Puštuina plačana v gotovini. Posamezna številka i din. Lisi za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto UrsdniStvo in uprava, Strossmajerjev trg I. Telefon št. 73. Leto XXIII. . 31. Kranj, S. avgusta 1039 Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40-- din, polletno 20'-četrtletno 10-- din. din, Gasilski kongres v Ljubljani Jalovi poizkusi Kjerkoli delujejo naše vrle gasilske čete, tam prav gotovo ni nikomur neznano, da se bo letos v Ljubljani vrSil gasilski kongres v dneh 15. do 1". avgusta. Vemo tudi, kako se zlasti naša mladina Z veseljem udeležuje gu-silskih prireditev. Tem rajši pa se bomo udeležili gasilskega kongresa v Ljubljani, komor pridejo gasilci iz vse države, veliko narodnih noš iz vseli krajev naše prostrane domovine in mnogo ljudstva. Tudi odličniki domači in iz inozemstva bodo tiste dni v Ljubljani. Že zdaj ves jugoslovanski tisk obširno in s simpatijami piše o velikih pripravah za ta kongres. Spričo tolikega zanimanja javnosti, naj si vsak pravočasno preskrbi kongresno knjižico, ki stane skupaj z zruikom samo 7 din. S to knjižico so združene razne ugodnosti, zlasti vozne olajšave po železnici. Ker imajo pravico do četrtinske vožnje samo člani gasilskih čet, je deležen lahko vsak udeleženec te ugodnosti, če pristopi kot član v svojo domačo gasilsko četo. Na člansko legitimacijo ni treba lepiti fotografijo članu. V kongresni knjižici so podrobna navodila za vse udeležence. Zato si jo čimpreje nabavite, če si jo še niste, dokler ni razprodana in jo dobro preberite! Kongresno knjižico dobite pri gasilski četi svojega kroja. Kdor se je pravočasno prijavil, ima pravico do breplačnega skupnega ležišča na slami, zu boljša prenočišča pa je treba poslati s prijavo tudi ustfzu jočo vsoto. Isto velja tudi glede prehrane. Najzanimivejša točka pestrega tridevnegu ■-poreda gasilskega kongresa bodo vsekakor gasilske tekme, ki se bodo vršile v nedeljo ves dan. Bo to novost za Jugoslavijo. Tekmovalo se lx) v dveh skupinah, t. j. posebej posamezniki, posebej roji. Gasilski roji so najmanjša edinica, ki šteje 10 mož. Teh rojev bo tekmovalo preko 30. Nastopili bodo pri popla-hu (alarmu), v delu na požarišču in pri pospravljanju orodja. Tekmovalci bodo morali pokazati vse tiste lastnosti, ki so potrebne dobremu gasilcu, tako v brzini izvedb, kakor tudi v spretnosti in ielesne sposobnosti tudi ob zaprekah, ko se pojavijo na požariščih. Enako zanimiv bo tudi svojevrsten ognjemet, ki bo 14. avgusta v ponedeljek ob 21. uri zvečer na Stadionu. Kaj takega vsaj v Ljubljani še nismo videli. Od vsega pestrega sporeda tega ognjemeta naj povemo le toliko, da bo n. pr. žareč gasilski grb v velikosti 30 m* slika sv. Florijana bo visoka 9 m, enako tudi slika Nj. kr. Vis. kraljeviča Tomislava, vodopad bo pa kar 20 m širok in 10 m visok. Na tisoče pa bo raket, bomb, siren itd. Za ognjemet so posebne vstopnice, ki naj se pravočasno nabavijo, ker je zanimanje za to točko zelo veliko. Hkrati prav toplo priporočamo, da pridno kupujete in prodajate srečke gasilske loterije! Kakor kaže bodo tudi te srečke kmalu popolnoma razprodane, dobitki pa so dragoceni iu vsakemu koristni. Zato kupujte srečke, ker s tem ustvarjate bodočnost slovenskega gasil-i stva! Razstava slovenske obrti v Ljubljani V dneh 7. do 16. oktobra t. 1. se bo v Ljubljani v prostorih velesejma vršHa velika jubilejna razstava slovenske obrti, ki naj prikaže razvoj slovenskega obrta ob 20 letnici Jugoslavije in K) letnici ustanovitve Zavoda za pospeševanje obrti pri Zl)ornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Razstava se bo vršila pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kneza namestnika Pavla. Razstava hočrt 34; živilska 11: ohlačilna in tkalska "1: drugi 11; skupaj 175. Predmeti: Verouk, obrtno spisje in računstvo ter geometrije, obrtna kalkulacija obrtno knjigovodstvo, državoznanstvo, obrtni zakon in zakon o zavarovanju delavcev, glavna načela delavskega zavarovanja, strokozjianstvo, prosto in geometrijsko risanje, strokovno risanje, higiena. Okoliš šole obsega Kranj in najbližje vasi. Ponk se vrši dvakrat tedensko po 5 ur. Trgovska nadaljevalna šola. I Okoliš. Ustanovljena je bila 1. 1924. Ima tudi 3 letnike. Obiskujejo jo trgovski učenci in učenke iz Kranja, Škofje Loke in Tržiča in iz kranjske okolice do 5 km. Statistika: Letos je prvi razred štel: 19 fantov in 17 deklet, skupaj 36; II. razred 7 fan-iov in 14 deklet, skupaj 21; III. razred pa 12 fantov in 12 deklet, skupaj 24. Vsi trije razredi so šteli skupno ob koncu leta 81 učencev in učenk, v začetku leta se jilj je vpisalo 84, 3 so 'med letom izstopili. Uspehi: Odličnih je bilo letos 5 fantov in 9 deklet; prav dobrih 14 fantov in 16 deklet: dobrih 14 fantov in 16 deklet: popravne izpite imajo 4 fantje in 3 dekleta. Završni izpiti so se vršiili od 2. do 6. junija. Dva učenca sta napravila izpit z odliko, 18 s prav dobrim in 8 z dobrim uspehom. Učenec Fras Milan je dobil za nagrado Groharjevo knjigo, učenki Jelar in Košir pa Slovensko kuharico. Zaključnim izpitom so prisostvovali zastopniki Združenja pod predsedstvom g. Berjaka. Predmeti: Na šoli se poučuje trgov, računstvo, knjigovodstvo, dopisovanje, slovenski, sr-bohrvatski in nemški jezik, blagoznanstvo, gospodarstvo, trgovinstvo, reklama, lepopis in verouk. Pouk se vrši dvakrat tedensko skupaj 12 ur. S tem je slika našega šolstva zaključenu. Gr osen dvojni umor pri Sv, Barbari Moi ustreljen — ienu na begu saklana. Skofja Loka, dne 2. avgusta 1939. Dblina Hrastnica je postala soboto zvečer pozorišče groznega dvojnega umora, izvršenega nad Hribernik Janezom starim 57 let in njegovo ženo Marjano staro okoli 50 let, vul-go Jamnikova iz Sv. Barbare št. 10 pri Skofji Loki. Moža je zločinec v spanju ustrelil, ženo pa na begu zaklal. I a novica se je z bliskovito naglico raznesla po mestu in okolici v torek dopoldne. Jam-nikovo posestvo, tako se reče pri hiši po domače, leži visoko v hribih 900 m nad morjem v popolni samoti. Najbližji sosed Jamniku je bil njegov brat Hribernik Peter vulgo Zirov-nik. Vendar pa je ta oddaljen od Jamnika več kakor četrt ure. Jamnik s sorodstvom in s sosedi ni bil nikdar posebno v dobrih odno-šajih zato ga tudi niso posečali. Le tako je nogoče, da je sedaj že dva dni ležal mrtev, ne da bi ga kdo pogrešal. Kdaj se je zločin zgodil? Božnar iz Sv. Barbare št. 13, čigar posetvo leži ravno na nasprotnem hribu kakor Jam-nikovo, je izpovedni orožnikom, da je v noči od sobote nu nedeljo slišal, ko je ležal v list-jaku, okoli po! 1 ponoči 3 zaporedne strele v presledku 15 sekund. Iz te izpovedi sledi, da je morilec nupravil svoje gnusno dejanje prav ta čas in da sta oba Jamnikova ležala mrtva že v nedeljo in ponedeljek cel dan do torka zjutraj do 7 ure, ko je Kržišnik Polon ic« odkrila zločin Jamnikova je namreč naprosila 20 letno Kržišnik Polonco iz Sel 9, da nuj ji pride v torek pomagat žet pšenico. Jamnikova slu bila namreč, kljub velikemu posestvu pri hiši ved-bo sama in nista nikdur nikoli imelu kakega hlapca ali dekle. Ko je Polonica dospela v bližino Jamnikove domačije se ji je takoj čudno zdelo, da je vse tako mirno, le živina v hlevu je silno mukala zaradi lakote in žeje. Prišla je prav pred hišo vendar v hišo ni šla. Odšla je kar na njivo, da bi pričela žeti. A tu je ležala Jamnica z veliko rano v hrbtu — mrtva. Dekle se je silno prestrašili) in je odhitelo do najbližjega soseda, da ga obvesti o najdbi. Sosed Cankar Lovro je takoj odšel s Polonico na lice 'mesta. A mogla sta ugotoviti le smrt. Jamnica je ležala vsu črna in ob-jedena od črvov in obdana od tisočerih muh, pač vsled tega, ker je ležala celih 50 ur na vročem soncu. V slutnji, da se je moralo primerili kuj hudega tudi gospodarju, sta odšla tudi v hišo, kjer se jima je nudil drug še strašnejši prizor Na tleh z nogami pod posteljo je ležal Jamnik na obrazu in zagrnjen z odejo — mrtev, ustreljen v srce. Zato je Cankar kar najhitreje obvestil škofjeloške orožnike, spotoma pa še nekatere sosi*lc. Na kraj groznega zločinu je takoj odšla 4 članska orožniška patrulja pod vodstvom g. vodnika Krajna Jožefa in komisija z dr. Dovjakom in dr. Kocijančičem. Kako je bil zločin storjen? Kakor vse kaže je morilec že v soboto ves dan opazoval oba Jamnikova. ker so orožniki v borovju, kjer sega gozd nujdalje do hiše v travi odkrili sedež, kjer je zločince sedel. Ponoči se je noto morilec splazil skozi zadnja vrata, ki so bila vedno odprta, Jamnik je imel namreč vedno to čudno navado, da vrat ni nikdar zaklepal, ne ponori in ne podnevi, v hišo od tam pa v sobo. Jamnik se je menda veliko bolj kot ~a vrata zanašal na svojo puško, ki jo je imel vedno pri postelji. To noč pa je usoda hotela, da je truden od trdega dela tako trdno zaspal, da ni čul zločinca, ki je stopil v sobo. Morilec se je čisto približal postelji in je iz neposredne bližine oddal 3 strele na Jamnika, katera dva sta zadela naravnost v srce, tretji pa ali je zadel ženo ali pa je zgrešil. Da pa je zločinec streljul trite rut, se jasno vidi iz tega ker so orožniki našli tri patrone od nekega Brovvninga 6-35 mm, dve sta ležali na vznožju postelje, ena pa ob vznožju postelje na tleh. Kakor vse kaže je 'mož, ko je bil zadet od strelov, planil po koncu, nato pa padel in obležal tako kakor so ga našli v torek zjutraj. Zločinec pa je bil še tako satansko miren, da ga je odei z odejo. Takoj nato pa se je moral odigrati drugi del žaloigre to je divji beg žene — v smrt. Ko je žena videla, kako je njen mož padel pod streli zločinca, ki ga je kakor sodijo poznala, je planila iz hiše in je začela bežati. Ker se je zločinec zbal, da ga ne bi izdala, je tekel za njo, jo 64 metrov od hiše ujel ter jo z nožem sunil v hrbet, kjer ji je zadu-l strašno rano. Nato jo je še podrl in jo davil toliko časa, da je izdihnila. Vse kaže, da je zločinec nato takoj odšel in se ni povrnil več v hišo ker ni bilo ničesar pokradenega. To se zdi vsakomur najbolj čudno, da ni bilo prav ničesar ukradenega. Vse zgornje sobe so bile lepo zaklenjene in v njih je bilo v najlepšem redu. Če pogledamo s te strani, je vsa reč zelo čudna. Mogoče se je pa morilec zbal, da ga ne bi ukradene stvari izdale. Kdo je zločinec pu se ne more danes še prav nič reči. Mrzlična preiskava orožnikov. Škofjeloški orožniki, ki vodijo vsestransko zasledovanje za zločinci, ki ga bo pa 9ilno težko najti, ker ni zapustil za seboj niti ene sledi. Orožniška patrulja je že ponoči zaslišala vse prebivalce od Jamnika do Govejka. Ob tej priliki je Bukovec Marija izjavila, da je že v četrtek zvečer videla nekega moškega, ki se je skrival po gozdu. Orožništvo prosi vse prebivalstvo, da naj nemudoma javi, kdor je videl kakega sumljivega človeka. Oba Jamniku so pokopali že v sredo ob 10 uri dopoldan, ko so bile izvršene obdukcije, Stari ljudje pripovedujejo, da je bil pred 66 leti storjen na tem posestvu dvojen umor. Takrat sta postala žrtvi brut in sestra. Vlom v tovarno Prešeren Vlomilci so odnesli »a din 34.140'- usnfa. — Do sedaj so našli ie %a din 26.220'- blaga. — Dva osumljenca aretirana. Letos spomladi je tovarnar g. Prešeren Ivan zgradil na severnem koncu svoje tovarne namesto starih drvarnic in barak novo tovarniško poslopje. V tem poslopju se zaenkrat še ne obratuje, pač pa so notri spravljeni stroji, v manjšem prostoru pa se je nahajalo zadnje čase za kakih 80.000.— din usnja in sicer kru-ponov ter kož. Dočim po vseh ostalih tovarniških pro^tolrih ponoči stražijo/ pati, v teh novih prostorih ni bilo nobenega psa. Okna pa tudi niso zamrežena, tako da poznavalcu prostorov ni bilo težko priti v notranjost. V noči od srede na četrtek pa so doslej še neiz-s ledeni vlomilci vlomili v te prostore. Vsa izvedba vloma kaže, da je bilo nu delu več vlomilcev, saj samo eden sploh ne bi mogel znositi toliko usnja iz tovarne. Kolovodja vlomilske tolpe je pa na vsak način bil človek, ki je vse razmere v teh prostorih prav dobro poznal. Tako je eden vlomilcev splezal na >kno, ki ni nudilo nobenega odpora ter ga je lahko odprl, brez da bi bilo treba ubiti šipo. Iz velikega prostora so vlomilci vdrli v manjšega, kjer se je nahajalo usnje in tam z okna odstranil traverzo, da so mogli okno odpreti. Potem pn so metali kože in krupone po bregu navzdol in čez ograjo na Berjakov vrt, tam pa so privzdignili mrežo, da so jih potem naložili na voziček. Voziček, katerega so prej ukradli v Struževem, se je nahajal na poti. ki vodi v Stari zgornji drevored in na Zlato polje. Stanovalci v Bidovčevi hiši nu Zlatem polju so slišali, kako je ponoči njihov pes dolgo časa močno lajal. Ukradeno usnje so vlomilci odpeljali v smeri proti Struževu. Prvi je tatvino opazil g. Prešeren sam, ko je zjutraj našel kup usnja na Berjakovem vrtu. Tega usnja je bilo za din 3.180.—. Najbrže ga vlomilci niso mogli odpeljati, ali pa se jim je mudilo, pa so ga odvrgli. V celoti je bilo pokradenega usnja za din 34.140.—. Tatvino so Prešernovi takoj javili policiji. Na kraj vloma so odšli policisti in detektivi, ki so potem šli po sledovih vozička v Struževo do tam. kjer se cepi pot v Naklo. Tam so srečali dva sumljiva moška, med njimi bivšega Prešernovega strojnika in ju aretirali. Iskanja sledov vozička potem niso več nadaljevali. Popoldne pa se je pri stražnici jeseniške proge nad železniškim mostom našlo še del ostalega usnja v vrednosti din 23.040.—, tako da manjka še samo za din 7.920— blaga. Slednja najdba je pokazala, da so vlomilci peljali ukradeno usnje čez leseni struževski most in tam po progi čez železniški savski most. odtod pa na cesto proti Besnici. Zakaj so vlomilci pustili usnje pri stražnici in kje se nahaja še ostalo, še ni znano. Pač pa svarimo ljudi, zlasti čevljarje pred eventuelnrm nakupom. Planšarska sla vnosi na Kofcah bo 6. avgusta „Majer" Fronđ praznuje letos 30-letnico svojega oskrbovanja znane planšarske koče na Kofcah. Lastniki planin so mu postavili blizu koče spomenik z napisom: broncu v spomin za 30 let vestnega oskrbovanja planšarstva na Kofcah 1909—1939. Bil je prvi gostilničar na Kofcah, kjer je polnih 27 let nudil ljubiteljem planin svojo priznano gostoljubnost in originalnost, ki je privabljala mnogoštevilne turiste na Kofce. Ta spomenik bo v nedeljo 6. avgusta blagoslovljen ob 2. uri popoldne, dopoldne ob desetih pa bo v kapelici sv. maša. Obiskal sem Fronca te dni. Dober dan, Fronc! Bog ga daj! No, ali ste videli tam doli? Videl. Šestega avgusta bo. Tisto, kar je zapisano dol vzemite, pa noter dajte, da bo kakšne dni prej ven prišlo. ^r „Domoljuba"! Tega pri nas najbolj bero. Pa v „Gorenjca", ali ne? No ja, tudi! Tukaj imate pa slike. Takrat bo za zgornje in spodnje dosti prometa. Pa zapišite: Franc Klemene od Sv. Ane; .to si lahko na pamet zapomnite. Bom, bom, Fronc! Pa je kaj precej stalo vse to? - I seveda je. Pa če let ni bilo škoda, naj še denarjev ne bo! Pa križ so Vam tudi vzidali v spomenik? To pa mora biti! Maša dopoldne naj pa bo za tiste, ki so pred menoj umrli in bili tukaj, pa v zahvalo za božje varstvo: vseh 30 let nisem bil niti en dan tako bolan, da bi moral ležati, ali da bi moral kdo drug namesto mene delati. Ta dan boste kaj boljšega skuhali, Fronc. O tega pa ne, da bi še ta dan delal! 30 let sem delal vsak dan, pa lahko en dan malo počijem. Kar takole se bom vsedel, pa nav-križ. roke. Prav tako! Pa na svidenje, Fronc! Z Bogom! Okoli Fronca se je včasih vse sukalo, ko še ni bilo Planinskega doma in Primožičeve koče. Pod streho svoje leseue koče je spravil neverjetno veliko ljudi. Zdaj nima več gostilne, pa pridno z mlekom gospodari in potrpežljivo prepušča štedilnik tudi drugim, ki bi si radi kaj skuhali. Govorečega v pristni šen-tanščini, v šegavih primernicah in s krepkimi izrazi ga je prav prijetno poslušati. Kadar je duhovnik na Kofcah, pridno prihaja k sveti maši, ob nedeljah pa tudi oskrbuje pobiranje prispevkov za kapelico in se vsakemu zahvali z ..Bog lonaj". Naj še dolgo vrši svoje planšarsko delo nu Kofcah! ,.1'Vancova pot" na Veliki vrh bo še preko njegovega življenja ohranjala njegov spomin, njegu pa naj živi Bog in ga sprejme enkrat na nebeške planine! ==- O. F. O. =- KRANJ Vsem F. O. kranjskega okrožja. Vodstvo O.F.O. Kranj poziva tem potom vse br. načelnike, da se sigurno udeleže v nedeljo 6. avgusta po 8. sv. maši v Kranju v Ljudskem domu okrožne seje, ki je važnega pomena za naše okrožje. Obravnavali bomo važna vprašanja, ki se tičejo vseh F. O. in to pot še prav posebno vprašanje o izpeljavi lahko-atletskega prvenstva kranjskega okrožja, ki ga moramo izpeljati do koncu avgusta oziro- V Gorenjski oblačilniefi v Kranju, dobite najtrpežnejše modne, športne in delovne obleke itd. — — — Kot krojača bova postregla najbolje in najceneje. — Se priporočava čencič Štefan in Koželj Franc ma začetka septembra t. 1. v smislu programa Z. F, O. Vsak član FO, ki čita ta poziv na sejo, naj to takoj brez oklevanja in odlašanja obvesti svojega načelnika, ako bi ta slučajno zato še ne vedel. Vsi br. načelniki torej brez izjeme nasvi-denje. — Bo^ živi! Vodstvo O. F. O. Kranj. »GORENJEC« ~ STRAN 3 Delavski obzornik. Anketa %a preureditev »dravniike službe v socialnih »uvodih. — Spre jeta je bilu posebna resolucija in odposlana v Beogradr V torek 1. avgusta se je vršila anketa za reorganizacijo zdravniške službe v posvetovalnici Dielavske zbornice v Ljubljani. Udeležile so se je sledeče organizacije; Glavni upravni odbor Delavske zbornice, Zveza združenih delavcev, Zveza privatnih nameščencev, Narodna strokovna zveza, Zvezna organizacija Saveza grafičkih radnika, Trgovska bolniška blagajna itd. Ankete se nista udeležili: Jugoslovanska strokovna zveza in Splošna delavska strokovna zveza. Gotovih organizacij, ki samo veliko zabavljajo ni bilo, četudi je bila anketa najbolj primeren kraj, kjer bi lahko povedali svoje mišljenje, kako se naj zdravniška služba uredi, lo je znak, da za resno delo v korist delavstva niso sposobni. Anketo je vrdil predsednik Delavske zbornice g. Kozamernik Viktor. Izčrpno poročilo o bodoči ureditvi zdravniške Blužbje je podal bivši tajnik Delavske zbornice g. Uratnik Filip. Za tem se je pre-čitula resolucija, katera se je poslala na mi-nisterstvo socialne politike v Beogradu. R esolucij a. Anketa, ki se je vršila 1. avgusta 1939 o reorganizaciji zdravniške službe v Zavodih socialnega zavarovanja pri Delavski zbornci v Ljubljani, je ugotovila: 1.) Da se Pravilnik o organizaciji zdravniške službe Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, kolektivna pogodba za pogodbene zdravnike SUZORa in službeni pravilnik uradnikov SUZORa uiso predložili na mišljenje Delavskim zbornicam. Zbornice so bile sicer pozvane, da izdelajo v pogledu reorganizacije zdravniška slulžbej svoje mišljenje. One so to tudi storile. Vendar to niso mogla biti mišljenja o konkretnih načrtih, ki so predloženi ministrstvu za socialno politiko v odobritev. 2. ) Da je SUZOR Delavski zbornici v Ljubljani tudi na konkretno prošnjo odklonil dati na vpogled načrte, ki so predloženi ministrstvu za socialno politiko v odobritev, da na od zbornice sklicano anketo ni poslal svojih predstavnikov in da v to tudi Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani ni pooblastil, držeč se načela, da so ti načrti, na katerih so stotisoči delavcev in nameščencev živo zainteresirani, do odobritve po ministrstvu za socialno politiko uradna tajnost. 3. ) Da je zdravniška služba pri socialnih zavodih po privatnih informacijah po novih načrtih še bolj zbirokratizirana, kakor je bila dosedaj in da se ni skušalo niti pristopiti k načelu, da je treba uvesti pri socialnem zavarovanju vsaj v omejenem obsegu oškodovanje po delu in v zvezi s tem v omejenem obsegu svobodno izbero zdravnikov, ki jo delavci in nameščenci zahtevajo. Z ozirom na to naproša anketa gospoda ministra za socialno politiko: S) Da se predložena kolektivna pogodba z zdravniki SUZORa in načrti o reorganizaciji zdravniške službe ne odobrijo in podaljša veljavnost dosedanje kolektivne pogodbe za eno leto. b) Da odredi, da se tako predložena pogodba kakor predloženi pravilniki v tej dobi predelajo tako, da bodo v skladu z zahtevo interesentov, da se odškodujejo zdravniki v manjši meri na uradniški način. c) Da ostane § 108 finančnega zakona za 1. 1939 še za bodoče proračunsko leto v veljavi. Pred volitvami obratnih zaupnikov v Tržiču. — Zaupno pismo NSZ tržiikemu delavstvu. — Kaho agitirajo združeni nasprotniki. V roke nam je prišlo pismo sledeče vsebine, naslovljeno ne na organizacijo, ampak na osebo. Izvršilni odbor Narodne strokovne zveze v Ljubljani Poštni predal 166 Telefon št. 46-18 Št. 325/39 V Ljubljani, dne 21. junija 1939. Opazili smo, da v Tržiču in okolici narodno delavstvo in nameščenstvo spi spanje pravičnega in se pusti voditi od nasprotnih ljudi po mili volji. Ker pa je čas resen, je treba, da se tu napredna javnost, posebno napredno delavstvo in nameščenstvo zdrami in skuša povsod in pri vseh vprašanjih, posebno pa onih, ki se tičejo izključno delavca in nameščenca, braniti svoje interese. Da bo pa napredno delavstvo in nameščenstvo tega zmožno, je vsekakor potrebno, da se združi v enoto — povezano celoto, to je organizacijo, katera bo zmožna, da bo branila interese naprednega delavstva in nameščenstva odločno in uspešno. Mi vidimo, da se ostali delavci in nameščenci, ki so drug'h naziranj, zvesto in trdno oklepajo svojih edinic in organizacij ter uspešno napredujejo pri vseh vprašanjih ter vedno odločno in trdno nastopijo in se ne cepijo, kot je to pri naprednem elementu. Za to je tudi skrajni čas, da se spregleda in stori vse, da čim prejp pride do enotnega nastopa naprednega delastva in nameščenstva in da to pokaže že sedaj, t. j. od 15. julija do 15. avgusta, ko se bodo vršile volitve obratnih zaupnikov ter se pokaže, da je treba računati tudi z narodnim življem. Izvrševalni odbor Narodne strokovne zveze je prav v ta namen započel širšo akcijo in smo se dogovorili z gotovimi delavci in nameščenci, da bi započeli enotno akcijo in ponov- no skušali združiti vse napredne sile. Za volitve obratnih zaupnikov, katere volijo delavci in nameščenci, pa bi bilo potrebno, da se že sedaj stori vse, da se ne bo ponovno čitalo v „Slovencu'', da so v Tržiču samo njihovi ljudje in da kontra kandidatnih list sploh ni bilo, Zato Vas prosimo, da se odzovete našemu vabilu in skušate storiti vse, kar je v Vaši moči, da bo tudi napredno delavstvo in nameščenstvo uspešno zastopano pri volitvah o-obratnih zaupnikov. Vse priprave bosta zaenkrat izvršila g. Brodar France in g. Laj-baher Albert, katera Vas bosta povabila tudi na posvetovanje in razgovor, ki se bo vršil še pred nedeljo. Upamo, da se boste teh razgovorov udeležili tudi Vi. V nedeljo pa pridejo iz Ljubljane zastopnik Narodne strokovne zveze, Jugoslovanske strokovne zveze in Splošne delavske strokovne zveze in se bomo pomenili o enotnem skupnem nastopu proti zvezi združenih deiavcev. Namerava se postaviti enotna kandidatna lista v vseh podjetjih. Upamo, da boste storili kar je v Vaši moči in da se boste udeležili teh razgovorov ter po svoji možnosti in ugledu pripomogli do čim večjih uspehov. Z narodnim pozdravom posl. podpreds.: tajnik: za tov. dr. Bohinjca: za tov. dr. Alujeviča: Josip Ambrožič 1. r. podpis nečitljiv. Ta dopis pove mnogo delavstvu, na'meščen-stvu in tudi delodajalcem. Vedno so se družili najrazličnejši elementi kadar je bilo treba udariti po ljudeh, ki so kulturno katoliško misleči. To pismo je dokument več. koliko je vredno katoliško prepričanje onih, ki so še pod firmo JSZ. Nam pa daje to pismo pogum, ker vidimo, da se morajo združiti vsi mogoči elementi proti nam, ako nočejo biti popolnoma poraženi. Iz vsega tega pa se kaže, da ne gre za delavske interese, ampak za politične ambicije gotovih ljudi na račun delavstva. TEDENSKE NOVICE KRANJ Vsem rediteljem naše dekanije, ki so sodelovali na kongresu Kristusa Kralja. Za Vaše požrtvovalno delo in trud, ki ste ga s tako vnemo in skrbnostjo izvrševali, se Vam iskreno zahvaljujemo. Pripomogli ste z Vašimi žrtvami v obilni meri, da so se slovesnosti vršile v najlepšem redu. Z vso ljubeznijo ste služili ideji, ki nas je vse združila pri veli-čustni manifestaciji Kristusu Kralju. Vodstvo rcditeljskega zbora kranj. dekanije. Poprnvni izpiti na kranjski drž. realni gimnaziji se vrše dne 24. in 25. avgusta. Podrobni razpored je razviden na oglasni deski. Tovarniškim delaveem in nameščencem „Ju-gočeške" se zahvaljujem, ker so mesto venca moji pokojni ženi Šimenko Ani darovali din 602,— za oskrlK) hčerke ter za sv. maše. Šimenko Adolf, Primskovo. Posebna izdaja „Gorenjca", ki je bila posve- čena obrtniški razstavi dobitkov in obrtniški tomboli je vzbudila veliko zanimanje po Kranju in t:idi najširši okolici, saj so marljivi obrtniki že v sredo zvečer in ponoči odpeljali in razdelili po okoliških občinah in vaseh vse Gorenjske in pod Kranjem na stotino izvodov. Slike posebne izdaje v resnici prikazujejo bogastvo obrtniške tombole, tako da si bodo ljudje gotovo ogledali ruzstavo in s tem večjim veseljem udeležili tudi tombole. Obrtnikom pa želimo, da bi njihova akcija v celoti in kar najbolje uspela. Dr. Janko Kalan do 21. avgusta 1939 rdinira! ne on Le strugar Ino. izsf ružiti kroglo kakor more perilo čisto oprali le dobro milo. Terpenfinovo milo Zlatorog do gosto belo peno, ki z lahkoto odstrani vsako umazanijo. Le malo iruda - Irt perilo je snežno belo, prijerno poduhreva in ostone dolgo trdno. Wj>\ TERPFNTINOVO MI10 Priporočamo še naslednje obrtnike, ki so tudi dobavili svoje izdelke »a obrtniško tombolo: Markič Matevž mizarstvo Naklo pri Kranju Pečenko Dragotin mizarstvo Kranj Rozman Viktor kolar Olševek Lužovec Franc mizarstvo Poženk Ažman Drago mizarstvo Kranj Jenko Ivan sedlarstvo Kranj Babic Ivan mizarstvo Kranj Svetelj Anton mizarstvo Šenčur Homan Viktor sodarstvo Stražišče Petrovič Ivan mizarstvo Kranj Gregorič Valentin mizarstvo , Čirčiče Perčič Franc mizarstvo Kranj — Rupa „Kovina" trgovina z železnino Kranj Zupan Janko mizarstvo Stražišče — Labore Arhar Rok trgovina z lesom Št. Vid nad Ljubljano Rabič Pavla trgovina z usnjem Kranj Segolin Marij pleskar in soboslikar Kranj — Klane Čehovin Filip pleskar in soboslikar Kranj — Primskovo Umbreht Martin pleskar in soboslikar Kranj — Primskovo Krofi Karol pleskar in soboslikar Kranj Grebenšek Josip pleskar in soboslikar — trg. barv Kranj Frantar Alojzij pleskar in soboslikar Stražišče Jaklič Franc pleskar in soboslikar Stražišče št. 258. Pleskarske pomočnike ki so svojim mojstrem pomagali pri delu za obrtniško tombolo v Kranju. Pajer Ciril klepar Kranj — Jenkova ulica Zupan Franc klepar Kranj — Jenkova ulica STRAN 4 ~ »GORENJEC« Pojasnilo. Ker mi prihajajo od vseh strani številno vprašanja, zakaj manjka mojih solidnih izdelkov med razstavljenimi dobitki za obrtniško tombolo v Kranju, tem potom vsej javnost1 sporočam, da sem se v času, ko so si obrtniki delo dobitkov medsebojno razdelili, nahajal v j Karlovcu na orožnih vajah 3 tedne. Ko sem } prišel domov, so bila vsa dela že oddana. Vserr j se za izkazano pozornost najlepše zahvalju- | jem in se vsem še nadalje priporočam. Mizarstvo Sloga - Božič Jože, Kranj-Struževo. Dežurna služba zdravnikov OUZD v mesen avgustu: dne 6. dr. Bezič Josip, dne 15, dr. Bezič Josip, dne 15. dr. Herfort Joža, dne 20. dr. Pance Pavel, dne 27. dr. Vrbnjak Vinko. Kresovi. Po časnikarski dolžnosti smo dolžni, da pohvalimo naše požrtovalne fante, ki so prejšnji petek v čast prihoda kardinala in papeževega legata i Honda primasa Poljske prižgali po vseh hribih in vaseh toliko kresov. Samo v kranjski okolici in pa po hribih, ki so vidni od nas, smo našteli okrog 100 kresov. Poleg ostalih so kurili kres na Sv. Joštu, na Smarjetni gori. najbolj marljiv in požrtvovalen pa je bil Kranjčan Gabrič Frane, ki je kuril kres na vrhu Storžiča in je nosil drv« tja gori od torka dalje. Kakor zvezda je za-žarel ta kres v višini nad 2000 m in ljudje spočetka niso mogli verjeti, da je res. Agilne-mii fantu, ki je tudi član naše prosvete, vse priznanje. Kranjski finanrarji so se zadnje čase na več krajih in pri več tvrdkah pozanimali, če v redu kolekiijejo, razne pogodbe In račune. Ugotovili so, da se nekateri ne drže predpisov in da bodisi premalo, ali pa sploh nič ne kolekiijejo. Seveda so sledile kazni, pa tudi razni razburljivi prizori so se dogodili. MAVČIČE Naša strojna zadruga prav dobro deluje. Dogotovili s-ino doni za shrambo vseh kmečkih strojev, katerega bomo blagoslovili dne 15. avgusta popoldne. Ta dan bo pri nus na Jami v podružnici sv. Lenarta tudi cerkveno žegna-nje ter obenem kmečka veselica, pri kateri sodeluje godba iz Šenčurja ter moški pevski zbor. Pride tudi zastopnik Kmečke zveze v Ljubljane. Vabimo vse okoličane tudi od da- leč, da pridete ta dan v našo vas. - B og /ivi! Krijte s priznano BOHR,o strešno opeko VINKOVCI BEDEKOVClNA preizkušena-zajamčena ZASTOPSTVO: KOVINA 81 KRANJ L MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se placa D. 0*50. Najmanjši znesek je 8 D. Važno I Modroce, otomane, spalne divane i. i. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, iapetnik Na skali 5 (v hiši g. Šipica). Kamenje za zidanje se proda. Zupnišče Vele-sovo, p. Cerklje, Gorenjsko. Pisarniško moč veščo strojepisja in eventuel-no stenografije z nekoliko pisarniške prakse sprejmemo takoj Ponudbe poslati do 1'. avgusta na upravo „Gorenjca". Tri prednosti: Eleganca, kvaliteta, nizka cena odlikujejo sodobno pohištvo dobavljeno od tv. Mizarstvo Sloga Božič Jože KRANJ — STRUŽEVO Pozor ptičarji! Prodam po nizki ceni 4 kanarčke češke vrvice in 5 krasnih kletk, kompletno za parjenje. Trosobno stanovanje s kopalnico s>> takoj odda. Glavni trg Kranj. Poizve se v upravi »Gorenjca". Proda se izložba l vrati 245x545 (mecesen). Poizve se v trgovini Kanduč M., Kranj. Sprejme se samostojna kontoristinja, ki je vešča korespondence in nekaj nemščine. Službo nastopi takoj. Ponudbe na upravo ..Gorenjca" pod šifro: ..Samostojna kontoristi- lienko za trgovino s papirjem, sprejmemo Kranju. Ponudbe na upravo ..Gorenjca". Stanovanje sebe, kabineta in kuhinje iščem /;i oktober. Ponudbe pod ..Dvočlanska (Iru- Sina, • Sprejme se sluga za večjo trgovino v Kranju. Predpogoj dobra spričevala o poštenosti in zanesljivosti v vseh ozirih. Ponudbe pod „Vesten" na upravo ..Gorenjca". TRGOVIMA BARV KRANJ Vidovdsnnha e. 6 COUCH / ZOFE OTOMANE M 0 D R A C E in vse tapetniške izdelke izvršuje v najmodernejši izvedbi VIKTOR TONEJC, KRANJ Precizna izdelava I Nizke cenel Pozor! Pozor! Najboljše in najmodernejše lončene peči in štedilnike, ploščice za oblaganje: kuhinj, kopalnic, mesnic itd. dobite po zmerni ceni pri tvrdki Vombergar Jernej Cerklje štev. 30 izvršuje vsa soboslikarska in pleskarska ter dekorativna dela. Posebno se priporoča vsem čč. gg. župnikom za vsa slikarska dela in prenovo cerkva. GOLOB ANTON pečarstvo TRŽIČ, v "'si kavarne »3avornik« Wendling Jurij splošno mizarstvo in stalna zaloga pohištva SOLIDNE CENE! o te I „Stara pošta11 - Kranj Po obrtniški tomboli domača veselica brez vstopnine na lepem senčnatem vrtu. Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom Poštne hranilnice in so vlagateljem te položnice na razpolago. Hranilne vloge se obrestujejo po 4°/o in so vlagateljem vedno na razpolago, Vezane vloge s tri mesečno odpovedjo se obrestujejo po 5°/0. RANILNICA IN POSOJILNICA V KRANJU r. z. z m. z. LJUDSKI DOM Mitnica Zagorska: 27 Marija Taborska (Zgodovinska povest iz dobe turških časov.) (Dalje.) Hlapci: Ambrož, Gregor in Matevž so ga grdo gledali, ker ni nobenega pogledal, nobenega pozdravil, ko so se primotovilili v vežo. Sedel je na ognjišču in gledal \ žerjavico. Črni, ž.e nekoliko osiveli lasje m> mu padali na ramena in mu pokrivali polovico skrivnostno mračnega obraza. V roki je držal palico. Hlapci so mislili, da je navaden klalež, zato so se ga pogumno lotili. »Hej, ti odkod, si pa prišel." se je prvi obregnil obenj Ambrož. ..Pritepe se ti takole kot potepivno ščene od nekod in sede na ognjišče, kakor bi bil tu doma. Ne vprušii po go-tpodarju, ne po gospodinji, na ognjišče sede in se za nikogar ne zmeni." „]az bi rekel." je dejal Gregor. ..da pri nas ne bomo mogli prenočiti vseli potepuhov, kolikor se jih danes klati po cestah. Če ne pojdejo zlepa od hiše. jih bomo metali skozi vrata." Tujec na ognjišču pa ni odgovoril in tudi ganil se ni Včasih je segel z dolgo, koščeno roko med pepel, brskuil ga je, da je v temi zažarela žerjavica. S pogledom izpod čela je včasih šinil hlapce, tudi njegove oči so gorele skoro kakor tleče oglje. Hlapci so čutili veljavo v hiši in so bili jezni, ker jim tujec ni odgovurjal. „7i, kdo pa si, da na'm ne daš odgovora." je zavpil Ani-hrož. „Mi smo tu doma in zahtevamo, da num poveš, odkod te je zdaj na noč vrag prinesel pod našo streho. „Plimimo potepuha in ga vrzinio ven," je svetoval Gregor. Gregor in Ambrož sta položila roke na tujca, Matevž pa je imel korajž.o samo na jeziku. Onadva sta ga prijela in ga hotela pahniti ven. Takrat se je zgodilo nekaj nenavadnega. Tujec ni odšel, ampak se je močnima hlapcema postavil po robu. Besede ni rekel, samo vzdignil se je z ognjišča in se zravnal, visok kakor hrast. Hlapca sta ga močneje stisnila, njegova močna roka pa je udarila na levo in desno, da sta se hlapca opotekla v temi. ..Hudič!" je zatulil Ambrož, „kakšen razbojnik je pa padel v našo hišo. Hej, kje je Martin? Kje je gospodar?" „Tiho bodi!" ga je mir'' Gregor, ki ga je bilo sram, da dva nista zmogla enega. „Svečo priž.gimo. da bomo vsaj vedeli, koga imamo pred seboj, svetnika ali hudiča." Martin je hitro ukresal ogenj in plamen lojeve sveče je najprej inežavo zabrlel, potem je pa ziastel in jasno razsvetlil vežo. V svitu luči je stal tujec pri ognjišču, velik iu plečat Dolg, črn plašč ga je pokrivai od ramen do gležnjev. Martin mu je posvetil v obraz in I veča bi mu skoro pudla iz roke, tako se je ustrašil. Tujčeve oči so bile zelene iu črne, košate obrvi so sit »tikale. . Vedomec je, vedomec," je zastokal Matevž in roku s svečo se mu je tresla. .Kuj je?" se je obregnil obenj Gregor. ..Vedomec. Ali ne vidite teh zelenih oči m zraftVenill ' obrvi?" Tujec je stegnil roko izpod plašča. V roki je držal črn« potno palico, sredi pulice je blestel srebrn križ. „Iludič, to je večni romar!" je zarjul Ambrož, iu plunil i/, veže na dvorišče. Matevž, in Gregor sta pobledelu. Matevžu je padli, sveča na tla, zaropotala je in ugasnila. Hlapca sta se prerivala pri vratih, kdo bo prvi zapustil vež.o, v kuteri je sta! zagonetni tujec. V kratkem času so izvedele vse Vilibaldove dekle, da je v hiši večni romar. Križale so se in trepetale od strahu, nobena ni upala iti v vež.o. Martin se je smejal. Vilibald je pa dejal. »Hlapcem se meša. Popotni človek je, ki bi rad dobil večerjo in prenočišče." Stopil je v vežo in prižgal svečo. Potem je posvetil čudnega tujca. Ta je spet sedel na ognjišču in z dolgimi, koščenimi prsti brskal po pepelu. Bil je čudna prikazen, vendar se ga Vilibald iii ustrašil, ker so v teh čudnih časih hodili po svetu vsakovrstni ljudje. Vilibald je čakal, da bi ga tujec nagovoril, ko je pa ta le molčal, je sam stopil bliže k njemu in je vprušal: ..Ali si popotnik?" Tujec je z globokim glasom nekaj zamrmrai, Vilibald ga ni razumel. Spomnil se je rajnke žene in je sklenil tujca pogostiti, da bi ona zadobila večni pokoj. Odprl je vrata v hišo, potem je pu povabil neznanca: ..Vstopi v hišo. dobil boš večerjo." Tujec je Sel molče v hišo. Nizko se je moral skloniti pri vhodu in ko je stal zraven svobodnjaka, je bil za glavo večji od njega, čeprav je bil Vilibald visoke postave. Sedel je na klop k peči, črne palice s srebruiiu križcem pa ni odložil. Vilibaldu je to malce neprijetno dirnilo, vendar se je otresel strahu in je pogumn rekel: . Plašč in palico kar odloži." Neznanec je nemo odkimal. Vilibalda je postalo strah. Prinesel je tujcu kruha in vina, tu je jedel in pil, kakor prestradan volk. Ves čas pa ni spregovoril nobene besede in tudi pogledal ni nikamor. Posli so se zbrali v vezi okrog ognjišča, kjer je prva dekla kuhala večerjo. Vrata v hišo so bila zaprta in oni so se šepetaje pogovarjali. ..Presneto, da upu naš gospodar biti v hiši kar sam s tem čudnim človekom," je ugibal Ambrož. ..Saj pravim: zelene oči, čisto zelene, kakor peklenšček." ..Pa menite, da je res večni romar," so trepetale ženske. ..Pri moji veri, da je," se je pridušil Ambrož. „Saj ima črno palico s srebrnim križem. Pa tudi iz roke jo prav nič ne odloži, ker jo odložiti ne more.'' (Dalje prihodnjič.) Za urednika in izdajatelja odgovarja VertovšeV Milan v Kranja. Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranja. O%+^%/$%^%BXJMV^%+%$/%$+$$%++%+$$$/%^^B I%/$$^^^/%$/%$$%$/++$8C 01020100015348235348534853535353485353485353484848014853485353534848