ZDRUŽENJE ZA ESPERANTO SLOVENIJE SLOVENIA ESPERANTO-LIGO INFORMACIJE INFORMOJ Leto / jaro 15, št. / n-ro 1-2 junij / junio 2010 Uvodnik Številki na pot Uvodnik Po dolgem odmoru so tu spet Informacije / Informoj, s katerimi želimo vzpostaviti tesnejše stike s člani ZES in drugimi somišljeniki in prijatelji. Tiskana izdaja glasila naj bi dosegla tudi tiste bralce, s katerimi nimamo pove­zave preko spletišča in z elektronsko pošto. Vsebina zajema predvsem dogodke zadnjega pol leta, obvestila in pozivi pa so usmerjeni v bližnjo prihodnost. Posebej pozdravljamo oživljeno društvo ETD Ljubljana in mu želimo veliko uspehov in novih članov. Tem Informacijam je priložena prijavnica / aligilo, s katero vabimo na obiranje oliv v Izolo. Hkrati pozivamo sedanje in nekdanje člane, ki že dolgo niso obnovili svojih podatkov ter poravnali članarine, da se ponovno prijavijo in vključijo v delo ZES. Podatke potrebujemo za zanesljivejše stike in cenejše ter hitrejše elektronsko obveščanje. IO ZES Skupščina ZES Zapisnik seje ZAPISNIK redne letne skupščine ZES, ki je bila 27. marca 2010 v Ljubljani Prisotni: Ana Ferrer Zadravec, Janez Jug, Ostoj Kri­stan, Tomaž Longyka, Simon Urh, Angela Logar, Mira Lipičar, Fani Rižnar, Nika Rožej, Sonja Sardoč, Rajko Rajlić, Anka Vozlič, Svobodan Zlatnar, Jernej Lindič. Opravičili so se (pisno ali ustno): Vinko Zalezina, Ja­nez Zadravec, Jovan Mirkovič in Zdenka Rojc. Dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti in izvolitev organov skupščine (delovnega predsedstva, zapisnikarja in dveh overoviteljev zapisnika) 2. Poročilo o delu, finančno poročilo, poročilo Nadzornega odbora 3. Razprava o poročilih in razrešitev organov ZES 4. Volitve organov ZES za obdobje 2010-2012 5. Program dela v letu 2010 6. Sprejem sklepov 7. Razno Ob 10. uri skupščina ni bila sklepčna, ker ni bila prisot­na najmanj polovica članov, zato se je seja začela ob 10.30, ker je bilo navzočih več kot 10 članov. K 1. točki Predsednik Janez Jug je pozdravil prisotne, povedal, da je skupščina sklepčna, in predlagal organe skupščine: Svobodana Zlatnarja za delovnega predsednika, Simona Urha in Miro Lipičar za člana delovnega predsedstva, Anko Vozlič za zapisnikarico ter Ano Ferrer Zadravec in Tomaža Longyko za overovitelja zapisnika. Predla­gani so bili soglasno izvoljeni in skupščino je naprej vodil Svobodan Zlatnar. K 2. točki Poročilo o delu je na kratko podal Janez Jug: ZES ima 44 članov, večina je plačala članarino. Umrla je članica Jožica Židanik. Heda Kranjc in Milena Cink iz Celja sta decembra poslali izstopni izjavi. Decembra je bil poslan pregled plačane članarine za zadnja tri leta. Mnogi so zaradi tega plačali članarine za pretekla leta. Anketa o delovanju v sekcijah ni bila narejena. Lani so bile opra­vljene tri seje IO (vse niso bile sklepčne) in devet se­stankov članov. V programu je bila pridobitev statusa društva v javnem interesu, kar ni uspelo. Lani ni bila izdana nobena številka Biltena. Letos moramo to dejav­nost obnoviti. Domeno ESPERANTO.SI imamo zago­tovljeno (plačano). Lani smo imeli nekaj tehničnih te­žav, letos ga moramo redneje dopolnjevati. Pripravljen je Praški manifest v novi obliki (obnovljen iz leta '96). Prav tako informacije o esperantu, ki jih izdaja UEA. Letak Esperanto na prvi pogled bomo pripravili letos. Uspešno je bila izvedena stojnica na Prešernovem trgu 15. decembra ob Zamenhofovem dnevu (kljub slabemu vremenu; od 9h–14h). Lahko bi akcijo še kdaj ponovili. Tečaj na Škofijski gimnaziji je vodil Tomaž Longyka, na Filozofski fakulteti pa ga letos ni bilo. Esperanta se je bilo mogoče učiti prek tečaja na Lernu.net. ZES je skupaj z ETD organiziral srečanje na Tromeji. Zamen­hofov dan je bil uspešno izveden v Ljubljani (izdaja Sonetnega venca, kulturni program). Mednarodno sode­lovanje: nujni so stiki z UEA. Natisnjena je bila nova dvojezična izdaja Sonetnega venca (Ostoj Kristan je založil denar za tisk in knjige podaril ZES). Objava o izdaji je izšla v Književnih listih. Opravljeno je bilo snemanje za NTV (spletno televizijo) – predstavitev Esperanta (Simona Klemenčič, Marija Zlatnar Moe in Janez Jug). Finančno poročilo je v pisni obliki priložil in podrobno pojasnil Ostoj Kristan. Poročilo Nadzornega odbora je podala Sonja Sardoč in je finančno poslovanje ocenila kot vzorno. K 3. točki Ostoj Kristan ni zadovoljen z delom. Meni, da smo čla­ni neaktivni, vsi nimamo e-pošte. Informacije že dve leti niso izšle, čeprav je nekaj člankov pripravljenih. Spletišče je grozno zastarelo. Predlagal je, da povežemo Informacije in spletno stran. ZES še ni pridobil statusa društva v javnem interesu. Janez Jug je povedal, da to prinaša veliko dela, ki ga bo treba opraviti in da bi bili verjetno zavrnjeni. Sklep 1: Skupščina sprejema poročilo o delu, finančno poročilo in poročilo Nadzornega odbora. Sklep 2: Vsem članom se pošlje prošnja za plačilo zao­stale članarine oz. za izjavo o izstopu iz članstva. Sklep 3: Poskusimo pridobiti status letos. Sklep 4: Skupščina razrešuje organe ZES. K 4. točki Predsednik Janez Jug je podal predlog novih organov ZES za obdobje 2010-2012. Skupščina je nato soglasno izvolila naslednje organe: Izvršni odbor: Janez Jug (predsednik), Ostoj Kristan (podpredsednik), Simon Urh (tajnik), Tomaž Longyka, Nika Rožej, Fani Rižnar, Ana Ferrer Zadravec. Nadzorni odbor: člani: Janez Zadravec (predsednik), Sonja Sardoč, Vinko Zalezina; namestniki: Anka Vozlič, Rajko Rajlić, Zdenka Rojc. Častno razsodišče: Svobodan Zlatnar (predsednik), Mira Lipičar, Jernej Lindič. K 5. točki Program dela: Organizacijske zadeve: • Redna srečanja članov vsaka dva meseca ob sobotah s kulturnim programom. • Anketa med člani delovanju v sekcijah in komisijah. • Ustanovitev in delovanje komisij za pouk, za obveščanje in za jezikovno politiko. • Pridobitev statusa društva v javnem interesu (Janez Jug). Obveščanje: • Izdaja 4 številk Informacij (Simon Urh (urejanje), Ostoj Kristan (tisk) in Anka Vozlič (razpošiljanje)). • Tedensko dopolnjevanje spletišča (Simon Urh). • Priprava in posodobitev informativnih zgibank o esperantu. • Poskusili bomo poiskati prodajna mesta za espe­rantske knjige. Pouk: • Dopolnjevanje tečaja esperanta na Lernu.net. • Tomaž Longyka bo poskušal izvesti tečaj na gim­naziji. • Dogovor s Simono Klemenčič glede tečaja na FF. Prireditve: • Srečanje na Tromeji (september). • Praznovanje 100 let Esperantskega društva Maribor (september). • Zamenhofov dan (december). Mednarodno sodelovanje: • Sodelovanje z UEA. • Sodelovanje z esp. organizacijami sosednjih držav. Sklep 5: Skupščina sprejema predlog programa dela za 2010, ki ga naj IO ZES dopolni in objavi v naslednjih Informacijah. K 6. točki Skupščina je sprejela še naslednje sklepe; Sklep 6: Skupščina imenuje Tomaža Longyko za svoje­ga predstavnika v Odboru UEA -odbornika A za ob­dobje 2010-2013. Sklep 7: Letna članarina je za zaposlene 12 €, za upo­kojence, študente, dijake in brezposelne 6 €, mlajši od 18 let so oproščeni plačila članarine. Sklep 8: Sestanki članov vsaka dva meseca ob sobotah. Sklep 9: Prihodnje leto naj bo redna letna skupščina drugo ali tretjo soboto v marcu. K 7. točki Ni bilo razprave. Skupščina se je končala ob 12.10. Delovni Zapisnikarica: Overovitelja: predsednik: Svobodan Anka Vozlič Ana Ferrer Zlatnar Zadravec in Tomaž Longyka Sonetni venec / Krono de l' sonetoj V počastitev 150-letnice rojstva tvorca mednarodnega jezika esperanta Ludvika Lazarja Zamenhofa, ki se je rodil 15. decembra 1859 v Białystoku v tedanji Rusiji, sta Združenje za esperanto Slovenije in Esperantsko turistično društvo Ljubljana decembra 2009 ponovno izdala Logarjev prevod Sonetnega venca. Znani slovenski esperantist Tone Logar (1913–1994) je prevedel v esperanto tudi oblikovno zahtevni Sonetni venec in je to Prešernovo romantično mojstrovino ponudil bralcem po vsem svetu, ki obvladajo esperanto ali se ga še učijo. Tretja dvojezična izdaja Sonetnega venca (prej Mohorjeva družba v Celovcu, 1986 ter Math in ETD Ljubljana, 1996) je namenjena široki in pogosti uporabi pri pouku mednarodnega jezika v Sloveniji in tujini, za spoznavanje in primerjanje slovenščine in esperanta, pa tudi za preprosto uživanje v pesnitvi kjerkoli. Ta izdaja vsebuje tudi kratke življenjepise in fotografije Prešerna, Zamenhofa in Logarja, ter nekaj misli o gibanju za esperanto v Sloveniji. Poleg literarne, izobraževalne in informativne vsebine daje knjižica tudi implicitne vzpodbude za razmisleke o jezikovni prihodnosti sveta, zlasti pa Evropske unije, ki naj bi združila jezikovno enako­pravnost in gospodarno praktičnost vsakodnevnega mednarodnega komuniciranja, predvsem na področjih prava, trgovine, računalništva in znanosti. Knjiga ima 56 strani formata A5 z mehko vezavo. Maloprodajna cena je 4,00 EUR. Izšla je v nakladi 500 izvodov. Dotisk je možen v dogovorjenih količinah. ZES je podaril izvode javnim knjižnicam v Sloveniji, tako da bodo lahko prišle tudi v roke naključnim in zvedavim raziskovalcem katalogov in obiskovalcem knjižnih polic. Zainteresirani jo lahko kupijo na sreča­njih ZES in ETD ali naročijo na elektronskem naslovu info@esperanto.si. O.K. Srečanje ob Zamenhofovem dnevu Člani Združenja za esperanto Slovenije in Esperantskega turističnega društva Ljubljana smo se zbrali v soboto, 12. decembra 2009, ob 10. uri v sejni sobi na Štefanovi 11 v počastitev 150. obletnice rojstva tvorca mednarodnega jezika esperanta Ludvika Lazarja Zamenhofa. Zbralo se nas je 16, tako da smo kar zapolnili dvoranico. Predsednik ZES Janez Jug je najprej pozdravil prisotne, nato pa je sledil program, ki je bil mešanica informativnih in kulturnih točk. Janez Jug je navedel nekaj novih dejstev v zvezi s samim Zamenhofom (narodnost, materin jezik, prava osebna imena itn.). Kot pomembna novost je bila podana informacija o formalni oživitvi dejavnosti ter o terminu sestankov (tretja sreda v mesecu ob 18. uri na Štefanovi 9). Ostoj Kristan je predstavil novo, tretjo izdajo Logarje­vega prevoda Sonetnega venca ter nanizal vrsto zanimi­vih podrobnosti iz priprave knjižice, na primer proble­matiko slovenskega besedila pesnitve, saj se s spremi­njanjem slovničnih pravil popravlja Prešernov izvirnik. Posebej se je zahvalil gospe Angeli Logar za brezplač­no dovoljenje za objavo avtorskega dela njenega sopro­ga ter Janezu Jugu za prevode in lektoriranje drugih besedil. Prisotni člani so tudi lahko takoj kupili »še tople« izvode in preleteli vsebino. V tako imenovano prevajalsko delavnico srečanja so prispevali trije prevajalci. Nika Siebenreich je deklamirala pesem Gostija življenja brazilskega avtorja Euclidesa Carneira da Silva (glej njegovo stran v socialni mreži Ipernity) v esperantu in slovenskem jeziku. Mentor pri prevodu v slovenščino je bil Janez Jug. Tomaž Longyka je recitiral svoj prevod soneta Stvarnik avtorice Marjete Longyka v esperanto. Z dovoljenjem avtorice in prevajalca objavljamo izvirnik in esperantski prevod. E. Carneiro da Silva: La festeno de la vivo Vi plendas ke, kiam vi alvenis al la festeno de la vivo, ties enirejo estis slosita. Cu vi alfrapis ? Vi senkulpigas vin, ke vi vojeraris car la nokto estis malluma. Cu vi kunportis la lunlumon en via koro ? Vi protestas kontrau la ventego, kiu faligis la muron cirkauantan vian domon. Cu vi cementis vian muron ? Vi malbenas la sunradiojn, kiuj sub libera cielo, vin senkompate bruligas. Cu vi kreskigis arbojn en via kamparo ? Vi lamentas ke, kiam vi volis doni kison al la sorto, gi falis senviva antau viaj piedoj. Cu vi ne volis prikisi miragon ? Gostija življenja (prevedla Nika Siebenreich) Pritožuješ se, da si, ko si prišel na gostijo življenja, naletel na zaklenjena vrata. ­Ali si potrkal? Opravičuješ se, da si se izgubil, saj vendar noč bila je temna. ­Ali si prinesel lunino svetlobo v srcu? Protestiraš proti viharju, ki porušil je zid okoli tvoje hiše. ­Ali si ga zacementiral? Kolneš sončne žarke na prostranem nebu, ki te brez usmiljenja žgejo. ­Ali si vzgojil drevesa na svojem polju? Tarnaš da, ko si hotel poljubiti usodo, se je ta mrtva zgrudila pred tvojimi nogami. ­Ali nisi hotel poljubiti privida? Vi pikparolas kontrau la abeloj, car ili ne elfaris mielon en via abelujo. Cu vi priplantis florgardenon cirkau via domo ? Kiam la vojo antau vi farigas kruta kaj stonplena, vi senkurage ekreturnas ! Cu vi ne antausendis vian koron al via celo ? Vi vin armas kontrau via najbaro, kiu pristonas vian fenestron ! Cu vi ne amasigis stonojn antau la pordo ? Vi plendas ke, kiam vi alvenis al la festeno de la vivo, ties enirejo estis slosita. Cu vi alfrapis ? Marjeta Longyka: Stvarnik Z mogočnim »Bodi!« sprožil si stvarjenje ­ veliki pok in vrtiljak vesolja, vse vodi in podpira Tvoja volja, čas, prostor, tvar, in kaos, red, življenje. Modrost, skrivnost, lepoto dal si biti, načrt in smisel vtisnil si v konstante; naj galaksije zremo ali kvante ­ kdo mogel Tvoji misli bi slediti? Odkrito­skrivajoč se za tenčico svobodo dal si vsaki svoji stvari, da se po svoje trudi za resnico. Tako lahko – za vsemi temi čari ­ kdo v svetu vidi mojstra umetnijo, spet kdo pa le naključnosti norčijo. Zbadaš čebele, ker niso nabrale medu v tvojem panju. ­Ali si zasadil cvetlično gredo okoli svoje hiše? Kadar pot pred tabo postane strma in polna kamenja, strahopetno se obrneš! ­Ali nisi svojega srca prej poslal k svojemu cilju? Oborožuješ se proti svojemu sosedu, ki kamenja tvoje okno! ­Ali nisi ti nagrmadil kamenja pred njegova vrata? Pritožuješ se, da si, ko si prišel na gostijo življenja, naletel na zaklenjena vrata. ­Ali si potrkal? La kreinto (prevedel Tomaž Longyka) Per pompa »Estu!« elvokis vi kreadon – la grandan krakon, kosman karuselon. La volo via gvidas kaj subtenas cion: haoson, ordon, tempon, spacon kaj vivadon. Magibelecon, sagon vi fordonis, enstampis sencon, planon en konstantojn. Se galaksiojn ni observis au la kvantojn, neniam vian penson ni ekkonis! . Kasante post vualo vin aperte, liberon donis vi al ciu ajo, ke tiu veron trovu siasperte. Malantau ciu tiu magiajo artajon majstran vidas homo tiu, burleskon eble de hazard' aliu. Janez Zadravec je prebral odlomek iz svojega nastaja­jočega esperantskega prevoda Butalcev Frana Milčin­skega ter opisal nekatere težave pri iskanju primernih esperantskih izrazov za svojstvene narečne ali imenske besede. Na primer, ali so Butalci butasti ali se zaletava­jo (butajo) z glavami? Dober prevod mora namreč vsebovati tako pravilen pomen kot ironijo in zvočnost izvirnika. Gre verjetno za prvi poskus prevajanja slovenskega humornega teksta v esperanto. Upamo, da bo prevod Butalcev zagledal luč sveta v mednarodnem jeziku in bo za ZES »knjiga leta 2010«. Tomaž Longyka je opozoril na dve svetovni antologiji esperantskih piscev in prevajalcev (Josip Pleadin: Orde­no de verda plumo – Leksikono pri esperantlingvaj ver­kistoj; Goffrey Sutton: Concise encyclopedia of the original literature of Esperanto) ter razpravljal o njunih različnih pristopih in sodilih za uvrščanje, zlasti v zvezi z navajanjem slovenskih avtorjev. Vsak pristop ima seveda svoje prednosti in slabosti, ki dajo nekoliko različne izide predstavljanja esperantskih avtorjev. Prvi del srečanja smo zaključili s prostim razgovorom (pobrali nekaj članarine in prostovoljnih prispevkov, v ZES se je včlanil g. Milan Škrlj), nato pa smo se odpra­vili skozi mesto do restavracije Bella Maria na Masary­kovi cesti. Tam se nam je pridružila še mlada družina Zlatnar-Moe. Prijetna debata pri kosilu in hladno vreme zunaj sta nas zadržala tako dolgo za mizo, da smo se nazadnje odločili, da preložimo načrtovani obisk v sicer bližnjega etnografskega muzeja za kdaj drugič. O.K. Esperantska stojnica na Prešernovem trgu Za torek 15. decembra, prav na okroglo obletnico Zamenhofovega rojstva smo se namenili postaviti na Prešernov trg v Ljubljani stojnico za prodajo espe­rantske literature. Bila je tudi priložnost predstaviti širši javnosti sveže izdano knjigo Krono de l' sonetoj. Z upravo tržnic smo se predhodno dogovorili za podrob­nosti, najeli stojnico in zjutraj sva z g. Urhom prevzela že sestavljeno stojnico in jo na ročnem vozu zapeljala na mesto poleg stopnišča frančiškanske cerkve. Stojni­co smo okrasili z zastavicama esperantskega gibanja in dvema manjšima transparentoma, tako da se je že od daleč videlo, za kaj gre. Na mizo sva razložila knjige (kar 23 naslovov, praktično vse kar imamo v zalogi, čeprav v manjših količinah), letake in prijavnice. Knji­ge sva opremila z listki za navedbo cene. Okoli devetih dopoldne je bilo vse nared. Tedaj pa so nastopile višje sile. Sicer ni deževalo kot dan poprej, bilo, pa je zelo mrzlo in divji sunki vetra so rezali v kožo in prevračali liste knjig. Večina mimo­idočih se je raje zavila v plašč in pri drugih stojnicah naročila kuhano vino, kot pa pokazala zanimanje za našo ponudbo. Midva sva prezebala ob stojnici, zlasti moja malenkost, ki sem bil tam od začetka do konca obratovalnega časa. Nekaj naših članov in somišljeni­kov nama je popestrilo dan, prodali smo nekaj knjig in razdelili malo propagandnega gradiva. Več zanimanja so pokazali starejši občani, celo z vprašanji, ali espe­ranto še živi. Rezultat akcije je bil komaj zadovoljiv. Vsekakor bi jo bilo koristno še kdaj ponoviti, saj finančni vložek ni velik (najemnina stojnice znaša 14,60 EUR na dan). Treba pa je izbrati soboto s toplim in lepim vremenom, da bo na trgu veliko ljudi, ki bodo imeli veselje pobr­skati po knjigah in se pozanimati za esperantsko giba­nje. Če ne bo tako slabo vreme, bo tudi lažje organi­zirati menjave dežurnih na ponudbeni strani. O.K. Razstava Hirošima v Mariboru Kot rezultat prijateljskih stikov slovenskih in japon­skih esperantistov je bila v Muzeju narodne osvobo­ditve v Mariboru dne 25. februarja letos odprta razstava Hirošima, ki s slikami in grafičnimi predstavitvami prikazuje strahotne posledice eksplozije atomske bombe avgusta 1945. Na otvoritvi sta govorila župan mestne občine Maribor Franc Kangler in japonski veleposlanik ekscelenca Šigeharu Marujama. Kulturni program z naslovom Tisoč žerjavov so pripravili učenci osnovne šole Prežihovega Voranca v Mariboru. Otvoritve razstave se je udeležila tudi delegacija ZES v sestavi Janez Jug, Ostoj Kristan, Ana Ferrer Zadravec in Janez Zadravec. Delegacija je želela z obiskom med drugim tudi izraziti priznanje esperantistom Železni­čarskega esperantskega društva Maribor, ki so zaslužni, da je Maribor pridobil gostovanje te razstave. Na dejav­nost slovenskih esperantistov in ZES smo opozorili tudi župana in japonskega veleposlanika, katerima smo po­darili izvod nove izdaje Prešeren-Logarjevega Sonet­nega venca / Krono de l' sonetoj. Žal pa nismo mogli v želenem obsegu izpolniti cilja utrjevanja dobrih odno­sov z mariborskimi esperantisti, saj poleg predsednika ŽED Jovana Mirkoviča in še enega kolega nismo sre­čali znanih obrazov somišljenikov. O.K. Iz slovenske DELO, Iz tiskarne, 10. 2. 2010, str. ga tiska 17 France Prešeren / Tone Logar Sonetni venec / Krono de l' sonetoj Združenje za esperanto Slovenije in Esperantsko turi­stično društvo Ljubljana, Ljubljana 2009, 56 str., 4 evre. Slovenski esperantist Tone Logar (1913 -1994) je med drugim prevedel v esperanto tudi oblikovno zahtevni Sonetni venec in je to Prešernovo romantično mojstrovino ponudil bralcem po vsem svetu, ki obvla­dajo esperanto ali se ga še učijo. O vsebini in zgradbi Sonetnega venca tu ni potrebno govoriti, pač pa o ciljih in pomenu dvojezične knjižice, ki je izšla v počastitev 150. obletnice rojstva tvorca mednarodnega jezika esperanta Ludvika Lazarja Zamenhofa, ki se je rodil 15. decembra 1859 v Białystoku v tedanji Rusiji. Ta sicer že tretja slovensko-esperantska izdaja Sonetnega venca (Mohorjeva Celovec, 1986 ter Math in ETD Ljubljana, 1996) je namenjena široki in pogosti uporabi pri pouku mednarodnega jezika v Sloveniji in zamejstvu, za spo­znavanje in primerjanje slovenščine in esperanta v tujini, pa tudi za preprosto uživanje v pesnitvi kjerkoli. Ta izdaja vsebuje poleg poezije tudi nekaj informa­tivnih vsebin o Prešernu, Zamenhofu in Logarju ter o gibanju za esperanto v Sloveniji. Poleg literarne, izobraževalne in informativne vsebine daje knjižica tudi implicitne vzpodbude za razmisleke o jezikovni prihodnosti sveta, zlasti pa Evropske unije, ki naj bi združila jezikovno enakopravnost in gospodarno praktičnost vsakodnevnega mednarodnega komunici­ranja, predvsem na področjih prava, trgovine, računal­ništva in znanosti. Izdajatelj je podaril brezplačne izvode knjižice javnim knjižnicam v Sloveniji, tako da bodo lahko zašle tudi v roke naključnim in zvedavim raziskovalcem vsebin in obiskovalcem. Več o tem na spletu www.esperanto.si. O.K. Novico je spremljala tudi barvna slika naslovnice knjižice. (op. ur.) Strokovni kotiček Iz mednarodnih logov La nova modo: -ujo Kial mi insiste pludiras Germanujo kaj Italujo, kiam ciuj aliaj preferas Germanio kaj Italio? Nu, pro pluraj kialoj. Parte car -io sajnas al mi stranga finajo, ne kon­grua kun la simpleco kaj reguleco de Esperanto. Pli pri tio poste. Sed plejparte car mi ne eltenas la konfuzon, kiun la finajo -io alportis al la landonoma sistemo en Esperanto. Kia konfuzo? Hmm, kiel klarigi la landonoman sis­temon en unu alineo? Mi jam dedicis al tiu temo tutan libreton. Sed mi faros mian eblon klarigi rapide. La landonomoj en Esperanto estas dividitaj en du gru­poj. Unu grupo sekvas la modelon Usono, usonano, la alia sekvas la modelon Britujo, brito. Multaj espe­rantistoj, kompreneble, preferas uzi -io anstatau -ujo, kaj do diras Britio. La problemo estas, ke ankau en la unua grupo (Usono, usonano), multaj landonomoj finigas per -io, ekzemple Algerio, Australio, Namibio, Kolombio. Do, kiam oni renkontas landonomon, kiu finigas per -io, kiel scii, cu gi sekvas la modelon Usono, usonano, cu la modelon Britio, brito? Tio gravas, kiam necesas formi la nomon de la landano, car en la unua kazo necesas aldoni -ano al la radiko, dum en la dua necesas forigi la -i-. Kiam la plejmulto da esperantistoj uzis la finajon -ujo por landonomoj de la dua grupo, ne estis problemo. Ciuj esperantistoj (ec tiuj, kiuj preferis -io) sciis, al kiu el la du grupoj landonomo apartenas, kaj do senpro­bleme sciis formi la nomon de la landano. Sed nun, be-daurinde, kiam preskau ciuj uzas -io, la distingo inter tiuj du grupoj perdigis, tiel ke multaj esperantistoj ne plu komprenas kiel la sistemo funkcias; efektive iuj ne plu komprenas, ke entute ekzistas du-parta sistemo. Re­zulte, oni tre ofte renkontas erarajn formojn, ekzemple australo au Israelio. (Se vi ne komprenas, kial tiuj estas eraraj, bonvolu legi la pli detalan klarigon en mia libre-to Konciza klarigo pri la landonomoj en Esperanto.) Sed krome, la finajo -io kunportas plurajn aliajn problemojn. Cu la -i-estas sufikso? Gi ne similas la aliajn sufiksojn en Esperanto, kiuj normale havas la formon V+K (vokalo plus konsonanto) au V+KK. Krome, gi kondutas iom malsame: malkiel la aliaj sufiksoj oni ne povas uzi gin memstare. La vortelementoj en Esperanto normale estas kunme­titaj lau travidebla maniero. Ni ciam emfazas tiun fakton en nia reklamado: kiam ni volas konvinki la homojn lerni Esperanton, ni donas ekzemplojn kiel mal­jun-ul-in-o au nask-ig-tag-o. Tiuj kunmetajoj estas facile analizeblaj kaj ciu elemento havas sencon. Sed kion diri pri la -i-en Francio? Certe ne ekzemplo, kiun ni povus uzi en nia reklamado! Mi foje audas la kritikon, ke la sufikso -uj-havas tro da signifoj en Esperanto. Nu, gi ja havas tri malsamajn signifojn – kaj tamen, multe malpli ol -io, kiu kondutas vere hameleone en Esperanto. -io foje estas uzata: • por la nomo de scienco, ekzemple astronomio au biologio, kontraste kun la nomo de la sciencisto astronomo au biologo; • por la nomo de hemia elemento, ekzemple ejn­stejnio, mendelevio surbaze de la personaj nomoj Ejnstejno, Mendelevo; • por la nomo de regosistemo, ekzemple demokratio au monarhio, kontraste kun la vortoj demokrato kaj monarho; • por diversaj aliaj ismoj kaj ecoj, ekzemple stenografio, pederastio kontraste kun la vortoj stenografo kaj pederasto; • kiel unu el la korelativoj; • (sen la fina -o) kiel infinitiva finajo de la verbo. Mi scias, ke multaj esperantistoj ne satas -ujo pro gia baza signifo kiel entenujo. Kaj do? Cu persona sato au malsato rilate al iu elemento en Esperanto donas la rajton modifi la lingvon – precipe kiam tiu modifo detruas la logikon de unu el giaj sistemoj? Cetere, mi mem uzas -ujo multe pli ofte en landonomoj ol en vortoj kiaj laktujo, sukerujo ktp., do por mi tio estas gia cefa signifo. Aliaj esperantistoj kontraustaras la finajon -ujo pro etnismaj kialoj. Ili argumentas, ekzemple, ke ilia lando ne nomigu Hispanujo, car tie logas ne nur hispanoj, sed ankau katalunoj, euskoj kaj aliaj. Lau ili, tiu problemo malaperas, se la lando nomigas Hispanio. Cu vere? Al mi tio sajnas nura jonglado per vortoj, pli precize per sufiksoj: provo solvi politikan problemon per manipu­lado de la lingvo. Farante tion, oni neniel sangas la situacion de la katalunoj kaj euskoj, sed oni ja terure fusas la regulecon de Esperanto. Per la uzo de -i-oni forglitas de la facila analizebleco, kiu estas cefa trajto de Esperanto, al nedisigeblo simila al tiu, kiu regas en la nature evoluintaj lingvoj. Certe, iuj neregulajoj jam ekzistas en Esperanto: pensu pri la serioj redakti, redaktoro, redakcio, kaj poeto, poemo, poezio. Tiuj tri-vortaj serioj evidente havas komunan fonton, sed la elementoj ne povas esti disigitaj; efektive la lasta konsonanto de la radiko ec estas modifita. Tiuj ekzemploj, bonsance, rilatas nur al unuopaj vortoj, kaj do ne havas sekvojn por la baza funkciado de Esperan­to. La situacio estas multe pli serioza, kiam tia neana­lizebleco trafas tutan sistemon, t.e. la sistemon formi la landonomojn. Mi rimarkas kun plezuro, ke -ujo komencas iometete reaperi. Interalie, unu el la estraranoj de UEA lasta­tempe ekuzis gin, konvinkite de la argumentoj en la libro Rusoj logas en Rusujo. Multaj esperantistoj efek­tive komprenas, ke -ujo estas pli logika ol -io, sed ili hezitas mem uzi gin, car ili trovas gin “eksmoda”. Nu, modoj povas sangigi, cu ne? Se vi opinias, ke -ujo estas pli bona ol -io, kuragu ekuzi gin! Estu en la fronto de la nova modo! Por pli da informoj pri la finajo -ujo, vidu: • Rusoj logas en Rusujo: landonomoj en Esperanto. Corsetti, Gubbins, Wennergren, de Kock, Vaha, Butler, Camacho k.a. Federazione Esperantista Italiana, Milano, 2007. Prezo: €10.50 ce la libroservo de UEA. La libro estas ankau legebla kaj elsutebla ce: http://www.bonalingvo.it/index.php/R usoj_logas_en_Rusujo_Landnomoj_en_Esperanto. • Konciza klarigo pri la landonomoj en Esperanto: kun kompleta listo de landoj kaj landanoj. Anna Löwenstein. Palestrina, 2009. Prezo: €0,90 ce la libroservo de UEA. La libro estas ankau legebla kaj elsutebla ce: http://www.bonalingvo.it/docs/klarigo prilandonomoj.pdf. • La landonomoj – pli simplaj ol vi supozas! 37­minuta parolado de Anna Löwenstein spektebla ce: http://www.ipernity.com/doc/29075/5145769 kaj ce: http://www.vimeo.com/5030540 . Anna Löwenstein, Italujo Obvestila in Za somišljenike ter člane ZES in pozivi ETD Ljubljana Prodaja esperantske literature Združenje za esperanto Slovenije nudi članom in dru­gim zainteresiranim osebam in organizacijam esperant­ske knjige iz svojih zalog. Trenutno je možno posamez­ne izvode ali večje količine naročiti po elektronski pošti na naslov info@esperanto.si. Naročene knjige lahko kupci po plačilu prevzamejo na društvenih sestankih ali pa jih pošljemo po pošti. Predvidevamo, da bomo v letu 2010 organizirali tudi esperantski kotiček v določeni knjigarni ali v antikvariatu v Ljubljani. O tem boste ob­veščeni na spletni strani ZES. O.K. Naslovi knjig: Cena (€) -učbeniki: Slovensko -esperantski slovar 15,00 Esperantsko -slovenski slovar 15,00 Esperanto za šole in tečaje II. del 9,00 Metodiko de la Esperanto-instruado 4,80 -esperantsko gibanje: Mednarodni jezik esperanto in jezikovna demokracija 1,00 Gradivo za zgodovino gibanja 3,00 Ljudje in dogodki v gibanju za mednarodni jezik esperanto v Sloveniji 5,00 Mednarodni jezik: realna ali nerealna utopija 16,50 -beletristika: Sonetni venec / Krono de l' sonetoj 4,00 La stelita lampo 2,50 Pantoflokatino 2,00 Mojca etulino 2,00 Mia ombrelo povas esti balono 2,00 Negulino 2,00 Še nekatere od knjig na zalogi: Članarina ZES S sklepom Skupščine ZES je bila za leto 2010 določena letna članarina v višini: 12 EUR za zaposlene, 6 EUR za študente, upokojence in brezposelne ter 0 EUR za mlade do 18. leta. Člani lahko poravnajo članarino za leto 2010 in zaostale članarine (v preteklih 3 letih je znašala članarina po 15 oz. 7 EUR) ter morebitne prostovoljne prispevke na sestankih ali na transakcijski račun ZES pri NLB št. SI56-0201-5001-2704-490 z navedbo namena plačila »priimek, članarina in ustrezno leto oz. obdobje«. O.K. Umrla Herta Haas V Beogradu je 5. marca 2010 umrla Herta Haas, hči dr. Henrika Haasa, ki je 13. septembra 1910 v Mariboru ustanovil prvo esperantsko društvo na Slovenskem. Bila je druga žena nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita. Želja pokojnice je bila, da bi njeni posmrtni ostanki počivali v Mariboru. O vlogi Hertine matere Priske Haas in njenega moža Henrika Haasa v esperantskem gibanju bo treba po­drobneje in dokumentirano še pisati ali pripraviti sim­pozij ob primerni priliki v bližnji prihodnosti. Na razpo­lago je tudi izredno dragoceno izvirno pričevanje Herte Haas, ki ga je v srbskem jeziku narekovala malo pred svojo smrtjo in ga je esperantistom predal njen sin Mišo Broz. Dokument, dolg tri in pol tipkane strani, ima datum 2.3.2010. O.K. L J U B L J A N S K I Z M A J GAZETO DE ESPERANTA TURISMA SOCIETO LJUBLJANA Esperantsko turistično društvo Ljubljana (ETD) od novembra 2009 mesečno izdaja glasilo Ljubljanski zmaj z zgornjim zaglavjem. Doslej je izšlo 7 številk (od tega ena dvojna). Glasilo piše, ureja in distribuira predsednica Fani Rižnar. Obseg posamezne številke glasila se prilagaja razpoložljivi vsebini in slikovnemu gradivu. Kratek pregled vsebine: • Številka 1 – november 2009: ponovno legalno delo­vanje ETD, seja IO ETD, kratke novice, poročili iz Bjalistoka (94. UK) in Krakova (42. ILEI) itn. • Številka 2 – december 2009: poročilo o izvršenih sklepih IO ETD, 100. obletnica prof. Iva Lapenne, srečanje z Manco Turk. • Številka 3-4 – januar – februar 2010: stojnica na Prešernovem trgu, teden mednarodnega prijateljstva pri tržaških esperantistih, obvestila. • Številka 5 – marec 2010: vabilo na občni zbor ETD. • Številka 6 – april 2010: cenik revij UEA, splavar­jenje na Dravi, kratko poročilo o poteku občnega zbora ETD. • Številka 7 – maj 2010: Rakuševa ulica, vabilo na prireditve tržaških esperantistov, napoved obiranja oliv v Izoli oktobra 2010. Ljubljanski zmaj ima zaradi svoje frekvence izhajanja značilnost pogostejšega obveščanja o preteklih in pred­videnih dogodkih, ki zanimajo esperantsko srenjo v Sloveniji in zlasti članstvo ETD. Glasilo bo treba dode­lati tako v tehničnem smislu (priprava na bolj zmoglji­vem računalniku, elektronsko razpošiljanje, objava na spletni strani ZES) kot v vsebinskem smislu (pritegniti še druge člane ETD, da prispevajo novice, slike, poro­čila itn.). Vsekakor pa je prizadevnost predsednice ETD tudi v tem primeru izredno hvalevredna. O.K. Estrara raporto 2009 15 ilustritajn pagojn en la junia numero de la revuo Esperanto okupas la Estrara Raporto 2009, t.e. la raporto de la Estraro pri la agado de UEA en la pasinta jaro. Tiun dokumenton la Estraro devas liveri ciujare al sia supera organo, la Komitato, kiu surbaze de gi povas prijugi, kiel la plenuma organo de UEA sukcesis en sia laboro. En sia kunsido dum la 95-a UK en Havano la Komitato decidos pri la akcepto de la raporto. Preparante la raporton ciu Estraro alfrontas la demandon, pri kio gi raportu. La Statuto de UEA lasas vastan liberecon, car gi difinas nur, ke la Estraro “prezentas al la Komitato jarraporton pri la agado”. Lau la plej mallarga difino la raporto registrus nur tion, kion la estraranoj mem faris; lau la plej larga difino temus pri detala revuado de cio, kio okazis en la Esperanto­movado, kies cefa motoro UEA estas. Al la ci-foja raporto estas aldonita klarigo pri tio, kiel la Estraro mem konceptis la raporton: “Principe la raporto kovras la antauan kalendaran jaron kaj gi traktas tiujn agadojn, kiuj estas rekte ligeblaj al la Asocio. Tamen, en la praktiko, estas foje malfacile distingi la agadon de la fakaj asocioj, au ec de sendependaj institucioj, kiuj tamen proksime rilatas kun la Asocio. Tiu ci raporto do prezentas bildon de la agado de UEA en la kunteksto de la generala laboro de la Esperanto-movado, cefe dum la jaro 2009.” La jarraportoj de UEA estis kaj estos utila fonto de informoj al ciu, kiu volas en facila maniero bildigi al si la tutan movadan panoramon en difinita jaro. Tial la Estraro plenumas ne nur sian formalan devon raporti al siaj elektintoj, sed ankau la gravan, kvankam eble ne same evidentan rolon de kronikisto de la movado. La Estrara Raporto enhavas ankau la spezokonton kaj bilancon de UEA. Ili dokumentas solidan financan evo­luon de UEA, kiu, malgrau la monda financa krizo, en 2009 sukcesis teni la en-kaj elspezojn en ekvilibro por la kvara sinsekva jaro. La deficito de 672 euroj estas nur 0,14% de ciuj elspezoj. La bilanco superis unuafoje la mejlostonan limon de 5 milionoj, sumigante je 5.289.072 euroj. La junia numero de Esperanto kun la Estrara Raporto estas senpage ricevebla ce la Centra Oficejo de UEA kaj gi estas legebla ce www.uea.org/pdf/Junia10Reta. Gazetaraj Komunikoj, N-ro 381 (2010-05-24) La internacia tago de paco En 1981 la Generala Asembleo de Unuigintaj Nacioj establis la 21-an de septembro kiel la Internacian Tagon de Paco. La 13-an de junio, cent tagojn antau la ci-jara Tago de Paco, la Generala Sekretario de UN, s-ro Ban Ki-moon, publikigis ci tiun mesagon, direktitan precipe al junaj homoj: »Cent tagojn de hodiau, la mondo notos la Internacian Tagon de Paco – tagon dum kiu oni intencas, ke armitaj konfliktoj kvietigu … tagon dum kiu ni alvokas al batalantoj observi pafceson … tagon kiam ni renovigas nian propran dedicon al neperforto kaj la paca solvo de disputoj. La fokuso de la ci-jara observo, kiu okazos la 21-an de septembro, rilatos al junularo kaj evoluigo, sub la slogano: "Paco = Estonteco". Junaj homoj jam ludas slosilan rolon en la laboro por paco. Sed mi scias, ke ili kapablas fari ec pli. Pro tio, tiu ci Internacia Tago alportas defion al gejunuloj cie: Vastigu vian laboron por konstrui pacon. Disvastigu viajn planojn kaj ideojn, kun kreemo kaj pasio. Baldau la zorgoj de la mondo trovigos en viaj manoj. Ci-jare, la Internacia Tago de Paco samtempas kun la Pintkonferenco, kiun mi kunvokas por plupusi progreson al la ok Jarmilaj Evoluigaj Celoj. Atingi tiujn celojn estas esence por cesigi armitajn konfliktojn kaj konstrui dauripovan pacon. Mi esperas, ke oni audos la vocojn de gejunuloj en la Pintkonferenco kaj ties preparlaboroj. Mi instigas junajn homojn plani projektojn tra la venontaj cent tagoj, kiuj helpos krei la kondicojn por paco en iliaj komunumoj, en iliaj lernejoj, en iliaj landoj. Ni bezonas vian vocon kaj vian sindedicon, kaj ni dividos viajn rakontojn kun la mondo. Komence de la antaukalkulo al la Internacia Tago de Paco, ni rekonas du realajojn: Nur en paca medio gejunuloj realigos sian plenan potencialon – kaj gejunuloj havas la potencialon komenci konstruadon de paca mondo jam hodiau.« Gazetaraj Komunikoj, n-ro 384 (2010-06-15) Jarlibro 2010 aperis Portreto de Giorgio Canuto malfermas Jarlibron 2010 de UEA, kiu aperis meze de junio. La satata itala jurmedicinisto prezidis UEA de 1956 gis sia forpaso en 1960. Lia nomo pluvivas en la nomo de la fondajo de UEA, kiu kolektas donacojn por membrigi en UEA esperantistojn en malricaj landoj. En tre persona antauparolo la UEA-estrarano Hori Yasuo rakontas, kiel en diversaj okazoj la Jarlibro, precipe gia Delegita Reto, utilis kaj helpis al li. "La Jarlibro malfermis novan mondon al mi", li skribas memorante sian unuan sperton pri gia utileco en malfrua sabata vespero en Bratislavo. La dauran popularecon de la Jarlibro de UEA montras ankau, ke nur 70 membroj de UEA respondis, ke ili ne bezonas la paperan Jarlibron, kiam la Centra Oficejo enketis pri tio inter la membroj, kies retadreso estas konata al la CO. Ankau tiuj, kiuj povas konsulti la retan version de la Jarlibro en reto.uea.org/, tamen satas ricevi gian presitan version. Asertoj, ke gi estas nebezonata malmodernajo, evidente ne havas fortan bazon. La nombro de delegitoj malkreskis. Jarlibro 2009 havis 1735 individuajn delegitojn en 102 landoj, dum la ci-jara havas 1679 adresojn en 101 landoj. Estas 50 cefdelegitoj, 950 lokaj delegitoj, 104 vicdelegitoj, 31 junularaj kaj 1277 fakaj delegitoj. Krome en Brazilo estas 5 regionaj delegitoj. La fakdelegitoj reprezentas preskau 800 fakojn. En la unua parto de la Jarlibro, eldonita ankau aparte kiel Gvidlibro 2010, aperas adresoj k.a. informoj pri la organoj, instancoj kaj servoj de UEA kaj TEJO, pri landaj kaj fakaj asocioj, akademioj, edukaj kaj kulturaj instancoj, bibliotekoj ktp. Apartaj capitroj estas dedicitaj al radioelsendoj en Esperanto kaj al Esperanto en Interreto. Fine de la Jarlibro trovigas du rabatkuponoj de la Libroservo de UEA por tiuj, kiuj faras siajn mendojn paperposte. Kiuj mendas rete, ne bezonas uzi la kuponon. Membroj kun Gvidlibro au Jarlibro rajtas dufoje jare mendi librojn k.a. varojn kun rabato de 10%. Membroj-Abonantoj, Dumvivaj Membroj kaj Honoraj Membroj rajtas ricevi la rabaton je ciu mendo. Gazetaraj Komunikoj, n-ro 384 (2010-06-15) Turisma rikoltado de olivoj en Izola, la 16-a de oktobro 2010 Inter 10-an kaj 10,30-a horo atendas vin kafo kaj brioco en la hotelo Riviera en Izola. Kune ni ankorau ion priparolos pri olivoj kaj oleofarejoj kaj post la unua refresigajo ni pretigos nin inter olivarboj sur loko nomita Ronk. En 2-a jara plantejo estas plantitaj avtoktonaj specoj de olivarboj – inter ili havas cefan rolon tiel nomita »istrska belica« kaj specoj »leccino« kaj »frantoio«. Austataua rolo apartenas al »olivarbo de urbestroj«, kiun ciun jaron rikoltas urbestoj de proksimaj urboj kun la gastoj. »Olivarbon de urbestroj« jam trifoje rikoltis ankau slovenia prezidinto s-ro Milan Kučan, kiu ankau al tiu olivarbo donis nomon. Post la antauparolo kaj prezento de olivarboj en Slo­venio, kaj perspektiva trarigardo trans limo, ni komen­cos rikolti olivojn per tradicia maniero – permane en »baligoj«. Post plenigitaj unuaj kestoj cirkau la 12-a horo venos tipa istria intermangeto, kiun alportos kuiristaj majstroj de la hotelo Riviera. Post la fino ciuj partoprenantaj rikoltantoj de olivoj ri­cevos specialan diplomon »OLIVA RIKOLTANTO« kaj cirkau la 13,30 ni finos nian kunestadon en oliva arbaro sur Ronk. Posttagmeze ni povos trarigardi, kion kasas »San Si­mon« ce sia marbordo. Eblas trarigardi muzeon »Parenzana« en la centro de la urbo Izola. Eblas banado en la hotelo Delfin en basenoj kun mara akvo nur 5 minutojn for de la mezlerneja centro. Banado estas pagota aparte. ETD INFORMACIJE / INFORMOJ izdaja / eldonas Združenje za esperanto Slovenije / Slovenia Esperanto-Ligo, Štefanova 9, SI-1001 Ljubljana, Slovenija / Slovenio. http://www.esperanto.si. Matična št. / kodnumero 5058384. ID za DDV / n-ro por AVI: 93737777. Poslovni račun / bankkonto: IBAN SI56 0201 5001 2704 490 pri / ce Nova Ljubljanska banka d.d.. (Swift-kodo: LJBASI2X). Uredil / redaktis mag. Ostoj Kristan. ESPERANTA TURISMA SOCIETO LJUBLJANA, 1000 LJUBLJANA, SLOVENIO kore invitas vin al RIKOLTADO DE OLIVOJ EN IZOLA/ISOLA, SLOVENIO la 16-an de oktobro 2010 La arango okazos en la mezlerneja centro: SREDNJA GOSTINSKA ŠOLA IZOLA, Ulica prekomorskih brigad 7 Bonvolu aligi gis la 15-a de septembro 2010 (pro mendo de mangajo). Ciu aliganto uzu apartan aligilon. Kontaktadreso: Fani Rižnar, Koprska 32, SI-6310 IZOLA/ISOLA, SLOVENIO. Rete: fani.riznar@gmail.com A L I G I L O PERSONA NOMO:……………..…………………………...................... VIRO VIRINO FAMILIA NOMO:……………………………………………………………………....…… ADRESO (nacilingve en latinaj literoj) ………………………………………………...…… POSTKODO ………………URBO……………………………LANDO …………….......... TELEFONO (INTERNACIE) ……………………… POSTELEFONO .……..............…… RETADRESO ……………………………………………… NASKIGDATO ….…………. MI ALVENOS PER trajno autobuso automobilo Prezo de tranokto (dulita cambro, duonpensiono) po persono: 30,00 EUR kaj takso 1,00 EUR MI MENDAS LOGADON : la 16-an de oktobro la 17-an de oktobro MI DEZIRAS LOGI KUN ………………………………………………………………….. Ce alveno inter la 10,00 kaj 10,30 atendos vin kafo kaj brioco en la hotelo Riviera en Izola. Tipa intermangeto inter oliva arbaro, kiun alportos majstraj kuiristoj el la hotelo Riviera konsistos el brusketo (bruseto, kradrostita panpeco) kun ajlo kaj oliva oleo, fritita verdajo (kukurbetoj, melongenoj, tomatoj, paprikoj, fungetoj), kvalitaltigitaj per oliva oleo, plato de fromago, aldonita ombolo (fumajita kaj sekigita porka ripajo), polento kun olivoj kaj tomata sauco, bakita pano kun olivoj kaj »Tapenada«­olea pasto. Cion tion ni tralavetos (gargaretos) per glaso da vino (malvazio au refosko. Kosto de mangajo kaj trinkajo estas 30,00 EUR. ANTAUPAGO POR MANGAJO AL BANKKONTO DE ESPERANTSKO TURISTIČNO DRUŠTVO LJUBLJANA: SI56 6100 0000 1703 764. Tranokto pagota en hotelo. Dato:…………………….. Subskribo:………………………….