Poštnina plačana v gotovini.
Leto XX., št. 156
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
Ljubljana, soboto 8. julija 1939
Cena 2 Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Prvi egiptski obide pri nas
Včeraj se je na svoji balkanski turneji ustavil v Beogradu egiptovski zunanji minister Abdel Fatah Jahja paša, da obišče našega zunanjega ministra in se ž njim prijateljsko porazgovori o vseh vprašanjih, ki se tičejo naših odnošajev z Egiptom. Njegov vljudnostni obisk v naši prestolnici je obenem prvi uradni egiptovski obisk v naši državi in zasluži zato z naše strani vso pozornost. To tembolj, ker živi naša država v najboljših odnosa jih z državo ob Nilu in so zlasti naši gospodarski stiki ž njo zelo živahni. Sedanji obisk egiptovskega zunanjega ministra bo te stike gotovo še poglobil.
O namenih svojega potovanja po Balkanu je minister Jahja paša pred svojim odhodom iz Sofije, kjer se je mudil v sredo in četrtek po svojih obiskih v Ankari in Bukarešti, izjavil med drugim, da gre zgolj za prijateljske obiske na povabilo zunanjih ministrov balkanskih držav. Tudi obisk v Ankari je bil predvsem vljudnostnega značaja in je ž njim Jahja paša vrnil obisk turškega zunanjega ministra, ki je bil pred meseci v Kairu. Zaradi bolezni in smrti Kemala Ata-turka je moral ta obisk, ki bi se bil moral vršiti že preje, do pred kratkim odgoditi. Vabilo zunanjih ministrov ostalih balkanskih držav je z veseljem sprejel že zaradi prilike, ki se mu je s tem nudila za izmenjavo misli o nadaljnjem razvoju gospodarskih odnošajev Egipta s temi državami.
Egipt je šele pred nekaj leti zavzel enakopravno mesto med drugimi državami. Velika Britanija mu je sicer že leta 1922 s posebno pogodbo priznala popolno neodvisnost, toda dejansko jo je dosegel šele z novim sporazumom z isto velesilo leta 1936. Od tedaj naprej se je Egipt naglo razvijal in preurejal v povsem moderno državo, ki se je medtem osvobodila tudi poslednjega znaka svoje okrnjene suverenosti. tako zvanih kapitulacij, ki so izključevale egiptovsko sodstvo nad inozemskimi državljani. Na čelu egiptovske kraljevine je mladi in agilni kralj Faruk, ki uživa splošne simpatije egiptovskega naroda ,posebno pa še njegove mladine. V mednarodni politiki sodeluje Egipt slej ko prej tesno s svojo bivšo pokroviteljico Veliko Britanijo, vzdržuje pa najboljše odnošaje tudi z vsemi afriškimi in azijskimi sosedi. Prav v zadnjem času je poglobil tudi svoje stike s Turčijo, s katero ga spajajo v marsičem enake :'n podobne potrebe. Egipt pa uživa kot najmočnejša in najmodernejša arabska država razen tega velik vpliv pri vseh arabskih narodih bližnjega vzhoda. Znano je, da se tako zvane pana^b-ske konference vrše navadno v Kairu, ki velja za nekakšno duhovno središče arabskega sveta.
Naši odnošaji z Egiptom niso od včeraj. Lahko rečemo, da so bili odnošaji med našim narodom in Egiptom prijateljski še preden je nastala Jugoslavija. Naši mornarji, oredvsem pa številni naši izseljenci v Egiptu so vzdrževali gospodarske, turistične in tudi kulturne stike z egiptovskim narodom že davno pred svetovno vojno. Prav ti davni stiki so naši vladi dali pobudo za ustanovitev jugoslovenske-ga poslaništva v Kairu. Ker so bili politični odnošaji naše države do Egipta vedno korektni, so se medsebojni interesi ves čas dejansko omejevali samo na že navedena trgovska, turistična, kulturna in izseljeniška vprašanja. V vseh teh vprašanjih je naša država naletela pri egiptovski vladi vselej na popolno razumevanje in podporo.
Naši gospodarski stiki z Egiptom so zelo živahni. Jugoslavija izvaža v Egipt zlasti stavbni les, cement, živino, sir, salamo in drugo podobno blago. Naš izvoz v Egipt, ki je leta 1932 znašal skupno okoli 16 milijonov dinarjev, se je leta 1937, ko je po vojni dosegel višek, povzpel že na 60 milijonov dinarjev. Lansko leto je sicer spet nekoliko nazadoval, dosega pa še vedno okoli 40 milijonov dinarjev. Naš uvoz iz Egipta je bil vsa leta precej manjši in je dosegel le 50 do 80 odstotkov našega izvoza v to državo, lansko leto pa je znašal že tudi 39 milijonov dinarjev in je torej skoro dosegel vrednost našega izvoza. Razen bombaža prihajajo kot glavni predmeti našega uvoza iz Egipta v poštev zlasti zelenjava, razno sadje, arabska euma, grafit itd.
Turistične zveze z Egiptom vzdržujejo predvsem naše paroplovne družbe. Naši mornarji so prav tako kakor naši trgovci v Egiptu zelo cenjeni. V pogledu turistične izmenjave pa se da še veliko napraviti. Nobenega dvoma tudi ni. da bo mogoče s sistematičnim delom poglobiti tudi naše gospodarske in trgovske odnošaje. Iz vseh teh razlogov lahko ocenimo vrednost prvega egiptskega obiska v naši prestolnici kot eno posebno dragocenih prilik za poglobitev medsebojnih odno-
EGIPTOVSKI ZUNANJI MINISTER V BEOGRADU
Imel je dva dolga razgovora z našim zunanjim ministrom — Danes bo prišel na Bled
Beograd, 7. julija. AA. Dopoldne ob 9.30 se je pripeljal na beograjsko železniško postajo egiptovski minister Jahja paša s svojim spremstvom. Na kolodvoru so Jahjo pašo sprejeli in pozdravili zunanji minister Aleksander Cincar-Markovič, finančni minister Vojin Djuričič, minister za trgovino in industrijo Jevrem Tomid, zastopnik prometnega ministra dr. Dža-fer Kulenovič, rumunski poslanik na našem dvoru Viktor Cadere, grški poslanik Bibica-Roseti, turški poslanik Ali Hajdar Aktaj, bolgarski poslanik Popov in tajnik angleškega poslaništva Son, ki je zastopal poslanika, ker se ta zdaj mudi na Bledu. Pri sprejemu je bil tudi poveljnik mesta Beograda general Kosič, zatem pomočnika trgovinskega ministra gg. Smiljanič in Pi-lja z osebjem zunanjega ministrstva, osebje egiptovskega poslaništva in številni novinarji, četa pehote je izkazala egiptovskemu zunanjemu ministru vojaško čast.
Egiptski zunanji minister je bil ob 10.30 . na dvoru, kjer se je vpisal v dvorske knji- | ge, nato pa je preko ceste krenil v zuna-
nje ministrstvo. Tu ga je sprejel zunanji minister dr Cincar Markovič. Njun razgovor je trajal vse do 13.30, torej skoro polne tri ure.
Zunanji minister Cincar Markovič in njegova soproga sta priredila ob 13.30 v zunanjem ministrstvu na čast Jahji paši kosilo, na katerem so bili člani paševega spremstva ter egiptovski poslanik na našem dvoru Ali Siri Omar bej, višji uradniki poslaništva, trgovinski minister To-mič, finančni minister Vojin Djuričič. pomočnika trgovinskega ministrstva Milivoj Pilja in Smiljanič. načelnik političnega oddelka v zunanjem ministrstvu Radovan Petrovič in drugi.
Po kosilu, ki je trajalo do 15.30 se je egiptovski zunanji minister umaknil v hotel, ob 18. pa se je znova sestal z zunanjim ministrom dr. Cincar Markovičem. Zvečer ob 21. je zunanji minister v gar-dijskem domu priredil banket v čast gostu. Udeležilo se ga je preko sto ljudi. Med povabljenci so bili vsi člani vlade, kolikor se mude v Beogradu, člani diplomatskega zbora, zlasti diplomatje bal-
Zvezna pogodba z Rusijo v zoženem okviru?
Nova navodila Francije ln Anglije zastopnikom v Moskvi — Nasprotujoče si informacije
London, 7. julija, z. Rezerviranost, ki jo kaže angleška vlada glede delikatnih pogajanj v Moskvi, in kratka sporočila, da so bila angleškim in francoskim delegatom v Moskvi poslana nova navodila, dajejo povod za razne domneve, ki pa jih ni mogoče kontrolirati. Po eni verziji sta se Anglija in Francija odpovedali nameravanemu širokemu paktu, ki bi vseboval tudi jamstva za nekatere zapadno-evrop-ske države ter se omejili zgolj na sklenitev trojnega pakta o medsebojni pomoči Anglije, Francije in Rusije. Po drugi verziji pa se bodo pogajanja nadaljevala tudi za sklenitev pakta o medsebojni pomoči med Rusijo. Poljsko in Turčijo Dobro informirani krogi zatrjujejo, da se je Anglija v sporazumu s Francijo odločila, da opusti za enkrat vključitev svojih zapadnih sosed v garancijski sistem, ki ga predvideva moskovski pakt. Chamberlain se je zopet vrnil na svojo staro idejo sklenitve ne-komplicirane trozveze V teh nasprotujočih si informacijah je težko najti pravo pot. Zmedo povzročajo tudi glasovi iz baltiških držav, ki se sedaj pritožujejo, češ da je Anglija pripravljena žrtvovati baltiške države za Gdansk.
Pariz, 7. julija z. Francoska prizadevanja za čim prejšnjo dosego sporazuma z Moskvo se nadaljujejo. Francoska vlada si prizadeva, da bi se čimprej sklenila pogodba vsaj glede vseh onih točk. glede katerih je že dosežen sporazum V Parizu ne prikrivajo, da so ugovori Rusije tehtni in da ne gre za kako juridieno dlakocep-stvo. T velja zlasti elede ruskeea ugovora zaradi jamstev Švici in Holand^ki s katerima Rusija nima urejenih odnošaiev Kakor izgleda, so v Moskvi mnenja, da je to več ali manj zadeva Francije in Anglije. Vse je sedaj odvisno od tega, ali bo Rusija pristala na francoski predlog za sklenitev splošnega pakta, ki bi bil za mednarodni položaj enako velikega pomena
Kavasove informacije
Pariz, 7. julija. AA. (Havas)- Ker je med vladama v Londonu in Parizu prišlo zelo hitro do sporazuma glede odgovora na zadnje sporočilo sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Molotova. sta London in Pariz sporočila svojim predstavnikom v Mos kvi nova navodila za nadaljevanje pogajanj. Po informacijah trancoskih diplomat-
skih krogov je odgovor francoske in angleške vlade formuliran na več načinov, kar bo omogočilo predstavnikom Francije in Anglije v Moskvi ponovno poskusiti skleniti splošno pogodbo Ako hi ostal trud za razširitev sporazuma na sosednje države brez uspeha, potem se bodo verjetno Francija, Anglija in Rusija omejile na sklenitev trojnega sporazuma manjšega obsega.
O čem je sporazum že dosežen
London, 7. julija b. »Times« objavljajo o pogajanjih z Moskv uvodnik, v katerem ugotavljajo med drugim: »Doslej je bil dosežen sporazum glede obrambne trozveze in glede načela o takojšnjem vojaškem sodelovanju za primer napada od zunaj. Prav tako je bil že dosežen sporazum glede skladnosti novega pakta s paktom DN, nadalje glede takojšnjih vojaških posvetov in končno o klavzuli, ki prepoveduje sklepanje premirja ali separatnega miru na lastno pest. Pogajanja so potemtakem ob novem zastoju podobna ledeni skali: osem devetin, glede katerih je že bil dosežen sporazum, je pod vodo in pozabljenih. poslednja devetina, glede katere sporazum še ni mogoč, gleda iz vode in ima čudne oblike. Toda optimizem je slej ko prej na mestu. Koraki naprej so bili nedvomno težki in ne brez ovir in oklevanja, toda sledil jim ni niti en korak nazaj. Sedaj so pogodbeniki spet nekoliko zastali, toda drže se še vedno drug poleg drugega in nobeden izmed njih še ni pokazal namere za okret v nasprotno smer.«
Zainji fteskus ?
Pariz, 7. julija, o. Zunanji minister Bonnet je sprejel včeraj ruskega poslanika Su-riča in mu raztolmači! smise! novih navodil, ki so bila poslana angleškim in francoskim zastopnikom v Moskvi. Bonnet je pri tej priliki nag'asil. da je to zadnji poskus Anglije in Francije za dosego sporazuma na dosedanji osnovi, če bo tudi ta poskus zaman, potem bosta Anglija in Francija predlagali, da se omeje pogajanja na prvotno idejo pakta, ki bi se nanašal samo na medsebojno pomoč Anglije, Francije in Rusije v primeru neizzvanega napada.
rsnilrje
Zaenkrat ne bo protestne vMe Anglije«, Francije in Poljske — Napoved nove Chamberlalnove izjave
Pariz, 7. julija, z. Napetost zaradi Gdanska je znatno popustila Zdi se, da so zaradi tega Anglija, Francija in Poljska opustile prvotno namero, da bi poslale gdanskemu senatu skupno noto. Poljska vlada je izdelala podroben načrt za obrambo svojih pravic in ostane še nadalje v stavu oboroženega premirja. V poučenih krogih mislijo, da bo v Gdansku za nekaj časa mir, ne izključujejo pa možnosti, da
šajev na vseh tistih področjih, kjer obstoje za to še kakšne možnosti.
Kakor rečeno, obisk egiptskega zunanjega ministra, ki velja za izredno sposobnega in realnega diplomata, nima političnega značaja. Toda v sedanjem mednarodnem položaju je tudi neobvezna izmenjava misli lahko dragocenega pomena. Balkanski turneji egiptskega zunanjega ministra smemo prav v sedanjih okoliščinah pripisati večji pomen, kakor je nakazan v poudarku o njenih izključno gospodarskih namenih. Vljudnostni značaj obiskov Jahje paše pa je vendar tako podčrtan, da izključuje možnost kakršnih koli, zlasti pa še pretiranih političnih fantazij.
lahko pride tudi do presenetljivih dogod-| kov. Zato bo Chamberlain v angleški j spodnji zbornici še enkrat raztolmačil stališče Anglije glede gdanskega vprašanja. V vladnih krogih izjavljajo, da so se Anglija, Francija in Poljska glede Gdanska sporazumele že v vseh podrobnostih.
London, 7. julija, o. Po pisanju današnjih londonskih listov še ni gotovo ali bo Chamberlain še ta teden podal v spodnji zbornici najavljeno izjavo o stališču Anglije glede Gdanska. Po informacijah iz dobro poučenih krogov so se včeraj o tem vršila posvetovanja med francosko, angleško in poljsko vlado. Ker pa ta posvetovanj še niso zaključena, zato tudi Chamberlain še ni mogel podati nameravane izjave. Zdi se. da je Chamberlain prvotno nameraval omeniti v svoji izjavi možnost pogajanj med Poljsko in Nemčijo. Proti temu pa je protestirala poliska vlada. V vladnih krogih naglaša jo, da Anglija ne misli siliti Poljske k pogajanjem z Nemčijo. Ker se poljski poslanik še ni vrnil v London, je verjetno, da bo Chamberlain podal svojo izjavo šele prihodnji teden
London, 7. julija, o. »Daily Telegraph« piše o prizadevanjih za pospešitev pogajanj v Moskvi med drugim:
Kakrnšikoli so bili razlogi za zavlačevanje, jih je treba obžalovati, kajti vsaka okrepitev protinapadalne fronte zmanjSu-
kanskih držav in drugi odlični predstavniki Na banketu sta si zunanja ministra izmenjala prisrčni zdravici.
še nocoj se bo egiptovski zunanji minister s svojim spremstvom odpeljal na Bled. V nedeljo bo spet v Beogradu, odkoder se bo odpeljal na Avalo in na Ople-nac, od tam pa v Niš.
Demanti egiptovskega poslanika v Berlinu
Berlin, 7. julija. w. Egiptsko poslaništvo v Berlinu je izdalo komunike, v katerem demantira vesti o sklenitvi ali nameravani sklenitvi vojaškega pakta med Turčijo in Egiptom. V komunikeju tudi poudarja, da obisk egiptskega zunanjega ministra v prestolnicah balkanskih držav nima namena kakega sodelovanja v obko-ljevalni politiki proti Nemčiji.
Egipt bo priznal Rusijo
London, 7. julija, br. Egiptovski finančni minister Ahmed Maher paša je danes } podaJ v egiptskem parlamentu važno iz-
javo o odnošajih Egipta z Rusijo. Izjavil je, da je nastal v trgovinskih pogajanjih med obema državama zastoj, ker je ruska vlada zahtevala, naj Egipt prej diplomatsko prizna Rusijo. Minister je izjavil, da tudi egiptska vlada žarama povsem pozitivno stališče glede na to zahtevo. Zaradi tega je računati s takojšnjimi pogajanji za ureditev diplomatskih odnosov med obema državama.
Nastopna avdienca našega poslanika v Ankari
Ankara, 7. julija. AA. Danes je bil ob 11. dopoldne sprejet v svečano avdijenco pri predsedniku turške republike novi jugoslovanski poslanik dr. Ilija šumenko-vič. Pri tej priliki je poslanik dr. šumen-kovnič izročil svoje poveriimce. Po izročitvi poverilnic je predsednik Ismet Ine-ni pridržal poslanika ter se z njim dalje časa razgovarjal, nato pa je poslanik predstavil predsedniku republike svetnika poslaništva Milovana Tomasea ter vojnega atašeja podpolkovnika Petra Tomca.
je nevarnost vojne. Se vedno pa je upanje, da pristanek Rusije ne bo prepozen. List ne veruje, da Rusija ne bi želela sklenitve pakta ker bo s tem paktom pridobila prav toliko kakor obe zapadni velesili
Poljska je pripravljena za mirno rešitev
Varšava, 7. julija, br Poljska vlada je pripravila vrsto ukrepov, ki jih bo izdala in izvršila v zvezi s položajem v Gdansku, čim bodo poljski življenjski interesi resno ogroženi. Vlada je točno poučena o dogodkih in položaju v Gdansku. vendar ie mnenja, da s tem poljski interesi zaenkrat še niso ogroženi, čeprav so vse vojaške priprave v nasprotju s statutom svobodnega mesta Gdanska. Po današnjih informacijah iz uradnih krogov, poljska vlada zaenkrat tudi ne bo protestirala proti tem priDravam.
Zastopnik zunanjega ministrstva je danes izjavil novinarjem, da je Poljska budno na straži Pripravljena je pristati na vsako mirno rešitev gdanskega problema, ki bi bila v skladu s poljskimi interesi. Poljska noče vojne, toda borila bi se z vso odločnostjo, ako bi bila napadena. Poljska mora z zadoščenjem izraziti priznanje vladama Velike Britanije in Francije, ki sta s svojim odločnim nastopom mnogo prispevali k razjasnitvi položaja. Interesi Poljske v Gdansku so gospodarskega značaja Nemški interesi so narodnostnega in političnega Možen je torej sporazum in Gdansk lahko po-ta ne še zlati most. ki bo vezal Poljsko in Nemčijo v prijateljskem sodelovanju.
Vatikansko priporočilo Nemčiji in Poljski
Vatikan, 7. julija. AA. »Osservatore Ro. mano« ponovno piše o vprašanju Gdanska ter nemško-poljski napetosti. Organ svete stolice podrobno piše o stališču poljske vlade na osnovi memoranda, ki ga je varšavska vlada poslala Berlinu 26. p. m. in v katerem izjavlja, da je pripravljena za pogajanja. Poz vajoč se na ta memorandum, ki je ostal dosedaj brez odgovora, ugotavlja »Osservatore Romano«, da je poljska vlada v začetku napetosti bila pripravljena popustiti v gotovih zadevah Nem. čiji. Na osnovi tega sklepa list, da je kom. promisna rešitev še vedno mogoča. Uspeh eventualnih pogajanj pa še vedno zavisi od ugodnega razvoja splošnega položaja, to je popuščanja sedanje napetosti. V tej napetosti se vabilo za pogajanja lahko smatra bolj kot znak konstruktivnosti in miroljubnosti, kakor pa kot znak slabosti. V kolikor se lahko smatra za točno, da je v zadnv* dneh popustila nar»etost. potem je verjetno, da se lahko doseže miroljubna rešitev vprašanja Gdanska v primeru, da se obe stranki postavita na stališče medsebojnega popuščanja ter začneta pogajanja, za katera obstojajo že sedaj potrebni elementi. Ako taka pogajanja nikakor nL so mogoča, potem se na začasno popuščanje napetosti ne bi moglo gledati z optimizmom.
Henderson v avdienci
London, 7. julija. AA. (Havas). Angle. ški kralj Jurij VI. je sprejel v avdienco angleškega veleposlanika v Berlinu Hen-dersona. Avdienca je trajala poldrugo uro.
Nemško-bolgarski zdravici
Ribbentrop in Kjoseivanov sta poudarjala v svetovni vojni utemeljeno prijateljstvo
Berlin, 7 julija. AA Nemški zunanji minister v Ribbentrop in gospa sta priredila sinoči v hotelu Esplanade večerjo na čast bolgarskega predsednika vlade m zunanjega ministra Kjuseivanova in njegove gospe. Večerje so se udeležili tudi hčerka predsednika bolgarske vlade, bolgarski poslanik v Berlinu Draganov ter vsi člani predsednikovega spremstva, dalje italijanski veleposlanik Attolico. več članov nemške vlade ter voditeljev nacionalno socialistične stranke, nemški poslanik v Sofiji v. Richthofen in drugi. Nemški zunanji minister v Ribbentrop je v svoji zdravici med drugim dejal, da se nemški narod spominja slavnega bratstva v orožju za časa svetovne vojne in da ga od tedaj vežejo vezi iskrenega prijateljstva s hrabrim bolgarskim naredom. Leta težkih preizkušenj in obnove, ki sta jih preživela naša naroda, je dejal v. Ribbentrop. so tesne in tradicionalne zveze samo še okrepila. V sedanjem svobodnem in miroljubnem razvoju ostanemo zvezani s prijateljstvom in med-sebojn;m zaupanjem. Vaš obisk predstavlja za nas viden dokaz, da smatrate za naraven cilj svoje politike poglobitev In na-dal.fr ii razvoj prijateljskih odnošajev z Nemčijo. Upam. da vam bo vaše bivanje v Nemčiji omogočilo dobiti živo sliko dela obnove in volje za delo in mir nemškega naroda Bolgarski narod je pod modrim vodstvom svojega kralja šel po enaki poti obnove k srečni bodočnosti, na tem potu ga spremljajo naše najtoplejše želje.
Bolgarski ministrski predsednik je odgo-vpril na zdravico ter dejal med drugim: Globoko sem ginjen nad prisrčnim sprejemom, ki sta mi ga priredila vodja in vlada Nemčije Tstotako sem hvaležen za prisrčni sprejem, ki mi ga je priredilo prebivalstvo prestolnice. Tradicionalni odnošaji prijateljstva, ki je vedno obstojalo med našima dvema narodoma, so bili ntrjenj z bratstvom orožja za časa svetovne vojne v dnevih junaških borb in težkih razočaranj ter težkih preizkušenj, ki jih je usoda namenila obema narodoma. Bolgarija, ki se trudi po zgledu Nemčije odstraniti krivice in ustvariti pogoje miroljubnega razvoja, spremlja z veseljem razvoj nemškega naroda pod modrim vodstvom vodje ter potrjuje svojo vero v bodočnost. Mnogo mi je na tem, da poudarim, da je trud moje domovine v službi gospodarske obnove našel prijateljsko razumevanje v Nemčiji. Zaradi tega izražam hvaležnost bolgarskega naroda.
Na kraju svoje zdravice je Kjuseivanov izrazil upanje, da se bodo tudi v bodoče
odnošaji med Bolgarijo in Nemčijo razvijali v duhu prisrčnega prijateljstva in zaupanja.
Pariška sodba
Pariz, 7. julija, z. V tukajšnjih diplomatskih krogih so z veliko pozornostjo zasledovali razgovore bolgarskega ministrskega predsednika Kjoseivanova v Berlinu. Po tukajšnjih informacijah je obisk Kjoseivanova v Berlinu končal z enakim rezultatom, kakor nedavni obisk jugoslovenskega kneza namestnika.
. Odhod iz Berlina
Berlin, 7. julija. AA. (DNB). Predsednik bolgarske vlade je danes Ob desetih zvečer zapustil Berlin. Na železniški postaji se je dr. Kjoseivanov poslovil od zunanjega ministra v. Ribbentropa. Pri slovesu so bile prisotne tudi druge ugledne osebnosti.
Dr. Kjoseivanov se bo jutri pomudil ▼ Mtinchenu, nato pa se bo skozi Salzburg vrnil na Bolgarsko.
Na povratku sestanek na Bledu
Beograd, 7. julija, p. Bolgarski ministrski predsednik dr. Kjoseivanov se bo po svojem berlinskem obisku ustavil za dan ali dva v Jugoslaviji. Prišel bo na Bled, kjer bo imel razgovore z našim zunanjim ministrom dr. Cincar-Markovičem.
Odstop sirijskega prezidenta
London, 7. julija, br. Kakor poročajo iz Beyruta je prezident sirijske republike podal ostavko. Govorice o tem, da se namerava umakniti s pre zidentskega mesta, so se pojavile v Siriji že večkrat. Ponovno je nastala tudi kriza vlade. Sirijski nacionalisti zahtevajo z vedno večjo vnemo široko samoupravo za Sirijo. V zvezi z njiho-vim delovanjem je tudi današnja ostavka prezidenta.
Bivši albanski kralj na Poljskem
Varšava, 7. julija, br. Bivši albanski kralj Zogu in kraljica Geraldina sta prispela na Poljsko. Jutri bosta v Varšavi Tu se bosta mudila dan ali dva. Nato pa bosta preko Gdinje odpotovala v Francijo.
Dve leti kitajske vojne
Narodni praznik na Japonskem — Neugodna bilanca Japonce — Obstreljevanje čungkinga
i
Tokio, 7. julija. AA. (Havas): Današnji dan so proslavili na svečan način kot dan novega reda v Vzhodni Aziji Ob drugi obletnici japonsko-kitajske voine prirejajo proslave ne samo na Japonskem, temveč tudi v Manžukuo in na zasedenem Kitajskem. Po vseh hišah so razobešene zastave.
Dan 7. julija je postal japonski narodni praznik. Japonski narod ponavlja danes svojo prisego, da bo posvetil vse svoje sile vzpostavitvi novega reda na Daljnem vzhodu. Posebni odbori, v katerih so za-•ropniki občinskega sveta in predstavniki oblasti, imajo nalogo izvesti moralno mobilizacijo države. Odbor je naslovil na narod poziv, naj se ta dan ne zabava in naj ne prireja hrupnih svečanosti. Tudi gledališča in kinematografi so zaprti. Knez Ko-noje, general Matsui, admiral Hasega so prisostvovali velikemu zborovanju, ki je bilo organizirano pod pokroviteljstvom osrednje lige za duhovno mobilizacijo države.
šanghaj, 7. julija. AA. (Havas) Pod-admiral Nomira. pomorski ataše japonskega poslaništva je dal ob priliki druge obletnice kitajsko-japonskih sovražnosti zastopnikom tiska izjavo, v kateri je poudaril odločnost Japonske, da nadaljuje z borbo vse dotlej, dokler bodo obstojale na kitajskih tleh zapreke za japonsko prodiranje. Japonska noče gospodovati nad kitajskim narodom, je dejal Nomira. Mi se borimo proti režimu maršala Čang-kajška, ki je poskušal pregnati iz Kitajske vse Japonce, ne da bi pri tem upošteval zakone zgodovine in življenjskih potreb Japonske. Ko je omenjal odnose Japoncev do tujcev na Kitajskem, je podadmi-ral Nemira potrdil željo Japonske, da spoštuje pravice in interese tujih sil.
London, 7. julija. A A. (Havas). Ob drugi obletnici sovražnosti na Daljnem vzhodu so časopisi naredili bilanco uspehov, ki so jih Japonci dosegli v tem razdobju. »Daily Mail« pravi: Japonci niso iavzeli ničesar razen železniških prog in utrjenih mest. Kitajska gverilska vojska stalno vznemirja njihove čete. Japonska je opravila veliko delo — posrečilo se ji je združiti Kitajsko pod poveljstvom maršala čangkajška. »News Cronicle« pravi: Japonci so zavzeli za veliko ceno manj ko
desetino Kitajske. Kitajci se ne bore samo za svojo stvar, pač pa tudi za stvar civilizacije proti nasiljem in napadu.
Krvava »jubilejna" noč v čungkingu
čungking, 7. julija. AA. (Havas). Snoči so dvakrat letela japonska letala nad čungkingom. Okoli 50 letal je bilo razdeljenih v 5 skupin, ki so letele druga za drugo v časovnem razmaku 15 minut. Znamenje, da je nevarnost minila, je bilo dano ob treh ponoči. Ni še znano, koliko so letala naredila škode. Kitajci so stopili v akcijo, ko je pribrnela četrta skupina letal, ter so sestrelili tri japonska letala.
Čungking, 7. julija. AA. (Reuter) Med bombardiranjem, ki so ga izvršila japonska letala v Čungkingu, je padla ena izmed bomb v reko Jangce 40 m stran od angleškega monitorja Falton. Monitor je nekoliko poškodovan. Bombe pa so prav tako eksplodirale v bližini drugih angleških in ameriških monitorjev. V nekem zatočišču pred zračnimi napadi je zgorelo 30 oseb. Zavetišče se je nahajalo prav blizu ameriškega poslaništva. Nekaj bomb je padlo tudi v zapadno četrt Čungkinga, vendar pa do požar ni prišlo.
čungking, 7. julija. AA. (Havas). Pri drugem bombnem napadu, ki je bil izvršen danes ponoči nad čungkingom, je bilo 106 smrtnih žrtev. Prav tako je bilo hudo bombardirana južna obala reke Jangce, kjer se nahaja veliko število zgradb, ki so last tujcev. K sreči pa so vse bombe padle v reko.	,
v
Protiangleške
demonstracije
Tokio, 7. julija. AA. (Havas): Druga obletnica kitajsko-japonskega spopada je potekla v znaku ojačene proti?ngleške propagande in agitacije. Več sto oseb je danes zjutraj bučno manifestiralo pred poslopjem angleškega veleposlaništva ter nosilo napise s protiangleškimi gesli. Obenem je ljudstvo vzklikalo proti Angliji. Demonstranti so poskušali prodreti tudi v park ob poslaništvu vendar pa so jih ojačene policijske čete odbile.
Nemški Žid je morajo skrbeti sami zase
Berlin, 7. julija. AA. (DNB) Uradni list objavlja deseto uredbo, ki dopolnjuje določbe glede nemškega državljanstva. Naj<-pomembnejše določbe te uredbe so sledeče: Zidje bodo združeni v posebni zvezi Zidov v Nemčiji »Reichsvereinigung der Juden in Deutschland«. Zveza bo imela sedež v Berlinu ter podružnice v raznih nemških središčih. Zveza bo vodila izseljevanje Zidov ter skrbela za židovske šole in posebna židovska vprašanja. V zvezi bodo včlanjeni tudi Zidje s Hanssenovim potnim listom, ki prebivajo v Nemčiji. Tujim Židom je istotako mogoče pristopiti k zvezi. Nadzorstvo nad zvezo bo vodilo notranje ministrstvo. Zveza Židov je dolžna ustanoviti v Nemčiji dovoljno število ljudskih šol ter paziti na to, da otroci šole obiskujejo. Razen tega lahko ustanovi tudi srednje šole ter posebne strokovne šole. Zidje, ki živijo v Nemčiji, bodo lahko obiskovali samo šole, ki jih vzdržuje omenjena zve-
za. Nadzorstvo nad šolami bo vodilo prosvetno ministrstvo. Židovska zveza bo imela tudi dolžnost s svojimi sredstvi skrbeti za Žide, ki jim je potrebna podpora, da ne bi ti Zidje padli v breme ministrstvu za socialno politiko.
Berlin, 6. julija. AA. Listi objavljajo na prvi strani novo uredbo o Židih. Istotako posvečajo listi temu vprašanju svoje uvodnike. »Volkischer Beobachter« trdi, da pomeni uredba prispevek k rešitvi židovskega vprašanja v Nemčiji. Združitev Židov v posebno skupino bo omogočila več jasnosti glede židovskega vprašanja. Brez dvoma pa bo židovski problem rešen v celoti šele takrat, ko bo zadnji Žid zapustil nemško ozemlje. Na drugi strani dokazuje uredba, kako je nacionalno socialistična Nemčija navzlic škodi, ki so ji jo povzročili židje, pripravljena izogniti se napetostim v zvezi s končno likvidacijo židovskega vprašanja.
Kdaj smejo Zedinjene države v vojno
Washington, 7. julija. AA. Senatni odbor za ustavna vprašanja je z 9 proti 5 glasovom odklonil amandman, da bi se moral vršiti v primeru spopada s kako državo na drugi strani Oceana • najprej plebiscit. Odbor je nato z 9 proti 6 glasovom sprejel amandman, da je za vsto$> Zedinjenih držav v vojno potreben pristanek kongresa razen v primeru napada proti Zedinjenim državam ali kaki državi ameriškega kontinenta s strani kake neameriške države.
Senatni odbor za mornarico je odobril kredit v znesku 8,850.000 dolarjev za moderniziranje križark.
Italija in Španija
Rim, 7. julija. AA. (Štefani) »Giornale d' Italia« piše o skorajšnjem obisku grofa Ciana v Španiji ter poudarja izredno važnost tega obiska. Razgovori — tako pravi omenjeni list — ki jih bo imel Mussolini-jev sodelavec z voditeljem zmagoslavne Španije, bodo še bolj okrepili špansko-italijansko prijateljstvo. Italija z velikimi simpatijami spremlja delo za obnovo Španije, ker ve. da bo Španija znala izvesti to obnovo in ohraniti svojo neodvisnost, kakor tudi zna, osvoboditi se vpliva zahodnih demokratičnih držav. List zatem govori o skupni ideologiji, o skupnih interesih na Sredozemskem morju in končno o skupnih bojih falangistov in legionar-jev na španskih bojiščih.
Burgos, 7. julija. AA. Štefani: Notranji minister Serano Suner je napisal za posebno številko časopisa »Littoria« uvodnik kot dobrodošlico grofu Cianu. Španski minister pozdravlja predsednika vlade in državo, ki je pomagala Španiji priti s ponosom do zmage Španija ne bo nikdar pozabila pohioči italijanskih legionarjev. Ko se boste vrnili domov, pravi Serano Suner, preko latinskega morja, preko te široke poti, našega prijateljstva, sporočite Nj. Vel. kralju in cesarju, Mussoliniju in italijanskemu narodu izraze naše bratske ljubezni, s katero vas Španija sprejema.
Razpust Vincencijevih družb v Avstriji
Dunaj, 7. julija, br. Na Dunaju in Nižjem Avstrijskem so danes razpustili 74 krajevnih organizacij Vincencijeve družbe. Zaplenili so njihovo premoženje in ga izročili znani narodno-socialistični organizaciji »Volkswohlfahrt«, ki vodi vso dobrodelno delo v Nemčiji.
Huda toča na češkem
Praga, 7. julija. w. V vinorodnem znojm-skem okrožju je danes popoldne nad pol ure padala toča, ki je dosegla debelost go-lobjih jajc. Do tri četrtine vinogradov je popolnoma uničenih.
Skrb za rodbino v Franciji
Pariz, 7. julija, br. že pred dnevi je posebni odbor ministrov razpravljal o važnih populacijskih vprašanjih. Pripravil je celo vrsto dekretov, o katerih je danes meritorno razpravljal plenum ministrskega sveta. Seja se je vršila popoldne pod vodstvom ministrskega predsednika Dala-diera. Razpravljali so o načrtih dekretov ministrskega odbora ter še o nekaterih posebnih dekretih, ki jih je sestavilo ministrsko predsedstvo, ministrstvo za narodno zdravje in še druga ministrstva.
Ukrepi so bili vsi po vrsti odobreni. Dekreti, ki bodo že jutri objavljeni, se nanašajo na rodbinske doklade za družine z velikim številom otrok, podpore za velike kmečke družine, katerih otroci morajo delati na polju, ženitbena posojila, ki jih družinam, ki bodo vsaj 15 let imele skupno gospodarstvo, ne bo treba odplačati, ter podpore za zaposlene žene. Minister Mar-chandeau je predložil v odobritev tudi dekret o pobijanju protizakonite odprave plodu.
I
Tri sto hišnih preiskav v Parizu
Pariz, 7. julija o Zadnje tri dni je izvršila policija v Parizu in drugih mestih celo vrsto hišnih preiskav pri osebah, ki so osumljene, da so v službi tuje propagande in tuje špijonaže. Skupno je bilo izvršenih nad 300 hišnih preiskav.
Odlikovanja za italijanske matere
Rim, 7. julija. A A. (Štefani). Uradni list objavlja besedilo zakona o podeljevanju častnih kolajn materam, ki imajo najmanj 7 živih otrok.
Nemško letalo
na Holandskem
Amsterdam, 7. julija, o. V bližini mesta Hengelo. 16 km od nemške meje je moralo davi zasilno pristati nemško vojno letalo. Pilot je ostal nepoškodovan in so ga aretirali, dokler se ne pojasni njegov polet.
Italijanski filmi
Rim, 7. julija. AA. (Štefani). Italijanski prosvetni minister Alfieri je sprejel danes skupino italijanskih književnikov ter generalnega ravnatelja italijanske kinematografije. Z njimi se je razgovarjal o po. trebi tesnega sodelovanja italijanskih književnikov in proizvajalcev filmov. Minister Alfieri je dal nekatera navodila, da bi se povečala umetniška vrednost italijanskih filmov.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Beležke
Povratek predsednika vlade v Beograd
Ministrski predsednik Dragiša Cvetk«ovič, ki se je mudil več dni na Gorenjskem, se je včeraj vrnil v Beograd. Na kolodvoru so ga sprejeli skoro vsi v Beogradu navzoči ministri.
Milan Grol o federaciji
Za Vilderjevo »Novo Riječ« je napisal znani davidovičevski prvak Milan Grol o hrvatskem vprašanju članek »Kaj nas veže«. V članku pravi med drugim:
»V hrvatskih federalističnih težnjah imamo dva momenta. Objektivni moment je v zgodovinski težnji po avtonomnem življenju, subjektivni moment pa v razpoloženju Hrvatov v teh 20 letih skupnega življenja s Srbi in Slovenci. Ta subjektivni moment je trenutno tako močen, da Hrvati forsiranja unitarističnih idej ne pojmujejo kot načelne obrambe unitarizma, temveč kot težnjo za podaljšanjem sedanjih razmer. Centralizem je ubil ne le sebe samega, temveč tudi vse druge oblike unitarizma.«
Kongres naših izseljencev v Franciji in Belgiji
Jutri se bodo sestali v Parizu zastopniki jugoslovenskih izseljencev v Franciji in Belgiji. Kongres sta organizirala Jugoslo-venska zajednica v Franciji in Jugosloven-sko delavsko društvo v Belgiji, ki imata svoje podružnice po vseh večjih krajih teh držav, kjer žive naši rojaki. Glavna naloga pariškega kongresa je osnovati enotno zvezo jugoslovenskih izseljencev v državah zapadne Evrope.
Sreski skupščini JNS in O JNS za gornjegrajski srez
Iz banovinskega tajništva JNS nam poročajo:
V nedeljo 9. t. m. bosta ob 14. popoldne sreski skupščini JNS in OJNS za gornjegrajski srez in sicer pri Majcenoviču v Radmirju. Na skupščinah bo poročal za vodstvo stranke g. senator Ivan Pucelj, za banovinski odbor OJNS pa g. Dušan Verbič. Vse somišljenike stranke vabimo, da se sreskih skupščin polnoštevilno udeležijo.
Ruska pomoč bolgarskim ponesrečencem
Kakor poročajo bolgarski listi, je sovjetska vlada naročila svojemu poslaniku v Sofiji, naj izroči bolgarski vladi znesek 100.000 levov kot rusko pomoč žrtvam poslednjih poplav v Bolgariji. Bolgarski listi beležijo to vest na prvi strani in z velikim zadoščenjem.
Pariški »Temps«, ki tudi objavlja to vest, piše ob tej priliki: »V inozemskih krogih v Moskvi poudarjajo politični pomen te geste in pripominjajo, da je bil ruski pomočnik za zunanje zadeve Potemkin ob priliki svojega obiska v Sofiji deležen zelo prisrčnega sprejema.«
Pred spremembami
v angleški vladi
Londonski poročevalec pariškega »Temp-sa« objavlja nekaj podrobnosti o bližnji rekonstrukciji angleške vlade in zatrjuje, da Churchillov vstop v vlado ni več daleč. Winston Churchill bo prevzel, kakor leta 1914, mornariško ministrstvo kot prvi lord admiralitete. Lord Stanhope, sedanji mornariški minister, bo bržkone zamenjal lorda Runcimana, ki bo izstopil iz vlade. Pritisk javnega mnenja za vstop Winstona Churchilla v vlado je postal tako splošen, da se mu Chamberlain ne bo mogel več dolgo upirati.
Zanimivo je, pravi dalje »Temps«, da je v tem smislu pritisnila na Chamber-laina celo skupina njegovih najbolj zvestih pristašev med konservativnimi poslanci. Razen Churchilla se navajajo še naslednja imena novih ministrov: Eden, Duff Cooper in Amery. Vstop teh politikov v vlado zagovarjajo mnogi konservativni poslanci predvsem zato, ker so mnenja, da bi rekonstrukcija angleške vlade v tem smislu pomenila definitivni prelom z vsakim pouščanjem totalitarnim državam.
Izgon francoskega
novinarja iz Italije
Listi poročajo, da je francoski novinar Rober Guyon, poročevalec pariškega »Journala« in glavni tajnik društva inozemskih novinarjev v Rimu, prejel te dni poziv italijanske vlade, naj čimprej zapusti italijansko ozemlje. Po informaciji pariškega »Journala« se je italijanska vlada odločila za ta sklep zaradi nekih informacij, ki jih je Guyon sporočil pretekli teden v Pariz.
Samomor brata generala Miaje
Listi poročajo iz Mehike, da se je pred dnevi tamkaj ustrelil Marcelino Miaja, brat znanega španskega republikanskega generala Miaje, ki se trenutno tudi mudi v Mehiki. Marcelino Miaja je bil trgovec v Puertu de Acapulco. Vzrok njegovega samomora ni znan.
Žrtve palestinskega
terorja
Po pravkar izdanih podatkih o žrtvah palestinskega terorja v prvi polovici letošnjega leta je izgubilo življenje 643 oseb, ranjenih pa je bilo okoli 700 ljudi. Med žrtvami so po večini Arabci in Židi. Od britanskih vojakov jih je v pouličnih in drugih bojih padlo 59, ranjenih pa je bilo 8 vojakov. Razen tega je 20 britanskih vojakov izgubilo življenje pri raznih prometnih nesrečah.
I
Sprejem v strojno šolo vojne mornarice
Beograd, 7. julija, p. Vojno ministrstvo je razpisalo natečaj za sprejem novih gojencev za strojno šolo vojne mornarice v Djenoviču. Sprejeti bodo mladeniči v starosti od 15 in pol do 18 in pol let, ki so dovršili vsaj 4 razrede ljudske šole in se V kakršnemkoli ohrtu učili vsaj dve leti.
Nj. VeL kralj v Dubrovniku
Dubrovnik, 7. julija, p. Nj. Vel. kralj Peter n. je danes obiskal Dubrovnik. Z jahto »Danico« se je že na vsezgodaj pripeljal v luko. V njegovi družbi je bil neki njegov tovariš iz Anglije. Zjutraj je jahta obplu-la Dubrovnik. Ob 9. pa je kralj s svojim spremstvom zapustil ladjo, se podal na obalo in krenil proti štradunu. Upravnik pomorske akademije polkovnik Avgust Ku-ster mu je ob prihodu v Dubrovnik podal raport.
Vse mesto je bilo v zastavah, ulice so bile polne ljudi, ki so navdušeno pozdrav-
ljali mladega vladarja. Kralj a je ogledal knežev dvor, nato pa je v stolni pravoslavni cerkvi prisostvoval službi božji. Ogledal si je tudi domikansko in frančiškansko cerkev. V kneževem dvoru mu je prof. Truhelka razkazal stana povelja in listine Dubrovnika, kakor tudi križ, ki ga je še car Uroš poklonil Dubrovniku. Med mnogi, mi manifestacijami ljudstva se je kralj ob 11. spet vrnil na jahto, ki je takoj nato ▼ spremstvu torpiljarke »Durmitor« zapustila luko.
Navdušen sprejem naših Sokolov v Sofiji
Ogromne množice Sofijčanov so jim prirejale ob prihodu vseh 10 posebnih vlakov prekipevajoče ovacije in
manifestacije
Sofija, 7. julija, p. Sofija se z veliko vnemo in iskrenim navdušenjem, ki se odraža vsem iz oči in iz naglih, temperamentnih kretenj, pripravlja na velike dni junaškega sabora (zleta), na katerem se bo v sodelovanju tisočev telovadcev iz Jugoslavije manifestiralo junaško-sokolsko bratstvo, že danes, ko so ves dan prihajali v Sofijo prvi vlaki s sokolskimi četami iz bratske Jugoslavije, je bila vsa Sofija na nogah, vsa v bolgarskih in jugoslovenskih trobojkah, vsa v cvetju.
Prekipevajoče je bilo navdušenje, ko se je že ob 6. zjutraj izlil iz postaje med ljudi prvi val rdečih sokolskih srajc. Med zvoki godb, dežjem cvetlic in viharnim vzklikanjem so odkorakali prvi oddelki jugoslovenskih gostov v mesto. Prevzeti navdušenja so pod slavoloki, ki so jim bili razpeti čez ulice skoraj ob vsakem koraku v dobrodošlico In pozdrav, glasno odgovarjali špalirjem svojih gostiteljev.
Ob 9. je prispel nov vlak. S tem se je pripeljalo tudi sokolsko vodstvo z dr. Vladimirom Belajčičem, dr. Gradojevičem in Smiljaničem, podstarešinami saveza SKJ. Tokrat je bilo na postaji vodstvo Junaka s starešino Radkom Atanasovom na čelu. Sprejem je bil še lepši in mogočnejši ka-
kor zjutraj. Po kratkih pozdravih so spet čete Sokolov odkorakale v mesto skozi valoveče morje pozdravljajočega ljudstva.
Tako so v kratkih presledkih ves dan prihajali sokolski vlaki iz bratske Jugoslavije. Deset jih je bilo in deset je bilo manifestacij, ki jih zlepa ni mogoče popisati. Mnogega so se nadejali Sokoli iz vseh jugoslovenskih žup in društev, da pa bo že v prvem trenutku duševni stik pestre Sofije z njimi tako prisrčen, tako poln prekipevajočega navdušenja, ni mogel nihče niti slutiti. Zvečer so se po Sofiji živahni kroji Sokolov in Junakov že kar na gosto prepletali med razigrane množice Sofijcev. Junaške in sokolske svečanosti prično šele jutri. Veselje in navdušujoča zavest najtesnejšega bratskega sodelovanja bosta še večja. Kaj bo šele v nedeljo! Kakšen bo ta višek spoznanja rodne skupnosti in idejne edinosti dveh najmogočnejših organizacij obeh mladih, v prijateljstvu neločljivih slovanskih držav?
že včeraj so se pripeljali v Sofijo sokolski tekmovalci in tekmovalke pod vodstvom olimpijskega prvaka Leona štuk-lja. Tudi oni so bili sprejeti nadvse prisrčno.
Drugi dan profesorskega kongresa
Sarajevo, 7. julija, p. Kongres profesorskega društva se je danes nadaljeval. Zjutraj je predaval beograjski profesor Delibašič o dijaških internatih. Po predavanju pa se je razvila debata o poslovnem poročilu glavnega odbora. Izraženih je bilo mnogo pripomb glede pouka in šolstva vobče, pa tudi glede položaja profesorjev. Profesor Gspan iz Ljubljane je zahteval, da se profesorja dodelijo šolam v prvorazrednih mestih v bodoče le pod pogojem, da se jim tudi njihovi dohodki povišajo v smislu zakonskih predpisov. Prof. Stopar je zahteval, da bi profesorji po 35 letih službe dosegli 3. položajno skupino. Obširno je govoril tudi o položaju suplentov, ki prejemajo v prvorazrednih mestih celo manj kakor učitelji. V imenu ljubljanske sekcije je govoril tudi
prof. Grafenauer. Govoril je o novem srednješolskem zakonu, se pohvalno izrazil o reaktivdranju prof. Kneževiča in popravljanju drugih krivic, ki so bile priza-dejane profesorjem v zadnjih letih. Zavzel se je za napredovanje profesorjev s 60 leti starosti v 3. položajno skupino. Končno se je zahvalil tisku za njegovo pozorno zasledovanje šolskih problemov in dobre sugestije. Beograjski profesor Andrej žeželj je govoril o sporu v beograjski sekciji.
Med burnimi ovacijami se je oglasil tudi bivši predsednik udruženja Radoje Kne-ževič. Bil je od vseh sekcij soglasno predlagan za člana upravnega odbora. Izvoljen bo na prvem mestu. Kongres se bo jutri nadaljeval.
Kongres učiteljev meščanskih šol
Niš, 7. julija, p. Tu se je danes zaključil 18. občni zbor udruženja učiteljev meščanskih šol. Na njem sta danes referirala prof. Hercog iz Maribora o smernicah za novi učni načrt in program meščanskih šol ter beograjski meščanskošolski upravitelj Nikola Stankovič o vzdrževanju meščanskih šol. Nato je še Albert Žerjav iz Maribora govoril o problemu in načinu strokovne izobrazbe.
Pri volitvah je bil za predsednika udruženja izvoljen Branimir Stefanovič iz Beograda. Ob zaključku je bila sprejeta resolucija, v kateri zahtevajo meščanskošolski učitelji zakonsko uredbo, s katero se bo dopolnil zakon o meščanskih šolah
glede njihove organizacije. Resolucija zahteva. da se filozofi, ki so bili dodeljeni meščanskim šolam istočasno ne dodeljujejo drugim srednjim šolam, ker meščanskim že itak primanjkuje učnih moči. Učitelji in upravitelji se sredi leta brez lastne krivde ne smejo premeščati. Dopolnilni in zaključni izpiti naj se honorirajo v smislu pravilnika o privatnih izpitih na srednjih šolah. Omoženim učiteljicam naj se vrnejo osebne doklade. Uredi naj se nameščanja diplomiranih slušateljev višjih pedagoških šol na meščanskih šolah.
Po občnem zboru so se udeleženci odpeljali na izlete v niško okolico.
Težkoče v holandski vladni krizi
Haag, 7. julija, br. Kriza nizozemske vlade se je zaradi nepopustljivega stališča katoliške stranke poostrila. Dr. Colijn je že snoči vrnil svoj mandat za sestav novega kabineta. Kraljica je danes sprejela predsednika gornje in spodnje zbornice, poslevodečega predsednika državnega sveta ter zastopnike vojske in vojne mornarice. Do večera še nikomur ni poverila mandata za sestavo nove vlade. Poučeni krogi zatrjujejo, da skuša vplivati na to, da bi se sestavila vlada narodne sloge.
Nesreča italijanskega vojaškega letala
Cagliari, 7. julija. AA. (Štefani) Neko vojaško letalo je padlo pri nočnih vajah blizu Cagliarija na tla. Vzrok še ni znan. Pri tej priliki se je ubilo pet vojakov, ki so se vozili s tem letalom.
Najmodernejša angleška letala v Parizu
London, 7. julija. AA. (Havas). Proslave francoskega narodnega praznika 14. julija se bo udeležilo 5 angleškh eska-dril z 52 letali ter 260 častniki in vojaku Letala, ki se bodo udeležila proslave v Parizu, so najnovejšega tipa lovcev in bombnikov, ki se uporabljajo v angleški vojski.
Grozno maščevanje
nad tatovi
Zagreb, 7. julija, o. V bližini Stupnika je bilo v zadnjem času izvršenih več tatvin. Danes so kmetje osumili teh tatvin tri fante, ki so se že več dni potikali po okolici. Prijeli so jih na lastno pest ter jih odvedli v bližnji gozd, kjer so jih začeli mučiti. Privezali so jih k drevesom in jim pod nogami zakurili, vrhu tega pa so jih žgali po vsem telesu, šestletni G j uro Nedlajt je dobil tako hude opekline, da se v zagrebški bolnišnici, kamor so ga morali prepeljati, bori s smrtjo. Ostala dva so še pravočasno rešili orožniki.
Grški izletniki
v Jugoslaviji
Atene, 7. julija. AA. Danes ob 12.30 je odpotovalo v Jugoslavijo 70 člahov grško-jugoslovenske lige in grškega rotarskega kluba na čelu z Djordjem Kofinasom, predsednikom grško-jugoslovanske lige in predsednikom atenskega rotarskega-kluba. Na železniški postaji se je poslovil od njih ju-goslovenski poslanik dr. Vukčevič z osebjem poslaništva in drugimi uglednimi osebnostmi.
Predsednik grške vlade Metaxas je sprejel danes jugoslovanskega poslanika v Atenah dr. Aleksandra Vukčeviča.
Smrt
diplomatskega uradnika
Beograd, 7. julija, p. Danes je tu preminul v 65. letu starosti Jovan Mihajlovič, dolgoletni načelnik zunanjega ministrstva, ki je zadnja leta živel v pokoju.
četrtinska vožnja
na Kajmakčalan
Beograd, 7. julija. AA, Prometni minister je odobril četrtinsko voznino na državnih železnicah vsem onim, ki se bodo udeležili romanja na Kajmakčalan na dan 12. julija. Olajšava velja za odhod od 8. do 12., za povratek pa od 12. do 16. julija,
Američan Riggs -
wimbledonski prvak
London, 7. julija. V finalni tekmi v Tvimbledonskem turnirja je Amerikanec Riggs premagal Amerikanca Cooka po težki borbi v 5 setih s 2:6, 8:6, 8:6, 6:8 in 6:8.
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved za 8. julij: Po večini jasno vreme v vsej državi, le v severnozahodnih krajih bo pooblačitev večja in bodo ponekod morda krajevne nevihte, predvsem v gorskih predelih.
Dunajska: Spremenljivo oblačno, podnevi de topleje, motnost neviht.
Naši kraji in ljudje
Sokoli na potu v Sofijo
Iz raznih krajev prihajajo novi udeleženci zleta, za skupno potovanje pa je bilo nad 7.000 legitimacij
Beograd, 6. julija.
Najvažnejša naloga našega sokolstva v teh dneh je poset bolgarskim Junakom, da se bodo nadaljevale bratske vezi, stkane že leta 1910. Zadnja odprava našega Sokola v Bolgarijo je štela 5.000 članov in članic, letošnji pohod pod Vitošo pa šteje že 2.000 udeležencev več. Krasen napredek!
okriljem ljubljanske JiB-lige. Skupina bo krenila na pot konec tedna ter bo po končanem zletu nadaljevala pot do Vame an še naprej v Turčijo.
Danes so dospeli v Beograd že prvi so-kolski vlaki, ki so dobro urejeni. Po Sloveniji nismo opazili lepakov za sofijski zlet, tu v Beogradu pa jih je mnogo in so nekateri umetniško izdelani. »Sokolaki
Zbiranje Sokolov na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola
V pisarnah Zveze sokola Jugoslavije na Terazijah je veliko vrvenje, čeprav so bife: že pred dnevi zaključenn prijave in je zveza razposlala vsem župani nad 7.000 legitimacij, prihajajo še vedno zamudniki ter navajajo, zakaj se niso mogli prijaviti po predpisani poti. Tudi iz Slovenije prihajajo prošnje, naj zveza izda naknadno dovoljenje za udeležbo zamudnikov.
Vsi zamudniki morajo seveda potovati Z lastnimi potnimi listi, katere vidira tukaj bolgarska legacija v Birčarainovi ulici. Tam imajo dela čez glavo. Neprestano
glasnik« je svojo današnjo številko posvetil zletu v Sofiji, v posebnem članku razpravlja o dosedanjih stikih jugoslovanskih Sokolov z bolgarskimi Junaki. Opisan je prvi večji poset naših Sokolov v Sofiji leta 1910. in potem vsi naslednji.
Na letošnjem sofijskem zletu bodo tekme najboljših Sokolov in Sokolic ter bolgarskih Junakov in Junakinj. Naša tekmovalna vrsta |se je dobro pripravljala na te tekme v novem Sokolskem domu kralja Aleksandra. Za sodelovanje v zvezni vrsti so se priglasili najboljši telovad-
V gostem špalirju pozdravlja ljubljansko občinstvo Sokole na poti na kolodvor
prihajajo zamudniki, ki se niso utegnili vpisati v skupne potne sezname, in pa oni, ki žele pocovati samostojno in potem po zletu obiskati še Plovdiv, Varno in druge privlačne kraje bratske Bolgarije. V bolgarski legaciji gre delo hitro od rok. Vizume dele brezplačno z neverjetno naglico in slišiš ob razdeljevanju tudi mnoga slovenska imena iz Ljubljane, Maribora, Celja, Trbovelj in drugih krajev. Pri razdeljevanju vidiš še mnoge stare češkoslovaške potne liste in tudi znane potne liste brezdomcev, kakor pravijo Nan-senovim potnim listom, ki jih imajo tudi mnogi ruski emigranti.
Iz Slovenije bo potovalo na izlet s skupnimi sokolskimi vlaki okrog 2.000 članov in članic. Iz ljubljanske župe je 554 skupnih prijav. Danes je oddal kurir JB-lige iz Ljubljane 33 potnih listov za one slovenske izletnike, ki bodo potovali pod
ci iz posameznih sokolskih edinic in so med njimi tudi člani in članice iz Slovenije. Pri zaključnih tekmah je dosegla prvo mesto s. Anica Hafnerjeva iz Kranja. Tekmovalna vrsta je že odšla v Sofijo, da bo vežbala tudi na sofijskem tek-movališču.
Prireditev bolgarskih Junakov je pod najvišjim pokroviteljstvom bolgarskega vladarja, častno predsedstvo pa tvorijo prosvetni minister dr. Bogdan Filov, notranji in zdravstveni minister dr. Nikola Nedev, sofijski mitropolit Štefan, predsednik sobranja Stojčo Mošanov, komandant Sofije general Lukaš, sofijski mestni župan Ivan Ivanov in mnogi drugi najuglednejši predstavniki bolgarskega javnega življenja. Predsednik zletnega odbora je Raško Atanasov, sedanji predsednik Zveze bolgarskih Junakov.
Spomin na vsesakolski zlet v Sofiji 1.1910«
Pred izbruhom balkanske vojne se je udeležila vsesokolskega zleta v Beograd in Sofijo skupina čianov in članic Slovenske sokolske zveze. Izletnike je vodil starosta dr. Oražcm. Med udeleženci naj omenim starosto pokojnega dr. Štikerja iz Brežic, Daka Makarja iz Metlike, trgovca Kolen-ca in Rafka Sa'miča iz Celja, Julčeta Novaka iz Idrije, bili pa so v četi še zastopniki najrazličnejših slojev, tako učiteljica Ciril-Metodove šole iz Trsta, neki kovač iz Domžal, itd. Zvezni prapor — staro ljubljansko zastavo — sem jaz vzel s seboj.
V Zagrebu smo še slišali vojaški mirozov in Radeckv-marš. Kmalu pa je prispela na kolodvor srbska sokolska fanfara. Z dnevom smo se že vozili po prostrani Slavoniji. V Zemunu je policijska oblast zabeležila naša imena in oddrdrali smo čez most. V Beogradu so nas sprejeli z vojaško godbo — nam dotlej nekaj neznanega, — ter nam potem odkazali prenočišča. Pri zbiranju v sprevod smo se pozdravili z dr. Schei-nerjem in načelnikom Vaničkom, ki sta vodila tisoččlansko odpravo Češke sokolske zveze. Javna telovadba je bila na Kale-megdanu. V kraljevem paviljonu je bil bla-gopokojni kralj Aleksander, takratni kraljevič, z mnogimi dostojanstveniki. Čehi so nastopili na orodju in pri pri prostih vajah, ravno tako Hrvati, ki jih je bilo nad 800. Veliko pozornost je vzbujala naraščajska srbska vrsta iz Skoplja. Pri zaključni skupini je vrhnik dvignil meč proti zapadu, potem pa proti jugu, kar je izzvalo navdušeno ploskanje.
Drugi dan smo na Topčideru prisostvovali vajam junaške srbske vojske. Slišali smo prvič slovanska povelja. Sokoli — jezdeci so se pomešali med srbsko konjenico. Vrnivši se v mesto smo bili pogoščeni v kraljevem dvoru. Tretji dan smo se zjutraj odpeljali proti Sofiji. V Nišu smo morali izstopiti in smo bili gostje oficirskega zbora. Na poti proti Caribrodu se nam je pridružil srbski oficir Vukasovič, ki nam je sporočil pozdrav očeta, našega rojaka. Na kolodvoru v Sofiji nas je pričakoval pokojni dr Ivan Lah, ki je takrat prispel iz Rusije. Slavnostne telovadišče je bilo urejeno po vzoru velikih praških zle-tov. Seveda so se odlikovali spet Čehi. Na-
stopila je tudi njihova vrsta, ki je zmagala pri tekmi v Londonu. Bolgarski Junaki so pokazali velik napredek. Na zlet so prišli tudi ruski Sokoli v krojih. Sprevod je bil veličasten, veličastna pa je bila tudi velika vojaška revija zunaj mesta.
Na večerni veselici smo kupovali spomine v paviljonih, ki so nosili imena slovanskih mest. Umevno, da smo se Slovenci držali paviljona »Ljubljane«.
Ta zlet je bil velikega pomena za razvoj slovanskega sokolstva ter sem napisal te vrstice v spomin na nepozabne dneve sedaj, ko so naši mlajši odpotovali v bolgarsko prestolnico.
B. Drenik.
Lepa sokolska manifestacija na Vrhniki
Vkljub nestanovitnemu vremenu, ki je v nedeljo 2. t. m. grozilo pokvariti telovadne nastope, se je popoldne toliko izboljšalo, da so se lahko nemoteno izvršili vsi telo. vadni nastopi. Tudi vrhniški Sokol je pokazal preteklo nedeljo uspehe svojega dela v telovadnici. Kot gostje so pomagali pri nastopu telovadni oddelki iz Borovnice, z Brezovice, iz Preserja in z Viča. Med po-setniki nastopa so bili v velikem številu častniki vrhnške posadke nastop pa je posetil tudi stalni obiskovalec vrhniškega Sokola br. dr. Viktor Murnik. Pozneje je prišla iz Dol. Logatca tudi deiputacija ži-rovskega Sokola s starosto br. Demšarjem in br. Oblakom na čelu. Ob 16. so ob zvokih sokolske koračnice, ki jo je igrala cer. kn ška gasilska godba nastopili vsi telovadni oddelki, ki so izkazali čast državni zastavi. Po tej svečanosti se je pričel telovadni nastop, ki so ga otvorili člani s sa-veznimi prostimi vajami. Izvedba je bila prav zadovoljiva. Deklice (22) so dobro opravile župne proste vaje, za njimi pa so se prav dobro postavili dečki (38). Po dečkih je 23 deklic iz Borovnice izvedlo proste vaje nakar sta nastopili vrsta viških naraščajnikov na drogu, domači člani pa na bradlji. Obe vrsti sta pokazali prav lepe sestave in bih deležni obilne pohvale. Po orodni telovadbi je 12 članic nastopilo s prostimi vajami zadovoljivo. Opazilo se -iet da so bile nekatere telovadke premalo
uvežbane. Dobro se je odrezal moški naraščaj (24) s težkimi Nahlikovimd prostimi vajami. Vaje so dobro uspele med navdušenim odobravanjem gledalcev. Zatem sta oboja deca izvajali igre, vrsta članov pa je nastopila še na drogu, ki je pokazala lepe sestave. Burno pozdravljena je priko. rakala na telovadišče vrsta viških nara. ščajnic, ki je nastopila na dvuvišin^ki bradlji. Mlade telovadke so s svojimi krasnimi vajami zadiivOe občinstvo, ki jim je
priredilo navdušene ovadje. Posebnih I ovac i j je bila deležna naraščajnica Vida Pregarčeva za svojo izredno težko in vrhunško vajo, ki bi z njo lahko nastopila na vsaki mednarodni tekmi. Ko so se ova-cije viškim naraščajnicam polegle, so nastopile naraščajnice (15) s saveznimi pro stimi vajami, ki so dobro uspele. Najučin. kovitejša pa je bila zaključna alegorična slika »Kde domov muj«, ki je mnogim pri-vabila solze v oči «	.
Občinstvo je priredilo nastopajočim viharne ovacije. Po nastopu je bila prijetna zabava do odhoda večernega vlaka. Vrhniškemu Sokolu čestitamo k lepemu nastopu!
Jesenice so zagrnjene v prah in dim
Ljudsko zdravje terja vsaj moderen Škropilni avto
Jesenice, 7. julija
Letoviščarska sezona je v polnem razmahu. Po glavnih cestah drvi vsak dan po več sto avtomobilov in motociklov po Gornji Savski dolini. Med njimi so težki avtobusi, elegantne limuzine, a tudi stare škatle, ki že davno spadajo v staro železo. Motorna vozila, ki drče skoraj tesno drugo za drugim, dvigajo tak prah, da šoferji komaj vidijo cesto pred seboj.
V tem silnem avtomobilskem prometu se vidi prav smešna naša cestna škropilnica, ki izhaja menda še iz predpotopne dobe. Škropilnico, ki jo počasi vlečeta dva pohlevna konjiča, ki kljub preganjanju voznika celo dopoldne komaj premerita razbeljeno cesto od enega konca mesta do drugega, bi morali poslati v mestni muzej ali pa prodati kot staro železo.
O stanju naših cest in o dimu in prahu se je že mnogo govorilo in pisalo. Jesenice so postale slavne zaradi slabih cest in neznosnega prahu, s kakršnim se ne more pomeriti menda nobeno drugo mesto na evropski celini.
Ob glavnih cestah so drevesa vsa bela in pobešajo veje pod debelo plastjo prahu. Vsa okna obcestnih hiš morajo biti tudi v največji poletni vročini zaprta. Gorje gospodinji, ki jih odpre ali pozabi zapreti! V teku ene ure je vse stanovanje tako za-dimljeno in zaprašeno, da po parketu lahko pišemo s prsti.
Ljudje hodijo beli kakor mlinarji po cestah. Sadje gineva, in če ga opereš v čisti vodi, se voda spremeni v tekočino, ki spo-
minja na prežganko .in obaro, s kakršno so nas krmili za časa velike vojne.
Neznosni prah pa ima tudi hude posledice v pogledu zdravja občanov. Dognano je, da približno četrtina vsega prebivalstva boleha za bronhijalnim katarom. V revirju se močno širijo bolezni na pljučih, v nosu in grlu. Vedno več je bolnikov, ki imajo huda očesna vnetja, ker jim veter zanaša prah v oči.
Jesenice so samostojna zdravstvena občina. Radovedni smo, kaj poreče k temu mestno zdravstveno oblastvo, ki mora imeti v takih primerih prvo in odločilno besedo. Skrb za zdravje občanov bi morala biti najbolj upoštevana in bi morali pri tem pasti vsi drugi oziri, čeprav bi bilo to zvezano z velikimi stroški.
Občini Jesenice in Koroška Bela imata dobro urejeno občinsko gospodarstvo in izdatne finančne vire. Proračun jeseniške občine za leto 1939.-40. znaša okoli tri milijone 300.000 din, proračun občine Koroške Bele pa približno polovico manj. Če bi jeseniška občina povišala proračun le za 4%, bi si s tem denarjem lahko nabavilo moderen škropilni avto. Če bi pa obe občini skupaj nabavili tak avto, bi se proračun obeh občin povišal le za pičle 3%. Škropilni avto bi dnevno lahko večkrat škropil in ohladil ceste od spodnjega konca občine Koroške Bele do zgornjega konca Hrušice. Vsi občani za trdno pričakujejo, da bodo občinski možje vsaj v bodoči letni prora-■ čun mestne občine vnesli primerno postav-I ko za nabavo škropilnega avta.
Za izpremembo voznega reda
na lokalni progi Gornja Radgona—Radenci—Ljutomer
Gor. Radgona, 7. julija
Z uvedbo novega voznega reda v maju sta bila na lokalni progi Gornja Radgona-Radenci-Ljutomer in obratno uvedena dva para novih vlakov za izboljšanje tujskega prometa v obmejnih krajih, zlasti v zdravilišču Slatini Radencih. Obmejnemu prebivalstvu je posebno ustreženo z uvedbo nočnega vlaka, ki prihaja v Gor. Radgono ob 0.19. Ta vlak omogoča potnikom, da izvr-še svoje opravke v bolj oddaljenih mestih, kakor v Ljubljani ali Zagrebu, v enem samem dnevu, s čimer si prihranijo precej izdatkov za drage prenočnine in prehrano po mestih.
Dokaj neugodna zveza po novem voznem redu pa je zveza večernega potniškega vlaka št. 8817., ki odhaja iz Gornje Radgone v smeri proti Ljutomeru takoj po prihajanju v Gor. Radgono že ob 20.35 s prihajanjem v Ljutomer ob 21.16, kjer ima na-daljno zvezo šele po polnoči ob 1.20 proti Ormožu na glavno progo. Potniki, ki se v izredno nujnih primerih morajo posluževati tega večernega vlaka, morajo čakati v Ljutomeru cele štiri ure in štiri minute na nadaljnjo zvezo. Ker je postaja v Ljutomeru precej daleč izven mesta, so potniki navezani s svojo prtljago dolgočasiti se in
dremati po postajni čakalnici. Železniški upravi bi pač bilo prav gotovo vseeno, ako bi ostajal večerni vlak št. 8816., ki prihaja v Gor. Radgono ob 19.51, nekaj ur več v Gor. Radgoni kakor pa v Ljutomeru. Ako bi odhajal ta vlak nato pod št. 8817. iz Gornje Radgone namesto ob 20.35 šele ob 22.57 s prihajanjem v Ljutomer ob 23.35 ter se nato vračal iz Ljutomera pod označbo 8818 kot zadnji nočni vlak s prihajanjem v Gor. Radgono ob 0.19, bi to ne pomenilo za železniško upravo prav nikakih večji izpre-memb, medtem ko bi bilo obmejnemu prebivalstvu silno ustreženo, zlasti onemu iz oddaljene Apačke kotline, od koder je treba pešačiti na vlak v Gor. Radgono po dve do tri ure, ker bi bilo prihranjeno nad dve uri časa, kar pomeni za vsakogar precej manj zamude. Pri zdajšnem voznem redu zamudi potnik, ki potuje iz Gor. Radgone, s čakanjem v Ljutomeru skoro več kakor pa s celotno vožnjo do Maribora S to izpremembo bi bilo zelo ustreženo tudi obiskovalcem zdravilišča Slatine Radencev, kjer bi se lahko nedeljski izletniki zdrže-vali v zdravilišču zavoljo poseta večernih kinematografskih predstav in drugih prireditev dalje časa. Prav gotovo bi se s to izpremembo frekvenca znatno povečala.
K poglavju o živalskih slutnjah potresa
Žival zaznava za človeka nezaznatne sunke
Nedavno je v «Jutru« nekdo opisal zanimivo zgodbo, kako je njegov pes z razburjenim obnašanjem opozoril svojega gospodarja na preteči potres, ki je res nekaj minut pozneje nastopil. »Po vsem tem se vidi,« pravi pisec »kako žival občuti že v naprej kako nevarnost.«
Na prvi pogled je dogodek vsekakor nenavaden in bi ga po prvem vtisku imenovali slutnjo. Že pri človeku so slutnje.v katere ljudje na splošno verujejo, psihološko nepojasnjeni doživljaji, ki jih v znanost ni mogoče uvrstiti, ker sloni znanost na načelu vzročnosti. Slutnja bi pa bila z vzročnostjo nezdružljiva, zakaj slutnja bi imela svoj vzrok v bodočnosti in bi tedaj učinek prehitel svoj vzrok v nasprotju z našim prepričanjem, da učinki vedno slede vzroku. Živalska duševnost je nižja od človeške in je zato pri živali slutnja še mnogo neverjetnejša kakor pri človeku. Pogosta poročila o živalskih slutnjah, nanašajočih se na potres, se dado po mojih mislih preprosto razložiti. Prav tako pasja »slutnja«, opisana v »Jutru«. Mislim namreč, da pes ni potresa slutil, ampak ga čutil.
Če predpostavljamo vzrok potresu premikanje zemskih skladov, potem moramo reči, da se tak premik ne izvrši nenadno, ampak kakor se sploh izvrši sleherna zrušitev materiala. Spočetka neznatno počasi, potem pa hitreje in hitreje, dokler ne doseže proces v končni popolni zrušitvi svojega viška. Vse skupaj se nam zdi največkrat igra kratkega trenutka, ker dolgotrajnejšega dela zrušitvenega procesa sploh ne zaznamo. Ta dejstva so v tehniki prav dobro znana. Potres, kakor ga mi občutimo, je končna zrušitev, pred katero se iz-vrše nezaznatni sunki, ki jih tudi spremlja slabotno bobneje. Ta predigra utegne biti prav dolgotrajna. Tako se spominjam, da smo na zgornjem Jadranu nekoč kake četrt ure poslušali tako podzemsko bobnenje, ki je napovedovalo potres. Običajno pa je napovedujoče bobnenje preslabotno, da bi ga mi slišali. Znano je, da je pes mnogo tenkoslušnejši. Seveda je tudi mogoče, da ne gre tu za sluh, ampak za zaznavanje tresenja.
Nenavadno je le še dejstvo, da utegne razburiti psa za človeka neslišno bobnenje, ko je vendar znano, da ga ne vznemi-
rijo mnogo močnejši glasovi. Težko je seveda reči, kdaj so glasovi in sunki, ki napovedujejo glavni potresni sunek, za človeka neslišni in čutni, zakaj znano je, da človek slabotnejše dražljaje največkrat prezre, če ni posebej nanje opozorjen. Ne pa tako tudi pes, ki mu kakor kaže, ne uide najmanjši šum, a novejši psihologiji je znano, da sesalci, tedaj tudi pes, zbirajo že individualna izkustva. To bi se nekako reklo, da »povprašujejo« po vzrokih. Odtod nekaka bojazen pred nenavadnim in neznanim, pred vsem, čemur ne poznamo vzroka, odnosno česar izkustveno ne poznamo. Sončni mrk zbega živali in tudi primitivnega človeka. Zdi se, da se pes še posebej boji nenavadnih dogodkov. Celo nevihta ga utegne tako zbegati in preplašiti, da se kljub gladu ne bo dotaknil jedi.
Tako se nam razvozla pasja slutnja potresa v gol strah, ki ga povzročijo pri psu pojavi, ki napovedujejo glavni potresni sunek.	__P-
Velike konjske dirke
Ljubljana, 7. julija
Po dolgem presledku priredi Kolo jaha. čev in vozačev v Ljubljani v nedeljo 9. t. m. ob 15. popoldne na vojaškem vežbališču poleg aerodroma pri D. M. v Polju velike konjske dirke s prav zanimivim sporedom. Program bo obsegal 7 točk m sicer 4 jahalne in tri kasaške. Jahalne točke bodo izpolnili poleg znanih ljubljanskih športni' kov tudi ostali športniki iz dravske bano vine kakor tudi častniki tukajšnje ta zagrebške garnizije. Prav posebno pozornost pa je posvetil tej prireditvi znata za. grebški voditelj jahalnega športa g. Wolf, ki je prispel na to prireditev z 10 konji in jahači.
Tri točke kasaških dirk pa bodo izpolni. Ii znata konjski športniki iz Ljubljane, Celja Zagreba in ostalih krajev a svojimi znanimi matadorjL Naj omenimo le nekaj teh matadorjev, ki so že znani z letošnjih prireditev v Zagrebu in št Jerneju in sicer TUda Egon, Jasna, Krka, Aginica, Leopard in drugi. Prijavljenih je 14 kasaških konj.
Pri dirkah bo posloval tudi totalizator, da bo lahko vsak udeleženec stavil na ko nje.
Za redno zveao z «rtaiaS6em b«k> skrbeh avtobusi, ki bodo vozili od 13-30 dalje iz Tavčarjeve ulice. Na razpolago bo več avtobusov. Ob 14.30 bo na razpolago tudi redni avtobus izpred Mestnega doma.
Udeleženci dirk pa se lahko tudi poslu-žito rednega potniškega vlaka do posta-je Dev. Marije v Polju, ki odhaja z glavnega kolodvora ob 14.15 S postaje Dev^ M. v Polju pa do dirkališča je dobrih 7 mrnut, tako da bo vsestransko poskrbljeno za čim ugodnejši dostop na dirkališče.
Francoski, angleški in ame-riSkl akademiki v Ljubljani
Drevi ob 20.16 prispejo v Ljubljano kot poslednjo postajo na svoji turneji akademiki Francije, Anglije in Amerike kot delegati študentovske mirovne zveze. Odzvali so se povabilu jugoslovenskih akademikov in prihiteli med nje, da navežejo čim tesnejše stike z njimi.
V Beogradu in Zagrebu je delegacijo sprejelo občinstvo zelo prisrčno in povsod kazalo simpatije do mladih zastopnikov naših prijateljskih narodov. Dolžnost Ljubljane je, da ne zaostane za Beogradom in Zagrebom temveč, da prav tako pokaže svoje simpatije zastopnikom zapadnih velesil.
Pozivamo vse, brez razlike stanu in prepričanja, da se udeleže sprejema akademikov drevi na ljubljanskem kolodvoru.
Preureditev koče
v Tamarju
Ko so Ratečani pred 15. leti gradili ovčjo sirarno v Tamarju pod Jalovcem, niso niti zdaleka slutili, da se bo ta njihova skromna stavba v nekaj letih pretvorila v eno naših najmočneje obiskovanih turističnih odnosno smuških postojank. Po sončnih rebrih Ponce in Travnika so se pred leti pasle številnejše črede ovac kot danes, v kočici sami so pa izdelovali zelo okusen ovčji sir ki je šel prav dobro v prodaj. Prišli pa so slabi časi in treba je bilo prenehati s širjenjem.
Ljubljančani so kmalu spoznali, koliko krasote Uči v tej rajski dolini, prav posebno so jih pa mikali zimski čari, ki so leto za letom privabljali številnejše goste v Planico. Smuški klub »Ljubljana« je kot večletni najemnik koče v Tamarju mnogo deloval na tem, da je postala ta dolina kmalu znana tudi širšim plastem naše športne mladine, do najvišje stopnje se je pa povzdignil poset Planice odnosno Tamarja, čim je pričel obratovati Dom Ilirije v Svatni. Med častilce naše Planice smemo šteti tudi našega kralja Petra n., ki je obi. skal to dolino v zimskem času.
Od leta do leta je bolj kričala potreba, da se zgradi v Tamarju nova planinska postojanka, ali da se stara sirarska koča tako preuredi, da bo docela odgovarjala na.-raščajočemu tujskemu prometu. Podružni. ca SPD v Ratečah se je kot sedanji najemnik koče v Tamarju odločila za drugo rešitev tega perečega vprašanja ter pričela po načrtih g. inž. Kobeta iz Ljubljane s predelavo koče. Prednja polovica stare stavbe bo po odobrenih načrtih banske uprave s pročeljem odstranjena, ostali del pa bo prilagoden novo postavljeni zgradbi na južni strani stare stavbe. Predelana stavba bo enonadstropna ter bo imela v pritličju poleg kuhinje, točilnice in stran, skih prostorov še zelo prostorno jedilnico, ki bo nudila dovolj prostora tudi za večje prireditve. V prvem nadstropju je predvidenih osem prostornih sob, od katerih jih bo obrnjenih šest proti jugu, ostali 2 pa proti severu. V podstrešju bo skupno ležišče, 2 so« za uslužbence in prostorna shramba.
S preureditvijo koče v Tamarju bo dobil naš obmejni slovenski kotiček spet novo reprezentativno stavbo, ki nam bo vsem v ponos, agilnemu odboru podružnice SPD v Ratečah pa želimo, da skuša lepe načrte čim prej realiaarati.
— Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, za-vžite na tešče, z lahkoto doseči izpraz-njenje črev in urejeno delovanje želodca, »Franz-Josefova« voda je davno preizkušena, najtopleje priporočana in ae dobiva povsod.
Ofd- Mg. S. br. 30474/35._
Ivanjkovci, 7. jttHja Ko je pasiral mešani vlak 8762 na progi Ormož—Murska Sobota banovinsko cesto Središče—Ormož pri postajališču Pušen-ci, kjer nima postanka, se je lokomotiva zaletela v potniški avtomobil dravske banovine št 3232, ki ga je vozil banovinski železniški zdravnik dr. Jurij Car iz Ormoža V avtomobilu je bil sam. Lokomotiva je avtomobil popolnoma razbila ki ga je vlekla s seboj 8 do 10 m
Dr. Čar je ostal po srečnem naključju živ. vendar je bil pa hudo poškodovan po telesu in po glavi, zlomljeno ima tudi čeljust Ostal je sicer pri zavesti in so ga kmalu po nesreči odpeljali v ormoško bolnišnico. Nesreča se je pripetila okrog 17. in je imel zaradi tega vlak nekaj zamude. Vzrok nesreče v je v tem, ker tam ni za-
pornic.
Požar je uničil tri zidanice
Sv Križ, 7. julija
Okrog Sv. Križa nad Litijo se začenjajo prvi dolenjski vinogradi in so najboljši oni v Moravški gori, kjer imajo svoje vinograde tudi mnogi Ljubljančani poleg prebivalcev iz okoliških krajev.
Ono noč so opazili, da v Moravški gori gori in iz vasi so hiteli prebivalci na pomoč. Prišli so tudi orožniki. Pomagati pa ni bilo mogoče in je ogenj kmalu uničil s slamo krite zidanice posestnikov Obahe, Grčarja in Omahovca. Vsi trije gospodarji so oškodovani za večjo vsoto, ker jim je zgorelo tudi različno vinogradniško orodje.
Orožniki so takoj uvedli preiskavo in od raznih strani so dišali, da so bili dan pred požarom v okolici cigani. Sum na cigane je valil tudi pogorelec Obaha. ki pa je orožnikom postal sumljiv, ko so slišali. da je zvečer pred nesrečo iz svoje zidanice odnesel orodje in razne druge predmete ter vse to shranil pri nekem sosedu. Pri tem mu je pomagala žena in *a bila
V SVOJEM LASTNEM INTERESU poravnajte naročnino za tekoči mesec
na vsak način še tekom tega tedna, da ne nastopi počivanje Vašega
nezgodnega zavarovanja
pri „ZEDINJENI ZAVAROVALNICI D. D.".
Dema«« vesti
* Smrt starega hercegovskega vstaša. V mostarski okolici je umrl v visoki starosti 88 let Spasoje Salatič, eden izmed naj-hrabrejših hercegovskih vstašev. Doma je bil iz vasi Slavlja pri Nevesinju in je aktiv, no sodeloval najprej pri nevesinjsk; vstaji, potem pa pri vstaji leta 1881. in 1882., ki jo je vodil vstaški vojvoda Stojan Kovače-vič. Nekajkrat je moral bežati v Srbijo, a ko so nehala preganjanja starih upornikov, se je v mostarki okolici naselil kot poljedelec. Požrtvovalno se je do konca svojega življenja udejstvoval v raznih nacionalnih organizacijah, že med nevesinjsko vstajo je bil ranjen in mu je krogla iz turške puške obtičala v nogi. Zdravniki so mu že nekajkrat svetovali, naj ba si dal kroglo odstraniti. Mož pa tega ni hotel, češ, da je ta krogla njegovo največje vojno odlikovanje. Nosil jo je v svojem telesu polnih 64 let ter jo vzel s seboj v grob. Pokojni stari vstaš Salatič je imel v vsej Bosni in Hercegovini po letih in zaslugah v borbah za svobodo hercegovske raje tri vrstnike. Eden izmed njih, Jovo Vukovič, pa je že pred tedni umrl v Mostarju in se je Sala. tič še udeležil njegovega pogreba.
filmi, plošče,
m mm
pa&mi vodečih znamk
za vse svrhe fotografije. — Samo kvalitetna dela za amaterje !
Drogerija IVAN KANC
Ljubljana — Nebotičnik
• Kongres jugoslovenskih izseljencev v Parizu. Jugoslovenski izseljenci v Franciji in Belgiji bodo imeli v nedeljo 9. t. m. v Parizu skupen kongres, ki se bo bavil z raznimi izseljenskimi vprašanji in bo sklepal o ustanovitvi velike nacionalne zveze jugoslovenskih delavcev v državah Zapadne Evrope. Kongres sta sklicali Ju-goslovenska zajednica v Franciji (s sedežem v Parizu) in Jugoslovensko delavsko društvo »Jedinstvo« (s sedežem v Seraing--sur-Meuse v Belgiji). Zbora se udeleži okoli 200 odposlancev. Zaključil se bo zbor z manifestacijami prijateljstva nasproti Franciji in Belgiji.
aparati in filmi, amaterske izdelave — samo kvalitetna delo »VENUS«, Tyrševa 9.
!
*	Kongres banovinskih uslužbencev iz
vse države bo od 8. do 10. t. m. v Banjalu-ki. Za kongres je prijavljenih nad 100 delegatov. Na dnevnem redu je poleg formalnosti važen referat: Socialni in pravni položaj banovinskih uslužbencev. Referat ima generalni tajnik zveze Mladenovič Milen-ko, koreferat pa zvezni podpredsednik Pire Joža. Banovinski uslužbenci v Banjaluki pripravljajo vsem udeležencem topel sprejem in jim bodo po kongresu pokazali le. pote severne Bosne. Izleti bodo prirejeni v banovinsko kopališče Slatino, ob Vrbasu v Jajce, Jezera in Mrkonjič grad.
Proti sončarici uporabljajte Tscham-ba Fii. Kr. dvorni dobavitelj Drogerija Gre-rorič, Ljubljana. Prešernova 5.
*	Smrt ugledne narodne žene. V četrtek zvečer je umrla v Šmarjeti pri Rimskih Toplicah po daljšem trpljenju v starosti 61 let ga. Marica Tičarjeva, soproga višjega davčnega upravitelja v p. Pokojna je bila vzorna slovenska žena in mati. Bila je odlično napredna in je v tem duhu vzgojila tudi svojega sina Leva. Pogreb bo jutri ob 9. dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče pri Sv. Marjeti pri Rimskih Toplicah. Ugledni in splošno priljubljeni gospe bodi ohranjen časten spomin, svojcem naše iskreno sožalje!
*	Promocija. Za doktorja medicine je bila 29. junija t. 1. promovirana na beograjski univerzi gdčna. Marica Kemperle iz Češnjice pri Železnikih. Čestitamo!
*	Graditev normalne železniške proge skozi severno Bosno. Na novi normalni železniški progi, ki jo gradijo od čačka pre. ko Valjeva do Banjaluke, je delo v nekaterih odsekih že v polnem teku. Za ostale odseke se vršijo in razpisujejo licitacije. Pri Kosjeriču bodo zgradili 3700 m dolg predor, najdaljši predor na tej progi pa bo pri Zvorniku in bo dolg 4850 m. Nekaj manjših predorov bo tudi pri Banjaluki. V sami Banjaluki bodo zgradili novo železniško postajo.
*	Zaprta cesta. Zaradi popravila mosta preko Save v Smledniku, bo od 10. do 15. t. m. zaprta banovinska cesta od Smledni. ka do Jeprce ter se mora v tem času promet usmeriti po banovinski cesti Smlednik — Kranj, odnosno Smlednik — Ta. cen — Vižmarje. Zapora, ceste bo označena z mednarodnim znakom na obeh straneh.
*	Pevovodski tečaj v Novem Sadu. Od
10. do 30. t. m. bo pod okriljem župe »J. Bajič« v Novem Sadu pevovodski tečaj za začetnike in pevovodje, ki imajo že osnovne pojme o pevovodstvu. Pristojbina znaša 200 dinarjev. Vsa pojasnila daje Pevska župa »Izidor Bajic« v Novem Sadu. Uprava Hubadove župe.
*	V nedeljo bo otvorjen planinski dom na Gorjancih. Iz St. lerneja na Dolenjskem nam pišejo: Planinski dom je srečno dozidan in v nedeljo 9. t. m bo slovesno odprt. Zanimanje za ta dogodek je veliko in so se javili izletniki razen iz Ljubljane celo iz Celja in Maribora. Z nedelisko železniško karto dospete lahko na Gorjance že k sobotnemu . veselemu kresovanju. Glavni program pa se bo razvijal v nedeljo po maši, ki bo ob desetih Izrečenih bo tudi nekaj govorov. Po blagoslovitvi doma bo veselica z godbo. V novem domu je pripravljenih za oddajo več večjih in manjših sob Urejeno je tudi skupno ležišče za manj razvajene turiste in izletnike.
V novem domu se morete poceni abonirati na hrano. Zanimanje za Gorjance rase od leta do leta. Z novim domom pri Sv. Miklavžu pa se pričenja za Gorjance nova doba. Če ugotavljamo to skoro z zadovoljstvom, ne smemo prikriti tudi nekaj skrbi, Današnji človek je prirodi v nekem oziru skoro sovražen. Tako delajo planinarji mnogim krajem neprecenljivo škodo, ko iztrebljajo bolj redko rastlinstvo. Zle posledice razvijajočega se planinstva so se pričele kazati že tudi v Gorjancih. Lepi če-veljc je bilo najti prej v Gorjancih na mnogih mestih, a zdaj ga na teh mestih ni. Na nekem mestu je rasel v Gorjancih dlakasti ravš (rhodedendron hirsutum). Našli so ga turisti in ga domala uničili. Pozimi smo videli, da je nekdo naropal zvrhan voz zaščitenega božjega drevca. Turisti nosijo šope ovelih rož uro ali dve s seboj in potem vse skupaj zavržejo. Predpisi o zaščiti prirode naj se izvajajo strožje in učinkoviteje.
*	V nedeljo vsi na L4sco! Dne 9. t. m. obhajamo obletnico otvoritve koče na Lisci. združeno s službo božjo ob pol 11. in blagoslovitvijo nove kapelice na Lisci. Ka. pelica je zgrajena na pobudo g. Blaža Jur. ka, znanega turista in humorista, naduči-telja iz Razborja, pod vodstvom g. Alojza šmida iz Jurkloštra. Kapelica je sezidana iz samih kapnikov in je posvečena slovanskim apostolom sv. Cirilu in Metodu, zuna.i jo pa krasi 14 ploščic svetnikov in svetnic slovanskih narodov.
*	Tečaj za odpravo govornih motenj (ječanje, brbotanje i. dr.) priredi med počitni. cami v Celju in v Mariboru z dovoljenjem kr. banske uprave strokovni učitelj Vilko Mazi. ki ima na tem polju že dolgoletne izkušnje ter je napisal tudi poljudno znanstveno knjižico o tem predmetu. Prijave za tečaj, ki bo trajal 6 do 8 dni in se bo vršil na eni izmed ljudskih Sol, je treba poslati prireditelju (V. M., Vikrče, pošta Medvode) najkasneje do 15. t. m. ter priložiti znamko za odgovor. Ker je število tečajnikov zaradi individualnega pouka omejeno, se bodo zakasnele prijave uvaže. vale samo, ako bo še kako mesto na razpolago. Podrobnejša pojasnila prejme vsak interesent po vposlani prijavi.
MEDNARODNE TEKME
V ROKOBORBI
se nadaljujejo danes ob 21. uri v dvorani kina Uniona. Nastopajo: Pirnatski proti Kirilovu, Kop proti šotlerju Hana proti Ali ben Abdu in odločilna borba Mrna proti Janežu. Predprodaja vstopnic ob 18. uri pri blagajni KINA UNION.
Maria Andergast, W. Liebenelner, Georg Alexander, Tibor V. Halmay, Oskar Szabo.
UOnaVfKC če se hočete zopet enkrat nasmejati, ne zamudite priložnosti in si oglejte ta film!
Predstave od danes naprej za časa nastopanja rokoborcev tudi ob 16., tedaj ob 16. in 19. uri predvajanje filma; ob 21. uri nastop rokoborcev. KINO UNION, teL 22-21
Danes premiera
vesele dunajske	_ _ a m
glasbene komedije fff CfOCff JG
*	Prava bela vrana. Za označbo nekaj izrednega velja pri nas »bela vrana«. Bela vrana je — recimo — mešetar, ki ne laže, potepuh, ki ne krade, človek bi mislil, da eksistira bela vrana samo v takih prispodobah, so pa tudi prave bele vrane. Vrano lepe bele barve imajo zdaj v Bitolju in jo Bitoljčani ogledujejo z velikim zanima, njem. Našli so jo oni dan na dvorišču nekega branjevca, ko je brskala po smeteh. Otroci so jo z lahkoto ulovili in kmalu se je po mestu razširila vest, da ima branjevec Mičo pravo belo vrano. Starci in starke so vedeli povedati, da prinaša taka redka ptica veliko srečo. Pred dolgimi leti je bila že enkrat v Bitolju bela vrana in, dokler je ostala tam, je vladalo pravo blagostanje. Ko je branjevec Mičo vrano ulovil, so mu mnogi ponujali za njo po 10 din, a že v nekaj urah je cena poskočila kakor na borzi, ponujali so mu po 5, po 10 kovačev, zvečer že stotake. a branje, vec bele vrane noče prodati. Napravil ji je veliko kletko, pusti jo pa tudi skakati po trgovini.
*	Razpis dveh cestarskih služb. Pri
okrajnem cestnem odboru v Radovljici sta razpisani dve službeni mesti banovinskih cestarjev in sicer prvo na banovinski cesti Pod vin — Lesce — Bohinjsko jezero, drugo mesto pa na cesti Rečica — Bled — Za-gorice ter Spodnje '*orje — Krnica Proš. nje se sprejemajo pri okrajnem cestnem odboru v Radovljici do 20. t. m., v poštev pa pridejo prosilci, Id zadostijo vsem pogojem uredbe o službenih razmerjih državnih cestariev ter so stari od 23 do 30 let
*	Na Lisci je postavila Posavska podružnica SPD v Zidanem mostu planinsko kapelico, ki bo slovesno blagoslovljena v nedeljo 9 t m. ob 11. Popoldne bo pred Domom na Lisci planinska zabava. V primeru slabega, deževnega vremena bo slovesnost preložena na 16. t. m Vlakovne zveze za poset Lisce so ugodne, najlažji dostop je od ž. p. Breg pri Zidanem mostu. (—)
Iz l^H^ne
u— Narodni akademski blok poziva vse akademike, da se udeleže sprejema tovari. šev iz Francije. Anglije in Amerike, ki pri. spejo drevi ob 20.16 v Ljubljano. Zbirališče ob 20. pred glavnim kolodvorom.
Gostilna
Lovšin
Gradišče 13
Abbazia — Novi zdraviliški dom dr. Lakatos
Na morsk! obali — Diett"na kuhinja — Tople morske ln medlcinalne kopeli — Mrzle vodne kopeli — Zmerne pension cene — Pavšalne cene za kure.
K jubileju Petra Ketteja, o katerem
smo poročali včeraj, bi bilo treba še pristaviti, da je jubilant za svoje delovanje za nacionalno stvar in vzorno službovanje prejel tudi več odlikovanj, med drugim zlato medaljo s krono od našega in zlato me. daljo s krono od rumunskega kralja.
Predno odidete na Vaš letni oddlb
oglasite se v naši trgovini, da Vam svetujemo, kako morate fotografirati. In kakšne filme morate vzeti s seboj, da bodete imeli res lepe spomine.

Sveži filmi najnovejše emulzije.
Proti garanciji Vam brezplačno posodimo tudi fotoaparat, le da kupite pri nas filme. Se priporoča
Foto Tourist — Lojze Šmuc
LJUBLJANA — Aleksandrova cesta St. 8.
(PRI DRAMSKEM GLEDALIŠČU)
obvešča cenj. goste, da je poverila z današnjim dnem vodstvo novemu poslovodju. Vodili bomo kot do sedaj pristna priznana vina, sveže pivo poleg izborne domače kuhinje pa uvajamo novost pod geslom: »DNEVNO VSAJ ENA KUHINJSKA SPECIJALITETA«. Izrazito pažnjo bomo polagali na prvovrstno postrežbo v naših udobnih prostorih in na prijetnem senčnatem vrtu. Današnja kuhinjska špecialiteta: KISLA ŠTAJERSKA JUHA, PIŠKA V PAPRIKI — DJUVEČ.
*	Družba sv. Cirila in Metoda je prejela naslednje prispevke: Podružnica v Ljutomeru od veselice ob priliki skupščine 2.500 din; podružnica v Kranju v počaščen je slovanskih blagovestnikov namesto kreso. vanja 400 din; podružnica v Borovnici dobiček ob kresovanja 526.25 din; podružnica Limbuš 115 din; iz nabiralnika gostilne pri Bergantu v Ljubljani 205 din. Vsem darovalcem iskrena hvala! Pričakujemo nadalj-nih prispevkov za narodno obrambno druž. bo CMD.
*	Slikar, Id vsak tretji dan razstavi po eno sliko. Večji ciklus akvarelov »Motivi z reke Korane« razstavlja v Karlovcu mladi slikar Ivo Stošič ki je leta 1930. dobil prvo nagrado na velesejmu v Leipzigu, kjer je takrat študiral dekorativno slikarstvo. Slikar Stošič je v Karlovcu še štirikrat razstavljal in mnogo njegovih slik so kupili Karlovčani in mestna občina. Ker pa zdaj ni čas za stalne razstave, se je slikar Stošič pogodil z nekim trgovcem, da bo v njegovi izložbi razstavljal svoje slike. Prva slika je bila razstavljena tri dni in vsak tretji dan bo odslej sledila kaka nova.
*	Borba mornarjev za koleKtivno pogodbo. Dosedanja kolektivna pogodba med brodarji ter mornarji in drugim osebjem v pomorski službi je bila odpovedana. Razbilo se je že nekaj pogajanj za novo pogodbo, zdaj pa je zveza brodarjev sporočila strokovni zvezi mornarjev, da se je pripravljena pogajati 12. t. m. v Beogradu. Z datumom je strokovna zveza mornarjev zadovoljna, zahteva pa, naj bodo pogajanja v Splitu, ker bi bili stroški za potovanje delegatov v Beograd previsoki in ker je med pogajanjem večkrat potrebno sklicanje širšega zaupniškega odbora, kar pa je iz Beograda nemogoče.
*	Po poplavah malarija. V zadnjem času se je začela v Medmurju naglo širiti malarija. Po dolgotrajnem deževju so nastale mlake in močvirja, v katerih so velike zalege komarjev, ki raznašajo mala. rijo. Za malarijo je obolelo že več ljudi kakor za trahomom, ki je v teh krajih močno razširjen. Ambulantno zdravljenje ne zadostuje in se tudi ne izvaja. Naše zdravstvene ustanove bi morale pač posvetiti več pozornosti vasem.
*	Zastrupljenje z barvanimi nohti. Mlada soproga uglednega sarajevskega podjetnika Otona Drukerja, mati treh malh otrok, je podlegla zastrupljenju, ki ga je povzročilo barvilo na nohtih. Na licu se ji je napravil majhen mozoljček in, ko ga je iztisnila, so se že drugi dan pojavili znaki zastrupljenja krvi. Gospo so takoj odpre. m'li v bolnišnico, a ves trud zdravnikov je bil zaman. Po dveh dneh hudega trpljenja je nesrečna žena izdihnila. Na enak način je pred tedni izgubila v Beogradu življenje mlada pevka iz Bolgarije, ki je sprva nastopala pod okriljem Jugoslovensko-bol. garske lige, a se ji je Beograd tako priljubil, da je tam ostala kot pevka v raznih lokalih. Ves Beograd jo je poznal ter ob. žaloval njeno tragično smrt v mladih letih.
*	Dolomiti vas vabijo! Udeležite se izleta v Dolomite, ki ga priredi od 15. do 19. julija izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica, telef. 22-50. Prijave do 9. julija. (—)
u— Za narodno obrambni sklai ženskih društev je darovala namesto razsvetljave na praznik slovanskih bratov Cirila in Me. toda gospa Aneta Gogala 50 din. Lepo se zahvaljujemo in prosimo posnemajte!
u— Poročila sta se v četrtek g. Tone Bucik, trgovec s sadjem in zelenjavo na Tyrševi cesti in gdč. Ančka Vrhovčeva. Bilo srečno!
KONJSKE DIRKE
v nedeljo, dne 9. julija ob 15. uri na vojaškem vežbališču poleg aerodroma. Dohod iz Zaloške ceste pri hiši št. 26 tik banovinske umobolnice.
u— štiri srebrne ure iščejo lastnika. Po.
licija je te dni aretirala nekega starega znanca kriminala, pri katerem so našli štiri srebrne ure. Aretiranec je zatrjeval, da jih je tik pred aretacijo kupil od nekega neznanca, a vse kaže, da izvirajo iz tatvine. Eventualni oškodovane- naj pridejo zaplenjene ure pogledat na kriminalni oddelek.
u— Rokoborci v Ljubljani. V četrtek zvečer so se v veliki dvorani »Uniona« začele rokoborbe 10 profesionalnih atletov, med katerimi nastopajo številni stari znan. ci s podobnih prireditev iz prejšnjih let. Skupino, v kateri so to pot že trije naši ožji rojaki, vodi ljubljanski rojak Miroslav Vojnovič. Spored obsega po štiri srečanja na večer, tako da bodo borbe do izločitve najboljšega trajale nekako teden dni. Otvoritveni večer še ni bil posebno obiskan, toda videlo se je, da se je del občinstva že opredelil za posamezne nastopajoče, predvsem seveda za domačine. Verjetno bo zdaj zmerom češče in Številnejše prihajalo navijat za svoje miSičaste ljubljence. Za mrtvo sezono in namesto cenenih filmov pač potrebna sprememba!
rTITrrnnr VFDnt Ljubezen in umetniško ustvarjanje velikega OlU&EfS MTMJ V £l\lll muzikalnega genija. — V glavni vlogi:
Benjamin Gigli. — KINO SLOGA — Tel. 27-30. — DANES ob 19. in 21. uri
[
JUNAKI Z MARNE
Zopet lep francoski film PREMIERA DANES !
KINO MATICA, tel. 21-24. — Predstave ob 16. in 21.
uri.
Režiser Andre Hugon. — Znižane cene.
Na naslov mestne občine. Pišejo nam in objavljamo: Prebivalci hiše na vogalu Kongresnega trga in Gradišča smo že nekaj časa priče narobe vzornega gospodarstva, ki ga vodi naša mestna obči. na. Pred nekaj meseci je prišla skupina mestnih delavcev popravljat kip sv. Trojice. ki se nahaja na trgu pred nunsko cerkvijo. Da so mogli do vrha, so pripeljali s seboj veliko lestvo, kakršno uporabljajo gasilci in ki je vredna brez dvoma nekaj lepih tisočakov. Ko je bilo delo končano, so lestev zapeljali na dvorišče naše hiše in tam je ostala vse do današnjega dne. Deževje. ki je neprestano lilo to pomlad, jo je do dobra izpralo, tam stoji zdaj pozabljena in zapuščena in polagoma propada. Ljudje v hiši so se že nekajkrat obrnili na mestno občino s prošnjo, naj lestev odpe. ljejo kam pod streho, a vse prizadevanje je ostalo zaman. Pošiljali so jih z oddelka na oddelek, lestev pa je ostala, kjer je bila. Ali je zgodba o tej lestvi primer dobrega ali slabega gospodarstva — kaj pravite?
Cirkus Buffalo
je prispel v Ljubljano!
Tyrševa cesta	Livarska ulica.
Velika otvoritev v soboto 8. t. m. ob 9. uri zvečer. Buffalo razpolaga z velikim umetniškim sporedom — kakor tudi z bogatim konjskim in živalskim materijalom poznanega cirkusa Kludsky.
u— Napredek na Žalah se je spet pokazal tudi z razpisom steklarskih, pleskarskih, slikarskih in pečarskih del. Pri razpi. sih je pa mestna občina vpeljala novost, da ponudniki ne dobe več ozko omejenih proračunov in ponujajo popuste pri teh proračunih, temveč dobe le še točne opise in izmere razpisanih del, nato pa ponudniki sami določijo svoje cene. Monumentalno portalno poslopje žal se bo v kratkem pokazalo v vsej svoji snežni belini, saj je zu_ nanjost že skoraj gotova in bodo pričeli že z deli v notranjosti. Velika molilnica je že pokrita, prav tako sta pa pokriti že tudi dve kapelici in gospodarsko poslopje, ki bo prav učinkovito zaključevalo raznovrstnost žal. Poleg tega je dozidana že ena dvojna kapela in štiri posamezne kapelice. Med temi vzbuja največje zanimanje ne. navadna oblika kapelice, ki nas bo spominjala na starodavne gomile. Seveda bo pa vsa obložena z zemljo in zasajena. Zidajo še dve dvojni in dve posamezni kapeli, druge pa pridejo v kratkem na vrsto. Ker delo naglo napreduje, upamo, da bodo vsaj do Vseh svetih Zale že dovršene.
Ne hodite na počitnice brez
SLAMICEVIH KONZERV, okusne so in izdatne.
Mestno zdravniško dežurno službo
bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Ciber Fran, Srbska ulica 7/1, telefon 36-41.
DANES KONCERT
vojaške godbe pod vodstvom kapelnika gospoda podpolkovnika Herzoga,
v restavraciji Grand-hotela UNION.
Iz Crlia
e— Sokolski okrožnj zbor na Ponikvi. V
nedeljo 9. t. m. popoldne bo na Ponikvi zbor sokolskih društev šmarskega okrožja. Ob 16.30 bo krenila sokolska povorka do železniške postaje na Ponikvi. Nato bo na Auffahrtovem travniku pri postaji sokolski okrožni zbor in javen telovadni nastop. So:elovala bo sokolska godba iz Šmarja pr Jelšah. Zveze z vlaki so zelo ugodne. Udeležite se sokolske prireditve na lepi Ponikvi v čim večjem številu!
e— Sokolsko društvo Cel je-mat i ca poziva vse članstvo in naraščaj, da se udeleži sokolskega obrambnega zbora, ki bo za celjsko okrožje jutri v Laškem ob priliki nastopa in jubilejn h proslav tamkajšnjega bratskega društva. Odhod iz Celja z vlakom jutri ob 13.52.
e— Obrambni zbor žalskega sokolskega okrožja bo v nedeljo 9. t. m. ob 14.30 v Libojah na letnem telovadišču tamkajšnjega Sokola. Zbor je obvezen za vsa društva žalskega sokolskega okrožja. Na zboru bo zastopnik celjske sokolske župe razlož'1 zbranim bratom in sestram pomen obramb, nih zborov v današnjih težkih časih. Zbo. ru bo sledila javna telovadba vseh oddelkov. Udeležite se obrambnega zbora pol-noštevilno. Sokolstvo in sokolstvu naklonjeno občinstvo naj s čim večjo udeležbo podpre delo mladega sokolskega društva v Libojah.
e— G. Vladimir Wlnterry, individualni psiholog, se danes in jutri mudi v Celju, hotel »Pošta«.
e— Maša za planince pri Mozirski koči na Golteh bo v nedeljo 9. t. m. ob 10. Planinci in izletniki vabljeni!
e— Smrtna obsodba Jurija SabukošKa potrjena! Stol sedmorice v Zagrebu je zavrnil revizijo in priziv Jurija Sabukoška, ki je lani 31. oktobra zvečer v Cretu pri Celju umoril in oropal Ivanko Zakrajškovo ter bil zaradi tega obsojen na smrt na ve. Šalih. Sodba je s tem potrjena. Sabukošku je ostala sedaj samo Se ena pot: milostna prošnja na Nj. VeL kralja.
e— Zdravniško dežurno službo za člane OUZD v Celju bo imel jutri zdravnik dr. Premschak na Cankarjevi cesti.
e— šoferski izpiti za kandidate iz celj. skega, gornjegrajskega, konjiškega in šmarskega sreza bodo v sredo 16. avgusta ob 8. zjutraj na sreskem načelstvu v Celju. Kandidati naj pravočasno vložijo zadevne prošnje.
e— Usoden padec na koso. Ko je 501et-ni posestnik Ivan Lukner z Velikega vrha pri šmartnem ob Paki klepal v četrtek koso, je padel. Priletel je ravno na ostrino kose in si prerezal hrbet.
Iz Maribora
a— 300 članov mariborske sokolske župe
je odpotovalo v Sofijo. V lepi povorki s prapori in godbo »Drave« so krenili izpred Narodnega doma po Kopališki ter Aleksandrovi cesti na gl. kolodvor. Mariborčani so jim ves čas toplo vzklikali. Na kolodvoru so se hitro, disciplinirano raz-mestili v železniške vozove, ki so bili okusno okrašeni z jugoslov., bolgarskimi, češkimi in poljskimi zastavicami. Množica Mariborčanov in Mariborčank, ki so se prišli poslovit od vrlih članov, članic, na-raščajnikov in naraščajnic, je do odhoda vlaka vse bolj naraščala. Godba »Drave« je ves čas vneto svirala. Ko se je jel pomikati vlak, je zasvirala »Le naprej«, na stotine in stotine rok se je dvignilo k prisrčnemu pozdravu dragim sokolskim bratom in sestram Maribor je spet razodel svoje sokolsko in slovansko srce.
a— Sokolsko društvo Mirna na Dolenjskem priredi v nedeljo 9. t. m svdj letošnji telovadni nastop. Mariborčani in Celjani, pohitimo v nedeljo v prijazno Mirno in podprimo agilne mirnske Sokole. Zveza z železnico je preko Sevnice ugodna.
a— Šahovska borba za prvenstvo Maribora ima za seboj tretje kolo, pri katerem so bili doseženi sledeči rezultati: Gerželj-Mišura 1:0, Mohorčič-Vidovič 1:0, Lukeš jun.-Eferl remis, Babič - dr. Krulc 0:1, Re-goršek-Crtalič 1:0, Pesek-Knechtl 1:0, Lukeš sen.-Ketiš 1:0. Partija med Nosanom in Sumenjakom je bila prekinjena. Stanje po 3. kolu je naslednje: Lukeš jun. 2'/s, Gerželj, Mišura, Lukeš sen., Regoršek, dr. Krulc in Mohorčič po 2, Vidovič in Babič 1*/*, Ketiš in Nosan 1 (1), Pesek in Crtalič po 1, Knecht l/t (1), Eferl Vi, Sumenjak 0 (1), Marvin 0.
a— Rezervnim oficirjem. Letošnji pregled uniform rez. oficirjev bo 19. t. m. od 9. do 11. pri Gambrinu. Vsi rezervni oficirji, ki posedujejo uniformo, dobljeno od države preko udruženja rez. oficirjev, morajo v izogib posledic prinesti to uniformo na pregled. Posebna vabila se letos ne bodo poslala.
a— Mladina v podoficirsko šolo. Pri mestnem vojaškem uradu, soba št. 4, se dobijo vse potrebne informacije glede sprejema gojencev v inženjersko podofic. šolo v Šabcu in v topniško podoficirsko šolo v Čupriji.
a— Letošnja rekrutaeija mladeničev za redno vojsko bo v Mariboru 13.. 14. in 15. t. m. pri Gambrinu od 7. zjutraj naprej. Vsi rekruti se morajo točno ravnati po navodilih, ki so natiskani na pozivu. Vsi oni, ki imajo pravico do skrajšanega roka ali druge ugodnosti, naj prinesejo s seboj odgovarjajoče listine. Na nabor morajo priti trezni in čisti. Javiti se morajo komisiji na dan in ob uri, kakor je napisano na pozivu. Informacije pri mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu 11, soba št. 3.
a— Posestna sprememba. Industrijec Josip Rosenberg je prodal svoj mlin v Jezdarski ulici 13. Kupil ga je industrijec Janez Vindiš iz Ptuja za 1,287.000 din.
a— Mestno kopališče bo zaradi rednih letnih popravil zaprto v času od 10. do 24. t. m. (—)
Iz žlvlfe«1a na deželi
JESENICE. Zvočni kino Radio predvaja danes in jutri v nedeljo ob pol 9. uri zvečer. (v nedeljo ob 3. uri pop. le ob slabem vremenu) velefilm »Trojka«. Med dodatki domač kulturni film in Paramonutov zvočni tednik. — Sledi »Mala admiralka«. (—•) TRZlč. Kino predvaja danes in jutri v nedeljo izredno lep film »Neapelj, mesto poljubov«. (—)
BLED. Zvočni kino predvaja danes in jutri velefilm z Žarah Leander »La Ha-banera« in Alfa kulturen film. (—)
Iz Trbovelj
t— Uprava Sokolskega društva v Trbovljah opozarja vse svoje člane, ki se nameravajo peljati z vlakom v Hrastnik na obrambni zbor, da se poslužijo vlaka, ki odpelje iz Trbovelj ob 8.59. Zbor v Hrastniku bo ob 11. na telovadišču pri Rošu.
Družinska tragedija
Celje, 7. julija V Spodnjem Doliču pri Vitanju je živel posestnik Jože Vouk s svojo 40-letno ženo Angelo v srečnem zakonu. V torek popoldne pa je prišlo med njima nenadno do katastrofe. Vouk je v vinjenosti iz neznanega vzroka napadel ženo in jo z žepnim nožem zabodel v levo srčno stran. Smrtno nevarno ranjeno ženo so prepeljali v slo-venjgraško bolnišnico, kjer je v sredo zjutraj izdihnila.
Ko so prišli v sredo zjutraj orožniki ▼ Voukovo hišo, so ga našli nezavestnega z zevajočo rano in prerezanim vratom. Prepeljali so ga v celjsko bolnico, kjer so mu zašili rano in mu nudili vso potrebno pomoč. Kmalu si je toliko opomogel, da so ga • lahko prepeljali v zapor okrožnega sodišča v Celju, odkoder ga vodijo v bolnišnico aa obvezovanje in pregled.
Gospodarstvo
Izvoza v devizne države
Ponovno smo že poročali o načrtu Na. rodne banke, da se olajša izvoz v neklirinške (devizne države) z uporabo internih dinarjev. To vprašanje se vleče že nekaj mesecev in ne pride do zaključka. Dolgotrajne so bile zlasti razprave o vprašanju seznama predmetov, ki naj uživajo ugodnosti. Kakor zatrjujejo v Beogradu bo o tem predlogu še razpravljal nedavno ustanovljeni devizni odbor pri Narodni banki. Po sporočilu, ki ga je izdal Zavod za po. speševanje zunanje trgovine (ki bi po načrtu odobraval premiranje izvoza v posameznih primerih), je predvideno, da bodo izvozniki premiranega blaga v devizne države od sprejetih deviz odstop li 25% Narodni banki po službenem tečaju, 42% bo. do prodali na borzi po svobodnem tečaju, 33% pa bodo lahko prodali interesentom za transfer internih dinarjev v inozemstvo. Teh 33% deviz bo torej lahko izvoznik prodal po znatno višjem tečaju. Sedaj dobi na primer izvoznik v Anglijo za izvozniške funte'povprečni tečaj nekaj manj nego 244 din (25% mora prodati po tečaju 206 din, 75% pa lahko proda po tečaju 256.40 din). V zvezi z uporabo internih dinarjev bo ta povprečni tečaj večji, kar je potrebno, da •e omogoči izvoz v devizne države. Vprašanje je sedaj, kakšen bo moral biti tečaj za transfer intenrh dinarjev, če bomo hoteli doseči določen povprečni tečaj, ki ga do. bi izvoznik, če je za uspešen izvoz potrebno da dobi izvoznik povprečni tečaj 275 din za funt, tedaj bo moral dobiti za funte, ki bodo uporabljeni za transfer internih di. narjev tečaj 348 din; če pa bomo hoteli doseči povprečni tečaj za izvoznika 290 din, tedaj bo moral znašati tečaj za transfer internih dinarjev 394 din.
V seznamu izvoznih predmetov, za katere naj bi veljal gornji režim izvoznih premij z uporabo internih dinarjev, _ je zaenkrat predvideno naslednje blago: jaj. ca, živa in zaklana perutnina, mesne konzerve, ribje konzerve, šunka, sveže in suho sadje, povrtnina in sočivje (sveže ali konzervirano) in vino. To so izvozni predmeti, ki jih po veliki večini izvažamo v klirinške države. Tako smo lani izvozili v klrinške države 95% svežega sadja. 63"/o zaklane perutnine, 58% svežih jajc, 71% povrtnine in sočivja, 99% žive perutnine, 94% suhega sadja. 99*/o vina, 89% ribjih konzerv. 53% mesnih konzerv in 71% konzerv sadja in sočivja. Celotna vrednost go. ri navednih izvoznih predmetov je lani zna. šala 625 milijonov din, od tega je šlo za 472 milijonov ali za 75% v klirinške države in za 152 milijonov ali za 25% v devizne države.
Tečaj funta pri izvozu
S tem, da omogočimo transfei	h
internih dinarjev v devizah, naredimo seveda inozemskim imetnikom teh internih dinarjev precejšnjo uslugo. Zato je razumljivo, da mora biti pri takem transfe. ru tečaj za precej višji torej manj ugoden za inozemskega imetnika internih dinarjev. Obenem pa je seveda potrebno, da nam tak režim prinese tudi ustrezajoče koristi pri izvozu. Ne moremo se torej zadovoljiti, da bi z uvedbo tega režima dosegli le malenkostno povečanje vrednosti izvoza v devizne države. Uspeh pa bo na drugi strani odvisen od povprečnega tečaja, ki ga bo dobil naš izvoznik za izvozniške devize. Ta tečaj mora biti za nekatere predmete znat. no višji nego je sedanji tečaj (243), ki ga dobi izvoznik za funte. Za primer na.vaja.jo v Beogradu, da je potreben za uspešen izvoz v neklirinške države pri mnogih predmetih tečaj, ki se giblje na višini 290 do 300 din za funt, kar pomeni, da je mogoč izvoz le tedaj, če dobi izvoznik ta provpreč-ni tečaj pri prodaji izvozniških deviz.
Važno je tudi vprašanje, kako dolgo se da obdržati tak režim glede na vsoto internih dinarjev upnikov iz neklirinških držav. Če hočemo obdržati izvoz jajc, perutnine, mesnih in ribjih konzerv, suhega in svežega sadja, povrtnine in sočivja, šunke in vina v neklirinške države na lanski višini 153 milijonov din, tedaj bo še za iz. voz na lanski višini potrebno 28 milijonov internih dinarjev če naj znaša povprečni tečaj, ki ga izvoznik dobi za funt, 290 din. Sorazmerno večji izvoz teh predmetov v devizne države pa bo zahteval seveda sorazmerno večjo porabo internih dinarjev.
Pri vprašanju, koliko je na razpolago teh internih dinarjev, ni važna samo vsota internih dinarjev pri naših bankah. To je odvisno tudi od lastnikov teh internih dinarjev v inozemstvu, če so pripravljeni pristati pri transferu na tečaj, ki ga mi zahtevamo, in ki znaša 394 din za 1 funt, če naj dobi izvoznik poprečni tečaj 290 din. čim višji tečaj bomo zahtevali, da nanj pristane inozemski lastnik internih di-
narjev, tem manjše bo seveda zanimanje inozemskega lastnika internih dinarjev za tak način transfera. Seveda so mnogi last. niki internih dinarjev v inozemstvu prL pravljeni pristati na sorazmerno visok tečaj za funt, samo da lahko čimprej realizirajo te interne dinarje v svobodnih devizah. Nadalje je treba upoštevati, da zna. ten del teh internih dinarjev že več let leži pri bankah in da bo v doglednem času vso. ta uporabljena, zato se tak režim ne more smatrat; kot trajno olajšanje izvoza v devizne države.
Stališče denarnih zavodov
Poročali smo že o pomislekih, ki so jih izrazile organizacije denarnih zavodov proti načrtu za premiranja izvoza z uporabo internih dinarjev. Denarni zavodi predvsem ugovarjajo, da bi posle pri transferu internih dinarjev posredoval Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu. S tem se ne bi dosegel zaželjeni cilj. ker je Zavod za pospeševanje zunanje trgovine državna ustanova, ki ne more v svojem poslovanju pokazati potrebne poslovne elastičnosti. Centralizacija poslov v zvezi s premiranjem izvoza bi vrhu tega zahte. vala, da bi morali naši izvozniki za vsako malenkost potovati v Beograd. Vsak pa ve, kako je za privatnike težko opravljati taka pota.
Organizacije denarnih zavodov so sicer same stavile predlog, da se uporabijo interni dinarji za olajšanje izvoza v neklirinške države, toda le na ta način, da bi te posle vršili same in šele tedaj, ko je Narodna banka odločno odklonila zahtevo, da se olajša izvoz s splošnim povišanjem svobodnega tečaja funta, kakor to zahteva gospodarstvo že dalj časa. šele načrt, ki ga je sestavila Narodna banka je k temu poslu pritegnil Zavod za pospeševanje zunanje trgovine. Savez denarnih zavodov v Zagrebu je poslal viceguvernerju dr. Beli. nu obširno spomenico, v kateri prikazuje posledice, ki bi nastale, če bi se uveljavil načrt Narodne banke v predlagani obliki. Obenem je stavil predlog, da naj se uporaba internh dinarjev vrši v določenem odstotku, in ne diferencirano, in da naj vse te posle izvršijo denarni zavodi.
Gospodarske organizacije in devizni odbor
Kakor smo že omenili, bo o načrtu za premiranje izvoza z internimi dinarji po predlogu Narodne banke razpravljal nedavno ustanovljeni devizni odbor pri Narodni banki. Sedaj gre prizadevanje gospodarskih krogov za tem, da bi bili primerno zastopani v tem odboru. S polofi-cielne strani sicer zatrjujejo, da bo devizni odbor v vseh vprašanjih konzultiral gospodarske organizacije, vendar smatrajo v gospodarskih krogih, da to ne bi zadostovalo. Na nedavni seji delegacije borz v Zagrebu so o vprašanju zastopstva borz v deviznem odboru obširno razpravljali na podlagi referata in predloga, ki ga je sestavil tajnik zagrebške borze inž. Mehme-dagic. Delegacija borz je kritično premo-trila posledice sedanje devizne politike, nato pa je soglasno sklenila predlagati, da se devizni odbor organizira na naslednji način: glavni in centralni forum, ki bi vodil vso našo devizno-valutno politiko v zvezi z dirigiranjem izvoza in uvoza, naj bi bil devizni odbor pri Narodni banki z izvoznim m uvoznim pododborom. Na vseh sedežih deviznih borz (v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu) pa naj bi se ustanovili posebni devizni pododbori z izvoznimi in uvoznimi komisijami. V teh pododborih pa naj bi bile zastopane ne samo devizne borze nego tudi ostale gospodarske kor-poracije. Ti pododbori na sedežih borz bi izvrševali sklepe centralnega odbora, obenem pa bi bili njegovi posvetovalni organi. Zastopniki borz smatrajo, da bi le taka organizacija nudila jamstvo, da bo v resnici zavladal nov duh v naši devizni politiki in da bo le na ta način lahko prišlo do obljubljenega in tako potrebnega sodelovanja med gospodarstveniki in gospodarskimi organizacijami.
Iz Beograda poročajo, da so tudi druge gospodarske organizacije poslale na mero-dajna mesta slične predloge. Tako je Industrijska zbornica v Zagrebu poslala finančnemu ministrstvu spomenico, v kateri zahteva, da se v izvozni in uvozni pododbor pri deviznem odboru v Beogradu imenujeta po dva predstavnika gospodarskih zbornic na predlog teh zbornic in da se uvažuje predlog delegacije borz glede ustanovitve pododborov v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, kjer naj bodo prav tako zastopane zbornice. Akciji gospodarskih zbornic se je pridružil tudi Savez denarnih zavodov v Zagrebu.
Nemško-jugosloveitski trgovinski sporazum
V kolnski »Westdeutsche Wirtschafts-zeitung« je objavljen članek svetnika Reichsbanke Songena, ki prinaša nekatere podrobnosti o rezultatih nemško jugo-slovenskih trgovinskih pogajanj, ki so bila nedavno zaključena v Kolnu. Tako poroča omenjeni list, da je prišlo pri pogajanjih tudi do ureditve nekaterih carinskih vprašanj v trgovinskem prometu med Nemčijo in Jugoslavijo ter Češko-Morav-sko in Jugoslavijo. Sporazum, ki je bil dosežen in bo še ratificiran, spreminja prilogo »A« nemško jugoslovenske trgovinske pogodbe. Tako se na željo Jugoslavije razveljavljajo pogodbeno vezane jugoslovenske carine na volneno prejo ter carine na dele biciklov. Jugoslavija pa je ugodila želji Nemčije glede carinskih olajšav pri uvozu delov motornih koles, steklenih posod za konzerviranje in steklenic za mleko.
Sporazum vsebuje tudi določbe o carinskih vprašanjih, ki se tičejo češko-Morav-ske. Upoštevana je želja Jugoslavije glede črtanja nekaterih pogodbenih carinskih olajšav za češkoslovaško blago. Nekatere jugoslovenske pogodbene carine se povišajo na višino avtonomnih postavk, nekatere pa se znižajo.
Svetnik Reichsbanke Songen omenja kot važno vprašanje jugoslovenskega izvoza v devizne države. Jugoslavija ima precejšnje potrebe po devizah za uvoz preko, morskih surovin. Teh surovin Nemčija v klirinškem plačilnem prometu Jugoslaviji ne more dobaviti. Da dobi potrebne devize je Jugoslavija primorana del svojih presežkov prodati v devizne držJve. V tej zve-
zi omenja jugoslovenske ukrepe, po katerih bodo izvozniki dolžni del svojih za izvoz pripravljenih proizvodov prodati v de. vizne države. Tak ukrep pa bi pri nekate. rih izvoznih predmetih tang.ral uvozne interese Nemčije (zlasti pri konoplji, bavksi-tu, rudah, surovih kožah itd.). Zato je Nemčija zahtevala, da se upoštevajo njeni uvozni interesi, o čemer je dala jugoslo-venska delegacija potrebna zagotovila.
Gospodarske vesti
= Načrt uredbe elektrifikacije in naše gospodarske organizacije. Poročali smo že o vsebini načrta uredbe o elektrifikaciji in o kritiki tega načrta v strokovnih krogih. Sedaj poročajo iz Beograda, da zahteva gradbeno ministrstvo od inženjer-skih zbornic, da podajo svoje pripombe in izjave k temu načrtu najkasneje do 12. julija Ministrstvo je načrt uredbe poslalo inženjerskim zbornicam šele 30. junija, tako da so zbornice prejele načrt šele 1. odnosno 2. julija. Rok 10 odnosno 11 dni pa je mnogo prekratek za proučitev tako važnega načrta, zlasti če se upošteva, da more zveza inženjerskih zbornic formulirati svoje stališče šele potem, ko bo konzultirala člane in posamezne zbornice. Kakor se zdi nameravajo na merodajnih mestih to uredbo čimprej izdati v obliki, ki ne bo mnogo spremenjena.
= Drinska banovina dobi posojilo pri Državni hipotekami banki. Iz Sarajeva poročajo, da je Državna hipotekama banka odobrila drinski banovini posojilo v višini 35 milijonov din. Za posojilo se je pogajal ban drinske banovine g. Jeftič, ki je te dni izjavil, da se bo posojilo uporabilo za gradnjo šol, kmetijskih ustanov.
! cest in za druga javna dela, porabljeno
pa bo v treh letih odnosno v treh gradbenih sezonah. Banovina bo za to posojilo zastavila del banovinskih dohodkov. 2e letos bodo pričeli graditi v Sarajevu veliko poslopje za žensko realno gimnazijo, ki bo stala 9 milijonov din. Nadalje bo banovina zgradila v Tuzli moderno kmetijsko šolo in bo v ta namen potrošila 3 milijone din.
= Čvrste cene za domačo volno. V zadnjem času je pri nas cena za domačo volno prav čvrsta, ker se tekstilna industrija spričo pomanjkanja deviz za uvoz inozemske volne mnogo bolj zanima za domačo volno nego druga leta. Lani so prodajali v Bački in Banatu kmetovalci me-rino-volno po 15 do 22 din za kg, običajno cigaja-volno po 10 do 14 din in volno slabe kvalitete po 8 do 10 din za kg. Letos pa so cene že precej višje. V Bački in Banatu nudijo trgovci za oprano cigaja-volno 22 din, kar ustreza ceni okrog 17 din za neoprano. Za merino-volno pa plačujejo okrog 25 din za kg. Kmetovalci so tudi pri teh cenah rezervirani ker pričakujejo, da se bo cena še dvignila.
= Gradnja dvonadstropne stanovanjske hiše na Jesenicah. Za 13. julij t. 1. razpisane I. javne ofertne licitacije za zgradil jo dvonadstropne stanovanjske hiše na Jesenicah pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani ne bo, ker mestna občina na Jesenicah ni dala gradbenega dovoljenja.
= Regulacija Mure. Banska uprava je razpisala licitacijo za izvršitev regulacijskih del na Muri pri Veržeju — Spodnji Moti (proračun 400.000 din).
= Licitacije. Pri štabu za utrjevanje v LJubljani bodo tele ofertne licitacije: 18. t. m. za dobavo ognjegasnih sesalk, konopljenih ognjegasnih cevi, ročnih aparatov za gašenje požarov, 19. in 20. t. m. za dobavo bakrene žice in vrvi, 21. t. m. za dobavo materiala za elektrovode, 22. t. m. za dobavo izolatorjev itd., 27. t. m. pa za dobavo elektro-instalacijskega materiala. Pri komandi pomorskega arzenala v Tivtu bo 20. t. m. ofertna licitacija za dobavo lanene, impregnirane in konopljene jadrenine, 21. t. m. pa za dobavo konopljenih vrvi.
Borze
7. julija.
Na jugoslovenskih borzah so se nemški klirinški čeki trgovali nespremenjeno po 14.30, češki klirinški čeki pa so se v Zagrebu nudili po 151.50 (v Beogradu je bilo povpraševanje po 150.50). V grških bonih je bil promet v Zagrebu po 31 in v Beogradu po 31.25.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo za Vojno škodo pri nespremenjeni tendenci povpraševanje po 464.50 (v Beogradu je promet po 467). Do zaključka pa je prišlo v 7% Blairovem posojilu po 94.
DEVIZE
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 206.07
—	209.27, Pariz 116.35 — 118.65, New York 4384.25 — 4444.25, Curih 995—1005 Milan 231.85 — 234.95. Praga 150.50 —
152,	Amsterdam 2336 — 2374, Berlin 1771.12 — 1788.88, Bruselj 748 — 760. Tečaji na svobodnem trgu: London 256.40
—	259.60 Pariz 144.82 — 147.12, New York 5459.24 — 5519.24, Curih 1237.32 — 1247.32, Amsterdam 2906.66 — 2944.66, Bruselj 930.70 — 942.70.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.75, London 20.7725, New York 443.75, Bruselj 75.4250 Milan 23.34, Amsterdam 235.55, Berlin 178, Stockholm 107, Oslo 104.40, Koben-havn 92.75, Sofija 540. Praga 15.1250. Varšava 83.50, Budimpešta 87, Atene 3.90 Bukarešta 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 464.50 den., 4% agrarne 60 den., 4% severne agrarne 59 — 61, 6«/» begluške 86.50 — 88, 6% daim. agrarne 83.50 den., 7o/0 invest. 99 den., 7% stabiliz. 99 — 100.50, 7«/o Seligman 99.50 den., 7®/0 Blair 93 _ 94 (94), 8% Blair 100 — 100.50; delnice: Narodna banka 7350 den., PAB 210 den., Trboveljska 171 — 172, Gutman 39 _ 45, šečerana Osijek 80 — 85. Osi-ječka ljevaonica 150 — 162.50, Jadranska 320 den.
Beograd. Vojna škoda 466 — 466.50 (467) za julij 465 — 466.50 (465.50). za avg. 464.50 — 465 (465), 4% agrarne 62
_ 62.50 4% severne agrarne 59 — 59.50
6% begluške 87 — 87.50, 6% daim. agrar ne 84 — 84.50, 7% invest. (100.75), 7% Seligman 100 den., 7% Blair 93 — 93.75, Narodna banka 7400 — 7475, PAB 211
—	212 (211.50).
Blagovna tržišča
ŽITO
-f- Chicago, 7. julija. Začetni tečaji: pše. niča: za julij 68.50, za sept. 69.75, za dec. 70.50; koruza: za julij 47.75, za sept. 49.25,
za dec. 50.
-f- VVinnipeg, 7. julija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 56.375, za okt. 59.875, za dec. 61.50.
Novo^adska blagovna borza (7. t. m.) Tendenca nt-.- •<> P-: ..wa 7h k« baška 152 — 154; sremska 152 — 154; slavonska 153 — 155; banatska 150 —
153.	Rž: baška 130 —132.50. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 140 — 142; jari
iS( 185	naški sremski u
slavonski 140 — 142. Koruza: baška 119
_ 121; baška pariteta Ind ji ja in Vršac 119
_ 121. Moka: baška in banatska »Og« in
»Ogg« 235 — 245; »2« 215 — 225; »0« 195 — 205; >6« 175 — 185; »7« 150 — 160; >8« 117.50 — 122.50 Fižol: baški ta sremski beli 295 — 300. Otrobi: baški 108
—	110; sremski 104 — 106; banatskl 100
—	102
+ Budimpeštanska terminsfca borza
(7. t. m.). Tendenca slabša. Koruza: za avg. 17.04 — 17.06. za sept. 17.25—17.26.
Bomba raztrgala pet ljudi
Težka nesreča se je zgodila na letališču rnesta Mehike, ko so prenašali 50 kg težko lttalsko bombo. Bomba je padla na tla in se -azpočila. Pet oseb je raztrgalo na kose, med njimi tudi neko žensko in nekega otreka
Smrt nemškega admirala
V Monakovem je umrl v 78. letu svoje dobe nemški admiral Reinhard Koch. Med svetovno vojno je bil podnačelnik štaba vojne mornarice, v kateri je svojčas poveljeval linijski ladji »Schleelen«. Kochova prošnja za upokojitev je bil zadnji dokument, ki je popisal 1.1918. bivši nemški cesar Viljem IL
] S poti po Bolgariji :
Blagoslovljena zemlja
»Bolgarija potrebuje de štiri leta miru in svet bo videl, kaj bo iz nje!«
Tako mri je dejal naš ljubeznivi prijatelj, direktor sofijskega dnevnika »Utro« g. Damjanov, ki nas je povabil v krasno državno kopališče in zdravilišče Bankja, kakih 18 km od Sofije. V prijetni tišini tega idilično ležečega in moderno opremljenega kopališča, 1» kopanju v njegovi osvežujoči termalni vodi in med gastro-nomičnimi užitki me je g. Damjanov, ki je nekoč poslušal predavanja francoskega nacionalnega ekonoma Charlesa Gida, uvajal v osnove sedanje preobrazbe bolgarskega kmečkega gospodarstva. Ta preobrazba posega zaradi svojega strukturalnega značaja globoko v vse narodno življenje. Moral sem se spomniti druge majhne kmečke dežele, ki je pred mnogimi desetletji prebila podoben proces: Danske.
»Glejte, mi Bolgari amo bili še pred leti strastni politiki,« tako nekako mi je pravil ugledni sofijski novinar. »Politična strast in impulzivnost sta v našem narodnem temperamentu. Po premnogih izkušnjah smo se sedaj nekako pomirili in ustalili in vodimo politiko z drugimii, učinkovitejšimi sredstvi. Zagrizli smo se v gospodarsko politiko. Kakor vidiite, je svet v stalni krizi: politični, gospodarski, moralni. Umljivo je, da se tudi našega narodnega življenja dotikajo vsi pozitivni in negativni vplivi od zunaj. Mi smo se nekako zavarovali in uredili s tem, da nenehoma posegamo v materialno življenje naroda in skušamo z gospodarskimi prreosnovami dvigniti in učvrstiti njegove socialne in kulturne temelje.«
»Problemi našega naroda so problemi zemlje. Imamo sicer nekaj industrije m jo hočemo še izpopolniti, toda poglavitna bolgarska industrija je zemlja: ona določa usodo našega naroda, z njo je najtesneje združen naš življenjski standard, že prej smo v Bolgariji mnogo delovali za povzdigo agrikulture, toda največja in najdaljnosežnejša prizadevanja padajo tesno v zadnja leta. Morda bomo prav s te strani postali zanimivi za tuji svet. Hočemo temeljito reorganizirati in racionalizirati vso našo proizvodnjo.«
V	čem so te preosnove? Moj razgledani informator jih je pokazal v dveh smereh, tako rekoč na dveh tirih. Prvi je zasebna akcija, drugi državno načrtno gospodarstvo.
Kdor količkaj spozna bolgarsko življenje, brž opazi veliko važnost zadružništva. Bolgari so ostali pristni Slovani tudi v tem, da verujejo v zadrugo. Moč zadružništva je od leta.do leta večja. Kdor potuje po Bolgariji, opaža v vsakem večjem kraju zadružna podjetja: trgovine, tovarne, delavnice, celo hotele. L. 1900 je pričela v Azenovu delovati prva »kooperativa« za tobak. Danes ima največja »kooperacija« z imenom »Napred« okrog 850.000 zadružnikov; če štejemo povprečno štiri rodbinske člane pri vsakem, pomeni to okrog tri in pol milijona članov pri narodu, ki šteje nekaj nad šest milijonov duš. Zadružni sistem se vedno bolj izpopolnjuje in zbira v svojih centralah ogromno narodnega premoženja, ki ga najema v obliki posojil tudi država za svoja melioracijska in investicijska dela V kooperativah je sedaj združenih 25 milijard levov, medtem ko ima bolgarska zemljedelska banka okrog 7 milijard levov vlog in je lahko posodila za napravo novih cest 700 milijonov levov.
Zasebno- zadružno in državno gospodarstvo se v Bolgariji vedno bolj harmonizi-rata po načelu višjega nacionalnega interesa, ki je zastopano v avtoriteti vlade. Razumeti to, pomeni razumeti dobršen del današnjega bolgarskega življenja Po težkih strankarskih bojih, ki so često vodili k pravim pokoljem. je Bolgarija postala v necelem desetletju dežela koraj idiličnega miru, intenzivnega dela, načrtnih poskusov, dežela nekoliko vsmerjene kmečke demokracije. To se čuta v vsem njenem javnem življenju, da, celo v njeni duhovni tvorbi. Dejal sem že, kaj je osnovni motiv vsega bolgarskega nacionalnega življenja: zemlja.
Glavni problem, ki ga sedaj rešuje država, je kmetijska komasacija Treba je preurediti kmečko posest in preprečiti nje škodljivo delitev. Tudi tu se opaža vračanje k zadrugi in g. Damjanov ni prikrival, da je ruski »kolhoz« — morda prvič v zgodovini evropskega gospodarstva — pozitivno vplival na nesocialistič-ne agrarne preosnove. Poleg tega gre za to, da se podvoji splošen donos žita in da se s sistematično izvedenim umetnim na-plavljanjem izključi iz bolgarskega kmetijskega gospodarstva pogubni vpliv suše. Sedanji poljedelska minister Bagrjanov, ki pogosto zahaja na kmete — pravijo, da je pogosteje zunaj, kakor pa v .sofijskem ministrstvu — vodi vsa načrtna prizadevanja za preobrazbo bolgarskega gospodarstva. Danes znaša povprečni letni dohodek na osebo 4.500 levov. V štirih letih se mora z reformo kmetijskega gospodarstva dvigniti na 12.000 levov.
V	ostalem nameravajo kmečko gospodarstvo urediti tako, da bodo v severnih in zapadnih pokrajinah gojili samo žitne rastline in koruzo, v južnih in vzhodnih pokrajinah pa industrijske rastline, ki služIjo v glavnem za domačo predelavo in za izvoz. Po vsem svetu je znano bolgarsko rožno olje, ki pa je v zadnjem času zašlo že nekoliko v krizo, ker je konzum v tujini padel in ker mu močno konkurirajo kemični sintetični izdelki vonjav. Zato pa Bolgari — rtari, fizikušem vrtnarji — prodirajo vedno bolj v svet z grozdjem, marelicami in jagodami. V zadnjih letih so dognali, da daje dolina reke Marice idealna tla za gojitev jagod. Računajo, da bodo letos prodali za 400 milijonov levov jagod, ki jih v posebnih vagonih pošiljajo zlasti v Nemčijo in Anglijo. Bolgarske vrtne jagode so izredno delikaten sadež; zdi se mi, kakor da s svojim sočnim mesom, ki naslaja slehernega poznavalca gastronomičnih užitkov, predstavljajo simbolen sadež te sladke, idilične, tople dežele od Vitoše do trakij-skih ravni, od Rile do črnega morja. Pridelek jagod za izvoz se proda večji del že v jeseni. Grozdja se izvozi okrog 12 milijonov kg. Vzlic temu ostaja v deželi toliko vina, da kmetje v TraJdji v poletni suši gase požar z vinsko kapljico, ki bi jo sleherni pošten Slovenec zavidal ognju in zemlji.
V	Plovdivu. ob tropično vročem dnevu, ki je dosegel menda čez 40 stopenj, me
je prijazni književnik in knjižničar gr. Ivanov popeljal v okoliško poljedelsko preizkusno pokajo. Zopet agrikultura, zopet večna bolgarska melodija: zemlja. Agronom g. Popov mi je v tolažljm senci, ob sočnih hruškah in dobrem žganju, razlagal pomen bolgarskega vrtnarstva, ki zavzema na rodovitnih trakijskih tleh, v podnebju, čigar poletno ostrino je treba ublažiti'z umetnim naplavi jan jem tal, vedno večji obseg. In povsod sem videl trdne linije preosnov, očitn« sledove preobrazbe narodovega materialnega življenja, stremljenja po smotrni povzdigi bla-gostanja. Tu, na skrajnem koncu slovanskega juga, na starih tleh, ki so bila vedno izdožena prilivom z vzhoda, se razvija brez velikih programov in ideologij orga-nično in vseskozi socialno zgrajena kmečka demokracija Za svoj napredek ne sprejema samo impulzov z vzhoda — naj vplivu kolhoza pristavim še vpliv velikega Mičurina —, marveč tudi vse metode zapadnih ved in vse moderne pobude z zapada. Zdi se mi čez mero značilno na pr. tole: Da izboljšajo kvaliteto ovčje volne, se v zadnjem času ne poslužujejo počasnega procesa križanja vrst po Men-dlovih dognanjih, marveč uvažajo iz Avstralije še virulentno seme ondotnih samcev in ga vbrizgavajo bolgarskim ovcam, to oplojevanje iz Avstralije v Bolgarijo je vprav simbol racionalizacije, ki preudarno in vedno v skladu z narodnimi interesi preobrazuje in levi osnove bolgarskega življenja in napredka.
Zato postaja Bolgarija čedalje zanimivejša za tujca. Pri tem se pa izogiba drugačne »zanimivosti«, o kateri mi je pripovedoval na izletu v čam—Koriju bivši minister tole značilno anekdoto: Ko je nedavno neki bolgarski geolog raziskaval področje ob črnem morju, mu je rekel neki politik: če nam odkriješ ležišča nafte, te dam obesiti na prvem kandela-bru!
Da, Bolgarija hoče biti med prvimi deželami sveta v svojem posvečenem odnosu do zemlje, najstarejše industrije, naj-vzvišenejše delavnice. V tem prastarem tipično slovanskem kultu zemlje obnavlja torej vrelce svojega modernega napredka. Vsa ta preobrazba pa ne bi bila tako uspešna, če se ne bi naslanjala na izredno delavno, varčno in skromno ljudstvo, ki z instinktom mladega in zdravega naroda strastno ljubi svojo zemljo, svojo domovino, svoj neizpodbitni življenjski prostor. Ob koncu koncev je vendar le duh tisti, ki vse vodi. Nad vsemi gospodarskimi preosnovami in vso biologijo ln kemijo njihovih pozkusov veje mističen dih ljubezni, ki jo čuti narod do sebe, svojih tal, svojega jezika, svoje preteklosti, svoje pesmi in svoje umetnosti.
Iz državne službe
Beograd, 7. julija, p. V finančnem ministrstvu je napredoval za višjega tajnika dr. Mihael Gabršček.
Premeščen je bil sreski načelnik Ivan Milač iz Dravograda v Črnomelj, za sre-skega načelnika v Dravogradu pa je bil imenovan Otmar Skala, podnačelnik iz Kočevja.
Pri državni bolnišnici v Ljubljani je napredovala v 8. položajno skupino Anka Perko-Prekoršek.
SOKOL
Sokol v Poljčanah marljivo deluje. Na
letnem telovadišču se pripravljajo za na. stop ki bo 3. septembra. Do tega časa bo menda že pod streho Sokolski dom. Člani in naraščajniki pridno vozijo in zlagajo opeko za zidavo, ki se bo začela v začetku avgusta. — Pred dnevi je društvo priredilo izlet na Boč, ki je prav lepo uspel. — Na večer pred praznikom slovanskih blagovestnikov so naši naraščajniki priredili na Boču kres, ki je z drugimi kresovi vred oznanjal daleč naokrog, da je bil. je in bo Boč s svojim zavednim prebivalstvom branik naše severne meje. Kresovanja so se udeležili tudi zastopniki tukajšnjega Prosvetnega društva. Tako so tukajšnja društva pokazala, da cenijo narodno zavest nad strankarske interese. — V nedeljo priredi tukajšni Sokol veliko tombolo, čisti dobiček bo za bodoči dom. — Na zlet bolgarskih Junakov v Sofiji so šli trije naši pripadniki.
Sokol na Mirni priredi v nedeljo 9. t. m. ob 15. letni telovadni nastop. Društvo se je v tem letu rešilo težav, ki so zelo ovirale delo, in se s tem postavilo ponovno na trdno podlago. Delo v edinici je oživelo in sadove tega dela hoče društvo pokazati na svojem nastopu. Nastop bo pred lastnim domom, ki je gotovo najlepši v vse j Mirnski dolini. Po nastopu sledi narodna veselica in se je društvo potrudilo, da bo v vsakem pogledu ustreglo gostom. Opozarjamo na dobre železniške zveze. V primeru slabega vremena bo prireditev v prostorih doma. Obišč.te Mimo in podprite njeno sokolsko delo!
Iz Šoštanja
š — Kresovi na naših vrhovih. V torek 4. t. m. nam je dal nepozaben večer. Kamor je človek pogledal, povsod so goreli kresovi, ki so jih zažgali zavedni Slovenci v počastitev sv. Cirila in Metoda. Mogočni so bili kresovi zlasti na višjih točkah: na Smrekovcu, Medvedjaku, Mozirski planini, Kozjaku, Plešivcu, Lomu in drugod. Praznik slovanskih blagovestnikov že dolgo ni imel toliko kresov, kakor letos. Meščani so kresovali na bližnjih gričih. Največji obisk so tudi letos doživele Gorice, kjer je priredila kresovanje podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda. Ko je velika piramida dračja zagorela v kres, je spregovoril predsednik podružnice dr. Goričar. Njegova lepa izvajanja je množica večkrat prekinila z odobravanjem. Sledila je še deklamacija, nato pa so se kresovalci uvrstili v sprevod. Tokrat so se petju pridružile še rakete in petarde. Sprevod je mesto sprejelo nenavadno svečano. Skoro vse hiše so bile okrašene z lučkami in zastavicami, izložbe pa so krasile velike slike slovanskih blagovestnikov. Sprevod je korakal po Prešernovem trgu na Glavni trg, od tam po Dr. Vošnjaka cesti na Cankarjevo cesto, kjer se je navdušena množica razšla. Pohvalno je tudi. da so v sredo na praznik hišni posestniki na lastno pobudo razobesili zastave.
Preiskava zaradi „Thetisa"
Tiskovni šef
Manifestacija za poljsko morje
Lov na slavne ljudi
V New Yorku so ustanovili novovrstno agenturo, ki ustreza — proti plačilu seveda — velikemu koprnenju Američanov, da bi bili kdaj v bližini slavnih filmskih, gledaliških, koncertnih in drugih osebnosti.
Pri agenturi zveš brez nadaljnjega, v katerem odličnem restoranu imaš ta večer priliko, da boš sedel poleg kakšne takšne zvezdnice. Klienti agenture lahko telefoni-čno povprašajo: »Ali veste ,kje je kapel-nik X. naznanjen za ta večer?« Malo počakaš, da prelista nameščenec seznam najbolj priljubljenih restoranov in potem zveš: »Gospod kapelnik X. bo nocoj v restoranu Y.« Potem nadaljuje: »V restoranu Z. boste lahko sedeli poleg Joan Cra\vfordo-ve, mogoče je celo, pa ne popolnoma zanesljivo, da boste videli Garyja Coope-ra...«
V Gdinji so Poljaki nedavno manifestirali za poljsko morje. Sodelovali so tudi vojaški
oddelki
Tajnik poklicnih beračev
Boljši položaj od bančnega ravnatelja
Njujorški policiji je uspelo pred kratkim prijeti nekega Alberta Davidsona, ki je bil mnogo let »tajnik poklicnih beračev«. Da-vidson je imel položaj, o katerem je sam pogostoma izjavljal, da bi ga ne oddal za položaj kakšnega bančnega ravnatelja.
Število poklicnih in organiziranih nju-jorskih beračev cenijo danes na najmanj 20.000 ljudi. Beraška nadloga, ki jo mestna uprava pobija že dolgo brez vsakega uspeha, postaja čedalje hujša že zavoljo tega, ker je povprečni Njujorkčan, kar se tiče darov beračem, naravnost nespameten. Rajši majhen denar v beračev klobuk, nego da bi se trapil z mislijo, ali bi se z boljšo organizacijo socialnega življenja bera-štvo ne dalo sploh odpraviti. Albert Da-vidson, ki je bil nekoč igralec, se je s to konjunkturo okoristil in je svoje skromno delovanje na odru zamenjal rajši z donosnejšim »poklicem«. Ko so ga zasliševali, je sam priznal, da je začel svojo kariero kot »beraški tajnik«, ko ga je neki enorokec na cesti prosil za milodar.
»Dragi prijatelj, osel si!« je dejal David-son beraču. »Tako tega ne smeš delati, če hočeš igrati vlogo enorokca. Zelo šušmar-sko skrivaš svojo roko. Pokažem ti, kako je treba to napraviti.« In vzel je preseneče-
nega moža, ki je imel seveda dve zdravi roki, s seboj domov ter ga je poučil, kako mora skrivati roko in kako se mora opasati okrog trebuha, da bo dosegel »linijo«, ki bo v učinkovitem nasprotju s praznim, visečim rokavom. Skratka, Davidson je možakarja napravil vsaj v tem pogledu za mojstra v varanju.
Stvar je krožila med poklicnimi berači in že nekoliko dni pozneje je čakala pred igralčevimi vrati cela četa razcapanih ljudi, ki so si želeli takšnega pouka v pretvarjanju in igranju. Radi so bili pripravljeni, da dado igralcu primerno odškodnino za njegov pouk, saj so na ta način sami dosti več zaslužili. Tako je Davidson s spretnimi triki ustvaril celo množico slepih, polslepih, kruljavih, grbastih in mrt-voudnih beračev. Postal je kmalu uradni njihov učitelj. Končno so organizirani berači Davidsona po vseh pravilih izvolili za svojega tajnika, ki so mu plačevali lepo plačo. Zaupali so mu svoje prihranke, ki jih je nalagal pod izmišljenimi imeni v banke. Poleg vsega tega je bil tudi njih »umetnostni svetovalec« in upravitelj njihovih podpornih blagajn. Zdaj bo te njegove vloge za nekaj časa konec.
grof Raczynski na povratku iz Foreign Officea v Londonu
Pred admiralskim sodiščem v Londonu obravnavajo zdaj nesrečo podmornice »The tis«, ki je oropala Anglijo mnogo najboljših mornarjev ter ugrabila mnogim ženam može, otrokom pa očete. V začetku razprave je sodišče zaslišalo štiri rešence iz podmornice. Kapitan Oram je izpovedal, da se je ladja s kljunom zarila v dno.
Državni tožilec sir Donald Sommervvell je prečital izjavo mornarja Wooda, ki jc v skrajni nevarnosti za lastno življenje hotel dvakrat pomagati svojim tovarišem v ladji. Skušal je vdreti v oba prostora podmornice, ki sta bila napolnjena z vodo, da bi se približal zaklopki cevi za spuščanje torpedov št. 5. Skozi to odprtino je namreč vdrla voda v ladjo, kar je povzročilo, da se je podmornica zaradi teže potopila. Teoretično je tedaj še obstojala možnost, da bi se nekdo izmed posadke podal v poplavljene prostore. Če bi se bilo posrečilo iz teh prostorov izriniti vodo, bi se ladja zopet dvignila na površino in posadka bi bila rešena ...
Nov francoski velehidroplan
V Bordeauxu je dobila neka tvornica naročilo za konstrukcijo novega francoskega velehidroacroplana, ki bo izvrševal polete čez Atlantski ocean. Letalo bo merilo v dolžino* 43 m ter bo v njem prostora za 40 potnikov in za 8 mož posadke. Letalo bo luksuzno opremljeno. V promet pride prihodnje leto, brzina vožnje po zraku bo znašala 350 km na uro.
Rop s strojnicami in samokresi
Drzen napad na blagajno njujorške električne družbe
Prvi. ki se je javil za to delo, je bil po-| ročnik Chapman. Toda pritisk vode je bil tako velik, da se je moral Chapman takoj umakniti. Ob%restil je svoje tovariše o brez-upnosti poskusa. Za Chapmanom se je podal v rešilno komoro mornar \Vood. Ž Wo-odom je bil tovariš, ki je imel nalog, počakati tako dolgo v komori, dokler se Wo-odu ne posreči popraviti napako. Toda poskus se ni posrečil, in sicer zaradi tega, ker je Woodovega tovariša napadla slabost ter se ni mogel upirati pritisku vode.
Če bi se bila dala zaklopka zapreti, bi bila posadka podmornice lahko izčrpala vodo in ladja bi se potem lahko dvignila na površje. Dne 2. junija je poveljnik podmornice vnovič pozval može ki bi bili pripravljeni tvegati življenje za rešitev tovarišev. Dal jim je nalog, naj skušajo izpla-j vati, da obvestijo vojne ladje o nesreči in položaju podmornice. Treba je bilo več nego osebnega poguma, da se je kdo javil za ta posel, kajti vsakdo je moral računati s tem, da bo na vrhu vode plaval sem in tja, ne da bi ga ugledali z ladij.
Kapitan Oram je bil prvi, ki se mu je to posrečilo. Za njim se je odločil za enak podvig tudi Wood, ki je izplaval na površje, kjer so ga takoj dvignili v rešilni čoln. Za Oramom in Woodom so se poskusili rešiti z Dawisovimi aparati še trije nameščenci ladjedelnice Cammel Laird, toda vsi trije so se zadušili. Šele pozneje sta izvršila enak poskus mehanika Lucky Arnold in Frank Shaw. Posrečilo se jima je izplavati na površino.
Ob času, ko traja v Londonu obravnava o katastrofi »Thetisa«, se je podala na kraj nesreče, kjer leži podmornica na dnu morja reševalna ladja »Zelo«. Skupno z drugimi vlačilci bodo skušali angleški mornarji dvigniti potopljeno podmornico iz hladnega groba.
Kino laže
Kakor je razvidno iz neke francoske statistike o porokah v poklicu delujočih oseb, je samo 0.07 odstotka stenotipisk, ki se poročijo s svojimi šefi. Takšne poroke, ki jih slabi romani in film tako pogostoma obravnavajo, so torej zelo redke. V pretežnem številu primerov se dogajajo v malih in srednjih obratih, v velikih jih pa skoraj nt
Petrolejski rezervoar je zletel v zrak
V	petrolejskih čistilnicah v Berreju pri Marseilleu se je prošli teden v noči od četrtka na petek primerila huda eksplozija. Skupina delavcev je bila na tem, da popravi peč, pri tem pa je zletel v zrak tank za petrolej. Trije delavci so bili na mestu ubiti, četrtega so odnesli v življenjsko nevarnem stanju v bolnišnico. Oblasti so takoj uvedle preiskavo, da se dožene krivda.
Švicarska radio postaja zgorela
V	Schwarzenbergu je te dni v jutrnjih urah nastal ogenj v prostorih ondotne radio postaje, ene izmed šestih radio postaj, s katerimi razpolaga Švica. Ogenj je uničil vse naprave in povzročil velikansko škodo.
Dempsey izven smrtne nevarnosti
Bivši svetovni boksarski mojster Jack Dempsey se je moral nedavno podvreči operaciji. Izrezali so mu slepiča. Po operaciji so nastopile komplikacije v obliki vnetja trebušne mrene. Dempsey je bil zaradi tega nekaj dni v nevarnosti za življenje, zdaj pa upajo zdravniki, da se bo njih spretnosti le posrečilo moža iztrgati smrti.
angleškega kralja
Angleški kralj Jurij VI. je te dni imenoval za svojega tiskovnega šefa kapitana Adeanea. Zgodilo se je prvič v zgodovini, da si je angleški kralj vzel posebnega referenta za tisk. Baje se nanaša kraljeva odločitev na izkustva, ki si jih je kralj pridobil na svojem potovanju po Ameriki in Kanadi. Pravijo, da je potovanje angleškega kralja naletelo na tako harmoničen odziv v Ameriki zaradi tega, ker so imeli listi ves čas dobre informacije, s katerimi jih je zalagalo kraljevo spremstvo.
Poljski poslanik v Londonu
Kakor smo poročali, se vrši pred londonskim sodiščem javna preiskava o vzrokih nesreče podmornice »Thetis«. Na sliki vidimo glavne priče, ki so se rešile iz ladje. Od leve proti desni: kapitan Oram, mehanika Lučke Arnold in Frank Shaw
Hrabri mornar Wood
Dvakrat v smrtni nevarnosti — Razprava o nesreči
podmornice „Thetis"
Pred nekaj tedni se je primeril v New Yorku drzen roparski napad, kakršnih ne pozna mnogo n ti ga-ngstrsikih metod vajena Amerika.
V Peti aveniji stoji blagajna električne centrale Edison & Co. Bilo je že proti večeru in naftavljenci podjetja so se že napel pripravljali na odhod. Tedaj je vdrlo v pos'cvaln co, kjer je bilo tedaj poleg uradnikov prisotnih še 200 odjemalcev elelktrike. šest roparjev s strojnicami. Vsak bandit je poleg tega držal v roki nabit samokres.
Ljiutdam je spričo drznosti razbojnikov zastal dih. Vsi *o obstali kakor okame-neli. Roparji pa so medtem, ko so njih tovariši držali obiskovalce in uradništvo
v šahu. vdrli v blagajniške prostore in odnesLi 90 tisoč dolarjev gotovine.
Dogodek se je odigral s takšno naglico, da so imeli roparji še priložnost preiskati nekaterim navzočim žepe. Osebe, pri katerih so našli kaj denarja, so seveda ople-nili. Po naključju pa so prezrli 10 tisoč dolarjev v bankovcih, ki so ležali na mizi glavnega blagajnika. Mož je denar pokril s podlogo za pdvnike.
Da ne bi jih motila policija, so roparji t.k pred vlcmom fingirali napad na neko bližnjo hišo v Peti aveniji. S tem «> storili svojemu podvigu veliko uslugo, kajti do danes ni o razbojnikih še duha ne sluha.
Windsorska po Sredozemskem morju
Iz Carigrada poročajo, da bosta nastopila vojvoda Windsorski in njegova soproga v najkrajšem času potovanje po Sredozemskem morju. Ustavila se bosta tudi v Carigradu, kjer ostaneta več dni.
Zastrupljena smotka
Te dni je obiskal Pariz angleški vojni minister Hore Beksha. Od leve proti desni: Guy de la Chambre, Belisha, francoski minister za mornarico Campinchi in general
Gamelin
Pismo"
Nevarnost plavajočega ledovja v Labradorju
Nevarnost plavajočih lednih otokov v tako zvani Labradorski kotlini, ki je v normalnih prilikah ob tem času ni več, je trajala letos še ves junij in malo je upanja, da se bodo te abnormalne razmere v doglednem času spremenile. Severnoatlant-ska proga velikih prekomornikov iz Evrope v Ameriko je polna plavajočih lednih otokov.
Obalne stražne ladje in lovci na takšne ledne otoke so v zadnjem času ugotovili najmanj tisoč velikih lednih otokov v Labradorski kotlini. Ti arktični giganti obsegajo mnogo milijonov ton ledu, na poti proti jugu pa jih spremljajo nešteti majhni in najmanjši trabanti. Ladje, ki so na poti dobivajo stalno radiotelegrafska poročila o položaju na progi. Navzlic temu je neki ameriški tovorni parnik pred kratkim zašel med plavajoči led in ta ga je dobesedno zmečkal. Dve stražni ladji sta z veliko težavo rešili njegovo 52člansko posadko.
Francoska poštna uprava je sklenila repro-ducirati za pisemsko znamko Fragonardovo sliko »Pismo«, čisti izkupiček znamke bodo porabili za ureditev poštnega muzeja
ANEKDOTA
Tone Verovšek se je moral nekoč kregati s tovarišem, ki mu je očital, da je v svojo vlogo položil premalo junaškega ognja. Prepir je šel nekaj časa sem in tja, slednjič pa je igralec rekel:
»Naj bo pa po tvoje, in sicer zato, ker vloge junakov niso zame, ki sem rojen komik.«
VSAK DAN ENA
Smrtni padec nemškega pilota
Vrhovni pilot Klemmovih tvornic Hel-muth Kalkstein se je te dni na letališču Doblingen pri Stutgartu smrtno ponesrečil. Treščil je na zemljo iz višine 500 m. Vzrok nezgode še ni pojasnjen.
INSERIRAJTE V „JUTRUU!
»Oprostite, gospod umetnik, danes sem se obril...«
j>Tidena Tegn*|
Angleški vojni minister v Franciji
Brezuspešen lov za tatom »Brezbrižnika«
Zima na Norveškem
V severnih predelih Norveške je zadnje dni pritisnil nepričakovan mraz. Naleta-val je tudi sneg. V rudniškem mestecu Ro-reasu leži zemlja pod debelim snegom. Kopališča ob morju so prazna, ker so gostje odpotovali domov. V krajih, kjer ni snežilo so pa imeli hude nevihte. V okolici Lillenhammra je voda izpodjedla železniški nasip, da so morali ustaviti promet. Na nekem norveškem ledniku je mraz zasačil dva angleška turista, ki nista bila pripravljena na takšen hlad v poletnih mesecih. Eden je zmrznil, drugega so rešili z zmrznjenima rokama.
Watteaujev »Brezbrižnik«
Madžarska policija v Budimpešti je zadnje dni uvedla obširno preiskavo zaradi tatvine "VVatteaujevega »Brezbrlžnika« v pariškem Louvreu. Nekdo je namreč obesil detektivom na nos, da se nahaja ukradena slika pri nefeem budiimpeštanskem trgovcu s starinami. Trgovec pa je bil ravno tedaj v inozemstvu na potovanju in so ga utegnili zašli sati šele po njegovem povratku domov. Toda poliicija je bila uka-njena. Namesto slavnega »Brezbrižnika« so našli pri starinarju samo slabo kopijo neke druge Watteaujeve umetnine.
P ostani in ostani član Vodnikove družbe!
Lastnika nekega kinematografa v Neu-burgu na Bavarskem je ob koncu predstave povabil tuj obiskovalec, s katerim sta prej govorila, na kozarec piva. Pri kozarcu piva je tujec ponudil lastniku kinematografa smotko. ki je temu povzročila hudo vrtoglavico, tako da je hotel domov. Tujec ga je hotel spremiti, a je mož to odklonil, čeprav se je komaj še držal na nogah. Storil je to menda v svojo srečo. Naslednje dni je trpel zavoljo srčnih težav in pojavov mrtvoudnosti in zdravnik je ugotovil, da je bila smotka zastrupljena. Tujec je bil po vsej priliki špekuliral na dnevni dohodek lastnika kinematografa in mu je zato postregel z zastrupljeno smotko. Policija ga sedaj išče.
Prepoved tujih uniform v Ameriki
Vlada Zedinjenih držav je prepovedala nošo tujih uniform. Kdor se pregreši proti prepovedi, ga čaka zaporna kazen dO dveh let in še globa do 5 tisoč dolarjev.
Belgija kupuje
poljsko žito
V Varšavi pričakujejo prihod belgijske delegacije za nakup poljskega žita. Belgijci se v prvi vrsti interesirajo za rž. Kupili bodo na Poljskem predvidoma za 7 milijonov zlotov rži.
Kulturni pregled
Petruškova literarna zapuščina
Gotovo ni bilo do sedaj med nami človeka, ki bi se bil po svetu razgledal tako kot rajnki Petruška. Človek, čigar življenje je bilo le eno samo dolgo potovanje, polno doživetij, trpljenja, pesniškega in umetniškega uživanja, je izdal le dve drobni knjižici pesmi in pretesno zbirko vtisov svojega prvega pota v svet. Vse drugo je vzel s seboj v grob, ki se je prehitro in prenenadno zaprl nad njim in mu prekrižal lepe načrte. Sai za večer svojega življenja si je Petruška nadel nalogo, da v desetih knjigah opiše vsa svoja pota, ki jih je prehodil v osemnajstih letih svojega neprekinjenega potovanja. Večera življenja ni doživel in ves, že pripravljeni papir je ostal in ostane nepopisan.
Zadnja tri leta je neprestano snoval in
razmišljal o tem velikem delu, ki se ga je nameraval lotiti z vso vnemo in vztrajnostjo. To delo pa je bilo skoro nemogoče. ker ni imel pri rokah zapiskov, ki jih je bil pustil z vsemi rokopisi v hiši svoje zaročenke, v hutoru nedaleč od Bratskoia v hersonski guberniji, ko se je moral na zapoved policije preseliti v Ca-ricin na Volgi. Sicer se je na vso moč prizadeval, da bi prišel do teh zapiskov, a se mu ni posrečilo, niti tedaj ne, ko se je poljski konzul pozneje zavzel za to zadevo. Tragično za Petruško je bilo dejstvo, da je obenem z rokopisi prišel tudi ob svojo zaročenko.
Kljub vsemu temu je človek pričakoval, da bo v njegovi zapuščini našel bogate in dragocene listine in dokumente o njegovem razgibanem in na vse strani zanimivem življenju, ker je Petruška delal vedno skrito in o svojih načrtih ni govoril nikomur. Res se je po njegovi smrti našla v njegovem stanovanju ogromna množica popisanih in potiskanih papirjev — kaos, v katerem se je člpvek le težko orientiral in razločil to, kar je bilo Petruškovo, od tega, kar ni bilo njegovega. Treba je bilo precej časa in dela, da ie bila njegova literarna zapuščink končno urejena in pregledana. Ta zapuščina pa je precejšnja in mnogovrstna, dasi datira šele od onega časa, ko se je Petruška vrnil v domovino, in dasi je postal tu vse drugačen, kakor pravi sam v neobjavljenih verzih iz leta 1928:
Črnilo drugo, drugi časi in jaz že davno nisem to, kar bil sem v stepi, v ruski vasi: mladost, norost, vse je prešlo — to so le misli, so spomini na novo v — stari domovini...
Vidi se, da je Petruška po vrnitvi iz Rusije znatno popustil v produkciji pesniških izdelkov, kakor da je nenadoma izgubil trdna tla pod sabo. V listih, večinoma političnih, se je oglašal le še o praznikih in njegove pesmi niso imele več one prožnosti, občutja in skladnosti kakor prejšnje, ki so nastale na daljnih potih in na idiličnih hutorih južne Rusije. Po za-ročenkini izgubi ga je prešla vsa erotika in z njo menda tudi vse veselje do pes-nikovanja. Zbirka Znamenje je skromen, a jasno govoreč dokaz za to. V zapuščini je nešteto lističev, na katerih se nahaja nekaj začetnih verzov, a celotne pesmi Petruška ni dovršil, ker menda ni imel
Zapiski
Iz slovenskih revij. Po daljšem presledku je izšla »Kronika slovenskih mest« (šesti letnik, prva številka), ki prinaša zopet obilno in vsebinsko tehtno gradivo k socialni in kulturni zgodovini in statistiki naših mest, predvsem Ljubljane. Univ. prof. dr. Štele razpravlja o Jelov. škovi sliki »Sveta Družina« pri sv. Petru v Ljubljani, Vladislav Fabjančič je iz arhivov mesta. Ljubljane zbral zanimive biografske in druge podatke o Volbenku Polžu. ljubljanskem velikem trgovcu, denar, stveniku in županu v začetku 16. stoletja, Albert Sič piše o tako zvanih »Marijinih toplicah« v Ljubljani, Stane Mikuž vodi čitatelje skozi ljubljanski, mestni muzej, Fr. Štele glosira ustanovitev Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Fr. So-jer objavlja nove podatke o potovanjih skozi Ljubljano med leti 1580 in 1618, Marjan čadež je prispeval meteorološko razpravo »Nevihte v Ljubljani«, Rajko Ložar poroča o znanem natečaju za slike iz slovenske zgodovine, Vitalij Manohin razpravlja o ljubljanski klimi, statistični značaj imata tudi doneska dr. Adolfa Vogelnika »Kronika mesta Ljubljane v številkah« in Zvona Hočevarja »Dnevni dotok industrijskega delavstva v Ljubljano«, številka je obilno ilustrirana. V prilogi so med drugim objavljeni spomini prim. dr. Gostla na nekdanjo slovensko kolonijo na Dunaju.
»Zbornik za umetnostno zgodovino« je dobil petnajsti letnik v redakciji dr. Steleta in dr. R. Ložarja. Pri. naša razprave prof. dr. Steleta »Gotske dvoranske cerkve v Sloveniji«, Jožeta Gre-goriča »Tintorettov sv. Miklavž v Novem mestu«, Viktorja Steske »Gotske podobe Marijine smrti na Slovenskem« in istega avtorja članek o Breckerfeldovi galeriji slik v Starem gradu pri Novem mestu. Obilno ilustrirani zvezek zaključujejo poročila o spomeniškem varstvu, kronika, književne ocene in kronika razstav v letih
časa, da bi jo dovršil, ali pa je pozabil nanjo in je listič potisnil v predal. Njegovi neskladnosti, negotovosti moramo iskati vzrok le v dejstvu, da se ni mogel vživeti v razmere, ki jih je našel v novi domovini in ki so bile vse drugačne, kakor si jih je predstavljal v daljnem svetu.
Najzanimivejše v vsi zapuščini pa so štiri ozko, drobno popisane pole, na katerih je Petruška z najtesnejšo pisavo napisal celo zbirko pesmi. Datirane so od leta 1901. do 1909. in pisane v Rusiji. Poslane so bile Golarju, da naj jih po svoji presoji izroči Zvonu in Slovanu v natisk, kar je Golar tudi storil. Te pesmi tvorijo jedro v znani zbirki Po cesti in stepi, a veliko je še na teh polah takih, ki jih Golar ni priobčil nikjer, ker so se mu menda zdele preohlapne in nezrele, a vendar je med njimi še nekaj takih, ki bi se morale sprejeti v celotno zbirko pesmi, ako bi kdaj izšla, ker so polne Petruškove duše in objestnosti potepuškega bohemstva.
Znaten sveženj v Petruškovi literarni zapuščini tvorijo pesmi nacionalne vsebine. Nastale so vse od leta 1919. dalje. Po večini so bile vse natisnjene v raznih nacionalnih listih, le malo število jih je. ki so ostale neobjavljene. Petruška je bil zagrizen, brezkompromisen nacionalist in so zaradi tega tudi njegove pesmi nacionalne vsebine polne ognja in vprav udarne. Seveda, velike literarne vrednosti ne najdemo v njih, ker je tendenca le preveč očitna in sili iz njih običajni patos, ki ga kljub vidnemu prizadevanju ne more skriti.
Petruška je dosti prevajal, zlasti iz ruščine. Znano je, da leži pri neki založbi njegov skrbno izdelani, posrečeni prevod Mickiewiczevega Konrada Wallenroda. ki čaka že skoro pol stoletja, da izide v tisku. V zapuščini pa je ostalo več prevodov Puškinovih, Fetovih, Majkovljevih pesmi in še celo znana Goethejeva pesem Ros-lein auf der Heiden (Dobravska rožica): Videl fant je rožico, rožico v dobravi...
Proza je v zapuščini zastopana le bolj borno; tu najdemo le štiri krajše feljtone: 2aba carična, Oj, v tistih starih časih. Srečen in vesel božič ter Nočna hoja, ki je napisana še v Rusiji. Med starimi papirji se nahaja tudi prevod neke Smelove novele, ki pa nima naslova.
Marsikdo je pričakoval, da bo Petruška ostavil bogato zapuščino potopisnih rokopisov; saj je vedel ves naš svet, da pripravlja celotno izdajo svojih popotnih spominov. Toda med množico papirjev se nahaja le en potopisni rokopis in še ta je samo odlomek in opisuje njegovo pot iz Jeruzalema do Mrtvega morja ter njegove impresije na gori Tabor. Pripravljal je pač že drugo knjigo Ahasverove kronike, a to je hotel sestaviti zgolj iz že publiciranih člankov, ki so razkropljeni po letnikih vseh naših listov. Kakor vem, je nameraval strniti vse te članke s primernimi, na novo napisanimi prehodi v zanimivo celoto, ki bi bila bolj pisana in bolj privlačna nego prva knjiga, ki jo je napisal le po skoro že odbeglih spominih.
Največji del njegove zapuščine tvorijo še nikjer objavljene prigodnice in priložnostne pesmi. Teh je zapustil sila veliko. Sicer nimajo nobene pesniške vrednosti, vendar so zanimive, ker razgaljeno prikazujejo Petruško, kakršen je bil v resnici: dobrodušen, brezskrben, muhast, za trenutek zloben, a takoj spet do skrajnosti prijazen in dober; človek, ki ni prenašal samote in je po gostilnah iskal čim večje družbe, a je bil zaprt vase in nezaupen tudi napram najboljšemu prijatelju. Najbolj ga karakterizira silna ljubezen in volja do življenja, prav v smislu, kakor govori, v nedovršeni pesmi mrtvim Kam-ničanom na Žalah:
»Naj toplo vam večna luč sveti, jaz hočem, jaz moram živeti...«
Te priložnostne pesmi, opremljene po večini z akrostihi, pa kažejo Petruško od neke posebne strani, ki je človek z ozirom na njegovo prirojeno robatost ni bil vajen: ganljivo nežnost napram drugemu spolu. In preprosta dekleta, ki jim je v spominsko knjigo ali za god napisal kratko pesmico, ga imajo in ga bodo imela v lepšem spominu kakor tisoči nas, ki smo mu bili v obraz prijatelji, a smo že čez leto dni pozabili nanj in pustimo, da prerašča plevel njegov grob, namesto da bi mu tam postavili vsaj najskromnejši spomenik prijateljstva ... Josip Vandot
1935-36. — Mariborska revija za leposlovje, umetnost in publicistiko »Obzorja« je priobčila v 6. številki poleg pesmi Bran. ka Rudolfa in proze Toneta Čufarja, dr. Antona Debeljaka članek o Marcellu Fa-briju »Slovstveni šinhronizem«, razpravo Ivan Bratka »Zunanja trgovina in trgovinska politika Jugoslavije v zadnjih 10 letih«, prevod članka Luisa Adamiča »30 milijonov Novoamerikancev«, dr. J. Glo-narja »Opazke ob robu kmetov« in dr. Vita Kraigherja članek »Francija po sep. tembrskih dogodkih«. Med ocenami je vred na posebne pozornosti Glaserjeva o Sar-denkovih Izbranih pesmih. V 7.—8. številki »Popotnika« so objavljene razprave dr. Stanka Gogale »Deduktivno sklepa, nje pri otroku med 3. in 4. življenjskim letom«, dr. Dragotina Cvetka »Češko in slovaško muzikalno vzgojstvo v praksi«, Andreja šavlija »Pedagoška tradicija kmečkega doma« in mnogi prispevki iz ' pedagoške prakse, poročila in vesti. — »Umetnost« je zaključila tretji letnik z zvezkom, ki ne zaostaja ne po vsebini in ne po opremi za prejšnjimi številkami te revije ki pri nas v prikupni obliki propagira zlasti moderno umetnost in prispeva k poglabljanju zanimanja za upodabljajočo umetnost in poezijo. V tej številki zbujajo pozornost predvsem trije soneti znamenitega slikarja Raffaela Santija in štirje soneti Benvenuta Cellinija, ki jih je mojstrsko prevel pesnik Alojz Gradnik. Literarni komentar k tem prevodom je prispeval M. Benčina. Dr. Fran šijanec je pisec študije o slikarju Albertu Sirku, Tine Debeljak je prevel iz slovaščine pesem J Botta »Dvanajst belih sokolov«, dr. R. Hlavaty pa iz češčine razpravo Bohumila Markalousa »Kaj je umetnost«, M se v tej Številki zaključuje. Poleg kronike »Iz umetniškega sveta« je treba omeniti še članek o Maleševih ex-librisih. številka prinaša mnoge ilustracije od Raffaelovih, . Tizianovih, Bellinijevih, Rjepinovih slik do
reprodukcij slik Bare Remec, Tineta Gor-jupa Alberta Sirka, P. žmitka, Utrilla, Vlaniancka, Hayterja, Maleša in drugih.— 8. številka revije »Modra ptica« prinaša pripovedno prozo Toneta čufarja »Marija bi rada živela«, prevod dveh poglavij iz knjige A mleta Vespa »Agent Japonske«, B. Magajne novelo »Blaž Strniša« in Zime Vrščajeve »Dionizijev ples«. Med Poročili ocenjuje M. Mohoričeva zbirko Vide Taufer »Veje v vetru«, zaključujejo pa številko nekrologi Pavlu Debevcu. Jo-vanu Jovanoviču, Pavlu Popoviču in Erne-stu Tollerju.
Zagrebški »Izraz« priobčuje v pravkar izišlem 5. zvezku zanimiv in značilen, vendar že zdavnaj pozabljen članek pokojnega Stjepana Radiča o »historizmu in na. cionalizmu pri neruskih Slovanih«, članek je izšel v ruskem jeziku L 1903 v časopisu »Izvestija St. Peterburskego Slavjanskogo blagotvoriteljnego občestva« in je glede na aktualnost problema historizma in nacionalizma vreden pozornosti. Izmed ostalih člankov v tem zvezku, ki prinaša več odličnih in zopet aktualnih karikatur nepre-
kosljivega Daumiera (1810 — 1879), naj omenimo še prispevek dr. VL Bakariča »Gospodarska uloga naonižanja« in ing. Dorčiča »Znanost mijenja život bilja«.
Junijska številka beograjskega »Muzič-kega glasnika«, ki je nedavno izšla prinaša zanimivo razpravo o albanski narodni pesmi, ki je v opasnosti, da izgubi svojo izvirnost, ker nanjo uničujoče vplivajo radio, zvočni film in gramofon. V mestih se danes že redko sliši nepotvorjena albanska narodna melodija. Peno Jurij Arbat-skij, pisec razprave je prepotoval Albanijo in zabeležil cel niz, melodij. Za delo ga je navdušil naš rojak Tirfovič, ki je zapisal tudi več melodij od Albancev, prihajajočih na sezonsko delo v Beograd. Drugi članek o »Krizi ustvarjanja v glasbi je takisto izpod peresa ruskega avtorja; napisal ga je v »Sovremennih zapiskih« Leonid Sabanjejev. Poročila o beograjskih glasbenih prireditvah je prispeval Pavle Stefanovic, vesti in beležke pa urednik Stana Djuršič-KIajn. Prihodnja številka »Mužičkega glasnika« izide šele septembra.
ŠPORT
Dve tekmi na igrišču ob Tyrševi cesti
alt odgovor na vprašanje, kdo bo pokalni in kdo
juniorski prvak
Jutri bosta na igrišču ob TyrSevi cesti dve tekmi, in sicer povratna med Marsom in Ljubljano za slovenski pokal ter prvenstvena med juniorji Maribora in Ljubljane za juniorsko prvenstvo LNP.
Preteklo nedeljo sta odigrala prvo tekmo Mars in Ljubljana. Proti vsakemu pričakovanju se je Marsova enajstorica dr-
Kajaki na mirnih vodah
bodo jutri na Bledu tekmovali za državno prvenstvo Jutri v nedeljo bo na Bledu že tretjič državno prvenstvo s kajaki na mirnih vodah. Tekmovalna proga bo dolga 15.000 m. Start bo pred Grajskim kopališčem. Proga bo tekla trikrat okoli jezera, to sicer v smeri Grajsko kopališče, Zaka, Su-vobor, hotel Toplice in zopet Grajsko kopališče.
Tekmovalci bodo nastopili v tekmovalnih dvojkah F2 in tekmovalnih enojkah F1 ter v turnih dvojkah in enojkah, če se bo za vsako panogo prijavilo najmanj troje čolnov. Prvak vsake skupine dobi naslov državnega prvaka.
To državno prvenstvo bo tudi prvo izbirno tekmovanje za olimpiado. Tekmovalci, ki se bodo dobro plasirali, bodo prišli v ožji izbirni trening in se bodo po možnosti že letošnje leto udeležili več mednarodnih regat, da si tako pridobe potrebno rutino.
STK Moste slavi pet let obstoja
Prvi del proslave bo jutri z juniorsklm pokalnim turnirjem
Kakor smo kratko 2e objavili, se jutri v nedeljo začne proslava petletnice STK Most z juniorskim pokalnim turnirjem. Na tem turnirju sodelujejo mladinska moštva Marsa, Mladike, Svobode in prireditelja.
Kot prvi par nastopita ob 9.30 Mars-Svo-boda, a takoj za njima ob 10.30 Mladika-Moste. Popoldne se igra finale, ln sicer ob 16.30 med premagancema iz dopoldanskih tekem, ob 17.30 pa med zmagovalcema iz dopoldanskih tekem za dva lična pokala.
Enotna vstopnina za vse tekme, ki se bodo igrale v okviru proslave dne 9. ta 16. julija, znaša v predprodaji din 10. Pripominjamo, da se bo v okviru proslave igralo 9 nogometnih tekem, zaradi česar občinstvu toplo priporočamo, da si nabavi vstopnice že v predprodaji. Na dan prireditve bodo takšne vstopnice po din 12. Predprodaja vstopnic je v brivnici g. Pin-tarja v Pokopališki ulici, kjer so razstavljeni tudi pokali.
Turnir bo na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno.
Finci računajo na Makija
Taisto Maki, to je ime finskega svetovnega rekorderja v tekih na 10.000 in 5.000 m, o katerem smo nedavno, ko je dosegel nov svetovni rekord na 5.000 metrski progi s časom 14:08.8, že pisali, ki al polagoma pridobiva v mednarodnem športnem tisku že tako lep sloves, kakor sta ga nekoč imela Kolehmainen to Nurmi. Po vsem svetu zasledujejo z največjo pozornostjo njegove čase, ne samo zato, ker velja Maki kot favorit za obe ti disciplini na prihodnji olimpiadi, temveč tudi zato, ker kaže vsa njegova forma, da se bo še dalje razvijal. Kakor pravijo strokovnjaki, ni izključeno, da bo še v letošnji sezoni izboljšal svoj svetovni rekord na 10.000 m ter prišel na čas pod 30 minut, kar bi bil vsekakor uspeh, ki so ga do nedavnega smatrali še za nemogočega.
Maki je delavec v pivovarni ta trenutno zaposlen kot skladiščnik. Mož dela dnevno 8 do 9 ur, prosti čas pa Izrablja za športni trening — kakor vidimo — z velikim uspehom. 15 km od Helsinkov v Ri-koli je M&ki doma. Tamkaj živi z majhno družinico — ženo in hčerkico — ter je pred kratkim dovršil 27 let. »Odkrili« so ga leta 1932 pri nekem tekmovanju začetnikov. Takrat je bil reven delavec, ki se je kar tako sam od sebe posvečal športu po travnikih in gozdovih okoli svoje rojstne vasi, danes pa je posestnik ljubke hišice s tremi udobnimi sobami ta prijetnim cvetličnim vrtom okoli nje.
M&kija seveda v zadnjem času pridno obiskujejo novinarji, ki Jim prav rad ln prav podrobno odgovarja Tako je pripovedoval, da Je letos začel trenirati že konec februarja ter je do 15. maja, ko je prvič nastopil na mitingu, pretekel v treningu okoli 1.500 km. Kakor vsi tekači na Finskem, trenira tudi on prav neposredno pred začetkom sezone na tekališču, sicer pa ves čas na prostem po travnikih in gozdovih.
žala odlično in naš ligaš ni mogel doseči ugodnejšega rezultata od 2:1.
V predtekmi bomo videli prvi del finala za juniorsko prvenstvo LNP. Srečali se bodo naši najmlajši v nogometni gardi, in sicer juniorji Ljubljane in Maribora. Oba kluba imata izvrstne mlade moči v teh svojih moštvih, zato bo tekma prav zanimiva ta napeta.
Dalje je zaupal, da ni res, da bi imel njegov trening poseben sistem, kajti pri njem je važno le to, da svoj čas za trening spravi v sklad z zaposlitvijo. Ker mora biti dnevno že ob 8. zjutraj v Helsinkih, odhaja vsak dan ob 7. zjutraj v mesto ta se ob 7. zvečer vrača domov. Zaradi tega je moral svoj trening deliti v dva dela. Zjutraj vstaja ob 5., teče eno uro pred zajtrkom po bližnjih travnikih okoli vasi, po zajtrku pa odide na delo. Po povratku z dela teče pred večerjo spet eno uro, nato odhaja redno kmalu k počitku.
Značilno je, da trenira zmerom tešč, kar pa ni njegova iznajdba, ker je že stari Kolehmainen sprevidel, da je trening s te-ščim želodcem najbolj koristen. Maki je trdno odločen, da bo še letos potisnil svoj svetovni rekord na 10.000 m pod 30 minut. Letošnji trening ga je telesno onemogel — saj tehta komaj 64 kg — toda za njegovo mladost je to samo koristno. Zanimivo je, da se je rodil prav Istega leta (1912), ko je Kolehmainen na olimpiadi v Stockholmu dobil zlato kolajno v teku na 5.000 m. Pravijo, da je to dober pomen za tekača. Kolehmainen je bil takrat star 23 let ta je ostal na tekališču natančno še 15 let. Takšne želje ima tudi Maki, največja nada Finske na prihodnji olimpiadi.
H. pokalna tekma v Kranju med »metrom« in »vago«. V nedeljo se bodo zopet poizkusili na zelenem polju trgovski pomočniki za pokal, ki ga je lani razpisalo Združenje trgovcev. Lani je pokal osvojilo moštvo »vage«, zato ae je letos moštvo »metra« dobro pripravilo, da iztrga »vagi« to lavoriko ta jim pokaže, da tudi »meter« ni od muh. Ta zanimiva tekma se bo pričela ob 17. na igrišču Kranja.
Ob tej priliki opozarja SK Kranj na športni dan, ki ga bo priredil 13. avgusta. Do tega datuma klub ne bo prirejal nobenih tekem, pač pa je uvedel športno kegljanje na dobitke. Kegljanje je pri »Pe-trčku« vsako soboto od 20. dalje to o ponedeljkih od 14. dalje. Prvi dobitek je tisočak, H. moško kolo, HI. vreča bele moke in še vrsta ostalih dobitkov.
SK Ljubljana. Jutri igrajo juniorji finalno prvenstveno tekmo z juniorji Maribora. Ligaško moštvo igra polfinale z Marsom. Postave na običajnem mestu.
— Jugoslovenska sportska revija št. 9 (za julij) je spet, kakor vse prejšnje, nadvse bogato ilustrirana. Revija beleži vse znatnejše športne dogodke zadnjega meseca, med njimi nastop BSK-a v tekmah za s.e. pokal, naš poraz v Amsterdamu, zmagoslavje »Jugoslavije« v Nemčiji, pariški to vvimbledonski teniški turnir, her-cegovačke igre, jadralne tekme na Duna-vu, Savi to na Jadranu itd. Kdor hoče videti obilo uspelih posnetkov z vseh teh športnih prireditev, mora imeti to našo športno revijo. Posamezne številke so po din 3.
Kolesarska zvezdna dirka v Celje. Klub slovenskih kolesarjev v Celju bo priredil v nedeljo 23. t. m. dopoldne kolesarsko zvezdno dirko v Celje, popoldne pa kolesarsko gorsko dirko na Stari grad v Celju.
Iz Gornje Radgone
gx_ Lepo uspelo k^esovanje na meji. Na
večer pred v. Cirilom ta Metodom je priredila tukajšnja podružnica CMD ob sodelovanju ostalih narodnoobrambnih in drugih društev z izjemo godbenega društva »Mure« lepo uspelo kresovanje. Mogočen kres je gorel na banovinskem griču nad trgom kamor je prihitelo številno občinstvo. Prišla je tudi šolska deca z lam-piončki in gorečimi baklami. Hiše v trgu so bile z redkimi izjemami okrašene z za. stavami, okna pa razsvetljena. Ob svitu mogočnega kresa prav tu na meji, ki je pričalo naši čuječnosti daleč tja preko mej v pobudo našim bratom in sestram, je spregovoril o pomenu kresovanja g. Joža Hrastelj in ob koncu govora pozval navzoč, ne k sveti prisegi, da hočemo tudi v bodoče na tej skrajni državni meji stati budno na straži ta na ta način izpolnjevati oporoko blagopokojnega kralja Zedinitelja: »čuvajte Jugoslavijo«. Po njegovem govoru je iz množice gromko zadonela »Hej Slovani«. Nato se je razvila prijetna domača zabava s petjem ob več ur gorečem kresu. Ker je vse s kresovanjem zvezane stroške po. ravnala prostovoljna nabiralna akcija, izreka podružnica CMD zahvalo vsem, ki so pripomogli do tako lepe narodne prireditve.
gr— Huda nesreča otroka. Te dni je 6
letni posestnikov sinček Tonček Kožar r Meleh pri Gornji Radgoni brez vednosti staršev splezal na precej visoko murvtao
ZA POT IN ŠPORT:
DALJNOGLEDI
LAHKI KOT PERO
Vodilna znamka mednarodnega slovesa. Nedosegljiva po svojih optičnih vrednotah. — Modeli, ki so najbolj zaželjeni 6 in 8 x, tehtajo samo še 165 do 400 gr in stanejo din 1440.— do 2.230.— z tokom in jermenjem.
Dobite jih v vsaki boljši trgovini te stroke.
Prospekte T 602 brezplačno pri Car! Zeiss, Jena ali pri M. Pavlovič, zistop. Beograd, pošt. pret. 411.
drevo ob hiši. Pa mu je spodrsnilo, da je padel na streho hiše, nato pa s strehe na tla tako nesrečno, da je z glavo zadel ob trdo korenino, pri čemer mu je počila lobanja to se zlomila leva roka. Nezavestne, ga so prepeljali v bolnišnico v Murski So. boti, kjer upajo, da ga bodo ob skrbni negi ohranili pri življenju.
Iz Gornjega grada
gg— Kamenito ograjo okrog spomenika kralja Zedinitelja, ki je bil odkrit pred tremi leti, je dala zgraditi krajevna organizacija v Gornjem gradu te dni. Z zgradbo ograje sta tako spomenik in okolica okoli njega pridobila na lepoti.
Katera je Vaša
SREČNA
BARVA
pudra
jNAJNOVEJSE NIANSE
piim
9 izmed 10 žena uporablja napačno barvo pudra.
Napačna barva pudra Vam daje strašen, trd »olepšan« izgled — napravi j a Vas starejšo, kakor ste. Edini način, e katerim boste našli, Va5o pravo nianso. je, da preizkusite eno barvo pudra na eni, I drugo barvo pa na drugi e treni Vašega lica. Napravite še danes ta poizkus z novimi dražestnimi niansami pudra Tokalon- Te, najnovejše nianse so mešane) s pomočjo novega stroja — | »hromaskopa«. Kakor magično oko izbira ta stroj barve z nepogrešljivo točnostjo. Zdaj ni več »olepšavajočega« pudranja. Puder se tako dovršeno prilega koži, da izgleda, kakor da bi bil njen se- | stavni del. Puder Tokalon je po patentiranem postopku pomešan s »kremsko peno«. Ta doseže, da se drži na licu ves dan, celo na vetru ta v dežju. Poizkusite še danes puder Tokalon. Opazujte, kako presenetljivo Izboljšanje bo povzročil v Vašem tenu.	-...— . .
Brezplačni vzorec: Vsak »tateij tega lista more dobiti zelo okusno kaseto s kremo Tokalon (rožne ali bele barve) ter puder Tokalon različnih nijans. Pošljite Din
5._v poštnih znamkah za poštnino, omot
ta druge stroške na naslov: Htako Mayer i drug, Odio 9-F, Zagreb, Praška ul. 6.
L. VVINDEB:
113
(jOspod'nJfin0pjšta
Roman o Franca Ferdinanda
(Avtorlzlran prevod)
Franc Ferdinand ni vselej kazal svoje morilske besnosti; časih je prišel ves kro-tak in spoštljiv ter izkušal s hinavsko skromnostjo pridobiti cesarja za stvar, ki je bila izgubljena, zato, ker je bila prestolonaslednikova stvar. Ta hinavska skromnost se je zdela cesarju nevarnejša od morilske besnosti. Starec se lažni krotkosti ni dal prevariti, njegova volja se je upirala zoper lažno krotkost prav tako kakor zoper morilsko bes-nost, ki je terjajočemu neprikrito plapolala v očeh. Prestolonaslednik je kričal: »Nič več vpliva nimam tu kakor zadnji hlapec!« Cesar je odgovarjal: »Dokler jaz živim, ne dam nikomur, da bi se vtikal v vladanje!« Franc Ferdinand je kriče odgovarjal: »Prav, prav, a jaz bom tisti, ki bom delal pokoro za tvoje pogreške!«
Ta razgovor so poslušali trepetajoči dvorjaniki v začetku leta 1914.; preklinjali so prestolonaslednika, ki je spravljal starčevo zdravje v nevarnost, bali so se, da ne bi po nasilneževem obisku našli starca nezavestnega na tleh — a cesar je le slabotno drhtel v svojem naslanjaču, ko so vstopili, s tresočo se roko je prijel za pero in se sklonil nad svojimi uradnimi spisi. Minuto po tem ni več drhtel. Iz uradnih spisov je izhajal dobrodejen čar, krepčali so ga, zagovarjali čar urokov, nekakšna
moč je sijala iz njih in se čudovito razlivala staremu cesarju v kri in žilje.. Vedel je: dokler ima moč, da se sklanja nad uradnimi spisi, toliko časa ne more umreti.
Ministri so imeli dva gospodarja: cesarja in prestolonaslednika. Cesarju so previdno, prizanesljivo podajali poročila, strahoma pazeč, da mu ne bi prinesli kake slabe novice. Višji dvorniki in cesarjevi pribočniki so zabičevali vsakemu ministru, ki je prišel k cesarju: »Samo nič neprijetnega nikar ne povejte!« Kar je bilo neprijetnega, so smeli povedati prestolonasledniku, ta je hotel vse vedeti, vse zvedeti, biti o vsem poučen. A nihče se ni upal slepo ubogati prestolonaslednikovih navodil, kajti poslednja odločitev je bila pri cesarju. Vsi so zdi-hovali: »Dvema gospodoma ni moči služiti.« Vsi so služili dvema gospodoma. Vsi so tožili: »Kaj bo iz tega?«
Conrad je napovedoval: »Iz tega bo vojna, čeprav je cesar noče.« Berchtold se je smehljal: »Ko bi vsega, česar cesar ne mara, res ne bilo ... kako priskutno bi bilo življenje! A Srbija je stvarnost, čeprav noče cesar nič slišati o nji.«
Velikemu vprašanju monarhije je bilo ime: Srbija. To vprašanje je sililo bolj in bolj v ospredje, preraščalo je notranjepolitične narodnostne boje. Srbija se ni končavala ob srbskih mejah, beograjski vpliv je segal daleč v habsburško monarhijo, v Sarajevu in slehernem bosenskem gnezdu je imela velesrbska propaganda svoje ljudi. Jugoslovanska propaganda je zajemala vse slovanske narode v monarhiji. Februarja meseca leta 1914. so se v Pragi tri društva jugoslovanskih visoko-šolcev, srbsko društvo »Šumadija«, hrvatsko društvo »Hrvat« in slovensko društvo »Jadran« strnila v enotno bojno skupino, ki si je nadela ime »Ju-
goslavija«. Izjavljala je: »Nastopamo pod skupnim imenom Jugoslovanov in s tem izpričujemo, da naš nacionalizem ni separatistično srbski, hrvatski in slovenski, temveč jugoslovanski. Da so Srbi, Hrvati in Slovenci en narod, je za nas dejstvo. Mi nismo samo južni Slovani, ampak hočemo biti tudi Jugoslovani.« Praška policija je vsak mesec poročala na Dunaj o delovanju društva »Jugoslavije«.
Avstrijski poslanik v Beogradu baron Giesl je vsak teden poročal na Dunaj o delovanju velesrb-ske organizacije »Narodne odbrane«, ki je bila nastala v Srbiji po priključitvi Bosne in Hercegovine. Poslanik je skrivaj opazoval delovanje pet-najstorice glavnih odsekov in petnajstorice tajnih odsekov, ki so jih vodili visoki srbski častniki in uradniki. Poročal je, da »Narodna odbrana« organizira boj proti Avstroogrski in nabira prostovoljce, ki delujejo skupno z velesrbsko mislečimi Jugoslovani v monarhiji.
Tudi v Bosni je obstajala protiavstrijska velesrbska organizacija »Mlada Bosna«. Bosenski deželni glavar, feldcajgmojster Potiorek, jo je preganjal na življenje in smrt, s trdnim namenom, da jo »zatare kakor uši«, ni pa poročal o nji na Dunaj. Najvišji uradnik, ki mu je bila poverjena uprava priključenih dežel Bosne in Hercegovine, je bil civilist na Dunaju, skupni finančni minister Bilinski, Poljak, s katerim se je general v Sarajevu nerad dopisoval. Potiorek je hotel neodvisno od Dunaja »z železno metlo napraviti v Bosni red«. Uničenje »Mlade Bosne« se mu je zdelo lahka stvar. Kdo so bili člani »Mlade Bosne«? Polodrasli zelenci, sestradani proletarski sinovi, gimnazijci in vajenci. Potiorek je pošiljal svoje vojake in orožnike, da so po gimnazijah v Sarajevu in Tuzli
»delali red«. Gimnazijci v Tuzli — tako so poročali biriči — so bili od sile prevejana zalega. Tem zelencem ni bilo moči priti na kraj. Dajali so se izključevati, ne da bi trenili z očmi, dajali so se zapirati, pretepati in mučiti, ne da bi izdali ostale zarotnike. Časih se je zgodilo, da je kak gimnazijec lepega dne izginil. Roditelji niso vedeli, kje je, tovariši niso hoteli vedeti. Ti gimnazijci so odhajali v Beograd. Denarja niso imeli, niti ne prijatelja v tuji deželi, a bili so srečni, ko so stopili na beograjska tla, v mesto svojega hrepenenja* v prestolnico bodoče velikosrbske države. Po malih beograjskih kavarnah si videval na pol sestradane osemnajstletnike, ki so z žarečimi očmi strmeli ▼ zrak in sanjali o prihodnosti
Takšna je bila »Mlada Bosna«.
Feldcajgmojster Potiorek se ni bal, da bi utegnile »srbske uši« — tako je imenoval mlade Bosance — postati monarhiji nevarne. Menil je, da morejo Srbi veliko habsburško državo pač nadlegovati, a ogražati je ne morejo. Strah ga je pa bilo atentatov. Zmerom se je spominjal atentata, ki ga je bil bosenski dijak Bogdan Žerajič leta 1910. v Sarajevu poizkusil na bosenskega deželnega glavarja, feldcajgmojstra Varešanina. Ta atentat je bil izpodletel, atentator se je bil ustrelil, a zase se je Potiorek bal, da ga ne bi svinčenka zadela. Mislil je na atentat, ki ga je bil leta 1912. v Zagrebu bosenski dijak Luka Jukič izvršil na ogrskega vladnega komisarja pl. Čuvaja. Mislil je na atentate na hrvatskega bana barona Skerlecza, ki so bili izpodleteli. »Ti ljudje streljajo slabo«, si je mislil, »a streljati ne nehajo..« Vedel je, da ga sovražijo. Vedel je, da je njegovo življenje v nevarnosti.	'
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas to enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
ES33B3SSS	Pisarniška moč samostojna v vseh pisarni-	Kuharja I išče za takoj restavracija
v gostilni Putrich danes in jutri ples. Izbor?* vina. Gorka m mrzla jedila. Lep senčnat vrt. — Vljudno vabljeni. ^ ,	ških poslih, s perfektnim znanjem strojepisja in stenografije, vajena poslovanja s strankami, dobi takoj namestitev v veliki društveni pisarni. Ponudbe s sliko je poslati do 10. julija 1939 na ogl. odd. Jutra pod značko »Planine 1000«. 16459-1	»Slon«. 16623-1
		Nadnatakarja agilnega, verziranega, strogo solidnega, z dobrimi spričevali in znanjem hrvatskega in nemškega jezika, išče kavarna Medulič, Zagreb, Ilica 59. 16627-1
Naznanjam da bom otvoril velifco vrtno veselico združeno s plesom v nedeljo 2. julija v staroznani gostilni Erbežnik v Mostah. Lep senčnat vrt, pristna vina, domača su rova šunka ter pečen lanček na ražnju. Se priporoča Polde Kavčič, gostilničar. ^^		
	Kontoristko zmožno slovenske, srbohr-vatske in nemške korespondence, sprejme večje podjetje v Ljubljani. Ponudbe na ogl,. odd. Jutra pod »Dobro stalno mesto«. 16586-1	
		Industrijsko uradnico za vsa pisarniška dela, z znanjem nemščine, inteligentno in zanesljivo, sprejme takoj tovarna SETA v Tacnu pod šmarno goro. Ozira se le na pismene ponudbe zmožnih in natančnega dela vajenih reflektan-tinj. 16658-1
	Šoferja izučenega mehanika, 2 večletno šofersko prakso, ne- j oženjenega, z znanjem nemškega jezika, čednega nastopa, iščemo za luksuzni avto. Kadar ne vozi, pomaga poleti v podjetju pri tovornem avtu, pozimi v mestu (centralna kurjava vile i. si.). Ponudbe z najnovejšo sliko, navedbo dosedanjih služb in zahtevki pri prostem stanovanju in hrani je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Vestnost«. 16617-1	
		
[ Službo dobi]		Plačilnega natakarja in jelonošo, perfektne moči zmožne vsaj enega izmed tujih jezikov sprejme takoj hotel Bellevue, Ljubljana. Služba za trezne moči je dobra, s fiksno plačo in procenti. 16689-1
Sprejmemo 4 zidarje in 1 poslovodjo za zidanje krožne peči (Ringofen). Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Bosna«.		
Dopisnika mlajšega, samostojnega v hrvatskem, slovenskem m nemškem dopisovanju, išče veletrgovina biciklov za Zagreb. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevo plače na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9, pod br. 53631. 16001-1		
		Brivskega pomočnika išče za takoj salon »Mer-lak«. Sv. Petra c. 76. 16690-1
	Rachel mojstra samostojnega, sposobnega, sprejmemo. Ponudbe na ogl. zavod Kardoš, Novi-sad, pod »Dobar majstor«. 16635-1	
		Natakarico mlado in lepo potrebujem za restoran. Viktor Gašpa-rac. Slavonski Brod. 16677-1
Ravnokar priipefa		
Službe išče
Ključavničarski
pomočnik
vojaščine prost, zmožen strojnih popravil, želi spremeniti mesto. Nastop takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiv«.
16639-2
^iiiintmmiininniaTmiiinfTmmimnmnntimtmiiTr*
Vajenci (ke)
CJI, >■II,:,,,., Ilimiimciliniilllilf >111111
Vajenko
katera ima veselje do trgovine, takoj spreimem. — Osvald, Dobeic, Ljubljana, Pred škofijo IS.
16636-44
Vajenca
za brivsko obrt, sprejme Krajnc Franc, brivski in če-salni salon, Ljubljana VII., Černetova nI. 23.
16688-44
Moško kolo
»Puch«, lahek model, prodam. Rabič. Ljubljana. Bi-čevje 18.
16536-11
velika
pošiljka otroških vozičkov — Oglejte si brezobvezno pri
LJUBLJANA
Miklošičeva c. 20
G. 1. Rotman:
S Pegazotts — okrog sveta
Modistovske
pomočnice
samostojne, za stalno na-meščenje v Zagrebu, sprejmem. V poštev pridejo samo prvovrstne moči. Vprašati : Stanič, Ljubljana, Beethovnova 44.
16659-1
Veletrgovska hiša
išče za takoj vzgojiteljico, samo iz boljše hiše, staro od 25—30 let, perfektno v nemščini, event. francoščini prednost z znaniem klavirja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srem«.
16648-1
Dva pleskarska
pomočnika
potrebujem. Borštnar, Bežigrad. Podmilščakova.
16671-1
Zaslužek
Vsaki osebi, družini
a udi stalni zaslužek doma »Mara«, lzdelo-valnlca nogavic ln ple tenln. Maribor. 123-3
Odpadke blaga
volnene in bombažaste in preje, naprodaj ca 2.000 kg. M. Ogorevc, Grosuplje.
16594-6
L<
Dva Harleya
500 ccm, v brezhibnem stanju, poceni prodam. Polde Mulej, Bled 2.
16523-10
Tovorni avto
tipa Austro-Fiat AFN, nosilnost 1750 kg, vožen 45.000 km, v zelo dobrem stanju, prodam ali zamenjam za luksuzni avto. Al. Kresse, Kočevje.
16666-10"
Mizarski stroj
kombiniran, 60 širine, X elektromotorjem, prodam za 9-000 din. Kurnik, mizarstvo, Jesenice.
16644-29
Trisobno stanovanje
s kopalnico in pritiklinami, v I. nadstropju, oddam za avgust. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16669-21
Dvosob. stanovanje
zračno, svetlo, s pritiklina mi, oddam X. avgusta 1939 v Ljubljani. Gregorčičeva ulica 4, Soteska št. 10.
16672-21
Reven delavec
je izgubil din 500 in dobav niče firme »Lutz«. Pošten najditelj se naproša naj vrne proti nagradi v ogl. odd. Jutra.	16645-28
o s p e b o v
trn oglas v
•JUTRU«
KLIŠEJt
eno
VEČBARVNE
JUOOGRAHKA SV. PETKA NASIP 23
V „ JUTRU" f
R
I C
Sobota, 8. julija
Ljubljana 12: Pisana vrsta plošč. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Plošče. — 14: Napovedi — 17: Nadaljeva. nje otroške povesti ln lutkovna igra Ga. šperček. — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40: Pogovori a poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Beseda h kongresu Kr. kralja. — 19.40: Nac. ura. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Živalski krog: V raku sonce se premika, kakšna zdaj je zemlje slika (pisan večer). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec tedna igra radijski orkester.
Beograd 16.45: Plošče ln violinske skladbe. — 19.05: Slovenske pesmi. — 20: Petje in orkestralna glasba. — 22.15: Ples. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20: Lahka glasba — 21: Koncert iz Italije. — praga 20: Iz Smetanovih oper. — 20.40: Iz komikovega življenja. — 21: Pozabljene melodije. — 22.10: Iz Verdijeve in Puc-
ci ni je ve zapuščine. — 23: Plesna kapela.
—	Varšava 21.40: Simf. glasba. — 22.30: Pesmi. — 23.15: Plesi. — Sofija 16.30: Lahka glasba. — 18.30: Mandoline in godalni orkester. — 20: Lahka godba in petje. — 22.30: Bolgarska glasba. — Dunaj 12: Dunajski simfoniki. — 16: Zabaven spored. — 18.30: Petje. — 19: Lahka god. ba. — 20.15: Plesni večer. — 22.30: Nočni koncert. — Berlin 20.15: Vesela muzika.
—	24: Nočni koncert. — Miinchen 20.15: Humor okrog vinskega soda. — 22.30: Lah. ka godba in ples.
Oglas) v ffJutrti" imajo vedno največji uspeh!
POZOR!
Industrijalce, trgovce, obrtnike ln pridobitvene kroge sploh obveščamo, da se bo v smislu S 19 finančnega zakona za leto 1939/40 s 1. julijem t. 1. začelo s pobiranjem prispevka v narodni obrambni fond. Lestvica za izračunavanje teh prispevkov od mesečnih odnosno tedenskih službenih prejemkov je izšla v založbi Mariborske tiskarne d. d. v Mariboru ln stane ista direktno v tiskarni Din 7.— komad, dostavljeno po pošti Din 7.50 komad plačljivo v naprej. Dobi se pri vseh davčnih upravah in večjih .,•«—	. , ■ .	knjigarnah.
Pc priznano olzku; cenah si aabavite najboljše moške o bleke, perilo m vsa praktična oblačila pn
Preskerju
LJUBLJANA
S\ Petra cesta 14
JNSER1RAJTK
V »JUTRU« 1
Krapinske toplice
Starodavno znamenito radioaktivno kopališče in zdravilišče uspešno zdravi revmo, išias, giht, ženske bolezni itd. Zdravljenje z blatom, kopeli v hiši, novo zgrajeni veliki bazen na odprtem, dobra hrana, nizke cene, znatni popusti za pred to po sezoni, pavšalne kure, lastni avtobus na postaji Zabok-Krapinske toplice, po železnici brezplačen povratek itd. — Zahtevajte prospekte!
ZAHTEVAJTE
GUMO
v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah
Za kopanje v kopališču ali na prostem Vam §e potreben k.op al ni plašč.
Veliko izbiro kopalnih plaščev, barvastih frotirjev, kopalnih oblek to hlačk dobite po nizki ceni pri tvrdki
GORIČAR, Ljubljana — Sv. Petra cesta.
90
»Glejte si ga, kakšen sneg!« je za-klical Peter, ko so bili ravno nad planinami. »Pojdimo se kepat!« Gospod Vrtačnik je bil zato, »Pegaz« je pristal v snegu, in kmalu so se vsi štirje, stara dva in mlada dva, veselo obmetavali s kepami.
Umrla nam je naša draga mati, stara mati, tašča, sestra to teta, gospa
Mariia Čepiceva
VDOVA PO POŠTNEM URADNIKU
v četrtek, dne 6. julija ob 16. uri.
Pogreb nepozabne rajnice bo v nedeljo, dne 9. julija ob 15. uri iz mrtvašnice na mestno pokopališče.
Maša zadušnica bo v ponedeljek 10. julija ob 6. url ?jutraj v Magdalenski cerkvi. Svetal ji spomin.
Žalujoče družine: CEPIČ, GORINŠEK, ŠENK, KOMPARE.
Do trpel a je, nas za vedno zapustila in se preselila tja, odkoder ni več vrnitve moja prisrčno ljubljena in blaga žena, naša dobra, skrbna, zlata mamica in tašča, stara mama, teta in gospa
Marka ličar
roj. SELIČ
SOPROGA VIŠJEGA DAVČNEGA UPRAVITELJA V POK.
Truplo naše nepozabne mamice bomo položili k večnemu počitku v nedeljo 9. julija ob 9. uri dopoldne, ko jo bomo spremili na njeni poslednji poti izpred hiše žalosti na pokopališče Sv. Marjete pri Rimskih Toplicah.
Rimske Toplice—šmarjeta, dne 6. julija 1939.
FERDO, soprog; LEV, srn; ZORA, snaha; NIKO, vnuk in ostalo sorodstvo.
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja FranTjeran.— Za inseratni del je odgovoren Afafr Nomk. — Yai v I^ubljani.