LUI k» koristi deiav-•k«|«l|uditvt. Udav» vi »o op revIèenI do varfn kar praduilre|o. Thl« p*p«r i« devoted lo the intereete of »h» working cIm«. Work-ere ere ©milled to all what ihey produce. Mooatf-oiM« fcatuw, U»e. 6. mir. »t ifc« po«t cffiM mi;««. Jfint im 11 C»r SkU... I. I'hlc^u III. DMil tb« Act of UoBgr«M of Marob lr«l, IIN. 011161'. 4UDB V. Jl. dir., UllClfl, "Delavci vseh dežela, združite se!" n PAZIT* * ne številko v oklepe|u. ki ee nehata poleg ve» eege naslove, prilepite-nege epoda|ali na ovitku. Ako (450) )e «levllka . . tedni vem s prlhodi»|r» številko našega llete poteče neročnine. Proei-mof ponovite |o teko). Ste v. (no.) 449. slovensko glasilo jugoslov. socialistične zveze. chicago, ill., dne 18. aprila, (april) 1916. leto (vol.) xi 20. APRILA 1914 Preniogarji v Coloradi so štrajkali, Nasprotnik j»' bil mogočen, toda sila ji* bila velika. Rudarji so bili dolgo potrpežljivi; ali vsa vdanost jim ni nié pomagala. Kdor je upal, da bodo podjetniki spoznali, da morejo spo/.nati krivico, ki jo trpe delavci, in da jo bodo sami po svoji volji popravili, je moral izgubiti upanje, ko je razočaranje sledilo razočaranju. Prošnje in molitve mi ostajale brezuspvšne: Bog v nebesih se ni usmilil in gospodarji na zemlji 11e. Tedaj ni kazalo nié druzega kakor boj. Delavci so ga hoteli \oditi mirno, zakonito. Kajti delavstvo ljubi mir, dokler ga le more o-liraniti ; in zakone spoštuje, tudi če so niti jih naložili njegovi sovražniki. Stavka je sila, ali ne nasilstvo. "Dajali smo vam svojo delovno moč za nezadostno cepo; ta kup vam je ne damo več in zato ustavimo delo, dokler se ne pogodite z nami za novo plačo. To je /.misel stavke. Kupčij-sko vprašanje je, in le med divjaki se rešujejo st jmske zadeve z orožjem. Colorado je civilizirana dr. a\a kakor Zedi-iijene države sploh. Ali atavizem davno odpravljenega divjaštva >e vrača tudi v kulturnem svetu, kjer trešči sila ob silo. Tisočletja omike, vere in prosvete ga še niso mogla pokopati tako globoko in pokriti groba tako trdno, da ne bi odvalil kamna in stopil v vsej svoji mrki mračnosti i a beli dan. Premoga rji v Coloradi so štrajkali. Baroni črnega diamanta so smatrali stavko za upor, upor pa za krivico. V svobodni deželi živimo; vsi smo enaki preči zakonom. Ali kapitalističnim gospodarjem zveni ta pesem tuje, če jo zapojo oni. ki delajo zanje. (Jot-podar in hlapec ne moreta'hiti enaka! Podjetnik ukazuje, in delavec naj sluša. Tako je kapitalistično pravilo, in kdor se pregreši proti njemu, stoji na enaki stopnji z izdajalcem. Delavci so se pregrešili, in to je zahtevalo kazen. (V kupuje delavec par čevljev, določa trgovec ceno. Potem sc lahko pogajata.# Kje naj bi bil greh, če hoče delavec oceniti vrednost svojega dela, zlasti ko ve, koliku je to delo vredno kapitalistu : tioup.nlar ne vprašuje tako. Lastniki sužnjev .so smatrali svoje érnee za orodje kakor motiko In plug. Delovno sred 1 v<» ne sme imeti svoje volje, pa naj bo živo ali inrtvo. Delavci kapitalizma bi morali -.vojn voljo se/g«!i tisti dan .ko gredo v kapitnli .tiéno službo. ^ Ali jiuigo v ni. Tudi tlelavei o živi. ljudje «I y. vseiiii od prirode dnlo-enimi potrebami človeka, s čuvstvi, mislimi in z voljo. Dolgo je v 111 j a < oloradskih rudarjev spala. Prckruto trpljenje jo je zbudilo, in -»li so v boj. } os 1 mm la rji so s» pripravili, da jih kaznujejo. Oni. ki imajo ne le sredstvu navadnega življenja. ampak vse bogastvo in vsletl tega vso moč od delavcev, so jim hoteli pokazati, tla imajo delavci življenje in obstanek le po volji kapitalistov. Pregnali so jih i/, stanovanj. Žival ima pravico, da prebiva na zemlji, na kateri jo je ustvarila priroda. < lovek mora šele dokazati, da je košček sveta, kjer hoče položiti svojo glavo k počitku, njegova last, iu če ne doprinese tega dokaza, jc brezpraven. Sam Bog je baje dal zemljo ljudem za bivališče; ali en del teli ljudi si jo jc prisvojil vso in jc iz druzega, neskončno večjega dela naredil brczdomoviucc. V bornih kočah, v katerih niso imeli premo-garji itak nič druzega kakor malo prostora in maio pristrešja, ni. I »i i « » več mesta /auje. Kajti koče so bile last podjetniške dru/be. Zgrajene so bile pač z delavskim potom in delavskim trudom, s proïitom. ki ga j»' kapital imel od dela. Ali za tiste, ki so jih zgradili, ni bilo več prostora v njih; tak je bil ukaz gospodarjev. ' In go-^oder.ji so imeli tu li moč. da izvrše ta ukaz. Delavci sami so jitn bili dali to moč. Po željah kapitalistov so nameščali zakonndajee in izvršujoče organe od guvernerja do zadnjega policista. Po njihovih zakonih, od njihovih organov so bili sedaj pometani i/, hiš. Ali časa ni bilo za modrovanje. S te zemlje se ni mogoče preseliti na tlrug planet. Ncmate-rijalnega se človek lic more narediti. Preniogarji so se s svojo najnujnejšo ropotijo umaknili v hribe, tja. kjer so mislili, da je se zver svobodna in kjer niso mogli biti nikomur na poti. Vojna ima vsakovrstne posledice. Tako na primer sc je število prebivalstva mesta Essen, kjer so velikanske Kruppovc tovarne za topove, silno povečalo. Zdaj je v tem mestu več kot nol miljona ljudi. Treba je delati kanone, kanonc, kanone. Izdelovati jih morajo delavci iu njih armada sc je morala silno pomnožiti. Delavci morajo jesti, nekje stanovati, oblačiti se i. t. ti. Kjer so tlelavei, tam so obrtniki, trgovci, gostil-' niča rji . Kjer zasluzijo delavci, tam zaslužijo tudi drugi ljudje. Torej gredo vedno za tlelavei. Kjer se pomnoži število delnvdva, tam se pomnoži število vsevn prebivalstva. Blagostanje delavstva je blagostanje ljudstva, mizerija delavstva je mizerija ljudstvu. Prav dobro bi bilo, če bi to drugi ljudje tudi v miru spoznali in se po leni Nepričakovano *e jc razvila meti njimi velika orgairizatorična nadarjenost. Tam, kjer »trle nebotočne Rocky .Mountains v oblake, na zaklo-njeni planjavi, je tako rekoč čez noč 'nastalo mestece nenavadne oblike. Prebivališča so bili Načinoma platneni šotori, nekoliko koč jc bilo v naglici ¿bitih iz lesa. Okrog tisoč duš je štela naselbina. moških, žensk iu otrok. Knoindvajset različnih narodnosti so šteli »neti njimi; ali narodnih nasprotij ni bilo. Skupna sila jih je.tesno zdri: žila:.vsi so bili ljudje. \si so bili delavci, izkoriščani, preganjani; in la've/, je bila tako močna, da je nič nt moglo pretrgati. V tej naselbini, prosto in vendar dobro organizirani, so hoteli mirno počakati, da mine njih' -ve barone trma in se doseže poravnava. Nevisoka podpora, ki jo je dajala rudarska organizacija, je bila Ves dohodek teli ljudi. Obilnih obedov ni bilo. Šotori so le za silo zadržavali gorsko zim >. Ali skupnost iu zavest, da sc bojujejo za pravično stvar, je pomagala pretrpeti najhujše. Iu naselbina je živela mirilo v vzajemni slogi trpinov. Tako jc prišla pravoslavna Velika noč. ki je padla leta 1 !*14. na dan lib aprila. Noč vstajenji božjega je postala za Ludlow noč strahotne gro ze, požiga in umora. Bctlfhcmsko klanje otrok in Kajnov greh. pomnožen, se je ponovil. Ob raznih stavkah je imela kapitalistična be-stija, kadar je zdivjala, vsa i za silo izgovor, da je morala prelivati kri zaradi agresivnosti delavcev, zaradi izgredov, zaradi varnosti imetja in življe-naj, zaradi takozvanega javnega reda in mira. Z Ludlow ni nobenega izgovora. Kakšni lastnini, kakšnemu kapitalističnemu ali skebskemu življenju naj bi bili postali nevarni stavkarji v gorski puščaviNapram komu naj bi bili agresivni iu koga naj bi ogrožali /. izgredi, ko so bili v svoji, platneni naselbini sami med seboj? ravnali. Praksa pa kaže, tla je povsod več tistih, ki ne razumejo svojih interesov, kakor tistih, ki jih razuurejo. Zato so socialni boji tako težki in tako polni žrtev. Kaj bo z Rumuiiijo? Neprehoma so se ponavljale v zavezniškem časopisju vesti, da se Rumu-nija pridruži zaveznikom. Prav tako so svoj. as pisali f» Bolgarski. Zdaj pa poročajo iz Bukarešta; da je Rusija zaprla proti Rumunski mejo in tla je prepovedala vsak izvoz v Kumunsko. To je baje posledica zavezniške konference v Parizu. Zavezniki so si dolgo časa prizadevali, tla bi dobili Romunsko na svojo stran, ker se jim pa to ni posrečilo, ji hočejo na vse mogoče načine olež kočiti stališče. Nobenega izgovora )i. Le zločin jc, nameravan, premišljen, porojen iz divjega sovraštva napram delavcem iu njihovi organizaciji. Krvav, sramoten zločin ie. ki je umazano zgodovino kapitalizma oskrunil z neizbrisno pego ¡11 povrh o-nuuleževal državo samo z njeno upravo, z njeno justieo, z vsem njenim aparatom. Naselbina ludlovskih strnjkarjev je bifa napadena brez vzroka. Ves njih greh je bil ta. da se niso v zamirajočem strahu vrgli kapitalističnim despotom poti noge. Njihova mirna vztrajnost v boju je bila vsa provokacija. (Jospodarjev oprode niso vpraševali za to. Kaj je treba povoda, kjer je namen.' ( emu pretveze in izgovori za umor. če se ve, tla ni nikogar. ki ga bo kaznoval? Pravoslavni so imeli svojo Veliko unč. Za praznike imajo razni narodi razne šege; po njih so sc zabavali iu drugih narodov člani so bili iu-teresirani gledalci pri tem. (b Ida leč so nasprotniki videli, kaj se godi. Delavci torej še niso bili popolnoma uničeni. Vse so jim vzeli gospodarji, kar so jim le bili mogli vzeti; oni pa imajo vendar še toliko življeiiskc moči v sebi. da se morejo zabavati na svoj pripro-sti način! Tedaj je zakričalo v dušah zavistni-kov: Streti! Streti! Pohodili! Pokončatil Prikazali ko se miličarji in ostali zavednemu delavstvu dobro znani kapitalistični "divji lovci." Naenkrat so imeli strojno puško in naenkrat je začela pokati. Nič se ni zgodilo, kar bi bilo moglo količkaj opravičiti zavratni napad, razun če je protest delavcev proti žuganju in izzivanju s strojno puško zadosten vzrok za streljanje na žive cilje. . Strojna puška je pokalu in v svoji krvi je le-'.al vodja stavkujocih premogarjev Louis Tikaš. Neumna puška je pokala in padel je tajnik pre- Medtcm prihaja druga vest, da jc Rumunija sklenila z Avstrijo in Nemčijo pogodbo, po kateri jima bo prodajal« žito in druge potrebščine. Ali bo naposled tako kakor z Bolgarsko? Nemške muiiieijske tovarne izplačajo letos 30 odstotkov dividende. Dividenda bo potemtakem za deset odstotkov večja kot je bila lansko leto. To je "božji blagoslov" vojne. Milanski socialistični "Avanti" poroča: Socialistična stranka italijanske poslanske zbornice je sklenila, da prične, ko se otvori zasedanje parlamenta. boj proti vojni. Italijanskim socialistom se mora priznati, da so hrabri. mogarske unije .lames Flyer. Puška je pokala dalje. Miličarska četa je bila, pripravljena za na-pad. V naselbini, pred pu'kami mi bile žene, so bili otroci. Kaj so stavkajoči preniogarji capinski stra-hopetneži, tla bodo mirno gledali, kako jim podivjana tolpa pobija žene iu otroke? Kj, da so sami imeli dobro orožje, da so imeli strojne puške ali pa vsaj poštene moderne flinte! Tekli bi bili pijani napadalci, tla bi jim bile noge prekratke in da jim ne bi šla nobena lira dovolj hitro! Kdo nima pravice, tla. bi se branil, če je po krivem napaden? Da bi se branil tako, da mine baudita za vse čase veselje za nov napad? Norci ali pa kratkovidni sanjači uče neumni in nečloveški evangelij ueupiranja in miru za vsako ceno. Ludlovski preniogarji niso bili norci, niso bili sanjači; le orožja niso imeli, ki bi bilo kos orožju miljčarjev. Ko so spoznali razbojništvo, so se hoteli braniti. Svoje žene in otroke so hoteli braniti. Le blaznež ali podlež bi jim mogel zameriti. Ali kaj bi s takim orožjem, kakršno je ta ali oni imel za lov na zajce, proti strojnim puškam iu vojaško izvežbcniin miličarjem ! Kj, da so bili oboroženi, kakor se spodobi iu izurjeni v rabi orožja in manevriranju ! Drugače bi bil Ludlow zapisan v zgodovini! Tako niso mogli storiti nič druzega kakor s silnim samoza-tajevanjeui zadržavati z besnelo best i jo. da sc je mogla masa žensk in otrok umakniti na bližnji hrib in potem se morali sami bežati za njimi. Na bojišču je obležalo dvajset inrličev, med njimi dvanajst otrok izpod enajst let. Na strani napadalcev sta padla dva miličarja. Ko so se rudarji umaknili, so poživinčeni hlap-coni kapitalizma napadli njihovo naselbino in divjali po njej kakor lluni. Nihče ni mogel ovirati njihovega divjaštva in žalostni junaki, katerih hrabrost jc bila tem večja, čim manj se jim je bilo bati odpora, so sc znesli nad taboriščem delavcev. Kakor da se je zgodil čudež, so imfli nenadoma petrolej pri rokah; polili so šotore in potem zažgali u bor no platneno mesto, hej!, da je bila daleč naokrog pošastuo razsvetljena črna noč. Prišlo je jutro, zarja se je razlila nad vrhovih Skalnatih gor, soline je vzplavalo.ua nebo, in posve tilo je na žalostno pogorišče. StrajkarsKe-ga mesta, kjer so še zvečer praznovali Veliko noč, ni bib» več. Takt» jc zapisano ime Ludlow v ameriško zgodovino. Zedinjene države so civilizirana, visoko kulturna dežela. Colorado je pravna država. In A-merika' 11e trpi, da bi se teptali zakoni. Cez mehiško mejo preganja ameriško vojaštvo Villovc handite, ne glede na nevarnost vojne; kajti Amerika ne more trpeti, da bi katerikoli razbojnik na naših tleli požigal in moril. Poznate li ime Columbus? (irši je bil ludlovski zločin od onega v Co-lumbusu. Zaradi razbojniškega napada v obmejnem mestecu je Amerika mobilizirala svojo*armado. Kako je bilo maščevano ludlovsko hudodelstvo Kj, na coloradskeni bojišču št» padli delavci. Padli «o v obrambi proti kapitalističnemu razboj-ništvu. Kako naj bi ga obsodila kapitalistična država, kapitalistično sodišče? Kako naj bi resno iskalo krivce meti svojimi lastnimi ljudmi? Wilson piše noto za notoni za rati i torpedira-nja tujih ladij ; noben predsednik še ni zapisal besedice pravice o Ludlowu. Ne da ni nobeden krivcev kaznovan; niti dejanje samo ni <»<1 nobene oficielne instance v Ameriki obsojeno. Krivci, ki niso storili nič boljšega od V i 1 lovi h banditov, sc še lahko postavljajo kot junaki! O j. ameriško delavstvo! Kako dolgo boš še v neverjetni sleposti izročalo \ m moč,, ki prihaja le od tebe, svojim sovražnikom? Občino iu državo, sodišče in ječo. orožje in vojsko daješ svojim kapitalističnim despotom; a vse hi lahko samo imelo! Vsh moč bi bila lahko v tvojih rokah. Samo hi si lahko krojilo zakone, samo bi jih lahko izvrševalo in s svojo puško v svoji roki bi lahko branilo svojo pravico zoper vsako tolovajstvo. Delavstvo ameriško, kdaj boš spregledalo? Kdaj boš spoznalo, da osvetis Ludlow in podobne zločine le na ta način, če se osvobodiš od svojih kapitalističnih tiranov .' Iz angleške uradne statistike je razvidno, da so izgubili Nemci meseca marca <».'!,000 vojakov, med katerimi jih je bilo 14,701)0 mrtvili. Doslej so izgubili Nemci v vojni vsega skupaj 2.700.000 mož. <>d teh jih je bilo »¡00,000 mrtvih, ostali so pa vjeti, oziroma ranjeni! K<1« bi delal k t-»-kini številkam še opazke? Na Ogrskem razpišejo četrto vojno posojilo o Veliki noči. Taki so piruhi ob sedanjem času. Francoski senat je sklenil, da določi za nekatera živila maksimalne cene. Ta živila so: kruh. meso, mleko, surovo maslo, jajca, mast, krompir, sir, zelenjava, mošt in pivo. — Ob spominu na Ludlow. Ncskoučno si, v •emir j o, nepojmljivo 1 Človeški duh, v telo slabotno vklenjen, odvisen od čutil ubogih, majhnih, je omejen, in niti hrepenenja vrhuncev skromnib ne doseže. Le slutiti skoz gosto meglo more brezmejnosti svetovne velikost in glavo skloniti pred to uganko, podano mu od sfinge Večnosti. Neskončnost! Zeuilja komaj viden prašek, bleščeče solnee le drohtina peska, tuiljoni solne v brezmejnosti peščica! Pogled hiti čez Rimsko cesto, dalje, vse dalje od ozvezdja do ozvezdja, in konca ni in kraja ni nikjer! Kjer fantazije sila že omahne, in onstran vseh meja je svet, še svet. Prostora je za vsako stvar v vsemirju . . . Oj, duh svetov, povej: Kje je — pravica! Pravica živih, zakon njen -«• °J» J6* Okrog žareči!» velikanskih solne se sučejo planeti brez števila. Kometi letajo z brzino blazno po ncdoglednih, nedosežnih daljah. Vsak meseček ima v vesoljstvu progo, in večni zakon ščiti vsak utrinek. Za prašek vsak, za vsako kapljo vode; za list na grmu, za dišavo rože je zakon trden, vse obsegajoč. A kje je zakon za pravico ljudsko! Otrok pobožno je oči upiral v višave sinje, kjer se nad oblaki razpenja večnega neba obok. Presrčno vdana plavala je nada v nebesa čudovita, v stan božanstva, kjer na prestolu v nedosežni slavi kraljuje sredi angeljev Pravica, razlivajoča milost nad svetovi. Otroško vero zmelo je življenje. Umikala so se nebesa tajna v drhtečem, vpraftujočem koprucnju v višave se iztezajočim rokam. Razpiralo se je oko široko, iščoče njo po vseh širjavah zemlje, ki materinsko čuva živa bitja, da jih ne potepta hudobna sila, v teminah pekla zlobno porojena — iščoče sedež, dvor in vir Pravice. In prst je trkal na stotera vrata, in noga se spotikala ob prage, in slike vse, zakrite s pajeolani, razgrinjala je s tajnim upom roka. Oko p" ie ti»moi»ln mritk ie h>irnl v srce i nijiiia j« n kijiiiiii ti|'wiii i um pa je temnelo, mrak je legal ce, moreč zaupanje otroško. Po svetu neizmernem s čudno silo v svetlobah solnčnih in teminah nočnih, v globinah hrezden, po višavah sinjih, v ledenem mrazu in v ognjenem žaru prebujno valovalo je življenje. In vsak atom, vsak živi stvor, vsak svet ima svoj zakou, hodi svoja pota. Pravice, ki otrok jo je iskal, pa ni nikjer pod solneem ne nad solncem; le v dušah se izmučenih medli. Življenje boj je, ki ne zna počitka, in v večnem boju zmagovalka — Moč. Pravica! Še te išče src miljon in upa, da z žarečo svojo ha ki jo ' prižgeš človeštvu novo živo luč. Vse, kar je močno, zmaga nad slabostjo. Pravica, skrita v srčnem koprnenju, otresi se slabosti bledih sanj! Postani močna! Dvigni meč z desnico. Z močjo porušiš v prah Krivice tron. S pota na otok Kri. Francozi so zasedli otok Krt' (Corfu). Grad nemškega cesarja Ahilejon, nekdaj last avstrijske cesarice Elizabete, je bil izpremenjen v vojno bolnišnico. Ti dve novici sta mi zbudili spomin na krasni otok, ki je bil cilj tisoč in tisoč popotnikom in zavetišče mnogim bolnikom, ki so v mirnem podnebju in svežem zelenju rečem ga otoka iskali ljubega zdravja. Elegantni parobrod "Baron Beck" je sprejel v svoje notranjosti naše malenkosti — prijatelj«' in mene — v Trstu. Cilj našega popotovanja je bilo sinje grško nebo. To je bilo za najljutej-ših bitek druge balkanske vojske, meseca julija 1913. leta. Kdo si je tedaj mislil, da bo mnogo mest, skozi katera smo šli, postalo.v kratkem zopet pozorišče vojne! Valovi sinje Adrije so si laskavo poigravali ob 4 v Ali se ne vidi tudi v tem socialna misel! ADVERTISEMENT Avstr. Slovensko Ustaaovléaa* M. Mau vari« ÎML ZA PRVI MAJNIK. Bol, Pod. Društvu lukorportran« Z4. f«bruva • UM v drtavi Kas Ma Sedež: Frontenac, Hans. GLAVNI URADNIKI: Predsednik : MRATIN OBERŽAN, Box 72, E. Mineral, Kana. Podpreds. : JOHN OORSEK.Box 179, Uadley, Kana. Tajnik : JOHN CERNE, Box 4, Breexj HiU, Mulberry, Kaas Blagajnik: FRANK STARČlC,Box 245., Mulberry, Kaos. Upisniksr: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 3d, Froatanae, Ka*a NADZORNIKI: PONGRAC JURŠE, Box 207 Rdley, Rana MARTIN KOCMAN, Box 482, Krootesac, Kana ANTON KOTZMAN, Front m se, Kans. POROTNI ODBOR; J08IP 8VATO, R. 4, Woodward. Towa. FRANK STUCIN, Box226, Jenny ukid, Ark. MATIJA ŠETINA, Box 23, Franklin, Kans. Pomoini odbor: WILLIAM HROMEK, Box 65, Frontenac, Kails. ANTON KOTZMANN, Box 514, Frontenac, Kans. Sprsjomna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50. Vai dopisi se naj blagovolijo poéiljati, gl. tajnika, ▼as denarne pošiljat ve pa gl. blagajnik«. t»»»» »o»« StranKp, j; Tajnikom J. S. Z. na znanje. KLUBOM JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. Dne 2. julija t .1. se otvori kongres J. S. Z. v Chieagi. Pozivajo se torej vsi klubi, da izvolijo zanj svoje delegate v zmislu pravil, V klubih kjer so omozene ze- ¿,ftn 1(Jf odst a i|1K,na izvo|jenih ne, ki opravljajo hišno delo, dobe j naj se lul2nanij0 glavnemu tajniki na zahtevo od gl. tajni- tajništvu. Dnevni red sam štva zveze takozvane "dualnejkaže važnost letošnjega kon-znamke", t. j. dve znamki v eni,. gPWillf ki j0 2viSl|j|i .icjstvu. d od katere dobi polovico (eno) 8e v,.;i y yoylUmn ,rtu< Zat() j(J mož, drugo pa žena. Na ta način lmdvs0 pri|>oročl jivo. da se vsak si prihranita polovico na izdatkih klul) |Mwjuži svoj(, pl.avieo m p()5J za mesečne prispevke. Toda ka- ¡j,, 8Voje na kolltfr(,g. kor rečeno, velja ta popust le za s S()(, poX(lravom a omožene žene, ki opravljajo hišni posel in ne delajo v tovarni. Tajništvo J. S. Z. Frank Pet rich, ul. tajnik. INICIATIVA KLUBA ŠT. 6. Chicago, 111. | ... . . . _ . . _ . S t . I druženje br. i» J. S. Z. je nred- Se enkrat sc u poza rja jo člani . ... , . . . si. soc. klub« .št. I. na redno sejo!1""10 o,H>oru inicmt.- v petek, 21. t. m. zvečer v nava.|-iv™ ''"i'11,0.1-' 1sl,,,.'e™ vsi:,'""':, • * . •, •» A i i •!. S. t . broj o. poziva irlavui nih prostorih, Kazun tc^ra da nun-» .. ji * u i i - - i .odbor, naj mo na dnevnem redu se vee zelo J, . . pr< lice svoj sklep, s S«' » .. j , »• i y katerim je bilo ukrenjeno, da važnih zadev, je do veselice le se .. , .. . , . , v 'vodi polemika o narodni obrani en teden in treba je, da se se mar-»..,,.' t . . • i*'i v- i 1,1 narodni vojski v Rad- sikai ukrene. Navzočnost vseli ......... J yi .... 4 . nicki straži . članov je torej nujno potrebna. , Filip Godina, tajnik. ,)il hl ili Ul iniciativa na | __^sjdošno glasovanje, je treba, daj« Chicago, 111. 1 .podprta od 10 klubov. To pod po-Jugoslovanski socialistični klub;"! 8odaj omoI^no udruže št. 1. naznanja, da priredi SLAVNOST na predvečer 1. maja v nedeljo, 110. aprila ob 2. popol- nje. rdruženje doda je svojemu i-niciativnemu predlogu obširno razlago. Ker pa se nanaša nje-dne v Hoerbcrjcvi dvorani, 2UI5i^(,v« zahteva le na "Kadničko Blue Island Ave., med 21. in 22 ;Srra/o'\ je za slovenske klube in! ulico. I člane vsaj za sedaj irelevantiia. Na programu so med drugimi Iniciativa je podpisana od sledeče točke: predsednika seje sodniga Aleks. Etbin Kristan: Kresovi gore;i »uhravea in tajnika Franka Sodrugi 1 B'iža se praznik zavednega delavskega ljudstvu, svetovni praznik proletariata, prvi majnik. Ni ga praznika v koledarju, ki bi iiuel za delavstvo tako globok pomen kakor ta. Že saiu na sebi je revolucionaren, ker izraža neodvisno voljo delavskega razreda. Kakor simbolizira obstoječi koledar a svojimi delavniki, s svojimi cerkvenimi in državnimi prazniki sedanji družabni red, tako simbolizira praznovanje prvega majuika upor proti kapitalističnemu koledarju, in s tem upor proti kapitalističnemu "redu" samemu. Praznik prvega majnika je določila tudi socialistična Internaeionala, o kateri vriskajo sovražniki, du leži mrtva, poteptana in onesnažena v prahu. Sami sebe varajo nazadnjtki, v'ada-joči mogotci in njih oprode, ki so tako kratkovidni, da jim tiranijo mali dogodki spoznati veliko resnico. Strašna vojna v Evropi, ki divja za interese monarhov in dinastij, za interese pretori-anskih klik in za interese določenih kapitalističnih krogov, je prizadejala neizmerno škodo vsej sodobni driržbi in vsemu življenju, pa je zadela seveda tudi delavstvo in njegovo svetovno organizacijo. AU rano, ki jih je vsekala Internacio-nali, dasi so skeleče in boleče, niso smrtne, kajti Internacionala je neumrjoča, dokler bo živelo človeštvo na zemlji. Prvi majnik je pa praznik te Intcrnacionale, in čimbolj se pehajo sovražniki, da bi jo spravili v grob, tem važnejša je naša naloga, da izpričamo njeno življenje in svojo vero v njeno neumrjoč-nost. Praznik prvega maja je pomenljiv, kadar so časi normalni; še pomenljivejši je v dobi krize, v dobi najokrutnejšik bojev, v dobi zgodovinske izkušnje. Evropski mogotci so mislili, da uniči klanje narodov socializem. Ameriški mogotci špekulirajo kakor njih tovariši onkraj morja in računajo, da je opešan; » evropskega proletariata tudi oslabitev ameriškega. Kapitalizem v tej deželi, ki ni bil nikdar rahločuten in mehke vtsti, je postal od izbruha evropske vojne še prevzetnejši in e»rovo-cira, kakor še nikdar prej. Tudi v Ameriki sc razredni boji ne blaže, temveč postajajo ostrejši od leta do leta, od dne do dne. Za.to jc potrebno, da se tudi tukaj delavstvo tesneje strne in poveča svojo moč. Prvi majnik jc dan pregledovanja naših vrst. V stari domovini imajo vojaki, kadar mine zima, takozvano spomladno parado. Brigadni general pride inspicirat, pregleduje posamezne oddelke in njih vaje, naposled "defilirajo" čete pred njim. Dne prvega majnika pregleduje zavedni pro-letariat sam svojo vojsko, da pozna, ali je nazadovala ali napredovala, pa tudi zato, da pokaže tistim, ki so še mlačni, svojo življenje in naraščanje svojih vrst. Prvi majnik je agitatoričen dan delavske Intcrnacionale; s praznovanjem tega dne vabimo v svoj zbor tovariše, k» spadajo vanj, pa so še izven njega. Prvi majnik se torej popolnoma razlikuje od vseh drugih praznikov; delavstvo, ki ga praznuje, opravlja s tem veliko delo, pomaga jačati prole-tarsko armado in pripravlja tla socialistični zmagi, soc alistični bodočnosti človeštva. V tem zrn is1 u bo tudi "Proletarec" ta dan po stari navadi izpolnil svojo dolžnost. Kakor druga leta izide tudi letos za prvi majnik slavnostna izdaja •našega lista, in sicer bo to zadnja prcduiajska številka, ki bo izšla dne 27. aprila, zato da jo imajo odjemalci do 1. maja lahko že povsod v rokah. Naši stari čitatelji vedo, da sta uredništvo in upravništvo vedno skrbela, da ustreže majska številka v čim večji meri čitateljem. Tudi letošnja izdaja — to lahko obljubimo — ne zaostane za prejšnjimi; kar ho v naših močeh, sc potrudimo, da še bolj zadovoljimo Čitatelje s čtivom in z ilustracijami iu z vso uredbo. Velikost izdaje je odvisna od naročil, ki jih dobimo. Na vsak način bo majska številka obilnejša in bogatejša od navadnih, če dobimo pravočasno zadostna naročila, bo tiskana na 16 straneh. Cesar pa ne moreta storiti upravništvo in u-redništvo sama, je agitacija za razpečavanje te s^vnoatne izdaje. To jc naloga, ki jo morajo prevzeti in izvršiti naši sodrugi po naselbinah in od njih pričakujemo, da jo izvrše čim temeljiteje. Komur je boj za osvoboditev- proletariata resna zadeva, bo gotovo storil, kar je v njegovih močeh, da sc čimbolj razširi ta izdaja, ki bo prispevala razredni zavednosti in probuji našega delavstva. Upravništvo računa, da izide slavnostne številke proletariata najmanje 16,000 iztisov. To se lahko doseže, ako se vsi sodrugi lotijo agitacije. In če se doseže, bo tudi nam mogoče napraviti tak list, da ga bodo vsi čitatelji veseli. "Proletarec." bo prinesel izbrano čtivo in bo bogato ilustrovan. Čtivo bo skozinskoz agita-torično in lahko umljivo. Od bo: je za majuiško izdajo določil znižane cene: Posamezen iztis stane 5e tiskajo v glasilih. Debate to udeleže I Duhravae, Suia, Kristan, Polovina, l)o-| «lina iu Ovetkov. Sodr. Kristan nuglaša, da je to vpra- i ¿anje v «ve/i h sklepom, da »e sme o 1 /.uilt-v i, katere no resolucije večinoma tičejo, voditi diskuzija v listih. Je za ! to, da se objavijo resolucije; ali socia» list icno načelo zahteva, da se dovoli tudi razlagu dru/.egu mnenju. Hodr. Cvetkov nasprotuje mnenju, da je tuku ivm meti fuim in drugim vpruhanjem. Uešolueije ku/ejo, da so si sodrugi že ustvarili svoje mnenje. Krnlr. Kkonomoff nagluAa, du bi gl. odbor grešil proti načelom, ki so od > nekdaj veljala v strunki, <'-e bi ouemo-jiurili, da bi sc o tukem vprašanju slišalo tudi drujjo mnenje. H k te ne »e, da vstrnja glavni odbor na svojem sklepu, da se v " Proletareu *' in v 4'Radiih*ki Straži" dovoli 1/raža-nje enega in druzega mnenja o "Ljudski obrambi" v socialističnem smislu. Glede preAitanih resolucij, ki ne vsebujejo iniciativnih predlogov, se za-k I juri, du se o njih razpravlja na prihodnji seji, glede resolucij pa, ki vsebujejo iniciative, se izvoli odbor treh, ki imajo nalogo, da iniciativne predloge tako urede, kakor zahtevajo pravila in tla kc tiskajo v glasilih. V ta odbor so izvoljeni' sodr. Polovina, Zavertnik in Zikil. V to se vključuje tudi raz-prava o "Ljudski obrambi". K tem pe soja zaključi. 1'riliodaja seja se vrni dno 15. aprila v istih prostorih. Frank Mrgole, zapisnikar. 10 iztisov 25 44 50 75 100 .....* .45 ..... 1.00 ..... 1.85 ..... 2.50 ..... 3.25 200 iztisov .....$'5.50 300 44 ..... H.00 40 0 44 .....10.00 50 0 44 .....11.50 1000 44 .....19.00 TRIMESEČNI RAČUN J. S. Z. od 1. januarja do 31. marca 1916. DOHODKI: Januar: Prenos od decemb. 1915 Članarina .......r.".. Članske knjižice...... Znuki . . ............. Literutura ........... Vračila in razno....... $ Sod. ugi! Imejte pred očmi, da je prvi majnik praznik, katerega si je delavstvo samo izvolilo in določilo, da torej ni nobenega cerkvenega in državnega praznika, ki bi mogel imeti enak pomen. S to mislijo pojdite na de'o in gotovo doseže-te uspeh. Izpolnite in izrežite ta kupon, ter ga nam pošljite! 632.80 441.94 3.42 6.75 8.65 52.71 $1,146.27 Februar: Članarina ............ Članske knjižice...... Znaki............... Literatura ........... Vračila in razno....... $ 438.86 2.24 13.50 1.70 38.08 Marc: ¡^/^W/W^^ 7 : : ; ; w -rv Upravništvu "PROLETARCA 4008 VV. 31st SI., Chicago, III. Pošiljam........dol.........cent. za ..............iztisov majske številke "Proletarca". Pošljite na naslov: Imi Ulica Mesto in država................ Članarina...... Članske knjižice i Znaki......... Literatura..... ' Kužno ........ 2. Sprevod po mestu z godbo na čelu. 3. Ob pol 11. govori v Ilolmes ¡Opera llouse. Govori angleško: Rocker, slovensko: dekla mira Joe Zavrtnik mlajši. i Predstava: Kato Vrankovič, drama v treh dejanjih, spisal Kt-bin Kristan, založila "Matica Slovenska", prvič uprizorjeno v slovenskem deželnem gledališču v Ljubljani leta 1909. > nih klubov v Oatvford Co., drž. I vega maja. Oton Zupančič: Moje barke; Kans. se vrši dne 23. aprila ob 2.| 4. Ob 3. popoldan: Govori na deklamira Mrs. Mae Molek. ¡popoldan v Kingo, Kans. Poziva- Coalton v Odorizz hali. Govori Nagovor o pomenu prvega ma- j<> se vsi sodrugi in sodružice, da nemško sod. Christ Hockcr, it nI i- ja. sc gotovo udeleže skupne konfe- rence. OBVESTILO ZA SKUPNO KONFERENCO. Radley, Kans.¡sod. Christ Konferenca Jugosl. socijalistic-1 sod. Etbin Kristan o pomenu pr Glasbene točke. Potem sledi prosta zabava s plesom. Priprave za to slavnost so v polnem tiru in dajejo jamstvo, da se dolin Goršek, tajnik. Detroit, Mich. Slov. soc. klub št. 114 naznanja, bo v vsakem oziru izvršila na po- priredi veliko veselico dne 29. polno zadovoljnost gostov. Zato aprila v prostorih Delavskega do-vabi klub slovensko in jugoslo- nia, 387 Ferry ave. I prizorila se vansko občinstvo iz Chicaga in o- !>«> drama tridejanjka "Kralj na kolicc, naj se udeleži slavnosti, Betajnovi" izpod peresa našega kjer ga pričakuje nevsakdanji u- najboljšega pisatelja Ivan Can-žitek, v čim večjem Številu. karja. To delo se je prcdstavlja- Vstopnina znaša za prve sede- bi pred leti v deželnem gledališču že 50c., za druge sedeže 35c., za v Ljubljani z najboljšim uspe-tretje sedeže 25c. za osebo. Za bom. točno in dobro postrežbo v vsa-' Program bo kem oziru bo skrbel ODBOR. Za prodali imamo še 75 •'Ameriških Družinskih Koledarja". Cena za komad 40c. Lahko se pošlje v poštnih znamkah na Proletarec— 4008 W. 31st St. Chicago, 111. bogat, i/popolnje-pet je, godba ter v resnici zasluži se je naš klub ; va I o ¿ra bo se deklamacije. Ker to delo zanimanja ter resnici trudil, da se drama kol i- jansko sod. Odorino. 5. Ob 5. zvečer ples in prosta zabava, ki traja do polnoči. Za dobro postrežbo skrbi Odbor. ZAPISNIK SEJE EK8EKUTIVE J. S. Z. dne 8. aprila 1916. Navzoči »e Polovina, Duhravao, Ži-ki<'\ utotlina, Mrgole, Petrirh, Dimieh, Pojich, Krpan, Knša, Kokotovich in Saui«. Utl nad/ornega odbora »o na-\/(x'i Kkonomoff, Zavertnik ml., Celich in Mavrich, ()odvrženo vedno splo- Skupaj dohodki .... IZDATKI: Januar: Stranki z a članarino......I ; Plače .................. Poštnina ............... Tiskovine............... Uradne potrebščine...... Zvezni tiskarni fond...... Andr. Masnjaku za delnico stare tisk. ............ Februar: Stranki za članarino......$ j Plače .................. _ „ . Poštnina ............... Tiskovine............... Uradne potrebščine ...... Fond zvezne tiskarne...... Posojila in razno......... $ 493.38 $ 562.44 .96 5.25 9.95 16.40 $ 595.00 $2,234.65 Marc: Stranki za članarino. $ baje kršili vse to navajajo se Berger, Sni diskuziji. Gavlord in Russel — izključijo iz1 Želel bi, da me blagovolite obvestiti, stranke potom J. S. Z. katera stranka zavzema v tem slučaju Resolucije, v tem tonu pisane, so pravilno stališče, poslal» klubi št. .1, 61, ^'s, s«, H, 77, 12,! Bratsko Vaš in 53. Konferenčni odbor št. 1 v Pa.. KViinR Petrich, je poslal tudi resolucijo v tem smislu j tj|j- prevajalec J. S. Z. nadzornemu odboru, kjer se povrh še Na to pismo jo sodr. Lanfersiek od zahteva, da nadzorni odbor, v smislu govoril sledeče: pravil točke 32, v sporazumu s kon-j Chicago, III., s. aprila 1016. ferenčnim odborom št. .'» v Chieagi, 111., Frank Petrieh, tajnik prevajalec Ju Poštnina ......... Literatura........ Tiskovine......... Uradne potrebščine , Fond zvezne tiskarne, Razno ............ $ 193.24 21.40 9.00 6.75 9.45 96.50 10.00 346.43 179.80 36.00 8.00 56.63 18.25 88.55 2K.15 416.38 225.40 24.00 12.05 7.30 53.13 4.95 101.60 _.30 428.73 ,191.54 .234.65 .191.54 razveljavi zaključek gl. odbora, ki daje članstvu pravico vdeleževati se raz- gosl. socialistične zveze, s(i.{ W. Ma diflon street, Chicago, III. prave o 4«Ljudski obrambi" v naših Dragi sodrug:— glasilih. V tej resoluciji se tudi za- Odgovarjajoč na Vaše vprašanje tega hteva, da gl. tajnik prevede na angle datuma, menim, da se zadeva o "Pre daljevanje zadnje seje, ki je bila vsled j j|j0 čia„ke, ki jih je pisal povodom te parednessu", militarizmu in vojni po pomanjkanja časa pretrgana, vsled te- razprave in preda gl. tajniku skupne mojem mnenju more razpravljati v so ga je na mestu, da vodi sejo stari pred »tranke, da jih pregleda, če niso v na cialističnih klubih in tisku. Stališče sodnik, kakor tudi zapisnik stari za pisnikar. Po kratki razpravi se zaključi, da so smatra zadnja seja za zaključeno, ter kor najlepše izvede, se slovensko volit» predsednik in zapisnikar. ter jugoslovansko občinstvo vabi, da sc v največjem številom udeleži te veselice. Po programu sledi ples ter prosta zabava. Vstopnina je 25c za moške, za ženske 10e. Za najboljšo postrežbo bo skrbel Odbor. Predseduje Polovina, zapisnik vodi M rgole. Zapisnik zadnjo sojo se sprejme. Citanje dopisov: Na proAnjo sodrugov iz Steeltona, Pa., ki žele imeti za 30. aprila govornika, kakor tudi nekaj financijolne pomoči, da se tamkaj organizira socialistični klub, se zaktjuči, da so da iz sprotju z načeli socialističnega gibanja skupne stranke. V pismu kluba št. 12 je tudi kritika in protest, kor gl. odbor kaže neaktivnost glede Jugoslovanske akademijo, priporočevaje graditev domov itd. Tajnik Petrich pravi, da so jo z oii-rom na očitanje konf. odbora št. 1 v N. H. Pittsburgh, Pa., ki je mnenja, da se jo s pisanjem o "Ljudski obrambi" kršilo načelo socialistične stranke, obr nil do tajnika skupne stranke sodr. Walter Lanfersieka s sledečim pismom: Chicago, III., S. aprila 1916. 1 t v eme blagajno $10, za govornika so Walter Lanfersiek, glnvni tajnik Hoci Nokomis, 111. I"1 P'** na konferenčni odbor it. 1, VABILO v Pennsvlvanijo. stranko z ozirom na ta vprašanja jo vključeno v protivojnem manifestu ter i/.raženo tudi v členu 2. par. 7 stran kinih pravil; — toda katerakoli resolucija ali pravila stranke so v vsakem slučaju vedno pravilna zadeva /n rn/ motrivanje; kajti drugače bi l>ilo sploh nemogoče kdaj izpremeniti katerakoli pravila stranke. Bratsko Vaš Waltor Lanfersiek, izvršovalni tajnik. Večina članov nadzornega odbora smatra postopanje gl. odbora v smislu pravil točke in 4(1 J. S. Z. za popol Skupaj izdatkov........$1 Dohodki................$2 Izdatki................ .$1 ___ V blagajni dne 31. marca 1916 ................$1,043.11 IMETEK: V blagajni dne 31. marca. .$1,043.11 Fond tiskarne........... 4,736.77 Dolgovi klubov.......... 54.93 Dolgovi po.-ameznikov. . . __87.64 Skupaj ¡metka ........$5,922.45 Tajništvo J. S. Z. Za nadzorni odbor: Demeter Kkonomoff, s. r. J os. Zavertnik mL, s. r. I. Celich. s. r. M. Maurich, a. r. alistične stranke, H<>3 VV. Madison noma prav ilno. street, Chicago, 111. \ Tajnik Petrich omenja, da so zahtev« , Pročitajo so pisma in resolucijo, ki ; Pragi sodrug:-— klubov, ki želo izključitev Bergerja. na proslavo 1. majnika, katero so |,i]c/p0,|ftnf vsled poziva urednika V naši eksokutivi jo nastalo sledeče (lavlorda in Huella, « «t.. nnim —t > priredc združeni klubi iz Nl»ko-1 <«Ra(iničke Straže" in resolucija, ki jo vprašanje: "More li naše članstvo v ker more tako iniciativo predlagati le lilis ill Coalton, III. jo izdal klub št. 3 v N. S. Pittsburgh, j klubih in v listih razpravljati o vpra klub direktno potom skupne stranke. Spored: Pa., v kateri se kritizira odlok gl. od šatiju glede «' Preparedness", o vojski To so vzame na znanje. L Zbiranje pred City hallo ob| boru J. s. Z., ker je zaključil, da se in o militarizmu?" ¡ Razvi je so debata o vposlanlh n <> pol 10. Zjiltiaj moM> x naših glasilih pisati za in proti Manjšina (trctjii Manjlina (tretjina) misli, da je to lucijah, oziroma o vprašanju, če naj se Posebej tiskanih imamo 4000 Spomenic, katero jc odposlal gl. odbor J. S. Z. ameriškemu kongresu v Wash ington, D. C. Cene so sledeče: Za 1000 ...............$2.50 Za 500 ............... 1.50 Sa 250 ............... 1.00 Za 100 ............... 0.75 Pri tem je poštnina žc všteta. PROLETAREC 4008 Wesl 31 st Street Chicago, III. I P H O h E T A H Pi C pO Af IT T 1 DF f Vojska mora dobivati vac zalog« rilVLt I/iHLV ¡£ Ainer¡k(i ¡u raorH skrbeti z* LUT ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSA Kl IOHI K. — Lattaik in ii»t0* Ju«mI. " ^zova reakcionarna revolucija res — »otUHitU«» «»•«• « Amrihl. — pQ deželi lil IUU bo lliord« V»e pritožbe glade nerednega poAiljunj» 'kmalu dala ver opravka, nego mu UŠU in drugih nerednonti, je pošiljati , |M) Zatorej pravi: Vrnite se predsedniku družbe mi . -i:, Ivan Mulcku, 4008 We.l 3t. Street, L<"H ">¡1 „. ,.k.„,,ii,ij,." Owt>.d .nd puVI»h.»J ...rr Ttcd.r br I T» > I''1" » '""""»'"I _ istvo resnično presenečenje. Nfl.) South Slivic Worl min s Pubiskmg Comoinj Chiejgo. Mlinin. Blamlrani obrckovalci smo vendar culi, da se vrši vsa __________ekspedicija popolnoma sporazum- Subscription ra es: United Sute* and f „ Carranzovo vlado. Ofieielno Canada, $2.00 u year, $1.00 for hAlf I «ar. Foreign countries $2.60 a ytsr 1.26 for half year. » -:- -: Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC" 400* W. SI. STSEET. CHICAGO ILLINOIS STRIC SAM V STISKAH. ko poročali, da ni, zahteval Car-ranza nič druzega, kakor da se ! 111 < I i njegovemu vojaštvu v po Idobnem slučaju potrebe dovoli [prestop meje za preganjanje ban-; ,ditov. "Ej, da," pravi Carranza, "to «je res. Ampak to ni veljalo za «danes, temveč za slučaj, če bi sc ----fp0 „«sreči še kdaj zgodilo kaj Biti predsednik Zcdinjciiih dr- podobnega, kakor se j«- v Colum-/uv je lepo; zato bi tudi \V'.ilson, husu." rad ostal še štiri leta v Meli liiši.j Popoliioma' odkritosrčna ni ! Pa tudi UooSevelt bi se rad vrnil < "arranzovii nota. T « » je gotovo; tja. in še nekoliko jih je po %edi-(Zj|kaj če bi bilo tako, kakor piše. njenih državah, ki bi radi prevze- t«>daj hi bil že prvi dan protest i-li vse s tem mestom spojene tcža;ra| ZOprr prekoračenje meje in ne vc, če bi le dobili dosti glasov, j |,j| ukazal svojemu vojaštvu. Urez težav namreč ta služba ni. ,ja ,,rtj sodeluje z ameriškim. To-in Wilson ima ravno sedaj prili- tja sedaj ne gre za preiskavanje ko. da jih nekoliko izkuša. Veli-1 ('arranzovega gentlemenstva, flinke sitnosti ima z Nemčijo, s ka- p.,^ za j0 ,|M ,,»• postane iz nerod-tero sc pravzaprav nikoli niso Mosti veliko zli), prenehale; sitnosti ima pa tudi z Džingovsko časopisje je že u-Mchiko. Da ima sitnosti na dveh',jari|0 „., veliki boben in zahteva, straneh, je pravzaprav najbolj (Iluj st. p,,šljrjo nove čete v Mehi-sitno. i ko. Hujskači se vesele, da je že Z Mehiko je stvar nekoliko čud- prišel trenutek, ko se ekspedicija na. Ravno Wilson je bil. kakor ¡spremeni v pravo vojno, je znano, tisti mož, ki nam je naj- Dosedanje težave napram ta-bolj hvalil Carranzo, odkar je |»ri- j<0 lnalemu sovražniku kot je Vil-1 znal njegovo vlado. In sedaj ga ja morajo poučiti vsakega mišičje ta ('arranza prijel tako brez <*,ega človeka, kakšno ogromno rokavic, da mu mora biti kar ne- nalogo bi dobila Amerika z res-j prijetno. nično mehiško vojno in kakšne ( arranza ne zahteva od Arne- strašne žrtve bi zahtevala. Toda rike nič več in nič manj. kakor ščuvalcem ni to nič mar. .lavno da paj njeno vojaštvo V Mehiki maenjf st> razburja in očitno se pobere šila in kopita in naj sc iz- ustvarja raz|xdoženje za vojno — kadi iz dežele. To ne hi bilo sa- v interesu znanih kapitalistov, ino na sebi preveč presenetljivo. Wilson je v kritičnem položaju. Zcdinjone države so šle čez mejo, da vjamejo Villo in razprše njegovo bando, o kateri so pripovedovali, da šteje par sto. v najboljšem slučaju par tisoč mož. A- li da vjamejo enega moža, pošiljajo bataljon za bataljonom za Voril: armado, in vlada si je.v kongresu ,iaj |,i izposlovala dovoljenje, da sme postaviti vso svojo aktivno vojsko na noge. Vse to za navadno kazensko ekspedicijo. In ta voj- ¿orjena. In če želi ('arranza. «!a ska koraka v.ak dan bolj proti s0 vrne domov, je za Ameriko ♦>- jugu in s«* oddaljuje od meje. (|mo pametno, da ugodi Carran Mehiško ljudstvo bi moralo i zov', želji. (V ne vjamejo Vilic meti skoraj nadčloveško inteli- mchiški vojaki, je še manj upa- geneo, da mu ne Ui postala vsa ta nja ,|„ store to naši. Da se pa nu- i ee sumljiva, zla i i ako še rita a- pa(| nu Columhus ne bo več pono- merlško kapitalistično časopisje, vil, je sedaj že precej gotovo, zla- ki govori od prvega dne o vojni S|j store Zedinjene države sa z Mehiko in ¿čnje tako, kakor da ,„,. na meji dolžnost, bi hotelo za vsako ceno prepreči- Kdino, kar bi moglo ti mirno rešitev Razumljivo je, da mora biti ('arranzi več ležeče uf razpoloženju mehiškega ljudstva, kakor na namenih Amerike. Ce bi bili vo Žaliti ameriško zastavo je gotovo nezmiselnn. Zastava je simbol, iu po splošnih nazorih je žalitev simbola ob enem žalitev tistega, kogar sini- | bol predstavlja, v tem slučaju torej Amerike iu ameriškega naroda. Zaradi tega ne ho prišlo nobenemu pametnemu socialistu na misel, da bi žalil ameriško zastavo. Seveda se tudi ne bo mogel navduševati zanjo tako kakor šovinističen džingo, kateremu je simbol več kakor stvar in ki ima za svojo deželo samo občudovanje, za vse druge pa samo zaničevanje, Hodrug Maurer. poslanec v pennsvlvanski zakonodajni zbornici, je zelo izkušen in pameten socialist. To je zadosten razlog, da ga črte kapitalisti in njih trahanti kakor peklenšček kadilo. Vedno so mu za petami iu vedno preže, kako hi mu prišli do živega. Ali doslej se jim trud še. ni izplačal, kakor bi radi. Te dni se je pa zgodilo, da so ga zgrabili za ovratnik. Sodrug Maurer je govoril v Labor Ko-rum v New Yorkn na nekem shodu in j«-, kakor je poročalo skoraj vse kapitalistično časopisje, izrekel besede: "K vragu z zvezdami in progami !" Sodrug Maurer je torej raz/alil ameriško zastavo, da je hujše ne bi mogel. K vragu z njo! Kaj bi moglo biti hujšega.* Kapitalistični žurnalisti: vedo, kako se ' dela" javno mnenje in poznajo izrek francoskega državnika: *'Daj mi od kateregakoli človeka eno hc>edo, pa ga^spravim na vislice!' Tako so hoteli tudi Maurcrja pribiti na križ s tem, da so zvijačno iztrgjili i/, njegovega govora par foaeil in iih sleparsko citirali. Namazani reporter j i so le pozabili, da f»i morali biti ž.e «lavno sumi vsi ne le v Sing Si ig. an^jiak event ¡mino tudi na električnem stolen. Kajti tako kakor je Maurer izrekel besede o ameriški zastavi, izrekajo oziroma pišejo reporterji vsak dan pregrešne re»fi. Ker je Maurer pameten socialist, je moralo biti vsakemu pametnemu človeku sploh takoj jasno, da ne bo na neumen način žalil zastave, ki mu ni ničesar storila in inu ne more ničesar storj ti. Kako >o torej prišle tiste besede v njegov govor ? V državi New York bi kapitalisti radi vpeljali državne konstable. Tudi po nekaterih drugih državah m- jim silno sline cede po !"j instituciji, ki je v I 'emtsvl v a 11 i j i že dolgo znana pod imenom "kozaki". .Skoraj bi se nam zdelo, da kazaki ne zaslužijo take zlorabe svojega imena, ker so po našem mnenju pennsylvanski konstabli veliko slabši od njih. Ali to le mimogrede. Sodrug Maurer |>ozna te konstable. On je predsednik državne Federation ot Labor v Penn-sylvaniji, on je član legislature, on se je udeležil neštetih delavskih bojev, in je imel valed tega do- volj prilike, da se je seznanil z institucijo svoje države. Zato je lahko iz izkušnje svetoval delavcem v New Vorku, naj imajo odprte oči iu se odločno bojujejo zoper vpeljavo te Vrste oborožene sile. Da prepriča svoje poslušalce, je moral seveda tudi kaj povedati o pcnns.vlvanskih konstablih, pa jim je med dfugim poslu/il tudi s sledečo zgodbico: (>b času nekega rudarskega strajka je bil pogreb, katerega s« j,, udeležili» mnogo rudarjev. To je gotovo zeli» navadna reč. Nekega konsta-bclskega stotnika je pa to bodlo v oči; smatral je pogreb za demonstracijo, katero je hotel ustaviti. S tem se je pa blamiral, ker so si rudarji prej preskrbeli dovoljenje za sprevod. Illamaža vedno jezi človeka, ee je sploh sposoben jeze. Tako je tudi naš stotnik zbesrtcl, in ker ni takoj vedel, kako bi utolažil svojo srditost, se je znesel med tem, da sta bili v sprevodu razviti tudi dve ameHski zastavi. Mož, katerega so pokopavali, se je bil udeležil špansko-ameriške vojne, in dvoje patrio-tičnih društev je zaradi tega /. zastavama sodelovalo pri njegovem pogrebu. Treznemu človeku je težko razumeti pijanega. mirnemu pa besnega. Najbrže pa je blamira-ui stotnik v svoji razburjenosti, ki navadno ubija trezno razsodnost, mislil, da ne gredo štrajkarji in ameriška zastava skupaj. Zato je izdal nespametni ukaz, naj se zastavi razvijeta. Človek iimi jezik, da more vsaj /, besedo protestirati proti neumnosti. Tudi pogrebe i so protestirali, in misleči, da je besni keptn vsled svoje jeze nekoliko slep, - i ga upozorili. da so to zvez-' de in proge. Razljučeiii stotnik je prt zakričal: . ' K vragu z zvezdami in j:rogrami!" Kdo je torej dejal: "K vragu /. zvezdami iu programi?" Kdo je žalil ameriško z«ntavo.' Ej no! Sodrug Maurer! Iz njegovih ust so prišle besede. Križaj ga! Treba je le zamolčali, da je sodrug Maurer citiral | atriotičnega stotnika kointablov, pa se napravi iz polovične resnice cela laž. in obtožba zaradi veleizdajstva je gotova. Stotnik, ki je resnično rabil omenjeni izrek, je "pa seveda patriot. Močno je šumelo po kapitalističnem listju, iii ucMitem, ko bi bili eni strani najrajši linčali Maurcrja, so na drugi strani zahtevali, naj se odrečejo za naprej socialistom vse šole za zborovanja. V tem slučaju je imel« laž kratke noge. Žu-I an Mitchel je naložil -šolski obla-sti, naj preišče stvar, in ta j" dognala resiiieo. Tudi mnogo neso-cia!i«tov, ki bili nr.vzoči na shotlu. je podpisalo izjavo, kako je bilo v resnici, in obrckovalci so blamlrani. Svoboda govora v newyorških šolah je obvarovana. Toda pregovor ni v vsakem slučaju resničen. Včasi ima laž zelo dolge noge. včasi je skoraj nesmrtna. Obrckovalci so enkrat hlamirani; ob prvi priliki bodo pa zopet obrckovali. Zoper korporacije. Zvezno vrhovno sodiAče jc za-| vrglo priziv železniške družbe v [Rt'. Louisu proti razsodbi sodišča [v Missouri, ki vzdržuje odredbo, i da sme pobirati mesto St. Louis od vsakega potnika na poulični železnici gotov prispevek. Po tej razsodbi je mesto upravičeno, iz-tirjati okrog *:i,(KK).(MM) zaostalih ; prispevkov. I Enako je bila potrjena pravica ;države VViseonsin, da iztirja (MM) davkov od ^,(MM).(XX) dedšči-I ne leta 1!M)S. v Oconomowoc u-, mrlega (Jeo. Rullena. Od premoženja, katero obstoja v delnicah iu hondih, ni bil nikoli niti en cent naložen v NViseoiudiiu. Deseturni delavnik. National Consumers Lcague jc vložila pri vrhovnem sodišču Zcdinjciiih držav prošnjo, naj izreče, da je v interesu družbe, da ne delajo delavci po tovarnah in delavnicah dalje kakor po deset ur na dan. Prošnja pravi, da prihaja vse širši krog ljudi po vsem svetu do spoznanja, da se mora z zakonodajnimi ukrepi določiti de. lovni čas, ki se ne sme prekoračiti Prošnjo jc izdelal Louis D. Hranilci«. Brez počitka. Legislatura države New York je sprejela zakon, ki dovoljuje mlekarjem, da zaposlujejo svoje delavce po sedem dni na teden. Socialistični poslanec sodrug Slii-placoff se je energično boril proti azadnjaškeinu zakonu in je dosegel vsaj to, da ne sme biti v nedeljo prisil jen na delo delavec, če jc čez teden delal več kakor Ó4 ur. Eden proti celi zbornici seveda ne more zmagati na celi črti. V legislaturi v Albany sede dobri kristjani. Pa vendar so pozabili, da je celo vsegsmoeni H».^ šest dni delal, sedmi dan pa počivat «lasi ni bilo njegovo delo tako .utrudljivo kakor delavsko. Za kaj če je ukazal: Bodi luč, pa je bila luč. Kadar gre za delavske pravice, pozabijo tudi dobri kristjani na svoje krščanstvo. Italija in Jugoslovani. tega ni treba tajiti. Ali pozabiti se ne sme, da je Amerika sama zakrivila to situacijo. Nič čudnega ne bi bilo, «ko bi bil ('arranza takoj, ko se je od njega zahtevalo soglašanje za ekspedicijo, odgo-"Ne boš, .lože! Amerika sama skrbela za varnost svoje meje. Za njeno napako ni odgovorno Mehiko." Sedaj jc bila ekspedicija upri Zdi se, da postaja Italija zaveznikom res po-lagoma bolj napotje kakor pomoč. Sir Evans iti edini, ki se bridko izraža o vlogi, ki jo igri Italija med zavezniki. Vsekakor pa so zanimive sledeče vrstice, ki jih je objavil v londonski "Nation", kjer nravi: Pogodba, ki obvezuje Italijo, da se udeležuje vojne iii kateri je pritrdil tudi angleški zunanji urad, določa, «hi dobi v slučaju zmage Italija velika avstrijska ozemlja, kjer stanujejo Srbi, Hrvatje iu Slovenci. Ker se niso ozirali na narodne pravice Slovanov, ni bilo mogoče-izvesti skupnega vojnega načrta med Italiji» in Srbijo in so izgubili Srbi navdušenje za stvar zaveznikov. Srbija jc postala glede ua Bolgarsko še bolj trmasta. Francosko brodovje je bilo takrat na -la-dranvkem morju kot avstrijskem, a Italijani so zahtevali, naj se izroči to bojišče njim. Posledica je, «la so gospodarili avstrijski podmorski čolni ob obali in da so prosto uporabljali kotorsko pristanišče. ki so ga zapirali pred Francozi v najkri- ' tičnejsem trenutku Crnegore. ( mogorsko armado so pustili brez živil ¡11 streliva. Lovčeti bi bilo .ohranilo lahko "J."» tisoč italijanskih vojakov s topništvom .i Italija je poslala rajši mah* ekspedicijo v Valono, samo da vzdržuje ^\ojo zahtevo glede na naveden») pristanišče. To s»* glasi zelo resnično hi mi smo sami /»' »lavno opozarjali, da' Italija naravni st ni hotela pomagati na Balkanu. Povdnli smo tudi. zakaj da ne. Ali za nas j-- še po.rebno zanimivo, »la je angleška vlada, kakor pravi sir Evims. pritrdil« pogodbi, po kateri naj l»i Italija dobila mnogo jugoslovanskih krajev. Tudi to ni za nas nobeno presenečenje ; italijanske kraje v Av striji bi bila lahko dobila brez vojne, ker jih ji je Avstrija sama ponujala; v« udar je šla v vojno, torej je hotela v «v, in kar je hotela, so mogli biti samo jugoslovanski kraji. Sir Evans pravi naravnost, di j«* Anglija odobrila to pogodbo. Nam pa še vedno ,-' pripovedujejo, da so bojujejo zavezniki za svobodo •! ugoslov anov ! Panamski kanal. Generalni major Goethals, go-verner panaun-kega '-prekopnega pasa. se j«< osebno prepričal, d:i je položaj v (Jaillard-preseku ugod-nejši. kakor je pričakoval, ter izjavil, »la bo prekop 15. aprila zo-pet odprt. Izrazil s»« j»4 tudi, »la ne b»i treba v bodoče več zapreti prekopa radi zemeljskih usadov*. Odpihnjen zrakoplov. Pred kratkim so pripeljali v Pensacolo, Tla., velik opazovalni balon. Dne 7. aprila zjutraj je nastal tako močan veter, da j»* balon odtrgal in ga odnesel. Balon je vseboval 'J5.(MK) kubičnih čevlje/ plina. Zahteve telegrafistov. Predsednik unije telegrafistov j»- izjavil, »la zahteva 50.000 telegrafistov zvišanje plač. Plače naj se jim zvišajo za deset odstotkov. Podnevi naj traja delovni čas osem, po noči pa sedem ur. kaliti to spoznanje, bi bila takozvana čast Amerike.Džingovsko časopisje bo seveda trobilo, da smo hlamirani in osramočeni.. Ravno ta krik n»' bi smel premotiti Wilsona. V o jaki strica Sama prve dni vjeli ^ pametnih ljudi ne more biti Villo, bi jim bil to najbrže pri- Amerika osramočena, če ravna voščil, k»-r bi s«1 s tem tiuli sam pametno. Interesi ameriškega ¡znebil trajne sitnosti. Ali s»'»la.j miri| so pa višji od interesov na-mu j»* postala naša kazenska eks- kapitalistov, [»edicija večja sitnost kakor Vil Wilson mora vedeti, «la sc m« la. in zelo naravno je, «'•»• pravi. da,mnrp ustreči vsem ljudem, torej bo bandit« sam lovil, Amcrikan- „aj vstreže pametnim, za hujskači naj se pa lepo vrnejo, odkoder naj pa ne zmeni. , so prišli. -— Na «Irugi strani je pa tudi ne- Prodaja avtomatičnega telefona., rodni položaj Amerike razumljiv., Tajnik ehieaške Public Owner-1 "Vj«>ti gremo Villo!" j«» zadoncl ship League pravi, «la ima orne-kli«* po vseh Zedinjenih državah, njen« organizacija, ki se je bavi-In zdaj mine dan za «luevom, pa bi s preiskavo prodaje avtomati**-izgleda, kakor da bi s»- nam Villa nega telefona, «lokaze za velik smejal. Infanterijo, kavalerijo graft v rokah. Ta prodaja in po-knnone, aeroplane, avtomobile j stopanje večine v mestnem svetu, smo poslali v Mehiko, in ves ta ki j«» dovolila, «I« se prod« t«-!«--aparat ne more vjeti — bandita.|fonakcmti trustu naprava, ki bi po Amerika j«1 na tein, «la se osme- pravici morala pripasti mestu, je ni. bil« takoj sumljiva. Če je trs, kar Stvar pa vendar ni smešna, f'im pravi Public Ownership League, je Amerika zagrizla v jabolko, j«' te«l«.j postane stvar pač bolj ra-/moralo priti tako, kakor je prišlo, i zumljiva ; njen tajnik Dod na-Naj si bo r«>s, »la l«>vi vojaštvo le m reč trdi, «ia »o dobili posamezul razbojnika; «li lovi ga na tujih mestni svetniki ponudbe po r>(HM» tleh. kjer pozna "bandit" vsako dolarjev, če glasujejo za prodajo, skr«» v išče ; zveze s svojo bazo ne. Organizacija preiskuje zadevo sme izgubiti, če noče priti v kata- še «lalje in hoče vse «lokaze pred-strofalen položaj; kukšno misije- ložiti sodišču. Ako se ji t«) po-nje ima Ijmlstvo v prizadetih sreči, tedaj b«) še morda mog«»ce krajih o t«-j ekspediciji, ne ve ne zavarovati občini njeno zakonito Funston ne Wilson ne Baker, lastnino. Plačujte narodi! N«»ki Anglež jc izračunal, «la bo svetovna vojna do konca tega leta požrla iniljard. številko, ki si je pravzaprav predstavljati ne moremo. Tistim srečnim, ki bodo preživeli dolgotrajno vojno, se tekaj obeta veliko davčno hrenu". Vs«' države bodo morale svoj'davčni vijak precej t rilo pritisniti in ljudstvo h»» moralo zelo skromno živeti in pri«ln«) delati, «la bo napolnilo prozne finančne shrambe. Torej pridno «bdo, borno življenje in precejšnji novi «lavki s«' bješče k«)t zvezde miru. Finančniki imajo /«• sedaj velike skrbi, o«l-kod vzeti potreben denar, kajti vojnih stroškov j«' vsak dan na miljonc. Sicer noben narod ne ve, koliko vojnih stroškov itn« pravzaprav, in «•«' pogledamo samo Avstrijo, nam znani koroški poslanec «Ir. Steinvvendcr pravi, «la jili j«' P° njegovem računu že čez K» iniljard. Prvo načelo državnih financ in obenem t»>-melj njenega kredita za vsako državo j«> t«», «la ima v svoji finančni bilanci ravnotežje^ t«» je: vsakoletni trajni iz«latki morajo biti Judi vsako leto trajno krti. . Sedanja vojna s«« vodi z vojnimi posojili. \ s e države so najele taka vojn« posojila: pripravlja že četrto. Miljanle vojnih posojil pa zahtevajo na leto stotine miljonov za obresti. Država* dobi svoje dohodke v «lav kili. Nemčija bo za obrestovan je vojnih posojil uvedla nove davke. Ravnokar Jc nemški državni zakladnik predložil svoj davčni šopek. Njegov« predloga jc zani- , miva. ... , ' Novih otMi miljonov mark misli Nemčija «m biti iz novega davka na tobak, o.I kolkov na po- hotni ca h, o«l zvišanja poštnih pristojbin m od kolkov na vozne listine. Sedaj Nemčija uresniči tudi že «lolgo napo- i vodani davek na vojne dobičke. Toda obdavčila ne bo samo vojnih dobičkov vojnih liferantov in gospoibtrskih strok, ki so zaslužile od vojne, ampak bo vzela vojni davek od vsakega prirastka na premoženju v I. 1014. 101 .">. in 101(1. Premoženja do (KMM) mark s»> prosta, toda premoženje,se ne bo dalo skriti ali zmanjšati, kajti premoženju j«' treba prišteti »»n»- zneske, kateri s»» se raz«lali potoni d«ritcv.|«ledščiu ali volil. Davek bo treba plačati tudi o »»d-stotkov. davčni posta vek zraste do odstotkov. Ta milejša davčna mera pa v «d j« samo za tiste, ki so si svoje premoženje p«»več«li z varčnostjo; tedaj 7.i\ zbrane prihranke bo mer« .'» do *Jo odstotkov. Komur se .¡«^ju» tmli dohodek zvečal — zaslužil je n. pr. od vojaških dobav temu s«» o-hrestna mera podvoji in pri najvišji meri bo polovico svojega prihranka vrnil državi. Delniškim družbam ie vlad« že pred nekaj časom naročila, naj polovico svojih «lividend spravijo. Za «lelniske dru/be so davek tako uredili: plačati morajo «lo - K > odstotkov o«l dobička, v kolikor je ta večji nego pred vojno. Davek s«» pa l«hktvarila podlago, na kateri naj Iti se vse bodoče življenje narodov razvijalo gladko in se vsak napredek dosegel brez revolucionarnih metod. Vzorec je zelo enostaven: Ljudstvo izvoli par.lament, ki ga zastopa in izraža njegove misli: parlament izdeluje zakone, ki morajo torej zopet izražati mišljenje ljudstva,na ta način ima ljudstvo, kar samo hoče in mora biti logično zadovoljno s tem, kar ima. (V se zgodi, da poslanci ne izpolnjujejo njegove volje. zato vendar ni treba nobene revolucije; pri prihodnjih volitvah enostavno izvoli druge, še bo-Ije pa je, če jih odpokliče takoj, ko so prišli na-vskriž z ljudskimi zahtevami iu jih takoj nadomesti z drugimi. Na ta način bi bila tudi pot socializma zelo enostavna: Z agitacijo se mora organizacija venomer povečavati, socialistična ideja mora dobivati več in več pristašev, naposled pride dan, ko je večina ljudstva socialističnega prepričanja, izvoli socialistične poslance v kongres, socialističnega prezidenta v Belo hišo, socialistične guvernerje v državah, pa začne z ekspropriaeijo ekspropriator-jev in z uvajanjem kolektivistične produkcije in konsuma. Ce bi bilo življenje tako gladko kakor hipoteze, tedaj bi se lalrko zadovoljili s to prijazno metodo. Realne razmere kažejo drugačno sliko, in drugačni so tudi zaključki, če jih izvajamo iz realnosti.. NEENAKOST VOLILNE PRAVICE " ~ Volilna pravica je nedvomno važno sredstvo v političnem življenju, ali ta pravica vendar ni vse. Kratek ogled po deželah civiliziranega sveta nas pouči, da je med volilnimi pravicami raznih držav še velika razlika. Niti po pisanem zakonu ni delavski razred povsod enakopraven z drugimi razredi. Tudi če sme glasovati, je v mnogih deželah njegova volilna pravica tako različna od volilne pravice male in velike buržvazije in agrarnih posestnikov, da je njen učinek popolnoma uničen. V Avstriji je socialna demokracija priborila precej splošno in kolikor toliko enako volilno pravico za državni zbor — vsaj z;: moške. Niti v eni avstrijski deželi pa ni splošne iu enake volilne pravice za deželni zbor, po vseh imajo aristokra-tieni veleposestniki velike privilegije celo napram buržvazi.ji in kmetom, v največjih deželah kakor n. pr, na Češkem so delavci še popolnoma brezpravni, kj^r pa imajo volilno pravico, so stlačeni v kakšno splošno kurijo, kjer ne pridejo njihovi gla* i vi do veljave, a če bi tudi osvojili vse mandate v njej, (»i ostali vendar v hrezinočni manjšini napram privilegiranim mandatom ostalih razredov. Povsem enake razmere vladajo v avstrijskih občinah, v velikih iu v malih. NEMČIJA, RUSIJA BELGIJA. V Nemčiji velja splošna in enaka volilna pravica za rajhstag že iz Bisinarekove dobe. Ali za pruski deželni zbor obstoji še dandanes zloglasni razredni volilni sistem in nikjer ni najmanjšega znamenja, da bi bili junkerji in ostali privilegi-ranci pripravljeni le na najmanjšo koncesijo, da »i ima vlada polna usta teoretične hvale za požrtvovalnost delavstva v sedanji vojni. Ruski car je leta 190f». — nikakor ne iz dobrote. ampak pod vplivom zadnje in iz strahu pred novo delavsko revolucijo — razglasil nekaj ustavi podobnega s splošno volilno pravico. Ali v dumo je prišlo preveč socialistov, in volilna pravica na Ruskem je hilu že dvakrat skruiena. V Belgiji, v tej velciudustrijalui deželi, so boji delavstva za volilno pravico že historični; kri je že tekla; "belgijsko govoriti"' je bila krilata beseda evropskih socialistov kakor po ruski revoluciji "rusko govoriti." Splošne iu enake volilne pravice pa v Belgiji še danes Iii. DVOJNI FRANC JOŽEF Ogrska je sestrska država Avstrije. Ogrski kralj Fereitcz Jozsef je že Fcjervarvjevemu notranjemu ministru Kristot't'yju dal pretlsankeijo za zakon, ki naj bi vpeljal splošno volilno pravico. To je bilo leta liHlf». Avstrijski proletariat je medtem prisilil avstrijskega cesarja Krane Jožefa, da je leta 1!HI7 sankcioniral splošno in enako volilno pravico v Avstriji; Kerencz Jozsef. ki tiči s Franejožefom v eni koži, pa še do danes ni izpolnil svoje obzljube na Ogrskem, in ko so hoteli delavci v Budimpešti pred par leti štrajkati za volilno pravico, je Kerencz Jozsefov ministrski predsednik grof Stefan Tisza koncentriral regimente od vseh strani v glavnem mestu in po vseh uličnih vogalih dal postaviti strojne puške. Štrajk je bil zadušen. In sedaj, ko preliva tudi ogrski proletariat v uniformah svojo kri za . . . kralja, odgovarja Tisza na vse zahteve,da bodo tisti, kil se vrnejo iz zakupov, imeli druge skrbi kakor volilno pravico. BOJ ZA VOLILNO PRAVICO. Dokler ogromen del delavskega razreda sploh še nima volilne pravice, je beseda o mirnem in gladkem razvoju iluzorieny. Ako je volilna pravica za uadaljni politični napredek in za osvoboditev proletariata potrebna, je št» zelo veliko vprašanje, kako si jo delavstvo pribori, kjer je še nima. Izkušnja nas uči. da to navadno ne gre gladko. Skoraj povsod je bila splošna volilna pravica plod revolucije; skoraj povsod je zanjo tekla kri. Francozi so si jo priborili tia barikadah; na Nemškem ie sicer protirevolucija pomandrala uspehe revolucije Karl Marx je zelo razločno povedal, kako in zakaj ali, da ni bilo rvvolueije, tudi Bismarck ne bi bi! prinesel volilne pravice na krožniku, Ruski proletariat je gradil barikade in prelival svojo kri, preden je bila v Carskem selil izrečena beseda.'o volilni pravici. Avstrijski boj za splošno volilno pravico je bil revolucionaren: v parlamentu ga je manjšina vodila proti večini, na cestah * ,oV"- tam. kjer je ni. vpeljala čisto parlamentarno. Večino imajo povsod tisti, ki zastopajo privilegije; če bi glasovali /.a splošno volilno pravico, bi torej glasovali sami proti sebi, česar pa normalno pač ni priča kovati. SLABI ZGLEDI. Zgodi se, da obljubi manjšina demokracijo, če pride na krmilo; toda izkušnja zopet kaže, da veljajo take obljube le tako dolgo, dokler ne doseže manjšina svojega lastnega namena, namreč večine mandatov; čini razpolaga sama s privilegiji, jih pa sama drži. Klerikalci na Kranjskem so bili navdušeni zagovorniki splošne in enake volilne pravice, kopirali so vsa gesla socialistov in so jih hoteli kar posekati v radikalizmu, dokler — so bili v manjšini Ko so s pomočjo te demagogije dobili večino, niso ic obmolknili, ampak zgradili so zakonite plotove, ki naj bi za vse čase preprečili uvedbo splošne in enake volilne pravice v deželni zbor in v občine. Tedaj so liberalci postali zagovorniki splošne iu enake volilne pravice, dasi se je njih vodja v državnem zboru svojčas družil z najhujšimi nasprotniki slovenstva, da bi preprečil demokratizi-ranje volilne pravice. A ko so hoteli klerikalci zopet "reformirati ' volilni zakon, so bili liberalci takoj pripravljeni žrtvovati enako volilno pravico. če bi le zase pridobili par mandatov. To ni nikakršna izjema. To je interesna politika. in socializem, ki misli matcrijalistično, se ji nič nr čudi. Zato tudi ne pričakuje nobene pridobitve od dobrote, od pravieoljubnosti ali od intelektualnega spoznanja nasprotnikov. Kakor vsak drugi uspeh je tudi volilna pravica plod boja, v bojih pa zmaguje moč. Za proletariat je torej vedno vprašanje: Kakšno moč ima? Kakšen pritisk more izvršiti , Na to vprašanje se — kar se tiče volilne pravice — in' more generalno odgovarjati. Kajti razmere niso povsod in vedno enaki1. Taktika se mora |>ii ravnati po razmerah. Taktika sploh ni nič druzega kakor umetnost, da se prav spoznajo razmere iu da se jim prilagodi* sredstva tako, kakor obljubujejo največji uspeh. NAČIN BOJA DIKTIRAJO RAZMERE Videli smo za volilno pravico boj na barika-dah; videli smo zanjo demonstracije revolucionarnega značaja; videli smo grožnjo z generalnim štrajkom; videli smo izrabljanje posebnega položaja v parlamentu v zvezi z izvenparlanientarni-mi sredstvi. Metoda se je izprcminjala. kakor so zahtevale razmere. Le eno je bilo v vsakem slučaju gotovo neizogibno: Politična zavest iu zrelost velikega dela proletariata in organizacija, ki je imela toliko ino-t či, da je mogla še izven nje stoječe mase potegniti za seboj. Dne 22. novembra 1!M)."> je korakakn dve-topetdesettisoč delavcev na Dunaju po Ringu mimo parlamenta. Bilo je protizakonito, torej rc-voliieiouarno. Kadar zjmruje parlament, je v do-ločene n pasu okrog njega prepovedan vsak shod |mm| milim nebom iu vsak obhod. Ali masa se je niiiiala pokazati ravno parlamentu, če je hotela vplivati manj. Ce bi ji bila policija zastavila pot, Iu se bila tepla. V listih urah so bile enake demonstracije po vseh avstrijskih mestih in industrijskih krajih. V Ljubljani je korakalo po ofi-eielni cenitvi deset tisoč demonstrantov po ulicah in razun lekarn so bili vsi lokali zaprti. Po vsej Avstriji je tisti dan počivalo delo. To je storila organizacija. Njeno moč in voljo izražale vse te demonstracije. In vpliv organizacije je bil tak. da je z demonstracijami simpatizi-rala ogromna večina prebivalstva, tudi tistega, ki ni bilo socialistično. AKTIVNA ORGANIZACIJA. inizaeija je neizogibni predpogoj: ne zadostuje pa njen obstanek, ampak potrebna je njena. aktivnost. Ni dovolj, da vodi organizacija volitve, ampak vedno mora biti na delu, neprenehoma mora opazovati razmere in jih izrabljati - v prid sebi in proletariat!!. Kakor je potrebno, da se bojuje politična organizacija delavstva za volilno pravico, kjer je šini ali pa kjer ni zadostna, v najširšem zniislu demokratična. tako se mora bojevati za pogoje svojega obstanka iu razvoja sploh. Da more rasti in delati in prinašati koristi, potrebuje agitacije. Njeno glavno sredstvo je beseda. govorjena in tiskana. Svoboda govora, zborovanja, združevanja, časopisja je marsikje omejena. Delavstvo je pa potrebuje v sedanji družbi, da se je more posluževati v svojem boju. Torej ne more čakati na končno zmago, ki mu prinese sama ob sebi tudi te pravice. Ako hoče doseči sploh ve- čino v parlamentu, mora imeti socialistična strau-ka možnost, da svobodno govori z ljudstvom, pa ne more odlašati do tistega časa, ko bo imelo večino, boja za tiste pogoje, i02 milji. Železnica je pač sredstvo miru, sredstvo civilizacije. Toda v kapitalistični družbi je tudi želi znica pripomoček vojne in lahko postane c« lo povod vojne. Železnica je sredstvo kapitalistične trgovine, sredstvo konkurence, in konkurenca je v/uo jeva I išče konfliktov, prepirov in — spopadov. 1'rednik znanega šovinističnega glasila "(Ji-órnale d' Italia" Bergamini je obdolžil italijanske socialiste izdajstva, češ da so prijatelji A. strije. Socialistični vodja Constantino Lazzarini ga je tožil zaradi tega očitanja, in Bergamini seveda ni mogel podati niti sence kakšnega dokaza in je bil obsojen na 2">0 lir globe. Šovinizem rodi povsod enake sadove in ne more nikjer izhajati brez obrekovanja. Kdor ne trobi v njegov rog. je izdajalec; navadno so pa šovinisti sani, tudi če se ne zaviti ajo tega, največji izdajalci, ker pehajo s svojimi hujskarijami narod in deželo v nesrečo. V Italiji bi to že lahko spoznali. Da nima mladi Roekcfcller dobrega srca ? Po Coloradi se zidajo za Rockefellerjev densr cer kve, in njemu je vseeno, če so katoliške, luteran ske, presbiterijanske ali kakršnekoli. Da so le cerkve. Tisti Rockefeller, ki nima denarja, da i»i delavcem /.boljša 1 mezde, ga ima, da jim zida cerkve. In mož ni neumen. Ce bi delavci sami dobili par centov več, bi si morda vsaj nekateri izmed njih naročili kakšen delavski list, kupili Kakšno dobro knjigo, spoznali bi potrebo organizacije in boja, in lahko bi postali kapitalizmu nevarni. V cerkvah jim bodo pobožni možje stepali v glavo modrost, da je na svetu vse, torej tudi njihova beda po božji volji, torej neizzprenien-1 ji va, in da jo je treba prenašati z vdanostjo in potrpljenjem. Denar za cerkve je dobra kapitalistična investicija. Senat Zedinjenih držav se je začel nekoliko zanimati za Standard Oil Company. Brez debate je sprejel predlog senatorja Kcnvona, ki poziva generalnega pravilnika, da naj predloži sena4.u vsa poročila justičnega oddelka o preiskavah o-inenjene korporacije, kolikor se strinja ta objava z javnimi interesi. Zlasti se zanima senat za preiskave, ki so se vodile, odkar je sodišče izreklo razpust korporacije. in pa za naraščanje ga-zolinovih cen. To izgleda kakor nekakšna akc«ja proti Roekefellerju. Pa vendar mislimo, da ne bodo ti sklepi nič motili Rockefellerjevega spanja ; mož ima tudi svoje izkušnje in se še nikdar ni bal senata. % Z (Jrškega prihajajo vesti, da zopet mogočne narašča Vcnizelosova priljubljenost, kar povzroča vladnim in dvorskim krogom velike skrbi. Pet ministrov, med njimi Dragumis, je deinisioniralo. in kralj jih hoče nadomestiti z osebami izven parlamenta. ker se boji, da pride sicer Venizclos neizogibno zopet do moči. Stvar je žela poučna, (»rško ji ustavna država. Volja naroda bi morala odločati, kilo r.aj vlada. Prav gotovo ni nobenega dvoma, da je o-gromnn večina naroda za Venizilosa. Ce ima v tem prav ali ne. je drugo vprašanje; glavno je to, da bi morala po vseh demokratičnih načelih odločevati volja naroda.* Odločila je pa kljub vsej konstitucionalnosti kraljeva vol.ia zoper narodovo. In sedaj, ko se kaže, da narašča zaradi tega narodna nezadovoljnost, se zateka kralj zopet k splet karst vu, da bi zopet njegova obveljala. Tako .ji' na (Jrškem. Tako je v vseh monarhijah. Tako je včasi tudi v republikah. In to je zelo poučna reč, o kateri bi moralo delavstvo temeljito razmišljati. Kajti za boj in za zmago delavstva so to zelo važna, lahko se pravi usodepol-na vprašanja. Statistika miljonarjev v Nemčiji kaže na prvem mestu sledeče reveže: Berta Krupp pl. Boh-len v Ksvcn-Ruhru ima 28J uiiljonov premoženja in lH.il,S miljotiov letnega dohodka: knez llenckel ilonnersmarški in ueudeški 2.">4 iniljonov preuož.e-nja in 1J1.14"» uiiljonov letnega dohodka: generalni konzul baron (Joldseliniitz-Rotschild v Frank-furtu KIJ iniljonov; vojvoda ujestški 1*>4 iniljonov premoženja in 22 iniljonov letnih dohodkov; pruski prestolonaslednik ima 14.H iniljonov premoženja in 1.1 miljona letnih dohodkov; kralj Friderik Avgust saški 2o iniljonov, baronica Ka-skel v Draždanalr 21 iniljonov, baron Dahte 1!», princ Ivan saški (i.l, princezinja Matilda saška ¡I, veliki vojvoda saškovvciniarski Uo. kralj Viljem vvuertcmberški. 10 iniljonov mark premoženja. Justični oddelek vlade hoče vložiti zoper Standard Oil Company novo tožbo za raz|iust, ker ni imela prva obsdba uspeha. Zato se n<» bo ha vil s preiskavo sedanje podražitve gazolina. Po nalogu justičnega oddelka je Cha-. It. Marshall v Chicagu baje začel , preiskavo, ki je dognala, da delajo posauie/ne družbe za olje sporazumno in kontrolirajo cene po vsej deželi. - O-tioci, ki so pričakovali kaj druzega. , ADV BRTIBBM HNT SLOV. DELAVSKA M. »»niu r i il ri ; O J7Ï ll i PODPORNA ZVEZA Ukarportra«« «t 1«» v drtevl P«n». podpore, ker se runo vpoaitevala pravila stran 24, eleu 4 in nadalje }k> določbi Men 2, stran 24. John Oorsek, predsednik. » Jaeob Kocjan, I. porotnik. Louis Karlinger, II. porotnik. West Newton, Pa. Vse člane S. I). P. Z. vabim, naj v mesecu septembru 1»16. leto. je bil I ber; lansko leto ga zopet niso imeli ra IČTITZ« voljan preložiti jo sklicanj na lesen «tiroma dati članom na gla- ko je S. D. P. Z. in nje cían.* Ohicago, 111., predlagal vnem prizadetim organizacijam, da bi sklicale svoje konvencije v mestu Pittsburgh, Pa., meseca septembru 1915 in sicer isti čas, ko bo imela S. N. P. J. avoje zborovanje. Km j o torili odborniki dru-1 aoiovu ••—* "\7\~\ . , . „:.. „„i„nil n«n, cl.iije t,ji0 silo mnlo časa, se je pihalo ANDREJ VIDBICH, 170 Franklin Main St., Conemaugb, Pa. pridejo na sejo, kadar je volitev : k-sem organizacijam, kutere so imele ' tam ima vsak priliko. . P. Z. r.moi.nn sklicati izred- () |i|enj U)> zakar me j(, omenjeni prifila v rani mladosti s svojnni i no konvencijo, bi jo lahko tudi druge. ||;irisaj nJ[j p0Vem le toliko, da starši. Tukaj zapuš-a moža, 8ti- , da še ni' mo zdruzeni, in «a je, Ne mem po.--ibiti, da je bila samo e ' ' ^ slov pisavi nisem ri nedorasle otrok" —v,4:"; »kateri trdijo, združenje splava- S. D. P. * P. D. pripravljena sklicati •>'' ,s ' < \ ' 7in41»«« ker nisem *™tl'e in dva brata , • i ,|» i i • • . nroteMirsKo zmožen, k» i ui»« m vodi, naj javnost vzame sledeče , i/.redno konvencijo. 1""" . ' . . s \ |» J in pi „nje in poten, naj «di. _ _ 8 ,*«pno konvencij,, iet. .9.5 t0*Ife mWTšoT^raikj^r ^n!«mItoH«» tukajšnji otroke, mater, štiri Hila je čla-pred časom tudi tukajšnjega socialistié- hodil v nemško šolo, ter se tam tu- nega kluba. j pravljalni odl»or ponovno se¿< » Uradno Glasilo: PROLETAREC, 4008 W. 31st St., Chicago, 111 Cenjena druitva, oziroma njih uradniki, ao uljudno proSeni, pošiljati vse na znanje dopise in denar naravnoet n* glavnega tajnika in nikogar drugega. Peuar naj Leta 1912 se je sprožila misel z.lru ( rej ni l)iIo nič. poAilja glaaom pravU, edino potom PoStnih, Ezpresnib, ali Bazinib denarnih žiti v.e slovenske ali pa vsaj tako ime- februarja 1010 se je pri- .....V W....... i "Šil Nesreča se ie Drinetila ko se jc JZL, nikakor pa ne potom privatnih čekov. ......novane napredne slovenske o^an,za- pr,vIjalni (wl, or porunno Ht,el v st« usmrtil. razpravo o združenju, A. S. B. P. D. Mi.lnn«rrndu Pogreb se je vršil 0. marca v čelo zanimati za prekonstno stvar ter n. ^^ 7^lopnik lt s< N. P j. baje ' z veseljem pozdravljalo predlog. ; nj hUa vf))jna kwnvencije sep. Za to vzvišeno idejo se je najbolj tembraso takorekoč ostale še V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake rije v eno samo, močno organizacije. rhit..lg0f m sklenil je zopet, da naj pomanjkljivosti, uaj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da so v pri Ker je bila misel združitve en t naj- ^ vr,(1 L;up,u. konvencije v enem in bodnje popravi. plemenitejših in najkoristnejših zelj ()h t.nem in igtem ča8U. IMENIK prlglaženih delegatov za 4. redno konvencijo S. D. P. Z Za društvo ätv. Slovencev v Ameriki, se je članstvo vseh slovenskih organizacij takoj za- Ker pa je dr. sv. Barbare odpovedalo 1: ». 4: öl 7: 10: 11: 12: 13: 15: 26: 27: 34: 35: :i7: 38: 40: 41: 50: 54: 56: 56: 57: 58: 60: 62: 63: 64: 67:. 70: 73: 7 H: 70: Franc JŠkufca, Conemaugh, Pa. Louis Bavdek, Conemaugh, l'a. (zastopnik) Franc Möglich, Lloydeil, Pa. Pavel Les, Ralphton, Pa. Matija Regina, Claridge, Pa. Josip Hribar, Brownfield, Pa. Franc Bavdek, Dunlo, Pa. ^ Mihael Kuruzovič, Ileiwood, Pa. Anton Welley, Baggley, Pa Ivan GorÄek, Radley, Kans. (zastopnik) Josip Paulich, Export, Pa. Franc Pavlovčič, Conemaugh, Pa. Anton Lavrié, Yukon, Pa. Franc Justin, Lorain, Ohio. Franc Mrzlikar, Barberton, Ohio. Ivan Kocjan«'i«'\ Bridgeport, Ohio. Josip Zorko, West Newton, Pa. (zastopnik) Franc Kokotcc, Cleveland, Ohio. Louis Karlinger, Girard, Kans. (zastopnik^. Louis Bavdek, Conemaugh, Pa. (zastopnik). Louis Bavdek, Conemaugh, Pa. (zastopnik). Blai Novak, Pittsburgh, Pa. Louis flavdek, Conemaugh, Pa. (zastopnik). Nikolaj Pevée, Pittsburgh, Pa. (zastopnik). Viljem Sitter, Conemaugh, Pa. (zastopnik). Frančiška Trbežnik, Cleveland, O. Ivan Trojar, Robbins, Pa. Kaker Ivan, Milwaukee, Wis. Nikolaj Zvonarič, Seminole, Pa. Josip Zorko, West Newton, l'a. (zastopnik). Franc Klemene, Smithfield, Pa. Louis Ravdek, Conemaugh, Pa. (zastopnik) Ivan Medle, Bon Air, Pa. LOUIS BAVDEK, tajnik S. D. P. Z. zanimalo članstvo m gl. odbori S N. ^ ni2acijef katere naj zboro-P. J., S. S. P. Z., S. D. P. Z .^lružena vak> ^ geptembfa 19K, Zastop-drustva sv. Barbare, S. I). P. & I . D. ^ g p y prisedši domov, je pri- in A. S. B. P. D. Da se združenje čim- cije izvolile vsaka po par zastopnikov v pripravljalni odbor, kateri naj bi deloval v soglasju s Članstvom in glavnimi odbori, da se čimprej zdru-.žimn. Pripravljalni odbor je šel takoj na delo in da se to delo temeljiteje prične, se je -e-tul me t-ca januarja 1914 v Chicago, III. Člani in reiehlTngarus — in soe. organizacijam v Solnogradu. L 11101 sem odpotoval v Ljub K. Palestine, O. Pogreba so se u-Ijano, kjer sem se takoj pridružil deležila vsa tukajšnja podporna omenjeni organizaciji, katere po- društva z zastavo in so tudi daro-dru/niea j<» bila štev. 29, udeleže vala krasne vence na njeno krsto val sem se tudi vedno soe. dem j za zadnji pozdrav! Bodi ji lahka poročal sklicati sejo gl. in pomožnega shodov v Ljubljani in okolici; is- j tuja gruda! S socialističnim pozdravom Jaeob Istenich. Johnstown, Pa. I)ne 20. febuarja smo na novo reorganizirali slov. soe. klub št. Leta 1902 sem imel priliko sli- (jr>- Pristopilo je 13 članov, dne 30. venci ia vr na prej uresniči, ^ odbora. Seja '«"> ROVOrmka to leto It ( hieaRC. ----- ------------------- ^ujMgj^^^^ajg I i iseluio piko na urednika "Glasila", da dobimo njega enkrat v Johnstown, ako bo mogoče. Toda o tem pozneje. Sodrugi! —- - . rui, Kuj m- j« m. .^j. . - . . . .. Bratje delavci v Conemaugh, na glasovanje razredno smrtnino in Iaključku H. jn pomožnega odbora n.zac.je, v kateri sem bil izvoljen ^^ Bq Moxham, Llov- bolniško podporo. To je b, najvrčp (jne „ febnlarjll l9l6 ,em takoj pi- za agitatorja. ( ez nekaj let sem Hooveraville, Seward! udarec zdruzenju in v veliko škodo { s p p & p p . s s p z dn v ružeiie države; bili 1o ^ „ »,.„ Tomu lrnrnifii s v p t i,> . .. ' . , ... . . . .• Nas klub apelira na vas, da se čan8.tV"- .1er„°rakU • o L naj bi preložile svoje konvencije na \wm po več krajih, kakor tudi v ' sledila S. D. P. Z.; potem seveda S. S. ^.^"«laVa'i tajnik S. D. P. Kenosha' Wis.","kjer sem ustanovil tU(li vtóa id^a, P. Z , ako ni hotela ««ostati. Tako so & p ? m¡ odp¡salf (1, n¡kakor ni * ' ^ sNpJ _ resnici. ObiSeite nas na pikniku. bili trije kamni zalučani združenju v n.m,mi. nreIožiti konvencije, ker je .V, i .. v...... ^ ** pomenimo glede zadeve, lobiino govornika. Pojdi- in uspeh nam je zago- IZ GLAVNEGA URADA S. D. P. Z. kakšno stanovanje žele imeti. Ako /»> obraz. Javnost raj Delegatom ln delegatinjam četrte »e ve kateri natanko za »'as, kdaj s« pa se ravnah sn,,rat" Zgoraj sem omenil, da so razredi pismo: jih znancev in že naročenih stanovanj j Pov5ctu in i,anom {»'ttsbur.kih drui | Skodili nele združenju, ampak ravno Mr , ouij, Bavdekt za časa konvencije, naj se pismeno _ takoj obrnejo na Nikola ja Povseta, j Kakor hitro je sprejela S. N. P. J. Cenjeni sobrat: glavnega nadzornika S. D. 1». t. NAZNANILO. razredno -mrtnino in bolniško podpo- Vft> cenjeno poročilo o sklepu se- v sobo zat„ se je tudi klub osam- Naslov: Nick Povie, 1 Craib 8t., V «laHi,u Zveze I^letarec, itev. ] r0, je takoj glavni odbor razglasil, da jC| 0,iroma predlogu, da bi se vršila " jj,' -tpmur s0Ill nasproten Numrev Hi», N. H. Pittsburgh, Pa. | ^f• « dne 2I; . man'a | bodo. svi 01ani' k*}*r\ . . kako-tudi našii konvencija v me- )ay -eeu oktobru m»'sto v septembru, sem .... .............. — . . . ..dite na piknik in pro- dnike. Tajnik S. S. P. Z. pa mi jc tudi pri ustanovitvi soe. kluba st. __ ^^ mu 138. Pri tem sem imel govor jaz; . . . ♦ i n.„u Za tajnika kluba je izvoljen potem sem prepustil drugim orga- / . J / J . • , a r, r, r, 1 . , „ . i, • Mntt (Jabrenja, za organizatorju gl. tajnik S. D. P. Z. niza orstvo, ker so pa tukaj \eei- » * . T i •* - i : i« pa za ( ambria ( it v Jos. Beeaj in noma sami scbicnezi.ki verujejo le ' • . ,111 .... za Moxham John Jaerer. Sobrat Nick PovAe je j>ooblaA.''en od j ('aI' ,,a ^ l»oviSan» nie«»iBina v po oddelek, po starostni lestvici plačevali glavnega in pomožnega odbora, «la vse krit> "foikov konvencije za me.ee pravtako za zvišano smrtnino od iste- |K>trebno preskrbi za sprejem in na , *Pril in n,aj »,0 500 na ila"a lM 'la"' ga leta starosti, kot so pristopili prvič jem stanovanj delegatom, delegatinjam c0, Ker P» > "koliko preveč na en v Jedn0to. Člani, kateri so bili zava- in gl. odbornikom. Prejel eem ,mroči | krat in > tu,|i P»vihh ne ve.- ka rovani pri Več organizacijah, so videli lo od sobrata N. Povieta. da je vse po kor 25p P°vltatl «"» vz;i priložnost ter so začeli popuščati neke trebno preskrbel pri pittsburikih drufi ,np na 7nanj°' ,,a ui nakla,,<' 5°f " organizacije ter se vise zavarovati tvih, ki so dragovoljno k\n na roko v nl,ril in ,,iaj- ^ J* rnz |p Pri S- N. P J. Tega ne štejemo v zlo vseh «lučajih. Člani pittsburških dru 'jpna v Atiri 25c "'."""'V Č,an°m S< N> P J" k |>rÍHel gl. porotni 'lanes na «Inevnem redu, tla si posta\ naj vpraša za cesto Penn Avenne; pri- ,, , ' , ,. .. ^«irw,*.!.; ' * VT — —' 1---- 1 : . 1 . .. ... odbor do zaključka po določbi Sedši na Penn Ave. vzemite ulično ze-1 leznieo t Imenom 8harpsburgh, ali pa, .. . , . Neglv Penn Ave. Obe te dve železnici P»« opravičen do nikakršne bol se dobita na Penn A Rutler Street. Po Ruti do «7. ceste. I člen 13. Konvencija se vr*i v dvorani K. S Domn na 57ti ccnti prlčenši tlne 2. ma ja 1010 od s zjutraj. To je natančno navodilo, kako se ravnati v Pittsburghu, katero mi je poftlal sobrat Povle. Ako kateri tlele ga tov, tlelegatinj ali glavnih otlborni-kov želi Se kako pojasnilo, naj takoj pi*e ali na glavni «rad ali pn na NicJ< Pavleta. Dalje naj takoj vsi delegati l. To so moji kratki podatki o mo-1 Predlog, da bi >e vršile konvencije jem delovanju, ker to si štejem istočasno in v enem in istem mestu, v dolžnost, da bodete vedeli s kom mi vidi zelo.umesten. ozir. s kakim dopisnikom imate o- Da bi se ti predlogi zamogli v umi- praviti. Da se dobi pa ravno pri lu na ah pravil čim hitreje izvrSiti, Slovencih dosti nasprotnikov, ki em predložil zadevo takoj našemu pobijajo drugih resnico in sami predsedniku, t namenom da mi dovoli s0be postavljajo v lepo luč, to je ..koj sklicati izredno sejo, to mi je s|ara kranjska navada. Ker je Jager. S socialističnim pozdravom Mat t Gabrenja. Herminie, Pa. Cenjeni urednik Proletarea! Ker se še nisem oglasil, kar sem se za par korakov preselil, hočem sedaj nekoliko izpregovoriti. Mogoče se vam bo čudno zdelo, ako se premoga r preseli, pa to je že v navadi. Slišal sem že večkrat, da M bilo odklonjeno iz razloga, ker ni ho|jfip {,iX nav«dila. ako me ne in njih lastnim ¡«to tako. 1 k e bi zamogla stvar vzet. v ^ ^ priinora,a> 0(„,ijati za .. j hrbtne napade na mojo osebo; po- Vsekakor pa pride vsa zadeva v 1 . 1 . . . . . • •: , tem sem pripravljen izjaviti o do-razpravo nn nasi redni seji, vse mo- »»■i ' J J uroče je pn tudi. da bode na* zastopnik tičniku, kar tudi ne bo v korist .» združenje sam zahteval, kakor hi- listu (JI. Sv., seveda, ako dolum v tro prejme zapisnik, sklicanje izvan- to svrho še nadalje prostor v listu Proletarec. i Kaj se bode na seji sklenilo, vam «lom. Nismo nič proti temu, kajti hndem takoj z brzopošto poročal, vedno je bolje biti v svojem. Je pa Sve t sem si, tla bode zadeva dobro nekaj drugega, kar tiči za «lomom, in izpadla, ker v kolikor na-e odbornike to je. da se s tem hoče prisiliti član- poznam, so vsi za to stvar zelo vneti. pri S sobratskim pozdravom Avgust Avčin,- gl. tajnik. S solidarnim pozdravom Ant. Šerjak. Shot. Mislil sem si, jo pa mahnem tja, češ gotovo tam dobro zaslužijo. Seveda sem se zmotil. Sedaj, tridesetega marca, nam je potekla plačilna lestvica, in tudi štrajkati ni bilo treba; dobili smo vseeno pet centov pri toni. Eni so se veselili, češ sedaj ga bomo pa i>'»lj vlivali. Pač pa bodo imeli posamezniki bolj težke žepe, in kom-panije bodo zopet bolj pošteno kradle pri vagntiju premoga od nas ubogih delavcev. Veliko se je govorilo tudi pred aprilom, d;t East Palestine, Ohio. Cenjeno uredništvo Proletarea! Zadnje čase je naša naselbina pojdemo na štrajk. Bili so tudi rSEDEZ ZDRUŽENE ORGANIZA Kak izgovor. Predsednik S. S. P. popolnoma utihnila, kot da bi tukaj organizatorji C. M. \V. of I pravil S. 1). P. Z., da Štefan Stu-pič ni opravičen do nikakršne bol-ve., in peljeta po niškc podpore, zaradi tega, ker jc vSth orkranizacij, tla'ne pride pi itler St. se peljite | kršil pravila Stran 26, člen 11 in zdiružitvi na dnevni red vprašanji 13. "S1DKZ ZPRI/KNK OR(i ANI/.A ^^H , .John Oorsek, predsednik. CI.FE". To se nam bo reklo, da ni re . Z. ni vedel, kaj -e je na seji priprav- bila izumrla. No, temu se ni ču-j America; seveda so jo brez uspe- Jaeob Kocjan, I. porotnik. ampak predobro mo prepričani, da je ljalnega odbora klonilo, ko vendar «liti. Ravno je minulo r je delavstvo izčrpano po o ¡mola svoje za -upnike, kateri so v/luH,nrm Ohio. Pri nas je trajal tako dolgi dveletni krizi Seveda M^smo 1 » h* - ,li!'u's s(> ~ »«o ob sebi. da neka- t< scjt> imeli \ Pennsvlvaniji, pri S. 8. tj,ko knko!* 7n ^^ ni za organizacijo, najsibo p. Z. pa šele potem, ko mo j.m mi po »trnjka . Zagotovo se se ne ve, ali za strokovno ali politično ali ]vx Radley, Kans., 27. marca 1916.1 bi,i ,()îiko vnžni l nkor i -a »i i...veda, to je skrivnost, katera se akrbno (Jlede pritožbe društva lioori ' . >, ». ». .»o « t\ i» 7 i 4 cuva pred javnostjo. Bratje" štev. 3H S. I>. P. /., kate- J . . . S. I). P. /. je vetlno delovala za ro se pritožuje zaradi pridržano 7dru,cnjo v vsrh ,,lu,aiih. Sli .mo ta bolniške podporo od člana Anton koj na delo in sklicali smo izredno Prijatelj, izreka gl. porotni odbor konvencijo leta 11)15 po priporočilu nje in gl. odborniki pižejo na sobrata soglasno, «In omenjeni elan 11 i pripravljalnega odbora. Pripravljalni Povftcta in mu sporoče ča* prihoda in opravičen do nikakršne bolniške odbor je tretjič meseca julija 11)16 \ -,eji podali predlog za mesec oktober,!"0 • » w K i« imel obt»lo<> n«priliko Ur nam )• (tikal: 'Kil »fin bolan kot ono («to lu pol. Potem mhii livadal o^e rovrm Zilmvilu za obUtl lu jetra ter wm bil nlaj*an. K«i«Jravilo vuliu, ki trpijo v »leti ubUtulb uapriltk." nemo solidarno odločni zagovorni- ga zvesto prečitate in dobro prc-| SHHJHHHfflH^ ki delavskih pravic. udarite in premislite, ste li kaj Združujte se s svojimi tovariši, grešili proti svoji lastni dobrot — ki vas podučujejo o delavskem bo- niči organizaciji T — In ako boste ju, čitajte socialistično časopisje našli greh na svoji duši, se tiaro 111 knjige in padla vam bo mrena čite za pokoro na list "Prolcta raz uči. Spregledali boste napa- rec" ter pristopite v socialistično ko, ki vas ubija. stranko, katera vara z veseljem Kadar bo delavstvo dovolj moč- odveže vaše grehe, ako niso pre- no organizirano, takrat bodo od hudi. Torej vsi za socializem na padli boji na industrijalnem po- agitacijo! lju; odpadle bodo vejne, izginil bo 1. maja posvetimo svoj praznik kapitalizem, iu ž njim ves gnili s tem, da dobimo vsak enega uo- sLstem, kateri sedaj diktira delav vega člana, ali pa naročnika na skeitiu sloju sužnost. Proletarca." Živel prvi majnik. Da se pa to čim prej izvrši, nam praznik delavstva! je treba pristopati v tabor zavednega delavstva, v stranko, ki nas povede v boljšo družbo — tja, kjer bo v resnici bratstvo, svoboda in ljubezen doma. Eno leto je prošlo 11. aprila, kar smo tukaj ustanovili socialističen klub s 1.1 člani. Ali žal, j v klub je zmeraj na starem mestu; Peter Kočevar, tajnik kluba štev. 155. a a s S a a a a a a Kadar vas hrbet boli ¡¿čite vzrok. Mogoče je, da ga povzroča kaka obistna neprilika in zato rabite Severa s Kidney and Liver Remedy Dunlo, Pa. Pevski glas. Cenjeno uredništvo! Prosim, odmerite mi par palcev prostora listu. Ker se je začelo zadnje čase go- (Severovo Zdravilo za obisti in jetra) ki vas bo spravilo na pot k zdravju. Rabi se naj v slučajih vnetja obisti ali mehurja, zadrževanja ali puščanja goste vode, H oteklih nog in bola v hrbtu katerega povzročajo obistne nepri-ja like in v slučajih zlatenice ali kislega želodca. Izkazalo se je g tudi kot zelo uspešno za odpravo močenja postelje pri otrocih. i Zapeka a par članov se je izselilo v druge¡voriti oz. piwtti, kako naj bi se) S kraje, a nove člane je težko do- , pevska društva nekako medseboj B biti, ker mislijo, da jih bo hudič |io združila, moram reči, da se GS žive vzel! Pravijo, da kaj bi za- pevci našega društva zelo zanima 1 S stonj plačeval 25c mesečnine, ko jo za to idejo. P vendar ne dobim zato nikakršne Da je petje res nekaj krasnega, podpore. Tega pa ne premislite, o tem smo prepričani, to nam po-lavec brez soc. lista je kakor čoU da je v Pennsvlvaniji prišla nova trjujejo tudi drugi narodi. Naše nar brez vesla-na morju. | postava v veljavo — Workers'dasi še mlado društvo (obstoji še Nekaj sem že enkrat povedal v j Compcnaational Law. Ali ni to ;ie dve leti) je semintam že pre-Proletarcu, da bom spregovoril o dobra podpora v slučaju nesreče f senetilo ljudstvo druge narodno-Jug. Ameriški Akademiji. Ravno Ako se poškoduješ na delu, si de- sti, tako na primer nekega dne, ko sedaj imajo člani S. N. P. ,J. gla- ležen po 14 dnevni bolezni 50 od-¡smo m* peljali iz bližnjega mesta sovniee v rokah; nekateri seveda stotkov svoje plače. Vidiš ti, ki Johnstown v Dunlo je bilo slučaj m ponavadi tudi pojavlja med faenm oblitnlh nsprlllk ln da m pomaga zdruvljonju, naj m rabi tudi SEVEkA'« BALSAM OF LIFE Ubvarof ftlvIjNMki II:iU«m] katari j« fo večkrat Izkazal tvojo vrednost v zvezi i Severov im Zdruviloin x* obUtl In jetra. Cena S« v tro vega Zdravila za oblati In jetra: 50c a 11.00. Cena Severoveua Žtvljeu^kegii liuizama: 75o. Vpratujte valega lekarnarja za beverove Pripravke. Ako van ne more založiti, naročite jib ¡2 N C M N p-z c t— N 30 10 ^Vabilo na veselico z igro "Stric iz Amerike'^ katero priredi Jugoslovanski Soc. Klub štev. 132 J. S. Z. v proslavo I* Ma|nika V NEDELJO, 30. APRILA 1916 v Roitzovi dvorani na Bessemerju. Pueblo, Colo. Z*{.t«k ob pol S uri av.č.r. Vstopnina i. 25 c.nt^T a. o «bo. Igra Jermanov orkest.r. Za obilno ud.l.tb» »e priporol. Odl^^^ Vabilo na predmajniško vcselico katero priredi Jugotlovanski Socialistični Klub štev. 1 v Chlcagi, 111. v nedeljo, 30. aprila 1916. V HOERBERJEVI DVORANI .2135 Bluc Island Ave. med 21. in 22. ulico. SPORED: 1. (»odbit. 2. F. Kristan: Kreaovi gore, dcklamira ,Toe Zavcrtnik ml. 3. Godba. 4. Predstava: KATO VRANKOVIč, drama v 3 dejanjih, Kjti.snl Ktbin Kristan, igrajo elani kluba s prijaznim sodelovanjem diletantov. r>. (todba. fl. Oton Zupančič: Moje barke, deklamlra Mrs. Mae Molek. 7. Nagovor o pomenu delavskega praznika. M. |'|«>t in prosta zabava. Z.U K j FK OB S POPOLDVK. Vstopnina: Za prve sedeže fiOe., za drugo sedeže 3.r><\, za tretje sedeže 25c. Za dobro in točno postrežbo skrbi O I) B O R. "S Bellaire Euclid......... Cleveland, 27. . . Youngstown, 62.. Neffs ......... Akron......... Steubeaville .... Youngstown, 18.. " Yorkville ...... " (ilencoe........ Pa. Willock ........ 5 44 Farrell....... HO 44 Punlo ........ 44 Forest City .... 44 Reading ...... 44 W. Brownsville. 44 Sygan ........ 44 Primrose...... 44 Canonsburg . . . 44 Ambridge..... 44 Woodlawn ..... 44 Conemaugh . . . 44 Pittsburgh _____ 44 VV. Newton ..... 44 S. S. Pittsburgh 44 McKecsport . . . 44 Large ........ 44 McKces Rocks . . 44 New Brighton . . , 10 22 ."» 23 20 32 1 1 20 13 20 20 20 20 20 10 18 2<> 50 44 McDonald...... 28 44 .Johnstown ...... 13 44 N. S. Pittsburgh.. 100 44 Browndale ..... 3 44 Ellsworth ...... 8 W.Va.Milburn ....... 10 Wis. W. AI lis....... 36 44 Milwaukee ..... 70 44 Racine ......... 20 Wyo. Cumberland .... 8 44 Rock Springs . . . 24 44 Cambria ....... 5 44 Superior ...... 16 Wash.Roslvn . ....... 15 Vaso Prodrugovich, organ 162............. R. Bnbich, org. 13...... P. Obradovich, org. 7M. F. Janchich, org. 166. . Paul Kuffner, org. — . . Bla2. Mozori, org. 82. . Radnicka Strata........ 20 7.75 10.50 2.50 2.50 4.65 3.00 15.05 <5.00 10.00 17.36 6.00 6.50 4.00 10.00 6.00 25.00 5.00 2.25 3.00 5.20 6.25 2.50 4.00 8.00 7.50 1.20 10.00 2.25 30.00 7.66 22.14 8.75 6.00 7.50 6.00 25.40" 4.50 8.40 20.50 2.50 3.25 i;._t> 5.00 10.00 1.50 2.75 1.95 7.50 5.50 1.29 5.75 5.00 8.00 3.80 5.00 ■J.IU) 5.40 5.40 5.00 5.12 5.00 2.7 1 4.50 6.00 12.50 8.60 3.25 32.95 .75 2.00 2.50 9.00 17.50 5.00 2.00 5.90 1.25 4.00 3.75 4.20 14.00 J6 .30 .75 7.00 1.80 CJ $ 4.15 $ 4.15 23.70 23.70 1.45 .75 1.45 .75 8.95 6.00 5.50 4.45 1.00 8.95 6.00 7.70 4.45 1.00 18.25 18.25 26.70 .50 6.80 2.65 .75 26.70 .50 6.80 2.65 .75 N 0) > N 4.65 6.30 1.50 1.50 2.95 1.80 9.05 4.60 6.00 9.15 3.60 4.10 2.40 6.00 3.50 15.00 3.00 1.35 1.50 3.10 3.75 1.50 2.40 4.80 4.50 .60 6.00 1.35 18.00 4.30 12.30 5.25 3.60 4.50 3.00 15.40 2.70 4.20 12.50 1.50 1.95 3.75 3.00 6.00 .90 1.65 1.45 4.50 3.30 .79 3.45 3.00 4.80 2,40 3.00 1.30 3.00 3.40 3.00 3.12 3.00 1.74 2.70 3.00 7.50 5.80 1.96 22.95 .45 1.20 1.60 6.40 10.50 3.00 1.20 3.50 .75 2.40 2.25 4.20 14.00 .35 .50 .75 7.00 1.80 SLOVENCI pristopajte k 8LOVENSKI NARODNI POD-PORNI JEDNOTI. Zavarujete sc lahko za $1.00, ♦2.00 ali $3.00 dnevno bolniške podpore in za $150, $000, $1.000 ali $1.500 posrartnine. Pifiito za pojasnila glede ustanovitve novih društev gl. tajniku Johnu Verderbar, 2078 So. Lawn-dale Ave., Chicago, 111. NOVA IZBIRA, NOVE CENE: Za ure, verižice, prstane, ter raznovrstno zlatnino in srebrnino, obrnite se name. Prodajam tudi Columbia grafofone in slovenske, ter drugojezične plošče. Pišite po cenik I ANTON J. TERB0VEC, P. O. Box 1 Cicero, IU. Ena najboljših socialistUnih revi i v angleškem jeziku t Ameriki je: "INTERNATIONAL SOCIALIST REVIEW." — Izhajt mesečno in stane $1.00 na leta — Naslov: Int. Soc. Review, 341 1 Ohio St., Chicago, HI. LOUIS RABSEL moderno urejen salun II 460 6RAM0 AVE., KENOSHA, V Telefon 1199 Moderno urejena gostilna VILLAGE INN 8 prostranim vrtom za izlete MARTIN POTOKAR, Ogden Ave., blizo cestno ¿el«antike postaje, Lyons, IU. Telefonska &tev.: 224 m. Dr. Richter's Pain Epller za revmatične bolečine, sa bolečine otrpneloBtl sklepov lu mlélc. Pravi se dobi le y zavitku, kot vMtt kaže ta slika. Ne vzemite ga. ako nima na zavitka na£o tržne znamko s Sidro. 25 in SO centov v vseh lekarnah, «11 pa naročite si naravnost od F. Ad. Richter & Co. 74 80 WaPhinftOB Street, New York, N. CARL STROVER Attorney at Law Zastopa ai vseh sodiščih. specialist za tožbe v odškodnini-ki h zadevah. St. sobe 1009 133 W. WASHINGTON STREET CHICAGO, ILL. Telefon : Main S9tf Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Cdrarmlk >a notranje lielenl ls raaocelalk. .»drATitiik* preiskava hr»«plač&e—pte-teti j« U »drarila 1924 Blue Trt—I Are., Oklcago. Ureduje ed 1 de I §•> pol.; ed 7 de • »večer. Iivea CU«^« »it»i. bolniki naj pileje aleveMke. J. A. FISCHER Bnffet Ina na razpolago rMkornti« rine, amodks, L t 4 Izvrstni prostor ca okrepili«. S70v w. Silk St.. Okleac*! Tel. Lawn dale 1711 T¿?,2 H7 40 $504.75 $111.00 $113.80 $.309.35 570 J Znnmk na roki rpcino d«Cs /.a privatnike in dniitva. RpreJ» mamo naročila tudi izven meslk Imamo modeme stroje. Mlaki cen« in poltena postrežb*. BRATU H O LAM. 1033 Blu« Ialamd iva, < Adv«r.) Ravoaleljski odbor: M . /.(iHiiMtr. Mfcwluik K manual H»ranek i)r A m lun MiMkWi John Fuctk A. V. galije, uniforme, pečate in vse drugo ' o obrnite se na svojega rojaka * F". KERŽE CO., f ! :: 2711 South Mtllard Avenue. * \ ^^ i ¡t CHICAGO, ILL. V V , <» , ¡; Cenike prejmete zastonj. Vse delo garantirano. J >-x-» ^»»ooo»»g♦ Edini slovenski pogrebnik MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tel, 1475 JOHNSTOWN, PA. V lekarnah PREKLIC Tfiacrjcvo Ameriško prebavno Grenko Vino. TRINCRS fcWWau. r elíxir ^ BiTTER-NSlKE ZAPISNIK SEJE EKSEKUTIVE J. S. Z. dne 4. februarja 1916. Navzoči so Krpan, Polovina, Mrgole, Dubravac, Suša. (»odina, Petrich, Pojich, Žikič, Savs, Dimich in Koko-tovich. — Od nadzornega odhora je navzoč J. Zavertnik. Predseduje Krpan, zapisnik vodi Kokotovich. Zapisnik zadnje seje se prečita in sprejme. Oitanje dopisov: ) Dopis tajnika minnesotuke »ff/.avne organizacije, v katerem lajnik poroča, da državna organizacija ne more izravnati deficita sodr. Polovine, ki jfa ie imel oh Canu svoje agitacije v Min-nesoti, se vzame na znanje. Na predlog Su*e se zaključi, da od 25 dol. plača Polovina $15, in sicer poravna ta dolg do kongreta. horke VINO •• i v >JMh< »•»!•<«* _ OCtfO. Cena $1.00 JOS. TRINER Dcsti mornarjev. .Moriuiri^ki tajnik Daniels j« sporočil, da šteje ameriška »no;* narica ."»4.011 ¡iml marca se pomnožila mornarica z.i t it it »4 mož.