnih pogojev dela. Zato sem nenavadno zadovoljen vsakokrat, ko si lahko kupim novo številko Mzina, nemara najbolj zanimive slovenske kulturne revije, ki ne izplačuje nikakršnih honorarjev, in zato sem hkrati besede Tanje Zgonc, ki je prejem nagrade Zlata ptica pospremila z besedami, da priznanje razume kot znak družbe, da je plesalcem pripravljena pomagati z denarjem in prostori, poslušal s slabim občutkom. Žal je takšno navdušensko delovanje s svojimi vrhunskimi rezultati vred najraje razumljeno kot znak, da je mogoče tudi brez denarja in da ga bomo tam, kamor ga že doslej nismo dajali, pač najlaže prihranili. Kaj izgubljamo s takim prihrankom, se ne sprašuje, kot kaže, nihče. Dobrodošli v deželo pro-stoCasovnih dejavnosti. ALI JE CESAR NAG? / KOMERCIALNO IN EZOTERIČNO Kriteriji uspešnosti v gledališču Blaž Lukan Gledališče je prilagodljiva, »kompatibilna« umetnost. S tem, ko zrcali, odraža socialni kontekst in se nanj odziva, in s tem, ko se tudi v njem samem izraža imanentna hierarhija tega konteksta, je eminentno konstitutivni in kooperativni Člen natančno določenega socialnega prostora. Znotraj tega prostora pa gledališče vselej deluje po principu »premisleka« in distance. Vsi konflikti, preobrati ali spremembe se na koncu praviloma obrnejo njemu v prid. Njegov iztržek je v Času, ko se delajo obračuni, praviloma ugoden tako v socialnem (ideološkem in političnem) kot tudi v estetskem smislu. Pomislimo samo na to, kakšne probleme imajo same s seboj literatura, likovna umetnost ali glasba. Pravzaprav je v boljši poziciji edinole film. Gledališče skozi različrie bolj ali manj spektakularne družbene prevrate vedno pristane na nogah, pa naj njegovi (tudi slovenski) protagonisti še tako glasno zatrjujejo drugače. Gledališče je trdoživa umetnost. Spomnimo se vsaj dveh zveličavnih kriterijev za presojo kvalitete gledališke uprizoritve, ki sta bila v veljavi še ne tako daleC nazaj: kriterij politične provokativnosti, ki je bil nadomestilo za prikrit ali še nedefiniran strankarski aktivizem, pri Čemer je bila priznana kvaliteta vselej premosorazmerna z reakcijo oblasti in je bil višek njene uspešnosti prepoved uprizoritve, ter kriterij osvobojene gleda- liške evforije, ki se utemeljuje predvsem na slabo premišljeni ideologiji in estetiki »neverbalnega« gledališča, v sebi pa združuje različne žanrske nanose: zadnja leta (ki se še niso povsem končala) v naši nekdanji državi bodo ostala v spominu tudi po neokusnem povzdigovanju najrazličnejših gledaliških hibridov na množici vsedržavnih festivalov. Zadnji krik v produkciji »avtohtonih« gledaliških kriterijev je gotovo kriterij uspešnosti. Velikih »domačih« festivalov ni več, stankarska mentaliteta je nekaj, kar je v umetnosti že potrebno zaničevati in presegati (takih pojavov bo po zadnjih volitvah še veC), »čista« gledališka umetnost pa se povečini izčrpava v samozadostnosti in je torej premalo odmevna. Na pohodu je kriterij uspeha (do nedavnega negativni kriterij) - vendar ne veC samo uspeha pri specializirani gledališki kritiki in tudi ne veC samo tistega v disidentskih krožkih, pri lokalnih ali centralnih politikih, temveč predvsem uspeha pri publiki, uspeha na tržišCu, finančnega uspeha. Pomemben je uspeh in njegova tesna zveza z medijsko uporabnostjo. Gledališče začenja služiti vsemu in vsakomur, lahko igramo ob svetovnem dnevu gledališča, za begunce, v strankarski kampanji, za managerje in direktorje, važno je, da se o gledališču govori, da je dvorana polna, da gle- dališče proizvaja »uspešnice«. Kriterij komercialne (finančne) uspešnosti je pri nas nekaj novega. Propad socrealistične doktrine »antikapitalisti-Cne« umetnosti, propad države kot vrhovnega tutorja umetnosti (in gledališča), rojstvo trga: vse to je v usta različnih zagovornikov »novega« gledališča prineslo nov jezik, ki ima za skupni imenovalec besedico uspeh. Vendar pa so pojmi kot: produkcija, natančno definiran žanr, zvezde, medijska uporabnost, prodaja vstopnic ali delitev dobička, pri nas še popolnoma neartikulirani oziroma z njimi manipuliramo prikrito in zgolj parcialno. Produkcija predstave za nekatere pomeni samo pisanje prošenj za sponzorstva; natančno definiran žanr je v našem gledališkem prostoru redkost; naše zvezde so ob odsotnosti relevantne filmske produkcije Cista eksotika; medijska eksploatacija je veliko več od razvlečenih zastonjskih oddaj na sprivatiziranih tv-posta-jah; prodaja vstopnic je dejstvo iz gledališke ekonomije in delitev dobička pomeni »legalni finančni aranžma«, kot je zapisano v članku o podobnih reCeh v novembrski številki revije Plays & Players. Gledališče brez temeljitega razmisleka o gledališkem tržišču torej ne more delovati uspešno, ne more biti »komercialno«. Gledališče, ki si ni na jasnem, kakšen naj bi bil njegov konCni iztržek, ne more iztržiti veC kot Uspešnice v talilnem loncu Aldo Milohnič Ko govorimo o gledaliških uspešnicah, se na prvi pogled zdi vse lepo in prav; sešteješ vse ponovitve kake predstave, in ko to število preseže določeno imaginarno mejo (pri nas je to 100), jo gledališče razglasi za svojo uspešnico. Fenomen pa vendarle ni tako preptost. Ko so nas iz gledališkega oddelka CD obvestili o velikem uspehu predstave Ob letu osorej , ki je v treh letih nabrala 150 ponovitev in tako »dosegla rekord v zgodovini slovenskega gledališča«, smo že po hitremu slalomu skozi numeralije Repertoarja slovenskih gledališč morali nekoliko popraviti podatek. Ob letu osorej je namreč po številu ponovitev res prekosil nekatere nedavne uspešnice (npr. Moj ata, socialistični kulak (130) in Malomeščanska svatba (108) ali pa Pod Prešernovo glavo (144) iz Mestnega gledališča Ljubljana), je pa absolutni rekorder vendarle ljubljansko Lutkovno gledališče. Njihove produkcije namreč pogosto presegajo magično številko 100. Publikacija Repertoar slovenskih gledališč 1982-1987 nas pouCi, da je imela predstava Zlato jajce 253 ponovitev, Sapramiška celo 393. Tudi mariborski lutkarji pogosto svoje predstave odigrajo več kot stokrat. Kako je z opero? Verdijevega Trubadurja (premiera 1. 1920) so ponovili 69-krat, kar je bila takrat že velika številka. Stefan Vevar meni, da je eden izmed razlogov za redke ponovitve gotovo veliko število premier v tistem Času. Po 2. svetovni vojni se je število že povzpelo nad 100 - npr. Verdijeva Traviata (149) iz leta 1949, Rossinijev Seviljski brivec (110) iz leta 1953, Smetanova Prodana nevesta je v Maribora dosegla 129 ponovitev (premiera 1. 1950) in v Ljubljani 131 (premiera 1.1955). Seveda je ob vsem tem kvantitativna primerljivost uspešnic na trhlih nogah, saj se pogosto pozablja na spremenljivko, ki ilustrira realno gledanost predstave. To je zagotovo število obiskovalcev. Ob letu osorej si je do zdaj ogledalo približno 40.000 gledalcev, Dramski observatorij Zenit, katerega stoto ponovitev so v Mladinskem že zdavnaj praznovali, pa (zavoljo specifičnega režijskega koncepta) bistveno manj. Gre torej za primerjanje neprimerljivega, kar je še zlasti opazno, Ce v anah-zo zajamemo še kvalitativno dimenzijo. Ali je sploh mogoCe primerjati tako različne uspešnice, kot so to npr. Glejeva Ela (107 do 1. 1987), Aliča v čudežni deželi (135) SMG in Ob letu osorej? Čeprav smo se v tem primera omejili na »dramsko« gledališče, je primerljivost tako razhčnih poetik vsekakor želo vprašljiva. Ce si torej ne želimo nekakšen slovenski »melting pot«, je treba o fenomenu uspešnic spregovoriti kritično in ohlajeno. Zlasti v dražbi, ki si strašansko prizadeva, da bi Cimprej postala potrošniška. neadekvaten sprejem pri publiki in nekonsistentno notranjo podobo. Brez sprenevedanja reči: profit (vendar tudi: umetnost; dualizem znotraj gledališča mora postati dejstvo) - v tem je skrit tisti pogum, ki teater lahko reši pred nevarnostjo, da bo »po bistvu« poniknil v sivino nera-zločljive »umetnosti vsakdanjika«. Gledališče, ki ima za ideal razprodano dvorano, s profitom, ki ga nato producent razdeli med sodelavce po plačilnem spisku, preživi samo v gledališko razvitem socialnem in kulturnem, predvsem pa tržno učinkovitem prostoru. Naš prostor ni gledališko razvit v nobenem od teh pogledov, razvita je samo mašinerija uprizarjanja predstav kot posledica »planskega« avto- matizma in delno premišljena je v tem prostoru samo neodvisna produkcija, ki pa je kljub nekaterim značilnim dosežkom minimalna. Brez cinizma moramo ugotoviti, da se novi kriteriji pri nas šele formirajo in da živimo v prehodnem Času. Zato o stopetdeseti ponovitvi neke (na videz) gledališke uspešnice ne moremo govoriti kot o neCem izjemnem, temveč zgolj kot o lepi številki, ki nam bo pomenila relevantno dejstvo šele, ko bomo premislili in izdelali celovit vrednostni sistem gledališča »na trgu« oziroma gledališča v novih družbenih razmerjih. Ce pa upoštevamo našo izhodiščno tezo o prilagodljivosti in trdoživosti gledališča, nam na to gotovo ne bo treba prav dolgo Čakati. Torek, 22. decembra 1992 ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA NOVICE RIM / PREDSEDNIKA POSLANSKE ZBORNICE IN SENATA V BP21CN1H ČESTITKAH Dve osebi umrli, dve v komi najbrž zaradi zastrupitve s hrano PISTOIA - V kraju Quarantaquattresimo parallelo v občini Pistoia so se štiri osebe po vsej verjetnosti zastrupile s hrano. Gasilci, ki so prišli v stanovanje družine Bonti, so pri še pogrnjeni mizi našli dve trupli, medtem ko sta dve mlajši osebi brez zavesti ležali v bližini mize na tleh. Mlajši osebi, gre za dva zaročenca, so prepeljati v bolnišnico, kjer so si zdravniki zaenkrat pridržati prognozo. Do tragičnega odkritja je prišlo na pobudo matere dekleta, ki je večer prej šla na večerjo k materi svojega zaročenca; ker hčere ni bilo domov, je šla mati na dom zaročenca. Beatrice Cenci in Athos Bonti - tako se imenujeta zaročenca - sta v kritičnem stanju v bolnišnici, gospa Bonti in zaenkrat še neidentificirana ženska srednjih let pa sta mrtvi. Prvi izvidi kažejo na to, da so se osebe zastrupile, vendar zaenkrat še ni znano, katera jed je bila tako smrtonosna. Kardinal Pappalardo v bolnišnici zaradi nenadne slabosti PALERMO - Palermskega nadškofa Pappalarda so morali sprejeti na nevrološki oddelek bolnišnice Villa Sofia, ker ga je med maševanjem obšla slabost. Kljub temu je obred, ki so se ga udeleževali poštni uslužbenci, vseeno končal in šele nato pristal, da ga prepeljejo v bolnišnico. Zdravniki so izjaviti, da gre za manjšo slabost, ki bi morala v kratkem miniti. Vzrok za slabo počutje je preobremenjenost kardinala, ki se v tem predprazničnem obdobju udeležuje številnih obredov oziroma srečanj z verniki. Dan prej je na primer kar pet- <0 najst ur govoril z verniki, s katerimi je izmenjal božična voščila. Pri Neaplju zasegli 15 stotov umetnih ognjev Prazniki so vse bližje in zato so v polnem teku zadnje priprave za njihovo«pravo«praznovanje, kar za Neapelj in okolico pomeni, da morajo pripraviti tudi ognjemete. Kot vsako leto v tem času so agenti raznih teles zelo pozorni na skladišča tega vnetljivega materiala, ki je že velikokrat povzročil številne tudi smrtne žrtve. Tokratna precejšnja zaloga je bila skrita v osamljeni kmečki hiši pri kraju SantiAnastasia, v kateri pa so karabinjerji poleg potrebnega za pisane ognjemete našli še dve puški in pištolo z ustreznimi naboji in 5.000 nabojev za signalno pištolo in še 10 gramov kokaina. Lastnika hiša sta 54-letni Antonio Roffo in 27-letni Giuliano Terracciano: prvega so aretirali, medtem ko se drugi že tri leta skriva, odkar ga dolžijo udeležbe pri umoru. Napolitano in Spadolini za korenito reformo političnega sistema Occheffo pripravlja nezaupnico za vlado predsednika Amata Vojmir Tavčar RIM - Odločen NE takemu procesu zoper italijanske stranke, ki bi spominjal na tistega, ki so ga takoj po vojni zavezniki priredili v Niirem-bergu proti nacističnim zločincem. Tako sta v popolnem sozvočju poudarila včeraj predsednik poslanske zbornice Giorgio Napolitano (arhivski posnetek Pd) in predsednik senata Giovanni Spadoli-ni med srečanjem s predstavniki zveze parlamentarnih novinarjev. In na to vprašanje se bosta predsednika spet povrnila jutri, ko bo - kar je novost v odnosu med italijanskimi državnimi institucijami - predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro obiskal zbornico, senat in predsedstvo vlade za izmenjavo božičnih in novoletnih voščil. Besede predsednikov obeh domov italijanskega parlamenta zadobijo poseben pomen v času, ko kriza pretresa vse tradicionalne italijanske stranke, ki so jih na upravnih volitvah volilci krepko po prstih. Zaupanje v stranke stalno pada saj po javnomnenjskih raziskavah bi se v teh dneh okoli 42 volilcev opredelilo za protestni glas (spomladi je protestni glas oddalo 30 odstotkov upravičencev). Med politično in civilno družbo je zazevala globoka vrzel. In v tem vzdušju sta z vso svojo moralno in politično avtoriteto stopila v areno Napo-litano in Spadolini, ki sta poudarila, da so stranke temelj demokracije in zato ne smejo zginiti. Stranke se morajo po oceni Giorgia Napolitana globoko prenoviti in to jasno dokazati. In nekaj pozitivnih signalov v tej smeri predsednik poslanske zbornice vidi v razpravi za nov volilni zakon, v soočanju za nov zakon o javnem finansiranju strank, predvsem pa v številnih in zelo hitrih odvzemih parlamentarne imunitete tistim poslancem, ki jih sodstvo dolži kaznivih prekrškov. Skratka, stranke je treba reformirati in jih spet postaviti v vlogo, ki jim jo pripisuje ustava, vendar ohraniti se morajo, ker so temelj republike in demokracije, pravita Napolitano in Spadolini. Toda vsi ne soglašajo s tem in zopetni napad je prišel tako z desne kot z leve. Tako Zeleni kot mi-sovci so včeraj pisali predsednikoma obeh domov parlamenta z zahtevo, naj ne bodo priznani javni prispevki tistim strankam, ki so bile najhuje vpletene v podkupninsko afero. To bi bil po nekoliko dema-goških besedah misovcev in zelenih pomemben dokaz javnemu mnenju, da se politični sistem prenavlja. In proti sedanjemu parlamentu strelja tudi Stranka komunistične prenove, ki meni, da je sedanji parlament delegitimiran in zato ne more spremeniti volilnega zakona v smislu večinskega volilnega sistema. Bolje takojšnji razpust in predčasne volitve trdi SKP, ki pripravlja tudi predlog resolucije z nezaupnico Amatovi vladi. Toda kriza brez predhodne alternative bi bila skok v brezno je v polemiki s SKP poudaril včeraj tajnik DSL Oc-chetto, ki je na tiskovni konferenci ob koncu leta poudaril, da je sedanja vlada sicer delegitimira-na, toda predčasne volitve brez reforme volilnega zakona bi bile porazne. V tej »dramatični situaciji, ki bi lahko postala še bolj zaskrbljujoča« Occhetto predlaga zamenjavo vlade, v kateri bi lahko sodelovala tudi DSL, pod pogojem, da bi bila to vlada z reformatorskim programom in pozorna zlasti do socialnih vprašanj in problemov zaposlitve. Nov obrat na Trbižu VIDEM - Industrijski obrat, ki bo zamenjal delovanje rabeljskega rudnika, bo zrastel na področju (ki je last Dežele) sedanjega kemijskega laboratorija, med bivšo pralnico in La-vemico (Rio del La-go). Oportunost te izbire, ki je bila določena po podrobni proučitvi številnih vprašanj, ki so povezana z zaščito okolja, je bila sprejeta včeraj na sestanku v Vidmu s podpredsednikom deželne vlade Sarom in odbornikom za finance Longom; sporazum so podpisale vse zainteresirane stranke, na srečanju pa so biti prisotni tudi predstavniki tr-biške občinske uprave, sindikatov, tovarniškega sveta ter industrijske skupine Cividale. Na tem področju ne obstajajo problemi geološkega značaja, ravno tako ga ne bremenijo urbanistične vinkulacije. Skupina Cividale bo sedaj vložila ustrezno dokumentacijo; v roku šestih mesecev bo zgradila potrebni objekt, deželna uprava pa bo v te namene prispevala 2 milijardi lir. _________ITALIJA / STATISTIČNI PODATKI_ Letna inflacija rahlo padla Produkcija pa ne narašča V zadnjem letu so cene na drobno narasle za 4 7 odst RIM - Letna stopnja inflacije znaša v Italiji 4, 7 odstotka. To je včeraj sporočil državni statistični urad ISTAT, ki je tudi ugotovil, da so cene na drobno v mesecu novembru narasle le za 0, 1 odst., splošna stika italijanskega gospodarstva pa je vse prej kot rožnata. Potrošnja je na vseh področjih močno padla, iz dneva v dan pa narašča tudi število nezaposlenih, posebno v industrijskem sektorju, ki ob padcu proizvodnje najbolj občuti hudo gospodarsko krizo. ISTAT je svoje mesečno poročilo o stopnji inflacije izdelal na osnovi poročil, ki prihajajo iz osmih največjih mest. V preteklem mesecu so cene najbolj narasle v Tr- stu (0, 3 odst.), v Milanu in v Benetkah pa sploh ni prišlo do podražitev. S temi podatki so seveda najbolj zadovoljni potrošniki, a tudi trgovci, ki so jih mnogi glasno obtožili, da so po poletnih počitnicah neupravičeno "navili" cene. V nekaterih mestih je glede tega prišlo tudi do ostrih polemik, obtožb in podobno, ponekod pa so tudi posegli prefekti, ki so poostrili nadzor nad nekaterimi cenami, posebno živil in nekaterih družbenih servisov. Vladi socialističnega ministrskega predsednika Giuliana Amata je torej, kljub številnim notranjim težavam, uspelo zajeziti oziroma omejiti letno inflacijsko stopnjo. In to kljub devalvaciji tire, ki je po eni strani na nek način spodbudila italijanski izvoz, po drugi pa močno ošibila nekatere pomembne gospodarske sektorje. Izkazalo se je tudi, da Italijani v zadnjih mesecih vse manj kupujejo tuje izdelke, ki so se spričo devalvacije lire v zadnjih meseciti precej podražiti. Namestnik tajnika največje sindikalne organizacije CGIL Ottavia-no del Ture o je rahli padec inflacije (od 4, 9 na 4, 7 odst.) označil kot pozitiven signal, ki pa ga je treba zelo pozorno oceniti. »Italijani v tem kriznem času trosijo vse manj denarja in zelo pazijo, kaj pravzaprav kupujejo«, je rekel sindika- list, ki je dodal, da največje breme ekonomske krize še vedno v največji meri nosijo odvisni delavci in upokojenci. Rimski parlament je pred nekaj dnevi, ne brez težav in političnih trenj, med strankami odobril proračun in finančni zakon, ki zelo močno omejujeta državne izdatke in hkrati s tem tudi že načrtovane investicije za produktivne sektorje. Nekateri ugledni ekonomisti so prepričani, da bo leto 1993 še vedno ”črno“ leto za italijansko gospodarstvo in da bo produkcija narasla komaj leta 1994, ko bo "ameriška ekonomska lokomotiva" končno res pognala v pozitivno smer. VIDEM / NAJVEČ PRISTAŠEV IMAJO »POPOLARI« V ČEDADU Tudi v furlanski KD vre Segnijevo gibanje močnejše Segnijevi pristaši se bodo sestali januarja v Vidmu Rudi Pavšič REZIJA - Rezijani bodo pod božično jelko dobili lepo darilo: v nedeljo, 27, decembra bodo namreč na Ravenci odprli podružnico Kmečko-obrtne posojilnice iz Zabnic in s Trbiža. V banki bo za začetek delovalo le avtomatsko okence, čez nekaj mesecev pa bodo uradi usposobljeni za normalno poslovanje. Za Rezijo bo pomenila bančna podružnica veliko pridobitev, saj so se doslej morali za takšne posle, ki jih ni malo, voziti oddaljeni v Moggio Udinese. (R.P.) ČEDAD - Kriza tradicionalnega strankarskega sistema je pustila vidne posledice tudi na Videmskem, kjer se je še posebno znotraj Krščanske demokracije in socialistične stranke začelo včasih boleče preverjanje. O notranjih razhajanjih se skuša zelo malo govoriti in o njih le poredkoma poročajo sredstva obveščanja, ki se naslanjajo v glavnem na vsebine tiskovnih sporočil in na bolj ali manj verodostojne izjave posameznikov. Razumljivo je, da v strankah želijo »umazano perilo« prati v izključno domačem krogu in nočejo, da bi se temu dalo preveliko reklamo. Pisali smo že o razhajanjih znotraj socialistične stranke še posebno s strani takoimenova-ne baze, ki hoče zamenjavo celotnega vodstva in bi hotela nove sile. Poznavalci videmske politične stvarnosti zatrjujejo, da se bodo razhajanja delno razčistila na deželnem, še prej pa na pokrajinskem kongresu, ki ju bodo pripraviti januarja. Podobno kot v socialistični stranki tudi v vrstah KD je položaj vse prej kot normalen. Tudi na Videmskem se veča število Segnijevih pristašev gibanja »Popolari per la riforma«. In prav v Čedadu to gibanje beleži največ privržencev, ki se zbirajo okoli krožka »Cir-colo etica e politica«, ki je bil ustanovljen oktobra letos in šteje več kot 300 elanov. Segnijeve pristaše najdemo v velikem številu tudi v Huminu, Codroi-pu, Palmanovi, Cervinja-nu, Latisani in Lignanu. Neke vrste kongres bodo pristaši gibanja imeli januarja v Vidmu, ko bodo v furlanski prestolnici odprti pokrajinski sedež in zbrati okoli sebe nekatere vidne predstavnike pokrajinske KD in tudi drugih laičnih strank. Kot Miglio velja za duhovnega očeta Severne lige, tako je sociolog Bruno Tellia deželni vodja Segnijevih pristašev. O njih pravi, da so zvečine katoliško usmerjeni z močno motivacijo za politko. Deti pa jih v tri osnovne kategorije. V prvo sodijo tisti, ki ne verjamejo v preobrazbo Krščanske demokracije; v drugi najdemo tiste, ki so prizanesljivejši do KD in z opredelitvijo za Segnija želijo Martinazzolijevo stranko vzpodbuditi k reorganizaciji. V tretji pa so radikalci, tisti, ki ne verjamejo v tradicionalni strankarski sistem in se opredeljujejo za nova politična združevanja. Kolikšna je prepričevalna moč tega gibanja na Videmskem? Odgovor je vsekakor težaven, saj pri uveljavljanju Segnijevih pristašev igrajo odločilno vlogo številni faktorji, nenazadnje opredelitev same Cerkve- RIM / ARETIRALI SO »KURIRJA« Agenti prestregli milijardo ponarejenih bankovcev RIM - Agenti letečega oddelka so zasegli ponarejene bankovce po 10.000 lir v skupni vrednosti ene milijarde lir. Ponarejeni bankovci -tako so rekli izvedenci -so biti zelo lepo izdelani in verjetno bi šli odlično v promet. Policija je tudi aretirala 4 5-letnega Uga Moccija po rodu iz kraja Nicastro (Catanzaro), ki pa je živel v Rimu. Pravzaprav je moški, ki so ga bremenile že druge obtožbe, prejšnjo soboto skušal oddati sto tisoč ponarejenih bankovcev, ki jih je prevažal v kombiju. Agenti so moške- mu že nekaj časa slediti in tako so ga v soboto prestregli s ponarejenim denarjem. Domnevajo, da je skušal umetelno ponarejeni denar prodati kakšni organizaciji, ki bi ga nato začela razdeljevati po državi. Pri tem upoštevajo tudi možnost, da je Mocci hotel denar oddati skupini organiziranega kriminala, ki naj bi imela centralni sedež v Kalabriji. Odkrili pa so že tiskarno, v kateri so bankovce tiskali: gre za obrat v rimskem predelu Appio latino. Zaprli za promet rimsko mestno središče Zaradi močno onesnaženega zraka s v Rimu včeraj zaprli za promet vse mestno središče (Telefoto AP) TRST / OB SPREMEMBAH V DEŽELNEM ODBOR4 Slovenska deželna komisija PSI čestitala D. Tersarju ob imenovanju za odbornika TRST - Ob zadnjih spremembah v deželnem odboru Dežele Furlanije Julijske krajine nam je tiskovni urad slovenske deželne komisije PSI poslal tiskovno sporočilo, ki jo objavljamo v celoti. Slovenska deželna komisija PSI čestita Dariu Tersarju, dosedanjemu načelniku socialistične skupine v deželnem svetu, ob sprejemu odbor-niške odgovornosti. Z zamenjavo po odstopu Gianfranca Carboneja se nagrajuje prizadevanje in resnost dela, ki je odlikovalo Tersarjev pristop v deželnem svetu. Slovenski socialisti so prepričani, da bo Dario Ter s ar znal tudi na tem odgovornem mestu delati v korist celotne skupnosti in še posebno za vprašanja, ki zadevajo našo narodnostno skupnost. Slovenska deželna komisija z veseljem ugotavlja, da je deželna vlada zagotovila, da ne bo vložila priziva na Državni svet proti razsodbam Deželnega upravnega sodišča v zvezi z rabo slovenščine v statutih občin Doberdob in So-vodnje. Takšno ravnanje, sni spošto' in prisotno^ nadalje p0^ -ložila :ašCit.e irne ske ma®’L ITALIJA, FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA Torek, 22. decembra 1992 Proračun Dežele Furlani) e-Tuliiske kra jine za obdobje 1993 - 1995 V obrambo družbenega in gospodarskega razvoja Ob nadaljnjem zmanjšanju prihodkov se je morala Dežela odločiti za pogumne in tudi boleče izbire pri odobriti triletnega proračuna. Na vseh manj pomembnih področjih je prišlo do krčenja izdatkov, s prestrukturiranjem deželnih ustanov pa je Dežela vse vire skoncentrirala na nekatere prioritetne sektorje, da bi ohranili raven socialnih storitev (zdravstvo, skrbstvo in prevozi) in razvoj proizvodnih dejavnosti. V proračunu za leto 1993 in programskih smernicah do leta 1995 se je Dežela znašla v težkem položaju, ki ne zahteva samo tradicionalne upravne strogosti temveč narekuje tudi celo vrsto izbir, ki bodo omogočile tudi pazljivo uporabo struktur in storitev deželne uprave. Okrepitev posebne avtonomije Zaradi zmanjšanja davčnega priliva v FJK so se prihodki Dežele zmanjšali, predvsem pa so se povečali izdatki - na zahtevo vsedržavne vlade - v sektorjih, v katerih je Država zmanjšala prispevke. Tako je predvideno, da bo Dežela v naslednjem triletju iz lastnih sredstev namenila za zdravstvo preko 926 milijard, v javnih krajevnih prevozih 302 milijardi, katerim pa je treba dodati še druge posege, kot so tisti v kmetijstvu. Ti finančni izdatki pa dejansko zmanjšujejo razpoložljivost sredstev, ki pripadajo Furlaniji-Julijski krajini na osnovi Posebnega statuta o avtonomiji. Vse to predstavlja tudi politični problem, saj smo priča stalnemu manjšanju deželnih financ in s tem tudi dejanske avtonomije, po drugi strani pa izsiljuje tudi potrebo po zelo pazljivi razdelitvi preostalih sredstev. Prednost zaposlovanju in socialnim storitvam Čeprav se Dežela nahaja v težkem in delikatnem obdobju, pa je skušala ohraniti ravnotežje virov na področju gospodarskih aktivnosti, socialnih storitvah ter okolja in teritorija. Na ta način se skuša prebivalcem FJK ohraniti in če je mogoče še povečati stopnjo zaposlenosti in kvaliteto socialnih storitev, ki je bila dosežena tudi zahvaljujoč posebni avtonomiji Dežele. Deželna uprava je v tem obdobju menila, da ne zadoščata le korektnost in racionalizacija izdatkov, temveč so tudi zaradi gospodarskih ciljev nujno potrebni prenova in združitev deželnih ustanov in nova organizacija birokratske strukture dežele-ue uprave. Deželni aparat: prenova in prestrukturiranje Y ta okvir se vključujejo novi deželni zdravstveni načrt z zmanjšanjem števila KZE, zmanjšanje števila in nova ozemeljska določitev gor-skih skupnosti, združitev ustanov, reorganizacija ura- °v in novi predpisi na po-r°čju uporabe osebja, mančni instrumenti in stru-uralne reforme predstavljajo torej dva dela načrta za °ljšo uporabo javnega de- VIR11993-1995 razdelitev po večjih sektorjih % 18,3% Višina sredstev v milijardah lir Gospodarske dejavnosti 739,5 (kmetijstvo, industrija, obrt, turizem, promet, prevozi) 19,8% Okolje in teritorij 799,2 (ozemlje, okolje, stanovanja, javna dela) 10,6% Javne ustanove - decentralizacija428,8 (občine, pokrajine, gorske skupnosti za decentrali zacijo in programski dogovori) 19,5% Socialno skrbstvo 786,9 (zdravstvo, skrbstvo, izobraževanje, kultura, pokli eno usposabljanje, šport) 23,0% Dodatek za izdatke za zdravstvo 926,5 7,5% Krajevni javni prevozi 302,3 1,3% Pravica do univerzitetnega študija 53,0 100% Skupaj 4.036,2 V> narja, s ciljem ohranitve pravice prebivalcev do gospodarskega in družbenega razvoja posameznikov in celotne deželne skupnosti. Delo, zdravje in socialno skrbstvo so torej cilji, ki jih triletni razvojni načrt in proračun za leto 1993 nameravata zaščititi. Proizvodni aparat Furlanije-Julijske krajine je zašel v krizo, ki jo je povzročila nacionalna in mednarodna situacija. Vse to močno škoduje temu področju, ki se nahaja med Evropsko skupnostjo, ki se le s težavo združuje, in deželami Vzhodne Evrope, ki še iščejo lastne razvojne modele. Storitve za podjetja Splošni posegi v podporo podjetjem, ki so zadostovali v preteklosti, zdaj niso več mogoči in zato bo Dežela, ki bo za te namene uporabila tudi sredstva izven proračuna, namenjala sredstva za tiste storitve in podjetja, ki bodo dokazala, da imajo konretne možnosti za prodor na trge. Kakršnekoli oblike asistenci- alizma niso več mogoče in na dan bosta morala priti profesionalnost in menedžer-stvo, ki naj bi omogočila prihodnost podjetij. V tej smeri bo s finančnimi sredstvi posegla tudi Dežela, ki si bo tudi prizadevala za uresničitev zakona o obmejnih področjih in za aktiviranje sredstev za območja v težavah, kot so na primer gorska. Do racionalizacije storitev in zdravstvenih struktur -gre za sektor, ki zahteva vedno večja sredstva iz deželnega proračuna - bo moralo priti, pri čemer pa bo potrebno imeti pred očmi kvaliteto storitev za prebivalce. Socialno skrbstvo se bo moralo soočiti z večjim številom ostarelih, s potrebami fizično in psihično prizadetih in z naraščanjem števila oseb, ki živijo na družbenem obrobju. Razvojni načrt in proračun za leto 1993 nista le fotografija težavnega obdobja, temveč predstavljata tudi osnovo za prizadevanja, ki imajo za cilj zaposlitev in dobro kvaliteto življenja prebivalstva Furlanije-Julij-ske krajine. Pripravil tiskovni urad Dežele Furlanije-Julijske Krajine TRST / »VELIKE«RAZSTAVE V V1LL1 MANIN NOVICE Po zlatarstvu Palmanova Deželni odbornik Antonini še ni obupal nad izvedbo Mittelfesta'93 v Čedadu TRST - Po zakladu oziroma nakitu bo na vrsti Palmanova: seveda gre za veliko razstavo, ki jo - kot je postala že hvalevredna tradicija - na pobudo deželne uprave Furlanije-Julijske krajine vsako leto pripravijo v znameniti Villi Manin. Predpraznično obdobje je namreč navdihnilo tudi tiskovno konferenco, na kateri so deželni odbornik za šolstvo in kulturo Silvano Antonini Canterin in oblikovalci razstav najprej naredili obračun o razstavi o zlatarstvu v FJK, ki so jo zaprli 30. novembra, nato pa so že predstavili naslednjo razstavo, ki bo namenjena mestu-utrdbi Palmanovi. Na včerajšnji tiskovni konferenci so tudi povedali, da izvedba ’93 mednarodnega festivala Mittel-fest še ni povsem pokopana: deželna uprava še vedno čaka na pismo italijanskega zunanjega ministrstva, ki bi moralo kriti dve tretjini celotnih stroškov. Ce bo toliko pričakovano pismo prišlo do srede ali konca januarja, bo Mittelfest ’93 zaživel, ker bo ostale stroške krila Dežela. Finančno breme za čedaj-sko prireditev ni nizko, zato so se pred časom celo v ožjem krogu deželnega odbora vnele hude polemike: kot je na včerajšnji tiskovni kon- ferenci izrecno poudaril odbornik Antonini, pa Mittelfest bo, če bo iz Rima prišlo zagotovilo o kritju 2 milijard lir. Vsekakor pa bodo v bodoče Mittelfest prirejali vsaki dve leti, če se bo v letu 1993 sploh obdržal. Tovrstne pobude pa se neobhodno potrebne, ker odražajo in utemeljujejo obenem nujo po medsebojni toleranci: s temi mislimi je odbornik Antonini sklenil svoj uvodni poseg, v katerem je postregel tudi z vrsto številčnih podatkov. Razstavo »Ori e tesori d’Europa«si je ogledalo 98.360 oseb, o njej je pisalo 169 dnevnikov, tednikov in mesečnikov, tako da je pregled člankov znesel kar za dve zajetni knjigi. Ob razstavi so organizirali simpozij, poročila in posege pa so izdali v še zajetnejši knjigi. V kratkem nameravajo izdati še eno knjigo, tokrat s podatki in fotografskim gradivom o zlatarjih v Furlaniji-Julijski krajini, gradivo pa so zbrali ob pripravi za razstavo. Skupni stroški se sučejo okrog dveh milijard in sedemsto milijonov lir, ob tem je treba upoštevati, da je imela razstava močnega sponzorja v FIranilnici za Videm-Pordenon. Uspeh razstave je torej več kot zadovoljiv, še zlasti pa je po oceni prirediteljev in oblikovalcev pomembno dejstvo, da si je razstavo ogledalo veliko šol, nedvomno tudi zaradi učinka 70.000 »učnih zvezkov«, ki so jo organizatorji poslali nižjim in višjim srednjim šolam v deželi. Z včerajšnjo konferenco se je zaključilo delo oblikovalcev razstave o zlatarstvu, ki jih je vodil prof. Bergamini, ki se je še posebej zahvalil vsem, ki so posodili razne razstavljene predmete (ustanov in posameznikov je bilo skupno okrog 2.000). Ze dobro leto pa tečejo priprave na razstavo o mestu-utrdbi Palmanovi, ki jih koordinira prof. Pavan. Razstavo, ki bo razdeljena v dva dela - prvi bo v Palmanovi, drugi pa v Villi Manin - bodo odprli petega junija prihodnje leto, odprta pa bo predvidoma do 15. novembra. Zaenkrat je razstava stala Deželo 900 milijonov lir, predvidevajo pa, da bodo do odprtja porabili še 1.600-1.7000 milijonov lir, tudi tokrat po del stroškov kril sponzor. Vsekakor pa razstava ne bo ozko »vojaško« zasnovana, saj bo velika pozornost namenjena nastanku utrdb nasploh in še posebej za časa Beneške republike.(bip) O institucionalnih reformah na sestanku med Gonamom ter prof. Liviom Paladinom TRST - Institucionalne reforme, in še zlasti neo-regionalizem, so bili v ospredju pogovora, ki ga je imel predsednik deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine Nemo Gonano s prof. Liviom Paladinom ter Dariom Rinaldijem, predsednikom statutarne komisije deželnega sveta. Prav v teh dneh namreč dvodomna komisija, ki se ukvarja z institucionalnimi reformami, obravnava vprašanja v zvezi z novo ureditvijo države. Ta ureditev naj bi imela bolj regionalističen značaj. Pod pritiskom dežel z navadnim statutom pa se kaže težnja, da bi pristojnosti poenotili na višjem nivoju: na dežele bi prenesli vse tiste pristojnosti, ki jih država izrecno ne ohranja zase. Dario Rinaldi pa je Livia Paladina, bivšega predsednika ustavnega sodišča, seznanil z delom statutarne komisije. Ta bo na novo določila značilnosti, ki naj bi še bolj utemeljile razloge, zaradi katerih F-JK sodi med dežele s posebnim statutom. Prav ta posebnost, je naglasil Gonano, je v zadnjih 30 letih omogočila postopno rast na vseh področjih ter razvoj pomembnih zakonskih instrumentov. Gonano je še poudaril potrebo, da pride do srečanja z drugimi deželami s posebnim statutom, da bi skupno proučili številna odprta vprašanja. Obljubil je, da si bo prizadeval, da do srečanja pride že v nekaj tednih. Deželna območja: jutri ustanovitev »Finesta« TRST - Jutri bodo uradno podpisali ustanovne dokumente finančne družbe »Finest« in Centra za usluge in dokumentacijo, ki ju predvideva vsedržavni zakon št. 19 za »razvoj gospodarskih dejavnosti in mednarodnega sodelovanja Dežele Furlanije-Julijske krajine«, Pokrajine Belluno in obmejnih področij«, znan kot ukrep za obmejna območja. Dežela F-JK ter Veneto ter Simest SpA (italijanska družba za mešana podjetja v tujini) bodo stanovni akt »Finesta« podpisali jutri ob 10.30 na sedežu Trgovinske zbornice v Pordenonu, kjer bo tudi sedež »Finesta«. Dokument omenjenega Centra pa bodo F-JK, Veneto in Vsedržavni inštitut za zunanjo trgovino podpisali jutri ob 16.00 na sedežu Trgovinske zbornice v Gorici. Zborovanje SUNIA VIDEM - SUNIA, sindikat najemnikov, bo organiziral danes, 22. decembra ob 18. uri v palači Kechler v Vidmu javno zborovanje, na katerem bodo razpravljali o vrsti vprašanj, ki pestijo najemniki od pogodb do reforme IACP in do najemanja posojil za nakup prvega stanovanja. Hvalevredno človekoljubno delo SDD TRST - Ob božičnih praznikih in vstopu v Novo leto se Slovensko dobrodelno Društvo iz Trsta spomnilo vseh prijateljev, ki razumejo in upoštevajo problematiko in delo društva, ga podpirajo in pripomorejo, da se uresničijo njegovi načrti in cilji. Učiteljice najbolje poznajo svoje učence in za kar so ob Miklavžu prosile, to je Društvo kupilo in darovalo potrebnim otrokom. Letošnji Miklavževi paketi so bili, kot vsako leto, številni in bogati. Njihova vsebina zajema običajno čevlje, telovadne copate, vetrne jopiče, puhovke, hlače, majice, perilo, šolske potrebščine in knjige. In to ni vse: Društvo plača potrebnim učencem pošolski pouk, malice, refekcijo, vstopnino za bazen, naročnino na mladinsko čtivo. Poleg tega prejemajo nekatere dmžine, ki živijo v gmotnih stiskah ali imajo zdravstvene probleme tudi stalno mesečno podporo. In še drugam je seglo delovanje SDD. 2e lani se je vključilo v akcije za pomoč hrvaškim in bosanskim beguncem v Sloveniji in na Hrvaškem. Povezalo se je z Rdečim Križem in Caritasom v raznih krajih Slovenije in Hrvaške ter poslalo v zbirne centre večje količine blaga. Veliko tega, predvsem uporabna oblačila, je društvo prejelo od prijateljev in dobrotnikov, marsikaj pa je bilo treba kupiti; da bi se zadostilo potrebam prizadetih ljudi. Po nasvetu socialnih delavcev iz zbirnih centrov je SDD kupilo zdravniške aparature in pripomočke, razkuževalna sredstva, obveze, vato, zdravila. Potem pa še pleničke, higijenske potrebščine, praške za pranje, pa tudi blazine, stole, pribor, krožnike, vedra, umivalne sklede, lončke itd. Tu je treba omeniti opensko Hranilnico in posojilnico, ki je društvu zaupala večjo količino denarja. Nakupljeno blago je SDD poslalo konec julija v Sežano. Poletni premor je bil kratek. Vojna na Balkanu divja dalje in SDD si šteje v dolžnost, da še naprej pomaga prizadetim. Tako je preteklo jesen večkrat peljalo zaželene potrebščine v Sturje pri Ajdovščini, v Pazin, v Postojno in v Sežano. Največja pošiljka pa je sredi decembra šla v Portorož, kjer deli Cari-tas beguncem oblačila in obutev, zdravila in igračke. Del poslanega so razdelili na samem kraju, ostalo pa poslali na Hrvaško. Priznanja, ki jih je Društvo doslej prejelo potrjujejo, da so pošiljke prišle v prave roke in da so bile v veliko pomoč prizadetim. Taka priznanja in zahvale so prišla iz Šibenika, Osijek, Siska pa tudi iz Pazina in drugih krajev Istre ter seveda od Rdečega Križa Slovenije. (I.S.) MEJ / TRADICIONALNO SREČANJE Prijateljska voščila Na Pesku so si italijanski in slovenski cariniki izmenjali tradicionalna voščila (Foto Križmančič) Zanimiva pobuda v Bardu BARDO - Občinska uprava iz Barda je pred časom sprožila zanimivo pobudo, s katero želi spodbuditi med mladimi željo po spoznavanju domačega narečnega jezika, ki je značilen za Terske doline. Priznanemu etnologu in poročevalcu slovenskega narečnega jezika na Videmskem prof. Pavlu Merkuju so naročili sestavo ilustrirane knjige, v kateri bodo predmeti, rastline in živali označevali v slovenskem narečju, ki ga poznajo v Terski dolini, (r.p.) Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535725 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT-40 SIT Naročnina za, Italijo - mesečna 23.000 LIT letna 276.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FTEG TRST Torek, 22. decembra 1992 NOVICE Odbornik Benvenuti na Trgovinski zbornici Na sedežu Trgovinske zbornice so v prejšnjih dneh proučili stanje v kmetijskem sektorju ter operativne predloge, da bi se izboljšalo sedanje stanje. Na srečanju, ki mu je predsedoval posl. Tombesi, je bil prisoten tudi deželni odbornik Benvenuti. Med drugim je dejal, da sedanje gospodarsko konjunkturno stanje negativno vpliva tudi na kmetijski sektor, predvsem zaradi nezadostnih finančnih razpoložljivosti. Zaradi vsega tega bo nujno, da se bosta morala tako pokrajinski kot sicer tudi deželni kmetijski sektor spremeniti v vidiku skorajšnje evropske integracije. V tej optiki pa se morajo spremeniti tudi politični ukrepi v tem sektorju, da bi z njimi primerno odgovorili na nove potrebe gospodarske promocije, na nadzor nad kakovostjo organizacije in proizvodnje. Deželna uprava, v sodelovanju z drugimi pristojnimi ustanovami -je dodal odbornik Benvenuti- že deluje v tem smislu na zakonodajni ravni in pripravlja enotno besedilo vseh ukrepov, ki zadevajo kmetijski sektor. S svoje strani je predsednik TZ Tombesi -potem ko se je zahvalil odborniku Benvenutiju za pripravljenost k sodelovanju- dodal, da je TZ vedno podpirala delavce in podjetja kmetijskega sektorja. Obenem je dodal, da bo tudi tokrat poskrbela za organizacijo Kmetijskih dnevov. “Trst v mojih spominih" Danes, ob 16. uri, v okviru božičnih prireditev, bodo v Domu za ostarele Stuparich v Sesljanu uprizorili predstavo “Trst v mojih spominih", ki so jo pripravili gojenci Sklada dramske umetnosti iz Trsta. Vstop je prost. Godba rekreatorijev v gledališču Miela Godba občinskih rekreatorijev bo drevi, ob 20. uri, nastopila v gledališču Miela, na Trgu Duca degli Abruzzi. Koncert sodi v niz božičnih koncertov, razdeljen pa bo na dva dela. V prvem se bo mladinska skupina predstavila z glasbami pod naslovom “Za prijateljstvo med narodi": z glasbo bo simbolično prehodila pot od And, Arizone, Španije, Francije, Anglije in Tretjega sveta pa do nekdanjih držav, ki jih pretresajo vojni spopadi, kot sta Jugoslavija in ZSSR. Skladbe je izbral kapelnik Roberto Tra-montini. Sledil bo koncert godbe rekreatorijev Gentilli in Toti, ki se bo predstavila z nizom božičnih skladb. Koncert se uokvirja v program manifestacij tržaške občinske uprave “Božično vzdušje v mestu". Dela Fincantieri v Mavritaniji Družba Fincantieri (oddelek za dizelske motorje) je sklenila pogodbo za izgradnjo dizel-sko-elektricne centrale v Mavritaniji. Dela bodo stala okrog 15 milijard lir, pogodbo zanje pa je podpisal generalni direktor oddelka za dizelske motorje Fincantieri inž. Giovanni Revel- 10 Lami. Zmogljivost nove centrale bo znašala 11 megavvatov, uporabljala pa bo 16-cilindrski motor Sulzer/GMT vrste “ZA 40 S“, ki bo nudil električno energijo za izkoriščanje novega rudnika železa v M’Haoudatu. Dela je naročila družba SNIM, ki je bila ustanovljena za izkoriščanje rudnikov železa, enega glavnih gospodarskih virov države. Načrt gotovo predstavlja še en uspeh za Fincantieri, ki je že pred desetimi leti izgradil podobno in eno najveCjih elektrarn v Mavritaniji z zmoglivostjo 57 megavvatov. V nedelje odprte tudi pekarne V nedeljo, 27. decembra bodo pekarne v naši deželi lahko odprte. Tako je na predlog stanovskih organizacij in združenj vCeraj uradno sklenil deželni odbornik za trgovino in turizem Gioacchino Francescutto. Pekarne bodo zaprte za Božic in za praznik Sv. Stefana. Božičnica na pedagoškem liceju A.M. Slomšek Danes ob 10.30 bo božična predstava, ki so jo pripravili z velikim veseljem dijaki in dijakinje pedagoškega liceja A.M. Slomšek z mentorstvom profesorjev in režiserja Draga Gorupa. Z njegovo pomočjo bodo bodoči gledališki igralci predstavili premiero igrice z naslovom Kraljevi smetanovi kolački (na sliki S. Ferrari j a včerajšnja vaja). Igrico so pripravili tudi z namenom, da bi lahko gostovali na drugih šolah. Povabilo sprejmejo z veseljem. Dekleta II. B so pripravile glasbeno plesno zabavno točko, pri kateri bomo sodelovali vsi dijaki. Šolski zbor bo zapel dve pesmi v poklon Mariju Kogoju, dijakinje III. A in III. B razreda pa so pripravile ročno izdelana božična darilca. S skupno pesmijo Dona nobis pacem bo ves predagoški licej vošCil vsem vesele praznike in predvsem mir v svetu v novem letu. Barbara Živec (III. B) §s ■ ■ ? • I <--! REPENTABOR / ZAMENJAVA ZUPANA V OSPREDJU ŽELEZARNA Pavel Colja: Tudi pri nas potrebujemo spremembe Občinski svet bo drevi imenoval Aleksija Križmana za novega župana Trst brani svojo industrijo pri vladi v Rimu Staffieri za usklajen nastop s tržaškimi parlamentarci Boris Simoneta Na Čelu repentabrske občinske uprave se bo nocoj udejanila kadrovska zamenjava, oziroma že ob začetku mandatne dobe napovedana rotacija v sklopu večinske Napredne liste, ki šteje dvanajst od skupnih petnajstih svetovalcev. Dr. Pavel Colja je v soboto po sedemnajstih letih in pol županovanja, formaliziral občinskemu tajniku svoj odstop in na drevišnji javni seji, ki se bo začela ob 19. uri, bodo po predstavitvi programskega dokumenta nove uprave izvolili novega župana Aleksija Križmana, ki je doslej bil že županov namestnik, in pa nekoliko obnovljeni občinski odbor. S Coljo smo pričeli pogovor z obveznim vprašanjem, kako je pač dozorel ta odstop, ki je resnici na ljubo bil v zraku. »V repentabrskem občinskem svetu sem že peto mandatno dobo. Prvih pet let sem bil v opoziciji, ko sem leta 1990 ponovno sprejel župansko mesto, pa smo se dogovorili, da na polovici mandata uresničimo predajo štafete in je prav, da se držimo dogovorov. Smatram za potrebno, da si vzamem nekaj Časa za razmislek in počitek, to tembolj spričo težke politične hipoteke v vsedržavnem merilu, kar meCe v slabo luC tudi poštene upravitelje v perife-riCnih stvarnostih. Tudi v našem občinskem okviru mora priti do sprememb, kaliti in dozoreti morajo novi kadri. To pa ne pomeni, da ne bom veC sodeloval pri delovanju upraviteljev, katerim bom konstruktivno in obenem kritično stal ob strani. Od blizu pa bom sledil dogodkom na tovornem postajališču pri Fernetičih.« Med svojim tako dolgim županovanjem ste močno zaznamovali družbene odnose in uresničili skoraj idealno raven socialnih struktur, ki postavljajo repentahrsko obdno v skoraj zavidljivi privilegirani položaj. »Z občutkom zadovoljstva ugotavljam (kar pa prav gotovo vidijo tudi občani), da je občina povsem menjala videz. Preuredili smo vse javne infrastrukture, zgradili smo nogometno igrišCe, telovadnico, preuredili Kulturni dom na Colu in dom Albina Bubniča v Repnu, uredili smo park na Mouzarju in razširili smo pokopališče. Uprava je bila aktivno prisotna in je omejila kvarne posledice razlastitev za izgradnjo tovornega postajališča pri Fernetičih. To je bil moj prvi preizkusni kamen in uspelo mi je omejiti obseg Pavel Colja od danes ne bo več repentabrski župan razlastitve, odškodnina je bila takoj izplačana, preprečili smo gradnjo stanovanjskega kompleksa za državne uslužbence na meji, tako da se ni zaradi tega posega spremenila narodnostna podoba občine. Med najveCje uspehe si vsekakor štejem, da smo se leta 1981 pobratili z občino Logatec, s katero negujemo plodne stike.» Nad katerim svojim delom ste še posebno ponosni? »Brez dvoma je to bilo leta 1983, ko smo na Colu postavili veliki naravni kamniti spomenik vsem žrtvam fašizma. Z občutkom sreče in duševnega zadoščenja se živo spominjam, kako je ta pobuda združila naše ljudi, ki so s prostovoljnim delom postavili ta poglavitni mejnik tudi za širšo skupnost. Osebno sem se iz mesta priselil v repenta-brsko občino komaj pri 24. letu in stik s preprostim, iskrenim in delavnim kraškim življem, me je duševno zelo obogatil. Sedaj lahko s ponosom reCem, da se imam za polnokrvnega Repenca, in v vseh teh letih so mi prav občani dali moralno moC, da sem vztrajal.« Ste tu pa tam morda doživeli kako razočaranje? »Ne, razočaranj ni bilo, ker sem imel dobre sodelavce. Zaskrblja pa me in duševno duši ta odnos Trsta do Slovencev, saj mislim, da smo glede sožitja danes na slabšem kot leta 1975. Tudi padec demografske krivulje je kot trn, ki se nam zadira v srce in o tem se moramo vsi zamisliti«. Vi ste bili karizmatična osebnost in nasledniku ne bo lahko prevzeti te zahtevne dediščine. »Prijatelju Aleksiju Križmanu v celoti zaupam, ker je dozorel kot upravitelj, ki je vreden zaupanja in spoštovanja. Za prijateljski nasvet mu bom vedno na razpolago«. Javnoupravne zadeve so doslej krepko pogojevale kvaliteto vašega življenja, ki bo sedaj verjetno dobilo drugačno dimenzijo. «V vseh dosedanjih dvaindvajsetih letih svojega občinskega delovanja nisem bil nikoli odsoten na delovnem mestu. Ge sem izostal sem vzel dopust ali sem to nadoknadil z večernim delom. Obžalujem pa, da je najveCji “davek” plačala družina in vsega tega ne bi zmogel, Ce se ne bi žena popolnoma posvetila družini«. Tržaški župan Staffieri je včeraj zaslišal tržaške parlamentarce oziroma njihove zastopnike, da bi se z njimi dogovoril za usklajen nastop pri rimski vladi v obrambo tržaške industrije, ki je zabredla, kot znano, v eno izmed najhujših kriz v svoji zgodovini. V bistvu je šlo za poglobitev predloga, ki je med drugim prišel do izraza na nedavni skupščini delavcev škedenjske železarne, katere so se udeležili tudi nekateri tržaški politiki. Eden izmed konkretnih ciljev tega usklajne-ga nastopa bi morala biti vključitev tržaške pokrajine med krizna industrijska območja, za katera vlada pripravlja posebne ukrepe. Za prihodnje leto naj bi vlada v ta namen imela na razpolago kakih 800 milijard lir, kar spričo težkega stanja res ni veliko, seveda pa ni izključeno, da bodo s Časom našli v ta namen še dodatna sredstva. Staffieri je parlamentarce obvestil, da mu je minister za industrijo Guarino sredi preteklega tedna v Rimu zagotovil, da bo vlada obravnavala tržaški problem s posebnim obzirom, iz Cesar bi bilo mogoCe sklepati, da je formalno priznanje tržaške pokrajine za krizno industrijsko območje dokaj verjetno. Seveda pa bo tudi od učinkovitosti nadaljnjega nastopanja tržaških predstavnikov veliko odvisno, kako se bo zadeva razpletla. Med tržaškimi parlamentarci in županom vsekakor ni glede tega konkretnega problema nikakih razhajanj. V središču pogovorov pa je bil tudi posebno pereč problem škedenjske železarne. Zadevo ima zdaj v rokah Medministrski odbor za industrijsko načrtovanje (CIPI), ki bi moral v kratkem odločiti, ah naj vlada nudi obratu jamstvo za 35 milijard lir. To bi moralo železarni omogočiti vsaj 6 mesecev kolikor toliko nemotenega življenja, med katerim naj bi komisar De Ferra dokončno preveril možnost vstopa novih lastnikov. Tržaški poslanec Coloni je glede tega sinoči sporočil iz Rima, da bo CIPI obravnaval vprašanje škedenjskega obrata 23., 24. ali najpozneje 30. decembra. Od podtajnika pri ministrstvu za industrijo Grilla je Coloni tudi zvedel, da so tehniki izrekli ugodno mnenje o nudenju jamstva železarni. OBČINA / SREČANJE Z NOVINARJI KONGRESNI TURIZEM / KONFERENCA KONZORCIJA PROMOTRIESTE Staffieri je opozoril na ekonomsko krizo O političnih problemih župan ni govoril Uspešen obračun kongresnega središča na pomorski postaji V iztekajočem se letu se je v njem zvrstilo 155 kongresnih prireditev z 42 tisoč udeleženci, zo prihodnje leto po jih je že 36 prijavljenih Tržaški župan Giulio Staffieri je na včerajšnjem tradicionalnem božičnem srečanju s kronisti opozoril na težko krizo, ki jo preživlja naše mesto, posebno na gospodarskem sektorju. Napovedal je januarsko soočanje z rimsko vlado o vseh ekonomskih vozlih, ki jih je treba po njegovem reševati globalno in ne - kot doslej - z začasnimi in vsebinsko omejenimi ukrepi, ki ne koristijo. S tako usmeritvijo, je dejal župan, se strinjajo tudi pokrajinske sindikalne organizacije. Staffieri verjetno namerno ni govoril o politični situaciji, rekel je samo, da se župani in politične koalicije spreminjajo in vrstijo, Občina pa ostane vedno ena in ista. Rekel je, da državni zakon št. 142 o reformi krajevnih in izvoljenih uprav nalaga velike pristojnosti občinskemu odboru in hkrati tudi občinski skupščini. Novinarje je pozval, naj tudi v bodočnosti, kot doslej, pozorno in kritično sledijo delu občinske uprave. Srečanje, ki se ga je udeležil tudi zastopnk komisarja pokrajinske uprave Maria Marrosuja, je uvedel predsednik Združenja kronistov Giorgio Cesare. Rekel je med drugim, da morajo novinarji ohraniti svojo poklicno nedvisnost in kritično spremljati delo uprav in politikov. Dogodkov in problemov ne smejo skrivati, ampak jih morajo objektivno prikazati javnemu mnenju. Cesare, Staffieri in predstavnik Pokrajine (foto Ferrari) Konzorcij Promotrie-ste je zadovoljen z uspehi, ki jih je zabeležil v iztekajočem se letu, kakor tudi s perspektivami, ki se mu nudijo za prihodnje. Kot je vCeraj povedal na tiskovni konferenci ob koncu leta njegov predsednik Grafa erto Fabricci, se ta gospodarski subjekt, katerega glavna dejavnost je vodenje kongresnega centra na tržaški pomorski postaji, med redkimi na Tržaškem lahko pohvali s svojimi dosežki brez strahu, da bi ga kdo postavil na laž. Pa poglejmo nekaj statistike, ki to potrjuje.V letu 1992 se je na tržaški pomorski postaji zvrstilo 155 kongresnih prireditev za 320 prireditvenih dni. Od slednjih je 114 bilo krajevnega značaja s 34 tisoC udeleženci, 13 vsedržavnega značaja s 3 tisoC udeleženci in 28 mednarodnega znaCaja s 5.200 udeleženci. Skupnih dnevnih prisotnosti je torej bilo 42.200, kar vsekakor predstavja pomembno številko v okviru tržaških turističnih gibanj. Rezultati res niso slabi, še zlasti Ce pomislimo, da je konzorcij Pro-motrieste nastal komaj pred sedmimi leti. Kaj pa perspektive za novo leto? Kot rečeno, so tudi te prav spodbudne. Povejmo naj le, da je že prijavjenih 36 kongresnih prireditev za 150 dni s približno 10 dnevnih prisotnosti. Nekatere izmed njih bodo res velikega pomena. Tako bo npr. od 15. do 17. aprila 1. turistična borza z udeležbo držav Srednjeevropske pobude, se pravi Avstrije, Madža-ske, Poljske, Češke in Slovaške, Slovenije, Hrvaške, Romunje in seveda Italije. Dejavnost Promotrie-ste se torej uspešno razvija, prav gotovo pa bi se še uspešnejše, ko bi v Trstu imeli veC hotelov, ko bi pred pomorsko postajo bila rezervirana parkirišča za udeležence kongresov, pa tudi ko bi imeli večje in boljše dvorane. Predsednik Fabricci je s tem v zvezi povedal, da bodo v bodoče skušali uskladiti dejavnost Promotrieste z delovanjem drugih kongresnih središč v Trstu, pa tudi, da bodo skušali dobiti na razpolago še kako drugo dvorano, npr. PalaCo Tripcovich v bivši avtobusni postaji. Podpredsednik konzorcija Paolo De Gavar-do, ki je sicer ravnatelj Podjetja za pospeševanje turizma, je na včerajšnjem srečanju s Časnikarji pristavil, da bo konzorcij po vsej verjetnosti že prihodnje leto začel večja preureditve-na dela kongresnega središča na pomorski postaji. Na tiskovni konferenci je spregovorila tudi Etta Carignani, ki je prejela priznanje v imenu deželnega združenja za razsikovanje raka. Dejala je, da je Promotri-ste primer pogumnega podjetništva, kakršnega je v Trstu žal premalo. NABREŽINA / PREISKAVA SODNIKA DE NICOLA Jamstveno obvestilo nabrežinskemu županu Caldiju in predsedniku konzorcija za obrtniško cono Švari »Odkar sem postal župan, je v teku poskus destabilizacije sedanjega odbora (zgovorna sta bila najprej primera Sesljan-skega zaliva in bencinskih bonov in sedaj še primer obrtne cone). Imam pa mirno vest: skušal sem namreč ustvariti delovna mesta, saj pri nas cveti in uspeva samo brezposelnost, poleg zelenih področij, ki jih hočejo naravovarstveniki, a jih je do danes branilo samo kraško prebivalstvo. Zelo sem zagrenjen, vendar ohranjam zaupanje v pravico in želim, da se vse Cimprej razjasni, tako da bi povrnili ugled tistemu, kateremu se ta ugled skuša pokvariti.« Tako je menil Vittorino Caldi, župan devinsko-nabrežinske občine, kata-remu so karabinjerji vCeraj izročili jamstveno obvestilo v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi glede obrtne cone. Jamstveno obvestilo, ki ga je- izdal namestnik državnega pravdnika De Nicolo, je dobil tudi Stanislav Švara, predsednik konzorcija, ki je odkupil zemljišče, kjer naj bi gradili obrtno cono. Karabinjerji so bili na Caldijevem domu, od ko- der so odnesli fotokopije treh dokumentov, ter na Občini, od koder so odnesli razno dokumentacijo. Karabinjerji so preglede opravili še na domovih bivših županov Brezigarja in Locchija ter odbornice Contentove. Caldiju med drugim očitajo, da je Občina prodala zemljišče, ki naj bi ne bilo njena last, temveč naj bi šlo za jusarsko zemljišče (lastništvo pa je overovil notar). Nadalje naj bi Občina zemljišče prodala pod ceno (milijarda in 9 milijonov lir, Caldi pa pravi, da so bile vse cenitve regularno opravljene), šlo naj bi za urbanistično špekulacijo (v kupoprodajni pogodbi pa je namembnost področja toCno določena), itd. Obrtni coni so od vsega začetka nasprotovali zeleni. Tako sta včeraj občinska svetovalca Ghersina in Sgambati izdala tiskovno sporočilo, v katerem med drugim naglašata potrebo po preokretu pri upravi, ki naj bi bila v devinsko-na-brežinski občini katastrofalna, tudi z zamenjavo političnega osebja strank, ki so si sledile pri upravi Občine. ZADRUGA NAS KRAS Za 16. izdajo Kraške ohceti so že v teku prve priprave Po že ustaljeni tradiciji so imeli elani zadruge Naš Kras tudi letos letno zaključno predpraznično srečanje v gostoljubni Zadružni gostilni v Gabrovcu. Udeležba na srečanju je bila zelo številna in poleg elanov so se ga udeležili tudi mnogi njihovi prijatelji in kandidati za bodoče elane. Vsem se je zahvalil za udeležbo predsednik Zadruge Naš Kras Egon Kraus, se bežno ozrl na preteklo poslovno leto, zlasti kar zadeva že po tradiciji številne obiskovalce Kraške hiše v Re- pnu, predvsem pa je napovedal vrsto pobud i° prireditev zadruge NaS Kras v letu 1993, ki sovpada s 25-letnico ustanovitve zadruge, 25-letnico odprtja Kraške hiSe in 25-letnico prirejanj3 Kraške ohceti po staren1 običaju. Za praznovanj6 teh jubilejev je predvidenih več prireditev-predvsem pa izvedba %e šestnajste izdaje KraSk6 ohceti. Zanjo so se odbp ru že prijavili kar tuj® pari, o tem, kateri 0 njih bo izbran, pa bo s*^ lepal odbor repentab ^ skih vaščanov v Prl hodnjih dneh. (jk) BiH: Jutri ■ 11:1 1:11: ■■ I 'I 'I ' II l il 11 :I 'I' ' lil " ; :l I :■ ■ . v Mieli koncert za mir Tržaško združenje Anagrumba prireja jutri zvbeer, z začetkom ob 20.30, v dvorani gledališča Miela dobrodelni koncert za pomoč beguncem z vojnih območij bivše Jugoslavije. Gre že za drugo tovrstno pobudo, s katero se elani Anagrumba predstavljajo na tržaškem kulturnem prizorišču, da bi javnost spodbudili k zbiranju denarnih sredstev za žrtve tragedije v BiH. K pobudi so pristopila še druga združenja s Tržaškega (med temi ZSKD, ACLI, krožek ARO od Sv. Alojzija, zadruga Bonawentura). Zbrana sredstva bodo prispevala k vsedržavnemu mirovniškemu odboru »Dai ruote alla pace«. Jutrišnji koncert nosi naslov »Grida contro« (Kriki proti), na odru gledališča Miela pa se bodo predstavili Freak Antoni (elan skupine Skiantos) in kantav-tor Gino d’Eliso kot Častna gosta, nastopile pa bodo še tržaške glasbene skupine Nottuma, Blind Am-bition, Trapatock ter videmski ansambel Eye Temple. (dam) OPČINE / PROSVETNI DOM Uspela mešanica glasbe in zabave Glavno besedo so imele norodno-zobovno glasbo in store tržaške popevke Z nedeljskega koncerta v openskem Prosvetnem domu (foto KrižmančiC) J I S i*f i l" ■F m il| [11 31115* til 1 1* Q . ;) l Ji i 8* |K| i &t>. 1 .JU ■Fr* ■'U B 1l| »Zabavno glasbeni popoldan« so prireditelji poimenovali prireditev, ki je v nedeljo popoldne privabila v Prosvetni dom na Opčinah vse tiste, ki še hranijo spomine na dva uspešna festivala slovenske popevke v tržaškem avditoriju v sezonah 1963 in še 1964, pa Se druge poslušalce. Zamisel, da ponovno postavijo temelje glasbe-no-zabavnemu orkestru, da obnovijo festivale z domačimi popevkami, da nudijo našim ljudem nekaj narodno-zabavne glasbe, tudi operetne, je povsem uspela. Takšno je bilo ob koncu mnenje številnih udeležencev, takšen je bil tudi občutek in razpoloženje organizatorjev. Prireditev je bila pestra in zaminiva. Starejši ljubitelji narodno-zabavne glasbe so lahko ponovno poslušali skladbe, ki so pred 30 leti navduševale občinstvo; za ostale so bile popevke sicer novost -toda po izvedbi in vsebini le-teh nekaj zelo prijetnega, nekaj, kar je vredno poslušati. Ves program je povezoval Andro Merku, ki je na začetku tudi predstavil orkester Mix, ki ga vodi Marino Besednjak. Nato pa so se predstavili še pevci: solisti Edit Kocijan, Mario SimCiC, Marta Fa-bris in Ivica Vergan, ki so izvedli kar 10 skladb - med temi tudi priljubljeni »Ko si kupim 500 C« in »Pismo iz tujine«, zmagovalki takratnih festivalov. Na programu so bile še arije iz operet »Vesela vdova«, »Melodije srca«, itd., pa tudi skladbi »Julijska noc« in »Vse pasa« -prva na besedilo Nadje Švara, druga na besedilo in glasbo Tullia Možine, ki ju je izvedel Narodni tržaški ansambel. Večer so obogatili s svojim nastopom Se naSi znani klepetulji Tonca in Vanka, Fulvio JurinCiC s svojo »frajtonarco« in Čarodej Bogdan Frass. Lep veCer sta popestrili še dve božični pesmi, primerni prav za to predbožično vzdušje. (N.L.) NABREŽINA / V NEDELJO Tradicionalni koncert ob zaključku leta Lep nastop nobrežinske godbe no pihalo Godbeno društvo Nabrežina je v nedeljo v na-brežinski telovadnici priredilo tradicionalni koncert ob zaključku leta. To je bil 14. tovrstni koncert, kar dokazuje kontinuiteto tega več kot 40-članskega pihalnega orkestra. Godbeniki so se številnemu domačemu občinstvu predstavili s sporedom v dveh delih: prvi del koncerta je dirigiral Stanko Mislej (le-ta prav letos praznuje 25-letnico vodenja godbe), drugi del pa Sergio Gratton, ki skupaj z Davidom Sinigoiem vodi glasbeno šolo v okviru godbe. V prvem delu sporeda so izvajali večinoma skladbe klasikov, v nadaljevanju pa novejše motive. Vmes je, kot gost veCera, nastopil moški pevski zbor Fran Venturini od Domja, ki ga vodi Ivan Tavčar; zbor je zapel osem pesmi pretežno slovenskih avtorjev. (L V.) Nastop godbe v nabrežinski telovadnici (f. KrižmančiC) MIL J E / OB 15-LETNICI DELOVANJA Jubilejni večer zbora Jadran Na večeru v šolskem centru so sodelovali tudi istrski godci Ob 15. letu delovanja ^ePZ Jadran je Društvo Slovencev miljske občine Priredilo veCer pesmi in Krnske glasbe. V dvorani »'venskega šolskega cen-ra je tako zapel zbor Ja-an, pod vodstvom Mirja-6 °°nin (na sliki D. Križ-. »ncioa), občinstvu pa se V Prvič predstavila tudi ,nska pevska skupina, ki aružuje pevke miljskega nr?(a: Gre za nov poskus nn2«atve zborovske dejav-obc • rne<^ Slovenci miljske jj. llle glede na težave aTe8a zbora, ki ima K? n° m°ekih glasov. gsČSiKSfiža Da*i»^3£°Saci“ Na Videmski univerzi je 16. t. m. doktorirala iz agronomije Magda Starman Čestitajo ji vsi domači P.S. Čestitke gredo seveda tudi oljčni muhi in drugim škodljivcem, ki so sodelovali pri sestavi teze. Igorju in Maji se je pridružil mali David Srečnim starSem iskreno čestitamo, novorojenčku pa želimo vso srečo v življenju Ansambel Lojzeta Furlana z družinami □ OBVESTILA SD ZARJA BAZOVICA vabi na SILVESTROVANJE v Motelu Kozina. Igral bo ansambel Happy Day. Vpisovanje in informacije v krožku društva vsak večer, razen ob sredah, od 18.30 do 20.00. Na razpolago je še nekaj prostih mest - pohitite! NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA priredi danes, 22. t. m., obisk Pionirske knjižnice in knjižnice OS Poljane v Ljubljani. Odhod z osebnimi avtomobili s Trga Oberdan ob 13. uri. Informacije v NSK od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure (tel. 635629). KD IVAN GRBEC, Ul. di Servola 124, vabi vse svoje elane in prijatelje na PREDSILVE-STROVANJE, ki bo v nedeljo, 27. decembra, ob 17. uri v društveni dvorani. Za zabavo bo poskrbel godalni Trio Venturini od Domja. POPRAVEK V oglasu koncerta Dekliškega pevskega zbora Vesna se je vrinila neljuba napaka. Pravilno se glasi: Dirigent Bogdan Kralj. SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica sv. Frančiška 20/11 vabi danes, 22. decembra, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na srečanje 0 SOŽITJU NEKOLIKO DRUGAČE Naš gost bo don MARIO VATTA, ustanovitelj Skupnosti San Martino al Čampo. Večer bo uvedla DAMIANA OTA KINO ; : LEKARNE ARISTON - 16.00-18.05-20.10-22.15 »Puerto escon-dido», G. Salvatoresa, i. Diego Abatantuono. EKCELSIOR - 15.30, 17.00 ,18.45, 20.30, 22.15 »La bella e la bestia«. Produkcija Walt Disney. EXCELSIOR AŽZURRA - 16.30, 18.20, 21.10, 22.00 »La morte ti fa bella«, r. Robert Zmeckis. NAZIONALE I - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Guar-dia del corpo« i. Kevin Co-stner, Whitney Houston. NAZIONALE II - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »La ra-gazza e lo stallone nero«, prepovedan mladini pod 18. letom. NAZIONALE m - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Pomo-dori verdi fritti alla fermata del treno«, i. Katty Bates, Jessica Tandy. NAZIONALE IV - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Al lupo, al lupo«, i. Carlo Verdo-ne in Francesca Neri. GRATTACIELO - 18.00, 20.00, 22.00 »Mamma, ho riperso l’aereo«, i. Macau-lay Culkin. MIGNON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Ossessione d’amore«. EDEN - 15.30, 22.10 »Profonde visite anali a do-micilio«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.30, 19.45, 22.00, »La citta della gioia«, i. Patrick Svvaitze. LUMIERE - 16.30, 19.00, 21.45 »Časa Hovvard«, i. Anthony Hopkins, Vanessa Redgrave, r. James Ivory. ALCIONE - 18.15, 20.10, 22.15 »Io speriamo che me la cavo», r. Lina VVertmiil-ler; i. Paolo Villaggio, Marina Confalone, Paolo Bona-celli. RADIO - 15.30, 21.30 »La ninfomane, il trans, lo stallone«,pom., prepovedan mladini pod 18. letom. VCERAJ-DANES Od ponedeljka, 21., do nedelje, 27 decembra 1992 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Pasteur 4/1 (911667), Drevored XX. septembra 6 (tel. 371677), Milje - Mazzinijev drevored 1 (271124). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 4, , Ul. delVOrologio 6, Milje -Mazzinijev drevored 1. PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za nujne primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. delVOrologio 6 (tel. 300605). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Urad za informacije KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. M PRIREDITVE BRISCIKI - V galeriji Pavla Hrovatina je na ogled razstava umetnin in obrti iz kraskega kamna. Urnik: vsak dan, razen ponedeljka, od 11.30 do 19.00. SKD BARKOVLJE, Ul. Cerreto 12, prireja SILVESTROVANJE, za informacije tel. na št. 363452. GODBENO DRUŠTVO PROSEK priredi TRADICIONALNI KONCERT 26. t. m. ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. Vabljeni Danes, TOREK, 22. decembra 1992 DEMETRIJ Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.24 Dolžina dneva 8.39 - Luna vzide ob 6.13 in zatone ob 15.04. Jutri, SREDA, 23. decembra 1992 VIKTORIJA VREME VČERAJ: Temperatura zraka 8,4 stopinje, zračni tlak 1025,4 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 75-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 12,3 stopinje. KROŽEK ISTRIA vabi jutri, 23. decembra, ob 18. uri v Hotel Sistiana v Se-sljan na srečanje s pesnikom in pisateljem Giaco-mom Scottijem. Gost bo predstavil svojo zbirko poezij z naslovom »Srce življenja«. Sledila bo družabnost. SKD TABOR - OPENSKA GLASBENA SREČANJA - V soboto, 26. decembra, v Prosvetnem domu na Opčinah ob 10. uri bo na sporedu KONCERT za flavto in klavir. Nastopata ERIKA BU-ZECAN in KATJA MILIC. Na sporedu Bozza, Prokofjev in Poulenc. ROJSTVA IN SMRTI: RODILI SO SE: Luca Palladino, Mirella Bagno, Elena Bernardini, Gloria Besenghi, Paolo Cartago in Francesco Petrucco. UMRLI SO: 48-letna Gabriella Maria Trobec, 86-letna Antonia Ferluga, 72-letna Giovanna Doglia, 84-letna Giovanna Pacor, 78- letna Anna Pagnucco, 82-letni Antonio Cicovin, 79- letni Francesco Leone, 68-letni Emilio Škabar, 82-letna Maria Orfano, 63-letni Osvaldo Martini, 60-letni Giuseppe Torcel-lo, 76-letna Emilia Bosi-ch, 68-letna Carmina Buo-nocore, 80-letna Annita Tancredi. H ŠOLSKE VESTI UCENCI OS M. GREGORIČ - STEPANČIČ priredijo BOŽIČNICO danes, 22. decembra, ob 13.30. Vljudno vabljeni! GOS MARA SAMSA in OTROŠKI VRTEC DOMJO vabita na BOŽIČNICO danes 22. decembra, ob 14. uri v osnovno šolo pri Domju. Vabljeni! DIJAKI PEDAGOŠKEGA LICEJA A. M. SLOMSEK vabijo starše, šolnike in vse prijatelje mladine na tradicionalno BOŽIČNICO, ki bo danes, 22. t. m., ob 10.30. UCENCI IN UČITELJI COS S. GRUDEN Sempolaj-Slivno vabijo starše in prija- VSAK POŽIREK PRIPOVEDUJE svoto /cnnun a Sklad Mitja Cuk BOŽIČNI KONCERT: Marko Feri igra na klasično kitaro za Sklad Mitja Čuk Danes, 22. 12. 1992, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3 - Trst telje na BOŽIČNICO danes 22. decembra, ob 14.30. COS FRAN VENTURINI iz Boljunca vabi na BOŽIČNICO, ki bo danes, 22. decembra, ob 14. uri v Mladinskem domu v Boljuncu. Vabljeni. E ČESTITKE KD in ZPZ IVAN GRBEC voščita članom in prijateljem vesele praznike, zdravja in zadovoljstva v novem letu. Vsem društvom in pevskim zborom želita mnogo uspeha pri nadaljnjem delu. MALI OGLASI OSMICA pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi prijatelje in goste na pokušnjo domače kapljice in svežih kolin. Na zalogi ima tudi sauvi-gnon 91, zlata medalja na Vinskem sejmu v Ljubljani. NA BRISCAH pri Križu je odprta osmica. Cvetka in Mirko Briščak točita belo in črno vino z domačim prigrizkom. OSMICO ima v Borštu Danilo Glavina. DAJEM inštrukcije iz matematike. Tel. na št. 944072 v dopoldanskih urah. OBRTNIK vgrajuje aluminijasta okna in blindira-na vrata v teku dneva za od 1.400.000 lir dalje. Tel. v večernih urah na št. (040) 228834. PRODAM stanovanje na Opčinah, Ul. dei Papaveri 3/8. Tel. na št. 251208. PRODAM skoraj nov tri-sedežni divan za 400.000 lir. Tel. na št. 417120 od 13. do 14. ure od ponedeljka do sobote. PRODAM fiat ritmo S70, svetloplav, metaliziran, letnik 84, vedno v garaži, prevoženih 36.000 km. Tel. na št. 948310 ob delovnih urah. PRODAM avto alfa 164 twin spalk, letnik 88, v zelo dobrem stanju, ABS in klimatizacija. Tel. (0481) 532038. PRODAM avto fiat regata 100 vveekend 1600, letnik 1986 po ugodni ceni. Tel. na št. (0481) 21771. PODARIM ljubitelju živali polperzijski mucki: črnega samčka in tigrasto samičko. Tel. na št. 0038 6678756. t V 93. letu starosti nas je zapustila naša draga nona in pranona Jožefa Racman vd. Umek (Pepa Drnova) Pogreb bo danes, 22. decembra, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Pesek. Žalostno vest sporočajo zet Albin z Živko, vnuka Rado in Sonja z možem Martinom, pravnuki Kevin, Carol in Kristjan ter drugi sorodniki GroCana, 22. 12. 1992 Pogreb naše drage Danile Caharija vd. Gruden bo danes, 22. decembra, ob 11.45 iz tržiske mrtvašnice v nabrežinsko cerkev' SVOJCI Nabrežina, 22.12.1992 Ob nenadni izgubi drage mame izreka svojemu predsedniku Ne-venku Grudnu in družini občuteno sožalje SD Sokol in KD I. Gruden Nabrežina Kolegi in zdravniki oddelka B sočustvujejo z Bojano ob izgubi drage mame. Ob težki izgubi gospe Danile Gruden sočustvujejo z Bredo in družino Mito, Sonja, Dora in Victor. t Zapustila nas je naša draga mama, nona in sestra Ivanka Doljak vd. Križman Pogreb bo danes, 22. decembra, ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost na Repen-tabor. Žalostno vest sporočajo hci Irma z družino, sestre Milka, Berta in Marcela, brat Marcelo, svak Karlo in svakinja Zofija ter drugi sorodniki Križ, Samatorca, Repen, 22. 12. 1992 Ob bridki izgubi drage mame Ivanke izrekajo občuteno sožalje Irmi, Marku in družini sodelavci Publiesta Dekliški zbor Vesna izreka iskreno sožalje svoji pevki Nataši ob izgubi drage none. Sekcija ANPI Repentabor izreka iskreno sožalje družini ob izgubi dragega Emila Škabarja. Ob izgubi dragega Emila Škabarja izraža prizadeti družini globoko sožalje NK Kras GORICA Torek, 22. decembra 1992 NOVICE Priznanje organizatorju teka in kolesarjenja prijateljstva Goriški župan Tuzzi je podelil odlikovanje, srebrni pečat mesta Gorice, novogoriškemu organizatorju Teka prijateljstva in Kolesarjenja prijateljstva Karlu Vončini. Ob podelitvi priznanja je bil prisoten tudi novogoriški župan Pelhan. Oba župana sta poudarila velik pomen teh športnih prireditev, ki združujeta v prijateljstvu obe mesti. Bronasti pečat mesta Gorica sta za iste športne in prijateljske manifestacije dobila tudi Renzo Obit iz Gorice in Jordan Kodermac iz Nove Gorice. Božični zborovski koncert V gledališču Verdi je bil v petek božični koncert, ki ga je organizirala občinska uprava. Nastopih so zbori “Coral di Lucinis”, “S. Ignazio”, “Podgora”, “Monte Sabotino” in razni solisti glasbene šole “Istituto di mušica" iz Gorice. Občinski odbornik za kulturo Žiberna je pred koncertom v priložnostnih besedah poudaril veliko ljubezen Goričanov do glasbe in zborovskega petja. Na Plešivem slovesnost v obnovljeni osnovni šoli Na Plešivem je bila v nedeljo pomembna slovesnost celotne slovenske skupnosti s krminskega območja ob priliki obnovitve šolskih prostorov, ki je sovpadala s šolsko božičnico. Dejansko je sama občinska uprava dala pobudo za priložnostno svečanost, kar je župan tudi izrecno poudaril. Obnovljena šola na Plešivem je izrednega pomena za Slovence na Krminskem, ker ima poleg pedagoškega tudi velik kulturni pomen. V istem poslopoju je namreč poleg šole tudi sedež tamkaj Snega slovenskega kulturnega društva, ki je v bistvu pravo srce in motor vsega, kar se slovenskega tam dogaja. Na proslavi so nastopili domači otroci, ki so predstavljali šolo in slovensko kulturno društvo s Plešivega. Poleg njih pa je nastopil še moški pevski zbor iz Prvačine pod vodstvom Katje Kuštrin. Na slavnost so bili povabljeni tudi vidni predstavniki iz krajevne skupnosti Medana iz Slovenije. Ob prazniku obnovitve slovenske šole na Plešivem je spregovorila ravnateljica Miroslava Brajnik, ki se je vsem prisotnim zahvalila za trud pri obnavljanju šole in poudarila pomen šole, za Slovence na tem narodnoogroženem območju. Nesreča na prehodu za pešce Včeraj se je ob 12.30 v ulici Brigatta Casale pripetila lažja prometna nesreča, ko je 56-letni voznik avtomobila znamke BMW Gino Accurso iz Gorice podrl na prehodu za pešce desetletnega Adriana Peteanija, prav tako iz Gorice. Deček je ob padcu na tla dobil lažje poškodbe kolka in udarec v stegno. Zdravil se bo pet dni. KRIZA / SINDIKALNA MANIFESTACIJA Protest delavcev šestih podjetij Družba Indusvi ostaja še na papirju Marko Marinčič DOBERDOB / NA POBUDO GODBE KRAS Praznični koncert za otroke begunce Ob godbi nastopili zbori in izkazal da ima Doberdob res zavidljiv glasbeni potencial Marko Jarc Sindikati so tudi v teh dneh predbožične nakupovalne mrzlice hoteli opozoriti na probleme v industriji, kjer v mnogih obratih delavci tvegajo delovna mesta. Včeraj dopoldne so priredili v Gorici demonstracijo zaposlenih v tovarni Com-pensati Friuli iz Maria-na, ter v podjetjih Gori-ziane iz Vileša, Techno Est in HFE iz Gorice, Roen Est iz Ronk in OMI iz Romansa. V vseh teh obratih je kriza privedla že do krčenja števila delovnih mest. Delavci so se zbrali pri spominskem parku in šli najprej do sedeža Zveze industrij cev nato pa še do Trgovinske zbornice. Protest pred tema dvema sedežema so sindikalisti zvez CGIL, CISL in UIL organizirali z namenom, da bi opozorili na neizpolnjene obveze glede sanacijskih ukrepov, ki naj bi jih izvajali preko družbe Indusvi. Ta mešana družba, v kateri so ob sindikatih predstavniki industrij-cev in Trgovinske zbornice, sredstva pa naj bi delno prispevala Dežela, naj bi zelo konkretno posegala v primerih kriz v podjetjih in pomagala v iskanju možnih rešitev. Sindikati so včeraj kritično ugotovili, da deželni odbornik za industrijo še ni uresničil večkrat danih obljub s tem v zvezi, povsem negativno pa je tudi zadržanje goriških indu-strijcev, ki doslej še niso trenili z mezincem. Rezultat je na dlani: kriza se zaostruje, poseganje po dopolnilni blagajni je na Goriškem v povprečju celo večje kot v južni Italiji, mnoga podjetja so na robu stečaja. Izgledi za novo leto torej res niso spodbudni. Svet je včeraj končno odobril bilanco Goriški pokrajinski svet je včeraj končno le odobril proračun za leto 1993. Kot smo poročali, je vrsto maratonskih sej izsilil mi-sovski svetovalec Co-sma, ki je predložil več desetin amandmajev in prisilil vse svetovalce k glasovanju oz. poslušanju njegovih posegov ob vsakem popravku. Na včerajšnji seji bi kmalu spet spodletelo, to pa zaradi številnih odsotnosti v vrstah sicer široke večine, ki šteje kar 20 od 24 svetovalcev. Zaradi odsotnosti celo nekaterih odbornikov in načelnikov skupin je v začetnem delu seje bil svet sklepčen le zaradi prisotnosti svetovalcev opozicije, ki so dejala, da zaradi čuta odgovornosti ne bodo zapustili dvorane. Proračun so po glasovalnih izjavah predstavnikov posameznih strank in po repliki uprave odobrili s 15 glasovi svetovalcev večin (KD, DSL, PSI, SSk, PSDI). proti so glasovali trije svetovalci, misovec in dva zelena, vzdržal pa se je republikanec. Postala je že ustaljena tradicija, da godba na pihala Kras iz Doberdoba priredi novoletni koncert, kjer nastopa ves dober-dobski glasbeni poten-cijal. V župniški dvorani v Doberdobu se je tudi letos zbrala množica ljudi, da bi prisostvovala koncertu, ki je bil tokrat namenjen otrokom in vsem drugim žrtvam vojne v bivši Jugoslaviji. Prvi so nastopili osnovnošolski otroci, gojenci doberdobske sekcije glasbene šole E. Komel. Zborček je nastopal pod vodstvom Marte Fer- letič in Lucije Lavrenčič. Nato je stopil na oder mešani zbor Hrast, ki se je predstavil pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča. Pesmi so spremljali diapozitivi zasneženih Julijcev, kar je prispevalo okolju božični čar. Sledil je nastop kvinteta gojencev godbe na pihala Kras in moškega zbora Jezero, ki se je pod vodstvom Marjana Pavlice predstavil s tremi pesmimi. Prava novost je bil krstni nastop novoustanovljenega ženskega zbora Jezero. Skupina je bila sestavljena pred nekaj meseci, za- to se ni mogla predstaviti z pestrim programom. Vodi jo Novogoričanka Patricija Rutar. Koncert je zaključila godba na pihala. Kras pod vodstvom Stojana Ristov-skega. Naj omenimo, da je skupaj z godbo nastopil tudi solist Jože Colja. Poudariti gre, da je bila na večeru zaobjeta vsa glasbena dejavnost v Doberdobu, s kakršno se lahko ponaša le malo slovenskih vasi. Tudi nabirka za žrtve vojne je bila uspešna saj so zbrali nekaj nad sedemsto tisoč lir. Včerajšnji protest delavcev (foto Studio Reportage) Nastop zborčka učencev na sobornem koncertu (foto Studio Reportage) ŠTEVERJAN / VEČER DRUŠTVA BRIŠKI GRIČ Voščilo $ koncertom in razstavo briških motivov Nastopil kvintet trobil Akademije za glasbo - Slike in grafike N. in S. Bevčarja, V. Klanjščka in H. Jusse Ljubljanski kvintet in del občinstva na večeru v Šrteverjanu (foto Studio Reportage) V Kulturnem domu na Bukovju je bilo prejšnji četrtek res praznično vzdušje na večeru “Srečno v leto 1993”, ki ga je pripravilo društvo Briški grič s sodelovanjem Kmečke banke in skupine briških vinogradnikov ter podjetnikov. Ob voščilu pred prazniki je večer povezal glasbo in likovno umetnost. Glasbeni del je prispeval Trobilni kvintet Akademije za glasbo v Ljubljani s prijetnim programom in kvalitetno izvedbo. Izvajalci so predstavili pester izbor skladb od tudi širši publiki znanih Bachovih in Handlovih skladb pa do glasbe sodobnih ameriških in drugih avtorjev. Ge je bil glasbeni del v izvedbi trobilnega ansambla za marsikoga med številnim občinstvom priložnost za novo prijetno odkritje, pa je likovni del pomenil ponovno srečanje z umetniki, ki so nam zelo blizu saj živijo in ustvarjajo v našem goriškem oz. celo v ožjem briškem prostoru. Na razstavi, ki so jo odprli v četrtek so namreč na ogled dela slikarjev in grafikov Nadje in Silvana Bevčarja, Hijacinta Jusse in Vladimirja Klanjščka. Likovnike je v odmoru koncerta po pozdravu Silvana Pittolija v imenu društva Briški grič predstavil kritik Jožko Vetrih. Razstava je strnjen in tematsko precej predstaven izbor iz novejšega ustvarjalnega obdobja štirih avtorjev in nam razodeva njihov odnos, do okolja v katerem živimo, je dejal. Motivika se, tudi ko je likovna govorica nekoliko abstraktna, navezuje predvsem na briško zemljo. Briška pokrajina, je še ugotovil Vetrih, je v delih teh avtorjev posrečena metafora, ki povezuje čutenje našega človeka s čutenjem človeka nasploh.»Zato«, je ocenil kritik, preden je spregovoril o specifičnih značilnostih posameznih avtorjev,»lahko uvrstimo tudi ta dela med izpovedi zamejskega človeka in med dokaze njegove trdoživosti na tem robu slovenstva, obenem pa jih lahko smatramo za osebno in originalno razmišljanje posameznih avtorjev o sodobnem človeku in njegovem življenju«. Razstava štirih umetnikov bo v domu na Bukovju odprta do 31. decembra. Ogled je možen ob delavnikih od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. (M.M.) —[s K P /1 z j ava|—i NASILJE / ŽRTVI SLOVENSKIH SKINHEADSOV? Somaliji naj bi raje kot vojake poslali pomoč Skrivnostne okoliščine pretepa dveh mladih Trdita, da so ju napadli v nedeljo v Vrtojbi Jurij Paljk Stranka komunistične prenove nasprotuje pošiljanju italijanskih vojakov v Somalijo, ker je to v nasprotju s členoma 11 in 52 ustave. Po mnenju SKP ne gre za humanitarno pobudo, ampak za uresničevanje "novega svetovnega reda” pod ameriškim poveljstvom. Nadalje ugotavljajo, da bi bilo koristneje, če bi denar za vojšako intervencijo porabili za nakup pomoči. To meni SKP tudi spričo odgovornosti, ki jih ima Italija za nastali položaj, saj je dolgo podpirala diktatorja Siada Barreja. V nedeljo dopoldne so ob 10.30 v splošni bolnišnici v Gorici sprejeli dva fanta s precej težkimi poškodbami. Gre za zamotano in za sedaj še nič kaj jasno zgodbo o nekem pretepu, ki naj bi se pripetil na slovenski strani meje, po pripovedovanju poškodovancev v Vrtojbi pred neko diskoteko. 24-letni M. V. iz Zagraja ima prebit ušesni bo-benček in hujše rane po glavi in obrazu: po prvi pomoči so ga odslovili iz bolnišnice, predvidoma pa se bo zdravil okrog 60 dni. 20-letni M. S. iz Gorice, ki je bil z njim, pa ima zlomljenih nekaj reber in je na 30- dnevnem zdravljenju v kirurškem oddleku splošne bolnišnice. Po pripovedovanju ranjenih mladeničev, naj bi ju v Vrtojbi pred diskoteko v nedeljo ob treh zjutraj obkolila skupina okrog petnajst “obritih glav”-skinhead-sov. Nagovorili naj bi ju slovensko in, ko se nista odzvala, ju opsovala češ da sta Italijana. Brez razloga naj bi ju potem pretepli in to celo pred očmi prisotne patrulje slovenske policije, ki naj ne bi niti s prstom mignila v njihovo korist. Poklicali smo novogoriško policijsko postajo, da bi preverili to zgodbo, ki se zdi dokaj ne- verjetna. Povedali so nam, da o pretepu ne vedo ničesar, diskoteka v Vrtojbi, da je zaprta, tudi obmejni organi o tem ne vedo nič. Zagotovili so, da bodo primer raziskali in se tudi povezali z italijansko policijo (ki o stvari včeraj še ni vedela ničesar), da se primer povsem objasni. V goriški bolnišnici se zdravi tudi 19-letni D. Z. iz Gradeža, ki ima razbit nos in se bo zdravil trideset dni. Tudi njega naj bi prejšnjo noč pretepli v Sloveniji, vendar na razliko od ostalih dveh naj bi se to zgodilo v novogoriški diskoteki Odeon. _______________PISMO UREDNIŠTVU__________________ Dopolnilo k poročanju iz Sovodenj Trditve načelnika opozicije o neizročitvi gradiva so se izkazale za neresnične Mislim, da je moja pravica oz. dolžnost, da dopolnim za bralce poročanje s seje občinskega sveta v Sovodnjah, ki je bilo objavljeno dne 2.12.1992 v PD. Sprva se nisem nameraval oglasiti, ko pa sem prebral še celo vrsto laži na ta račun tudi v drugih časopisih, sem se odločil, da le nekaj napišem. Približno tretjina poročanja je bila posvečena odsotnosti in zamudi svetovalcev (večine seveda!) z namigovanjem o brnenju telefonov, ki naj bi trajalo tako dolgo v noč, da je šum celo omeglil objektivno poročanje o poteku seje, na kateri se je vendar razpravljalo o proračunu 93, o triletnem proračunu 93-95 in o obračunu 91 ter o uporabi njegovega izostanka. O slednjih točkah je bilo povedano v dopisih bolj malo. Očitno je važnejše brnenje in obupen klic telefonov od skopih številk raznih proračunov in obračunov (sic!). Dopolnilo zasluži tudi dogodek, ki v nobenem poročanju ni dobil pravega pomena. Načelnik manjšine je pred sejo izjavil, da se ne bo udeležil glasovanja o proračunu 93-95 in obračunu 91, ker naj bi mu ne bila izročena ustrezna dokumentacija, ko naj bi jo prišel iskat na občino isti dan zjutraj. Ob preverjanju z uslužbenci, potem ko je bila seja začasno prekinjena in ko so telefoni burno brneli, se je izkazalo, da načelnik SSk sploh ni prišel tisto jutro na občino, ampak je samo po telefonu povprašal po dokumentaciji, ki mu bila tudi dana. Jasno je, da je skušal prevarati ves občinski svet in upravo, češ da ni opravila svoje dolžnosti, z zahtevo, da se seja prenese na drug datum. To bi pomenilo neodobri-tev proračuna 93-95, obračuna 91 in uporabe njegovega izostanka za nakup kamiona za pobiranje smeti, za kar je bil zadnji termin prav isti dan. Je mar to pokazatelj sodelovanja ali poskus podiranja delovanja uprave za vsako ceno? Naj bralci razsojajo! Kot zadnje pojasnilo še to: opozicija se je vzdržala glasovanja o uporabi izostanka iz obračuna 91 in ni volila proti, kakor se razbere iz netočnih dopisov. Podžupan Igor Petejan GOSTUJE CANKARJEV DOM LJUBLJANA Bernard Slade OB LETU OSOREJ Igrata Polona Vetrih in Ivo Ban. Režija Boris Kobal. Danes, 22.1. m., ob 20.30 v gledališču “G. Verdi« v GORICI Abonma RED A in REDB. Avtobus vozi po običajnem voznem H PRIREDITVE V OS P.BUTKOVICA v Sovodnjah bo danes ob 10. uri skupna božična prireditev vseh osnovnih šol in otroških vrtcev v sovodenjski občini. V DOBERDOBU bo skupna božičnica osnovne in nižje srednje šole ter vrtca danes ob 16. uri v župnijski dvorani. BOŽIČNICA v slovenski osnovni šoli v Romja-nu bo danes ob 11.30. OS O. ŽUPANČIČA vabi danes na božično prireditev. Predstavili bodo recital - splet zbornih recitacij in pesmi - s katerim so nastopili na prireditvi v Katoliškem domu. SEKCIJA SG-SRG DOM GORICA vabi na božično akademijo v telovadne! Kulturnega doma v Gorici jutri ob 20.30. Prostovoljni prispevki v dobrodelne namene. VRHOVSKI CERKVENI ODBOR vabi na božičnico v cerkvi sv. Lovrenca na Vrhu v nedeljo, 27. t.m., ob 11. uri. Spored: prizorček učencev osnovne šole, nastop ženskega cerkvenega zbora, blagoslov otrok. KINOATELJE vabi jutri zvečer na Gorica kinema party v kinu Vittoria. Voščilo ob praznikih bosta spremljala filma goriških režiserjev: »Sejem pripadnosti« Danijela Jarca in »Under the sea le-vel« Roberta Dordita. Ansambel Artrobius bo predstavil svojo glasbeno Locpfn OBČINA DOBERDOB vabi upokojence na srečanje ob božičnih in novoletnih praznikih, ki bo v sredo, 23. t.m., ob 16. uri v občinski elovad-nici v Doberdobu. 73 OBVESTILA SPD - SMUČARSKI ODSEK sporoča, da se bo tečaj smučanja začel 10. januarja. Vpisovanje danes in jutri od 17. do 19. ure na sedežu (jutri tudi od 11. do 12. ure). DRUŠTVO UPOKOJENCEV sporoča, da bosta avtobusa za silvestrovanje, 27. t.m., odpeljala ob 15.30, prvi s Travnika, mimo gostilne Primožič, v Pevmo, Podgo-ro in Standrež, drugi iz Sovodenj v Standrež. KINO GORICA VITTORIA Ni predstave. CORSO 17.30 - 22.00 »Pomodori verdi e fritti alla fermata del treno«. VERDI Ni predstave. E LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL GIARDINO - Verdijev Korzo 57 - tel. 531879. POGREBI Danes ob 8. uri Fede-rico Silvestri iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 9.30 Ni' cola Brancasi iz splošne bolnišnice v Podturn in na glavno pokopališče, ob 11. uri Marino Saina na glavnem pokopa-lišču, ob 12.30 Marceli3 Bombi iz bolnišnice sv. Justa na glavpo pokop3-lišče in ob 13.15 Elvir3 Visintin vd. Iacuz iz splošne bolnišnice v F-r' min. lilipiiili :;:;:::;:::|:-:]:::::::::::-:-:::::::::::::::t:::f:f:;:::::*:-:::-:::-:::*>:S:«:-:»:7:-:-:fr-ii:-rr>:*r»^:^^^r5iH*rt-tr-r' :y:>y:xp lili u piiiii Cena celoletne naročnine za 360 številk je 300.000 lir. Se naprej vam bomo brezplačno nudili male oglase in čestitke. Naročnino lahko poravnate do 31. januarja 1993 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici, pri raznašalcih časopisa, pri vseh slovenskih denarnih zavodih. Poravnate jo lahko tudi v treh štirimesečnih obrokih po 105.000 lir. Primorski Naš veliki dnevnik. GOSPODARSTVO Torek, 22. decembra 1992 r|!iT»vnyTp^w>i3JMN3liittgn ODBOR ZA EOT Banke bi rade znižale stroške svojega poslovanja Vlada - gluhi sogovornik Za promocijo Slovenije v tujini premalo storjenega Janez Saje Alenka L. Jakomin Obrestne mere za vanje. Provizije, ki so medbančne likvidnos- deloma določene z tne kredite so se v odstotki denarnega preteklem tednu po- prometa na žiroraCu-stopno zviševale in se nih bank, ostajajo še z začetnih R+ 15, 9 naprej pretirano viso-odstotka dvignile na R ke. Glede na obseg + 16, 6 odstotka letno, medbančnega poslo-Zanimivo je, da so bi- vanja pa seveda predle obrestne mere na stavljajo lep vir zaslu-veCemem trgu skoraj žka za SDK in precej-ves teden višje od šnjo obremenitev za obrestnih mer za kre- banke, dite, ki so bili odobre- Na področju devi- ni med delovnim znih tečajev bank za dnem. Taki podatki odkup in prodajo de- nekoliko presenečajo, viz podjetij je, kot saj je bila cena za li- smo predvidevali že kvidnostne kredite na prejšnji teden, prišlo večernem trgu do se- do sprememb, saj so daj vendarle nekoliko se teCaji zvišali. Tako nižja. imenovani »minimal- Ce se ne zadovolji- ni« teCaj Banke Slove- mo z odgovorom, da jiije, ki ga centralna gre za naključje, bi banka določi pri vsa- delno pojasnilo za ta- kokratni ponudbi banko stanje verjetno lah- kam za odkup deviz, ko našli v poskusih se je s 60.71 SIT/DEM bank, da zmanjšajo v preteklem tednu svoje stroške poslova- povzpel na 61.26 nja. Banke imajo v tre- SIT/DEM, temu pri- nutnih pogojih (naCe- meme pa so bile tudi loma) možnost, da spremembe bančnih odobravanje likvi- tečajev, dnostnih kreditov Banka Slovenije pa (preko SDK) prenesejo je spremenila tudi na večerni trg in se ta- »zahtevani« tečaj za ko izognejo plačilu odkup deviznih prili- provizije. SDK je ob vov od podjetij, ki ga pritiskih z vseh strani morajo vzdrževati ukinil zaračunavanje banke, ki želijo Črpati provizij na večernem lombardni kredit. Za- trgu, ni pa znižal svo- htevani teCaj od 15. jih provizij za »osta- 12. 92 dalje znaša lo« medbančno pošlo- 61.15 SIT/DEM. LJUBLJANA - Slaven- odkup, sko izvozno gospodarstvo V razpravi so se elani je v letošnjem letu kljub odbora Čuditi, zakaj je bilo novim trgom in več naro- za gospodarsko promocijo Čilom v tujini precej naza- storjenega tako malo. Izje-dovalo zaradi nerealnega ma je le publikacija Slove-teCaja in naraščajočih stro- nija, vaš partner. Denar, ki škov. To so bile na včeraj- je namenjen za promocijo šnji seji glavne pripombe znaša po zadnji renomina-elanov Odbora za gospo- ciji 370 milijonov tolarjev, darske odnose s tujino pri še vedno leži na raCunu. GZS. Zato so elani meniti, da je Mitja Otorepec, ki je GZS na tem področju pre-predstavil dejavnost te slu- malo naredila in da bo žbe v letu 1992, je pove- morala v pogovorih z vladal, da so realni podatki o do nastopiti bolj agresi-izvoznih rezultatih zaradi vno. Pri tem so zbornici nerealnega tečaja veliko odtali nesmiselnost vzpo-slabši, kot jih prikazuje stavljenja samostojne mre-uradna statistika. V prime- že gospodarskih predsta-rjavi z lanskim letom je bil vništev v tujini brez sode-izvoz večji za nekaj manj lovanja ministrstva za zu-kot 1 odstotek, uvoz pa ve- nanje zadeve. Podpredse- Cji za 11 odstotkov. Služba dnik zbornice Josip Sko-za gospodarske odnose s beme je kritike sicer spre-tujino je bila po besedah jel, vendar pa hkrati pripo-Mitje Otorepca precej ranil, da je vlada v pogo-uspešna, vendar je zazna- vorih s predstavniki GZS vanje Slovenije kot gospo- gluhi partner. Vodja slu-darskega partnerja v tujini žbe za konjuktumo in eko-še vedno skromno, saj so nomsko politiko Nina Pre-po njegovem mnenju ta šeren je naštela šest ukre-prizadevanja premalo pov, ki bi jih morala vlada usklajena z delom ministr- upoštevati pri sprejemanju štev. V prihodnjem letu politike za leto 1993: načrtujejo celostni pro- zmanjšati bi morali javno gram za predstavitev Slo- porabo in razbremeniti po-venije v tujini, ki temelji djetja nekaterih dajatev na dosedanjih zborničnih (predvsem stroškov dela), zmogljivostih. Zbornica plače se ne bi smele več namerava v letu 1993 povečevati, prilagoditi bi izdelati seznam podjetij, ki morati teCaj, znižati realne v skladu z zakonom o las- obresti, uvesti odločnejšo tninskem preoblikovanju politiko novega zaposlova-podjetij tujim partnerjem nja in spodbujati domaCe ponujajo celotni ali delni naložbe. SLOVENIJA / TRGOVANJE Z DELNICAMI Rasli tečajev lahko vedno sledi padec Na ljubljanski borzi bikovsko obdobje za delnice Preden si ogledamo Tomaž Rotar borzi v zadnjem Času, je prav, da na kratko opozorimo na nekatere značilnosti delnic, in sicer predvsem na tiste, zaradi katerih se te razlikujejo od dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev, kot so na primer obveznice. ZaCnimo pri najbolj pomembni razliki, pri tem, da so delnice v nasprotju z obveznicami, ki so, kot že rečeno, dolžniški vrednostni papirji, lastniški vre- dnostni papir. DrugaCe povedano: Lastnik delnice je lastnik sorazmerne: odvisno od tega, delnic ima) dela podjetja, imetnik obveznice pa zi njegov upnik oziroma 1 ditor. Zato imajo obveznice tudi določen datum zapadlosti in jih torej takrat pri izdajatelju lahko vnovčimo, medtem ko delnice ne zapadejo in jih pri izdajatelju lahko vnovčimo le, Ce ta preneha obstajati (Ce delnic imajo zato tudi drugačne pravice ( na primer ’ '---------)0- bi-obve- znic. S tem kratkim uvodom smo hoteti manjše individualne investitorje, ki se šele seznanjajo z borznim trgovanjem in trgom vrednostnih papirjev, opozoriti na to, aa tveganje pri trgovanju z delnicami in obveznicami ni enako. Gre namreč za to, da so tečaji obveznic po svetu (v za-mice ]e dnjem Času pa tudi pri ga [paC nas) precej bolj stabilni kot koliko teCaji delnic. To seveda ni nic napačnega, je pa prav, da vsakdo, ki investira, ve, da je pri delnicah vec možnosti, da teCaji hitro nara-sejo, mi pa zaslužimo, zato pa so po drugi strani večje tudi možnosti za hiter padec tečaja in s tem za našo izgubo. Odvisno od tega, kdaj določeno delnico kupimo. gre npr. v steCaj). Ob tem povejmo še to, da so, Ce pride do stečaja lastniki obveznic izplačani pred lastniki rednih in tudi prednostnih delnic. Lastniki nja in velike rasti tečajev delnic. Oživelo je namreč trgovanje s skoraj vsemi V zvezi s tako velikimi skoki tečajev delnic je treba omeniti tudi tako imenovano 10-odstotno klavzulo o rasti oziroma padanju tečajev vrednostnih Na Ljubljanski borzi že nekaj Časa, vsaj kar se lice delnic, vlada, kot pravimo v borznem žargonu, bikovsko obdobje, torej obdobje povečanega obsega trgova- delnicami, ki kotirajo na Ljubljanski borzi (trenutno jih je osem), vendar je bilo dolgo Časa povsem v senci trgovanja z obveznicami. Tak razvoj dogodkov je bilo pravzaprav moC pričakovati, saj so se tečaji večine obveznic umiriti precej visoko, zaradi tega pa se je zmanjšal tudi njihov donos. Trgovanje z delnicami je oživljalo postopno, v mesecu decembru pa je ob povečanem prometu prišlo do prave eksplozije nekaterih tečajev, kar se vidi tudi iz grafa tečaja delnic Nike d. d. (podobni bi biti tudi grafi večine ostalih del-nicj.Rast tečajev, graf: Nika d.d., deleži posameznih delnic , ki kotirajo na Lju-borzi. Mimogrede povejmo, da imajo takšne klavzule skoraj vse svetovne borze, razlikujejo se le po tem, kolikšno spremembo cene še dopuščajo (na Dunaju npr. 10 odstotkov). Glede na to, da se je ta klavzula na Ljubljanski borzi v zadnjem Času spremenila kar nekajkrat, si oglejmo le zadnjo različico, ki je začela veljati 22. decembra 1992. Ta določa, da se posti z vrednostnimi papirji, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, lahko sklepajo le po tečajih, ki ne smejo biti za vec kot 10 odstotkov višji ati nižji od zadnjega na borzi določenega enotnega teCaja. EGS Nov režim plačila davka V Evropski gospodarski skupnosti bo s 1. januarjem začel veljati nov režim plačevanja davka na dodano vrednost. To pomeni, da znotraj območja dvanajsterice ne bo več govora o uvozu ali izvozu, ker bo blago svobodno potovalo Cez mejo držav Članic. Skupnost bo vzpostavila informacijski sistem menjave podatkov med davčno administracijo dvanajsterice, tako imanovani SITE. Ta sistem bo podjetjem omogočal, da bodo nemudoma prek telefona, teleksa ati minitela preverila številko takse na dodano vrednost njihovega klienta. Zaradi novega režima taks na dodano vrednost bodo formalnosti zelo poenostavljene, kar pomeni, da bo med 50 in 60 milijoni administrativnih do-kumenotv odveC. Velja poudariti, da bo vrsta carinskih služb izgubila svoj pomen, precej jih bodo preusmeriti k trgovinskemu prometu, ki bo potekal med Članicami in nečlanicami EGS. Kljub temu carinarnice predvidevajo, da bodo morale ukiniti 63.100 delovnih mest. Evropska komisija je obljubila pomoC in si v ta namen znotraj enotnega trga zagotovila 450 milijonov ecujev (558 milijonov ameriških dolarjev). Nekateri cariniki naj bi se tudi poklicno preusmeriti na druga področja. (M.C.) NOVICE LJUBLJANA ARGENTINA / KAJ PONUJAJO ZAHODNI EKONOMISTI SLOVENIJA / ZADRU2NA ZVEZA Sodelovanje med avstrijskim in slovenskim elektrogospodarstvom LJUBLJANA - Ob zaključku graditve slovensko-av-strijskega 400- kilovoltnega daljnovoda Maribor -Kainachtal sta direktorja avstrijskega elektrogospodarstva in Elektra Slovenije v bližini avstrijskega Kainachtala podpisala štiri pogodbe, ki urejajo sodelovanje na področju elektrogospodarstva. Gre za pogodbe o medpodjetniškem sodelovanju, o zagotavljanju elektroenergetske rezerve, o prenosu električne energije iz HE Gotica do avstrijsko- slovenske meje ter obratovanju daljnovoda Maribor - Kainachtal. Slovenija doslej še ni sklenila nobene pogodbe s sosednjimi državami o sodelovanju na elekrtroe-neigetskem področju, tako da je pogodba z Avstrijci prva te vrste. Pomembna je predvsem pogodba o rezervah, po kateri bodo Avstrijci zagotoviti 80 MW elektroenergetskih rezerv v svojih hidroelektrarnah, s katerimi bodo pomagati Sloveniji ob okvarah in morebitnih redukcijah. (STA). Minister Tancig odpotoval v Bruselj LJUBLJANA - Delegacija ministrstva za znanost in tehnologijo, ki jo vodi minister Peter Tancig, je včeraj odpotovala v Bruselj. Slovenska delegacija se bo v Bruslju pogovarjala z novim podpredsednikom Komisije Evropske skupnosti Fitippom Mario Pan-diolfijem. Pogovarjati se bodo o nadaljnjem uresničevanju že dogovorjenih stališč o sodelovanju na področju tehnološkega razvoja med Slovenijo in Evropsko skupnostjo. (MOREL) Priznanje GZS Hansu J. Pavvliku Gospodarska zbornica Slovenije je dr. Hansu Jor-gu Pavvliku, direktorju Celovškega sejma, podelila priznanje za vec kot dvajsetletno uspešno sodelovanje s slovenskim gospodarstvom. Upravni odbor GZS je pri tem upošteval predvsem zavzemanje dr. Pavvlika za uveljavljanje slovenskega gospodarstva na Avstrijskem Koroškem, predvsem pri raznih oblikah promocije. Ob tej priložnosti, ki se je je udeležila tudi avstrijska ambasadorka Jutta Stefan - Bastel, je dr. Pavvlik povedal, da bo v Sloveniji organiziral razstavo avstrijskih izvoznikov, Zvezna gospodarska zbornica v Avstriji pa je posameznim slovenskim razstavljalcem že odobrila možnost za podoben nastop v Celovcu. Feri Horvat podeljuje priznanje Hansu Jorgu Pavvliku (Foto: Aleš Pavletič/TRIO) Nerazvite deave imajo rade nasvete iz tujine Strokovnjaki radi svetujejo, vendar ne zastonj Armando Gris Napovedan protestni shod Predstavniki kmetov zahtevajo zaščito domačih pridelovalcev Irena Pirman BUENOS AIRES - Gospodarska kriza ima številne stranske učinke. Domala vzporedno z njo narašča število obubožanih in iger na srečo. Iznajdljivost trgovskih posredovalcev je v nerazvitih državah sprožila naval predavateljev iz tujine, ki spominja na obleganje »prijateljev« tistega, ki je zadel na loteriji. Nizka cena dolarja omogoča, da si države na začetni stopnji tržnega gospodarstva privoščijo predavanja strokovnjakov s tujih znamenitih univerz, ki obsegajo politične in gospodarske vede ali nasvete za strogo specializacijo v gospodarstvu. Pojav ni nov. Maja 1980 je bilo v Buenos Airesu napovedano predavanje Miltona Friedmana, ki je simbol za ameriško denarništvo. Vendar so konferenco razpustiti, ker bi potekala sočasno z zapiranjem banke BIR (Ban-co de Intercambio Regio-nal), ki je pustila brez državnega kritja nekaj tisoč varčevalcev (zveza teh opeharjenih varčevalcev obstaja še danes). Ne bi bilo lepo, Ce bi prav tedaj, ko so se zaCele kazati posledice receptov čikaške šole, nastopil eden izmed njenih slavnih strokovnjakov. Danes je položaj nekoliko drugačen. Argentina uvaža optimistične klasične ati izredno specializirane ekonomiste. Ce merimo njihov uspeh po obiskanosti njihovih predavanj, so zanesljivo uspešni. Podpirajo jih velika podjetja. Predavatelji odgovarjajo na vprašanja, na katera ne »poznamo« odgovorov. Pravzaprav išCemo, kam se bomo naslonili, ne samo gospodarsko, ampak tudi politično. Pri gospodarski naslonitvi pa ni toliko pomembno, kam bomo izvažali, ampak ureditev gospodarstva v obdobju po privatizaciji. Strokovnjaki ne nastopajo zastonj. Vsak ima svojo ceno in celo svojega predstavnika, ki se ukvarja z nadrobnostmi njegovega nastopa, podobno kot jih imajo filmske zvezde ali nogometni idoli. Ti nastopi morajo biti tudi skrajno ekonomični. Ce je prišel v Buenos Aires, je moral biti prej že v Sao Paulu, temu pa naj sledijo še Santiago, Lima in druga mesta. Industrijska zveza je v Argentini hotela obiti posrednike in Lesterju Thurovvu ponudila 5.000 dolarjev in plačane stroške. Na koncu so mu plačali stroške in še 25.000 dolarjev. Cena vstopnice je bila 200 dolarjev, kljub temu pa je bila dvorana polna, saj je marsikoga zanimalo, kaj bo povedal strokovnjak za nove oblike konkurence. Njegova knjiga Soočenja (Head to Head) je prava uspešnica. V hotelu Plaza je letos predaval Michel Porter. Podjetje, ki ga je povabilo, ga je nagradilo s 40.000 dolarji, kljub temu pa je bil Porter razočaran. Ponudil je namreč projekt za dva milijona dolarjev o Argentini in njenih prednostih, vendar organizacijsko podjetje IDEA, ki združuje najveCja argentinska podjetja, ponudbe ni sprejelo. Čilsko podjetje Semi-narium je priredilo nastop Henryja Kissingerja v Teatru Čolon in mu zanj plačalo 50.000 dolarjev. Vstopnina: 500 dolarjev. Nastopil je tudi skupaj g predsednikom Me-nemom v njegovi rezidenci v Olivosu pred kar 250 poslušalci, večinoma podjetniki in funkcionarji. Podjetje Foro je povabilo harvardskega profe- sorja Richarda Stanberge-rja, prvega strokovnjaka za celostno kvaliteto. Honorarji za Rudigerja Dor-nbuscha, Jelcinovega gospodarskega svetovalca, so znašali 40.000 dolarjev. Forova zvezda je tudi Slovencem znani Jeffrey Sachs, ki je žel slavo s »kirurškimi posegi« v Boliviji in na Poljskem. Njegova cena je 25.000 dolarjev. Podjetje Foro ima v načrtih tudi nobelovca Paula Samuelsona, enega redkih, ki se v svetu se- minarjev in predavanj giblje sam, brez predstavnika. Fondacija Colloquium je povabila Alvina Toffle-rja, mu plačala 75.000 dolarjev, potne stroške in bivanje zanj in za soprogo Heidi. Vstopnina je bila 400 dolarjev, v Colegio Nacional de Buenos Aires pa je bil vstop brezplačen. Honorar za specialista v tržni umetnosti VVilliama Uryja je bil 35.000 dolarjev, prav toliko tudi za Johna Naisbit- ta. Vstopnina za celodnevno srečanje z Uryjem pa je znašala 560 dolarjev. Lani so argentinski vojaki na Čelu štiriindvajset-tisoCglave vojske iz sedemnajstih držav korakali po newyorškem Brod-wayu kot zmagovalci vojne v Perzijskem zalivu. Izvažanje vojakov in strokovnih predavateljev pa ne more prinesti blagostanja in še manj rešiti gospodarstva, v katerem bolj kot strokovnjakov primanjkuje poštenih politikov. Po mnenju Zadružne zveze Slovenije se bolj kot v nekaterih drugih vejah gospodarstva zaostruje položaj v kmetijstvu. Vlada razvojne strategije še ni sprejela, sprejela je le ukrepe v zvezi z zaščito domačega kupca in liberalizacijo trga z živili (sprostitev uvoza mesa ob zmanjšanju izvoznih stimulacij za vse kmetijske pridelke in živila), nič pa ni naredila za zaščito domače kmetijske proizvodnje in vztrajno zavrača predloge o prelevmanih za uvoz kmetijskih pridelkov in mesa. Neurejen je tudi režim na področju uvoza vina, sadja in vrtnin. Trgovina in klavno-predelovalna industrija sta se usmerili na uvoz cenenega avstrijskega in drugega (močno subvenv-cioniranega) mesa, domača živina pa ostaja ne-prevzeta. Ze tako neekonomsko ceno domaCe živine mesarji še znižujejo. »Na pogajanjih s tremi resornimi ministri Kračunom, Valentinčičem in Protnerjem smo ugotoviti le to, da se njihovi predlogi med seboj ne skladajo, vendar so vsi trije ministri pripravljeni reševati probleme. Dogovoriti so se, da za današnjo vladno sejo pripravijo usklajen predlog. Ce ministri svojih predlogov ne bodo uskladili, bomo v sredo, 23. decembra, pripravili protestni shod kmetov in kmetov zadružnikov za obrambo naših zahtev,« je dejal Leo Frelih, predsednik Zadružne zveze Slovenije, in izrecno poudaril apolitičnost shoda. Tiskovne konference so se namreč udeležiti tudi predstavniki Slovenske kmečke zveze pri SLS in Slovenskega kmečkega gibanja pri Slovenskih krščanskih demokratih, ki so dejali, da so se odločili za skupen nastop zgolj zaradi obrambe slovenskega kmeta in samega potrošnika. Sicer pa so zahteve Zadružne zveze Slovenije med drugim: protidum-pinški prelevmani pri uvozu vina, pri uvozu mesa in živine mora vlada RS takoj uvesti posebne takse na uvoz v višini razlike do zaščitne cene, v programu za leto 1993 je treba zagotoviti izvozne stimulacije za vse kmetijske pridelke, ki jih Slovenija izvaža, in sicer tako, da se določijo domicilne in eksterne cene. upimo menjalnice Ljubljana, Šubičeva 1, Tel. 061 212 073, od 8.30 do 18. ure Sežana, Euroservis, tel. 067 31230 Američan Jefrey Sachs in Spanec Domingo Cavallo GOSPODARSTVO Torek, 22. decembra 1992 MENJALNIŠKI TEČAJI 21. decembra 1992 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečai za 1 ATS) Italijan (tečaj zc ika lira 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A Banka 61,53 62,09 8,67 8,77 6,68 6,89 Avtohiša Ljubljana* 61,50 62,00 8,67 8,80 6,72 7,00 Banka Vipa, Nova (Sorica . 61,72 62,07 8,71 8,80 6,68 6,85 v l 61,00 .* 61,06 1 61,10 61,65 62,10 62,55 62,16 8,66 8,65 8,55 8,68 8,81 8,80 8,93 8,80 6,70 6,75 6,55 6,60 7,00 7,00 6,86 7,10 LB Splošna banka Celje LB Splošna banka Koper* 61,30 61,14 61,90 62,36 8,68 8,51 8,75 8,71 6,77 6,62 6,87 6,85 -;:r. ,T • ■ 7,00 MA-VIR 61,50 62,00 8,55 8,85 6,70 Mercator Turist 61,40 62,10 8,62 8,80 6,66 7,03 O.M.D.B.* 61,50 62,00 8,65 8,85 6,70 7,10 Petrol* 61,60 61,95 8,65 8,80 6,60 7,05 Pionir Avtohiša Novo Mesto 61,30 62,00 8,40 8,74 6,35 6,82 Poštna banka Slovenije* 61,05 62,10 8,40 8,74 6,35 6,82 Probanka Maribor 61,00 62,05 8,65 8,80 6,60 7,10 11 — llllllll ■1 Publikum Ljubljana 61,50 61,89 8,65 8,78 6,68 6,90 Publikum Celje 61,45 61,94 8,65 8,79 6,70 6,95 Publikum Dobova 61,25 62,20 8,52 8,90 6,80 7,05 Publikum Kranj 61,53 62,04 8,65 8,79, 6,70 6,95 Publikum Krško 61,25 62,20 8,52 8,90 6,80 /,U5 Publikum Maribor 61,52 61,99 8,64 8,78 6,60 7,09 Publikum Metlika 61,50 62,20 8,60 8,80 6,75 7,00 Publikum Mozirje 61,00 61,99 8,60 8,80 6,90 7,20 Publikum Novo Mesto 61,50 62,10 8,55 8,80 6,80 /, 10 Publikum Piran 61,30" 62,05 8,52, 8,67 6,70 6,85 Publikum Šentilj 61,52 61,99 8,64 8,78 6,60 6,Vb Publikum Šentjur pri Celju Publikum Trebnje 61,50 61,95 8,65 8,80 8,85 6,75 7,19 7,10 61,30 62,05 8,55 6,85 Publikum Žalec 61,55 62,09 8,64 8,79 6,75 6,95 Publikum Sevnica 61,50 62,50 8,55 8,85 6,85 7,19 Roja 61,70 62,10 8,70 8,80 6,80 7,00 shalaby d.o.o. Koper 61,30 62,10 8,50 8,80 6,65 6,85 Simotisk* 61,50 62,00 8,65 8,80 6,75 7,00 SKB banka d.d. Ljubljana** 61,70 61,88 8,76 8,79 6,79 6,93 Sonce Slovenijaturist Ljubljana Slovenska investicijska banka* S^KB d.d. Ljubljana 61,40 61,60 61,50 61,60 62,00 61,88 62,00 62,15 8,60 8,71 8,60 8,67 8,75 8,78 8.78 8.79 6,70 6,70 6,60 6,60 6,90 6,89 7,00 7,00 Štajerska banka obrti in podj. 61,40 62,00 8,60 8,75 6,80 7,10 Tartc|rus Postojna 61,13 62,18 8,59 8,72 6,64 6,86 tantours Domžale 61,60 62,00 8,65 8,85 6,65 7,00 lori* 61,60 62,00 8,60 8,85 6,60 7,20 Tourist Service Portorož 61,30 62,10 8,53 8,75 6,65 6,95 ias 61,70 61,99 8,60 8,80 6,70 7,10 uPimo 61,70 61,90 8,71 8,77 6,75 6,90 iHi v uiuta ■~-222[velja danes: * Zaračunavaj 61,50 d provizijo 62,00 8,60 8,80 6,70 6,98 MENJALNICA H I D A Pokrita tržnica Ijubljana menjamo tudi lire, dolarje, franke, krone, funte, in guldne VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI delovni čas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 248 z dne 21. decembra 1992 —Tečaji veljajo od 22.12.1992 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 65,9183 66,1167 66,3151 Avstrija 040 šiling 100 865,5746 868,1791 870,7836 Belgija 056 frank 100 296,1577 297,0488 297,9399 Kanada 124 dolar 1 74,8646 75,0899 75,3152 Danska 208 krona 100 1577,6198 1582,3669 1587,1140 Finska 246 marka 100 1862,9373 1868,5429 1874,1485 Francija 250 frank 100 1782,8534 1788,2181 1793,5828 Nemčija 280 marka 100 6090,0205 6108,3455 6126,6705 Grčija 300 drahma 100 — 45,9225 46,0603 Irska 372 funt 1 — 161,7490 162,2342 Italija 380 lira 100 6,7751 6,7955 6,8159 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 13,0000 — Japonska 392 jen 100 77,4955 77,7287 77,9619 Nizozemska 528 gulden 100 5415,5507 5431,8462 5448,1417 Norveška 578 krona 100 1413,4938 1417,7470 1422,0002 Portugalska 620 escudo 100 67,6601 67,8637 68,0673 Švedska 752 krona 100 1372,3862 1376,5157 1380,6452 Švica 756 frank 100 6752,0057 6772,3227 6792,6397 Velika Britanija 826 funt šterilng 1 149,3273 149,7766 150,2259 ZDA 840 dolar 1 95,4611 95,7483 96,0355 Evropska Skupnost 955 ECU 1 118,8894 119,2471 119,6048 Španija 995 peseta 100 85,6866 85,9444 86,2022 ZA DEVIZE Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. _____________ Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 22.DECEMBRA 1992 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti ______ (tečaj)________ (A) tolarski del (B) devizni skupaj del tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 15.MARCA. 1993: 1,000,000 579,317 602,666 1,179,583 61,0835 115,8634% 120,0532% 117,9583% 100,000 57,932 60,027 117,958 Blagajniške zapise izplačujejo banke. Znesek izplačila dvodelnih blagajniških zapisov 22. 12.1992: apoen 100.000: tolarski del 59,149SIT, devizni del 1,000 DEM; apoen 1.000.000: tolarski del 591,488 SIT, devizni del 10,000 DEM MENJALNI TEČAJ ZA HRD 21. DECEMBRA 1992 v SLT za 100 HRD menjalnica nakupni prodajni A banka 10,00 14,00 Banka Zasavje 12,00 18,00 Hida* Hipotekarna banka Koper llirika Postojna 10,00 11,00 11,00 14.00 15.00 15,00 llirika Sežana 11,00 15,00 Kompas Holidays* 11,00 18,00 Kompas Fintrade 11,00 14,90 Sonce 12,00 15,00 Tentours Domžale 10,00 19,00 Upimo Tečaj velja danes: 13,50 15,00 21. DECEMBRA 1992 v LIRAH valuta nakupni prodajni 1425,00 ameriški dolar 1380,00 nemška marka 890,00 908,00 francoski frank 258,00 266,50 holandski gulden 785,00 808,00 belgijski frank 43,00 44,25 funt šterling 2165,00 2228,00 irski šterling 2335,00 2405,00 235,50 danska krona 228,00 grška drahma 6,00 6,90 kanadski dolar 1082,00 1115,00 japonski jen 11,20 11,50 švicarski frank 983,00 1003,00 avstrijski šiling 126,00 129,50 norveška krona 205,00 211,50 švedska krona 199,00 205,50 portugalski escudo 9,00 10,25 španska pezeta 12,00 12,80 avstralski dolar 950,00 985,00 madžarski florlnt 11,00 15,50 slovenski tolar 14,25 14,75 hrvaški dinar 1,20 2,00 18. DECEMBRA 1992 v ŠILINGIH I valuta nakupni prodajni! ameriški dolar 10,8000 11,3000 kanadski dolar 8,4000 8,8000 funt šterling 16,8500 17,6500 švicarski frank 767,0000 797,0000 belgijski frank 33,5000 34,7000 francoski frank holandski gulden 201,5000 613,0000 209,5000 637,0000 nemška marka 690,7000 714,7000 italijanska lira 0,7610 0,8010 danska krona 177,0000 184,0000 norveška krona 158,0000 165,0000 švedska krona 153,0000 160,0000 finska marka 207,5000 218,5000 portugalski escudo 7,6500 8,0500 španska peseta 9,6500 10,1500 japonski jen 8,7000 9,0000 slovenski tolar 10,7000 11,7000 hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih tr< slovenskih bank v Celovcu nam novi sh pa za 1 enot sjsih podatkov n 2,0000 0 valute, Zveza 1 posredovala. 21. DECEMBRA 1992 v Ul RAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1380,00 1420,00 nemška marka 889,00 906,00 francoski frank 260,00 266,00 holandski gulden 785,00 805,00 belgijski frank 42,90 43,90 funt šterling 2165,00 2215,00 Irski šterling 2335,00 2385,00 danska krona 230,00 240,00 grška drahma 6,50 7,50 kanadski dolar 1084,00 1114,00 švicarski frank 985,00 1000,00 avstrijski šiling 125,00 129,00 slovenski tolar 14,50 14,90 1 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 22.decembra J992 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE | država valuta ; enota nakupni prodajni Avstrija šiling 100 871,1148 873,9574 Francija frank 100 1794,2648 1800,1198 Nemčija marka 100 6129,0000 6149,0000 Italija lira 100 6,8185 6,8408 V.Britanija funt 1 150,2831 150,7735 ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne dolar i okvirni. Pri tečaje na 1 konkre trgu de 96,0721 itnih poslih je mo; fviz oz. poseben c 96,3856 ?no odstopanje iogovor. banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor DEM - - SKB Banka d.d. DEM - - Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstopanje. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 22. decembra 1992 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt - Nova banka Bank Austria DEM DEM 61,25 61,15 61,50 61,35 UBK banka DEM 61,05 61,35 SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu, ‘ Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM tF so dolo niči Banke lije poveč Ijajo za o večjih pr zavezujen aju in v s e. 61,20 Ceni na pod Slovenije, p ano oziroma jkup prilivov livih in naku no kupovati račun carir 1 i in staregc 695,5848 i deviznega varče 697,6778 ivanja. 699,7708 1 15. DECEMBRA 1992 ZA DEVIZE j država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 10727,05 10759,33 10791,60 Kanada dolar 1 915,53 918,28 921,04 Francija frank 100 22185,44 22252,20 22318,95 Nemčija marka 100 75473,52 75700,63 75927,73 Italija lira 100 85,96 86,22 86,47 Švica frank 100 84303,84 84557,52 84811,19 R. Hrvaška dinar 100 — 197,03 — Jugoslavija dinar 100 — 115,00 — R. Slovenija tolar 100 — 1231,45 — ZDA dolar 1 1177,38 1180,92 1184,47 NOVICE V Somalijo še nemški vojaki BONN - 29. decembra bo v Somalijo prispelo 60 višjih častnikov nemške vojske kot predhodnica 1.500 nemških vojakov, ki naj bi kot humanitarna misija prispeli v to državo. Vojaški predstavniki v Bonnu so zatrdili, da gre za 60 častnikov, ki pa ne bodo oboroženi. Odločitev o pošiljanju nemških vojakov v Somalijo je nemška opozicija ostro kritizirala in napovedala, da bo o tem moralo govoriti tudi ustavno sodišče. Nemška zakonodaja namreč prepoveduje pošiljanje nemške vojske na območja zunaj držav Severnoatlantske zveze. (ANSA) O novih članicah ES 1. in 2. januarja BRUSELJ - Zunanji ministri držav Evropske skupnosti so se v ponedeljek dogovorili, da bodo pogajanja z Avstrijo, Finsko in Švico o njihovi vključitvi v Evropsko skupnost potekala 1. in 2. januarja. Pogajali naj bi se še z Norveško in Malto. Ministri so v ponedeljek Evropski komisiji naložili, naj pripravi osnutek izhodišč za pogajanja z državami članicami Efte, potem ko se se je Švica odločila, da ne vstopi v evropski gospodarski prostor. (ANSA) Množične demonstracije proti nacizmu BONN - V nedeljo zvečer je po številnih nemških krajih na jugu in severu države več kot 300.000 ljudi demonstriralo proti rasizmu in nacizmu. V rokah so nosili sveče, svetilke, bakle ali žepne baterije, je sporočila nemška policija. Po stuttgarskih ulicah je hodilo na sto tisoče mladih in družin, ki so oblikovali verigo, dolgo več kot 10 kilometrov. V Karlsruheju se je proti-rasističnih demonstracij udeležilo okoli 120.000 ljudi, v Tiibingenu je nekaj tisoč ljudi zahtevalo harmonično sožitje vseh narodov, v Hannovru in Bremnu pa je demonstriralo skoraj 100.000 ljudi. V Magdenburgu v nekdanji Vzhodni Nemčiji so pripravili celo koncert proti rasizmu in nasilju. Po podatkih urada za varstvo ustavnih pravic so desničarski skrajneži letos zagrešili 2.184 nasilnih dejanj, od teh 1.953 proti tujcem. (STA, APP) Med begunci 9 milijonov otrok NURNBERG - Po podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce je na svetu kar 9 milijonov otrok, ki so zbežali pred lakoto, nasiljem, vojno in naravnimi katastrofami, veliko od njih pa je sirot. Več tisoč takšnih otrok si skuša vsako leto najti zatočišče v Nemčiji. Mladoletne begunce brez spremstva, kot jih imenujejo v Nemčiji, skušajo starši iz Srilanke, Kitajske, Romunije in Somalije poslati na Zahod in jim tako omogočiti lepšo prihodnost. Ker pa je za prihod v Nemčijo tudi zanje nujen vizum, se številni od njih v to državo pretihotapijo po nezakonitih poteh prek Poljske in Češke. Največkrat zanje skrbijo domovi za mladoletne in socialne službe za mladostnike. (STA, DPA) Najmanj 34 mrtvih v spopadih na Šrilanki KOLOMBO - V spopadu med vojsko in pripadniki tamilskih Tigrov je v nedeljo zvečer padlo najmanj 34 ljudi, so sporočili vojaški viri.Na severovzhodu Srilanke je padlo 10 vojakov in 18 pripadnikov tamilskih Tigrov, na vzhodu države pa so vojaki iz zasede ubili 6 pripadnikov Tigrov in zasegli njihovo orožje in strelivo. (STA, AFP) ZN o nadzoru kamboških upornikov PHNOM PENH - Sile OZN bodo tudi v prihodnje nadzorovale območja, ki jih imajo v rokah Rdeči Kmeri, je sporočil tiskovni predstavnik OZN v Phnom Penhu. Po štirih incidentih, ko so uporniki ugrabili pripadnike modrih čelad, so Rdeči Kmeri opozorili, da bodo sile OZN, ki bodo prodrle na njihovo ozemlje, to počele na lastno odgovornost in z vsemi morebitnimi posledicami. Iz vojaškega vira, ki je blizu Rdečim Kmerom, se je izvedelo, da je poveljstvo marksistične frakcije svojim pripadnikom ukazalo, naj ugrabijo vse predstavnike modrih čelad, ki bi se brez dovoljenja gibali na njihovem ozemlju. Ce vojaki OZN ne bodo spoštovali tega strogega ukaza, tvegajo, da bodo ustreljeni. (STA) ' gl ____________IZRAEL / NOVA OSAMITEV_______ Palestinski izgnanci brez azila na nikogaršnji zemlji Palestnici že grozijo, da bo na zasedenih ozemljih prišlo do novih spopadov - Izrael se je ponovno znašel v osami Moshe Hereth »Učinki so manj ugodni, kot smo upali,« je na nedeljski seji vlade priznal izraelski premier Vitzhak Rabin. V resnici gre za blago rusko oceno, saj se je ob izgonu 415 Palestincev in njihovi odisejadi na nikogaršnji zemlji med Izraelom in Libanonom Izrael na svetovnem prizorišču spet znašel globoko v osami, čeprav je že kazalo, da se je z začetkom mirovnega procesa in še posebej z novo vlado, ki je obljubljala precej več posluha za svetovno javno mnenje, dokončno izvil iz nje. Vitzhak Rabin je izraelski laburistični stranki na parlamentarnih volitvah pred petimi meseci izboril večino predvsem zato, ker je dovolj Izraelcev prepričal, da bo znal dati pravo spodbudo mirovnemu procesu in da bo hkrati njim in državi zagotovil varnost. Zdaj se je očitno znašel v precepu. Izgon v imenu varnosti, potem ko so pripadniki palestinskega islamskega odporniškega gibanja Hamas samo decembra v več oboroženih napadih ubili pet izraelskih vojakov, je nevarno ogrozil še tisto, kar je bilo doseženega v dosedanjih 14 mesecih mirovnega procesa. V VS OZN je bila obsodba soglasna, češ da je izgon, povrhu celo najbolj množičen po izraelsko-arabski vojni leta 1967, v nasprotju z mednarodnimi zakoni, posebej s četrto ženevsko konvencijo, ki ščiti pravice ljudstev pod tujo zasedbo. Izrael bi izgnane Palestince moral zato nemudoma sprejeti nazaj, libanonska vlada pa jim skuša z odrekanjem gostoljubja še dodatno zagotoviti, da se bo to res zgodilo. Premraženi Palestinci, ki se na nikogaršnji zemlji v dežju stiskajo pod šotori, s katerimi jih je za silo oskrbel mednarodni Rdeči križ, namreč iz dneva v dan še povečujejo pritisk na Izrael in njegovo odgovornost za njihovo usodo. Ce se bo njihovo čakanje razpletlo tragično, se bo mirovnim prizadevanjem postavila na pot nepremostljiva ovira. »Ne bi bilo kaj dosti drugače, če bi jih preprosto zmetali v morje,« dogajanje jezno komentira izraelski odvetnik Avigdor Fel-dman, ugledni zagovornik človekovih pravic, ki se mu je posrečilo s pritožbo na izraelsko vrhovno sodišče vladni načrt o izgonu še pravočasno spraviti v javnost, ni pa ga mogel preprečiti. Razsodbo sodišča, ki je izgon odobrilo, je označil za nadvse črn dan vseh zagovornikov pravne države. Očitno je tako presodil tudi izraelski pravosodni minister, kijev vladi glasoval proti izgonu, in državni tožilec, ki njenega sklepa ni hotel zagovarjati pred sodiščem. Podprlo ga je kar 90 odstotkov Izraelcev. Zanj so glasovali tudi ministri levičarskega Me-retza, druge najmočnejše stranke v koalicijski vladi, ki so dolga leta iz opozicijskih klopi desničarskim vladam očitali prav selektivno spoštovanje človekovih pravic. Premier Rabin vztraja, da je kljub trenutno neugodnim posledicam dolgoročno še vedno na pravi poti. Sklep o izgonu naj bi bil tako predvsem udarec, naperjen proti islamskim fundamentalistom, ki skušajo s terorizmom spodkopati mirovni proces. Se več. Zmernim Palestincem naj bi pomagal prevzeti nadzor na zasedenih ozemljih, jih osvoboditi strahu pred skrajneži in jih spodbuditi, da se dokončno opredelijo za pot miru. Toda že v Meretzovih vrstah v vse hujši zadregi opozarjajo, da bo takšen razplet mogoč le, če bo ostre ukrepe proti islamskim fundamentalistom pospremila tudi precej večja vladna dojemljivost za zahteve zmernih Palestincev in za začetek, vsaj po mnenju nekaterih, pristanek na neposredna pogajanja s PLO, z Jaserjem Arafatom na čelu. Rabin o takšnih zahtevah za zdaj seveda še noče nič slišati. Palestinci pa ob vsem tem razmišljajo še precej drugače. Hamas res nasprotuje mirovnemu procesu, toda tudi njegovi privrženci so Palestinci. Palestinci pa imajo enako kot Izraelci pravico do opozicije v lastnih vrstah. Povrhu je Izrael z množičnim izgonom iz njih naredil heroje in poteptal verodostojnost palestinskih pogajalcev, ki ne mislijo sesti za pogajalsko mizo, dokler jih ne sprejme nazaj. Na zasedenih ozemljih se je konec tedna že pojavil letak, ki napoveduje novo zaostrovanje intifade - palestinskega odpora na zasedenih ozemljih, ki sta ga prvič skupaj podpisali Palestinska osvobodilna organizacija in Hamas. Vodstvo Hamasa pa je tudi že napovedalo, da se prvič namerava udeležiti zasedanja CK PLO, ki v teh dneh v Tunisu razpravlja o svoji nadaljnji strategiji. V obeh primerih gre nesporno za najzgovornejši dokaz, da ima množični izgon vsaj trenutno nasprotni učinek od tistega, ki so ga domnevno želeli Izraelci, saj obe organizaciji zbližuje, namesto da bi se ob njem dokončno razšli. Se vedno negotova usoda izgnancev pa samo še povečuje nevarnost, da se bo hudo tvegana in zapletena računica izraelskega premiera Rabina tudi dolgoročno izkazala za hudo, če že ne kar za usodno napako. V begunskem taboriščlu na meji med Izraelom in Libanonom, (Telefoto: AP) J. KOREJA / KRIZA Novo vlado čakajo težki časi Konec gospodarske rasti, ki jo je vlada podpirala s krediti Michelle Magna/DPA SEUL - Ekonomisti, gospodarstveniki in delavci so enotnega mnenja, da njihovo državo, v kateri so 18. decembra volili prvega civilnega predsednika, čaka boleč prehod v tržno gospodarstvo. Južnokorejski ekonomisti skušajo biti optimisti in napovedujejo, da se bo bruto narodni proizvod leta 1993 povečal za približno sedem odstotkov, torej skoraj toliko kot leto poprej. Toda nekateri zahodni finančni analitiki pričakujejo skromnejšo petodstotno rast, opiraje se na nacionalni proizvod v tretjem četrtletju leta 1992, katerega rast je bila po poročilu korejske banke samo triodstotna; to pa je bila najnižja četrtletna rast po letu 1981. Številke zbledijo, če jih primerjamo z dvo-številčno rastjo med vojaškim diktatorskim režimom Chun Doo Hwana in prvim letom predsednikovanja Rho Tae Wooja. Zaradi vladne podpore bančnemu sistemu so velike družbe cvetele, nacionalni proizvod pa se je v obdobju 1986-1989 vsako leto povečal v povprečju za 11 odstotkov, v letih 1990 in 1991 pa nato padel na 9,3 oziroma 8,4 odstotka. V času korejskega »čudeža« se je dežela pognala v industrializacijo in tovarne so bruhale poceni tekstil, elektronsko opremo in avtomobile. Toda zdaj je napočil čas, ko je treba plačati račune. Politiki so med volilno kampanjo zahtevali še manj vladnega vmešavanja in še več opiranja na tržne sile kot pod Rho Tae Woojem. Korejski analitiki pravijo, da napoved za leto 1993 opirajo na podatke o pešajoči moči svetovnega trga, težavah z delovno silo in oseko v gradbeništvu, torej sektorju, ki je bil steber gospodarstva v 80. letih, še preden je podivjala inflacija. Ekonomisti napovedujejo, da bo rast počasnejša, ko se bo korejsko gospodarstvo trudilo, da bi spet postalo konkurenčno na mednarodnih trgih. Korejo so namreč izrinili iz nižjega cenovnega razreda in zdaj jo čaka izziv, da doseže visoko tehnologijo in preide iz proizvodnje, oprte na intenzivno zaposlovanje, na industrijsko proizvodnjo, ki se napaja iz kapitala. Toda med prestrukturiranjem gospodarstva in pešanjem finančne vladne podpore je država še pred eno zagato: številna manjša podjetja bodo leta 1993 zaprla vrata, ko bo Južna Koreja prešla na avtomatizirano proizvodnjo izdelkov večje kakovosti. PISMO 1 Z L O N D O N A ^i Rudarji stavkajo, politiki pa se prepirajo, kdo je kriv za vojno v BiH Aua Košak LONDON - Na Škotskem je zapadlo že obilo snega, v Angliji pa zaman čakajo, da bi se dež spremenil v snežinke in pokrajini in mestom vdihnil tradicionalni božični čar. Toda niti sneg niti dež nista zavrnila osmih radarjev, ki so iz Škotske do Londona prehodih 918 kilometrov, da so v soboto na Davvning Streetu predah protestno pismo. Rudarji protestirajo prah vladnemu načrtu, po katerem naj bi zaprh 31 rudnikov, s čimer bi izgubilo delo pol britanskih radarjev. Zaradi pritiska javnosti dokončna odločitev še ni padla in radarji so s pohodom čez Britanijo spet dokazali, da imajo javno mnenje na svoji strani. Podprla jih je tudi anglikanska cerkev. V znamenje podpore so v soboto ob 20. uri za pet minut pogasili božične luči v westminstrski opatiji in v številnih krajih in mestih po Britaniji. Neopazni pa so bili protesti, ko je Peter Brooke, minister za nacionalno dediščino, svečano napovedal, da bo leta 1994 tudi Britanija dobila nacionalno loterijo. V Londonu trdijo, da v Evropi zaenkrat le Britanija in Albanija ne omogočata svojim državljanom te igre na srečo. Minister Brooke računa, da bo loterija prinesla 1,5 milijarde funtov prometa na leto, kar naj bi zagotovilo za 14 milijonov funtov nagrad na teden, z glavno tedensko nagrado v znesku nad milijon funtov, in to za srečko, ki naj bi stala 1 funt. Glavni namen loterije je, pravi minister Brooke, zbrati denar za »dobrodelne namene«. Obljubil je, da ga bodo pravično razdeljevali dobrodelnim or- ganizacijam za umetnost, šport, vzdrževanje nacionalne zapuščine in za poseben sklad, iz katerega bodo financirali projekte za proslavo začetka tretjega tisočletja. Sporočilo o nacionalni loteriji je bila majhna, a dobrodošla odvrnitev od vsakdanjih težav. Predvsem gre za terorizem Severne Irske. Prejšnjo sredo, malo pred tem, ko sta v Londonu eksplodirali dve bombi, ki so ju podtaknili teroristi IRE, je minister za Severno Irsko sir Patrick Mayhew sporočil, da je britanska vlada pripravljena zmanjšati vojaške enote v provinci, če se bodo teroristi »odkrito in dokazano odrekli nasilju«. Ponovil pa je, da bo Severna Irska ostala del zdmženega kraljestva, dokler bo večina njenega prebivalstva to želela. Ulsterski unionisti so na to ogorčeno odgovorih in Peter Robinson, namestnik voditelja stranke demokratičnih unionistov, je dejal, da gre za predajo. Noben unionist ne bo več sodeloval z ministrom, dokler se bo zavzemal za takšne »nacionalistične metode«. Toda ulsterski unionist, poslanec John Taylor je že podprl ministrov sporni predlog, teroristi-> čna organizacija IRA pa za zdaj še ni odgovorila. Sir Patrick Mayhew je v svojem govora nakazal, da bo problem 20-letnega terorizma v Severni Irski mogoče rešiti le s pogajanji med političnimi strankami. Pri tem je opozoril, da so dogodki v Bosni za Severno Irsko opomin. Pri tem se zdaj zavedajo, da vzklik »Britanci, ven« dejansko pomeni etnično čiščenje milijona ljudi. To, kar se dogaja v Bosni, je za Britance že velika moralna dilema. Iz številnih razprav prejšnjega tedna pa predvsem izstopa občutek nemoči in krivde, da vlada ni odločnejša in ni več naredila za preprečevanje grozot in trpljenja v BIH. Glavni namen, poudarjajo Britanci, je »ustaviti in kaznovati Srbe«, kako to storiti, pa je zaenkrat še odprto vprašanje. Večina tiska zahteva odločen poseg, ki pa naj bi imel, kot piše tudi tednik The Sunday Times, za cilj le ustaviti klanje in zagotoviti vama zatočišča bosanskim Muslimanom. Ne bomo pa pošiljali naših vojakov v Bosno, da bi se borili za Izetbegoviča ali katerega drugega poglavarja v tej krvavi klanski vojni, komentira časnik. Na drugi strani pa je nekdanja premierka lady Thatcherjeva v tedniku The European z značilno odločnostjo obtožila Zahod, da je sokriv za bosansko agonijo. Thatcherjeva zahteva takojšen poseg za ustavitev nasilja in svari: »Bosna je morda za nas res daljna dežela, ki je ne poznamo. Kar se dogaja tam, pa ima lahko tudi za nas najbolj pogubne posledice.« Njene ideje zaenkrat niso padle na plodna tla; ovirajo jih prevladujoči britanski pomisleki, da bi vojaški poseg ogrožal konvoje s človekoljubno pomočjo in vojake, ki jih stražijo (med katerimi je največ Britancev), brez te pomoči pa so tisoči nedolžnih civilistov izpostavljeni smrti. Javna podpora za vojaški poseg bi hitro izpuhtela, če bi v bojih v Bosni padati britanski vojaki, hitre zmage pa ne bi bilo, svarijo komentatorji. Zato dnevnik The In-dependent že sporoča, da se britanska vlada nagiba k stališču, da BiH kot države ni več mogoče obnoviti. Sprijazniti se bo treba z večino ozemlja, ki so si ga priborili Srbi. Zato bi moral Zahod posvetiti svoja prizadevanja bolj omejeni nalogi - ustanovitvi varnega območja za bosanske Muslimane. Iz tega območja naj bi nastala islamska republika pod mednarodno zaščito, preostalo ozemlje BiH pa bi si med seboj razdelil1 Srbi in Hrvati. ____SRBIJA/NOČ PO VOLITVAH JE BILA ŽIVAHNA V OBEH TABORIH_ Socialisti in opozicija so se že veselili volilne zmage Avstrijsko opazovalca bi srbske volitve najraje kar razveljavila BEOGRAD - Noč z nedelje na ponedeljek, ko so v Srbiji preštevali glasovnice, je bila ena najzanimivejših in v marsičem negotova. Najprej smo novinarji pohiteli v hotel Hayatt, kjer je agencija Partner, ki raziskuje srbsko javno mnenje, posredovala zadnje podatke ankete z volišč po vsej Srbiji. Ob 23. uri smo izvedeli, da bi morali biti po njihovem mnenju volilni rezul- Dragan Perkovič, Draško Draškovič, Ivan Lukan tati naslednji: tako Miloševič kot Panič imata enake možnosti oziroma 47 odstotkov glasov, vsi drugi kandidati pa po odstotek glasov, razen Milana Paro-škega, ki naj bi zbral cele tri odstotke. Depos naj bi po njihovem mnenju dobil 36 odstotkov, socialisti 31, radikalci 17, demokrati 12, vsi drugi pa 4 odsto- tke glasov. Tako smo se odpravili na noCno povolilno srečanje Demokratske stranke Dragoljuba Mičunoviča. Po prvih podatkih, ki so jih dobivali od svojih elanov volilnih komisij po Srbiji, so bili malce razočarani, saj jim kljub Cosi-Cevi podpori ni kazalo najbolje. Članice Deposa nadzorujejo volilne rezultate. (Telefoto':AP) Nekaj po eni uri zjutraj je v prepolnem Deposo-vem štabu prevladovala optimistična zadržanost. Medtem ko smo na Depo-sovi televiziji gledali oddajo neodvisne televizije Studio B, v kateri je Milan Panič rezal torto in očitno proslavljal zmago, smo poklicali sedež Socialistične partije Srbije. In glej, tudi tam je bila veselica. »Naš človek« nam razigrano poroča: »Zmagali smo kot stranka, povsem jasno pa je, da ne bo drugega kroga, saj je že v prvem zmagal Slobodan Miloševič! Vodi celo v Beogradu!« Po vsej zmedi, v kateri so samo ponavljali predvolilna gesla socialistov: »To je Srbija« in »Tako treba«, nas je zjutraj zbudilo poročilo beograjske televizije, ki je po prvih podatkih že poročala o prepričljivi zmagi Slobodana Miloševiča, socialistov in skoraj dvajsetih odstotkih glasov, oddanih za Vojislava Šešlja. Ce je to res Srbija, potem ji gre slabše, kot si misli! Ker občinske volilne komisije v Črni gori ne delajo z računalniki, še niso objavili niti približnih rezultatov predsedniških in parlamentarnih volitev. Se veC, dan po volitvah ni bilo znano niti to, koliko volilcev je prišlo na volišCa, novinarji pa so se morali zadovoljiti s približnimi podatki, da je v Črni gori na predsedniških in parlamentarnih volitvah volilno približno 70 odstotkov volilcev. Zaradi pomanjkanja informacij so stranke zasule medije z lastnimi ocenami. Neodvisne ocene zagotavljajo, da na predsedniških volitvah vodi sedanji predsednik Momir Bulatovič. Zelo veliko glasov pa je dobil elan nekdanjega predsedstva Jugoslavije dr. Branko Kostic, takoj za njim pa predsednik Liberalne zveze Slavko Perovič. Vse dosedanje napovedi so enotne v oceni, da se bo Bulatovič v drugem krogu pomeril z dr. Kosti-čem. Oba avstrijska opazovalca nedeljskih volitev v Srbiji Andreas Khol in Marijana Granditsch sta soglašala, da so bile volitve nedemokratične. Khol, poslanec Ljudske stranke v avstrijskem parlamentu, je dejal, da bi predsedniške volitve, če bi zmagal Milan Panič, priznal za veljavne. Samo v tem primeru bi bil tudi za to, da tako ZDA kot ZN podpreta Paničevo politiko. Poslanka Zelenih Granditscheva pa je menila, da je treba volitve ne glede na rezultat razveljaviti, Paniča pa označila za prismodo. KNIN / OBLETNICA Strah pred novo vojno Leto dni po »osamosvojitvi« Negotova usoda Krajine Nikola Damjanič KNIN - Ko so neznanci pred dnevi sredi Benkovca nekemu voditelju Babičeve Srbske demokratske stranke razstreliti avtomobil, je bilo slišati različne komentarje: »Cimprej je treba nadaljevati vojno proti Hrvatom, sicer se bomo Srbi pobih sami med sabo«. Hrvaška je presekana na dva dela, Krajina pa je z ozkim koridorjem povezana s Srbijo. Orožja in oboroženih ljudi je vsaj za javnost bistveno manj kot pred meseci; »mejna območja« na obeh straneh nadzomjejo le pripadniki policije in Unproforja. »Dobro obveščeni viri« v Kninu trdijo, da je »na meji s Hrvaško vkopanih 150 tankov , ki Čakajo na priložnost za napad. Različne razlage Vanceovega mirovnega načrta so pripeljale do odkritih obtožb na raCun srbske strani. Pripadniki Unproforja so najbolj razočarani nad pomanjkljivo razorožitvijo in nasprotovanjem srbske strani umiku iz tako imenovanih rožnatih območij .Predsednik krajinske vlade Zdravko ZeCevič zatrjuje, da si srbska stran želi Cim dlje zadržati Unprofor na tem omočju, »ki nikoli veC ne bo hrvaško«. Enako misli tudi velika večina prebivalstva, ki sicer ni posebej navdušeno nad novo vojno s Hrvaško, vendar se ji ob morebitnem odhodu Unproforja ne bi bilo moč izogniti. Večina kraji-šnikov je z negotovostjo spremljala dogajanje v Srbiji: izid volitev, pravijo, bo odločil o nadaljnji usodi Krajine. Če bo Miloševič izgubil, bo treba izpeljati plebiscit za združitev z Republiko srbsko (BiH). Obletnica krajiške oblasti (Foto: D. A. Gomez) Medtem ko vplivni ljudje po svetu ponovno omenjajo morebitni vojaški poseg, s katerim bi zaustavili prelivanje krvi v BiH, je general Nambi-ar temu zaCel nasprotovati. Tako modre Čelade ponovno postajajo problem namesto rešitve. V dneh, ko obkoljeno Sarajevo vstopa v novi krog pekla, iz sveta prihajajo vztrajni glasovi o morebitnem vojaškem posegu, s katerim bi zaustavili prelivanje krvi v Bosni in Hercegovini, kot majhne božiCno-novoletne tolažbe, da mogoče vendarle nismo sami na svetu. Posebno obetavna napoved prihaja v obliki izjave generalnega sekretarja Manfreda VVomerja: »Pripravljeni smo storiti vse, kar je potrebno, če bo to zahteval Varnostni svet ZN.« KonCno tisto, kar so Bosanci in Hercegovci pričakovali že lani? Ne, zdaj ni Cas za veselje, kajti poveljnik modrih Čelad v nekdanji Jugoslaviji general Satish Nambiar govori zoper vojaški poseg: »To bi lahko ogrozilo mirovne sile v Bosni in Hercegovini!« Dober agument, ni kaj. Namesto da bi oni Poskrbeli za nas in za Inir, jih skrbi zase. Unprofor so v Sarajevu tik pred vojno pričakali z velikimi upi. Kmalu se je pokazalo, da so ta Pričakovanja neutemelje-ria. Namesto da bi s svojo ®uvzočnostjo spodrezali krila agresorju, kakor hi-,o so se v Sarajevu oglasu prvi streli, so njihovi Pripadniki s svojo lahko °borožitvijo - zbežali v ?aklonišCa, Nambiar pa ^kmalu premestil svoj PISMA IZ PEKLA Prevara v modrem ali Soliš Nambijar se boji vojaškega posredovanja Kemal Kurspahič štab na varnejše mesto, v prestolnico agresije - Beograd. Takrat se je v Sarajevu prikazal kanadski general Louis MacKen-zie, ki je najprej izzval začudenje, potem razočaranje, na koncu pa še odkrito sovražnost Sarajevčanov do Unproforja. Samoljubni Kanadčan je prevečkrat prebil prosti Cas v Cetniških štabih na Lukavici in na Palah, njegove izjave pa so vse bolj poudarjale Cetniško gostoljubnost, o kateri zdaj govorijo, da je vključevala tudi zabavo z nesrečnicami, zaprtimi v srbskih taboriščih zato, da bi jih.posiljevali. To je vplivalo tudi na njegov odnos do vojaških dogajanj in njihovih akterjev, čeprav so njegovi delodajalci v Združenih narodih že davno vedeli, kdo je tu napadalec in kdo žrtev. Zato so tudi uvedli gospodarske sankcije zoper Srbijo. Ma-cKenzie je z držo »objektivnosti, nevtralnosti in nepristranskosti«, ki naj bi mu jo nalagala vloga prinašalca miru, zaCel izenačevati »strani v spopadu«. Medtem ko je ves svet vedel, da gre tu za sovražnost zoper mednarodno priznano državo, najmlajšo Članico Združenih narodov, ki se je - v imenu zamišljenega Mi-loševičevega velikosrbskega imperija - zaCela v hipu, ko je Evropska skupnost priznala Bosno in Hercegovino, je kanadski general oblast te legitimne države obravnaval na povsem enak način kot samozvani štab napadalca na Palah. Tako je zameglil tudi me- dnarodno predstavo o tem, kaj se v tej državi zares dogaja, z nenehnimi izjavami, da tam »streljajo vsi« in da gre za »stoletno sovraštvo«. »Ni treba, da bi se svet vmešaval v to etnično, versko in plemensko vojno,« je izjavljal celo takrat, ko so ga zaradi odkrite sovražnosti, ki jo je izzval v Sarajevu zoper modre Čelade, predčasno razrešili dolžnosti v Bosni in Hercegovini. Poleg MacKenzijevih izjav je Sarajevčane razjezila tudi pretirana ustrežljivost do srbskih vodij na Palah. Tako so modre čelade odstopile svoj oklopni transporter gospe Biljani Plavšič, da je lahko iz Sarajeva evakuirala svojo bližnjo družino, Čeprav je bila v štabu sovražne vojske. To je povzročilo pravi poulični incident, ko so razbesneli meščani vozilu prepredli pot in skoraj sami sodili privilegiranim potnikom brezzobe resolucije. Kot je v obkoljenem, bombardiranem in požganem mestu naraščalo prepričanje o nemoči sil Združenih narodov, je rasla tudi ravnodušnost do njihove navzočnosti. Vsem je namreč postalo jasno, da kopica resolucij ne prinaša nikakršnih rezultatov in da ne kaže od njih pričakovati prav nič. V eni od njih je bila zahteva, naj se nekdanja jugoslovanska narodna armada umakne iz Bosne in Hercegovine in vse orožje prepusti legalnim oblastem te države ali pa mednarodnemu nadzoru, saj bi tako že zdavnaj lahko končali vojno. A kaj se je zgodilo? Vojska se je iz jugoslovanske preimenovala v srbsko, vso oborožitev - 50 bojnih avionov, 770 tankov, na stotine raketnih metalcev, topov, metalcev min, protiletalskih topov in mitraljezov - pa je prepustila v uporabo četni-škim zlodncem, ki so to orožje obrnili proti meščanom, lastnikom tega orožja. Najbolj smešen učinek je imela glasno napovedana resolucija o »nadzoru težke oborožitve« okrog bosanskih mest. Kaj se je zgodilo z njo? Tako kot z drugimi - nic. Vojaki Združenih narodov samo preštevajo izstreljene projektile in kot natakarji, ko pade mrak, pod vse potegnejo Črto in obvestijo: s srbskih položajev okrog Sarajeva je bilo izstreljenih 592, z bosanskih pa 2 projektila. Čeprav so hoteli biti na zunaj še tako strogi in odloCni, so modri še naprej kazali svojo moC in opogumljali agresorja, namesto da bi mu jemali korajžo. Tako je bilo tudi s prazno grožnjo iz resolucije o »oboroženem spremstvu humanitarnih konvojev«. Kadar koli je kakšna lokalna roparska družina na zasedenih področjih zaustavila kamione s humanitarno pomočjo za sestradano prebivalstvo bosansko-hercegovskih mest, so se umaknili, Ce pa so Četniki začeli streljati na konvoj, je bila dobava ustavljena za več dni. Ko so streljali tudi na letalo, se je humanitarni zračni most ustavil za veC tednov: ceno četniške brezobzirnosti in nemoči modrih Čelad torej zmeraj plačajo samo žrtve agresije. Ali ni šla prav tako mimo tudi resolucija o »prepovedi vojaških preletov« nad Bosno in Hercegovino. Preletavanje se še kar nadaljuje, novo resolucijo pa naj bi šele sprejeli z novim, nenevarnim žuganjem... Tudi zato sedanje opozorilo generala Nambia-rja zoper vojaški poseg, ki »bi lahko ogrozil mirovne sile«, tukaj v Sarajevu pomeni odločilno kapljico, ki se je zlila Gez rob. Gospod general, tu imamo svoje nemočne, otroke, ženske, starce in pod vašim poveljstvom zanje ne moremo več skrbeti. Če nas ne morete zavarovati in zraven še jemljete pogum drugim, da bi storili tisto, kar bi bila poglavitna dolžnost mednarodne skupnosti, pojdite lepo domov in nas nikar ne ovirajte pri naši pravici, da se branimo. Sami ali s pomočjo tistih, ki to zmorejo in želijo, Cisto vseeno. ■ I pili NOVICE Zunanji ministri ES o krizi v nekdanji Jugoslaviji BRUSELJ - V Bruslju so se v ponedeljek sestali zunanji ministri Evropske skupnosti, kjer so obravnavah politiko te skupnosti do reševanja jugoslovanskega vprašanja. Pred srečanjem so dejali, da bi Mi-loševičeva zmaga na predsedniških volitvah pomenila poostritev ukrepov proti tako imenovani Zvezni republiki Jugoslaviji. Britanski minister Duglas Hurd je izjavil, da mora v Srbiji kmalu priti do korenitih sprememb, sicer bodo sprejeli še ostrejše ukrepe proti Srbiji in Črni gori. Nemški balkanolog Jens Reuter z Inštituta za jugovzhodno Evropo v Munchnu je dejal, da bi zmaga srbskega predsednika Miloševiča na volitvah lahko pomenila ponovno razplamtevanje bojev na Hrvaškem. »Miloševič se nikakor ne bo odrekel geslu: Vsi Srbi v eni državi!« je poudaril Reuter. (STA, DPA) Avstrijska ministrica o trpljenju žensk v BiH DUNAJ - Ministrica za družinska vprašanja Avstrije Maria Rauch-Kallat je na ponedeljkovi tiskovni konferenci povedala, da se trpljenje žensk v Bosni in Hercegovini stopnjuje. Pogosti so primeri, ko možje posiljene žene ubijejo ah pa jih prisilijo k samomoru. Zdravniki so povedali, da so številne Zenske svoje posiljene hčerke pobile. Ministrica za ženska vprašanja Johanna Dohnal pa je zahtevala, da bi morah spolno zlorabljenim ženskam iz Bosne in Hercegovine na Dunaju nuditi zatočišče. Ministrica Kallatova je zahtevala, da bi vse primere posilstev obravnavah na sodnem procesu, podobnem numberškemu. (Hina) Major zagovarja posredovanje, vendar je zadržan LONDON - Britanski premier John Major se je v ponedeljek vrnil v London le delno pomirjen, saj mu je ameriški predsednik George Bush zagotovil, da britanski vojaki v primem, Ce bodo vključeni v enote, ki bodo posredovale v Bosni in Hercegovini, ne bodo izpostavljeni maščevanju. Vendar pa, kot poroča Reuter, Major še vedno ne verjame v uspeh morebitnega posredovanja v BiH. Resolucijo Varnostnega sveta je Major podprl na Bushovo prigovarjanje. Britanski premier je poudaril, da je Velika Britanija glede mednarodnega vojaškega posredovanja zelo previdna. »Vendar pa si ne smemo zatiskati oci pred dogajanji v Bosni,« je dejal Major. Britanski premier je med pogovori z ameriškim predsednikom večkrat poudaril, da so britanske modre Čelade in drugi vojaki v sklopu mirovnih sil ZN izpostavljene morebitnemu maščevanju srbske vojske. (Hina) Poseben načrt oboroževanja jugoslovanske vojske BEOGRAD - V skladu s programom preoblikovanja jugoslovanske vojske za obdobje od leta 1993 do 1995 so v Beogradu izdelali poseben načrt opremljanja vojske z orožjem in vojaško opremo. Skupine strokovnjakov pri vrhovnem poveljstvu so določile natančne količine opreme, ki bi morala nadomestiti zastarelo in poškodovano vojaško tehniko. Skupni stroški, ki bodo nastati z uresničevanjem tega naCrta, bodo leta 1993 znašati 188,1 milijarde dinarjev, 1994. leta 117,3 milijarde, leta 1995 pa 80 milijard dinarjev. (Tiker) Upokojenci živijo v strahu REKA - V Kvamerju so ubiti že štiri upokojence, ki prejemajo pokojnine v lirah. Ker so te pokojnine vse bolj mamljiva vaba za številne kriminalce, upokojenci iz dneva v dan živijo v strahu. Po večmesečni preiskavi je reška policija odkrila skupino kriminalcev, ki je v bližini Opatije ubila sedemdesetletnega upokojenca Janka Kučela. Preiskava je pokazala, da so ga storilci, ki so vedeti, da prejema pokojnino v lirah, več dni zasledovali in ubiti v stanovanju. Reško sodišče pa je že obsodilo Perico Juriča na 20 mesecev zapora. Oropal in ubil je deda 19-letnega prijatelja Roberta JerCinoviča, ki je prav tako sodeloval pri zločinu. Podobni motivi so vodili storilce, ki so na Cresu oropali in umorili zakonski par. (G. M.) SLOVENIJA Torek, 22. decembra 1992 NOVICE STRANKE / KOALICIJE Ob stoletnici Počitniške zveze Slovenije LJUBLJANA - "Namen društva je, v počitnicah gojiti družno življenje in dijaški živelj med svojimi člani in jim biti duševna in zabavna vez, ” je bilo eno izmed glavnih pravil ferialnega društva Sava, ustanovljenega pred sto leti v Ljubljani. Po stotih letih je pravila nasledila strategija razvoja mladinskega turizma v Sloveniji. Počitniška zveza Slovenije (PZS) je prerasla v nacionalno mladinsko organizacijo, so povedali na novinarski konferenci ob stoti obletnici ustanovitve društva Sava. Predstavniki PZS so poleg kratke zgodovine predstavili tudi poglede na prihodnost Počitniške zveze Slovenije. Ta naj bi bila po njihovem mnenju deležna boljšega položaja v razvoju mladinskega turizma in v turizmu nasploh, članstvo v mednarodni organizaciji IYHF (International Youth Hotels Federation) pa jim bo omogočilo večji dostop do znanja na področju mladinskega turizma ter številne druge ugodnosti kot je finančna podpora za izvajanje programov, gradnjo objektov in izobraževanje kadrov. (N.P.) Javna dela za resocializacijo ŠMARJE PRI JELŠAH - Lani in letos je tukajšnja občina, v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje in ministrstvom za delo, pripravila več javnih del. Marjan Drofenik, podpredsednik šmarske vlade za gospodarstvo, pravi, da so v javna dela vključevali predvsem tiste nezaposlene delavce z borce, ki so že dalj časa brez dela, saj tuje izkušnje kažejo, da pri dalj časa nezaposlenih ljudeh, upade tudi sposobnost vključitve v nova delovna okolja. Z javnimi deli so letos sanirali črna odlagališča odpadkov, urejali brežine potokov in rek, urejali robove cest, sanirali okolico samostana v Olimju, sanirali grad Podsreda in spominski park v Trebčah, vse leto pa z ljudmi, vključenimi v javna dela, nudijo socialno pomoč na domu. Tako so letos zaposlovali do 30 delavcev, ki so z opravljanjem javnih del izboljševali tudi svoje prejemke. (B. P.) Magajna o prisluškovalni aferi LJUBLJANA - Kot član komisije za nadzorstvo nad zakonitostjo dela Varnostno informativne službe je Andrej Magajna javnost seznanil s svojim ločenim mnenjem o prisluškovalni aferi. Magajna je zatrdil, da posebna delovna komisija ni ugotovila kršitve uporabe metod in sredstev, ki jih je uporabljala Varnostno informativna služba. Ob tem je Magajna opozoril, da je bila celotna afera očitno izrabljena v predvolilni kampanji z namenom obračunati s posameznimi ministri, ki so istočasno tudi vodje političnih strank. (STA) Danes znana vlada? Pogajanja o takojšnji združitvi štirih strank desnega centra (SKD, SLS, N DS, GS) za zdaj niso uspela -Drnovšek nadaljeval pogajanja, Svet LDS pa bo danes odločal o koaliciji Tanja Starič Štiri stranke desne sredine - krščanski demokrati, ljudska stranka, narodni demokrati in gospodarska stranka - so se včeraj popoldne pogovarjale o združitvi v eno enotno desno stranko. Po treh urah pogajanj so Lojze Peterle, Marjan Podobnik, Rajko Pirnat in Edo Pirkmajer povedali, da bodo pristojna telesa vseh štirih strank v najkrajšem času odločala o treh možnih različicah: o hitri združitvi do 30. decembra, ki so jo včeraj predlagale tudi mladinske organizacije strank, o počasni združitvi v šestih do osmih mesecih in o sodelovanju brez združitve. Četverica se bo nato spet sestala. Pogovori so bili torej, če upoštevamo napovedi krščanskih demokratov, da bo do združitve prišlo takoj, neuspešni. Vendar je bilo takšen izid tudi mogoče pričakovati, saj je Marjan Podobnik v imenu ljudske stranke nekajkrat izjavil, da se »žito žanje, ko je zrelo«. Kar pomeni, jjravi Podobnik, da se bosta desnica in levica sicer združili, vendar verjetno šele v nekaj letih. Podobnik je tudi povedal, da se v takšno »desno koordinacijo« želijo vključiti tudi Grosovi liberalci in da se je »danes pojavila zamisel o desnosredinski vladi z Drnovškom kot mandatarjem«. Skorajda vidno razočarani krščanski demokrati so ponovili, da je nesmiselna konkurenca štirih strank z zelo podobnim programom in povedali, da še vedno upajo v združitev desne sredine. »To bi nam dalo moč,« je dejal Lojze Peterle, »kajti nismo se borili za to, da bi bili v opoziciji.« Krščanski demokrati tudi menijo, da sinočnja odločitev štirih strank ne bo vplivala na pogajanja o vladni koaliciji. Kar pa je seveda malo verjetno - že danes bo namreč LDS odločala o tem, s katerimi strankami bo sestavljala vlado. Tako je - če se Drnovšek in Peterle zaradi »spremenjenih okoliščin« zadnji hip ne bosta dogovorila drugače - še vedno najbolj verjetna levosredinska koalicija. Desnosredinska vlada skupaj z liberalnimi demokrati, o kateri je sinoči govoril Podobnik, namreč skoraj ni mogoča. Prvič zato, ker se liberalni demokrati zagotovo ne bodo povezovali z Jelinčičnevo nacionalno stranko in drugič zato, ker bi se s koalicijo s SNS tudi krščanski demokrati težko strinjali. Po naših informacijah je ljudska stranka sicer precej navdušena nad sodelovanjem z nacionalno stranko in je tudi na pogajanju o združitvi omenjala Jelinčičevo stranko kot eno od možnih »partneric«. To najbrž pomeni, da bosta ljudska stranka in nacionalna stranka v parlamentu, čeprav v opoziciji, dobro sodelovali. Pet strank, ki so že privolile v sodelovanje v novi vladi, pa je včeraj nadaljevalo pogajanja. Janez Drnovšek se je ločeno pogovarjal z Jožetom Pučnikom, Igorjem Bavčarjem, Dušanom Plutom in Cirilom Ribičičem. Ti pogovori so bili, kot smo izvedeli, zelo konkretni. Stranke so povedale, »kako si predstavljajo svoje sodelovanje v vladi«, torej, katera ministrstva jih zanimajo. Naši viri sporočajo, da je vlada tako rekoč »že sestavljena« in da so ministrstva razdeljena. Spet drugi pa trdijo, da bodo pogajanja tudi tokrat, tako kot spomladi, silno težavna in verjetno tudi dolgotrajna, saj so vsi postavili najvišje možne zahteve. Združena lista se sklicuje na dober volilni rezultat, drugim trem strankam pa daje veliko pogajal- sko moč razporeditev poslanskih sedežev. Levosredinsko koalicijo je namreč mogoče sestaviti samo z vsemi petimi strankami; če bi samo ena od njih »odpovedala sodelovanje«, vlada ne bi imela večinske podpore v parlamentu. Zato je seveda razumljivo, da bi vključitev krščanskih demokratov omogočila mandatarju neprimerno večji mane-verski prostor. Janez Drnovšek in Lojze Peterle sta se, po naših informacijah, včeraj srečala trikrat. Zadnjič naj bi se slišala pozno zvečer, po sestanku četverice desnih strank. Natančna vsebina pogovorov ni znana, vendar bo vse jasno danes, potem ko -bo svet liberalnih demokratov odločil, s katerimi strankami se bo LDS povezala v koalicijo. DRŽAVNI ZBOR / POSLOVNIK PREDSEDSTVO / SEJA NOVINARSKA KONFERENCA / SLS »V prejšnjem mandatu sva bila enakopravna« Zmago Jelinčič je tudi včeraj nasprotoval, da bi poslanca narodnosti imela lastno poslansko skupino Ivanka Mihelčič Čeprav so se predstavniki parlamentarnih strank včeraj ponovno sestali na delovnem in za javnost zaprtem sestanku z namenom, da bi potrdili čistopis začasnega poslovnika državnega zbora, pa se je vsa stvar ponovno zapletla glede možnosti, da se poslancema italijanske in madžarske narodnosti omogoči ustanovitev lastne poslanske skupine, ki bo enakopravno sodelovala v organizaciji in koordinaciji skupščinskega dela. S privolitvijo predsednika skupščine Franceta Bučarja sta se včerajšnje seje udeležila tudi oba predstavnika narodnosti Marija Poszonec in Roberto Batteli, najbolj »vroč« dialog pa sta imela s predsednikom SNS Zmagom Jelinčičem. Večurno sejo so končali s kompromisno rešitvijo, po kateri Poszon-čevi in Battehju sicer niso omogočili ustanovitve poslanske skupine, zagotovili pa so jim neki minimum pravic; vključevanje obeh poslancev narodnosti v delo komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve ter v poslovniško komisijo, sodelovala pa bosta tudi pri delu vodij poslanskih skupin, ko bo šlo za dogovore o dnevnih redih sej državnega zbora ter glede organizacije dela parlamenta nasploh. Po končani seji nam je Roberto Batteli dejal, da sta se s predstavnico Madžarov uspela z zamudo vključiti v razpravo in zagotoviti svojo navzočnost tudi v prihodnje, problem njunega statusa pa bosta poskušala dokončno urediti še pri oblikovanju besedila stalnega poslovnika državnega zbora. Marija Poszonec je dodala, da sta bila doslej z Battehjem dejansko enakopravna člana parlamenta. »V prejšnjem sklicu niti eno samo minuto nisem imela občutka, da nisem enakopravna z drugimi, že danes pa to krepko čutim,« je pojasnila Poszončeva in dodala, da je to v nasprotju z vsem, s čimer je Slovenija zaslovela po svetu. Zmago Jelinčič je vso zadevo komentiral z besedami, da manjšinam nihče ne krati pravic, ki jim gredo po ustavi, zdi pa se mu »nepravično in nepošteno do slovenskega naroda, da imata poslanca narodnosti več pravic od drugih po- slancev«. To je pojasnil z argumentom, da so imeli pripadniki narodnosti možnost vohti svoje predstavnike prek strankarskih bst, volili pa so tudi svoja zastopnika v parlament, ki skrbita za specifične interese narodnosti. Drugih sprememb začasni poslovnik državnega zbora včeraj ni doživel, predstavniki parlamentarnih strank pa so uskladili predloge glede sestave nekaterih parlamentarnih komisij. Dorečena je zlasti mandatno-imunitetna komisija (za predsednika so predlagali Miroslava Mozetiča (SKD), za podpredsednika pa Andreja Lenra-čiča (SNS), KVIAZ (za predsednika so predlagali Toneta Anderliča, LDS), poslovniška komisija in vohlna komisija. Roberto Battelli (Foto:S.2ivulovič/TRIO) Zadnje odločitve predsedstva Predsedstvo RS se je ga veleposlanika RS v Re- boona Sangiambuta tudi včeraj sestalo na predvi- publiki Grčiji s sedežem za RS. Obravnavali so še doma zadnji seji pred v Rimu. Predsedstvo je delovno besedilo predlo-iztekom mandata. Marka izdalo tudi agreman za ga za izdajo zakona o Kosina so imenovali za akreditacijo veleposlani- odlikovanjih RS s tezami izrednega in pooblaščne- ka Tajske v Avstriji Som- za osnutek zakona. ti' f | liiilt ’ PSPlill® t-Lr t^rlpL. | ' ; •1 1 L ■ 1 M i V7- 11 Ed , -1 s * ■F rti Še zadnjič skupaj (Foto:Jože Suhadolnik/TRIO) Ali v Sloveniji ni več Slovencev? Nedopustno je, da za pridobitev slovenskega državljanstva ni potrebno navesti dosedanjega Slovenska ljudska stranka je dobila podatek, da je bila prejšnji teden iz registra državljanov črtana določba o narodnosti, kar naj bi pomenilo, da v Sloveniji ni več Slovencev. Informacijo so preverili in ugotovili, da je to res, čeprav niso imeli vpogleda v osebne podatke. Za zdaj v Ljudski stranki še ne vedo, po čigavem navodilu so to storili. Menijo, da bodo to v kratkem zvedeli, je na včerajšnji novinarski konferenci, ki je bila namenjena tudi stališčem slovenske administracije ob zadnji resoluciji Organizacije Majda Vukelič združenih narodov o vojni v Bosni in Hercegovini dejal predsednik Ljudske stranke Marjan Podobnik. Povedal je, naj bi bilo po novem odloku dopustno, da novim prosilcem za slovensko državljanstvo ni treba navajati dosedanjega državljanstva, v nobenem primeru pa to ne more veljati za nazaj. Slovenska ljudska stranka si bo prizadevala, da to vprašanje obravnava tudi državni zbor. Kar zadeva stališča slovenske diplomacije do vojne v Bosni in Hercegovini, je Marjan Podobnik poudaril, da bi morala Slovenija ak- tivno sodelovati pri razreševanju tamkajšnjih konfliktov. Zato ni sprejemljivo, da naša diplomacija ob sprejemu zadnje resolucije v Organizaciji združenih narodov ni bila ena od njenih predlagateljic, čeprav so se članice Evropske skupnosti vzdržale glasovanja. Naša država ima namreč tudi moralno dolžnost, da vpliva na razreševanje krize v Bosni in Hercegovini. Tudi o slovenski politiki do tamkajšnje vojne naj bi - tako bo predlagala Ljudska stranka - razpravljal parlament, je še povedal Marjan Podobnik. DELOVNO PRAVO / SIN PIKATI VOLITVE / EKOLOŠKO GIBANJE Zakonodaja omogoča kršitve pravic zaposlenih Kljub majhni podpori so zadovoljni z volilnim izidom Položaj zaposlenih je vse slabši, postopki na sodiščih združenega dela pa vse daljši. Na sodno odločbo mora posameznik, ki se je pritožil zaradi kršitve pravic iz delovnega razmerja, čakati tudi do štiri leta. Zaposleni, ki so ostali v podjetjih po odpustitvi viška delavcev, pa morajo opravljati isti obseg dela v enakem času. Postalo je pravilo, da upokojeni vodstveni delavci delajo po pogodbi, na Zavodih za zaposlovanje pa je vedno več visoko izobraženih iskalcev prve zaposlitve. Za- konodaja dopušča, da delodajalci zaposlujejo pogodbeno ali pa za določen čas, država pa iz tako pridobljenega dohodka ne pobira davkov. »To je neznosna lahkost kršenja pravic«, je dejal član vodstva Zveze svobodnih sindikatov in poslanec v državnem svetu Gregor Miklič. Zato bo ZSS v parlamentu skušala oblikovati lobi, ki bi vplival na spremembo zakonodaje o delovnih sodiščih, o soupravljanju, stečaju in o kolektivnih pogodbah. (B.M.) Slovensko ekološko gibanje je na vohtvah dobilo 0, 70 odstotka glasov, kar je glede na kratek čas delovanja in ob skromnih finančnih sredstvih, namenjenih za vohlno kampanjo, dober rezultat, je na današnji tiskovni konferenci ocenil tajnik SEG Karel Lipič. Gibanje, ki je bilo ustanovljeno septembra letos, se je javnosti predstavilo s svojim ekološko-naravo-varstvenim programom, v katerem je na vlado, ministrstvo in sredstva javnega obveščanja naslovilo več kot 30 pobud, protestov in zahtev. Med drugim so se elani SEG udeležili razgo- vora s krajani Kungote zaradi ekološko sporne širitve gramoznice, pripravili shod krajanov Radeč zaradi predčasnega odprtja HE Vrhovo... SEG v letu 1993 načrtuje, da bi po občinah in območjih organiziralo svoje odbore, načrtuje sodelovanje z Zvezo potrošnikov in z ZVOS, na srednjih šolah mislijo pripravljati ekološke kvize, v dogovoru s proračunom RS bi lahko organizirali pogozdovalne akcije, ustanavljajo pa tudi projektne skupine za sanacijo Blejskega jezera, živinskih farm, za odprtje HE Vrhovo. (M. J.) (Foto:Aleš Pavletič/TRIO) AVSTRIJA, KOROŠKA Torek, 22. decembra 1992 DUNAJ / VRANITZKV IN KLESTIL OB KONCU LETA V Evropsko skupnost samo s konsenzom i. in 2. februarja pogajanja za vstop Avstrije v ES [— KOROŠKA / SPO - VOLITVE h Samo 13. mesto za Blatnikovo CELOVEC - Ana Blatnik, slovenska kandidatka za deželni zbor, na predvolitvah socialdemokratske stranke v okraju Celovec - dežela ni dosegla zaželjenega rezultata. 35-Ietna učiteljica iz Bilčovsa je po včeraj objavljenih rezultatih med 16 kandidatkami in kandidati zasedla 13. mesto, tako da uvrstitev na izglednem mestu na deželni kandidatni listi SPO preko okraja ni več možna. Odločitev sedaj pripada vodstvu oziroma predsedniku stranke, ki ima na izbiro štiri mesta, na katera lahko imenuje osebe, ki so za stranko nujno potrebne. Ta odločitev pa bo padla šele v januarju prihodnjega leta. Ivan Lukan DUNAJ - Avstrijski zvezni predsednik Thomas Klestil je v nedeljo zavzel stališče do najaktualnejših vprašanj, hkrati je potegnil neko prvo bilanco svojega predsed-ništva. Glavna notranjepolitična izpoved avstrijskega predsednika je zadevala vprašanje odnosov med Avstrijo in Evropsko skupnopstjo: glede vstopa Avstrije v Evropsko skupnost si Klestil želi "nacionalni konsenz”. Temu je še dodal, da je vstop "edina pravilna linija za uspešno bodočnost Avstrije, tudi glede vprašanja njene varnosti”. Sicer pa so prav vCertaj v Bruslju sporočili, da se bodo pogajanja za vstop Avstrije v ES začela 1. in 2. februarja, po koncu sestanka zunanjih ministrov dvanajsterice. Avstrijski predsednik je govoril tudi o vojni na ozemlju bivše Jugoslavije. Poudaril je, da je Evropa bila prepozno pripravljena spoznavati razsežnost tragedije. V zvezi s Haiderjevim referendumom o tujcih v Avstriji pa je avstrijski zvezni predsednik menil, da taka politična poteza nikakor ne pomeni rešitev problema. Klestil je s tem v zvezi tudi odkril, da je želel "za kulisa- mi” preprečiti izvedbo takega referenduma, da pa mu to ni uspelo. Zato je tudi izjavil, da se strinja z vsebinskimi cilji akcije "SOS-sočlovek”, ki je bila ustanovljena kot protiutež k Haiderjevim referendumom. Zvezni kancler Franz Vranitzky pa je v razgovoru z najvecjim avstrijskim dnevnikom "Neue Kronenzeitung” predstavil nekaj najpomembnejših točk vladnega programa na področju gospodarstva za leto 1993. Dejal je, da kljub mračnim napovedim raziskovalcev ”ni vzroka, da bi vlada obupala”. Obratno, šef avstrijske koalicijske vlade je prepričan, da bo boj proti konjunkturni krizi uspešen, Ce bodo izpeljani ukrepi, ki jih vlada načrtuje. Kot najnujnejše ukrepe, ki jih bo treba sprejeti, je Vranitzky imenoval pospeševanje podržavljene industrije ("Motor avstrijskega izvoza”), pomoč za majhna in srednja podjetja ter za turizem, javne investicije za gradnjo cest, železniških povezav, itd. Nazadovanje konjukture naj bi zavrl tudi poseben sklad za pospeševanje gospodarske izmenjave med zahodom in vzhodom. DUNAJ / VSTOP V ES Sodniki zreli za Evropo Igor Schellander DUNAJ - Avstrijsko pravosodje je zrelo za Evropo. To je bila ena izmed osrednjih izpovedi na tiskovni konferenci Združenja avstrijskih sodnikov. Javnosti so se predstavili novi predsednik združenja dr. Josef Klingler ter podpredsednika dr. Barbara Heligo in dr. VVolfgang Jedlicka. Okoli 1600 zakonov mora Avstrija prilagoditi evropskim smernicam v' zvezi s pristopom k Evropskemu gospodarskemu prostoru (EGP) v naslednjem letu. Sprememba avstrijske zakonodaje zadeva določena področja - predvsem agrarno gospodarstvo, trgovino in promet robe, sprememb na področju sodstva pa bo le malo, saj se avstrijsko sodstvo po Klingler j evih besedah že dolgo orientira po evropskih standardih. VeCji problem vidijo predstavniki avstrijskih sodnikov v dejstvu, da bo Avstrija z vstopom v EGP avtomatično prevzela tudi okoli 1300 že obstoječih pravnih norm EGP, s katerimi avstrijska sodišča še nimajo izkušenj. Dober primer so na primer norme za jamstvo pri proizvodih -sodniki kritizirajo, da* njihov delodajalec - republika - tozadevno ne ukrepa ter sodnike glede šolanja in priprav na te spremembe prepušča lastni iniciativnosti. Predstavniki sodnikov so na tiskovni konferenci tudi zavrnili napade s strani Zastopstva avstrijskih odvetnikov. Le-to je začetek tedna oCitavalo sodnikom, da se pristransko vmešavajo v potek sodnih obravnav, in da Avstriji spet vračajo Cas inkvizicijskih procesov z užaljenimi sodniki, Ce morajo nekoga oprostiti obtožbe. Takšni očitki da niso na mestu, pravijo Klinger in njegovi namestniki. Delo sodnikov je dejansko Čedalje težje, saj naraščajočemu številu obravnav, administrativnih in svetovalnih dejavnosti sodnikov ne sledijo že prepotrebni koraki v smer infrastrukturne in personalne izgradnje avstrijskega sodstva. Predsednik združenja sodnikov je zahteval tudi institucionalizirano upoštevanje sodnikov pri izdelavi novih zakonov - ”iz vsakodnevne prakse in rutine”, tako Klinger, "dobro poznamo pomanjkljivosti, zakonske vrzeli in nejasna določila v zakonodaji”. Združenje bo tozadevno sprožilo pogovore z vodstvi parlamentarnih klubov. Avstrija proti mižnji do tujcev DUNAJ/CELOVEC - Tik pred začetkom vpisoval-nega roka Haiderjevega referenduma proti tujcem, bo 23. januarja na Dunaju vseavstrijska demonstracija proti sovraštvu do tujcev. Tu naj bi se zlila dejavnost trenutno dveh avstrijskih iniciativ proti sovraštvu do tujcev, akcije ”SOS sočlovek” in platforme, ki sta ju snovali Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in dvojezični tednik "Tango”. Organizatorji pričakujejo več de-settisoC ljudi. 2e teden prej se bo začel v vseh zveznih deželah akcijski teden proti sovraštvu do tujcev. V Celovcu je iniciativna skupina preteklo soboto že izvedla prvo informacijsko akcijo, za 15. januarja pa je predvidena veriga luči v Celovcu. Akcije proti Haiderjevi pobudi se torej stopnjujejo in avstrijsko javno mnenje se s čedalje večjo zavzetostjo upira predlogu, ki bi Avstrijo potisnil visoko na seznam držav, ki ne spoštujejo človekovih pravic. CERKEV / PARLAMENT SLOVENCEV KOROŠKA / SMUČARSKA SEZONA SE JE ZAČELA Z okroglo mizo uvod v razpravo CELOVEC - Janko Merkač, tajnik Katoliške akcije, se je v razpravi o parlamentu koroških Slovencev zavzel za ustanovitev okrogle mize, na katero bi povabili vse slovenske interesne skupine, ki so nadregio-nalno organizirane. V razgovoru z verskim listom "Nedelja” Merkač meni, da je "razveseljivo, da skušamo organizacijski model, ki je te-nieljil na ideoloških pozicijah, spremeniti v nevtralnejšo obliko, nikakor pa te nove oblike ne smemo spet i d e o 1 o g i z i r a t i ” . Vprašanje je, kako omo-Sočiti ljudem, ki se združujejo na podlagi Ivan Lukan vrednot, političnih in moralnih ciljev, da od vsega začetka enakopravno sodelujejo pri oblikovanju parlamenta koroških Slovencev, je poudaril tajnik (slovenske) Katoliške mladine. Iskanje po novih oblikah zastopstva koroških Slovencev je pozitivno ocenil tudi ravnatelj Slovenskega duš-nopastirskega urada Jože Marketz. Dejal je, da pozdravlja razvoj, da bi na političnem področju prišlo do "demokratično izvoljenega zastopstva koroških Slovencev, ki bi delovalo za utrditev identitete koroških Slovencev in jih zastopalo na avstrijski, kakor tudi na koroški ravni, pa tudi v odnosih s Slovenijo”. Dodal pa je temu, da tako kakor je sedaj storjeni korak pozitiven, tako je odprtih še mnogo vprašanj, saj imajo slovenski interesi širšo osnovo in obsegajo tudi vse tiste, ki se ne priznavajo k organizacijskim strukturam koroških Slovencev. Kot znano je predlog za parlament koroških Slovencev sprejel Narodni svet koroških Slovencev na občnem zboru 13. decembra v Celovcu, znotraj manjšine pa so o predlogu mnenja še deljena: nekateri ga podpirajo, drugi pa imajo o njem pomisleke. Zimska sezona se je komaj dobro začela, na zasneženih koroških smučiščih pa je že zelo živahno. BIIOOVS / TRADICIONALNI KOLEDAR GRADEC / KLUB SLOVENSKIH ŠTUDENTOV til PRIREDITVE SPZ predstavila knjižni dar 1993 Predstavitve so se udeležili tune nekateri avtorji knjig knjižne zbirke Ivan Lukan sednik SPZ Gustav Brumnik, ter člani domačega kulturnega društva "Bilka”. Knjižni dar SPZ vsebuje poleg tradicionalnega koledarja (letos s prispevki na aktualno temo interkulturnost in nacionalizem ter z obsežnim servisnim delom) še knjigo "Posvet, ki jo piše življenje” domačega (bistriškega) avtorja Cirila Rudolfa, ki bo letos praznoval svojo 90-letnico, zbirko koroških ljudskih pesmi, pravljic in pripo- vedk Vinka Moderndor-ferja, dva zvezka po štiri zgodbe za otroke z naslovom "Lev in Miš” avtorja Jurija Opetnika (ilustracije Stanko Sadjak), didaktična učila (karte) kotmirške učiteljice Rezike Iskre, ter glasbeno kaseto MoPZ "Valentin Polanšek” z Obirskega s koroškimi slovenskimi pesmi. Knjigi "Pol stoletja kasneje” avtorja Lada Ambrožiča-Novljana ter avtobiografska knjiga "Zapiski iz življenja Josipa Rusa” Veljka Rusa dopolnjujeta obsežen knjižni dar, ki stane 480 šilingov. Razočaranje nad narodnostno politiko Slovencev na Koroškem Igor Schellander GRADEC - Na obenem zboru Kluba slovenskih študentk in študentov v Gradcu je bil za predsednika ponovno izvoljen Peter VVuzella. Odbor šteje po novem skoraj 20 ljudi, kar je v primerjavi z zadnjim odborom veC kot podvojitev. Na novo so ustanovili referate za šport, arhiv, javno obveščanje za ženske zadeve. Iz poročila predsednika za preteklo mandatno dobo je bilo raz- vidno, da je klubsko življenje, kljub personalno šibki zasedbi, bilo zelo razgibano. To pestrost klubskega delovanja sta pohvalila tudi gosta iz Celovca, tajnik NSKS Franc We-denig, in zastopnik celovških študentov, Adrian Kert. Sodelovanje s celovškim klubom je bilo zadovoljivo, manj razviti pa so bili stiki z dunajskimi kolegi. Na občnem zboru je bilo tudi poudarjeno, da je med graškimi štu- denti zanimanje za politično diskusijo in aktivno vključevanje v politične procese slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, znatno upadlo. Vzrokov da je veC, glavni pa je, da pogovori o spremembah notranjih političnih struktur koroških Slovencev potekajo "enostransko in elitar-no, kjer ni širšega kon-zensa in kjer polarizacija preprečuje vsakršno demokratično obnašanje.”. Danes, 22. decembra CELOVEC Mohorjeva ljudska Sola: ob 17. uri predstavitev prve kasete »Ta šopek nikar ne ovene« šolskega zbora Mohorjeve ljudske Sole in božičnega koledarčka. Sobota, 26. decembra ŽELEZNA KAPLA Farna dvorana: ob 14.30 Božični koncert z Ljubljanskim oktetom. STEBEN Pred femo cerkvijo: ob 11. uri blagoslovitev konj. LOČE OB BAŠKEM JEZERU Gostilna Prusnik: ob 19.30 predvajanje diapozitivov Janeza Bizjaka: Slovenske gore, Aljaska - Mount Mc Kinley. Sledilo bo družabno srečanje SPD Jepa Baško jezero. SETE Farni dom: ob 14.30 slavnostna prireditev ob 90-letnici kulturnega delovanja v Selah. Nastopajo MePZ Sele, ansambel glasbene Sole, mladinska skupina SPD Herman Velik, folklorna skupina Planina. Na ogled bo tudi razstava slik iz 90-letnega delovanja kulturnih društev. Gostilna Malle: ob 19. uri Športni ples - igra ansambel Obzorje iz Slovenije. NOVICE Desničarji podtaknili požar v hiši zelenega poslanca Voggenhuberja? SALZBURG - V noči na soboto so doslej neznani storilci podtaknili požar v hiši poslanca Zelene alternative Johannesa Voggenhuberja. To je sporočila državna policija. Voggenhuber, eden najvidnejših zastopnikov zelenega gibanja v Avstriji, je bil ob času požara na zasedanju avstrijskega parlamenta na Dunaju, v hiši pa so bili njegova žena in oba sinova, katerim se pa ni kaj zgodilo. Tudi materialna škoda ni velika. Državna policija je že začela z raziskavo, nadaljnjih informacij pa je preprečila. Voggenhuber je v zadnjem Času dobil več anonimnih groženj, v katerih je bilo napovedano, »da se bo kaj zgodilo«. Voggenhuber sam domneva, da je storilce treba iskati »na desnem področju«. Vložena obtožba proti skrajnemu desničarju Kiisslu DUNAJ - Državno tožilstvo na Dunaju je vložilo obtožbo proti skrajnemu desničarju Kiisslu (33). Kiissla so januarja letos zaprli zaradi izjav, ki jih je dal televizijskim postajam »Tele 5« in »ABC-Nightline« in v katerih je propagiral neonacistično miselnost. Kazenski okvir za širjenje neonacistične miselnosti sega v Avstriji do dosmrtnega zapora. Poročilo o reviziji konjunktume napovedi DUNAJ - Vodja Avstrijskega inštituta za gospodarske raziskave (WIFO) Helmut Kramer je podal že nekaj dni z napetostjo pričakovano poročilo o reviziji dosedanje konjunktume prognoze. 1933 bo gospodarska rast v Avstriji dosegla najnižjo točko, 1994 pa naj bi si gospodarstvo spet nekoliko opomoglo od krize. Namesto najprej domnevanih dveh odstotkov bo gospodarska rast znašala v naslednjem letu samo četrt odstotka. Eden izmed poglavitnih razlogov: upadanje nemške konjunkture in produkcije. Kramer zvezni vladi svetuje, naj zaenkrat opusti linijo konzolidacije bidžeja - prizadeto gospodarstvo zdaj potrebuje finančne podpore. Revizija konjunktume prognoze bo imela posledice tudi za načrtovani bodoči deficit v državnem bidžeju - ta bo po pričakovanju strokovnjakov realno višji od predvidenih 61 milijard šilingov. (IS) Občni zbor MePZ Jakob Petelin Gallus CELOVEC - V Slomškovem domu Mohorjeve je Mešani pevski zbor Jakob Petelin Gallus priredil svoj redni občni zbor. Za predsednico je bila ponovno izvoljena Milena Kupper, podpredsednica je Pepca Užnik, tajnik pa Miha Vrbinc. Največji uspehi zbora v pretekli dobi so bili organizacija in izvedba Gallusovega leta. Letošnja turneja k Slovencem v Argentino, ter številni nastopi na Koroškem, v Avstriji, v Sloveniji in v drugih sosednih državah. Glavno nalogo za leto 1993, katero si je dal zbor pod vodstvom profesorja Jožeta Rupitza, so Slomškove večernice, ki jih pevci želijo predstaviti v okvira tradicionalnega koncerta KKZ "Koroška poje”. Zveza slovenskih žena za begunce CELOVEC - Po zelo uspeli akciji zbiranja toplih oblačil in obutve za otroke v begunskem centra v Mežici in predaji v novembra t.l., je Zveza slovenskih žena na Koroškem prejšnji petek že drugič obdarovala mežiške begunce. Žene so se odločile zbrati igrače in druge otroške potrebščine, same so napekle velike količine peciva, iz zbranega denarja pa so nakupile lepa darila tudi za odrasle begunce. Ob sodelovanju občinskega odbora Rdečega križa Ravne na Koroškem, socialne službe ter medresorske komisije za begunce, je bila prijetna slovesnost v hotelu Peca v Mežici. Begunce je pozdravila in jim zaželela skorajšnjo vrnitev domov in veC sreče v prihodnjem letu predsednica zveze slovenskih žena Milena Groblacher. V priložnostnem kulturnem programu je iz avstrijske Koroške nastopil otroški tercet iz Galicije ter zborček begunskih otrok. Ženam sta se za izkazano solidarnost zahvalila predsednik medresorske komisije Alojz Gorše in begunec Safet LjuboviC iz Sarajeva. Doslejšnji akciji, ki ju je vodila prizadevna tajnica Zveze slovenskih žena Milka Kokot, sta v obojestransko zadovoljstvo povsem uspeli. (H. V.) Bosanec umoril rojaka? CELOVEC - Sredi mesta je v nedeljo popoldne prišlo do umora 30-letnega Bosanca. Umoril naj bi ga rojak in sodelavec, s katerim je skupaj stanoval. Osumljenega so aretirali in pripeljali v zapor deželnega sodišCa. Potek zločina kriminalna policija še raziskuje, po vsej verjetnosti pa je umora osumljeni Bosanec najprej ubil in ga potem vrgel iz okna v prvem nadstropju na pločnik. Motiv za zločin še ni znan. Smrtna nesreča smučarja SALZBURG - 24-letni smučar Peter VVimsberger se je včeraj smrtno povesrečil. Potem ko je zmagal na tekmi za salzburško deželno prvenstvo v Altenmarktu se je VVimsberger med prostim smučanjem zaletel v neko ograjo in pri priči izgubil življenje. LJUDJE IN DOGODKI Torek, 22. decembra 1992 NOVICE ITALIJA / NOVA STRATEGIJA RIM / TEKMOVANJA ZA KRATEK CAS V Evropo Danska sploh ne bi smela K0BENHAVN - Danski državni primanjkljaj je višji od tistega, ki ga je navajala sredinsko-desničar-ska vlada. Po pisanju konservativnega Berlingske Tidende je 31. decembra 1991 znašal državni pri-mankljaj kar 571 milijard danskih kron (131 tisoč milijard lir), kar je 68% bruto narodnega dohodka. Po normah Evropske skupnosti Danska sploh ne bi . smela vstopiti v politično in denarno unijo, ker njen dolg presega 60% narodnega dohodka. Po pisanju časopisa ni izgledov, da bi Danska zmanjšala svoj primankljaj, še več, leta 1993 bo po vsej verjetnosti znašal že 74% bruto narodnega dohodka. Danci so torej na referendumu zavrnili maastrichtski sporazum, ne da bi vedeli, da jim ta sporazum v bistvu preprečuje, da bi se še tesneje pridružili Evropi. Kaj razmišljajo moški in kaj ženske SYDNEY - »Kaj misliš dragi?« Zenske rade zastavljajo to vprašanje, ki ga možje nočejo slišati, ker običajno pretrga njihovo spolno fantaziranje. To je ena od ugotovitev študije avstralske psihologinje Amande Gore v knjigi »Stress busters« (Ubijalci stresa), v kateri navaja, kako oba spola različno mislita in komunicirata. Ko so možje zamišljeni in odsotni, običajno premšljujejo o svoji karieri, o športu in o spolnost, v manjši meri o staranju in pleši. Zenske dobršen del svojih razmišljanj posvečajo brezosebnim stvarem, ostalo delijo s spolnimi fantazijami in mislim o staranju. To pa še ne pomeni, da so možje neigači in egoisti, da so obsedeni s spolnostjo, navaja Umujeva. Možje so le negotovi in občutljivi, rabijo spodbudo in občudovanje. Zenske bi se morale navaditi, da si vsak moški žeb predvsem, da mu ženska reče: »Nisi ti kriv.« Lovec ubil lovca ki je posnemal purana OSTEEN (FLORIDA) - Tako dobro je posnemal puranji ljubezenski klic, da ga je neki lovec zamenjal za purana in ga ubil. Tragična usoda se je zgodila 31-let-nemu Michaelu Kellyju, ki se je z bratom in nečakom podal na lov. Da bi priklical purane, je Kelly sorodnikoma pokazal svojo veščino, a njegov klic je onemel v grlu, saj ga je v glavo zadel strel nekega lovca. Norveška predlaga skupno evropsko pobudo proti rasizmu in ksenofobiji OSLO - Predsednica norveške vlade Gro Harlem Brandti and bo na februarskem zasedanju Evropskega sveta predlagala, naj Evropa sprejme skupne pobude v boju proti rasizmu in ksenofobiji. Proti kriminalcem z zaplembami Sodstvo odvzema »nezakonito pridobljeno premoženje« kamoristom in mafijcem CASERTA - Agenti kvesture iz Caserte so po nalogu sodstva iz kraja Santa Maria Capua Vete-re zaplenili 43-letnemu kamorističnemu kolovodji klana Lubrano-Nu-voletta Giuseppu Papi za 20 milijard lir »neopravičeno pridobljenega premoženja«. Preiskava je namreč ugotovila, da je zaplenjeno premoženje rezultat nezakonitih poslov Papija in njegovih. Papijevo premoženje je namreč raslo z njegovim napredovanjem v klanu Lubrano-Nuvoletta, tako da si je v nekaj letih »zaslužil« štiri vile, precej zemljišč, ukvarjal pa se je tudi s konjerejo. Včerajšnja zaplemba nedvomno priča, da je italijansko sodstvo od- ločneje stopilo v boj proti organiziranemu kriminalu, in to ne samo proti voditeljem kamoristič-nih in mafijskih klanov temveč tudi proti vmesnim členom v hierarhiji organiziranega kriminala. Pred desetimi dnevi so prav tako agenti iz Caserte zaplenili kar za 100 milijard lir premoženja raznim pripadnikom ka-morističnih klanov Zaga-ria in Schiavone. Tudi v tem primeru je šlo za »neopravičeno pridobljeno premoženje«, ki so si ga zagotovili posamezniki s prekupčevanjem z mamili, z ropi, z izsiljevanjem trgovcev in podjetnikov. Strategija sodstva postaja sedaj bolj jasna. Ko ne morejo posameznim kriminalcem dokazati krivde, ker njihove žrtve iz bojazni pred maščevanjem nočejo pričati, se sodniki vedno bolj odločajo za zaplembe premoženja. Do sedaj so to metodo najuspešneje preizkusili v boju proti kamori in kalabrijski‘ndrangheti, težje gre z zaplembami sicilskega mafijskega premoženja, a tudi tu beležijo prve uspehe. Sodniki se zavedajo, da s tem ne bodo premagali organiziranega kriminala, nedvomno pa mu do skrajnosti zagrenijo življenje. Kolovodje, ki se preko noči ponovno znajdejo brez zločinsko pridobljenega premoženja, naj bi izgubili na ugledu, ljudje se jih več ne bojijo, tako da bi se lahko uprli njihovemu nasilju. Miss z najlepšimi prsi V italijanskem kraju Cairo Montenotte so izbirali dekle z najlepšimi prsi. Kdo je zmagal naj uganejo bralci (AP) Višek mafijske ofenzive v letu 1992 PALERMO - Niti v najhujših osemdesetih letih ni mafija tako drzno napadla državo kot v letu 1992. Mafijski klani so podpisali kar štiri umore uglednih osebnosti, pri dveh pa je šlo za prave pokole, ko so zločinci uporabili tehniko bližnjevzhodnega terorizma. Do kvalitetnega skoka pri pokolih Falcone in Borsellino, naj bi prišlo, ko je vodstvo zločinske strategije sicilske »cosa nostra« prevzelo skrajno krilo Corleončana Totč Reine. Kot je navedel skesanec Leonardo Messina so novo mafijsko ofenzivo sklenili na seji »medpokrajinskega odbora«, ki je bila februarja v sicilski Enni. Niti mesec dni kasneje je načrt postal operativen, saj je 12. marca pod streli mafijskih morilcev umrl evropski poslanec KD Salvo Lima, voditelj Andreottijeve struje na Siciliji. Umor so po mnenju skesan- cev Messine in Mutola sklenili, ko so se spremenila pravila igre v odnosih med mafijo in politiko. Lima naj ne bi uspel več jamčiti pri Andreottiju mafijskih interesov, predvsem glede »maksiprocesa« proti mafiji. Ker se je izneveril mafiji, a je bil seznanjen z marsikatero njeno tajnostjo, so ga likvidirali, isto usodo je doživel davčni izterjevalec Ignazio Salvo 17. septembra. Tudi pokol sodnika Falconeja, njegove žene in treh agentov spremstva je tesno povezan z »maksiprocesom« proti mafiji. Falcone je bil za mafijsko kupolo prenevaren, ker je bil nepodkupliv, odločen in so mu skesanci zaupali. Ko so ga 23. maja ubili s strahovito eksplozijo, ki je raznesla del avtoceste pri palermskem Capaciju, je Falcone bil izredno blizu pri odkrivanju povezav med mafijo in politiko. Se bliže je bil njegov kolega in prijatelj Borsellino, ki so ga 19. julija skupaj z agenti njegovega spremstva z avtobombo ubili v palermski ulici D’Amelio. Mafija pa je ob tem primeru storila nepopravljivo napako, da je krajo avtomobila, v katerega so namestili peklenski stroj, poverila nezanesljivemu mafijcu, ki si je avtomobil priskrbel od treh tatičev. Pokola Falcone in Borsellino predstavljata višek mafijske ofenzive, obenem pa tudi začetek njenega padca. To fsa.) meni pravosodbi minister Martelli, ki navaja, da se je po umoru obeh uglednih sodnikov marsikaj spremenilo predvsem v zavesti ljudi, v njihovem odnosu do sodstva in varnostnih sil, politična oblast pa je sprejela konkretne ukrepe v boju proti organiziranemu kriminalu in začela dosledneje izvajati zaplembe mafijskih premoženj. PREDPRAZNIČNI ČAS / FOTOKRONIKA PRIPRAV NA BOŽIC Božič bi moral biti čas mira in veselja in tak je v naši neposredni bližini tudi bil, vsaj do pred kratkim. Nekje je na srečo še tako: serija slik, ki jo objavljamo, lahko zgovorno prikazuje predbožični čas v štirih različnih okoljih. Od desne proti levi in v smeri urinih kazalcev vidimo srečanje med dekletom in Božičkom na sončni avstralski plaži , gnečo v največji trgovini z igračami na svetu, v londonski veleblagovnici Ham-leys, posnetek nakupovalne mrzlice v središčni in ekskluzivni Ul. Condotti v Rimu in, levo, predbožični posnetek iz Sarajeva, kjer zamišljeni Sarajevčan opazuje borno ponudbo okrasov za božično jelko. ZNANJE Torek, 22. decembra 1992 _________RAČUNALNIKI / KAJ JE DOBRO VEDETI, CE KUPUJETE TISKALNIK?_ Zadostna informiranost je pogoj za odločitve o naložbah v opremo Za bralce smo prelistali revijo PC Magazin - testi različnih tiskalnikov Dušan Mernik Ni treba posebej poudarjati, da je zadostna informiranost temeljni pogoj za vsako odločitev, posebej pa za tako, ki je povezana z vlaganjem denarja. To še zlasti velja za področje računalništva, saj se je zaradi velikega števila možnosti in izjemno hitrega razvoja toliko teže in pomembneje odločiti pravilno. Prav zato ne preseneča, da na področju osebnih računalnikov kroži prava poplava informacij v obliki zelo številnih revij, knjig in Čedalje bolj tudi optičnih medijev (CD-ROM). Povprečni uporabnik računalnika ima že resne težave z njihovo selekcijo, saj si težko vzame toliko Časa za izbiro. Kaj je koristno vedeti? Pri nas so razmere še precej drugačne tako v pogledu informacij kot v pristopu k nakupu strojne in programske opreme računalnika, ki pogosto poteka kar po bližnjici. Pa vendar se tudi tukaj premika in vedno bolj postaja pomembno, kako za svoj denar dobiti kar največ. Seveda bo to resneje obveljalo šele takrat, ko bo denar v podjetjih, namenjen za nakup računalniške opreme, imel lastnika. V tem smislu začenjamo z novo rubriko Za vas smo prelistali, v kateri bomo občasno v zelo skrajšani obliki objavili novosti, rezultate testov, napotke in drugo iz naj-vecjih računalniških revij, ki bodo koristni za vedno širši krog sedanjih in prihodnjih uporabnikov PC. i Danes - velikokrat pa op tako tudi v prihodnje -smo prelistali revijo PC Magazine (zv. n, st. 20). Za tiste, ki še niso o njej niC slišali: to je največja in verjetno najbolj kakovostna revija te vrste na svetu, ki izhaja v veC kot 750.000 izvodih dvakrat mesečno in na skoraj 600 straneh! Zajema celotno področje osebnih računalnikov: trenutne novosti, razvojne trende, komentarje, praktične nasvete in podobno. Posebno znani in upoštevanja vredni so testi strojne in programske opreme, ki jih opravljajo visoko strokovne ekipe z najsodobnejšo opremo. Njihovi rezultati so zato lahko odlični napotki za kupce - pa tudi za proizvajalce -, ki se lahko za nakup odločajo s pomočjo zanesljivih argumentov, in ne le s podatki, ki jih v reklamah sporočajo proizvajalci sami, ali s sklicevanjem na »kolega mi je povedal«. Letošnja dvajseta številka, že deveta doslej, je posvečena tiskalnikom. Tokrat je natančno sto novih ali od zadnjega testiranja opazno izboljšanih. Razdeljeni so v pet kategorij: laserski, mrežni laserski, brizgalni, barvni PostScript in iglični matrični tiskalniki. Kakšne so izboljšave in kateri so vodilni proizvajalci? V uvodu izvemo, da je prodaja 24-igliCnih matričnih tiskalnikov prvič večja od 9-igličnih tiskalnikov, da bo po napovedih BIS Strategic Decisions prodaja brizgalnih tiskalnikov do leta 1996 presegla tako laserske kot iglične tiskalnike, da je prodaja igličnih padla, vendar s 4, 9 milijona še vedno prednjači pred laserskimi z 2, 6 milijona, brizgalnimi z 1, 5 milijona ter barvnimi PostScript s 100.000 prodanimi kosi. Times Heivetica Courier Bolč Palatino Navedena je tudi tabela desetih glavnih proizvajalcev tiskalnikov posameznih kategorij, iz katere povzemamo le prve tri. 9-igIični matrični: Epson, Okidata, Panasonic 24-iglični matrični: Panasonic, Epson, Citizen Brizgalni: Hewlet-Pa-ckard, Cannon, Eastman Kodak Laserski: Hevvlet-Pack-ard, IBM, Okidata Katere lastnosti so testirali in kako so se tokrat odrezali posamezni proizvajalci tiskalnikov? Pred naštevanjem zmagovalcev je potrebno na kratko omeniti način testiranja tiskalnikov. Testni inženirji so ugotavljali in merili različne lastnosti, kot so: kakovost grafičnega izpisa, kakovost besedilnega izpisa, kakovost sivih odtenkov iziro-ma barve, kakovost linij in hitrosti izpisov besedila, grafike, poslovnega dopisa oziroma poročila, narejenega v Word for Windows, ter datoteke v Corel DRAW formatu. Laserski tiskalniki Kupci dobijo zdaj kljub 9-odstotnemu padcu cen občutno izboljšane lastnosti: 600 točk na palec, večjo hitrost, kvalitetnejše tiskanje sivin in podobno. Izmed 34 si je naslov Editor Choice prislužilo 6 tiskalnikov. Enega od najboljših, Hewlet-Packard LaserJet 4, smo pobliže že predstavili, sicer pa so po abecednem vrstnem redu razvrščeni takole: LASERSKI Fujitsu Print Partner 10 HP LaserJet 4 Kyocera Ecosys a SiFS -1500A IBM LaserPrint 10P NEC Silentvvriter model 95 Mrežni laserski tiskalniki (16 testiranih) Za uporabnike, ki tiskajo velike količine izpisov ali jih uporabljajo pri inženirskem delu (format A3) ter si zmogljiv tiskalnik (več kot 12 strani na minuto) delijo v lokalni mreži, bo zanimivo, da je lovoriko na tem segmentu letos pobral novinec na tem področju, sicer pa znan kot vrhunski proizvajalec računalnikov: Compaq. MREŽNI LASERSKI Compaq PageMark 15 Compaq PageMark 20 Barvni PostScript tiskalniki (8 primerkov) Barvni tiskalniki te najvišje kategorije delujejo na podlagi treh tehnologij: Thermal wax transfer, Dye sublimation in Solid ink (pobliže jih bomo predstavili kasneje). Omogočajo vrhunske izpise, imajo pa zaradi različnih principov delovanja - in razvojne stopnje -tudi različne ciljne skupine uporabnikov oziroma aplikacij. Kljub padcu cen jih zdaj uporablja ožji krog uporabnikov, ki imajo najvišje zahteve po barvnem izhodu. Letošnja naslova najboljših je prejelo znano podjetjeTektronix, ki je tako še povečalo svojo zbirko odličij. BARVNI POSTSCRIPT Tektronix Phaser Ilsd Tektronbc Phaser HI PXi Brizgalni tiskalniki Kot smo že omenili, gre pri tovrstnih tiskalnikih (barvnih in enobarvnih) za zelo obetavno tehnologijo, ki pa je že na tej razvojni stopnji dovolj kvalitetna in ekonomična, tako da nudi uporabnikom ugodno kombinacijo med solidno kakovostjo, barvami in ceno. Slednja tudi tu hitro pada, zaradi opisanih lastnosti pa se ta tehnologija hitro seli tudi na področje prenosnih tiskalnikov. Lahko zapišemo, da je brez posebnih presenečenj letošnji naslov najboljšega v Ink Jet kategoriji prejel vodilni proizvajalec Hevvlett-Packard, in to kar za dva svoja proizvoda. INKJET HP DeskJET 550C HP PaintJET XL 300 Iglični matrični tiskalniki Nekateri so jim že napovedali hiter zaton, ki naj bi povzročil hiter padec cen laserskih in brizgalnih tiskalnikov. Pa vendar kaže, da bodo še precej Časa ropotali po pisarnah in domovih po vsem svetu, Čeravno malo manj glasno. Manjši hrup je le ena izmed izboljšav boljših tovrstnih tiskalnikov, ki se sicer odlikujejo po nizki nakupni ceni in ceni potrošnega materiala (0, 3 do 1, 6 centa v primerjavi z brizgalnimi s 6 do 10 centov na stran v načinu tiska visoke resolucije) ter po tem, da edini omogočajo (zaradi udarcev) tiskanje veC kopij. Za tiste, ki se ogledujejo po cenenih »delovnih konjih«, je zanimiva napoved, da bo naslednje leto mogoCe (seveda v ZDA) kupiti matrični iglični tiskalnik že za sto dolarjev. Ne samo za ta primer, temveč tudi za druge kategorije je potrebno opozoriti, da se pri posameznih meritvah oziroma pri določenih aplikacijah velikokrat odlično izkažejo tudi drugi proizvodi, ki pa jih ni na seznamih najboljših. Ti podatki in lastnosti bi koristili določenim uporabnikom, ki jim je na primer pomembna hitrost tiskanja besedila, ali pa tistim, ki potrebujejo kvalitetno grafiko. Za naslov Editor Choice pa je potrebna zelo ugodna kombinacija vseh pomembnih lastnosti, ki jih imajo (trenutno) naslednji proizvodi: IGLIČNI MATRIČNI 18 IGLIC Unis300 24 IGLIC C. Itoh ProVVriter C-6151I Document Printer, Fujitsu DL5800 Povver PrintPartner, Panasonic KX-P2124 Star Micronisc NX-2430 Multi-Font Zadnja kategorija »line printer emulator« je zanimiva za mnogo ožji krog ljudi. Tovrstni tiskalniki dosegajo velike hitrosti izpisa, ki se merijo v vrsticah (in ne v znakih) na minuto, seveda pa je tudi njihova cena ustrezno višja. LINIJSKI TISKALNIKI OTC Euroline 600 Taki so torej novi tiskalniki. Kako pa so kupci ocenili starejše izvedbe, ki jih že uporabljajo? Takšni in podobni testi imajo seveda svojo težo, vendar pa so mnenja uporabnikov, ki tiskalnike uporabljajo pri konkretnih opravilih, prav tako zelo pomembna. PC Magazine je hotel raziskati takšna mnenja, zato je poslal svojim 15.000 bralcem ustrezna vprašanja in do razpisanega roka dobil 7526 odgovorov. Na podlagi te ankete je razvrstil posamezne proizvajalce glede na to, kakšno stopnjo zadovoljstva so izrazili kupci. V skupni oceni (bi še enkrat kupili tiskalnik od istega proizvajalca, zadovoljstvo s servisom in tehnično podporo) je na prvem mestu Hevvlett-Packard, sledita pa mu Panasonic in Epson America. To zadovoljstvo je ocenjeno kot izredno. Na mesto nadpovprečnih so se uvrstile znane znamke Canon, IBM/Lexmark, Okidata in druge, sledijo pa še povprečno, podpovprečno in slabo ocenjeni proizvajalci. Namesto zaključka Že v Času testiranja so se pojavljale novosti, ki v te rezultate zato niso vključene. Prav gotovo je, da se je že v tem kratkem Času razmerje marsikje spremenilo in da nekateri najboljši niso veC ali ne bodo več dolgo najboljši. Prav zato pa se splaCa biti na tekočem tudi na tem področju, saj je od tiskalnika močno odvisna končna podoba ter »sporočilnost« natiskanega izdelka ter vtis, ki ga z njim dosežemo pri poslovnih partnerjih. Ce k temu dodamo še hitrost, ceno in druge pomembne lastnosti tiskalnika, je na dlani, da je tudi pri nas pred nakupom vredno pregledati bogato ponudbo zastopnikov in prodajalcev teh izhodnih naprav. S First Looks: HP*s New Laser-Quatity Fortable Prime How Reliable Is ¥our Printer? Results of Our Rcader Survey Free Utililv: First Looks: CDPLAVER Microsoft S Sound Mafces Your CD- System Gives ROM Dri ve Sing Windows a Voke PC LABS REVIEWS 9m KM) 34Mainstreamlasers, toSItared poi«T*o 8 Color PostScript Modds, t S S U E 7 Ir* Jet«, 35 Dot Matrik Prtnters -SPLOŠNA MEDICINA / POMEMBNO JE. DA ZNAMO BOLEČINO DOBRO OPISATI —i Bolečina je pogosto prvo znamenje, ki nas opozori, da se v našem telesu dogajajo spremembe Pojav bolečine je eden najpogostejših vzrokov za obisk pri zdravniku. Pogosto je prav bolečina prvi znak, ki nas opozori, da se v našem telesu dogajajo spremembe. Te spremembe so lahko manj pomembne in hitro razložljive, na primer bolečina v mišicah nog, ki se pojavi po daljši hoji. Ob takšni bolečini se moramo zamisliti nad svojo telesno vzdržljivostjo in se pogosteje odločati za izlete in sprehode, zdravnika pa ne potrebujemo. Cisto nekaj drugega je huda, moCna bolečina pri miokardnem infarktu, ko je zdravniška pomoC nujna. Med obema skrajnostima pa se pojavljajo različne bolečine, ki so moteCe in nas napotijo k zdravniku. Pomembno je, da znamo bolečino dobro opisati. Tako se diagnoza hitreje postavi in pravilno zdravljenje prej zaCne. Mesto bolečine je lažje pokazati kot opisati. Pogosto se v ambulanti dogaja, da kdo trdi, da ga boli ta in ta organ, ko pa boleCe mesto pokaže, se izkaže, da gre za nekaj drugega. Seveda pri postavlja- nju diagnoze zelo pomaga, Ce bolnik, ki je že imel na primer rano na želodcu, reCe, da je zdajšnja bolečina takšna kot prejšnja ali pa da je povsem drugačna. Pomemben je tudi podatek o širjenju bolečine. Nekatere bolečine trajajo ves Cas na enem mestu in se nikamor ne premaknejo. Druge pa sežejo precej daleč, da se skoraj izgubi mesto njihovega nastanka. Zato poskušajmo odgovoriti, kje je najprej bolelo, kam se je bolečina širila. Časovna dimenzija bolečine je lahko zelo različna. Bolečina se lahko pojavi in ne izgine več. Lahko pa za nekaj Časa povsem preneha in se Cez Cas vme. Vračajoče bolečine so pogosto povezane z bolnikovo aktivnostjo . Je morda dvignil kaj težkega, pa ga je spet zabolelo v križu? Se je mogoCe preveč naprezal in je hotel prehoditi vse stopnice naenkrat, pa ga je ustavila bolečina v prsnem košu? Sta ga morda zapeljali praznična potica in šunka, zdaj pa ima krCe v desni polovici trebuha? Pomembno se je spomniti, kdaj se je bolečina pojavila, kdaj ponovila in kaj smo takrat počeli. Poznamo tudi bolečine, ki se pojavljajo predvsem ponoči, nekatere pa so pogostejše v določenih letnih Časih. Karakter bolečine je ponavadi težko opisati. Najbolje jo je primerjalno opisati. Bolečina je naprimer zbadajoča, kot bi nas nekdo zbadal z iglo ali nožem. Lahko je topa, lahko tišCi, kot bi na boleCe mesto položili težak kamen. Je morda oklepajoča, kot bi prsni koš obdali s premajhnim oklepom? Morda kljuva, je krčevita. O intenzivnosti bolečine se da veliko povedati, vendar je zelo odvisna od subjektivnih lastnosti bolnika. Nekdo bo brez tarnanja hodil okoli z zlomljeno roko, drugi bo omedlel že ob manjšem vrezu. Smo pač različni. Na sreCo. Meta Pentek mu 1 mi i II m i ■ NOVICE Bližnje srečanje z asteroidom PASADENA - Mimo našega planeta je na razdalji 22 milijonov kilometrov 8. decembra švignil asteroid (planetoid) Toutatis, ki se vsake štiri leta samo eno stopinjo nad Zemljino orbitalno ravnijo sreCa z nami, potem pa se oddalji skoraj do Jupitrove orbite. Toutatis, kot ga je leta 1989 po galskem božanstvu in zaščitniku plemena imenoval njegov odkritelj Francoz Christian Pollas, ima skromen premer 3, 5 km. "Skromen" je kajpada relativen pojem, saj bi trčenje takšnega nebesnega telesa z Zemljo povzročilo katastrofo, o kakršnih pričajo mnoge prastare brazgotine na našem planetu. Toutatis nas bo znova obiskal v letih 1996 in 2000, leta 2004 pa se bo Zemlji približal na vsega 1, 6 milijona kilometrov, to je pa le štirikrat dlje kot do Lune. V poročilu Centra za Zemlji bližnja telesa pri Laboratoriju za reaktivni pogon v Pasadeni (v okviru NASA) je poudarjeno, da sta letošnje srečanje in ono v letu 2004 najbližji prelet kakega znanega asteroida v naslednjih 30 letih. Smisel pridevka "znan" postane razumljiv, Ce se spomnimo, da so Toutakis odkrili šele pred tremi leti. Sprememba lastništva Videotona BUDIMPEŠTA - Za znani madžarski koncem Videofon je bilo leto 1992 prelomno. Podjetje so namreč za štiri milijarde forintov (ca. 85 milijonov DEM) prodali finančnemu konzorciju, ki ga sestavljajo madžarska Kreditna banka, Eurovest Pic. in trije zasebniki. Po oceni ekonomskega informacijskega servisa Econevvs je Videofon vreden pet do sedem milijard forintov, njegova pasiva pa znaša približno 30 milijard. Za nakup je kandidiralo kar 59 investitorjev. Kdaj je telesna rekreacija škodljiva LOS ALAMOS - Ce živite v onesnaženem kraju, dvakrat premislite, preden se odločite za telesno razgibavanje. Nedavne raziskave na živalih so pokazale, da se zaradi urjenja povečajo poškodbe, ki jih na pljučih povzročajo onesnaževalci zraka. Toksikolog Bmce Lenhert iz Nacionalnega laboratorija v Los Alamosu (New Mexico) je v okviru neke raziskave na tekočem traku 15 dni treniral podgane, potem pa jih je izpostavil vplivu ogljikovega dioksida, glavnega onesnaževalca v urbanih okoljih. Nato je živali razdelil v dve skupini: ena se je vrnila na tekoči trak, druga pa je nekaj dni samo počivala. Rezultat: podgane, ki so se urile, so imele štirikrat večje poškodbe pljuč kot one, ki so počivale. Podgane so med temi raziskavami vdihavale 200 delov ogljikovega dioksida na milijon delcev zraka, to pa je precej nad povprečnim onesnaženjem. Zato bodo raziskave nadaljevali z manjšimi koncentracijami. Vendar smemo sklepati, da je telesna aktivnostškodljiva najbrž samo v izrazito onesnaženih okoljih, recimo industrijskih mestih, Četrtih nekaterih dragih mest, rudnikih in podobno. Analize pa zlasti veljajo za kadilce, saj ti omenjene količine ogljikovega dioksida vsrkajo z vsakim cigaretnim dimom. Indijska družba v Evropi NEW DELHI - NajveCja indijska dražba za izdelavo računalnikov HCL (kmalu se bo imenovala HCL In-dia) je v angleškem mestu Harlovvu osnovala združeno podjetje HCL Europe. HCL je leta 1977 nastal kot izdelovalec računalnikov in oskrbovalec servisov, danes pa je s 7000 zaposlenimi najvecja računalniška družba v Indiji in je specializirana za multiprocesorske sisteme UNIX. Za odlične uspehe in ugled se HCL sme zahvaliti predvsem dejstvu, da na hitro rastočem indijskem trgu softve-ra dela veliko nadarjenih inženirjev, ki so diplomirali na domačih univerzah in so strokovnjaki za UNIX. V ZDA že nekaj let deluje HCL America, ki je v popolni lasti indijske matične hiše. Z ledom proti zobobolu MONTREAL - Kitajci zobobol in glavobol že tisočletja blažijo z zabadanjem akupunkturne igle v t.i. točko ho-ku na hrbtni strani roke, približno dva in pol centimetra od roba kožice med palcem in kazalcem. Kanadski raziskovalci so na tem temelju odkrili nov naCin, da ljudem ublažijo bolečine, dokler ne pridejo do zobozdravnika. Dr. Ron Mel-zack z McGillove univerze in njegova ekipa sporočata, da je med raziskavo 75 odstotkom ljudi, ki jih je bolel zob, moCno odleglo oziroma so bolečine povsem prenehale, brž ko so jih s koščkom ledu podrgnili po toda ho-ku. Dr. Melzack pojasnjuje, da tako akupunktura kot masaža z ledom učinkujeta po načelu "hiperstimu-lacijske analgezije": močan stimulans okrepi naboj živčnih signalov, ki prihajajo do možganov, zato se poveča izločanje endorfina in encefalina, naravnih analgetikov (sredstev za ublažitev bolečin). 'Ti snovi spodbudita možgansko deblo, da pošlje dragim delom živčnega sistema ukaz, naj ‘zapahnejo1 vrata pred signali bolečine..." A zakaj prav točka ho-ku? "Zato, ker komunicira prav s tistim delom možganov, ki blokira signale bolečin, prihajajoče po obraznem živcu..." Težave z najvišjo goro RIM - Ze desetletja smo prepričani, da je Mount Everest najvišji vrh na svetu. Himalajski vrh K2 (javnost ga še najbolj pozna po istoimenskem filmu) je veljal za drugega. Toda od leta 1986 so znanstveniki v dvomih, kajti tedaj je neka ameriška odprava na K2 na temelju signala s satelita ameriške vojne mornarice, ki ga je prestregla z 80 tisoC dolarjev vrednim instrumentom, ugotovila, da je K2 kar 244 m višji, kot so menih, to pa je 11 cm višje od Mount Everesta. Alpinisti so bili zmedeni, saj bi "rošada" teh dveh vršacev pomenila tudi drugačen vrstni red osvajalcev "najvišjega vrha na svetu": kar nekaj manj znanih plezalcev bi se Cez noč spremenilo v junake, a Italijan Ardito Desio, ki je leta 1954 prvi osvojil K2, bi postal vsaj tako slaven kot sir Edmund Hillary, ki se je leta 1953 prvi povzpel na Mount Everest.Demanti "rošade" je pred kratkim prišel iz Italije. Neka italijanska odprava je na Himalaji opravila nove meritve s pomočjo satelitskega signala. Rezultata: Mount Everest 8872 m, K2 8622 m - torej 250 metrov prednosti za nekdanjega prvaka. Toda poslednja beseda bo izrečena tedaj, ko bodo višino obeh vrhov izmerili z enakimi instrumenti, v enakih razmerah in po možnosti ob istem Času. ŠPORT Torek, 22. decembra 1992 IZIDI UNDER21 IZIDI 10. KOLA: Breg - Pozzuolo 1:1, Fosslaon -Tavagnacco 0:2, Risanese - Servola 2:0, Opicina -Stella azzurra 4:2. VRSTNI RED: Pozzuolo 15, Breg in Risano 13, Tavagnacco in Opicina 11, Stella azzurra 5, Fossalon 4, Servola 0. DEŽELNI MLADINCI IZIDI 13. KOLA: Union 91 - san Sergio 1:3, Primorje - Pro Gorizia 0:1, San canzian - San Luigi 1:1, Monfalcone - Fortitudo 0:0, Costalunga - Trivi-gnano 1:1, Lucinico - san Giovanni 1:1, Juventina -Itala San Marco 0:3, Cormonese - Ronchi 0:3. VRSTNI RED: Ronchi in San Luigi 19, Itala San Marco, San Sergio in Pro Gorizia 18, San Giovanni in Costalunga 16, Cormonese 13, Trivignano 11, Union 10, Monfalcone 9, Juventina 8, Lucinico in Fortitudo 7, San Canzian 5, Primorje 4. MLADINCI IZIDI 12. KOLA: Edile - SanfAndrea 3:1, Portuale - Don Bosco 2:0, Muggesana - Ponziana 1:1, Domio - Opicina 0:0, Olimpia - Zarja 3:1, Zaule - Campa-nelle 4:3. VRSTNI RED: Edile 18, Olimpia 17, Ponziana 16, Portuale 15, Opicina 14, Domio 13, Muggesana 11, Zarja 10, Chiarbola 8, SanfAndrea 6, Zaule in Don Bosco 5, Campanelle 4. NARAŠČAJNIKI IZIDI 12. KOLA: Chiarbola - Zaule 2:0, Montebello - Olimpia 0:3, San Sergio - San Giovanni 2:2, Don Bosco - Esperia 2:2, SanfAndrea - CCS 2:2, Ponziana - Campanelle 2:2, Primorje - Portuale 0:4. VRSTNI RED: SanfAndrea in Olimpia 20, San Sergio in San Giovanni 17, Portuale 16, Ponziana 15, Fortitudo 13, Chiarbola in Primorje 10, Campanelle 9, Cgs 8, Esperia 7, Montebello in Don Bosco 6, Zaule 5. NAJMLAJŠI IZIDI 12. KOLA: Altura Muggesana - Primorje A 0:1, Costalunga - Triestina 0:3, San Canzian - Domio 2:0, Fani Olimpia - Cgs 0:2, Primorje B - Montebello 1:3, Portuale - Fortitudo 0. VRSTNI RED: Fortitudo 22, Montebello 20, Primorje A 19, Triestina 17, Portuale in Altura Muggesana 15, Primorje B 11, Costalunga in Fani Olimpia 8, San Canzian 6, Cgs in Domio 5, Esperia 3, Chiarbola 2. ZAČETNIKI Skupina A IZIDI 9. KOLA: Roianese - Zarja A 0:4, Ponziana -Esperia 2:0, Portuale - Triestina A 1:9, Don Bosco -Chiarbola 0:0, San Giovanni - Altura Muggesana 6:0, Fortitudo - Montebello Campanelle 0:2. VRSTNI RED: San Giovanni A 18, Triestina A 17, Portuale 13, Ponziana 11, Zarja A 10, Chiarbola in Roianese 8, Altura Muggesana 7, Don Bosco 5, Fortitudo in Montebello Campanelle 4, Esperia 1. Skupina B IZIDI 9. KOLA: Domio - Fani Olimpia 0:14, Opicina - Fulgor 1:2, San Luigi - CGS 5:1, Triestina B -Zarja B 0:2, San Giovanni B - SanfAndrea 0:1. VRSTNI RED: Fani Olimpia in Fulgor 14, San Luigi 13, Triestina B 12, Opicina in Zarja B 9, Cgs 8, SanfAndrea 4, San Giovanni B in Costalunga 2, Domio 1. CICIBANI Skupina B IZIDI 8. KOLA: Domio - san Giovanni A 0:0, Opicina - Don Bosco 2:5, San Sergio - triestina B 0:6, Bor - Cgs 4:1. VRSTNI RED: Fortitudo A 12, Bor 11, San Giovanni A in Triestina B 10, Don Bosco 9, Domio 6, San Sergio 3, Cgs 2, Opicina 1. Skupina C IZIDI 8. KOLA: Montebello - Campanelle 0:0, San Luigi - San Giovanni B 10:1, Altura Muggesana -Primorje 0:0, Portuale - Roianese 1:9. VRSTNI RED: Campanelle 14, San Luigi 13, Montebello in Primorje 11, Roianese 10, Portuale 4, Altura Muggesana 1, San Giovanni B 0. MLADINSKA KOŠARKA DRŽAVNI KADETI IZIDI 9.KOLA: Don Bosco - Udine Club 82:66, Ar-te Gorica - Bor Radenska 71:98; Udinese - Latte Carso 95:66; Inter 1904 - Stefanel 44:111; Menta Piu Gorica - Ricreatori 84:77; Kontovel - Italmon-falcone 59:76. VRSTNI RED: Stefanel in Udinese 18, Don Bosco in Italmonfalcone 12, Menta Piti Gorica in Udine Club 10, Bor Radenska in Arte Gorica 8, Kontovel in Latte Carso Servolana 6, Ricreatori in Inter 1904 0. PRIHODNJE KOLO (9.1.93): Bor Radenska - Don Bosco; Udine Club - KontoveL DEŽELNI KADETI IZIDI 9. KOLA: Ferroviario - Don Bosco 91:62; Li-bertas - Santos Autosandra 60:56; Breg - Inter 1904 109:100. VRSTNI RED: Sgt 12, Don Bosco 8, Santos Autosandra in Ferroviario 6, Breg 4, Intermuggia 2. PRIHODNJE KOLO (9.1.93): Sgt - Breg. NARAŠČAJNIKI IZIDI 9. KOLA: Ricreatori - Servolana 64:97; Ferroviario B - St. Azzurra 77:51; Lega Nazionale - Santos 56:136; Don Bosco - Inter 1904 29:144; Stefanel - Ferroviario A 91:79; Bor Radenska - Sokol 97:65; Libertas - Don Bosco B 50:98. VRSTNI RED: Stefanel 18, Ferroviario A in Don Bosco B 16, Bor Radenska in Ferroviario B 12, Santos in Servolana 8, Inter 1904, Sokol in Libertas 6, St. Azzurra in Don Bosco 4, Ricreatori 2, Lega Nazionale 0. PRIHODNJE KOLO (9.1.93): Sokol - Santos; Libertas - Bor Radenska. MLADINSKA KOŠARKA / NARAŠČAJNIKI IN DEČKI KOŠARKA / DRŽAVNI IN DEŽELNI KADETI Borovi naraščajniki nadigrali sokolovce V prvenstvu dečkov Polet no robu presenečenja Kadeti Bora nad pričakovanjem Borovci (Samec in Grbec vsak po 27točk) zmagali v Gorici - Kontovelci so igrali slabo Marko Uršič (16 točk) polaga na koš (foto Križmančič) NARAŠČAJNIKI Bor Radenska - Sokol 97:65 (46:34) BOR: Jagodic 9 (1:4), Oberdan, Požar 3 (1:2), Jogan 24 (1:2), Velinski 10 (0:2), Sancin 14 (0:2) Uršič 16, Kovač 2, Lapelj 11 (1:2), Stokelj 8 (2:2); trener KreCič. SOKOL: Pahor 4, N. Starc 2, Rizzante 4 (0:3), Rustja 4 (0:2), Umek 13 (2:5), Jori 8 (0:2), Stoka 2, Franko, B. Starc 8, TauCer 20 (2:3), Pipan; trener Vatovec. PM: Bor 6:16, Sokol 4:15. SON: Bor 21, Sokol 17. 3 T: Jogan 1, Umek 1. V prvem slovenskem derbiju v kategoriji naraščajnikov so po predvidevanju zmagali borovci in tako trdno obdržali 4. mesto na lestvici skupaj s Ferroviariom B. Krecicevi varovanci pa niso z lahkoto prišli do novih točk, saj so se morali najprej spoprijeti s trdoživimi sokolovci. Tekma se je namreč zaCela prav v znamenju Nabrežincev, ki so najprej povedli za 6 točk (8:2 v 3. minuti), nato pa obdržali stik s borovci do konca prve Četrtine (26:20 za domačine). Be-lo-zeleni so v drugi Četrtini še poveCali prednost nad nasprotniki, toda tehnična razlika in predvsem višinska premoč med obema ekipama je prišla na dan prav v zadnjem delu tekme, ko so borovci bolje branili in prav zaradi tega elementa igre osvojili tekmo. Borovci so v obrambi odpovedali predvsem v prvem polčasu, ko so Tavčarju in ostalim puščali preveč prostora do koša. Sokolovci pa so s svoje strani nedvomno odigrali eno boljših tekem v letošnjem prvenstvu in zaradi tega je bil trener Vatovec po tekmi s predstavo svojih fantov vidno zadovoljen. Borov trener Jure KreCiC je po tekmi takole komentiral:»Zal smo v prvem polčasu zaigrali brez srca in brez vsake motivacije. Odpovedali smo predvsem v obrambi, v napadu pa so moji igralci zaigrali preveč individualno. V drugem delu tekme smo k sreCi zaigrali mnogo bolje in tako povsem zasluženo zmagali, pohvala pa gre Nabrežincem, ki niso odigrali podrejene vloge in so nas daljCasa držali v šahu.« Po novoletnih praznikih Čaka borovce nova lažja naloga proti Liber-tasu, kjer pa letos začasno igrajo tudi nekateri borovi posamezniki, ki niso prišli v poštev za KreCiCevo postavo, ki razpolaga že z zadostnim številom igralcem in si torej nabirajo novih izkušenj za prihodnje sezone. (M. Jogan) DEČKI Servolana Latte Carso - Polet 84:80 (50:36) POLET: Senica 14 (0:3), SosiC 11 (3:4), Lista 8, Slavec 15 (1:4), Baldi 2 (0:2), Kocjančič, Slama, Metlika 2, Lakovič 22 (6:10), Žerjal 2, Genardi 4 (2:4); trener Vremec. PM: 12:27. SON: 19. Skoda! Ta izraz je najbolj primeren ob koncu tekme. Vsi gledalci, ki so si tekmo ogledali, so bili tega mnenja. Poletbva ekipa je izgubila odlično priložnost, da bi napravi- la veliko presenečenje v Četrtem kolu prvenstva dečkov. Komentar tekme je zelo pester, ker je bila tekma, predvsem v zadnjih dveh Četrtinah, zelo enakovredna. Najlepši trenutek je bil v zadnji Četrtini, ko se je ekipa Poleta z delnim izidom 26:13 približala na sami dve točki. Pohvalo si vsekakor zasluži cela ekipa in upajmo, da bo ta rezultat služil kot elan za nov zagon v novo leto. (A.V.) DRŽAVNI KADETI Arte Gorica - Bor Radenska 71:98 (43:47) BOR: Vidali 3 (1:3), Verri, UršiC 4 (2:2), Cu-pin 12 (4:6), Porporatti, Palmisano, Giacomini 24 (2:2), Grbec 27 (1:2), Samec 27 (8:14), Požar 1 (1:2); trener Martini. PM: 19:31. SON: 21. 3T: Giacomini 2, Samec 1. Borovi kadeti so v gosteh presenetljivo visoko premagali goriško postavo Arteja, ki je pred to tekmo imela pred našimi dve točki naskoka na lestvici. Trener Martini je bil z igro celotne ekipe dokaj zadovoljen, zlasti kar se tiče borbenosti in učinkovitosti obrambe, medtem ko so v napadu večji delež točk dosegli Grbec, Samec in pa Giacomini, ki je bil uspešen tako v protinapadih kot v igri ena proti ena. Dvanajst točk je prispeval še Saša Cupin, ki pa še preveč niha v formi. Kar zadeva kroniko tekme, je treba povedati, da sta si bili ekipi v prvih dvajsetih minutah enakovredni, kljub stalni prednosti Bora, odločilni break pa so belozeleni opravili med peto in de-. seto minuto drugega polčasa, ko so z delnim izidom 28:3 povišali prednost na 79:53, predvsem po zaslugi učinkovite conske obrambe in uspešnih va- riant v napadu. (VJ) Kontovel - Italmonfalcone 59:76 (20:36) KONTOVEL: Križman 11 (3:5), A. Spadoni 8 (1:4), Daneu, Švara, Colja, Cingerla 9 (7:8), Skerk 6 (2:2), Emili 6 (2:8), Černe 19 (3:6), Šuligoj; trener Vatovec. PM: 18:33. SON: 14. PON: Emili (37’) 3T: Spadoni 1. Proti objektivno boljši peterki iz Tržiča so Kon-tovelovi kadeti žal odpovedali, zlasti v zadnjih minutah srečanja, ko se je razlika hitro večala v korist gostov. Končni izid ne odraža realnih razmer med ekipama, saj so se Vatovčevi fantje večkrat enakovredno borili z nasprotniki in so z značajno igro v drugem polčasu nadoknadili dober del zaostanka (47:56 v 36‘). Po mnenju Kontovelo-vega odbornika Spadoni j a so naši predstavniki tokrat odpovedali zlasti mentalno, saj so se prehitro predali in tudi agonizem ni bil na običajni ravni. Zlasti so se ustrašili višinske premoči nasprotnikov, niso pa znali zaustaviti najboljšega igralca tekme Calcicha (23 točk). Glede posameznikov je zadovoljivo zaigral le Dean Čeme, medtem ko so bili ostali manj učinkoviti kot v prejšnjih nastopih. Dodal je, da si proti takim ekipam tudi pričakuješ poraz, odveC pa je že v naprej položiti orožje, saj je tesen poraz lahko že zadovoljiv uspeh. (VJ) DEŽELNI KADETI Breg - Inter Dino Con-ti Milje 109:100 (60:50) BREG: KocjanCiC 2 (2:2), Koren 22 (0:2), Pro 13 (3:4), Cah 2, Gobbo 16 (4:8), Delise, Mingot 6 (2:2), Bandi 2, Malalan 6, Klabjan 29 (11:15), Canziani 2, Pintarelli 7 (1:3); trener Canciani. PM: 23:36. SON: 25. Bregovi kadeti so v prvem kolu povratnega dela deželnega kadetskega prvenstva osvojili zmago proti miljskemu Interju, toda z igro še zdaleC niso zadovoljili. Proti objektivno slabšemu nasprotniku, pri katerem prednjačita edinole dva igralca, so igrali preveC propustno v obrambi in nasprotnikom dovolili, da so dosegli Čeden izkupiček točk. Poleg tega pa so po obdojih že spet prikazali svojo že tradicionalno »nezbranost« v fazi zakljuCev-naja akcij, kar jim je preprečilo, da bi že sredi prvega polčasa prešli v tako prednost in s tem tudi dokončno zapečatili izid predčasno. Vsekakor je razveseljivo, da so se brežani po petih kolih zaporednih porazov spet vrnili k zmagi. (Cancia) KOŠARKA / DANES IN JUTRI NOGOMET / MLADINSKO PRVENSTVO Tudi igralci iz BIH na Jadranovem turnirju Prireditev bo v telovadnici doma Ervatti Tako Zarja kot Juventina v tem kolu ostali praznih rok Bazovci so izgubili proti Olimpii, Štrandrežci pa proti Itali V organizaciji ŠZ Jadran bo danes in jutri v telovadnici doma Ervatti pri BrišCikih mednarodni mladinski košarkarski turnir za igralce letnika 1980 in mlajše (kategorija »propaganda«). Na turnirju bodo nastopile poleg Jadranove še ekipe tržaškega Stefanela, Postojne in sarajevske Bosne, to je skupine mladih košarkarjev, ki so v zatočišču v Cervinjanu. SZ Jadran je že pred mesecem vzpostavilo stik z odgovornimi Caritasa v Cervinjanu, da bi vključila skupine otrok iz BIH na prireditvi, kot sta Trofeja Jadran v minibasketu in Igre pod košema, saj je košarka v BIH zelo popularna in priljubljena tudi pri najmlajših. Prva priložnost za te stike je prav ta božični turnir. Športni rezultati so pri tem seveda postranske važnosti. Pomembno je predvsem, da se otroci med seboj spoznajo, spoprijateljijo, saj bodo gostje po družinah Jadranovih igralcev. Turnir bo poleg tega priložnost za Jadranovo ekipo, ki jo sestavljajo Bregovi in Poletovi košarkarji, kot priprava na prvenstvo »propaganda«, ki se bo začelo prihodnji mesec. Nesporni favorit za osvojitev prvega mesta na Jadranovi prireditvi je nedvomno tržaški Stefanel, ki ga sestavljajo vsi najboljši igralci tega letnika v Trstu. Stefanel je tudi glavni favorit prvenstva »propaganda»in precej visoko meri na deželnem merilu. S kakovostno psotavo bo nastopilo tudi moštvo iz Postojne, ki ga vodi bivši Poletov trener Marko Burger. Že na lanski Trofeji Jadran so Postojnčani dokazali, da imajo v svojih vrstah nekaj zelo perspektivnih košarkarjev, ki so s temeljito vadbo še bolj napredovali. Sploh pa je mladinska košarka v Postojni dosegla velik razmah. SPORED DANES, 22.12. 15.30: Jadran - Bosna 17.00: Stefanel - Postojna JUTRI, 23.12. 9.30: finale za 3. mesto 11.00: finale za 1. mesto Vse tekme bodo v telovadnici doma Ervatti pri BrišCikih. POKRAJINSKI MLADINCI Olimpia - Zarja Adriaimpex 3:1 (1:1) ZARJA ADRIAIMPEK: Plehan, Švara, Giacca, Neri, Dandri, Maggi, Kocman (Possega), Gentile, (Guarente), Jurincich, Gu-glioso, Vrše. Kljub dobri igri so zarjani izgubili, saj je bila domaCa enajsterica boljša. Naši fantje so se dobro upirali predvsem v prvem polčasu, ko so bili povsem enakovredni nasprotniku, saj so po vodstvu domačih takoj učinkovito reagirali in spretni Vrše je premagal, sicer solidnega Olimpii-nega vratarja. Pri 1:1 se je prbi poCasss tudi zaključil, tak rezultat pa je tudi najbolj ustrezal dotedanjim dogodkom na igrišču. V nadaljevanju pa je prišlo do velikega preobrata! Tržačani so le prišli bolj do izraza, saj so najprej podvojili in nato, ko je Zarja skušala z okrepljenimi napadi stanje izenačiti, še poveCali izid na 3:1. Mladinci iz Bazovice so sicer poskušali vse, da bi rezultat vsaj znižali, vendra brez uspeha.(d.gr.) DEŽELNI MLADINCI Juventina - Itala S. Marco 0:3 (0:0) JUVENTINA: Peric, Trampuš, Ripa, Romano, Florenin, Bais, Scimone, Mar vin, Devetak, Gergo-let, Ferfolja. V prvem polčasu se je Juventina enakovredno upirala, sicer boljšim gostom in tudi zasluženo obdržala neodločen izid. Prvo priložnost za zadetek so celo imeli naši fantje, vendar pa je niso izkoristili. V drugem polčasu pa so juventinci zagrešili napako v obrambi in gostje so prvič povedli. To je dalo gostom novega elana, da so v preostalih minutah dali še dva gola in tudi zasluženo zmagali. Pri tem pa naj omenimo, da so naši na tem srečanju imeli zvrhano mero smole. Ustvarili so si namreč kar nekaj priložnosti, dosti napadali, vendar pa zadetka ni bilo. NARAŠČAJNIKI Primorje - Portuale: 0:4 (0:1) PRIMORJE: Emili (Husu), Turk, Nadlišek, Bralni, Švara, SardoC, Zangari, Ban, Lovrečič (Ferfolja), Kuk, Balbi (Lukša). RdeCe-rumeni so tokrat zaigrali slabo in zasluženo visoko izgubili, Četudi je ekipa Portuala pred tekmo veljala za enakovredno. V prvem delu so zaceli napadati gostje in kmalu prišli do prvega zadetka po napaki obrambe. Po prejetem zadetku so rdece-rumeni prešli odločneje v napad in si tudi ustvarili tri izredno ugodne priložnosti. Najlepšo je imel SardoC, ki se je znašel sam pred gostujočim vratarjem, vendar je streljel mimo gola. nekoliko kasneje pa je imel priložnost še Kuk p° izvedenem kotu. V drugem delu so se naši podali v napad, vendar nis° imeli sreCe in so gostje S® trikrat zatresli prosešk0 mrežo. (Gorazd) NOGOMET / NAJMLAJŠI NOGOMET / PRVENSTVO ZAČETNIKOV Primorje A nadaljuje z dobrimi igrami in zmagami Manj sreče so imeli njihovi vrstniki iz drage ekipe Zarjani zasluženo premagali Triestino Sovodenjci izgubili, toda zadovoljili Primorje B - Montebello 1:3 (0:0) PRIMORJE B: Gruden (Budin), Iozza, Križ-mančic, Jan Gregori, Mi-liani, Lorenzi, Milic (Blažina), Damjan Gregori (Sardo), Semec, Ostrouška, Skrl. Strelec za Primorje: B. Sardo. Edina nepremagana ekipa prvenstva Montebello, ki zaseda vrh začasne lestvice, je bila za naše predstavnike premočna, tako da je Primorje zdržalo le en polčas. Tržačani so na Proseku predvajali dober nogomet, tako v obrambi kot v napadu in našim ni preostalo drugega, kot da se urejeno branijo in to kot reCeno, jim je tudi delno uspelo, ko so zaključili polčas brez zadetkov. V nadaljevanju pa je obrambna vrsta Primorja takoj kapitulirala in kmalu so Tržačani še podvojili, tako je bilo tudi tekme konec. Po tretjem zadetku gostov so se domačini nekoliko "zbudili”, Častni zadetek pa je dal SardoC z lepim diagonalnim strelom od daleč. S tem porazom je ekipa zaključila serijo tekem z neposrednimi tekmeci, ki zasedajo vrh lestvice in ki se borijo za prvenstveni naslov, (d.gr.) Altura Muggesana -Primorje A: 0:1 (0:0) Strelec: Semec PRIMORJE A: Gregori Damjan, Bukavec, Tence, Miliani, Sancin, Lorenzi, Zomada, Šušteršič, Man-zin, Semec, Pertot, 12. Berganja, 13. Blažina, 14. Gregori Jan. Proseška ekipa je na miljskem igrišCu dobro igrala in si zaslužila dve točki. Četudi je zmaga prišla v zadnjih minutah, so naši imeli mnogo priložnosti. V prvem polčasu so Primorjaši stalno napadali in s Pertotom ter Manzinom zgrešili dve velike priložnosti, ko sta se znašla sama pred vratarjem a neverjetno zgrešila. Proti koncu polčasa pa je domači Vratar ubranil strela Semca in Lorenzija. Pred zadetkom je imel priložnost Lorenzi, a domači vratar je spet uspešno posredoval. Pred koncem pa zadetek po zaslugi Semca, ki je dobil žogo po odbitem strelu in realiziral. Na koncu je treba pohvaliti Semca in Lorenza, ki sta igrala tudi v soboto s Primorjem B in branilca Bukavca. (Gorazd) NA TRŽAŠKEM Triestina B - Zarja Adriaimpex B 0:2 (0:2) Strelca: Primosi in Jan Pahor (11-metrovka). ZARJA ADRIAIMPEK B: Hrovatin, Berce, Škabar (Guštin), Cernjava, Gabrovec, Batič, Strajn (Tul), Jan Pahor, Martini (Kapun), Primosi, Longo. Druga ekipa Zarje Adriaimpex se vraCa iz Trsta s pomembno zmago. Naši so nadigrali domačine in že v prvem polčasu odločili tekmo. Po Primosijevem lepem golu je izid takoj nato podvojil Jan Pahor z enajstmetrovko. Zarjani so se srčno borili za vsako žogo in niso pustili Triestini, da bi prevzela pobudo v svoje roke, saj niso resneje ogrožali vrata Hrovatina. "Libero” Batič je bil vedno na pravem mestu in tudi nedvomno eden najboljših na igrišCu. Tudi v nadaljevanju bi lahko zarjani izid še poveCali, a strel Longa se je odbil od vratnice, proti koncu srečanja je Triestina sicer reagirala, a brezuspešno, tako da se je srečanje konCalo z zanesljivo zmago zarja-nov.Prvenstvo se bo nadaljevalo 10. januarja, (d. gr) NA GORIŠKEM Lucinico - SovodnJ® 3:0 (1:0) , . SOVODNJE: Gergol®)' Mauri, Cotič, Fig6.)' Pavšič, Bagon, S. Tom51 : D. Tomšič, Todde, BrrtiJ (R. Tomšič), Monti (rr Kljub visokemu p°raZ_l| so Sovodenjci na t® _ srečanju zadovoljivo w ^ li, saj so se spoprijel dobrim nasprotnik0 Sovodenjci si predvs®^. zaslužijo pohvalo g požrtvovalne in boro® igre.Prvenstvo zaCetru bo začasno prekinjen0 se bo nadaljevalo spOIlU di. (A. Pavšič) ŠPORT Torek, 22. decembra 1992 ALPSKO SMUČANJE / SVETOVNI POKAL ZA MOŠKE V BAD KLEINKIRCHEIMU Girardelli hoče peti naslov Danes superveleslalom Avstrijski Luksemburžan najbrž letos ne bo imel dosti tekmecev BAD KLEINKIR-CHEIM - Po Kranjski gori se smučarji selijo v Bad Kleinkircheim na avstrijskem Koroškem, kjer bo danes na sporedu moški superveleslalom za svetovni pokal. Gre za zadnjo letošnjo tekmo in po dolgih božičnih in novoletnih počitnicah bodo smučarji nadaljevali s tekmovanji v Gar-mischu v Nemčiji, kjer bosta 9. in 10. januarja na sporedu najprej smuk, nato pa še slalom, ki bosta veljala za prvo kombinacijo v letošnji tekmovalni sezoni. V boju za vrh v skupnem seštevku bosta obe tekmi nova priložnost za Marca Girardellija, da danes najprej prehiti, pato pa v Garmischu še utrdi vodstvo v svetovnem pokalu pred Albertom Tombo. Italijanski as, ki letos še ni zmagal, zato pa je z dobrimi uvrstitvami zbral dovolj točk za začasno vodstvo v skupnem seštevku, namreč ne bo štartal v Bad Kleinkircheimu, v Garmischu pa bo nastopil le v slalomu. Marc Girardelli ne skriva ambicij, da bi v letošnji sezoni osvojil še peti skupni kristalni globus in tako prehitel Švicarja Pirmina Zurbriggna in Italijana Gustava Thoenija (Tombinega trenerja), ki sta tako kot Girardelli osvojila po šti- Marc Girardelli napoveduje osvojitev petega skupnega naslova - Za prevzem vodstva ima priložnost že danes ri naslove. Nedvomno ima avstrijski Luksemburžan lepe možnosti za novo slavje, saj letos med konkurenti ni videti smučarja, ki bi se mu ta Cas lahko postavil po robu. V ospredju so spe- cialisti, lanski zmagovalec Accola pa je daleč od lanske forme in je že zdaj precej zaostal za najboljšimi. Morda je lahko za Girardellija še najbolj nevaren Norvežan Aamodt, ki nastopa v vseh štirih discipli- nah, doslej pa je točke osvajal v veleslalomu, slalomu in smuku. Tom-ba, ki sicer še vodi na začasni lestvici, pa v tem boju najbrž nima nobene možnosti. Dosti točk je že zapravil na dosedanjih slalomih in ve- leslalomih, predvsem pa je njegova najveCja pomanjkljivost v tem, da v hitrih disciplinah ne nastopa, samo točke iz tehničnih disciplin pa so za skupni naslov premalo, kar se je pokazalo tudi v preteklih sezonah. Sacchi in azzurri na zatožni klopi za izredno slabo igro proti Malti RIM - Ostre polemike po sobotnem kvalifikacijskem nastopu italijanske reprezentance proti Malti sc nadaljujejo. Tar Ca dobršnega dela napadov vseh privržencev »calcia« je seveda zvezni trener Arrigd Sacchi. Pa ne samo on. Na udaru so tudi igralci sami in njihov odnos do reprezentance. ( Najprej o Sacchiju. Vsi italijanski mediji ga predvsem krivijo, da trmasto vztraja pri načinu igranja (conska razporeditev), s katerim je z Milanom dosegel sijajne uspehe. Pri Milanu pa igrajo nekateri tujci, predvsem nizozemska »trojka»Van Basten, Rijkaard in Gullit, ki so skoraj neobhodno potrebni za Milanovo značilno igro. V reprezentanci pa tujcev ni in posnemati Milanov način igranja se večini zdi neumestno. Tudi odnos do reprezentance ni najboljši in to je bilo spet na dlani na sobotnem srečanju. Maltežani so dali vse od sebe, borili so se kot levi, preplačani azzurri pa so igrali nejevoljno, brezglavo. In da je izkušeni Franco Baresi z roko neumno zaustavil žogo v kazenskem prostora, jasno kaže, s kakšnim pristopom se je (in ne samo on) lotil tega srečanja. Italijanski časopisi tudi obtožujejo azzurre, da z reprezentanco ne tvegajo svojih dragocenih nog na takih tekmah, kjer ni mamljivih finančnih spodbud. Verjetno pa je eden od vzrokov slabe igre azzurrov proti Malti tudi ta, da nekdanjih slabih ekip na evropski sceni ni in da tudi italijanski nogometaši niso ravno taki asi, čeprav je italijansko prvenstvo najboljše na svetu (v le-tem pa glavno breme skoraj v vseh ekipah nosijo tujci). Kaj pa o vsej zadevi meni sam Sacchi? »Na srečanju z Malto smo vsekakor napravili korak nazaj, vseeno pa menim, da tudi to srečanje ni bilo zaman. Bilo je predvsem dobra šola za naprej. Takih napak absolutno ne smemo veC ponoviti in predvsem te ne, da smo stopili na igrišče preveč prepričani o lahki zmagi. Vsako podcenjevanje se v nogometu in sploh v športu bridko mašCuje in to se je zgodilo tudi v soboto na Malti. Kako naprej? Moral bom nekaj spremeniti, toda ne pričakujte bistvenih sprememb v igri in v postavi. Skupina igralcev je ta in s tem izborom nogometašev mislim tudi nadaljevati z delom. Le s temeljitim delom bomo namreč dosegli svoj cilj, stitev na SP.« uvr- NOVICE Presenečenje v Finalu BELJAK - Na finalnem turnirju Četverice Alpske lige 1992 je prišlo do velikega presenečenja, saj je ekipa HC Alleghe Tegola Canadese v polfinalnem srečanju premagala HC milano Mediolanum Lions Gladko z 8:3. Končni vrstni red: Alleghe, Bolzano, BIG Beljak, Milano. Faldo prepričljivo najboljši MONTEGO BAY - Nick Faldo je z zmago na Ma-stersu na Jamajki še enkrat dokazal, da je najboljši golfer na svetu. Do sedme turnirske zmage v sezoni 1992 je prišel po zmagi na dodatni luknji, ko je bil boljši od Avstralca Grega Normana. Faldo je na tako na najlepši in najprepričljivejši način končal najuspešenejše leto v karijeri. Lestvica najboljših: l.Nick Faldo, 2.Fred Couples, 3.lan Woo-snam, 4.Jose Maria Olazabal, 5.Greg Norman, S.Bernhard Langer, 7.John Cook, 8.Nick Priče, g.Paul Azinger, lO.Davis Love. Zagrebčani uspešnejši od Triglava in Kopra ZAGREB - Konec tedna so bile na bazenu Med-vešCaka v Zagrebu odigrane tri tekme za pokal Alpe Adria. Rezultati: MedvešCak - Triglav 12:9, Triglav - Koper 9:3, MedvešCak - Koper 21:5.(M.R) V Nemčiji veliko število »tujih« športnikov BONN - Tako v športu kot v drugih aktivnostih imajo tujci v Nemčiji pomembno vlogo. V raznih športnih disciplinah je kar 426 športnikov, ki nastopajo v nemških društvih, kar je skoraj ena petina vseh »uglednih« tekmovalcev. Najštevilnejši so v hokeju na ledu (kar 37 %) in tudi v nogometu nastopa kar 54 profesionalcev iz 27 držav, kar je 14, 3 %. NajveC je Dancev (8), sledijo Rusi (5), Čehoslovaki, Hrvatje, Avstrijci in Poljaki (po 3). V nemškem prvenstvu nastopajo celo nogometaši iz Nove Zelandije, Južne Koreje, ZDA in Avstralije. Uspešen nastop mladega Danijela Užnika CELOVEC - Mladi Danijel Užnik, elan športnega društva Šentjanž v Rožu, je uspešno štartal v novo smučarsko sezono na Koroškem. Na tekmovanju najboljših koroških mladincev in mladink na Emberger Alm na zgornjem Koroškem je v skupini mladincev I slavil prepričljivo zmago. Tekmovanje šteje za deželni pokal šolarjev, za pokal industrij cev in za deželni pokal Fischer. Zelo uspešni so bili tudi mladinski tekmovalci športnega kluba Peca (Pliberk): Kerstin Markitz je zmagala v skupini šolarke I, Aleksandra Pemath pa pri mladinkah I. NOGOMET / PRIJATELJSKA TEKMA Privlačno srečanje Urugvaja z Nemčijo Nemci so v Montevideu slavili s 4:1 Naslov prvaka proslavili s hudimi incidenti BUENOS AIRES -Po enajstih letih je nogometna ekipa Boca juniors, ki jo zdaj trenira Urugvajec Oscar Ta-brez, osvojila argentinski naslov po prvem delu prvenstva. Toda osvojitev naslova je istočasno prinesla tudi noC norega veselja in hudih incidentov, ko je na tisoCe navijačev Boce poplavilo ulice argentinskega glavnega mesta in do jutra proslavljalo naslov. Do najhujših incidentov je prišlo na stadionu River Plate, kjer je drugi pretendent na naslov igral z Argen-tinos juniors. Policija je sporočila, da so zaradi nasilja aretirali 179 oseb, našteli pa so tudi številne ranjene, med katerimi je tudi približno trideset policistov. Kako huda je bila napetost, priča podatek, da so morali tekmo med River plate in Junior-si prekiniti, radijski reporter argentinskega državnega radia pa je tudi obtožil navijače Ri-verja, da so ga prisili, da je po radiu objavil vest, po kateri naj bi navijači Boce ubili štiriletnega fantka, kar je še dvignilo že tako visoko temperaturo na stadionu. ____________SUPERVELESLALOM ZA ŽENSKE / V LAKE LOUISEU V KANADI Nemka Seizingerjeva najhitrejša pred presenetljivo Lebedevo V skupnem seštevku za svetovni pokal vodi Avstrijka 1/1/achterjeva LAKE LOUISE - 1.11.56; 9. Merle (Fr) Nemka Katja Seizinger je 1.11.69; 10. Ertl (Nem) zmagovalka supervelesla- 1.11.80; 11. Kronberger loma za svetovni pokal v (Avs) 1.11.84; 12. Bour-Lake Louiseu v Kanadi, nissen in Zurbriggen (obe Za zmagovalko sta se uvr- Švica) 1.11.86; 14. Meier stili presenetljiva Rusinja (Nem) 1.11.97; 15. Loede-Tatjana Lebedeva in mel (Nor) 1.11.99. Nemka Regine Haeusl. V SVETOVNI POKAL -skupnem seštevku za sve- SKUPNO: 1. VVachter tovni pokal je v vodstvu (Avs) 311; 2. VViberg Avstrijka Anita VVachter, (Sve) 279; 3. Seizinger ki je na supergeju zasedla (Nem) 263; 4. Maier 247; osmo mesto, na skupni 5. Vogt (Nem) 184; 6. lestvici pa je za njo Sve- Merle (Fr) 173; 7. Eder dinja VVibergova, ki točke (Avs) 163; 8. Bournisen nabira predvsem v teh- 160; 9. Gutensohn 156; ničnih disciplinah. 10. Kronberger (Avs) 155; VRSTNI RED: 1. Sei- ...20. Bokal (Slo) 97. zinger (Nem) 1.10.93; SVETOVNI POKAL - 2. Lebedeva (Rus) 1.11.01; SUPERVELESLALOM; 1. 3. Heusl (Nem) 1.11.20; 4. Seizinger (Nem) 126; 2. Eder (Avs) 1.11.27; 5. Ge- Maier (Nem) 111; 3. Eder rety (ZDA) 1.11.29; 6. (Nem) 100; 4. Loedemel Lee-Gartner 1:11.38; 7. (Nor) 96; 5. VVachter Gerg-Leitner (Nem) (Avs) 92 ... Suhadolc 1.11.49; 8. VVachter (Avs) (Slo) 12. V SAINT MORITZU Zaradi težav z gležnjem Marca Van Basten pod nož SAINT MORITZ - Včeraj je kirurška ekipa profesorja Reneja Martija operirala desni gleženj Milanovega srednjega napadalca Marca Van Bastna. Kot so sporočili, je operacija popolnoma uspela, vendar pa bo moral Van Basten božične praznike preživeti v bolnišnici. Za operacijo so se namreč dogovorili že pred tednom dni, ponovni nastop holandskega šampiona na nogometnih igriščih pa je predviden Cez priblicno tri mesece. Srednjemu napadalcu Milana in nizozemske reprezentance so očistili sklep v desnem gležnju in odstranili koščke hrustanca. Van Bastnu je Rene Marti operiral isti gleženj že leta 1987, težave, zaradi katerih je bil potreben ponoven kirurški poseg, pa so se pojavile že pred Časom. Kot je znano, je Marco Van Basten predvčerajšnjim že tretjič prejel »zlato žogo« kot najboljši evropski nogometaš v letošnji sezoni. Nagrado podeljuje francoski športni tednik France Football, po Vab Bastnu pa so največ glasov prejeli še Bolgar Stojckov, Nizozemec Bergkamp in Nemec Haessler. GOLF in ZLATI žetoni na OPČINAH BOŽIC 92 od 15.10. do 31.12.1992 S I c Za vsakih 10.000 lir nakupa dobiš srečko žrebanja Božič ’92 KUPUJ PRI VČLANJENIH TRGOVINAH nagrada VW Golf 1800 cc nagrada 5.000.000.- lir v zlatih žetonih nagrada 3.000.000.- lir v zlatih žetonih nagrad po 1.000.000.- lir v zlatih žetonih Žrebanje bo 5. januarja 1993 CASSA RURALC CD ARTIGIANA*ORICINA HRANILNICA IN ROSD3ILNICA-ORONC 1. 2. 3. 10 ŠPORT Torek, 22. decembra 1992 odbojka - izidi MLADINCI/MLADINKE / PRI FANTIH KONEC PRVE FAZE PEČKI/DEKLICE / VARLJIVA VRSTNA REDA MLADINKE IZIDI 12. KOLA: Cus - Breg 3:1, Sgt - Bor Friu-lexport 1:3, Prevenire - Altura neodig., Sant’An-drea - Virtus 0:3, Koimpex ni igral. VRSTNI RED: Bor Friulexport 20, Koimpex 18, Altura Omse in Sgt 14, Virtus 10, Cus 6, Prevenire, Breg in SanfAndrea 4. PRIHODNJE KOLO: Koimpex - Prevenire, Altura - Sgt, Bor Friulexport - Cus, Breg -SanfAndrea. MLADINCI IZIDI 14. KOLA: Volley Club - SanfAndrea 3:2, Bor Frulani - Prevenire 1:3, Zaule Rabuiese -Nuova Pallavolo 0:3, Sloga - Pallavolo 1:3. KONČNI VRSTNI RED 1. FAZE: Pallavolo Trie-ste 28, Sloga 22, SanfAndrea 20, Volley club in Prevenire 14, Nuova Pallavolo 8, Zaule 6, Bor Furlani 0. (Prve Štiri ekipe sbodo v 2. fazi igrale za uvrstitve od 1. do 4. mesta, zadnje štiri pa za uvrstitve od 5. do 8. mesta) DEČKI IZIDI 7. KOLA: Cus Prevenire - Volley Club 1:3, Nuova Pallavolo - Bor Furlani 3:2, Rozzol - Pallavolo Trieste 0:3, Sloga ni igrala. VRSTNI RED: Sloga in Nuova Pallavolo Trieste 10, Bor Furlani 8, Volley Club 6, Pallavolo Trieste 4, Cus Prevenire 2, Rozzol -2. (Sloga in Vol-ley club imata tekmo manj) PRIHODNJE KOLO: Rozzol - Bor Furlani, Nuova Pallavolo - Volley club, Sloga - Cus Prevenire. DEKLICE IZIDI 6. KOLA: Virtus - Sokol 0:3, Club Altura -SanfAndrea 0:3, Bor Friulexport - Oma 3:0, Cus Prevenire - Ricreatori 3:0, Koimpex in Sgt nista igrala. IZIDI 7. KOLA: Oma - Sgt 3:0, Koimpex - Bor Friulexport 0:3, Sokol - Club Altura 3:0, Virtus -Cus Prevenire 3:2., SanfAndrea in Ricreatori nista igrala. VRSTNI RED: Bor Friulexport, Oma in Cus 10, Sokol 8, Koimpex in Ricreatori 6, Virtus 4, Sgt in SanfAndrea 2, Club Altura 0. PRIHODNJE KOLO: Club Altura - Virtus, Bor Friulexport - SanfAndrea, Sgt - Koimpex, Ricreatori - Oma, Cus in Sokol sta prosta. NARAŠČAJNIKI IZIDI 4. KOLA: Bor Furlani - Sloga 2:1, Nuova Pallavolo - Rozzol 0:3. VRSTNI RED: Bor Furlani in Sloga 7, Pallavolo Trieste in Rozzol 5, Nuova Pallavolo Trieste 0. (Sloga ima tekmo veC) PRIHODNJE KOLO (6.1): Rozzol - Bor Furlani, Nuova Pallavolo - Pallavolo. Sloga je prosta. NARAŠČAJNICE IZIDI 3. KOLA: Sgt - Virtus 0:3, Sokol - Cus 0:3, Altura - Oma 1:2, Pallavolo Trieste - Ricreatori 0:3, Kontovel - Sloga 1:2. IZIDI 4. KOLA: Ricreatori - Kontovel 3:0, Bor Friulexport - Pallavolo Trieste 3:0, Cus - Altura 2:1, Virtus - Sokol 1:2, Sloga - Sgt 3:0. VRSTNI RED: Koimpex in Cus 11, Ricreatori 9, Bor Friulexport 6, Oma 5, Kontovel in Virtus 4, Sokol in Altura 2, Sgt 0, Pallavolo -2. PRIHODNJE KOLO: Sokol - Sgt, Altura - Virtus, Pallavolo - Oma, Kontovel - Bor Friulexport, Ricreatori - Sloga, Cus je prost. Obvestila SD BREG vabi športnike, starše in simpatizerje na tradicionalno družabno srečanje, ki bo 23. t. m. ob 19. uri v dolinski občinski telovadnici. Vljudno vabljeni! SK DEVIN organizira 3., 10., 17. in 24. januarja prevoz in teCaj na snegu v Podkloštru (Arnoldstain). Za informacije in vpisovanje lahko telefonirate Skerku - 200236 ali SosiCu 220423. PK BOR obvešCa, da je prostih še nekaj mest v šoli plavanja za neplavalce starejše od 4 let ob torkih in petkih od 16. do 17. ure v bazenu pri Alturi. Vpisovanje ob delavnikih od 17. do 20. ure na tel. št. 51377. SD POLET organizira telovadbo za otroke v popoldanskih urah v pokritem prostoru na Poletovem kotalkališču v Repentabrski ulici. Vpisovanje in informacije na tel. 213420 ali pa od 10.00 do 12.30 na tel. 213403. Odslej bodo imele točke večjo težo Med dekleti brez sprememb (vodi Bor Friulexport) MLADINCI Prva faza je mimo, za naslov pa se bodo v drugi fazi pomerile prve štiri ekipe, zadnje štiri (med njimi Bor) pa bodo odigrale tolažilno prvenstvo. Favorit za zmago je Pallavolo Trieste, ki je tudi vdrugic premagal Slogo. A v drugi fazi bodo točke veliko bolj pomembne. Sloga - Pallavolo Trst 1:3 (15:12, 1:15, 11:15, 8:15) SLOGA: Germani, Gla-vina, Kralj, Micalessi, Mijot, Spetič, Stranj, Veljak, Volčič. Zadnja tekma s kvalifikacijskega dela prvenstva ni odločala veC o ničemer, saj so bili Tržačani že pred njo na prvem, slogaši pa na drugem mestu. Naši fantje tokrat niso zaigrali najbolje, zlasti pa je pešal sprejem. To je prišlo predvsem do izraza v drugem setu, ko so slogaši skoraj pasivno sprejemali pobudo nasprotnikov. V ostalih treh so se sicer borili, prvega tudi osvojili, vendar so gostje neprimerno manj grešili. V delno opravičilo lahko slogašem všteje-mo dejstvo, da se je med ogrevanjem poškodoval Samo Mijot, ki tako sploh ni mogel stopiti na igrišče. (Inka) Bor Furlani - Prevenire 1:3 (15:2, 1Ž:15, 11:15, 13:15) BOR FURLANI: Furla-nic, Domio, Šušteršič, Furlani, Pertot, Pieri, Smotlak, Cuk, Talotti. Mladinci Bora Furlani so sicer izgubili tekmo s Prevenire, vendar pa so prikazali najboljšo letošnjo igro. Izkazali so se v obrambi, bili so izredno požrtvovalni in so tudi dobro napadali, žal pa so jih pokopale nekatere nepotrebne napake v končnicah setov, kar jih je stalo konCne zmage. Povedati je treba, da je bila tekma za goste odločilna za uvrstitev v play-off. Mladi domačini so v prvem setu z zelo dobro igro in močnim servisom presenetili goste in gladko zmagali. Tudi v ostalih setih je bil začetek borovcev zelo spodbuden, vendar pa vodstva (10:6 v drugem in tretjem setu, ter celo 10:5 v četrtem) niso znali obdržati. Vedno se je zapletlo na koncu, ko je prišlo do nekaterih napak (zgrešeni servisi ali lahki napadi), kljub temu pa je treba fante za prikazano igro pohvaliti. MLADINKE Zadnje kolo v letu ni prineslo sprememb na vrstnem redu. Sgt - Bor Friulexport 1:3 (1:15,15:6,1:15,1:15) BOR FRIULEKPORT: Ažman, Vodopivec, Grego-ri, Flego, A. Faimann, Cal-ligaris, Guštini, Benevol. Rezultat je pravzaprav smešen. Res je, da se je večina borovk sredi noči vrnila s sobotnega tretje-ligaškega gostovanja, tekma mladink s SGT pa je bila na sporedu ob 9. uri zjutraj, vendar pa je poraz v drugem setu kljub temu absurden, posebno, Ce pogledamo na izide ostalih treh. CUS Prevenire - Breg 3:1 (15:13, 15:3, 11:15, 15:0) BREG: Bandi, Kosmač, Laurica, A. in S. Mauri, Metlika, Pettirosso, F.Sancin. M. Sancin. Mladinske Brega so v tem kolu igrale v gosteh. Tekmo so odigrale zelo nihajoče, kar je razvidno že iz delnih izidov. Skozi vso tekmo so imele težave s sprejemom nasprotnikovega servisa, tako da je bila naloga režiserja zelo otežkoCena. Kljub temu so v prvem in tretjem setu odigrale nekaj lepih žog, kar pa je bilo očitno premalo za konCni uspeh. (Sain) Premoč slogašev in borovk očitna Obe ekipi sto že premagali vse boljše tekmece Sokolovke se bližajo vrhu DEČKI Vodilni slogaši so v zadnjem kolu prvega dela 1. faze počivali, zato jih je na lestvici dohitela Nuova Pallavolo, ki je v tekmi za 2. mesto ugnala borovce. Toda slogaši so v resnici trdno v vodstvu, saj je dosedanji potek prvenstva pokazal, da jim po igri ni nihče dorasel. Nuova Pallavolo Trieste - Bor Furlani: 3:2 (13:15, 15:7, 11:15, 15:0, 15:11) FURLANI BOR: Furlanih, Domio, Šušteršič, Furlani, Pieri, Smotlak, Cuk, Talotti. Prav gotovo je bilo sobotno srečanje doslej najrazburljivejše. Borovci so zaceli s polno paro. Udarna šesterka je igrala kot uglašeni orkester. Vse akcije so bile uspešne, tako da so set prepričljivo dobili s ...16:13, kajti zapisnicar ni zapisal točke pri stanju 11:9 za Bor. Popolnoma drugačen je bil drugi set. Pri vodstvu 4:3 je prišlo do preobrata in od tu naprej plavi niso več reagirali in so brez odpora prepustili vso iniciativo nasprotniku. Udarna postava, ki je nastopila v tretjem setu, je ponovno dokazala svojo vrednost. Edini negativni moment je bila nerazumljivi menjava pri stanju 5:3 za borovce. Posebej velja omeniti Četrti set, ko so borovci zgrešili vse, kar je mogoče grešiti in neosvojitev niti ene točke je pravilno plačilo za prikazano igro. (M.S.) DEKLICE Razmerje moCi se je izkristaliziralo. Prvi vrhu so Friulexport, Oma in Cus, a plave so oba ta nasprotnika že gladko premagale. Koimpex - Bor Friu-lexport 0:3 (0:15, 6:15, 3:15) KOIMPEK: Ban, Criti, Grgič, Kalc, Kocjančič, Kufersin, Maruccelli, Novakovič, Tensi. BOR FRIULEKPORT: Pitacco, Flego, Vidali, Pernarčič, Sacca, Bezenšek, Mamolo, Gruden, Faiman, Dolhar, Zadnik. Derbi deklic so po predvidevanjih osvojile Borove odbojkarice, ki so neprimerno višje od slo-gašic, pa tudi veliko bolj izkušene, saj jih večina nastopa v D ali celo C-l ligi. Bile so zato nesporne favoritinje in so to svojo vlogo na igrišCu povsem opravičile, saj so svoje nasprotnice dobesedno nadigrale. Po samem srečanju je bil Slogih trener Mario Cač vidno razočaran. »Da smo slabši od borovk je bilo jasno že pred tekmo in zmage kajpak nisem pričakoval. Upal pa sem, da bodo moje igralke zaigrale bolje in bolj borbeno in da bomo lahko gledali vsaj zanimivo srečanje. (Inka) Virtus - Sokol 3:0 (15:11,15:11,15:5) SOKOL: Švara, Rade-tic, Semec, Visintin, Sosič, Antonie, Kobal, Udovič, Kralj, Peric, Brišček. Sokolove deklice se vračajo s petkovega gostovanja s prepričljivo zmago. Tekmo so odigrale brez večjih zapletov, saj so zelo dobro servirale in onemogočile nasprotniku, da bi uspešno gradil akcije. Izpeljale so tudi vrsto učinkovitih protinapadov, kar je nasprotnice spravilo na kolena. V 3. setu so zaigrale vse razpoložljive igralke in tako pripomogle k uspehu svoje ekipe. (Sain) Sokol - Club Altura 3:0 (15:9,15:4,15:10) SOKOL: Švara, Rade-tic, Semec, Visintin, Sosič, Antonič, Kobal, Udovič, Kralj, Peric, BrišCek. V soboto so sokolove mladinke v Nabrežini gostile povprečno ekipo, ki sameva na dnu lestvice. Kljub temu so se domačinke podale na igrišče brez podcenjevanja. Zmago so si priigrale predvsem z dobrimi servisi. Omeniti gre, da so se že od prvega seta dalje zvrstile na parketu vse igralke, ki so izkoristile priložnost, da se izkažejo. Ekipo čaka sedaj dolg odmor, saj bo stopila na igrišče šele v polovici januarja. (Sain) NARAŠČAJNIKI/NARAŠČAJNICE / NA 1. MAJU 2:1 ZA PLAVE Boru 1. derbi fantov Slogaši so v 3. setu že vodili s 6:0 - Med dekleti brez poraza še Bor in Slogo, ki ima že 4 zmage - Kontovelke vnovič proznih rok - Sokolu točki Do konca prvega dela tega prvenstva manjka le eno kolo. Prvo mesto si delita slovenski ekipi, a de faeto vodijo borovci, ki so prav v minulem kolu osvojili derbi, imajo pa tudi tekmo manj od slogašev. Vsekakor je to prvenstvo precej zanimivo. Ekip je res malo, razlika v kakovosti med njimi pa ni tako zelo velika. Bor Furlani - Sloga 2:1 (15:10,12:15,15:7) BOR FURLANI: Mauri, Bosari, Krmec, Jančar, Pussini, Savarin, Seppi. SLOGA: Drasic, Gre-gori, Grilanc, Milic, Montello, Pavletič, Peterlin, Rebecchi. Prvi slovenski derbi naraščajnikov je pripadel borovcem, ki ostajajo tako edina še nepremagana ekipa v skupini. Če- trtkovo srečanje je bilo zelo borbeno, obe ekipi pa sta pokazali izredno voljo in željo po zmagi. Borovci, ki so nastopili okrnjeni, so v prvem setu takoj povedli s 5:0 in nato s 13:3, ko so se slogaši prebudili in zaceli nizati točko za točko. Rezultat so znižali na 9:14, toda borovci so nato le zaključili set pri 15:10. V drugem setu se je položaj na igrišču spremenil. Obe ekipi sta igrali precej dobro, toda Sloga je visoko povedla in šele pri izidu 12:3 za goste so borovci reagirali, se približali na 12:14, nato pa prepustili set nasprotniku. Tudi tretji set se je zaCel v znamenju Sloge, ki je povedla s 6:0, toda z dobrim servisom je Bor Furlani spreobrnil potek tekme in slavil s 15.7. (Adriana Janežič) NARASCAJNICE Po štirih kolih so nepremagane še ekipe Sloge, Bora, Ricreatorija, Cusa in Oma, ki pa so odigrale različno število tekem in se med sabo, kajpak, še niso pomerila, zato je razmerje moCi še nejasno. Ricreatori - Kontovel 3:0 (15:5,15:13,15:12) KONTOVEL: Starec, Brezovec, Sossa, Ferluga, Kobau, Škrk, Rebula, Križman, Bogateč, Bezin, Briščak, Košuta. kot je že tradicija ima Ricreatori v tej kategoriji zelo dobro ekipo. Kontovelke so v prvem setu igrale res slabo, v ostalih dveh pa so bile stalno v vodstvu (v drugem celo s 13:9), a jim je v končnici zmanjkalo moCi. Tekmo je pogojevalo tudi zelo slabo, predvsem nedosledno sojenje. Virtus - Sokol 1:2 (10:15, 2:15,15:11) SOKOL: Udovič, E. in L. Legiša, Hrovatin, Rebula, Sanna, Švara, Tuta, Kosmina. Tekma ni bila posebno zanimiva, saj so sokolovke zmagale predvsem zato, ker so pri serviranju naredile manj napak od nasprotnic. Zaradi neizkušenosti in treme (dekleta letos prvič igrajo »zares«) sokolovke še ne pokažejo vsega, kar so se naučile. Sloga - Sgt 3:0 (15:9, 15:11,16:14) SLOGA: D’Agostini, Ferluga, Furlan, Grgič, Hrovatin, Kete, Milic, PavatiC, Sossi, Štor, Stranj, Žagar. Najmlajše slogašice so tudi tokrat zmagale in so tako na prvem mestu na lestvici. Vendar smo lahko zadovoljni le z osvojenima točkama, ne pa s prikazano igro tega-kola. Nasprotnice so bile absolutno slabše od naših igralk, ki pa so si dovolile preveč nepotrebnih napak. (Inka) Bor Friulexport - Pallavolo 3:0 brez boja Ena od šestih nasprotnikovih igralk je bila brez osebne izkaznice, zato je sodnica ekipi Pallavolo preprečila nastop, borovke so tako zmagale brez boja.. Ekipi sta se pomerili prijateljsko in plave so brez težav zmagale s 3:0. mmrn. i v >-1 r i [ f Tl 4 | ! . i ! ■il S V derbiju na Opčinah so borovke nadigrale Slogo, no lestvici pa še naprej vodijo brez poraza (Foto Ferrari) ROLKANJE / ZAKLJUČNI VEČER V KRI2U JAMARSTVO / PREDAVANJE PRI KRAŠKIH KRTIH IZ DOBERDOBA,, Pri Mladini Resco proslavili zelo uspešno sezono Od nedeljo do 4. januarja bodo Mladinini rolkarji na pripravah v Cerknem - Zimska vadba v telovadnici V kriškem domu Albert Sirk so imeli elani rolkar -skega odseka Mladine Resco svoj zaključni večer (na sliki), na katerem so obudili spomin na zelo uspešno tekmovalno sezono, ki je društvu med drugim prineslo ekipno zmago na Pokalu Italiji v mladinskih kategorijah in posamično zmago Mateje Bogateč, ki je bila tudi državna prvakinja v reber med mlajšimi cici-bankami. Članom je spregovoril Boris Bogateč, ki je vsem tekmovalcem izročil tudi diplomo, Aleksander Strajn pa je v imenu pokrovitelja Resca nagradil tekmovalce še s praktičnim darilom. ZSSDI je zastopal Livio Valencie. Od nedelje, 27. decembra do 4. januarja bodo elani Mladine Resco na zimovanju v Cerknem, od koder se bodo podajali tudi na Cmi vrh, kjer bodo vadili na tekaških smuCeh pod vodstvom Jožka Rupnika. Ob sredah v kriškem vrtcu ter ob petkih v repenski telovadnici (od 18. do 19. me ža najmlajše, od 19. do 20. me za mladince) bo medtem tudi po novem letu potekala redna zimska telovadba odseka, na katero so vabljeni tudi novinci. Skrivnosti vodnih tokov Posočja Razkril jih je geograf, jamar in inšpektor za varstvo naravne dediščine Danjel Rojšek Pred nedavnim so člani jamarskega društva Kraški krti v Doberdobu priredili zanimiv jamarski večer s predavanjem in diapozitivi. Gost večera je bil Danjel Rojšek, geograf, jamar, gornik, inšpektor za varstvo naravne dediščine. Rojšek je tudi avtor zanimive knjige - vodnika Naravne znamenitosti Posočja, ki je izšla pili Državni Založbi Slovenije leta 1991. Gre za izredno zanimivo publikacijo. V uvodu h knjigi je Rojšek napisal, da se je mesnicil njegov cilj in da je gradivo za knjigo zbiral sedem let Marko Jarc na Zavodu za varstvo narave in kulturne dediščine v Novi Gorici. Petkov večer z Rojškom je uvedel predsednik Kraških krtov Stanko Kosič, ki je na kratko predstavil predavatelja. Predavatelj je prikazal malo ali sploh neznane geološke in druge značilnosti v Posočju, posebno pozornost pa je namenil vodnim tokovom in delovanju voda. Med drugim je prikazal v prerezu slap Boka pri Bovcu, prikazal kako se ugreza in kako priteka iz gore. S tem pojavom se ukvarja specialistična veja jamarskega potapljaštva, ki je že prodrla v podzemsko strugo Boke, vendar ima pred seboj tudi precejšnje objektivne težave, predvsem s sifonom, ki izgine v zemljo. Danjel Rojšek je tudi posegel na področje gla-ciologije in razložil, kako je nekoč ledenik pokrival Soško dolino in kako jo je v teku časa formiral. Predavanje je zaključil z nekaterimi zanimivimi diapozitivi o protofavn1, ki v nekaterih specific' nih primerih ostaja §e velika skrivnost in hkra velika uganka za palec11 tologe. Diapozitivi so bili skop pripomoček, ker J knjiga mnogo bolj p°P°* na in je polna najrazU nejših zemljevidov. , Na koncu je Ro)$e izrazil željo, naj bi v° nik služil za spoze ^ vanje novih kra)ey *j-kot priročnik za odkr vanje neznanega. Ve je bil dobro obiskanj prisotni pa so se tu strinjali, da je bil izre no zanimiv. PRIREDITVE Torek; 22. decembra 1992 Slovenija LJUBLJANA DRAMA SNG LJUBLJANA DANES: ob 15. uri (zaključena) J. B. P. Mo-liere: Svatba po sili. Informacije in rezervacije na tel. 061/221-511. OPERA SNG LJUBLJANA DANES: ob 19. uri Offenbach: Hoffmanove pripovedke. Blagajna je odprta med 11. in 13. uro in od 16. do 19. ure, rezervacije na tel. 331-950 samo med 9. in 11. uro. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO DANES: ob 19.30 uri (za abonma Mladinski 2) E. Flisar: Kaj pa Leonardo? Tel. 061/ 210-852. MALA SCENA MGL DANES: ob 18.00 uri (zaključena) Ž.Petan: Don Juan in Leporella. MARIBOR SNG DRAMA JUTRI: ob 20. uri (za red Drama in Univerza) G. Buchner: Vojcek. Informacije na tel. 062/211-461. AJDOVŠČINA DANES: ob 9. in 11. uri A. GoljevSCek: Čudežni kamen. Ob 19. uri gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice s predstavo R. Marinkovič: Glorija. Informacije na tel. 065/25-326. KRANJ DANES: ob 9., 10.30 in 12. uri (zaključene predstave) Milan Dekleva: Mi se ne damo. Informacije na tel. 064/222-681. POSTOJNA DANES: ob 20.30 uri gostovanje SNG Maribor, Kabaret XX. stoletja, avtorski projekt Vite Mavric- RuiC: F. Milčinski, Ne smejte se, umrl je klovn. Furlanija-Julijska krajina TRST KULTURNI DOM GLEDALIŠČE ROSSETTI Stalno gledališče FJK DANES: ob 16.30 bo na sporedu predstava s Podreccovimi lutkami. Predstava izven abonmaja. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in v gledališču Rossetti. Ponovitve 23., 24. in 26. t. m. ob 16.30. Brezplačna vstopnina za otroke do 6. leta starosti. DVORANA TRIPCOVICH DANES: ob 20.30 (red F) koncert orkestra in zbora gledališča Verdi pod vodstvom Carla Mellesa. Solisti Tiziana Sojat, Helga Miiller Molinari, Etienne Dupre in Robert Holzer. Ponovitev v sredo, 23. t. m., ob 20.30 (red E). GLEDALIŠČE CRISTALLO DANES: ob 16.30 Carpinteri & Faraguna -Due paia di calze di seta di Vienna v izvedbi La Contrada. Režija Francesco Macedonio. Nastopajo Ariella Reggio, Mimmo Lo Vecchio, Orazio Bobbio. Zadnja ponovitev v sredo, 23. t. m., ob 20.30. GORICA GLEDALIŠČE VERDI Ul. Garibaldi 4 DANES: ob 20.30: B. Slade, Ob letu osorej. Gostovanje Cankarjevega doma iz Ljubljane. Informacije v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass 20) tel.: (0481) 33288. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE DANES: ob 20.30 gostovanje gledališča iz Sardinije z delom A. Brofferia »II Vampiro«. Režija Beppe Navello. ČEDAD GLEDALIŠČE RISTORI DANES: ob 20.30, Pierre Chesnot - L’inquili-na del piano di sopra. Izvajajo gledališki skupini La Pro.Sa in Teatro. Režija Gianfranco De Bosio. Nastopajo Lia Tanzi in Giuseppe Pam-bieri. Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM V PRIHODNJIH DNEH: 25. t. m. ob 18. uri (Gallusova dvorana) Božični koncert z orkestrom Slovenske filharmonije. Vstopnina je 400 m 250 SIT. Informacije na tel. 061/222-815. KLUBK4 DANES: ob 22. uri XMAS/ Vročica Rock’n’rolla. Tel. 061/113-282. Furlanija-Julijska krajina TRSI gledališče rossetti v PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 27. t. m., n 21. uri XIV Festival tržaške pesmi. Festival rganizira Fulvio Marion pod pokroviteljstvom 2aske občine, tržaške pokrajine, LetoviSčarske p.nove, Stalnega gledališča FJK, dnevnika II iccolo in Insiel Spa. Izkupiček je namenjen r^ženju AIRC (Italijanska ustanova za rakasta „ °1e.nia). Na festivalu bosta nastopila tudi an-ttjbla Happy Day in Lojze Furlan. NAPOVEDUJEMO: v ponedeljek, 11. ja-c aria 1993 °b 20.30 koncert Tržaškega kon-riejl^e8a društva. Nastopil bo Michele Campa- 8°rija- ^anuaria 1993 koncert Francesca De Greti J~6, *n 28. marca musical My fair lady s San-ar°toMassiminijem; ■ m 30. aprila koncert Giorgia Gaberja. ^PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 28. t. cogL b 20.30 bo v Stivanski cerkvi koncert fran-rirn p Pianistke Christelle Holleville. Na progra-tiitj, ^innven, Liszt, Debussy, Chopin in Albe-j °ncert organizira Glasbena Sola Punto izku_- e *z Sesljana s podporo Dežele FJK, AcfTrTak večera pa je namenjen Združenju N. Vstop prost. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE NAPOVEDUJEMO: v sredo, 13. januarja 1993, ob 20.30 koncert orkestra Radiotelevizije Slovenije pod vodstvom Antona Nanuta, pianist Fran-cois Joel Thiollier. Na programu Rimskij-Kor-sakov, Prokofiev, Snitke, Skrjabin. Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES: ob 20. uri (Linhartova dvorana) Ar-sen in Rade. Večer s pesnikom in kantavtorjem Arsenom Dedičem in igralcem Radetom Ser-bedžijem. Sodeluje pianist Jure Ivanušič. Vstopnina je 500 SIT. Informacije na tel. 061/222-815. FESTIVAL LJUBLJANA Križevniska cerkev - do 23. t. m. med 11. in 13. ter med 15. in 18. uro organizirano vodstvo po razstavi jaslic. Vsak dan ob 17. uri nastopajo gojenci glasbene Sole Moste - Polje. Vstop prost. Pred magistratom - do 23. t. m. od 18. do 19. ure Potujoči Čarodej z bobnarjem. Nastopata Miran Canak in Boštjan Gradišek. KUD FRANCE PREŠEREN DANES: ob 20. uri bo otvoritev razstave instalacij Nataše Prosenc z naslovom Prosti pad. JUTRI: ob 21. uri bo ponovno na ogled historični modni spektakel Diamonds are Girls Best Friends Neve Faninger, Mojce Dreu in Janete Čoh. Vstopnina je 400 SIT, za študente 200 SIT. Tel. 061/332-288, 210-491. FILOZOFSKA FAKULTETA DANES: ob 19.30 uri (predavalnica 18, pritličje) pričetek cikla predavanja Študentske sekcije Ljubljanskega geografskega društva s potopisnim predavanjem Igorja Fabjana: Indonezija-dežela tisočerih otokov. Ob 19. uri predavanje zagrebškega profesorja Milorada Pupovaca, v okviru Humanističnega simpozija. BOVEC HOTEL ALP Do 26. t. m. poteka festival Folkest 92 (zimski del novega festivala etno glasbe) s projekcijo video filmov o preteklih festivalih. Informacije in rezervacije: Turistično društvo Bovec, tel. 065/86-332. Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM JUTRI: ob 15. uri (Štihova dvorana) TrnjulCica - lutkovni balet Freyer teatra. Do 30. t. m. bo vsak dan od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00 ure v Valvazorjevem prehodu potekal praznični Ziv-žav z igralnico, kjer bodo otroci pod strokovnim vodstvom sestavljali kocke, z razstavo otroške in mladinske literature Mladinske knjige, s slaščicami slaščičarne Bisk-vitek in frizerstvom Frkolin. Ob 10. uri (dvorana Vl-2) risani film Potovanje v Melonijo. Ob 17. uri (dvorana Vl-2) Neca Falk z Mačjo godbo. Od 17. do 19. ure (Valvazorjev prehod) Frizerstvo Frkolin V PRIHODNJIH DNEH: 24. t. m. ob 14. uri in 25. t. m. ob 15. uri (Kosovelova dvorana) J. Haydn: Pogorela hiša, lutkovna opera. 25. t. m. in 26. t.m. ob 11.uri, 27. t. m. ob 16. uri in 28. t. m. ob 14.uri (Štihova dvorana) Trnjulčica - lutkovni balet Freyer teatra. Informacije na Tel.: 061/222-815. OPERA IN BALET SNG DANES: ob 10. in 12. uri Cipci: Sneguljčica. Informacije na tel. 061/331-950. LUTKOVNO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 25. t. m. ob 19. uri (za izven) Svetlana Makarovič: Gal med lutkami. Vsak dan od 24. do 28. decembra ob 17.30 uri (Krekov trg) Novoletne lutkovne igr arije. 28., 29. in 30. t. m. ob 18.30 uri sprevod dedka Mraza - od Lutkovnega gledališča do Prešernovega trga. Dedek Mraz vabi vse otroke, naj se pridružijo njegovemu spremstvu. Napravijo se lahko v karkoli hočejo - živalice, pravljična bitja; ali pa ostanejo kar takšni kot so. Informacije na tel. 061/314-789, 314-966. šentjakobsko gledališče DANES: ob 18.00 uri (zaključeno) Suha-dolcan-Ovsec: Medvedek na obisku. Informacije na tel. 061/312-860. KOPER GLEDALIŠČE JUTRI: ob 10,00, 11.30 in 17. uri - Andersenova pravljica: Cesarjeva nova oblačila, v izvedbi SSG iz Trsta. V PRIHODNJIH DNEH: 24. t. m. ob 10.00 in 11.30 - ponovitev Andersenove pravljice: Cesarjeva nova oblačila. Informacije na tel. 066/21-287. PORTOROŽ AVDITORIJ DANES: ob 17.00 uri se bo otrokom predstavili Baletna plesna skupina in akrobatska plesna skupina Flip. AJDOVŠČINA KULTURNI DOM DANES: ob 9. in 11. uri A. GoljevSCek: Čudežni kamen. Gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. Slovenija LJUBLJANA GLEDALIŠČE CANKARJEV DOM 28. in 29. decembra romantični balet Adolpha Adama Giselle v izvedbi SNG Opera in balet. Gallusova dvorana. Vstopnice 750 in 550 SIT, študentje 200 SIT. 31. decembra Leticija in Luštrek v Štihovi dvorani. Vstopnice 800 SIT. Prijave na tel. 061/222-815. DRAMA SNG 31. t. m. ob 19. uri J. B. P. Moliere: Svatba po sili (za izven - konto). Nekaj vstopnic je Se na voljo. 1.1. m. ob 19.uri (Mala drama) Woody Al-len: Zaigraj še enkrat, Sam (za izven - konto). Nekaj vstopnic je Se na voljo. Tel. 061/221-511. OPERA SNG 30. in 31. t. m. ob 19. uri Strauss: Netopir. Tel. 061/331-950. MARIBOR SNG OPERA IN BALET 25. t. m. P.I.Cajkovski: Hrestač. Neposredni televizijski prenos. GLASBA LJUBLJANA CANKARJEV DOM 25. decembra ob 18. uri Božični koncert z orkestrom Slovenske filharmonije v Gallusovi dvorani. Vstopnice 400 in 250 SIT. 31. decembra ob 20. uri Silvestrski koncert: The Classic Buskers (Velika Britanija) in Witz Orchestra (Italija). Gallusova dvorana, vstopnice 1000 in 800 SIT. 1. januarja 1993 ob 18. uri Novoletni koncert Orkestra Slovenske filharmonije (Gallusova dvorana). Dirigent: Tadeusz Wojciechowski; solist: An drže j Ratusinski, klavir. Program: Enescu, Chopin, Chabrier, de Falla, Loevve, Gershvvin, Bernstein. Vstopnice 800 in 650 SIT. Prijave na tel. 061/222-815. MARIBOR KAZINSKA DVORANA 23. in 25. t. m. NajlepSe božične pesmi - solisti in zbor mariborske opere bodo predstavil izi-bor najlepših božičnih pesmi tujih narodov. Od včeraj je v ljubljanski Mestni galeriji odprta redna študijska razstava slušateljev Akademije za likovno umetnost. V izboru, ki so ga pripravili profesorji, je tudi izdelek Mihaele Ciuha iz 3. letnika kiparstva (na zgornji sliki). Slovenija LJUBLJANA GALERIJA STOPNIŠČE Do 13. 1. je na ogled razstava fotografij Nade Žgank »Katar o Rom«, in veCer ciganske glasbe. Galerija je odprta vsak delovnik od 8. do 4. zjutraj. Informacije na tel. 061/313-926. NARODNA GALERIJA Do 31. decembra je odprta razstava Metamorfoze. Razstava otroških glinastih kipcev, ki so nastali po vzgledu gotske plastike iz stalne zbirke Narodne galerije. Galerija je odprta od torka do sobote od 10. do 18., v nedeljo pa od 10. do 13. ure. Vstopnina je 100 SIT, za študente, dijake in upokojence 60 SIT, za uCence v skupinah pa 30 SIT. Informacije na tel. 061/219-716. GALERIJA NA MESTNEM TRGU Na ogled je razstava Podobe ljubljanskih meščanov. Galerija je odprta od 10. do 13. ure in od 16. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 13. ure, ob ponedeljkih zaprta. MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER Do 17. januarja je na ogled pregledne razstave grafik Andreja Jemca (vec kot 100 grafik, ki jih je umetnik ustvaril v letih 1961 -1992). Tel. 061/319-752. GALERIJA CD Na ogled je razstava Carin-zia/Venezia, Topografia Supe-riore, avstrijskega slikarja in grafika Amulfa Rainerja. Razstava je odprta vsak dan, od 12.00 do 20.00 ure, v nedeljo od 15.00 do 18.00 ure. Vstopnina 100 SIT, za študente 50 SIT. Informacije na tel. 061/222-815. JELOVŠKOV LIKOVNI SALON Na ogled je prodajna razstava unikatnega nakita (Jure Kodre), starih idrijskih Čipk (Barbara Kobal), adventnih vencev cvetličarne ELI in lepih starih kotnih vitrin (Janko Mlakar). KULTURNI DOM ŠPANSKI BORCI Do 6. januarja je na ogled razstava slik Stefana Horvata. Informacije na tel. 061/448-920. GALERIJA PIC LEK Do 30. t. m. je na ogled razstava del slikarja Konstantina- Kostje Viranta. Razstavišče je odprto vsak dan, tudi v soboto in nedeljo, od 15.00 do 19.00 ure. Vstopnine ni. Informacije na tel. 061/182-161. GALERIJA COMMERCE Do 8. januarja je na ogled razstava slik in risb Mateja MetlikoviCa. Razstavišče je odprto vsak delovnik od 9.00 do 19.00 ure, ob sobotah do 13.00 ure. Informacije na tel. 061/122-241. JAKOPIČEVA GALERIJA Do 5. januarja je na ogled razstava Mesto v topografskem kontekstu. Galerija je odprta od 10. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure, v ponedeljkih in praznikih zaprto. Informacije na tel. 061/223-340. KNJIŽNICA SISKA Do konca decembra bo na ogled razstava 19 slik slikarja Marjana Motoha z naslovom Tretje oko. Vstopnine ni. GALERIJA INSULA Na ogled je razstava risb Vladimirja Makuca. Galerija je odprta od 10. do 13. me in od 16. do 19. ure, v soboto in nedeljo zaprto. Vstopnine ni. Tel. 061/221-794. GALERIJA KRKA Do 6. januarja je na ogled razstava slik akademskega slikarja Mireta Cetina. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel.: 061/114-333. ARHITEKTURNA GALERIJA DESSA Do 13. januarja je na ogled razstava Ingrid in Yorga Mayrja (poslovilna dvorana na Zidovskem pokopališču v Gradcu). Galerija je odprta med 10. in 15. uro, ob sobotah in nedeljah je zaprta. Tel.: 061/216-010. GALERIJA ILIRIJA VE-DROG Do 24. t. m. bo na ogled razstava Retrospektiva slikarjev z bivšega jugoslovanskega prostora. GALERIJA KOMPAS Na ogled je razstava grafik Bojana Klančarja - Podobe Cerkniškega jezera. KUD FRANCE PREŠEREN DANES: ob 20.00 uri otvoritev razstave video instalacij Nataše Prosenc z naslovom Prosti pad. VODNIKOVA DOMAČIJA Do 31. t. m. je na ogled razstava olj Poldeta Miheliča. Ga- lerija je odprta od 10. do 14. ure ter od 16. do 19. me, v nedeljo med 10. in 13. uro. Ob ponedeljkih in praznikih je zaprta. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE- CEKINOV GRAD Do konca decembra je odprta razstava slik iz zgodnjega opusa Doreta KlemenCiC-Maja. Odprto vse dni, razen ponedeljka, med 10. in 18. uro. Informacije: tel 061/323-968. KULTURNO INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE Odprta je razstava Tam v Ljubljan’ci so pa take, ki imajo rincke zlate...- 6000 let nakita v arheoloških obdobjih Ljubljane. Razstavo je pripravil Mestni muzej Ljubljana. EDCO Do 31. decembra bo odprta prodajna razstava iz programa ERGO. Vsi razstavljeni izdelki bodo pri nas prvič naprodaj. Razstava je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, od 10.00 do 18.00 ure. ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE Do 31. decembra je na ogled razstava Trajnost papirja. Predstavitev papirja kot nosilca kulturne dediščine. Arhiv je odprt od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro. Vstopnine ni. Informacije: tel. 061/151-222. NARODNI MUZEJ LJUBLJANA Na ogled je razstava z naslovom »Kelti na Celjskem«. Gostovanje Pokrajinskega muzeja iz Celja. MARIBOR RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ Na ogled je razstava slik in instalacij Ota Rimela. MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE Do 23. t. m. bo na ogled razstava Maribor skozi Cas - na razglednicah in predmetih. Muzej je odprt vsak dan med 8. in 18. uro ter v soboto med 9. in 12. uro. Tel. 062/211-671. FOTOGALERIJA STOLP Na ogled je razstava fotografij Božidarja Dolenca. Galerija je odprta v torek in Četrtek od 18. do 20. ure, v sredo in petek od 17. do 19. ure, ter v soboto od 10. do 12. me. CELJE STARA GROFIJA Na ogled je razstava Staro steklo in keramika s celjskega področja, ki sta jo pripravila Štajerski center za umetniško steklo in Muzej stekla Barnba-ch. GALERIJA IZBA Do 24. t. m. bo na ogled razstava del oblikovalca Oskarja Kogoja. Ustvarjalec se prvikrat s širšim opusom predstavlja v Celju. LIKOVNI SALON CELJE Do 10. januarja bo na ogled razstava Sledi narave in izročila v sodobnem oblikovanju. Prispevek oblikovalca Oskarja Kogoja. Razstava je bila slovenski prispevek na XVIII. milanskem trienalu, spomladi 1992. KOPER GALERIJA LOŽA Do 10. januarja bo na ogled razstava grafičnih del Alberta Burrija z naslovom Dvojni trompe-l’oeil. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 12. ter med 17. in 19. mo, v nedeljo od 10. do 12. ure, v ponedeljek zaprto. Tel. 066/73-573. PIRAN MESTNA GALERIJA Do začetka januarja bo na ugled arhitekturna razstava. Vstopnine ni. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 12. uro ter med 17. in 19. uro, v nedeljo od 10. do 12. ure, v ponedeljek zaprto. Tel. 066/73-573. GALERIJA SV. DONAT Na ogled je razstava del Janeza Boljke. PORTOROŽ GALERIJA NORINA Na ogled je razstava slik Milene Stepančič. IZOLA GALERIJA INSULA Na ogled je razs'tava grafik in slik akademskega slikarja in kiparja Erika Lovka. GALERIJA ALGA Na ogled je prodajna razstava drobnih okrasnih predmetov skupine umetnikov iz Grožnjana. POSTOJNA GALERIJA POD KLANCEM Na ogled je razstava akvarelov Mire LiCen Krampotič. NOVA GORICA PRODAJALNA NARODNE UMETNOSTI Do 31. t. m. bo na ogled razstava akvarelov Enverja Kaljanca in grafik Staneta Jagodica. LIKOVNA VITRINA V decembru je na ogled novoletna razstava, na kateri sodelujejo S. Putrih s keramiko, F. Golob s slikami in B. Putrih s skulptmami. SLIKARSKA HIŠA ŠMARTNO Na ogled je prodajna razstava slikarja Franca Goloba iz cikla Hvalnica Goriškim Brdom. POKRAJINSKI ARHIV Na ogled je razstava fotografij Mojmirja Maraža. Arhiv je odprt od 10. do 19. ure. LIKOVNA VITRINA ZAVAROVALNICE TRIGLAV Na ogled je razstava keramike Pine Putrih in likovnih del Franca Goloba KANAL SPOMINSKA SOBA MARIJA KOGOJA Na ogled je razstava, posvečena 100-letnici rojstva muzealca, arhivista in pesnika Ludvika Zorzuta ter originalne skladbe Vinka Vodopivca. SOLKAN OSNOVNA SOLA Na ogled je razstava Zmaga Posega oblikovanje v glini. VILA BARTOLOMEI Na ogled je etnološka razstava Skedenj ska krušarica. SEŽANA KULTURNI CENTER SREČKA KOSOVEL Na ogled je razstava slik slikarja Jožeta Tisnikarja. Tel. 067/72-292. KOMENDA GALERIJA ZALA Do 9. januarja bo na ogled razstava akademskega slikarja Dušana Lipovca. Informacije na tel: 061/841-204. GALERIJA TORBANDE-NA Ul. Tor Bandena 1 Do konca decembra je na ogled razstava risb, grafik in skulptur sodobnih umetnikov. Razstavljena so dela Chagalla, Mascherinija, De Chirica Zigai-ne in še nešteto drugih znanih slikarjev. Razstavo si lahko ogledate od ponedeljka do sobote od 10. do 13. me in od 16. do 20. ure, ob nedeljah pa od 10. do 13. ure. MUZEJ REVOLTELLA-AVDITORIJ Odprta je razstava Andrzej Pagovvski - poljski gledališki in kinematografski letaki. Razstavo prireja tržaška občina v sodelovanju z Odbomištvom za kulturo Muzeja Revoltella, Združenjem Alpe Adria Cine-ma in La Cappella Under-ground. GALERIJA MINERVA Ul. S. Michele 5 in 8 Se danes in jutri razstavlja akvarele Gianni Mutton. Razstavo si lahko ogledate od 10.30 do 12.30 in od 16. do 19.30. GALERIJA STUDIO TOMMASEO Ul. del Monte 2/1 Do 10. januarja 1993 je odprta je razstava v poklon Zoranu Kržišniku. Razstavljali bodo Mirsad Berber, Janez Bernik, Jagoda Buic, Jože Ciuha, Andrej Jemec, Adriana Maraž, Vladimir Velickovic in Lojze Spacal. Razstavo si lahko ogledate od torka do sobote od 17. do 20. me. LJUDSKA KNJIŽNICA Ul. del Teatro Romano 17 Na ogled je bibliografska in dokumentarna razstava ob 100-letnici rojstva Alberta Spainija. KONTOVEL DRUŠTVENA GOSTILNA Do 10. januarja 1993 bo na ogled skupinska razstava 18 umetnikov. MILJE OBČINSKA RAZSTAVNA DVORANA Na ogled je razstava Daniele Frausin z naslovom Blues. KOČEVJE ČEDAD MUZEJ KOČEVJE Na ogled je razstava Boži-daja Jakca: Risbe z zasedanja Zbora odposlancev slovenskega naroda v KoCevju, 1. - 3. oktobra 1943. Razstava je posvečena 40. obletnici delovanja Muzeja Kočevje. JESENICE RAZSTAVNI SALON DOLIK Do konca leta je na ogled razstava likovnih del elanov Dolika. ŠKOFJA LOKA GALERIJA IVANA GROHARJA Na ogled je letna razstava Združenja umetnikov Škofja Loka. KRANJ CAFE GALERIJA PUNGERT Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa Petra Kozjeka. GALERIJA LEPA Do konca leta je v Galeriji prodajna razstava del gorenjskih likovnih umetnikov. MURSKA SOBOTA GALERIJA Do 18. januarja '93 bo na ogled 1. razstava del elanov Društva likovnih umetnikov Pommja in Prlekija.. JUTRI: 23. t. m. bo prodajna razstava podarjenih del Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije. Izkupiček od prodaje je namenjen novim orglam v soboški župnijski cerkvi. F-Jk TRST TK GALERIJA Ul. sv. Frančiška 20 Do 13. januarja 1993 je odprta razstava Rada Jagodica. Razstavo si lahko ogledate od torka do sobote od 8.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. PROSVETNI DOM -OPČINE KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI Se danes in jutri (od 16. do 19. ure) je odprta dokumentarna razstava Trst med vzhodom in zahodom - Politično življenje v Trstu in coni A Julijske krajine leta 1946. Razstavo sta organizirala Knjižnica Finko Tomažič in tovariši v sodelovanju z Arhivom republike Slovenije. MIRAMARSKI GRAD Zgodovinski muzej Na ogled je razstava »Načrti za Miramar». FILIALA BCTKB Ul. C. Alberto 17 Do 31. januarja 1993 razstavlja Zora Koren Skerk. SPETER BENEŠKA GALERIJA Na ogled je razstava risb za otroške knjige mlade beneške ilustratorke Luise Tomasetig. Razstava je odprta vsak dan, razen nedelje od 17. do 19. me. Koroška CELOVEC DEŽELNA GALERIJA Bmggasse 8 Do 31. januarja 1993 razstavlja Markuš Pernhart. MESTNA HIŠA Se danes in jutri razstavlja Franz Kaplenig. GALERIJA SLAMA Benediktiner Platz Do 14. januarja 1993 je na ogled božična razstava. Razstavljajo Tschachler, Plesch-berger, Dimhofer, Haas, Regru-benar in Fabaner. BELJAK DELAVSKA ZBORNICA Odprta je razstava Ludvviga VVallnerja. GALERIJA OB MESTNEM zrnu VVidmanngasse 30 Na ogled je razstava skulptur in plastik Franza VVavera olzanta. TINJE GALERIJA TINJE Do konca decembra razstavlja pastele in olja Karl PeCek. VELIKOVEC POSOJILNICA-BANK 2. Mai Strasse Do konca decembra je odprta razstava Jožeta Boschitza. BILČOVS POSOJILNICA - BANK Do 24. t. m. razstavlja Franz VViegele. PLIBERK POSOJILNICA - BANK Do 31. t. m. razstavlja keramike Nežika A. Novak. Alpe-Jadran MESTRE GALLERIA D’ARTE MODERNA S. GIORGIO Via Ca’ Savorgnan 12 Do 6. januarja 1993 so na ogled slike Lojzeta Spacala. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 10. do 12.30 in od 16. do 19.30, ob praznikih pa od 11. do 13. ure ter od 17. do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto RUBRIKE 22 Torek, 22. decembra 1992 Jure Sterk V naročju vetra & Ko gre za denar, so Španci neizprosni — Trgovina z belim i blagom še cveti Nadležni »pobiralci« Včeraj sem tu srečal kar številno ekipo neke nemške jadrnice. Na vprašanje, ki sem ga pogosto ponavljal, kdaj Spanci po radiu napovedujejo vreme, so mi odgovorili: »Poslušajte Deutsche VVelle. 6,075 Mhz od 17.10. do 17.15. « Prekleto, saj to sem tudi sam vedel, le spomniti bi se bilo treba. Pred dvema letoma sem namreč na Atlantiku za zabavo poslušal, kakšno vreme je bilo v Istri. Ko to pišem, se je dvignil dnevni veter. V recepciji so mi rekli, da piha z jugozahoda, z močjo kakšne 3. Ni ravno najugodnejše, zato bom počakal do večera, da se usmeri bolj s kopnega. »Tok ... tok ... tok ...«, nekdo potrka po barki. Prikaže se mornar, ki je ob prihodu pomagal privezovati mojo Neodvisno Slovenijo. »Ob dvanajstih vam poteče vaša pogodba. Boste odpluli?« Prekleto, v tej marini deluje, kot kaže, prav vse. »PoCakal bi, da se veter malo poleže, prespal pa ne bom. Le kakšno uro še potrebujem.« »Tu ste lahko največ do štirih, potem boste morali plačati!« je možakar neizprosen. No ja, bom pa odplul ob neugodnem vetru, vihar to res ni. Prva naslednja marina je že v kraju Calpe, kakih 5 milj daleč. Ce bo motorju slučajno vzelo sapo, lahko zavijem tja. Danes bo naša Slovenija dokončno postala neodvisna. Po* tisoč letih. Na zdravje! Sicer pa že kar lep čas plujem na Neodvisni Sloveniji. Potreboval bi le še slovenski potni list s številko. Ta, ki ga imam s seboj, številke nima, pa še, da gre za »speci-men«, piše na njem. S policijo imam zato večkrat »vroCe« pogovore, za številko potnega lista pa jim prodajam kar osebno številko. Sicer sem v tukajšnjem Časopisu El Pais prebral, da je potni list s številko 00001 dobil predsednik Kučan. Treba bo pluti ponoči Ob štirih potem nisem odplul. Upam pa, da sem »pobiralca« prepričal, da mi ne bo treba plačati. V takem vremenu bo tako in tako najbolje pluti ponoči, ko boCno piha nočni vetrič s kopnega , ki je zelo ugoden. S svojo »luknjičavo« kobilico si nabijanja po valovih v naspro- tnem vetru nočem privoščiti. Bolje reCeno, bilo naj bi ga Cim manj. No, potem sem se spravil proslavljat neodvisnost za šank v tamkajšnjem baru. Tam sem srečal simpatično Nemko Brigitte iz Darmstadta. Pogovor se je zavlekel in odplul sem šele ob štirih zjutraj.Tudi plačati sem potem moral, Čeprav sva z Brigitte protestirala. Ce te Spanec dobi v precep, mu brez plačevanja ne uideš. Iz Morayre sem odplul ob nasprotnem vetru, jadra pa so le vlekla. Ob desetih zjutraj naslednjega dne sem že mimo Villahjoyose. Začelo se je oblačiti, veter pa mi je potegnil naravnost v nos. Obrnil sem proti luki in se privezal ob bok velike turistične barkače. Na hitro sem pospravil po svoji barki, nekaj pojedel in se zleknil na ležišče. »Tok...tok...tok...« Aha, spet pobiralec. Pa ja ne bo zahteval denarja za tak privez v navadni luki, kjer še na breg ne morem. Dobim obrazec, ki ga moram izpolniti, nato pa v pričakovanju »neizbežnega« C cikam, za koliko me bo senjor odrl. Le vprašal me je, kam grem. Ko povem, da na Kanarske otoke, se začudi: »To je pa daleC...pa s tako majhno barko.« Kaj bi mi šele rekel, Ce bi mu zaupal »končni« cilj? No, s svojim Colnaklom se nato odpelje na breg brez »pobiralske bere«. Ura je 17.15. PoCakal bom še na nemško vremensko napoved, nato pa se bom Cez ribiške čolne poskušal prebiti na breg in potem v mesto. Trgovina z belim blagom Tisto »prebijanje« niti ni tako težavno in kmalu sem na trdnih tleh. Mesto je dolgočasno, njegovo središče je kakih 100 metrov visoko na obronku hriba. Poskusim telefonirati v Slovenijo, pa ne gre. Nazaj grede mi pade v oCi lep obrazek, ki me gleda s plakata na zidu. Nad njim piše: »IšCe se...« Nuria Arevalo Rodri-guez. 14 let, 1,74 m visoka, rjave oCi, Črni lasje... Izginila v Madridu avgusta letos... Na morju izginjajo ladje, na kopnem pa dekleta. Prav dobro se še spomnim, ko je pred leti prišel v Ljubljano nek gospod in nabiral deklice za svojo plesno skupino. Pogoj: Da znajo dvigniti nogo pod Brezvetrje je v Sredozemlju pogost spremljevalec jadralcev določenim kotom, da imajo občutek za ritem in predvsem - prijeten videz. No, gospod je nato s svojimi novimi pridobitvami odletel v Pariz, tam so dekleta vadila ples. Potem je prišel veliki dan - turneja. Prvi nastop naj bi bil v Marseillu. Dekletom so seveda že veliko prej pobrali potne liste, da bi »uredili formalnosti«. Letalo se je dvignilo v Parizu, pristalo pa v Alžiru! Punce so nato na hitro prodali v javne hiše, o njih pa ni bilo potem nie vec slišati... Pa le ni bilo Cisto tako. Ena je imela srečo, tako je tudi vsa zgodba prišla na svetlo. Pa še ena »ljubljanska« zgodbica. Neka moja znanka je bila s prijateljico v Parizu. Moda je moda in sho-ping je shoping. V trgovini je seveda treba oblekico tudi pomeriti. Znankina prijateljica je šla v kabino in ni je bilo ven. Po približno Četrt ure se je znanki le zazdelo, da pomerjanje traja predolgo. Sla je pred kabino in poklicala, oglasil pa se ni nihče. Odprla je vrata, kabina je bila prazna. V trgovini so trdili, da vanjo ni vstopil nihče! Moja znanka pa je energična ženska. Za vogalom je dobila policaja in naposled so prijateljico »našli«. Menda ji je v kabini, ki je imela vrata tudi na drugi strani, postalo slabo, bila je popolnoma omamljena. Ko je prišla v sebi, je povedala, da jih je dobila po nosu s cunjo, namočeno v nekakšno mamilo, in »zmanjkalo« jo je. Ko bi ne bila moja znanka takšna, kot je, bi najbrž tudi njeno prijateljico s palico privajali na delo.Če poznaš take zgodbe, skorajda ne verjameš, da bo lepa Nuria še kdaj prišla domov. Zvečer je bilo vreme še vedno nesta-novito in pihal je nasprotni veter. Ostal sem v luki in mimo prespal. Naslednje jutro so vsi ribici - čudno, da tu sploh še kdo lovi -izpluli. Kmalu za njimi pa tudi Neodvisna Slovenija. 10.10., na morju pred rtom Cabo Palos. Pihlja rehel vetrič, Fotografija: Jure Sterk Cisto od zadaj. Barka se pomika kake tri vozle na uro, motor sem ustavil pred dobro uro ali dvema. Sedaj res uživam v plovbi. Gre brez ropotanja, morje žubori, na desni opazujem slikovito obalo. Sonce se je dvigalo kar visoko, veter pa presenetljivo ne kaže nobene želje, da bi se spremenil v normalni dnevni jugozahodnik, zame sicer precej neugoden. Naj le piha od tam kot doslej, vsaj dokler ne pridem do marine, ki je takoj za rtom, kakih pet milj daleč. Tam se bom lahko lotil čiščenja svojega Tomosa. (Nadaljevanje v ponedeljek] I 23. decembra Hieroglifi so v stari grščini »svete rezbarije«, kakor so Grki v svoj jezik prenesli sta-roegiptovsko poimenovanje za »božjo besedo«. Ta način zapisovanja se je pojavil okoli leta 3100 pred našim štetjem. Po vsej veijetno-sti je bil prenesen iz Mezopotamije, od Sumercev, s katerimi je imel v tistem Času Egipt stike. Razvoj pisav pa je bil neodvisen in različen. Uporaba hieroglifov je zadnjič dokumentirana leta 394. Prvi Človek, ki je uspel razbrati iz hieroglifov kaj več kot le posamezna imena in nekatere besede, je bil Francois Champolli-on, rojen 23. decembra 1790 v Figeacu v Franciji. Ze v zgodnji mladosti se je ukvarjal s staroegiptovsko in koptsko pisavo. Postal je profesor zgodovine v Grenoblu, potem pa direktor Egiptovskega muzeja v Louvru. Hieroglife je preučeval najprej v muzejih po Italiji, leta 1828 pa je odpotoval na razir skovalno ekspedicijo v Egipt. Njegovi izsledki sicer niso bili povsem natančni in dokončni, bili pa so dobra osnova za moderno raziskovanje predantičnih pisav. Njegovi briljantni dosežki so mu »prinesli« tudi dosti nasprotnikov, porojenih iz zavisti. Umrl je 4. marca 1832, ko je pripravljal za tisk rezultate svojih raziskav.. Svinjski biftek SESTAVINE: svinjska ribica, sol, poper, sok čebule, moka, olje, maslo, juha CAS PRIPRAVE: 10-15 minut Ribico narežemo v zrezke, ki jih potolčemo, posolimo, popopramo in pokapamo s čebulnim sokom. Tako pripravljene zrezke Se pomokamo in v ponvi na hitro opečemo na olju. Nato olje odlijemo in dodamo košček masla. Ko se maslo speni, damo zrezke iz ponve na toplo. V ponev vlijemo malo juhe in pokuhamo. S to omako oblijemo zrezke. Ponudimo s krompirjem in z zeljnato solato. (Slavko Adamlje, prirejeno po Slovenski kuharici 1. 1923) ZELENI RECEPT Čežana iz suhih sliv SESTAVINE: 250 g suhih sliv, 6 dl vode, 1/2 dl sladke smetane Suhe slive brez konzervansov operemo v mlačni vodi in jih za nekaj ur namočimo v hladno vodo. Ce jih namakamo vsaj 6 ur, jih ni treba kuhati, sicer pa jih v isti vodi kuhamo 10 minut. Kuhane ohladimo, jim odstranimo koščice in jih z vodo vred v mešalniku zmeljemo v gosto kremo, ki je' lepe temnorjave barve. Okrasimo jo z nesladkano stepeno smetano. Slivova čežana je zelo sladka, izredno aromatična, okusna in zdrava sladica, ker vsebuje le naravne sadne sladkorje, saj ji ne dodamo beljenega, industrijsko predelanega sladkorja. Slivovo čežano lahko mešamo z jabolčno čežano, z jogurtom ali mlekom. (Neva Miklavčič Predan, iz knjige Štirje letni časi v kuhinji - jesen) Cisto nič božičen, pa vendar zelo zanimiv žig bo 28. decembra v uporabi na pošti 66250 v Ilirski Bistrici. Tam bo namreč 2. državno tekmovanje ptic. Spominske ovojnice lahko dobite pri predsedniku Numizmatičnega društva v Ilirski Bistrici, g. Cebgoju. V Kamniku v pritličju frančiškanskega samostana razstavlja svojo zbirko božičnih znamk Tone PalciC. Ogledate si jo lahko do 3. januarja. Skoda, da organizatorji niso pripravili priložnostnega žiga. Pošta 61000 Ljubljana letos uporablja nov strojni žig (flam), s katerim nam vošči vesele prazike in sreCno novo leto. Mislim, da bo mnogo filatelistov izkoristilo priložnost in na božic odhitelo na to pošto. Pošti priporočam, da zamenja položaj ilustracije in žiga, predvsem pa naj uporabi malo vec Črnila, da bo odtis boljši. Tudi NovomešCani so pripravili razstavo božičnih znamk, ki bo odprta do 10. januarja v ■ i m i l b i g m X / V INOTEK A Priložnostni žig ob tekmovanju ptic knjižnici frančiškanskega samostana. Svoji zbirki na temo »Božic na znamkah sveta« razstavljata Andrej Žnidaršič iz Novega mesta in Janko Stampf iz Ljubljane. Na božic bo na voljo priložnostni žig. Zadnja novica je iztočnica, da pogledamo nove božične znamke po svetu. Navajam nekatere, ki so predvsem zanimive za tematske zbiralce. Britanski otok sredi Atlantika, Sv. Helena, je izdal serijo štirih znamk z motivi iz šolskih predstav, ki jih igrajo za božic. Znamke so izdali 12. oktobra 1992. Povsem drugačen pristop je imela poštna uprava britanskega ozemlja v Indijskem oceanu. Oblikovalec Derek Miller je uporabil slike Skrivnostna poroka sv. Katarine Antonia Cor-regia, Jezusovo rojstvo Kasparja Jele in dva motiva Madone z otrokom neznanih avtorjev. Isti avtor je oblikoval božične znamke Malavija. Na njih so motivi s slike Oznanenje Philip-pa de Champaigne ter Device z otrokom avtorjev Luina in Sassofer-rata. Znamke so izdali 23. novembra. Tudi božične znamke z otočja Sv. Lucije v Malih Antilih je oblikoval Derek Miller. Uporabil je slike Delarocha, Rubensa, Luina in Sas-soferrata iz londonske galerije VVallace. In še nekaj iz naše bližine: v Trbižu (Tar- visio) bo v dneh od 27. decembra do 3. januarja razstava, na kateri sodelujeta poleg domačih in avstrijskih filatelistov še Borut Razinger z Jesenic z zbirko Minerali in Janko Stampfl z zbirko Nove slovenske znamke. Žig, ki bo v uporabi 27. decembra, bomo Slovenci z veseljem uvrstili v naše zbirke. Kamniti angel je nekoč z dvignjeno roko kazal pot na Svete Viša-rje, najbolj znan cilj slovenskih romarjev. Sr aiKisTU is mi 13p ST HELENA Smmamm V. mmumm » ■ s mm n w m * cmusmas mi g-«-. 5 ,> ER l »: - ?; jSTHELENA TSlNl Motivi s šolskih predstav na znamkah Sv. Helene Dve iz serije božičnih znamk, izdanih v Malaviju y5<-e mi kdo reCe, | kaj pa sauvi- V___Jgnon blanc, takoj pomislim na kakšna dva ali tri vina. Vonji so sidra spomina in samo malo pomislite, kaj vse lahko prepoznate samo z vonjem? Pri vinih je ponavadi tako, da si zapomnimo najslabša in najboljša vina, vse, kar je vmes, pa so kot mimoidoči na železniški postaji - jih sicer gledamo, a jih ne vidmo. Prvi mi je prišel na misel neki znani francoski sauvignon St. Bris, ki ima morda najizrazitejši vonj po bezgu od vseh, kar jih poznam. Tudi pri nas je lahko ta vonj razpoznavno znamenje za sauvignon tako za laike kot za poznavalce, Čeprav je po svetu zelo ocenjen tako imenovani »travnati« tip (po pokošeni travi), kakršni znajo biti nekateri kalifornijski sauvignoni ali pa morda francoski Fu-m6 blanc (kar je sinonim za sauvignon), ki ima nekakšen vonj po dimu (fume). Vsi ti vonji imajo tudi svoj vzrok v obremenitvi trte z grozdjem med trgatvijo, lahko je odvisen od podnebnih razmer in prav tako od trte same. Verjetno je vzrok še v spletu mnogih okolišCih, ki jih bom omenil ob drugi priložnosti. In potem pridem do našega posebneža. To je sauvignon letnika 1986, polsladko vino z obronkov Pohorja, iz ekonomije Pohorski dvor, ki ga polni Vinag. V prvi seriji je bilo 30.000 steklenic, in Ce imate eno od teh, vam ne bo nikoli žal, kajti to vino Čaka še obetavna prihodnost. Kljub šestim letom deluje ša mlado, kar potrdi svetlorumena barva vina. Tudi v vonju še ni tiste značilne »teže«, ki jo običajno opazimo pri poznih trgatvah podobnih letnikov, kar spet priča o velikem potencialu za staranje. Naj vas ne bo strah oznake polsladko, kajti vino je bližje polsuhemu kot pa sladkemu vinu in poleg tega je uravnoteženo s krepko kislostjo. Posebnost pa so vonj, okus in pobkus, ki me še najbolj spominja na ribezove liste. In to je tisto, Cesar zlepa ne boste pozabili - vonji so sidra spomina. RADIO TV Torek, 22. decembra 1992 ODDAJE V SLOVENŠČINI fr- SLOVENIJA 1 Zlati prah: O sraki, ki je hotela visoko leteti, ponovitev Zgodbe iz školjke Analitična mehanika, 11/52 Angleščina - Follovv Through, 4. lekcija Muzzy, angleščina za najmlajše, 11/20 Sedma steza, ponovitev Zemeljski plin - gorivo sedanjosti, ponovitev Poročila Zgodovina Slovencev v filmskih freskah: Prečuden cvet, 11. oddaja, ponovitev Luna v jarku, francoski film, ponovitev, VPS 1445 TV dnevnik 1 Lonček, kuhaj: Palačinke z orehi, skuto in Čokolado O praznikih: Novo leto, 3. oddaja, ponovitev Jakec in čarobna lučka, 11. del angl risane nanizanke Denver - poslednji dinozaver, 13/20 del am. naniznke Kdo je napravil Vidku srajčico Zlati prah: O kraljici in kralju Mostovi TV dnevnik 2, vreme, šport Žarišče Osmi dan, VPS 2035 Sestre, 3/7 del ameriške nadaljevanke, VPS 2140 TV dnevnik 3, vreme, šport ,VPS 2230 SOVA: Fina gospa, 2/6 del angleške nanizanke, VPS 2315 Majski cvetovi, 5/7 del angleške nanizanke, VPS 2345 IT SLOVENIJA 2 Svet na zaslonu, ponovitev Sova, ponovitev: Korak za korakom, 3/13 del ameriške nanizanke Majski cvetovi, 4/7 del angleške nanizanke Znaki zodiaka: Dvojčka, 3/12 del nemške nanizanke Svet poroCa H Slovenska kronika ■ Regionalni programi - Koper V službi rock’n’rolla TV dnevnik ORF Štiri v vrsto, tv igrica Glasba, show in cirkus: Portret princese Fergie SaSa in Sašo predstavljata: Prednovoletna ponudba v Ljubljani Omizje: Privatno glasbeno šolstvo - čigava skrb? Svet poroča, ponovitev Video strani š v KANALA Astrološka napoved RIS, risanke in spoti Drugačen svet, ponovitev 56. dela ameriške nadalje- vanke Teden na borzi Napoved sporeda in vreme Ninja želve, 12. del risanke Risanka Dnevnoinformativni program, vreme Dokumentarec tedna: Indija, 3/6 del Avtorja: Mojca Cesnik in Vlado Kadunec Popolni tujci, ameriški film Drugačen svet, 57. del ameriške nadaljevanke Dnevnoinformativni program Poročila v angleščini: Deutsche Welle Astrološka napoved MCM Video strani H KOPER 18.00 Slovenska kronika Studio 2 6 RAI 1 Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik in gospodarstvo Film: Le 1001 favole di Bugs Bunny, vmes (11.00) dnevnik 1 Tiskovna konferenca predsednika vlade G. Amata Dnevnik in Tri minute Variete: Prove e provi-ni a Scommettiamo che..? Oddaja za avtomobiliste TG Uno Auto Otroška oddaja Nanizanki Mladinski variete: Big V Parlamentu in vesti Aktualno: Italija, navodila za uporabo Variete: Ci siamo? Vreme in dnevnik Variete: Partita doppia Aktualno: Cafih italia-no, vmes dnevnik Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Rubrika opolnoči t | RAI 2 Cuore e batticuore Otroški variete Ristorante Italia Film: Forza G (dok.) Nan.: Lassie Kratke vesti m Variete: I fatti vostri Dnevnik, Gospodarstvo, Diogenes in vreme Sto ključev za Evropo Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Film: La duchessa delVIdaho (glas., ’50) Vesti in iz Parlamenta Nan.: Jackie in Mike, nato Šport Nan.: Hunter, vreme Nad.: Beautiful Dnevnik in šport Film: Un orso chiama-to Arturo (kom., ’91) Film: Fuga dal Paradi-so (fant., 1990), vmes (23.15) dnevnik RAI 2 na kvadrat A RAI 3 Dok: L’altrarete Kratke vesti iz Milana SP v smučanju Dok.: Viaggetto sul Po Deželne vesti Popoldanski dnevnik Pesta di mušica Samo za šport Športna rubrika Derby Black and Blue Dok. oddaja: Geo D. Raffai odgovarja Vreme in dnevnik Deželne vesti Risanke: Blobcartoon Variete: Blob Unacartolina Variete: Cirkus Dnevnik ob 22.30 Film: Nosferatu (79) Dnevnik in vreme S? RETE 4 Aktualno: Telesveglia, vmes od 7.00 dalje vsakih 30 min. vesti Nan.: Amore in soffit-ta, 10.30 Družina Ad-dams, 11.00 Che guai in časa Lambert Variete: A časa nostra Kratke vesti Nad.: Sentieri TG 4vesti Variete: Buon pome-riggio Nad.: Sentieri Film: Non voglio per-derti (dram., ZDA 1950, i. B. Stanwyck) TG 4vesti Aktualno: C’ eravamo tanto amati Kviz: La cena e servita TG 4 vesti Nad.: La signora in rasa (i. J. Rodriguez) Film: Tale padre tale figlio (kom., ZDA ’87) Kviz: Io, tu e mamma TG 4 nočne vesti @ CANALE5 Na prvi strani Nan.:Družina Addams Film: La piccola ribel-le (pust., ZDA ’35) Nan.: Alla conquista del West Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 m Sgarbi quotidiani H Variete: Non e la RAI Aktualno: Forum, 15.15 Agenzia matri-moniale, 15.45 Ti amo parliamone Otroški variete Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Film: Fantaghiro (fant., ’92, zadnji del) Aktualno: Scene da un matrimonio Maurizio Costanzo Show, vmes vesti # ITALIA 1 Otroški variete Variete in nanizanke Film: I due sanculotti Odprti studio Nan.: Lepotica in zver Otroški variete Variete: Unomania Nan.: 11 mio amico U1-traman Variete: Twin Clips Nan.: Gli acchiappa-mostri Variete: Mitico Natale Film: Una pazza va-canza di Natale (kom., ZDA ’86), vmes šport Variete: Karaoke Film: Fuga per la vitto-ria (dram., ’81) Športna oddaja Film: Tutto in una notte (kom., 1985) ® TMC TeCaj angleščine Nad.: Doppio imbro-glio, 9.30 Potere SP v smučanju: moški superveleslalom TMC News - Šport Film: 11 segreto di Montecristo (pust., 1961, r. R.S. Baker-Monty Berman, i. Rory Calhoun, P. Bredin) Risanke: Snack Variete; Amici mostri Rubrika: Zenska TV Vesti: TMC News Pravljica Nan.: Maguy Glasbena oddaja: La piu bella sei tu - Italija proti ostalemu svetu Variete: T’ amo TV (vodi Fabio Fazio) NoCne vesti in vreme Šport: Strike, ribolov na ekranu Film: Love Streams -Scia d’amore (dram., ZDA ’83, /.-i. John Cassavetes, gena Row-lands) Aktualno: CNN News 30 ITALIA 7 Risanke Nad.:Aspettando il do-mani, Gara a čara USA Today News Nad.: Aspettando il domani, Il tempo della nostra vita Deželni programi 7 in allegria News Line Nan.: Mississippi Il sasso nella scarpa Film: Ponte di coman-do (pust., VB 1962, i. Alec Guinness, Dirk Bogarde) News Line - Vesti Film: I sette ladri (ddram., ZDA 1960, i. Rod Steiger, Joan Collins) Kino in News Line © TELEFRIULI Telefriuli non stop Kratke vesti Starlandia Nan.: Levvis in Clark Nad.: Destini Večerne vesti Rubrika: Cmo in belo Nan.: I giorni di Brian Šport in šport Rubrika NoCne vesti #ELE4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi 5B Koper Rayanovi, ameriška nadaljevanka Zdravniki s krili, avstralska nadaljevanka Ponedeljkov športni pregled, ponovitev Vohuna, ameriška nanizanka Novice Čarobna svetilka, otroški program Tečaj italijanščine Robin Hood iz vesolja, ameriška ris. serija Cikaške zgodbe, ameriška nanizanka Slovenska kronika, Studio 2 TV dnevnik V premislek: Teden boja proti mamilom Rayanovi, ameriška nadaljevanka Zdravniki s krili Morje, ameriški pustolovski film TV dnevnik Smer Zahod, madžarski dokumentarni film Vohuna, ponovitev a-meriške nanizanke (□MF Avstrija 1 Ponovitve oddaj Gorile v megli, ponovitev am. filma Sinha Moča, 70. del Tekmeca na dirkališču Jaz in ti, otroški spored Oddaja z miško Kralj iz Narnije Detektivi za okolje Mini čas v sliki Wurlitzer Blagoslovljena dvojica Znanost Cas v sliki Šport Planet Zemlja Naredi si sam Pustolovca z Rio Verda, pustolovski film Balkon, am. kriminalna komedija Cas v sliki Mannix: Past za tisoč dolarjev Poročila; TisoC mojstrovin BMF Avstrija 2 TisoC mojstrovin Športna arena SP v alpskem smučanju, SVSL (M), iz Bad Kleinkirchheima Od severnega do južnega teCaja, 2. del Zgodbe, ki jih piše življenje, Erich Hackl Palača vetrov Salzburški božič Trenutki iz življenja živali, 2. del Hišni duh, serija Gaudimax, igra Lokalni spored Cas v sliki, vreme Reportaže iz tujine Beatricino trpljenje, fr./it. film, melodrama OtO Hrvaška 1 Dobro jutro, Hrvaška Poročila, TV koledar Zgodbe in Monticella, 27. del Poročila TV šola Mali svet Poročila Svet se vrti naprej, 27. del ameriške nadaljevanke Monofon Poročila Slika na sliko Veliko pričakovanje, ponovitev 5/6 dela Poročila Učimo o Hrvaški Malavizija Poročila Po vojni, izobraž. oddaja Santa Barbara, 280. del ameriške nadaljevalke Risanke Dnevnik Sartre in njegova doba, 4., zadnji del francoske dokum oddaje V velikem planu Dnevnik Poročila v nemščini Poročila Sanje brez meja Oj] Hrvaška 2 TV koledar Osijek: košarka, prvenstvo Hrvaške Loto Dnevnik Dragi John, 9/22 del ameriške hum. nanizanke Velika pričakovanja, 6., zadnji del Tri ljubezni, 14. del švedske nadaljevanke Mittelfest 92 Horoskop Spored za sredo, video strani @ Madžarska Dobro jutro Cez dan Dekle iz bodočnosti, avstralska serija Viljem Tell, francoska serija Friderikuszov show Igra Poročila Pregled dnevnih dogodkov Kupil bom to žensko, 120. del Cez dan Večerna pravljica Dnevnik, telešport Dinastija Strauss, 10. del avstrijske nad. Zgodovina z malo kamero Kranj dejanja, nem. kriminalka Dnevnik .TV SLOVENIJA 1 / DANES OB 18.30 IN 17.10 Televizijski spored za otroke Danes popoldne: Zloti prah in Lonček, kuhaj! % Današnja pravljica iz | serije Zlati prah ima , naslov O kraljici in ralju. Pravljičar Vojko idar (na sliki) bo pripotoval zgodbo o bodo-v6tTl kralju in bodoči kra-llci, ki sta iskala primer-0 ženo in primernega 2n°ža • Krali )e hotel, da f a njegova žena cvreti i ?naate, kraljica pa je j ,a moža, ki bi znal srati na brundice. Iskala c a m iskala, tako kot ve- žBoBm9 se )e tudi n)ima žen ■ °’ da nista naSla s,,„e. °ziroma moža VzpI11 žeMi. zato sta 2ela- In kot po se Havel111 ,KOt se Pravliice di t i 0 končajo, sta tu-Cno J?31’ in kraljica Sv°jih d^ VSe ^onca sre- Vsi otroci, ki se radi učite umetnosti kuhe, pa boste lahko danes pripravili izvrstne palačinke. Ce se, tako kot detel in njegova soseda, ne morete odločiti, ali bi jedli palačinke z orehi ali s skuto ali s Čokolado, je najbolje, da združite vse troje. Potrebovali boste pol litra mleka, dve jajci, pšenično moko in so Za nadev pa še 20 da orehov, 20 dag skute, 1-dcl vročega mleka, slac kor in vanilijin sladko: Za preliv pa pripravit 10 dag jedilne Čokolad in 5 dag masla. Kuhal bosta Janez Vinšek in de tel (Peter Dougan in Ke rel Brišnik), nastopila p bosta še Zvone Hribar i Roman KonCar. r X RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96/1; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00. 21.00.23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8,05 Radio plus, 8.40 Minute za smeh; 9.05 Klub uspešnih; 11,30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 17.00 Studio ob 17.00-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za...; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.40 Koledar prireditev; 9.00 Božiček za otroke; 10.40 Primorski val; 11.00 Novosti založb; 12.00 Točno opoldne; 12.10 Kuharski recept; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Drobtinice;15.10 Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevl;16.40 Tema popoldneva: Šolstvo; 17.50 Šport; 18.00 Fiesta; 19.30 Štos; 21.00 Zgodnja dela; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Jazz. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 18.00.22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 2ive misli; 10.25 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Naš gost; 17.45 Kulturni globus; 18.05 Koncerti; 19.35 Arije; 20.00 Uterarni večer; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba 20 st.. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3 -100,6 -104,3 - 107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12,30 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.15 Na rešetu; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 10.30 Primorski val; 11.00 Hladno...toplo... vroče; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Skupščinska kronika; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kutur-nega sveta; 18.45 Laser jazz; 19.00 Dnevnik - Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30.16.30.17.30.18.30 Poročila; 7.15, 12,30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.50 Astrološki kotiček; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasbene turneje; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Turistična oddaja; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 14.45 Remember; 16.00 Ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.35 Boutigue Gallus; 16.50 Rock slovar; 17.20 Single tedna; 17.35 Zgodovina rocka; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Klasika; 20.00 Nočni program Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 Alpe Jadran; 8.40 Slov. lahka glasba; 9.15 Pesmi New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Lačni kamni (R. Tagore); 11.40 Kantavtorji; 12.00 Otrok in igra; 12.20 It. lahka glasba; 12.40 MPZ Soča; 12.50 Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Zborovski pokon Kogoju-Zbor Jacobus Gallus; 18.00 Radijska igra: Maronij Pilla (Saša Vuga); 18.40 Orkestri; 19.20 Zaključek sporedov. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 17.45 Pat boom; 18.30 Cest la vie; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18.10 - 19.00 Partnerski magazin. SATELIT SUPER 5.30 Victory; 6,00 Super Shop; 6.30 Poslovni tednik; 7.00 Financial; 7.30 Europa Report; 8.00 Novice; 9.00 Channel E; 9.30 Super Shop; 11.00 Travel magazine; 11.30 Poslovni dnevnik, Financial, Reportaže; 13.00 Poslovne novice z Japonske; 13.30 Novice; 14.00 Inside Eition; 14.30 Serie Noire; 15,00 The Mix; 16.00 Ali Mixed Up; 17.00 On the Air; 18.30 Bonanza; 19.30 Serie Noire; 20.00 I Spy; 21.00 Inside Editlon; 21.30 Media Europe; 22.00 Novice; 22.30 Financial; 22.45 US Market WRAP; 23,00 Mon oncle Antoine Kan., 1971); 0.50 News Watch; 1.30 Media Europe, The Mix; 2.00 China News Europe. SKY ONE 7.00 DJ Kat show; 9.40 Mrs. Pep-perpot; 9,55 Playabout; 10.10 Risanke; 10.30 The pyramid game; 11.00 Let,s make a deai; 11.30 Drzni in lepi; 12.00 Mladi in nemirni; 13.00 Sokolov greben; 14,00 E Street; 14.30 Drugačen svet; 15.20 Santa Barbara; 15.45 Mau-de; 16.15 The New Leave It To The Beaver; 18.00 Star Trek; The Next Generation; 19.00 Rescue; 19.30 E Street; 20.00 Alf; 20,30 Družinske vezi; 21.00 Teech; 21.30 2000 Malibu Road; 23.30 Studs; 24.00 Star Trek; : The Next Generation. EUROSPORT 9.00 Aerobika: 9.30 Smučanje; 10.30 Evrogoli; 11.30 Aerobika; 12.00 SP v smučanju: superveleslalom (M); 13.30 Aerobika; 14.00 Nogometna zgodba; 15.00 Tenis; 17.00 Nogometna zgodba; 18.00 Evrogoli; 19.00 SP v smučanju; 20.00 Crash dirke; 21.00 Eurofun; 21.30 Športne novice; 22.00 Kick-boks; 23.00 Boks; 0.30 Športne novice. SCREENSPORT 8.00 Aerobika; 8.30 Jadranje; 9.00 SP v golfu; 11.00 Kickboks; 12.00 Aerobika; 12.30 Nogomet; 14.30 Hokejna ledu; 16.30 Motoš-port; 17,00 Smučanje na vodi; 17.30 Odbojka na plaži; 18,30 Nogomet; 19.30 Ameriški nogomet; 21.30 Boks; 23.30 Snookeer; 1.30 Jadranje. MTV 8.00 Awake On The Wild Side; 10.00 Video; 13.00 Video; 16.00 Greatest Hits; 17,00 Coca Cola Report; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega; 18.00 MTV Sports; 18.30 MTV Prime; 20.00 Dial MTV, 20,30 Guns n'Metallica Special; 21.00 Year in Rock; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola Report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24.00 Hit Ust Uk; 3.00 Vol; 3.30Nočni video. SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 11,00 Ernest Saves Christmas; 13.00 Mustang Country; 15.00 The death Of The Incredible Hulk; 17.00 Dead men Don't Wear Plaid; 19.00 Backfiels in Motion; 20.40 Entertainment Tonight; 21.00 Carry On Emmanuelle; 23.00 Ro-bocop 2; 1.05 Graffiti Bridge; 2.40 Howling VI: The Freaks; 4.55 Death Flash. MOVIE CHANNEL 6.00 Boy, Did I Get A Wrong Number; 8,00 Johnny Concho; 10.00 Ten Little Indians; 12.00 Bonnie Prince Charles; 14.00 A Woman's Angle; 15.30 Dot And Koala; 16.45 Dot Nad Kangaroo; Invasion Earth 2150 AD; 20.00 Love Story; 22.00 La Story; 24.00 She Said No; 1.40 In The Best Interest Of The Child; 3.20 The Four Sea-sons. PRO 7 6.00 Serije: Fant z druge zvezde, 6.40 Vicki, 7.10 Risanke. 8.45 Neizprosna, a prisrčna, 9.35 Agencija Maxwell; 10.40 Ločitev (dram., 1985); 12.25 Ulice San Francisca; 12.45 Show Billa Cosbyja; 13.45 Primeri Harryja Foxa; 14.30 Plavolasi tovor za Zanzibar (VB 1964, i. Vivi Bach); 16.05 Neizprosna, a prisrčna: Mali Jonathan; 16.55 Risanke; 18.35 Show Billa Cosbyja; 19.05 Ulice San Francisca; 20.00 Poročila; 20.15 Perry Mason: Luknja v alibiju; 22.05 Polnočni klici: Mesto izgubljenih duš; 22.55 Klute (krim.. ZDA 1970,1. Jane Fonda); 0.50 Poročila; od 1.00 do 3,40: Simon Templar; 1,50 Poročila, 2.00 pon, filma, 3.30 Poročila; 3.40 Tisoč milj prahu. RTL 6.00 Jutranji magazin; 9,10 Serije in razvedrilne oddaje; 12.00 Moj oče je z drugega planeta; 12.30 Mladi in strastni; 13.20 Kalifornijski klan; 14.15 Springfieldova zgodba; 15.00 Modra kri; 16.00 Hans Meiser; 17.00 Kdo je šef?; 17.30 Strašno prijazna družina; 18.00 Enajst 99; 18.45 Poročila; 19.15 Eksplozivno; 19.45 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Nerazjasnjene skrivnosti; 21.15 Oprosti mi; 22.15 Eksplozivno; 23.15 Show Dirka Bacha; 23.45 Pošastni tovornjak (ZDA 1986, i. Don Michael); 1,25 Serije in ponovitve. SATI 5.30 Regionalna poročila; 6.00 Dobro jutro; 8.30 Ponovitve; 12.45 TV borza; 13.35 Pod kalifornijskim soncem; 14.30 Sosedi; 15.05 Colbyjevi; 16.00 MacGy-ver; 17.05 Pojdi na vse; 17.45 Bin-go; 18.00 Regionalna poročila; 18.30 Bingo; 18,45 Poročila; 19.00 šport; 19.20 Kolo sreče; 20.15 Hallo Heino; 21.15 Krik nedolžnih (Irska 1978, i. Rod Taylor); 23.00 TV Spiegel, reportaža; 23,35 Electric Blue; 0.15 MacGyver; 1.10 Na begu; 2.05 Pregled programa. TELES 6.10 Vrhunski model; 6.35 Bim Bam Bino; 9.20 Sosedov primer; 9.50 Sosedov primer; 10.15 Umik; 10.45 Hop ali top; 11.25 Vrhunski model; 12,00 Divji zahod; 12.35 S prizorišča v...; 13.00 Bim Bam Bino; 16.45 Wildcat; 17.10 Igra z ognjem; 18.05 Zakon orožja; 19.00 Umik; 19.30 Hop ali Top; 20.15 Nočna patrulja; 21.10 Ne laži mi (ZDA 1981, i. Števen wa-gner); 22.50 Boj proti mafiji; 23.45 Cassidy (ZDA 1989, i. Bill Hunter); 1.30 Športna serija; 1.45 World-news Tonight; 2.15 Ponovitve. VREME Torek, 22. decembra 1992 EVROPA / PREVLADOVALO BO SUHO VREME VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE TEMPERATURE OB 13. URI 'Dod-20 C° -20/-10 C° -10/0C° 0/10 C° 10/20 C-L 120/30 C°| nad 30 C° ti S" s -.ffi 1 jasno poloblačno oblačno f nevihta 4 topla hladna okluzija fronta fronta VREMENSKA SLIKA Oslabljena hladna fronta je dosegla Slovenijo. Za njo bo v višinah pritekal s severovzhoda k nam hladnej- ši zrak. Nad večjim delom Evrope se bo okrepilo območje visokega zračnega pritiska. TEMPERATURE PO SVETU HELSINKI.... 2/3 OSLO......... -4/6 STOCKHOLM... -1/5 K0BENHAVN... 0/7 MOSKVA...... -11-2 BERLIN........ 3/4 VARŠAVA..... -2/2 LONDON........ 2/6 AMSTERDAM... 3/10 BRUSELJ..... 5/10 BONN.......... 6/8 FRANKFURT... 2/5 PARIZ........ 8/12 DUNAJ....... -1/1 MUNCHEN..... -3/-1 ZURICH...... -2/0 ŽENEVA...... M12 RIM.......... 0/12 MILAN......... 0/3 BEOGRAD..... -1/2 NICA......... 6/13 BARCELONA... 9/15 BUKAREŠTA... -5/-2 CARIGRAD.... 4/6 MADRID...... 1/13 LIZBONA..... 11/15 ATENE....... 8/11 LARNAKA..... 6/14 TUNIS........ 8/18 AL2IR....... 13/20 MALTA....... 10/17 JERUZALEM... 4/11 KAIRO....... 10/17 C A središče središče ciklona anticiklona DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 07.42 in zašlo ob 16.20. Dan bo dolg 8 ur in 38 minut. Luna bo vzšla ob 06, uri 12 minut in zašla ob 14. uri 59 minut. PLIMOVANJE Danes: ob 1.49 najnižje -9 cm, ob 7.40 najvišje 48 cm, ob 14.46 najnižje -63 cm, ob 21.31 najvišje 30 cm. Jutri: ob 2.34 najniže -9 cm, ob 8.16 najvišje 48 cm, ob 15.19 najnižje -66 cm, ob 22.07 najvišje 33 cm, ALPE-JADRAN / OBLAČNO BO, A V GLAVNEM SUHO TEMPERATURE VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA -3/0 TRST 7/9 CELOVEC -6/-4 BRNIK -4/0 MARIBOR -2/0 CELJE -1/0 NOVO MESTO -2/0 NOVA GORICA 3/5 MUR. SOBOTA -1/0 PORTOROŽ 5/7 POSTOJNA 1/4 IL. BISTRICA 1/5 KOČEVJE -4/0 ČRNOMELJ -2/-1 SL. GRADEC... -7/-2 BOVEC -2/1 RATEČE -5/0 VOGEL 2/3 KREDARICA.... 1/1 VIDEM 0/5 GRADEC -2/2 MONOŠTER -2/-1 ZAGREB -1/0 REKA 7/8 V SLOVENIJI: Oblačno bo, predvsem v SOSEDNJE POKRAJINE: Oblačno bo, vzhodni Sloveniji občasno manjše pa- manjše padavine bodo zajele le Mad-davine. Ponekod nevarnost poledice, žarsko in Hrvaško. Na Primorskem bo začela pihati zmerna buija. OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan O SALZBURG 4 * pod 10% pod 5 Vi 10-30% 30-50% 50-80% nad 80% 44 ** 5-10 | *** *** 10-30 • ••• ;; 30-60 *** ***! *** *** nad 60 VETER I NEVIHTE GORNJI SENIK O puu O_________________ V SLOVENIJI: V sredo bo na Primor- OBETI: V četrtek bo prevladovalo su-skem delno jasno, drugod pretežno ho vreme. Burja na Primorskem bo oblačno. V višjih legah bo hladneje, ponehala. Burja na Primorskem bo oslabela. ONESNAŽENOST ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na rrr zraka; Ljubljana 100 Maribor 58 Celje 204 Trbovlje 50 Hrastnik 157 Zagorje 47 Šoštanj 42 Kritična 24 uma koncentracija SO2 je 375 mikrogramov na m3 zraka. STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G, Radgona: 130, Drava HE Dravograd: —, Sava Radovljica: 58, Sava Šentjakob: 229, Sava Radeče: 164, Sora Suha: 120, Ljubljanica Moste: 117, Savinja Laško: 124, Krka Podbočje: 100, Kolpa Radenci: 98, Soča Solkan: 221. rf M •flE m M kk HOROSKOP Piše: Aleksandra Zorc Berce OVEN 21-3/204 : Tako zaljubljeni ste, da nekateri Ovni že slišijo poročne zvonove. Ker gre ljubezen tudi skozi želodec, bi bilo prav, da se vrnete na zemljo in postorite tisto, kar vas čaka. BIK 214/20-5 : Vaša finančna slika ostaja še naprej precej obetavna, dan pa je tudi primeren, da poiščete pomoC. Ce se boste odločili za naložbo, se Vam bo zelo izplačalo. DVOJČKA 21-5/21-6 : V tem obdobju živite za službo in kariero. Vašo ustvarjalno moč je opazila pomembna oseba, zato lahko kmalu pričakujete dodatno ponudbo. RAK 22-6/22-7 : Poleg vseh sezonskih zabav v službi in višjih stroškov vaša »finančna slika« sedaj ni bistveno slabša. Poskrbite še za sorodnike, ki Čakajo na vaš klic. LEV 23-7/23-8 : Prijeten in lep dan se vam obeta od začetka do konca. Zadovoljno boste razkazovali nove pridobitve in tudi manjša hudobna opazka vas ne bo spravila v slabo voljo. DEVICA 24-8/22-9 : V središču vaše pozornosti sta dom in vse, kar je povezano z njim. Kljub temu bi lahko danes precej dosegli v službi, zvečer pa se vam nasmiha romanca. TEHTNICA 23-9/22-10 : Danes lahko rečete, da je to dan dobrih novic. Prejeli boste številne voščilnice od vsepovsod in ponovno bo (tako kot lani) prispela tista z ljubezenskim sporočilom. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Za odlično opravljeno delo boste najverjetneje dobili bonus, priznanje, finančno nagrado ali kaj podobnega. Naposled boste le zaključili seznam daril. STRELEC 23-11/21-12 : Nekateri med vami se bodo že odpravili na praznično potovanje, drugi pa bodo načrtovali, kaj vse Si bodo privoščili in koga bodo obiskali. KOZOROG 22-12/20-1 : S prijateljem se bosta odpravila po »osovraženih« nakupih, saj je že skrajni Cas, da naredite tisto, kar boste prej ali slej morali. Prijatelj bo v veliko pomoč. VODNAR 21-1/19-2 : Čeprav včeraj ni tako kazalo, se bodo že navsezgodaj prijatelji izkazali kot pravo bogatstvo. Neka zveza je na poti da preraste platonsko raven. RIBI 20-2/20-3 : V službi se vam bo danes odprlo in dolgo želena priložnost vam bo omogočila, da lahko začnete znova na za vas popolnoma novem področju. CESTE / ŠE NAPREJ NEVARNOST POLEDICE Ceste po Sloveniji so večinoma suhe, le nekod v krajih z meglo mokre in spolzke. Vsi mejni prehodi na Gorenjskem so prevozni brez težav. Promet poteka tekoče tako v notranjosti kot na mejnih prehodih. Le v Dolgi vasi čakajo tovorna vozila za izstop iz države do 5 ur. V jutranjih in večernih urah ponovno pričakujemo meglo, na izpostavljenih legah pa s tem veliko nevarnost poledice. Vsem šoferjem svetujemo, da vozijo s prižganimi lučmi. SNEŽNE RAZMERE (v cm) SLOVENIJA FURLANIJA-JK KOROŠKA Kope ....40/50 Cimolais 10/10 Podklošter ....35/55 Vrhe 50/50 Claut Bad Kleinkirchheim... ..30/100 Lontovž 55/55 Piancavallo 60/90 Pliberk/Peca .„.30/60 Stari vrh 10/30 Zabnice/Ovčja vas.. 35/60 Sloveniji Plajberk -/50 Rogla 35/35 Raibl 38/38 Dobrač ....30/50 Kanin ...30/150 Farni Avoltri Nassfeld/Mokrine „80/100 Cerkno 30/30 Farni di Sopra ...50/120 Spittal/Goldeck -/80 Soriška planina 30/30 Paluzza-Timau 30/40 Heiligenblut „30/140 Vogel 35/35 Paularo Katschberg 100/140 Kabla 10/30 Pontebba 80/80 Koralpe/Golica -/50 Mariborsko Pohorje.. 40/70 Pradibosco ...80/100 Kotschach/Mauthen „40/100 Kranjska aora 20/20 Prala Cnrnico -/- Mallnitz ...40/160 Pokljuka 20/20 Zoncolan 20/80 AVSTRIJA Rog - Črmošnjice 40/60 Sauris 50/60 Arlberg „20/150 Prvine 40/40 Sella Chianzutan 30/70 Seefelčl „„25/45 Jezersko 20/20 Nevejsko sedlo - - Kitzbuhel ..„15/40 IJ lovka 20/20 Viša rje 35/60 Obertauern 140/220 Krvavec -/- VENETO Zeli amSee „„15/95 Črni vrh Sappada ...60/150 Schladming/Planai... „15/150 V VEDNOST Meritve onesnaženosti zraka V Sloveniji imamo tri sisteme za merjenje trenutnih oziroma polurnih koncentracij onesnaženosti zraka. Postaje v prejšnjem sestavku opisanega sistema ANAS merijo onesnaženost zraka v Ljubljani za Bežigradom na Hidrometeorološkem zavodu in v središču mesta pri Figovcu, pa tudi v Mariboru, Celju, Trbovljah, Hrastniku in Zagorju. Na vseh merilnih mestih merimo koncentracije S02, dušikove okside merimo pri Figovcu, v Mariboru in Celju, ozon v Ljubljani in občasno v Mariboru, samostojen merilnik pa deluje na Krvavcu. Sistem E1S TES (Eko-losko-informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj) je postavila Termoelektrarna Šoštanj v Šaleški dolini in na pobočjih nad dolino. Sestavljajo ga postaje Šoštanj, Velenje, Topolšica, Veliki vrh, Zavodnje in Graška gora. Poleg tega delujeta Se hidrološka in emisijska postaja. Vsi podatki se zbirajo prek telefonskih povezav v centralni enoti v Termoelek- trarni. Sistem EIS TET (Eko-loško-informacijski sistem Termoelektrarne Trbovlje) je postavila Termoelektrarna Trbovlje na pobočjih nad dolino Save. Sestavljajo ga postaje Kovk, Dobovec, Kum in Ravenska vas. Ta sistem deluje enako kot sistem EIS TES, ima pa Se dve merilni mesti na deponiji premoga in pepela. Podatke iz centralnih enot obeh sistemov beleži računalnik na Hidrometeorološkem zavodu vsake pol ure. V tednu od 10. do J 7-12. 1992 so koncentracije S02 presegle mejne in kritične vrednosti. Najbolj so bili onesnaženi kraji no pobočjih nad Šaleško dolino in nad Trbovljami. • krajih v dolinah, razen v Trbovljah in Hrastnikm kritične vrednosti niso bile presežene. Vzrok za taks no situacijo je stabilno vreme nad našimi kraji, & s<) kaže kot megla v dolinah in kotlinah. To pa je hi 1 znak, da se pojavlja je/T! peratuma inverzija, ki tr° ja že nekaj dni. __.