CIVILNA ZAŠČITA
Enakopravna komponenta splošne Ijudske obrambe
Civilna zaščita se je razvila v pomembno družbeno silo, ki mobiiizira na tisoče občanov vseh let obeh spolov. Tako je civilna zaščita naj-močnejše organizacijsko in kadrovsko usposobljena komponenta splošne ljudske obrambe. To nenehno potrjuje tudi s svojim praktič-nim delovanjem, saj je solidamostni odsev in potreba enotnih intere-sov naše skupnosti in njene obrambe. Prispeva pa tudi h graditvi vi-soke in trdne družbene in bojne morale. V rednih razmerah njena or-ganiziranost in množičnost močno prispevata k splošni pripravljenosti družbe, v izrednih razmerah pa k preprečevanju zmede in panike.
Splošna smer razvoja civilne zaščite je tudi v naši občini dobro zastavljena in v zadnjih letih ne-nehno napreduje. Seveda pa še naletimo na težave in po-manjkljivosti. V zavesti ljudi in vsebini dela mnogih družbenih subjektov bi bilo treba še marsi-kaj spremeniti, da bi bila civilna zaščita na ravni resničnih potreb in možnosti. Tudi 11. kongres ZKJ je v zvezi z zaščito ljudi in materialnih dobrin pred narav-nimi in drugimi nesrečami in vojnim razdejanjem posvetil vso pozornost civilni zaščiti. Poudarjena je bila potreba po močnejši družbeni in politični dejavnosti v skrbi za nadaljnji razvoj civilne zaščite, da bi lahko še uspešnejše izvajali svojo vlogo v miru in vojni.
Za organiziranje in usposab-ljanje civilne zaščite vlagamo precejšnja sredstva in izvajamo mnoge dejavnosti, kajti vsi druž-beni subjekti se zavedajo po-mena te komponente splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite. Toda še vedno se dogaja, da nanjo mnogi gledajo bolj z organizacijsko-tehničnega kot z družbeno vsebinskega sta-lišča. V nekaterih okoljih civilna
zaščita še vedno ni sprejeta kot vsakodnevni interes delovnih ljudi in občanov in ni v zadost-nem obsegu del njihovih vsa-kodnevnih dejavnosti. To je treba odločno odpraviti, da bi zagotovili njen vsebinsko boga-tejši in dinamični razvoj. Načrti razvoja civilne zaščite in vsebine njenega delovanja morajo biti zasnovani na realnih ocenah mo-rebitne vojne in pustošenja, ki bi ga povzročilo sodobno jedrsko in konvencionalno orožje, prav tako pa tudi na oceni ogroženosti ob naravnih in drugih večjih teh-ničnih nesrečah.
Poleg tega je nujna neprestana skrb vseh subjektivnih sil za usposabljanje družbenih in dru-gih organizacij, ki so pomembne tudi za civilno zaščito. Prav tako pomembna naloga je tudi izbolj-šanje programov in vsebine dela teh organizacij na področju množičnega pouka, še zlasti mla-dine. Spričo večje nevarnosti po-žarov v miru in v morebitni vojni je treba izboljšati tudi protipo-žarno zaščito. Zato je treba kre-piti in organizirati poklicne in prostovoljne gasilske organizaci-je.
Te in še druge naloge, ki se na-našajo na civilno zaščito, bo mo-goče uspešno reševati če bomo dojeli, da zaščita in reševanje ljudi in materialnih dobrin posta-jata glede na ogromno rešilno moč sodobnega orožja in na če-dalje pogostnejše mirnodobne katastrofe prvorazredni element obrambe in samozaščite vse naše skupnosti. Z uspešno zaščito bomo zanesljivo prestali začetno obdobje morebitne vojne, zmanjšali učinek presenečenja ter obdržali bojno moralo in pre-pričanje v zmago.
Z nenehnim poudarjanjem in pojasnjevanjem, da je civilna zaščita vsakodnevni interes vseh delovnih ljudi in občanov, jo bomočedalje bolje organizirali na širši družbeni podlagi. Povsem naravno je, da je delovni človek, samoupravljalec motiviran za zaščito tega, kar ima in kar ustvarja. Treba ga je objektivno in v celoti obvestiti o nevarno-stih, ki jim utegne biti izpostav-ljen v miru in vojni. To bo pove-čalo njegovo odgovornost za svojo zaščito, s tem pa tudi pri-pravljenost, da se vključi v razne aktivnosti civilne zaščite. Naloge civilne zaščite pa morajo izhajati iz konkretnih razmer in potreb vsakega okolja. Zato je težišče delovanja civilne zaščite tam, kjer ljudje živijo in delajo. O njej je treba konkretno razpravljati in odločati v krajevnih skupno-stih, v tozdih in v občini kot osnovni družbenopolitični skup-nosti.
JANKO LJUBIČ