Udeležite se prvomajske povorke in zborovanja, ki bo ob 10.30 na Garibaldijevem trgu V ponedeljek, 1. maja, ob 13.30 bosta govorila po radiu Trst I. in II. sindikalna voditelja ZES tov. Bonomo TOMINEC in Ado SLAVEC Obnovljena izdaja leto II. štev 71. DELO GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA TRST, SOBOTA 29. APRILA 1950. Cena 20 lir - 5 din Prvi maj je dan borbe za mir jn protesta proti nesramnemu barantanju OBRAČUN POZIV KOMUNISTIČNE PARTIJE STO BORBE •takor vsako leto, lako bo tudi 11 ‘Ciosnji pivi maj oeiuvno ijuu-'v° Vsega sveta naprav.10 uoracun uei* in uspehov minuiega leta, prendalo svoje vrste ter si zanaio za bodočnost. nvi maj pa ima letos se prav , iet)no veuk pomen za ctelovne "do/ice vsega sveta, Praznujemo J* ‘etos predvsem v znamenju bor-0 *a mir, poleg tega pa je letošnji rasun borb delovnega ljudstva av izredno razveseljiv. v lem ietu je vstala po zmagi 5(1 korumpiranimi oomačimi hlapci ega imperializma k zivije- J^eriski nova ogromna Ljudska repu-''«a Kitajska s skoro 500 milijoni i ekivaicev ter izrednimi, še ne izčiščenimi naravnimi bogastvi. E-“•na in vztrajna borba kitajskih “Bavcev Vedno SvNa in kmetov je tako za osvobodila največji narod - izkoriščanja po tujem impe-jjhzmu in domačih sovražnikih *°vnega ljudstva. Aa drugem koncu sveta, v osrčju d r°Pe, je zrasla nova miroljubna Ava in zaveznica Sovjetske zve-j:.'' Demokratična republika Neni-lela- Tam, kjer je bilo do včeraj Slo nacizma in glavni štab vojnih piskačev, je delovno ljudstvo ČVzelo oblast v svoje roke velikanske zmage so dosegle tudi Ljudske države od Sovjetske HCZe. kjer so ogromno dvignili in-i“striJsko in poljedelsko proizvod-A ter že tretjič po vojni znatno i. Sli cene in s tem dvignili spio- vo blagostanje, pa do Bolgarije, Cm .Ae, Zunanje Mongolije ter dru-Z1 Uudskih demokracij, v katerih ^flstvo v velikem zanosu gradi se-*n svetu boljšo bodočnost. sTePe uspehe so dosegli od lanuto prvega maja tudi kolonialni ur°di, naravni zavezniki izkori-3'h delovnih množic v kapitali-Lčnlh deželah. Ljudstvo Vietnama Do osvoboditvi velikih predelov |Ae domovine izpod okupacije ll, ncoskih imperialistov proglasilo v7>k0 oblast ter si postavilo svojo Hi?d° Pod vodstvom ljudskega votala Hočiminha Razširjajo in ja-2° se osvobodilna gibanja v Bir-«■’ Siamu. Indoneziji, na Malaki, Sn »h. j^inih in drugih kolonialnih de- bolje ne gre imperialističnim |7avam doma. V Franciji se denteo z velikimi uspehi bori za K -isanje življenskih pogojev, pro-L,lmPerialistični politiki vlade v rupijah ter zlasti še proti iztova-skih ameriškega orožja v franco-Ud" lukah. Tudi italijansko delov-Sv ‘Judstvo se množično bori za in ‘ obstoj, za ,pravico do zemlje ,a *er Proti manevrom ameri-V," imperialistov in njim vdinjani &/’• V Grčiji so monarhofašisti 'Ivn- tlh letih doživeli težak vo-l)"1 Poraz. Tudi v ostalih državah ,0namuje delavsko in demokratič-ijj «'banje precejšnje uspehe. Seve-Priboriti si jih mora s težko vt(j ■ s stavkami a vendar dosega kg| n° nove žmage in uspehe, za 'Vor se mora zahvaliti predvsem loL1 enotnosti in odločnosti ter nostl svetovnega demokratič-Tu gibanja. ' v Trstu, spremenjenem v C Političnih spletk in vojnih pro-kter se P°d zaščito anglo-',ij.r^kega imperializma mirno raz-bžjv n°yi italijanski fašizem in kjer Utofašize njegovo blagohotno kof,,’ kjer se bohoti brezposelnost, Prija in prostitucija, tudi pri i^P’oremo kljub težavnemu polo-ugotoviti zelo pomembne in bJa PsDehe demokratičnega giba-ijl^.^bčiiiske volitve so prinesle t>o^.ne' na katere smo upravičeno s|(j sPi Uspešno smo izvedli do-*9-(jn Pujvečji in najbolj enotno S'Pvn° stavko industrijskih de-S ,.V z združeno dvodnevno spio-*i(, (jPvko. Zaupanje delovnih mno-ll5Prei0'Iencev in Italijanov, v naš ^ n8|1dPi .ookret narašča iz dneva Sj^rriski imperializem in vojni-so doživeli v zadnjih dva-p mesecih številne in trde po-,#lbòw 1 te prizadejalo svetovno N So raIifno gibanje. Partizani mi-Sje "azširili in utrdili svoje gi-hfotln»Po sveh deželah, pridobili so , milijonov novih prijateljev 1 p0 er uspešno vodijo borbo pro-%"*vni oborožitvi in uporabi v "e»* bombe za uničevanje de-v Ipoh? f'Pveštva. Vojni pakti in kVsth Jskaški manevri doživljajo S desna roka svetovnega štaba vojnih hujskačev. Za to svoje izdajstvo je prejel zasluženo kazen: izključitev iz vseh svetovnih demokratičnih organizacij ter gnus in prezir vseh delovnih mnižic sveta. Vse bolj je očitna njegova vojno hujskaška vloga in prav njemu, kaže. je namenjena naloga, da izzove novo vojno klanje. Provokacije proti Sovjetski zvezi, ljudskim demokracijam ter demokratičnim gibanjem v svetu, njegova superna-cionalistična in revizionistična politika potrjujejo to naše prepričanje; kajti vse to koristi le ameriškim imperialistom, d oči m najbolj škoduje prav jugoslovanskemu delovnemu ljudstvu, ki s svojo krvjo in znojem plačuje Titovo vlačugarsko predanost vojni politiki ameriških monopolistov. Njegovo podlo mešetarjenje s klerofašistično italijansko vlado za nače Ozemlje, da tako podaljša anglo-ameriško okupacijo, nam je dovolj jasen dokaz njegovega nizkotnega hlapčevanja ter vojnohujskaških namenov. Zato pa letošnji prvi maj slavi mo predvsem v znamenju borbe za mir. proti vsem nakanam netilcev vo'ne in njihovih agentov. Ta prvi maj nas bo zato dobil še bolj združene in odločne, da sl izvojuiemo svete pravice delovnega ljudstva — mir, svobodo, blagostanje. STANE BIDOVEC DELAVCI, DELAVKE! Tudi letos bodo kot vi, vsi zatirani in izkoriščani narodi kapitalističnega sveta praznovali PRVI MAJ, s tem. da bodo pregledali svoje sile z nalogo, da bodo nadaljevali borbo s povečano močjo proti tistim, ki so poslali na morišče slavne mučenike iz Haymarkeia, iz čigar žrtve ,ie nastal ta mednarodni dan borbe. Nasledniki onih rabljev ogrožajo danes mir na svetu in v vsaki družini, ter néodvisnost narodov. Da bi se izognili krizi, ki preti njihovemu izkoriščevalskemu sistemu, da bi udejstvili sanje svetovne nadvlade po nacifašističnem vzorcu, pripravljajo novo svetovno klanje. Napasti hočejo veliko socialistično domovino Sovjetsko zvezo, zrušiti države nove demokracije, zadušiti upor kolonialnih narodov, ki se po vzgledu zmagovite Maocetungove Kitajske borijo za rešitev izpod suženjstva in bede. Prav oni so tisti, ki hočejo uporabiti atomsko energijo za kriminalno uničenje narodov. Oni so tisti, ki odrejajo poplave terorja v državah, kjer vladajo njim vdinjene vlade, v Franciji, Italiji, Grčiji in Jugoslaviji, kakor tudi v Francovi Španiji zato. da bi imeli na razpolago ljudstva, ki bi jih pognali v novo vojno. PREBIVALCI SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA: Naše ozemlje je bilo spremenjeno v strateško bazo, zasedeno po tujih okupacijskih retah, ki bi kot Berlin, postalo eno izmed prvih tarč nove vojne. Cona A je na nezakonit način postala anglo-amerisko vojaško oporišče, kolonija vključena v Atlantski pakt, področje na katerem ne obstoja nobena izmed štirih svoboščin, ki jih toliko opeva ameriška vlada; kjer živi človek v večnem strahu, v bedi, nestrpnosti in nasilju. Cona B je zemlja brez zakonov, kjer titofašistična klika v imenu «socializma» terorizira, gospodari, raznaroduje, pleni kmetije, pretvarja delavce, in kjer je vsak prebivalec nadzorovan od OZNE. Obe coni sta združeni le v vojnih ciljih anglo-ameriškega imperializma! MOŽJE, ŽENE CONE A IN CONE B. SLOVENCI HRVATI IN ITALIJANI Naj bo naš Prvi maj dan borbe in protesta Naj bo to dan borbe za mir in dan protesta proti nesramnemu barantanju, ki ga kujeta pod zaščito tu'ega imperializma rimska in beo- grajska vlada, na škodo in proti volji našega in sosednjega prebivalstva. Zahtevajmo takojšnje uveljavljenje mirovne pogodbe, prihod guvernerja, združitev obeh con ter odhod vseh zasedbenih čet. To je edina rešitev, ki lahko zagotovi naši izmučeni deželi zaželjeni mir in zadovoljstvo in ki bo lahko ustvarila razmere naklonjene boljši rešitvi, v interesu našega in sosednjega prebivalstva. Ce pa Varnostnemu svetu še ne bi uspelo priti do tega sporazuma. zahtevajmo, da bi preprečili barantanje in še nadaljnje trajanje sedanjih nevzdržnih razmer, da se naše prebivalstvo izreče potom plebiscita, ki bi se nanaša! na vse mogoče predloge s strani vseh etičnih in političnih skupin in ki bi imel zajamčeno demokratično kontrolo. DELAVCI, DELAVKE' Splošna staka solidarnosti z delavci težke industrije preteklega februarja je pokazala, da če je delavski razred kompakten in .podprt od vsega prebivalstva, je njegov glas upoštevan. Združeni delavski razred ter z njim vse ostalo miroljubno prebivalstvo, ne glede na veroizpoved ali ideološko prepričanje, predstavlja nepremagljivo silo. ki se upira imperialistom in njihovim hlapcem ter njihovim vojnim načrtom in izkoriščanju narodov. ITALIJANI, SLOVENCI IN HRVATI! Strnimo se torej v bratski in nerazdružljivi enotnosti, zaio. da dosežemo naše skupne gospodarske in politične cilje demokracije in miru. Obsodimo tiste, ki nas hočejo ločiti, ki podžigajo nacionalno mržnjo, špekulirajo s sindikalno razdvojenostjo, zato, ker imajo od nje lastne interese Pozdravimo slavno Sovjetsko zvezo, ki na čelu Enotne socialistične fronte koraka proti novim velikim zmagam! Izrazimo našo popolno solidarnost z italijanskim ljudstvom in jugoslovanskimi narodi, ki se borijo proti svojim vladam, ki so vdinjene imperializmu ter solidarnost z vsemi narodi, ki želijo enake pravice za vse človeštvo. Naj živi Prvi maj, dan borbe za mir, za bralstvo med narodi in za enotnost delavskega razreda. KOMUNISTIČNA PARTIJA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Spored prvomajskih proslav V TRSTU Ob 5.30 budnica godbe Rinaldi po mestnih ulicah. Ob 8.30 Zbirališče vseh or;an zac j z zastavami, transparenti, itd. v Rojanu (na irgu Tra i Rivi). Povorka bo šla po drevoredu Miramare, ulici Cellini, Gl,ega. trgu Oberdan, ulici Carducci, trgu ex Impero na Garibaldijev trg Ob 10.30 Zborovanje na trgu Garibaldi, na katerem bodo govorili tovariši: BONOMO TOMINEC in ADO SLAVEC za E. S. VITTORIO VID ALU za KP STO SALVATORE TEÌNER za PSI Ob 15. Na občinskem stadionu Sv. Sobote začetek športno telovadnih manifestacij. V MILJAH: Ob 6. uri budnica (krajevna godba). Ob 10.30 zborovanje na trgu Marconi. Govorijo: GIUSEPPE MUSLIN, FRANC GOMBAČ, Giorgio jaksetich, mari© lampe in župan GIORDANO PACCO Popoldne pa bodo v Miljah in po okoliških vaseh ljudske veselice. V NABREŽINI: Ob 6. Budnica (krajevna godba). Ob 10. Nogometna tekma med slovensko in furlansko ra-presentančno četo. Ob 14. Odkritje spominske plošče z imenom nabrežinskega trga. Ob 14.30 zborovame. Govoriila bosta , ALOJZ MARKOVIČ (Zvonko) in LIVIO SORANZ Sledila bosta koncert zgoniskega pevskega zbora in prosta zabava. V SV. KRIŽU: Ob 6. Budnica (krajevna godba). Dopoldne: koncert kriške godbe in pevskega zbora Ob 15. Zborovanje. Govorijo: GIORGIO JAKSETICH, ADO SLAVEC in ANTONIO LIBERIO Zvečer bo prosta zabava. V BOLJUNCU: V nedeljo 30. aprila od 13 do 24 ure na Športnem igrišču: Nogometna tekma Trebče - Rozandra, šaljive tekme, godbeni in pevski koncert, kateremu sledi zborovanje na katerem bodo govorili: ANTONIO JURAGA, RIKO MALALAN in PRIMO TANGANELLI Sledi ples na prostem. ODBOR ZA PROSLAVO PRVEGA MAJA 1950. POZIVA VSE PREBIVALSTVO, NAJ SE STRNJENO UDELEŽI MANIFESTACIJ V DUHU BRATSTVA IN BORBE ZA MIR IN DELO, PROTI NESRAMNEMU BARANTANJU, ZA SPOŠTOVANJE MIROVNE POGODBE. ZA BOLJŠO BODOČNOST NAŠIM NARODOM. ODBOR ZA PROSLAVO I. MAJA 1950. Nota Sovjetske vlade je razkrinkala nesramno barantanje Ne dopuščajmo da bi lilofašisli in klerofašisli še nadalje mešetarili s STO Mlekarski monopol bo vškodo kmetom in delavcem Konkurenčna borba med velikimi dobavatelji prenešena v občinski svet - Dvolična vloga titovcev v vprašanju dobave mleka ■ Tri važne resolucije komunistov V soboto se je začelo izredno za- i levala od < bčine, da ------------------------ - — — i — — -----, v« odobri njen suknjo Ein°kričiPr?PrMtenitatm ^Barantač^Tito '“ponuja Tret “kaki! ‘ Nota, ki jo je poslala sovjetska nevzdržno stanje v obeh conah ne- nerja in združitve obeh con, ker bi vlada trem zapadnim velesilam gle- ha. Spoštovanje in uveljavitev mi- to onemogočilo njihovo barantanje de poslovanja mirovne pogodbe je rovne pogodbe predstavlja danes za s Titom in načrte anglo-amerisiških imela v vsej mednarodni in krajevni j prebivalstvo obeh con edino reši- ; imperialistov. Prav zaradi tega so javnosti širok odmev. S to noto, v tev, ki bo preprečila vsako nadalj- 1 se titofašisti besno zagnali ob go- jih deželah težke udarce, potem a. j 'le razkrinkalo delovno ljud-v ’"QSa2!)erializem in ntesovi hlapci 6 d8n nJ.ezn’h deželah so iz dneva ,f®d s jPolj izolirani. Ker vidijo v aJo n SV°J neizbežen poraz, i-Aig a Poslednjo karto — totalna t> *)0PibbČen^Cm človeštva z a*°ni- N?*"° težke udarce je dobil • V nCnt imperializma - titolasi-Kekovem in drugih velikih c s6h:,te bil do kraja razkrinkan VS? n° rr finega o maskiran sovražnik de- kateri zahteva uveljavitev določb mirovne pogodbe, imenovanje Guvernerja, združitev con in odhod okupacijskih čet je Sovjetska zveza ponovno in neizpodbitno dokazala svojo dosledno miroljubno politiko in spoštovanje prevzetih mednarodnih obveznosti. Razumljivo je da je nota sovjetske vlade povzročila v imperialističnem taboru in posebno še pri treh zapadnih velesilah precejšnje razburjenj^, ker je dejansko raz-, krinkala vse njihove vojnohujaska-ške načrte in namene, posebno pa nesramno barantanje na račun STO. Vsi reakcionarni vladni krogi od Washingtona pa do Rima in Beograda, so v pogledu sovjetske note zavzeli povsem odkrito protikomunistično in vojnohujskaško stališče in hiteli zatrjevati, da «predstavlja nota ZSSR resno oviro za neposredni sporazum med Italijo in Jugoslavijo». To pomeni, da so vsi voj-nohujskači in njihova hlapca Tito in De Gasperi sedaj že popolnoma odkrito na stališču nesramnega barantanja, ki se izvaja za hrbtom zainteresiranega prebivalstva obeh con. Dejstvo je, da se nesramno barantanje s STO iz dneva v dan stopnjuje. To nam potrjujejo razni razgovori predstavnikov Degaspe-rijeve in Titove vlade, s posredovanjem in pritiskom zapadnih velesil, katerim se zelo mudi, da bi prišlo barantanje do svojega zaključka, ker jim je nujno potrebna vključitev Jugoslavije v Atlantski pakt.. Vsa dosedanja dejstva so jasno pokazala, da so, razven Sovjetske zveze si podpisniki mirovne pogodbe z Italijo, že večkrat kršili sprejele in podpisane obveznosti. Cono A so zanadni imperialisti spremenili v središče mednarodnih spletk, vojaško oporišče, ki naj bi služilo kot odskočna deska za napade na SZ in dežele ljudske demokracije. V duhu postopne kolonizacije našega mesta se beda in revščina naglo širita, brezposelnost narašča iz dneva v dan. tržaška industrija, ki je bila nekoč ponos mesta pa stalno propada in hira. Brez vednosti prebivalstva so imperialisti vključili naše mesto v Atlantski pakt, kljub temu, da jamči mirovna pogodba popolno suverenost STO. Tudi v coni B je prebivalstvo izpostavljeno terorju in izsiljevanju titofaši-stičnih udbovskih agentov Sovjetska nota, ki zahteva imenovanje guvernerja, uveljavitev določb mirovne 'pogodbe, združitev obeh con in odhod okupacijskih čet no barantanje. 1 1 vor tov. Pajete, kjer hočejo pri- Klerotašistična De Gasperijeva kazati, da je KPi na stališču prik-vlada pa igra pri tem še posebno ljučitve Trsta k Italiji in da «ko-žalostno vlogo pravega hlapca im- miniormisti prodajajo Trst Italiji», perializma. Temu je najboljši do- | Zamolčali pa so dejstvo, da je tudi kaz stališče, ki ga je zavzela še KPI na stališču spoštovanja mirov-posebno ob razvoju zadnjih dogod- ne pogodbe,, kar je tov. Pajeta v kov in terorju v coni B. D očim je svojem govoru jasno povedal. Tito-komuni.stični poslanec tov. Pajeta s fašisti so pač kot tat, ki je ukra-tehtnimi argumenti razkrinkal v , del suknjo in vi isti sapi vpil «pri-italijanski zbornici hlapčevstvo dè- mite tatu». Kar so oni z nesramnim mokristjanov in njihovih podrep- barantanjem dejansko že izvedli, to nikov, se je «stari bedak» grof ^ skušajo sedaj pripisati komunistom. Sferza omejil na «ugotovitve», češ. Sai so prav titogašisti na podlagi da je ves teror v coni B le delo barantanja prepustili Trst Italiji in nekaterih neodgovornih elementov. ! to pod okupacijo unglo-ameriških Na vsa izvajanja tov. Pajete pa ni čet ter si priključili cono B. Temu našla demokrščanska parlamentarna je dokaz nota, ki jo je poslala beo-večina nikakih konkretnih dejstev, : grajska vlada pred nekaj tedni De ki naj bi opravičila njeno protilud-sko in hlapčevsko politiko. Tov. Pajeta je jasno nakazal edino možno rešitev in sicer spoštovanje mirovne pogodbe. Toda demokristjan-ski barantači nočejo, da se spoštuje mirovna pogodba, nočejo Guver- Gasperijevi vladi. V tej noti postavlja Tito točne in konkretne predloge: cona A Italiji, pod okupacijo anglo-ameeriških čet; Jugoslaviji na cono B, vključno Koper protestom sla in titopendentistov — proti terorju v coni B ob priliki volitev. f j Ogorčenje svetovalcev je še bolj vence. j podžgala Deklevova provokatorska Prav zaiadi tega se postavlja da- , nesramnost, ko je hotel po sili za nes pred vse prebivalstvo obeh con čet.i daljši govor v obrambo sesta-konkretna m osnovna naloga borbe ' pnVskih metod udbovske oblasti za spoštovanje mirovne pogodbe, cone B. Toda slabo je naletel mis-unenovanje Guvernerja, združitev ! ieč, da je tudi v coni A že napo-obeh con in odhod vseh okupacij- j čila prilika, da par fašističnih raz-s^h čet. Le na ta način bomo prc- bojnikov terorizira vse prebivalst-prečili vsako barantanje z našim i Vo. Začel je jecljati celo o demo-zivljenjem in imovino. Vsako nepn- kraciji, a je moral takoj osramočen sredno mešetarjenje med Titom in utihniti in sesti, ko so mu komuni-De Gasperijem je le na škodo vse- sti v nekaj besedah pojasnili, kakš-ga piebivalstva, katere koli narod- no «demokracijo» so titofašisti uved-nosti. Tega se ljudstvo vedno bolj n v Jugoslaviji in coni B. zaveda in prav na tej podlagi so da- | Na zahtevo tov. Pogassija, ki je ne vse možnosti za ustvaritev široke fronte Slovencev, Hrvatov in Italijanov, ki naj dvignejo svoj glas z zahtevo, da se, z uveljavitvijo mirovne pogodbe napravi konec temu stanju ter da se prepreči vsako mešetarjenje vojnohujskaških imperialistov in njihovih titofaši-stičnih in klerofašističnih hlapcev. Le v skrajnem primeru, ako ne bi prišlo do sporazuma glede imenovanja guvernerja in bi se naglo bližala nevarnost uničujočega barantanja, bomo zahtevali pravico sa Izola, Piran. Buje in ostala mesteca, j moodločbe narodov, to je, da se podčrtal, da je spoštovanje mirov ne pogodbe edina možna rešitev tržaškega vpršanja, je župan obljubil, da se bo na eni prihodnjih sej o-bravnavalo vprašanje Svobodnega teržaškega ozemlja Tov. Ghetz je ponovno zahteval, naj se da stadion na razpolago tudi demokratičnim športnim organizacijam in se tako zniža njegov primankljaj. Referent Ceppi je nato čital svoje ooročijo o nameravani ustanovitvi Osrednje mlekarne. Zelo se je razhudil — vsaj navidezno Tako brani torej Tito tržaške Slo- ljudstvo izrače nad lastno usodo. Vojaško upravo, ki je po sili zah- PREB1VALSTVO CONE B NE BO NIKDAR POZABILO ŠKVADRISTIČNE TITOVSKE TOLPE SO VODILI VSAKOVRSTNI “FUNKCIONARJI,, Kljub temu, da je od tragičnih na poročila najbolj reakcionarnega Bonetti Romano, Codilia Quintilio, Busletta Antona, kjer so iskali nje-dogodkov v coni B preteklo Skoro in vojnohujskaškega tiska in poro- Bìbulo Pietro in Poiani Giulio. govo ženo Zorko. Ker je niso našli dva ledna, te tamkajšnje prebival- čevalskih agencij kot: «New York stvo še vedno spominja s strahom Times». «United Presse», «Reuter», in trepetom titofašističnega vuliv- ; «Washington Post», «Figaro», poro- Neki Tognon Ederino, ki je pri- so iznesli svoj podivjani bes nad gibanja v svetu in je torej edino jamstvo, da se to nega terorija in nasilstva. Tragični dnevi cone B' bodo ostali prebivalstvu v trajnem spominu. Nasilja, pretepi, izsiljevanja na votivnih sedežih, vdori v rasebna stanovanja in vandalsko uničevanje zasebno lastnine, ki so jih izvajale titofašistične tolpe še nekaj dni po volitvah pa z daleka presegajo fašistične pohode nad istrsko prebivalstvo v prvih letih nastanka fašizma. Zaman so torej vsi demapti tito-fašističnih rasov cone B in molk tržaške radijske postaje, ki ni niti z besedico omenila terorja, ki se je stopnjeval celo po zaključenih volitvah. Značilna je tudi to, da se titofašisti. sklicujejo na najbolj reak-ciorno mednarodno časopisje, ki je seveda v službi imperialitičnih voj-nohujskačev. Imperialistični mednarodni tisk je zavzel odkrito in jasno stališče prikrivanja titofašističnega terorja. Temu so dokaz raz- čevalske agencije AFP in radija Pariz. Vsa ta vojnohujska.ška časnikarska golazen hvali na vse pre-tege Titovo «demokracija» in «mirni» potek volitev. Anglo-ameriški imperialisti imajo pač ves interes, da se barantanje s STO lahko nadaljuje v ozračju «pomirjenja duhov», Iz cone B pa prihajajo še vedno vesti o tragičnih dogodkih, ki so se odvijali pred in po volitvah. Kot običajno so se pri teh tolovajskih podvigih pobesnelih titofa-šističnih zverin najbolj «odlikovali» razni takozvani funkcionarji in aktivisti kot: Gino Gobbo, Musenic Giordano, Bernic Libero, tajnik «ljudskega» odbora v Izoli, neki Vittorio, ki mu pravijo «Bomba», žena aktivista Veverja, Bellore Halo, Delise Giovanni «magnabigoli» in Meniš Virgilio iz Izole. Nadalje Gurian Antonio, predsednik odbora v Bujah, Medica, načelnik UDBe, .... v torek 18. t. m. v Izolo, da se fvako'"' ki,s° *a.na ulici.divje pre-udeleži pogreba lastnega očeta, je '■ P<’sebno divje se je obnašal bil že ob prihodu napaden in pre-1 bandlt Poiam Gluho-tepen od poklicnih tolovajev Gina j V Bujah so na dan volitev pobe.;-Gobbo in Giordana Musenic,' Vitto- [ nel i rokovnjači razbili vse pohištvo rja «Bomba» in Libera Bernic, ki so skupno z drugimi napadli tudi njegovo mater. V Salvore so podivjani tolovaji, ki so jih pripeljali celo iz Jugoslavije, s pendreki do krvi pretepli nekega Sento in sina partizana Pe-lizona. Isti dan so popolnoma razdejali gostilno Antona Grangola. V noči pred volitvami je titofašistična tolpa vdrla v stanovanje Na 5. strani prinašamo besedilo note, ki jo je poslala Sovjetska zveza trem zapadnim velesilam in posodo 16 družinam in to, ker se kljub grožnjam in izsiljevanju niso hotele udeležiti volivne burke. Večino teh je UDBAa aretirala, nato pa so "bili še obsojeni na prisilno delo. Vse to je le del nečuvenih grozodejstev, ki so jih v dneh volitev izvajale titofašistične tolpe v coni B. Na ozemlju, kjer je pač na oblasti peščica kriminalcev si je sploh nemogoče zamisliti, da bi lahko prišli v javnost vsi zločini, ki so jih zagrešili ti hiperfašisti. Vsekakor pa so že samo navedeni tragični dogodki jasen dokaz, da se titofašistična tolpa v polni meri zaveda važnosti svoje vloge v imperialističnem taboru, ker so se vsi ti zločini lahko nemoteno izvršili le s polnim pristankom imperialistov. prinesel niti litra mleka v Trst Sl odst. delnic in s tem odločilno besedo v Osrednji mlekarni. V ta namen mu je uprava ERP-a (Marshallovega načrta zagotovila 120 milijonov lir posojila. Ceppi je nastopi! proti nameri ZVU, da bi v nasprotju s zakonskimi predpisi dala to važno prehrambeno ustanovo v roke ljudem ali skupinam, ki niso dobavitelji. Njegova izvajanja je dopolnil kvalunkvist M onciatti, ki je zahteval za dosedanjega dobavitelja mleka PosLrja 40 odst. delnic prav toliko za Canetta, dočim naj bi jih občina dobila komaj 11, a domači dobavitelji celo samo 9 odst. Vsi nadaljni govorniki so obsodili postopanje VU, ki je v nasprotju z veljavnimi zakoni skušala vsiliti občinskemu svetu svojo voljo. Svetovalec Agneletto je v načrtu odbil ustanovitev OM, sklicujoč se med drugim, da se zaradi m'eka še niso oojavile bolezenske epidemije. Tudi titovec Dekleva je v dolgoveznem referatu povedal «uradno» t i. za ljudstvo) mnenje titovskega finančnega štaba, da načelno niso proti ustanovitvi Osrednje mlekarne, če bi bili zavarovani interesi prizadetih. Pri tem je seveda previdn i zamolčal, da so prizadeti zlasti ti-tovci s svojo mlekarsko zadrugo. ;n da bi bili prav oni prvi za takšno ustanovo, če bi jim dali pri moren odstotek delnic in bi njihovi zadrugi v Trstu zagotovili, da bo e za naprej mogla uvažati toliko mleka iz Italije kot doslej. Koliko ie brig-jjr, naši kmetje je razvidno prav iz dejstva, da titovska mie karna ne odkupuje mleka od njih. temveč 150 km od Trsta od italijanskih veleposestnikov. Tov. Gombač je najostreje grajal kolonialne metode VU. ko je hotela občini vsiliti svojo voljo pri ustanovljanju Osr mlekarne. S 120 milijoni naj bi se rajši napravil nov zelenjadni trg ali druga resnično nujna dela. Komunisti smo odločno proti takšni Osrednji mlekarni, ki bi z uvedbo monopola na mleko težko prizadela naše kmete a tudi potrošnike. V diskusijo o Osrednji mlekarni jo v soboto in ponedeljek stopilo okrog 20 govornikov, to pot izredno mnogo s strani večine, ki je končno po reki «lepih» besed prišla z barvo na dan. Hotela je nič manj kot to. da svetovalci podpišejo občinskemu odboru v tej zadev? menico in bianco, s tem da bi brezpogojno pristali na njeno ustanovitev. Kljub milim prošnjam pa so komunisti odbili ta manever ter glasovali proti ustanovitvi: njim so se oridružili indipendentisti in t'-lovec. Na ponedelikovi seji ie tov. ing. Braun zahteval razpravljanje o "redloženi resoluciji komunistične skupine o preoovedi atomske bombe ter o protestu proti iztovarjanju orožja v naši luki. Nekateri demo- kristjani in socialisti so hoteli odpraviti zadevo z ironijo in zasmehovanjem, vendar je končno moral župan obljubiti, da se bo o njih razpravljalo na eni prihodnjih sej. Tov. Žbogar je zahteval, da se ne sme nikogar vreči iz stanovanja, dokler ne dobi drugih primernih prostorov za bivanje. Zupan je obljubil svoje posredovanje. Ob zaključku se je tov. Ferlan v izbranih besedah spomnil obletnice Osvobodilne fronte ter vstaje v Italiji. Prihodnja seja bo v torek 2 maja. Bliža se končna osvoboditev otoka Hainana HONG KONG — Borba Maoce- tungovih čet za osvoboditev otoka Hainan se bliža končni zmagi. Nacionalistične čete so v popolnem razsulu. Ljudska vojska je osvobodila zadnje pristanišče Yulin ter zavzela poslendje letališče Samah. Maocentungovi vojski poveljuje gen. Lin Pao. LONDON — Stavka pristaniščni-kov se naglo širi in je zajela do sedaj že 14.000 delavcev. Za izkrcanje 86 ladji, k' se nahajajo v pristanišču je laburistična vlada uporabila vojaštvo. Raznašalcem našega tiska Se dva dni je čas Ccz dva dni se zaključi rok za vpis med tekmovalce za širjenje demokratičnega tiska. Se dva dni ima torej vsakdo čas, da se vpiše ter si s prodajo naših časopisov, s širjenjem idej, ki jih zastopa naš tisk. pribori tudi lepo nagrado. Iz Boljunca in Trebč, iz Sv. Ivana, Skednja okoliških vasi in mestnih četrtih nam sporočajo, da se je prijavilo za tekmovanje precej raz-našalcev našega tiska. Povsod se tekmovalci priparvljajo, širijo krog svojih odjemalcev, da bi si tako zagotovili zmago v tekmovanju. Tekmovanje in izmaga ne predstavlja samo lepo nagrado (nagrade za «Delo» so kolo, zapestna ura in 15 tnevno bivanje v deželi ljudske demokracije nagrade za «Unità» so še lepše, med temi je tudi «1 mbretta»). Tekmovalci dokazujejo s svojim delom tudi svoj demokratični duh, oni stopajo v prednjo vrste borcev za demokracijo, saj predstavlja širjenje demokratičnega tiska eno najuspešnejših metod borbe za demokratične ideje, za demokracijo sploh. S širjenjem demokratičnega tiska stopajo tekmovalci v prve vrste borbe za mir in proti vojnim hujskačem, katere naš tisk razkrinkuje. Strani SLOVENSKO IN ITALIJANSKO DELOVNO LJUDSTVO E S KRVAVO BORBO PREMAGALO NACIFAŠIZEM ŽIVEL I. MAJ - DAN BORBE ZA MIR! • I ' """ T” -Z """ 0F ni peščica plačanih ljudi, temveč slovensko delovno ljudstvo 27. april 1941 pomenja najvažnejši mejnik v zgodovini slovenskega naroda. Tega dne so predstavniki KP Slovenije, krščanskih socialistov, Sokolov, kulturnih delavcev in drugih skupin ustanovili Osvobodilno fronto slovenskega naroda, ki je v teku ostre borbe proti fašističnim okupatorjem in domačim izdajalcem združila vse poštene Slovence ter na ta način postala edina predstavnica vsega slovenskega naroda. Slovensko ljudstvo, ki je bilo dotlej izkoriščano od lastne buržoa-zije ter od nje razcepljeno na več političnih strank* je končno spregledalo ves «patriotizem» dotedanjih voditeljev, ki so ga v odločilnih trenutkih zapustili in izdali. V najtežjih trenutkih se je znašlo ljudstvo samo. Voditelji bivših strank, ki so bile dotlej vse brez izjeme vdinjene interesom tujih imperialistov, so se povezali z okupatorjem. Minili so časi lepih «pa-triotičnih» gesel, s katerimi so dotedanji voditelji uspavali delovno ljudstvo. Prišel je čas borbe na življenje in smrt s fašističnimi okupatorji, ki so pijani lahkih zmag gospodarili nad vso zahodno in srednjo Evropo. A gospoda je rajši pod zaščito fašizma branila svoje lastne koristi. Toda slovenski narod ni obupal nad svojo bbdočnostjo. Ni se vdal ne mamljivim vabam, ne grožnjam in nasilju fašizma. Vedel je, da obstoja še drug svet svobode in napredka, kateri mora končno zmagati. Zato je z gnusom odklonil kle-čeplastvo izdajalske gospode, ki se je šla poklonit Mussoliniju ter se mu zahvalit, da je vzel «vdane» Slovence v zaščito mogočne fašistične Italije. Tedaj je zadonel med vsemi za- ' sužnje-nmi narodi Stalinov klic k i vstaji in neizprosni borbi proti fa- , sističnim okupatorjem do končne o - j svoboditve. Vera v pravico in upa- 1 nje na osvoboditev, ki nista zamrli v srcih Slovencev kljub težkim pre- 1 izkušnjam, sta se naenkrat spremenila v plamen odpora, ki ni pre- J nehal vse do osvoboditve. Slovenski narod je sklenil krvno bratstvo z vsemi tlačenimi narodi, ki so se ! odzvali Stalinovemu klicu. Postal ! vreden član velike družine — naprednega človeštva. V tej herojski borbi, ki ji v naši zgodovini ni primere, smo si postavili Slovenci temelje svoje bodočnosti, v kateri naj delovno ljudstvo v svobodi gradi svoje lepše življenje miru in napredka. Izraz vsega tega hotenja smo izlili v O-svobodilno fronto, ki je postala s tem resničen simbol borbe za svobodo in socializem Tržaški Slovenci smo se obenem z ostalimi Slovenci odzvali temu klicu ter zgrabili za orožje. Bridke izkušnje in razočaranja triindvajsetih let so nas utrdili v prepričanju, da si mora le ljudstvo samo priboriti svobodo in z lastnimi silami urediti svojo bodočnost. Ideja Osvobodilne fronte je bila prav med primorskim delovnim ljudstvom najbolj živa in zanjo je žrtvovalo najboljše sinove svoje zemlje, svoje domove in zadnji kos skromnega kruha, dočim se je gospoda odtegnila borbi z izgovori, da je treba čakati in se čuvati, da bo ob osvoboditvi mogla prevzeti o-blast. Edini Iskreni zaveznik nam je bi- lo tedaj italijansko ljudstvo Trsta in Furlanije, ki je šlo proti fašizmu in nacizmu ob naši strani v borbo ter delilo z nami vse gorje in žrtve. V gozdovih in po kraških gmajnah se je skovalo bratstvo med Slovenci in Italijani kot porok zmage proti fašizmu, a je tudi po vojni ostalo najmočnejše orožje tržaških delovnih množic v borbi za mir in demokratične pravice. Kakšna je moč idej Osvobodilne fronte, vzniklih in prekaljenih v narodnoosvobodilni borbi, nam najbolje dokazujejo izdajalci teh idej in naše borbe — titofašisti. Čeprav so izdali ljudstvo, program in idejo OF ter socializem, za kar so padli stotisoči komunistov in demokratov, si še danes ne upajo nastopiti odkrito proti njim, temveč se skrivajo pod njihovo krinko ter postopoma likvidirajo pridobitve NOB, zapirajo in ubijajo komuniste in stare borce ter z udbovskim terorjem in ob podpori ameriškega imperializma uvajajo novi red -- titofa-šizem. Tudi pri nas v Trstu skušajo titofašisti slepiti Slovence s krinko Osvobodilne fronte. Toda že sama imena ljudi v vodstvu nam povejo, da je ta «OF» sestavljena predvsem iz one, danes dobro plačane gospode, ki je med NOB odklanjala OB’ ter vsako pomoč partizanom ali pa se je celo prikrito ali odkrito borila proti lastnemu ljudstvu in oboroženi vstaji. Osvobodilna fronta ni peščica plačanih ljudi, ki bo jutri za denar služila tudi hudiču, Odpor proti fašizmu v Italiji se je začel že ob njegovem nastanku temveč je slovensko delovno ljudstvo, ki se je borilo včeraj proti fašizmu, danes se bori proti imperializmu in njegovim podrepnikom, med katerimi pripada titovcem prvo mesto, in se bo borilo vedno proti vsem sovražnikom ljudstva in demokracije. Osvobodilna fronta ni družtvo, ki ga moreš ustanoviti z zakonitim številom članov ter ga registrirati pri pristojnih oblasteh in v katerega ima dostop tudi najhujši izdajalec in sovražnik ljudstva. Prav tu je najusodnejša zmota titovskega gauleiterja Babiča, ko je na ta način ustanovil titofašistično podružnico v Trstu pod imenom Osvobodilne fronte. Toda prav to dokazuje največjo šibkost titofašizma, da ne upa priti odkrito na dan s pravim imenom in resničnim programom. Toda ljudstvo ne gre za besedami, temveč za dejstvi, katerih je le preveč da ne bi videlo resnice. Zato pa je Titova izdajalska gospoda danes tako v Jugoslaviji kot tudi pri nas prav tako izolirana. kakor so bili bivši izdajalski voditelji od Natlačena, pa do Nediča in Paveliča. In čaka jih ista, neizbežna obsodba in kazen ljudstva. Delovno slovensko ljudstvo pa se bo še naprej borilo zvesto idejam in programu Osvobodilne fronte, za osvoboditev izpod imperialističnega in fašističnega jarma, da tako končno uresniči sen vseh padlih za svobodo — mir, svoboda in bratstvo med narodi. Boštjan TROKLETI NAJ BODO' Ubil, KI HUUEJO NOVO VOJNO I. OB OBLETNICI OSVOBODITVE TRSTA Letos proslavljamo peto obletni- j co zmage nad nacifašizmom, zmage demokratičnih sil nad zverinskim imperializmom, ki se je za svoje interese kopal v krvi desetin milijonov nedolžnih ljudi. Ta zmaga je bilo tein veličastnejša, ker so jo izbojevali narodi, ki so kakor nikoli prej v zgodovini zagrabili za orožje za strmogljavljenje svojega najhujšega sovražnika. Danes, ko skuša ta zverinski imperializem dvigniti svojo glavo pod krinko za-padne demokracije, atomske svobode in atomskega klanja, se vsi narodi na svetu mobilizirajo v borza preprečitev novega konflikta, ki bi bil še hujši, strašnejši in krva-vejši od prejšnjega. “Ob tej obletnici se Tržačani prav dobro spominjajo osvoboditve Trsta, ki so jo izbojevali s pomočjo Jugoslovanske armade. Pribiti pa je nekaj dejstve, ki jih skušajo nekateri zanikati. To zanikanje prihaja predvsem s strani titofašistov, ki so se izkazali ne samo kot po-klični razbijači delavskih in demokratičnih vrst, marveč kot udarni odred anglo-ameriških vojnih hujskačev, kot zločinski vohuni v službi angleške in ameriške državne j Zadnji boji so se končali... 1 policije in kot morilci, ki so se z I nasiljem polastili oblasti v Jugo-| slaviji, uničili pridobitve jugoslo-1 vanskega ljudstva v NOB in pahnili Jugoslavijo v še hujše stanje, ki je hujše od nacistične okupacije. 1 Pribiti je predvsem, da Tržačani riso križem rok čakali osvoboditve, marveč so zagrabili za orožje in si sami osvobajali mesto. Jugoslovanska armada je prišla v Trstu in nam je pomagala. Res je tudi, da oi bila osvoboditev Trsta brez pomoči jugoslovanskih partizanov mnogo težja, ker so bili naši upor-iiki slabo oboroženi in niso mogli lolgo vzdrževati nemškega pritiska. Zato se naše ljudstvo s hvaležnostjo spominja jugoslovanskih partizanov, ki so nesebično žrtvovali svoja življenja za našo osvoboditev, čeprav je za njimi stal imperialistični agent, ki ni imel namena osvoboditi Trst za naše lepe oči, marveč samo za ost v ati te v provoku-cijskega' oporišča proti Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije. Spominjamo se teh svojh jugoslovanskih bratov in se jim zahvaljujemo, kakor se zahvaljujemo onim sovjetskim partizanom, ki so na Opčinah darovali svoja življenju našo osvoboditev. prevajalca, akoravno pozna italijanski jezik. Rekla je tudi, da se mora na vseh sestankih govoriti slovenski, tudi če je samo en Slovenec prisoten. Toda to še ni vse. Kdo se ne spominja, da so po mestu ob osvoboditvi plapolale kakor velikansko morje rdeče zastave. Dobro se spo- Takoj po osvoboditvi Trsta se je opažala politika, ki so jo začeli voditi titovski agenti, da bi zaostrili odnose med talijani in Slovenci, da bi ustvarili med njimi nenaponljivi prepad. Nameso da bi ustvarili pogoje za široko, večinsko demokratično fronto, so titovski agenti že od prve ure, ko so jugoslovanske edi-niee prispele a Trst., začeli ustvarjati pogoje za razdružitev, za sovražno razpoloženje enega velikega dela prebivalstva proti drugemu velikemu delu prebivalstva. Kdo se ne spominja, kako so ukazovali pisati po zidovih Trsta «živel slovenski Trst», ko je vsakemu pametnemu človeku znano, da Trst ne more biti popolnoma slovenski, kakor ne more biti popolnoma italijanski, ker tu živita oba naroda, ki morata živeti v bratstva in strpnosti? Prav tako je znano, da je Trst naseljen po italijanski večini. Saj tega niso niti titovci, vsaj v «camera charitatis», zanikali, čeprav je Lidija Sentjurčeva dajala ukaze, da Slovenci morajo pokazali Italijanom, da so zmagovalci. I Prav teko je Lidija Sentjurčeva i ukazovala aktivistom, naj ne sine j Slovenec govoriti z Italijanom ita-I lijanski, marveč da mora poklicati miniaio. da so bili titovci razjarjeni in da so ukazali snemanje teh zastav in njihovo nadomestitev z jugoslovanskim zastavami, češ «da se more pokazati zaveznikom, da je Trst za Jugoslavijo, ker ne smemo kompromitirati mirovnih pogajanj s komunističnimi zastavimi, kar bi jugoslovanski stvari škodovalo». To so pravili in se prav dobro spominjamo, kako so neki delavci jokali, ko smo jih prepričevali, naj snamejo rdečo zastavo, ki so jo 25 let hranili in kakor svetinjo skrivali pred fašisti. Kaj je povzročila ta «linija», ki nam je danes jasna kakor beli dan? Povzročila je ono, kar smo ugotavljali v začetku: zaostritev odnosov med enim velikim delom pre- 25. . aprila slavi italijansko ljudstvo obletnico zmagovite vstaje vse Severne Italije in uničenja nacističnega okupatorja. Vsa leta pred resolucijo so titovski agenti v našem gibanju molčali o slavnih straneh, ki so jih izpisali italijanski demokrati v borbi ramo ob rami z ostalimi zavezniškimi silami. Ta skupina zakletih sovražnikov demokracije pa ni samo poskušala zakriti slavne narodno osvobodilne borbe italijanskega naroda, nego je tudi podtalno klevetala ves italijanski narod in italijanske demokratične sile, ker se je ravnala po starih imperialističnih načelih, da je rešitev reakcije samo v neslogi in sovraštvu med silami demokracije. Laži titofašistov se začenjo pri samih temeljih. Zanje je ves italijanski narod fašističen (skupno z italijansko partijo), a narodno -osvobodilne borbe in gibanja odpora proti fašizmu je bilo po njihovi propagandi v Italiji le malo, prav na koncu, 25. aprila 1945. Ko poskušamo torej ob slavni obletnici osvoboditve italijanskega ljudstva, prikazati v pravi luci njegovo borbo, si moramo postaviti vprašanje: «Kdaj je začel v Italiji odpor proti fašizmu?» Odgovor je lahek! Odpor proti fašizmu se je začel ob samem nastanku fašizma. Titovska propaganda molči namenoma o odporu, ki ga je dajalo italijansko delovno ljudstvo proti začetnim fašističnim bandam, molči namenoma o fašističnih umorih, požigih, pretepih, ricinovem olju itd. Oni govore raje, da je vse italijansko ljudstvo fašistično, da bi prikrili, kdo je dejansko pomagal na oblast fašistom, To so bile italian-ska buržoazija, kraljevska hiša in velekapital, podprti od svetovnega imperializma in v prvi vrsti od Titovega prijatelja, Churchilla. To so bili faktorji, ki so privedli na o-blast fašizem zato, da bi preprečili naraščajočo poplavo demokratičnega in delovnega gibanja. tiorba italijanskih delovnih in demokratičnih sil proti iašizem je imela v teku 20, tet fašizma najrazličnejše obliko in jadrno, oa SUI).1) mauiie-tacij in stavk v prvih letih je prešel Odpor italijanskega naroda pod pritiskom terorja k o-OUkam negarne borbe, italijanski narod ni bil nikoli za fašizem! bila so pa razdobja (pred izbruhom 2. svetovne vojne), ko je bilo pod pritiskom terorja, gibanje odpora težko prizadeto m ni moglo priti organizirano do izraza. Odpor pa je prihajal do izraza vkljub temu m nedvoumno, italijansko ljudstvo in vojaki so bili proti roparskim vojnam fašistov ter se zanje niso borili in zato je doživljala italijanska vojska tiste strašne poraze tudi od daleko slabših sovražnikovih sil. «Ze 1942, leta (komaj 2 leti po začetku vojne) pa dobiva odpor ita-ijanskega naroda bolj organizirane in konkretne oblike, Jeseni 1942. se začne najprej posamezno, a nato vedno bolj množično stavkovno gibanje v mestih Severne Italije, ki je dejansko privedlo do «kapitulacije» v septembru, Italijansko delovno ljudstvo je takrat prisililo kraljevsko hišo in buržuazijo, da je stopila Italija iz nacističnega tabora. Pogoj za te izpremembe je bilo seveda zavezniško izkrcanje, ki je bilo omogočeno s silnimi sovjetskimi zmagami na vzhodu. Prestop Italije iz nacističnega v 2 leti prej. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da ni bila vloga Jugoslovanske KP v beograjskih dogodkih nikakor večja kot je bila vloga italijanske KP v pripravah za zrušitev iašizma. Prehod Italije v demokratični tabor je imel za posledico prehod velikega števila divizij v borbo proti nacizmu. Samo na ozemlju Italije da je prišlo do razsula silnih armad. Velika večina dotedanjih okupacijskih armad pa se je pridružila narodno - osvobodilnim, in partizanskim pokretom v dotičnih deže- cu vojne 229.639 mož. V vstaji 2® aprila je sodelovalo nadalJn' 122.518 demokratov. Priloženi zemljevid prikazuje jasno partizan® osvobojena ozemlja proti kale" so Nemci in fašisti izvedli °fen ve in pogrome pozimi 1944. let3' So pa razlike med jugoslovanski in italijanskim narodno osvcb° ' nim pokretom, o kateri niso tit° šistični propagandisti nič z'!1 Partizansko in narodno - >>sv dilno gibanje Italije je bilo bol,'e^_ uspešneje organizirano kot Ju-. slovansko. V polnem jeku nad" «Éiiifeks Črni madeži na zemljevidu označujejo kraje, v katerih so nacifažisti delali "čistke,, (1944-45). . nalij' stične okupacije vidimo v . ^ val stavk v tovarnah in v vel ^ mestih, kakor mu v Jugoslav» ^ primere. Razlika je še v san" ^ končni osvoboditvi. Začenši osvoboditve Neaplja, pa do končne osvoboditve vse Seve' -st ah ter izpisala tam slavne strani svoje zgodovine, na katere bi bila lahko ponosna vsaka druga armada. To se je zgodilo na Egejskih otokih, v Grčiji, Albaniji, Makedoniji, Črni Gori itd. Takojšnja priključitev velikih italijanskih editile demokratičnemu taboru je dokaz, do katere mere je prežel duh odpora proti fašizmu večino italijanske vojske, Na domačih tleh je nasprotno doživela italijanska vojska razsulo, bivalstva in drug in velikim delom | demokratični , tabor kaže iste zna- prebivalstva. Poleg tega pa upadanje poguma onim ljudem, ki so bili za internacionalizem, niso pa bili za podžiganje šovinizma, ki je toliko gorja prizadela Trstu in okolici. Kaj se je iz tega izcimilo? Manifestacija italijanskih nacionalistov z dne 5. maja 1945., v katero so jugoslovanske edinice po višjem ukazu streljale kakor obsedene. Iz vsega tega je torej jasno, da je bila «kršitev» Tito-Alexandrove-ga sporazuma o meji «zavezniških» operacijah, že vnaprej določena. Saj je bilo znano, da bi bila morala jugoslovanska vojska osvoboditi Jugoslavijo samo do stare italijansko-jugoslovanske meje. Ostalo je bilo prepuščeno anglo-ameriškim edini-cam. Ni bilo niti slučajno, da so se angleške edinice za dva dni ustavile pred Tržičem in čakale ... na Titov prihod v Trst, Tržič in Gorico. Ob tej priliki naj velja tudi naš spomin vsem, ki so padli za osvoboditev našega mesta: Tržačanom (Slovencem in Italijanom), našim jugoslovanskim bratom in 7 sovjetskim partizanom. Slava njim! Za I. maj »DELO» v vsako demokratično družino! Italije je doprineslo ljudstvo svoj doprinos z. «v' vstajami večjih in manjših "‘L,, kjer je delovno ljudstvo z. orAj, v roki izbojevalo svobodo, še P' v no so vstopili zavezniški voJal\.j. dotične postojanke V divjih P°A|c fli*1 nih borbah in na barikadah s° ; uničene nacistične sile, a zave7-so vkorakali na že osvobojen0 zemlje. j c V Jugoslaviji ni prišlo do v ^ nobenega mesta pred prid0 w'/f osvobodilne vojske,. ker so ,ja_ krajevne protifašistične org3" cije večinoma že prej izdane ničene zaradi izdajstva MeS^aLiV skih in imperialističnih šPiJ^ii tipa Vukmanovič-Tempo ( izdsi .,a. v Sarajevu), Djilasa in Moša de (v Crpi Gori)', Tito, Ba gjjit-(v glavnem štabuLKrajgher, * p čilnosti kot dogodki v Jugoslaviji po Beograjski vstaji 1941. leta. Paralela je skoraj popolna: beg kraljevske hiše pod anglo - ameriško varstvo in sabotaža ter razroj vojske s strani vodilnih vojaških in oblastnih organov, v katerih je delala fašistična peta kolona. Kot 1941. leta v Jugoslaviji tako je 1943. leta v Italiji po sramotnem begu kralja in narodnem izdajstvu fašistov politična situacija na mah jasna. Na eni strani je italijansko delovno ljudstvo, na drugi strani so do sedaj prikriti ali odkriti izdajalci, fašisti, kraljevska hiša itd. Razvoj vojne in razvoj gibanja odpora so bili tisti faktorji, ki so privedli do kapitulacije in razjasnitve, a s svoje strani je to raz-ciščenje ozračja doprineslo k silnemu poletu množic v borbi za demokracijo in osvoboditev. V nasprotju s titofašističnimi lažmi je razlika med Italijo in Jugoslavijo samo ena: na osnovi zunanjepolitičnih. zemljepisnih, notranjepolitičnih in zgodovinskih faktorjev je prišlo do tiste zdravilne razjasnitve političnega ozračja v Jugoslaviji že kar je bila posledica fašistične sabotaže v vodstvu- Tukaj je vstalo oboroženo gibanje odpora iz zdravih korenin italijanskega naroda. Iz dezerterjev in političnih pripornikov, iz ljudi, ki so se skrivali pred prisilno mobilizacijo v delovne brigade so zrasle nove italijanske brigade in divizije. Titovska propaganda je poskušala prikazati, kot da je bilo vse italijansko partizanstvo v borbah okrog 25. aprila. To je gorostasna laž. Regularne partizanske enote so štele proti kor,- jurčeva, Kidrič in Kardelj (P° ve z Gestapoma v Bledu) ter čno Babič in Imro (s tri* SSom). Zasluga teh gestaPllV’*ily-špijonov je, da ni mogla jugos10^,,» ska narodno - osvobodilna v je zavzeti istih množičnih oblik " imela nasprotno strašne izgube' ^ Končno pa je glavna razlik3 italijansko in jugoslovanska rodno osvobodilno vojsko v te !(čv je v Italiji preprečila ustan° rj. ljudske oblasti tuja, anglo - asja-ška okupacijska vojska. V Ju=geO' viji je nasprotno osvoboditev pograda s strani Rdeče armade tj, gočila ustanovitev ljudske yg;i-izdajstvo gestapovske imperl® je čne bande Tita - Rankoviča P jj# doseglo, da je postala Jug°sv ponovno kolonija imperialist MlHA ■ 31 . vi vj| m j^gaullisti, «socialisti», radikalci in demokristjani so poskušali prikriti «škandal» General Revers je “nedotakljiv,, zaradi “uspešnosti,,!Atlantskega pakta ^ojni minister Remadier je ukazal sežgati spomine Peyre-ja - Francoska ^akcija podžiga vojno v Vietnamu zaradi svojih umazanih dobičkov lolpe francoskih gangsterjev delajo po naročilu Degaullistov Časopis «Action» j preteklega ja-, Uaria objavil besedilo razgovora, 1 Sa je imel eden izmed njegovih ^Pisnikov z nekim znanim franco-kini finančnikom. Iz tega razgovo-ga je razvidno, kako se je Velika r‘tanija poskušala pridružiti aferi Slede indokinskih dogodkov. Med rPgim je finančnik dejal: «„Inteli-Sl ce Service» (to je vohunska u*ba) je poskušala poneveriti ne-6 listine. S tem namenom je vtaknila v vrste «afaristov», ljudi na utere je lahko zaupala, torej ljudi, c.ot ic general Xuan. Za uspeh ini-■ative pa je bila potrebna opora pa-f'skih politikov. Zato so mislili na /sneoske «socialiste», ki so tesno Rezani z angleškimi «laburisti». Pobuda je v Parizu dobila o-r°, potem, ko je bilo potrošenih a desetine milijonov, med razni-1 Poslanci in ministri. Ti so pod-Ji generala Masta, ki je kandidi-, 1 Za Visokega komisarja v Indo-vM t- j. za mesto na katerem je Prej Pignon. Borba je vsekakor v-j A Igium. uuiutt j c VdCK.tiK.ui , °rala ostati skrita med zidovi ank in političnih strank, ki so zve- ste Ameriki in Veliki Britaniji. Da je bilo tako nam potrjuje dejstvo, da se je vsem, od degaullistov, radikalov pa do demokristjanov zelo mudilo udušiti nastali škandal, razkrinkati skupino kapitalističnih konkurentdv zato, da bi ohranili slavo «poštenih patriotov» ter da bi kot taki zasedli mesta, ki so jih dotlej imeli «goljufi in špekulanti» v «korist Francije». Brez dvoma pa tudi to ni pomagalo in so se eni, kot drugi pogreznili v blato iz katerega se rie bodo zlepa dvignili. Dokaz sokrivde goljufov francoskega ljudstva in morilcev vietnamskega prebivalstva (vojna v Vietnamu se nadaljuje samo zato, ker bi omenjeni goljufi radi še nadalje uganjali svoje umazanije z «Indn-kinsko banko» je pričanje kapitana Girardot-a, oficirja tajne francoske policije kateri je prvi zasliševal Peyre-a in Van Čo. V svojem poro-ročilu Bidault-ovi vladi je kapitan Girardot napisal dobesedno: «General Revers je tisti francoski general, ki uživa popolno zaupanje pri Američanih. Zato je nujno, da ostane nedotakljiv, če hočemo, da bo Atlantski pakt uspešen. Zgodovina 1. maja Utaj je nedvomno največji delavci , Praznik, ki druži vse delavce sve-,, ’ marsikoga bo verjetno zanimalo tz-'ea pa se je še nadaljevala. De- so zahtevali 8urni delavnik. Za lj umtk se je vnela zlasti ostra barij u Ameriki, kjer so bili delavci ne-tabtn° lindo izkoriščani. Nastala Je tft° organizacija «Vitezov dela», ka-„(a si je postavila za svoj poglavit-Ur QilJ izvojevanje 8 urnega delovnega «Viteze dela» je podprla tudi l t’ez« ameriških delavcev». Sirom ce-g*® kontinenta so se vrstila protest-< zborovanja. Višek so vsekakor za-ila v Chicagu, kjer je prišlo 1. malli ,Ss6 do hudih spopadov med delav-6r itl «zaščitniki javnega reda» t. j. °stouoIjci, ki so se bili na račun k bi fašističnih izkoriščevalcev in ki so °d njih zato tudi dobro plačani. ostrim spopadom je eksplodira- Ug bi ena bomba, kar je povzročilo, He s° Prišli pred sodišče organizatorji jbnstracije in voditelji delavcev: Engel, Avgust Spies, Alojz Line, tt.red Parson, Mihael Swab, Adolf Ft-' Oskar VVeeb in Samuel Fulden. Dasir-avno je bilo na sodni razpravi dognano, da omenjeni niso vrgli bombe — in da so torej nedolžni — so jih vseeno obsodili na vislice, «kot anarhiste, ki so sposobni povzročiti tudi tak primer». (Torej že takrat ni bilo nikake demokracije za delovne ljudi v Ameriki!). Leta 1889 so se zbrali v Parizu zastopniki delavskih organizacij iz vsega sveta kjer so ustanovili drugo delavsko Internacionalo. Na tem zborovanju je bila izglasovana resolucija, ki je v počastitev chicaških žrtev predlagala. naj bi postal 1. maj vsakoletni splošni delavski praznik po vsem svetu. Letošnji 1. maj je torej 61. svetovni delavski praznik. Seveda je ta obči delavski praznik v teku časa zajemal raznovrstne cilje. Od leta 1919, ko so bile ustanovljene komunistične partije po vsem svetu, je postal 1. maj pod njihovim vodstvom, etan borbe za osamosvojitev delavskega razreda, borbe proti svetovnemu imperializmu in dan borbe za mir, ki je za delavski razred predpogoj srečnejše bodočnosti in razvoja. Ta mednarodni praznik so v preteklih desetletjili oskrunili razni pseudo «socialistični» režimi in med njimi zlasti nacizem in fašizem. Praznovanje 1. maja je bilo najprej prepovedano v fašistični Italiji, nato u Nemčiji, v Avstriji in končno tudi v Španiji. V Italiji so fašisti leta 1923 uvedli svoj «delavski praznik» 21. aprila, ter ga združili s praznikom «rojstva Rima». Ze od leta ’23 je bilo praznovanje 1. maja nevarno. Delavcu, ki bi se ga bil drznil praznovati je pretil predvsem odpust z dela, poleg tega pa seveda še napadi fašistov, ricinovo olje, ječa in celo konfinacija. Po letu 1925 pa je bilo legalno praznovanje 1. maja nemogoče. Kljub vsemu terorju in kljub vsem nevarnostim, so delavci po vsej Italiji in torej tudi pri nas vsako leto praznovali delavski praznik 1. maja ilegalno, dokler niso zdrave sile leta 1945 strmoglavile, fašizem in spet zadihale svobodno. Tudi titofašistični režim je poskušal — in še vedno poskuša — izmaličiti 1. maj v svoje namene. To dela zato, da bi odvrnil delavski razred od svoje prave in konkretne borbe ter njenih ciljev. Za tltofašiste je 1. maj praznik norčij, praznik popivanja in ve-seljaštva. To je sicer razumljivo, kajti tudi oni — kot njihovi predniki fašisti in nacisti — se boje prave delavske j z avesti, enotnosti in moči. Borba angleških trustov za «soudeležbo» v poslih se je spremenila v pravi polom. Zastopniki ameriških skupin so, čim so zapazili neprijetno delovanje svojih «bratcev», začeli ravnati zelo odločno. Prišlo je celo do ropov in do umorov. Prav francoska tajna policija (ki je povezana s Peyrejem, ameriškim agentom) je bila tista, ki je zagrešila škandal proti generalu Rever-su, ki je bil pozneje likvidiran iz politične pozornice. V beležkah Van Goja agenta Bao Daja so bila zabeležena imena ljudi, katere je bilo treba kompromitirati. Spomini Pey-reja so bili upepeljeni na povelje vojnega ministra Ramadiera, ne da bi bili prej slikani kot dokumenti velike važnosti. Ramadier «socialist», je ukazal, naj spravijo, v arhiv vloge Reversa, češ da ne pomenijo nič. Degaullisti so vpili na vso moč, da je treba odstraniti Rever-sa in njegove sodelavce v prvi vrsti Masta, ki je spodrival Pigno-na iz donosnega mesta Visokega komisarja. In uspeh je bil ta, da so bili «socialisti» izgnani iz vlade (oni sicer pravijo, da so izstopili sami). Bidault in degaullisti, prijatelji a-meričanov so neomejeni gospodarji! Toda v teku je preiskava, katera odkriva dan za dnem nove spletke. Peyre je pisal iz Brazilije neko pismo Bidaultu. Sicer ni znana celotna vsebina omenjenega pisma, a toliko je le znano, da pisec toži, da nima . . . denarja. To pismo je kupil nekdo za tri milijone frankov. «Humanitč» je pisal, da če je kupec pisma bila policija, tedaj bomo kmalu izvedeli za celotno besedilo. Toda ta zgodba še ni končana. 23. februarja 1950 je sporočil a-meriški zunanji minister, da bo odpotovala neka ameriška komisija v Indokino, kjer bo preučila načrt za gospodarsko pomoč. Ko je številno francosko časopisje objavilo izvleček kazenskega lista gospoda Wibota, načelnika francoske tajne policije, ki je bil pred vojno obsojen na dva meseca zapora zaradi moralne nedostojnosti, se je nad Francijo razširil val ogorčenja. Ta val se je še bolj poostril, ko se je izvedelo (in so številni generali objavljali dokaze), da je e-den izmed najvišjih funkcionarjev francoske tajne policije dr. Bertaux bil v tesni povezavi z nekim Lecca, poveljnikom drzne gangsterske bande, ki je delovala v Franciji (Parizu in Marseju) in Svici. Omenjeni Lecca je izvršil akcijo na dragulje Begun-ove o čemer je ves svetovni tisk mnogo pisal, toda naenkrat in nepričakovano, kot bi bil izdan ukaz, je ravno tako nepričakovano nastal o svej stvari čudoviti molk. Čudno je tudi, da so dragulj Begun-ove bili najdeni nekaj tednov pred objavo velikega «škandala generalov» v Franciji. Seveda, tudi ta zadeva ni prišla sama po sebi. Poveljnik bande gangsterjev», ki je izvršila akcijo proti Begunovi je bil Lecca, ali boljše, Paul Lecca. (Ime je podobno tistemu «Paulu», kateremu je Peryé nekoč dal znesek milijon in pol frankov). Lecca je imel sodelavca nekega Watsona, angleškega državljana ter znanega agenta Intelligence Servi-cea, ki je pa sedaj v zaporu. Važno je povdariti, da so med preiskavo, ki so jo izvršili pri Peyréu našli dokumente iz katerih je bilo razvidno lesno prijateljsko sodelovanje med Lecco in Watsonom. V «glavnih» stanih v Parizu je zapisano, da Paul Lecca in njegova banda lahko svobodno deluje, to pa zato, ker ima zaščito visokih osebnosti, posebno nekega Renucci-ja dobrega prijatelja degollističnega senatorja De Raulin-a in od katerega prejema tudi ukaze. Sedaj pa razvozlajmo to zapletenost z nekaj pri- meri: ANGEL FRANZA Sonce in planeti narisani v sorazmerju po naravni velikosti Ali ŽIVE LJUDJE NA MARSU? To vprašanje ni nastalo šele dandanes, ko vznemirjajo svet «leteči krožniki», ko postaja naš planet človeku «preozek» in ko dan za dnem bolj zapadamo v željo iztakniti nekje kotiček, kamor bi ne segalo neurje vsakdanjega življenja. Kljub temu pa na to vprašanje do danes še nihče ni odgovoril in niti človekova tehnika, niti njegova bujna fantazija nam ne moreta dati katerekoli osnove, da bi mogli s po'no upravičenostjo pričakovati sigurnega odgovora v doglednem času. Zato storimo najpametneje, če se zadovoljimo z našim planetom in g'e-damo na vse ostale s stvarnimi očmi zvczdoslovca, gi nam pove o vse-mirsk'h telesih samo to. kar more tokorekoč —- otipati. Omenili smo že, da je središče osončja Sonce, okoli katerega se kretnjo planeti s svojimi trabanti, poleg teh pa še nekatera druga telesa. Znano je tudi, da naše Some ni edina stalnica v vsemirju. ampak poznamo še premnoga druga sonca, katerih vsako je zopet središče svojega osončja. Toda zadovoljimo re topot z našim osončjem in si ga bežno oglejmo. O Soncu samem smo že marsikaj povedali in vemo, da se njegova snov še ni shladila in strdila, ampak je še vedno v razžarjenem stanju; zato ima Sonce svojo lastno svetlobo in toploto, ki ju oddaja svojim že «ugaslim» sopremičnicam. Premer SONCA znaša 1,387.000 km in je torej 109 krat večji od Zemljinega. Njegove ogromnosti si ne moremo predstavljati, saj meri površina sončne krogle 6.078.700 milijonov kvadratnih km in je torej 11.900 krat večja od zemeljske površine. Ce bi Sonce bilo votla krogla. bi v njegovi notranjosti mogla stati Zemlja z okoli nje krožečim izračunali, da tehta Zemlja 5.977 trilijonov ton. nam ne bo težko dognati. koliko Zemelj tehta eno Sonce. Pa še to povejmo, da vlada na površini Sonca nekako 5.900 stopinj C. toplote. Soncu najbližja premičnina > MERKUR, temu pa sledijo po vrsti: VENERA, ZEMLJA. MARS, JUPI- Planet Srednja raz-1 dalja od Sonca Rabi za enkratno pot okoli Sonca 1 Srednja toplina po Celziju Število mesecev let dni Merkur 57,9 88 + 178 Venera 108,1 224,7 + 65 Zemlja H9,5 365A + 6,5 i Mars 227,8 •1 321 - 37 2 Planetoidi 350-450 3-9 Jupiter 777,8 11 315 - 147 9 Saturn 1426,1 29 167 - 180 10 iUran 2869,1 84 6 - 207 4 Neptun 4495,5 165 283 - 221 1 Pluto 5919,7 249 3 ? ? Mesecem, a bi od Meseca do senčnega oboda ostal še vedno 300.000 km širok prostor. Učenjaki so izračunali, da tehta Sonce okroglo številne 2.131,500.000 trilijonov ton če hočeš to število napisati s številkami, mu pripiši še 18 ničel. Ker so pa Po volitvah so mnogim družinam ustavili izplačila pokojnin Titofašistični volivni manevri z invalidi osvobodilne borbe Ze v prejšnjih člankih, kjer smo obravnavali vprašanje pokojnin, ki pripadajo svojcem in invalidom iz NOB smo razkrinkali podle manevre, ki so jih izvajali titofašistični plačani terenski podrepniki za časa volivne kampanje na račun družin padlih. Naše ljudstvo se prav gotovo še danes spominja na vsakovrstne in visokodoneče volivne obljube, ki so jih s široko roko trosile razne politične skupine, od demokristjanov, takozvanih socialistov, indipendenti-stov pa do titofašistov. Vsi so se takrat še posebno potegovali, da pokažejo ljudstvu vso svojo «skrb» za njegove potrebe in težnje. Celo občinski odbor, ki je bil takrat, kot ja pač še danes demokristjanski monopol, je začel v teku volivne kampanje «reševati» nekatere probleme, da bi s tem pokazal svoje zanimanje za potrebe prebivalstva. Slično politiko «zanimanja» za ljudske potrebe so začeli izvajati titofašisti in sicer z izplačevanjem pokojnin. Danes prav lahko trdimo, da je bilo takratno izplačilo mesečnih obrokov in celo zastankov pokojnin, le navaden volivni manever titofašistov. Dobro poznavajoč bedo in revščino vdov in mater padlih partizanov ter invalidov, so titofašisti računali, da bodo s par bornimi tisočaki kupili zavest našega ljudstva. Najboljši dokaz temu je, da so po volitvah popolnoma ustavili vsako nadaljno izplačilo mesečnih obrokov neštetim družinam in to posebno v okolici in podeželskih vaseh. Dejstvo je, da so titofašisti prav v teku volivne kampanje sprožili širokopotezno akcijo za invalide m vdove padlih v NOB. Takrat so organizirali po vseh vaseh nešteto sestankov, na katere so še posebno vabili svojce padlih, češ da se bo obravnavalo vprašanje izplačila pokojnin. Posebno aktiven je bil takrat titofašistični plačani agent Lipovec Franc—Tine, ki je tekal od vasi do vasi in obljubljal na desno in levo končno rešitev tega vprašanja Pravo bistvo teh sestankov pa so bili le besni izpadi titofašisticne-ga strupa proti našim organizacijam in voditeljem, ze sama maloštevilna udeležba invalidov in vdov je bila najboljši aokaz, da je na^e ljudstvo že takrat razumelo pravi namen teh sestankov, ki je bil vse drugo nego zanimanje za rešitev lega perečega problema, ki se je Zavlačeval že stiri leta. Cim so se volitve končale pa so titofašisti popolnoma obmolknil, glede pokojnin. Očividno je bilo, da se jim volivni manever ni obneje in temu je bil najboljši dokaz njihov katastrofalni volivni poraz. V potrditev gornjega izvajanja naj navedemo nekaj konkretnih m otipljivih primerov titofašistient podle špekulacije: (Se nadaljuje) ' ■ v- Tržaški delavci ob vst aji leta 1945. FIOCCO IVAN iz Trsta, v posesti odloka št. 44114 z dne 15. 3. 1949 in odloka št. 15679 z dne 18. 4. 1949, ki mu priznavata pokojnino za padlega sina Duilija, borca brig. Garibaldi, je prejel pokojnino za mesece maj .junij in julij 1949. FONTA-NOT TEREZA iz Milj, v posesti odlokov št. 422256 z dne 24. 11. 1948 in št. 3626 z dne 7. 11. 49, mati padlega Stellija, borca bat. Trieste, k. je padel 17. 3. 1944 v Temenici je prejemala pokojnino le od aprila do julija 1949, čeprav ji je bila priznana od 26. 1. 1948. FRAUSLX PIERINA iz Milj, v posesti odlokov št 39970 z dne 16. 10. 1948. in št. 3537-49 z dne 7. 2. 1949 je prejela pokojnino za padlega Marija, pripadnika GAP le za dobo od aprila do julija 1949. Pokojnina pa se ji priznava od 13. 2. 1948. Z istima odlokoma je bila priznana pokojnina za padlega Fransina Alojzija, ki je istotako pripadal GAP. Tudi v tem primeru je prejela izplačilo le za dobo od aprila do julija. Posebno žalosten pa je primer MAZZONI A-LOJZIJE iz Trsta, ki je že od leta 1930 v zdravniški oskrbi zaradi tbc. Prošnji za pokojnino po padlem Petru Mazzoniju, borcu bat. Trieste je priložila tudi zdravniško spričevalo iz katerega je razvidno n,eno težko zdravstveno stanje. Čeprav je v posesti obeh odlokov ter ji je bita priznana pokojnina od i>. 12. 1947 dalje, je prejela do danes le mesečne obroke od januarja do avgusta 1949. SOSIC-SIRK IVANKA iz Maža pri Trstu, v posesti odloka st. 44768 z dne 23. 3. 49. s katerim se ji prizna pokojnina od 1. 3. 1949 ua-Ije, ki je mati dveh padlih butcev je prejela izplačilo le za mesece maj, junij in Julij 1949. Na vsa posredovanja pri titovski gospodarski delegaciji, import-exportni banki ter pri komisiji v Kopru, so ji enostavno odgovorili, da ni vpisana v seznamih. BONIVENTO ROZALIJA iz Milj, mati padlega Bon.venta Santa, borca brig. Garibaldi, ki jC v posesti odlokov št. 40063 z dne 9. 10. 1948 in št. 197783 od 9. 1.. 1948, je prejela do sedaj le tri mesece pokojnine. Ista pa ji je priznana od 24. 1. 1948 dalje. Navedeni primeri so le neznaten del obširnega dokaznega materiala v posesti Zveze invalidov, ki je bil poslan že novembra meseca titofašistični delegaciji v končno reš lev. Mesto, da bi titofaš'stična vlada izpolnila po zakonu prevzete obveznosti pa je tajnik Uradaschia izjavil, da so podatki ponarejeni. Kot zaključek naj še omenimo primer STOKA J031PINE iz Proseka, matere padlega Jos pa, borca 'XI korpusa, ki je bil interniran v Flossemburgu, kjer je umrl 2. 3. (945. Omenjena je v posest' rednih pil lokov in pokojnina se ji priznava od 1. 7. 1946. to je od dneva, ki ga predvideva zakon. Navedena pa ni prejela vse do prvih dni tega meseca niti vinarja. Sele prve dni a-prila so ji izplačali prvi obrok pokojnine in tokrat samo 1 mesec. Glede izplačila zastankov pa ni prejela nobenega točnega in jasnega odgovora. Navedeni, primer pač ne potrebuje nikakega komentarja. TER. SATURN, URAN, NEPTUN in kot najoddalnejši PLUTO, ki je bil odkrit šele nedavno, čeprav so ga zvezdoslovci že dolgo prej poznali iti iskali. Da ne bomo navajali raznih podatkov za vsako sopremični-co posebej, si oglejmo priloženo | razpredelnico, ki nam obenem naj-razločneje pojasnjuje razmerja med ! posameznimi sopremičnicami; sorazmerje velikosti Sonca in posameznih sopremičnic pa razvidimo iz j slike 1. Posebej 'omenimo le Saturn zara-; di obročev, ki ga obkrožajo, česar ne opazimo sicer pri nobenem drugem vsemirskem telesu našega o-sončja. Z daljnogledom moremo o-paziti tri močno sploščene obroče: notranjega, srednjega in zunanjega. Notranji obroč je temen in prozoren, medtem ko sta oba ostala svetla (najsvetlejši je srednji) in neprozorna. Premer zunanjega obroča znaša 270.000 km. Te kroge tvori veliko število malih trabantov, ki krožijo z različno hitrostjo okoli Saturna. Ne smemo jih pa zamenjati s pravimi trabanti, katerin ima Saturn 10 in sicer 8 velikih in 2 mala. ^ V prostoru med Marsom in Jupitrom kroži okrog Sonca skupina ASTEROIDOV ali PLANETOIDOV, malih vsemirskih teles, katerih največji merijo v premeru po nekaj desetin km, najmanjši pa komaj 10 km. Doslej so našteli kakih 120o a-steroidov. Nekateri največji so bili imenovani z imeni raznih bogov starih narodov, kakor na pr. Cererà, Palada, Junona, Vesta itd. Zvezdoslovci jih sjjoznavajo po številkah zapovrstnega reda kakor so bili odkriti. S prostim očesom moremo videti le Vesto, a tudi to le včasih. Poglavje zase so zvezde-repatice ali kometi. Ti niso enostavna vse-mirska telesa kakor ostale zvezde, ampak so sestavljena iz številnih večjih in manjših delov. Pri repatici ločimo svetlo jedro in megle« omot ali koma; ko pride repatica v bližino Sonca izžari iz jedra šop svetlih pramenov, obrnjen od Sonca in tvori repatičin rep. Glava (t.j. jedro in koma) rejjatice sta često tako prozorna, da moremo skozi nju videti druge zvezde; še prozor-nejši je rep. ki pa vzbuja med nami zemljani pogosto prave panike, ker prinaša menda konec sveta. Tako so se ljudje z vso naglico pripravljali na konec sveta leta 1770., ko se je komet prav nevarno približal Zemlji bil je oddaljen od n e komaj za šestkratno Mesečevo razdaljo (nekako 2,306,000 km). No, kakor danes vemo, tedaj še ni bilo konca sveta, pač pa je bil vpliv tiče kmalu po smrti Julija Cezarja šla s svoje prave poti med trabante Jupitra in se jih komaj rešila. C. K. {Konec sledi) VALENTIN KATA JEV 19. nadaljevanje tj Pred razsvitom je bila zaročna svečanost opravljena, nakar so t>UtuCe izpustili iz kleti. Nemci so terjali svoje puške nazaj. Toda ka so bile izginile. Im Vse do jutra so Nemci tavali po dvoriščih in izpraševali, mar je t^0 videl njihove puške. Kmetje so molčali. Nato je unteroficir prislo-sjj*. desnico ob čepico brez ščitnika, izmrmral «mo-oen», dal svojima »i. ethljevalcema znamenja za vrnitev in z jezno drhtečim obrazom tal Pot iz vasi. Nato se je z osteklenelimi očmi na brezizraznem licu zrušila kakor posekana, ne da bi utegnila preteči še pel korakov do hruške. Ob trobentanju je v vas prikorakala nemška pešadja s kuhinjo in voza-tajsvom. XXIX. POGLAVJE naslednji dan, ko sonce še ni bilo vzšlo, je vas zagrnil oblak Zlato orožje penici so obkrožili vas. Itj 1,1 medtem ko so prašni vojaki snemali opremo s štirih strojnic, (j0 So jih bili postavili naokrog po gričih, je v vas vdrla četa dra-iif'yV- Pred cerkvijo se je razdelila v tri oddelke. Prvi oddelek je bv* Prediha v drncu pohitel naravnost proti Vaškemu sovjetu. Drugi Tkačenkovi hiši. Tretji pa je ostal na mestu in razjahal. Pot so Nemci vedeli, kako je vas razdeljena. % , r' Ivasenko, ki je trjpel za nespečnostjo in je vstajal prej kakor je zagledal Tkačenka v pogovoru s poveljnikom nemškega od-a> ki je obstal pred njegovo hišo. '^'Petje se še niso utegnili zbuditi, ne pohiteti na cesto, ko so se V°*ci, ki so bili odjezdili proti Vaškemu sovjetu, že v drncu vra-abv A* trg. Za konji pa je v dežnem plašču, raztrganem od zgoraj toka °P°tekaje se in ves se tresoč tekel predsednik Remenjuk z Pii na vrvi, katere konca so držali dragonci. tir* za prvim oddelkom se je pokazal drugi, ki je vlekel mornarja. je bilo j?ogledati Careva. Iz ust, ki so mu jih bili razbili s mu je curkoma lila kri po progasti mornarski srajci. Na pol liti, ,?n šop las se je prilepil ob čelo, ki je bilo vse pomazano z zem-* kaj ka> privezana na vrv, je krčevito stiskala ostanke harmonike, kj| ^ero se je bil mornar branil na dolgem jurjevskem traku, ki se je 6o LaPletel ob vrv, pa se je motala mornarska čepica in ga udarjala sih nogah. *fcii..red cerkvijo je stala stara suha hruška, v katero je bilo lani je y Pod njo se je na konju jpočasi sprehajal nemški narednik, ki q vi8al v stremenih. ^are(jragonci so obkrožili oba ujetnika in jima vrgli vrv okoli vratu. nik je zamahnil s sabljo. Tisti trenutek je bila smrtna kazen že c6t|tv Takoj nato se je začul ženski vzklik, tako močan, da je na y®hem stolpu vidno vztrepetal in zazvenel bron velikega zvona, a Remenjukova je lzprožila roke in obstala kakor vkojjana. Va opoldne je prispel v puntarsko vas nemški okrožni poveljnik nadporočnik von Wirchow. Ob njem je v prašni kočiji sedel mladi uradnik novega poglavarja Ukrajine, hetmana Skoropadskega. Na poti je bilo soparno. Nadporočnik je snel svoje rokavice iz antilopskega usnja — skoraj bele, z lahnim bleskom limone — jih obrnil narobe in jih obesil na ročaj sablje, ki jo je držal med koleni. Uradnik se je upal toliko razu-dobiti, da si je razpel uniformo z majhnima naramenkama in snel belo čepico, ki je bila znotraj vsa preznojena. Ob prihodu v vas pa je nadporočnik vnovič navlekel rokavice, uradnik kmetijskega ministrstva pa si je zapel jopič in si posadil čepico na glavo. Stražar z veliko čelado na glav i, ki se je sprehajal pred hruško, na kateri sta s povešenima glavama visela Remenjuk in mornar, se je ustavil in stal v pozoru. Nadporočnik, ki je še dalje sršil predse, je prislonil dva prsta k čepici. Uradnik je postrani pogledal proti hruški, potegnil iz ozkega hlačnega žepa cigaretnico, spleteno iz egiptovske slame, na kateri je bila namesto motiograma loščena srečonosna žuželka, in si je odločno vtaknil v usta sivo cigareto «Mesaksudi». Kočija je oddrdrala skozi vso vas in zavila na graščino Klembov-skih, kjer se je že bil nastanil štab. Na dvorišču se je kadila vojaška kuhinja. Zvezna četa je napeljevala na rumeno poličenih palicah brzojavne žice. Dragonski konji so po livadi otepali z repovi io odganjali muhe. Pri glavnih vratih je stala strojnica. Stražarji so se postavili v pozor. Nadporočnik je stopil po stopnicah in vrgel slugi svoj plašč na roke. Tik za petami mu je sledil uradnik kmetijskega ministrstva, ki si je spotoma z robcem otepal prah s čevljev. Ne da bi stopil v hišo je nadjporočnik samo zamahnil z roko in tlesknil s prsti in že sta se pri vhodu pokazala dva stola. Častnik je sedel, preložil nogo čez nogo, z roko začrtal po zraku lok in na oko zataknil monokel. Vso svojo pažnjo je posvečal veliki šotorni plahti razprostrti na sredi dvorišča. Na tem krilu sta ležala dva zarjavela pasova ruskih patron zt puške, kozaška sablja brez nožnice z usnjenim čopom, starinska puški in še ena puška, kakršne bašejo varuhi sadovnjakov in vrtov s soljo, da plašijo otročad. Zdaj pa zdaj je stopil na dvorišče kak vaščan - - moški ali ženska — se plaho ogledoval in privrgel k zbirki svoj prispevek, — ročno granato ali bajonet. j Stari Ivasenko je prišel med prvimi. Njegova je bila tista starinska puška, ki ga je nekoč spremljala na pohodu nad Turke. -z Zdaj je starec, oprt od palico, stal pred hišo v gruči kmetov in ve na dolgo in široko pripovedoval, da je zarana videl Tkačenka. k..Ko je kazal nemškim dragocenem. Remenjukovo hišo, kjer je bil tačas mornar Carev. Starec je po svoji navadi pripovedoval tako na dolgo, da ga nobeden ni poslušal. Nadporočnik je pogledal na uro. Bilo je pol ene. Po naredbi, ki je bila razglašena tisto jutro, so morali vaščani oddati vse orožje, kolikor so ga imeli, do ene popoldne. Po tem času bo izročen prekemu sodišču in bo obsojen na smrt z ustrelitvijo vsakdo, kdorkoli bo skrival orožjet Med drugimi je prišel Scmjon, da bi oddal svoje orožje. Prišel je v čisti srajci z razpetim ovratnikom. Tudi njegov obraz je bil bled kakor srajca. Pred njegovimi negibnimi očmi je še vedno lebdela slika grozovitega drevesa, na katerem sta visela njegova dva svata. Cim je bil zvedel za njuno smrtno obsodbo, je brž zakopl v kovačnici svoj revolver sistema «Nagan», vojaški model, skupaj s pa-tronami, nadalje nekoliko ročnih granat-limonic in dragonsko puško — vse je bil v redu namazal in zavil v platno. Sabljo je Semjon pustil doma. Da bi zavrnil vsak sum, je zdaj — naj mu je bilo še tako hudo in naj ga je žalilo — prinesel na klembovsko dvorišče svojo sabljo in jo položil na kopico drugega orožja, pri čemer .e zamolklo rekel: «To je vse. Več orožja ni.» In se je umaknil vstran h kmetom. Za njim je Frosja s priprtimi očmi spustila na platno bajonet h kateremu so doma kakor h količku privezovali prašička. «Cjujte, še moj bajone zapišite! Drugega in drugačnega orožja nimamo, pa če prebrskate vso hišo!» je predrzno rekla naredniku, ki si je v beležnico zapisoval plen. Ali narednik ni razumel ruščine. Nobeden drugi ni več pristopil. «Premalo je, premalo,» — je rekel s tankim piskavim glasom uradnik kmetijskega ministrstva. — «ej ti to ljudstvo, privleklo je z bojišča polno vas orožja, izroča pa samo takle gnoj. Mar ti čudaki ne razumejo, kaj je preki sod?» In je zarmma! skozi nos romanco, ki je bila zanj, kakor je kazalo, prav pomembna: . . .Na peščini za staro kabino ljubimkam z opičico Charitte. Imenuje me Minutko in mi venomer ponavlja. «Le počakaj, le potrpi, moja Minutka, le potrpi, moj fantič ubogljivi!» Ze dolgo časa traja razbijaštvo titovskih agentov na vseh političnih in kulturnih poljih. Najprej prikrito, je zavzelo vedno bolj odkrite oblike. Ko je pa to razbijaštvo doseglo svoj višek, se je začelo tudi jasniti. Taka je slika razvoja v organizaciji partizanov. Premajhna budnost naših tovarišev je bila .kriva, aa so litovski agenti L,aui Dornik, Sošoi in drugi lahxo nemoteno rovarili m uvajali nacionalistični razbij asKi ciun v sami organizaciji, a da tega nihče ni mti opažu, laku sta ueiaia iu uva agenta v ec kot leto um v sami organizaciji, uukiei jih Končno mso izxijucm. z. njihovo izključitvijo pa so postaie raz-Dijaske metoae proti enotnosti partizanov samo se doij nesramne. lueutein ko so zantevau ponovno vijucnev uorniKa in ouaoia v zvivr'i, ker ua nista razoijacu, pa so se se v isti sapi oanau, ua ze uu uavnu tse pieu tesoiucijo tuj u-stanavijajo pooeono, ioceno organizacijo, «Poi iiZansivi o visea. pii jJl £>». v /iNfi je prisio lago uo uditone • nega razjasrijenja za vsaaega poštenega cioveKa. Danes je piipilo, ua je mio vse njinovo govorjenje iaz in licemernost v namenu raz- Diju U zli 1 niU A- tabu j V pUn'- inva n vo v siv m agClllu V v «jul Oziami oi gauu-acijaii. Varajo ze ze Ilc ivaVCll lall.vUVCini iJUUje, A, liiiJUjll, ua gre za «poiiiicni uukiou». v ou-taino in razoijasxu ueio, saDoiasu in mevete ter uu, ki so uue lzi-•tririkane v nun, uuzazujeju, ua gre za ijuui urez vsaxe pomične inorale, ore z vsakega prepričan ju, za placane agente, spij one v siusui imperializma- njuuje «m duiihk in aosoi ter ostau iz ovetogorske gz ueiajo po nalogu svoje ìmper.austi-une spijonaze, um ueiajo za cenar, a politicnm prepričanj se posiuzu-jeju, da oi zaKriiiKau svoje uistvu, ua Dl DOlje IZ v Cuu zv uje luZDlJasau delo. ruuticm razvoj in razjasnitev v Ainn morajo um tudi vsemu o-stalemu demokratičnemu gibanju nauK in napotilo. rtazbijasKi napori titovske agenture so na vseh poljih borbe proti demokraciji enaki. Ce so bili pred kratkim razkrinkani v AN Pl je to v prvi vrsti zasluga aktivnosti tovarišev iz AN-Pl, ki so s svojim delom prisili ti-toske agente, da so pokazali svoj pravi obraz. V borbi za narodne pravice, v borbi za pravice partizanov so si tovariši pri AN Pl pridobili zaupanje partizanov in ljudstva ter prisilili razbijače Dornika in Sošola, da so pojačali svojo sabotažo ter razkrili svoje karte. V borbi za pridobitve narodnoosvobodilne vojne, v borbi za njeno najdragocenejšo pridobitev, za slovansko - italijansko bratstvo, bodo razkrinkani tudi vsi nadaljni agenti. Demokratične sile bodo tako očistile, ojačale in strnile svoje vrste ter dosegle nove uspehe in nov polet. »■»liilzif w lrOlilSiil JrifiiKAlllJll Mii naše I i Uredništvo in uprava goriške izdaje «DELA» : GORICA, uliea XXIV. Maggio, štev. Iti, prvo nadstropje. Telefonska štev. 666. PRVI MAJ - DAN BORBE za slovansko-italijansko bratstvo, proletarski internacionalizem demokracijo in mir v svetu V sklopu delovnih množic vsega sveta praznuje tudi delovno ljua-stvo naše pokrajine letošnji prvi maj. Kot za delovne množice vsega sveta, je tudi za nas 1. maj dan, ko pregledamo dosežene uspehe, a tudi neuspehe preteklega leta ter si začrtamo pot bodočih borb za na-prdek delovnih ljudi. Za borbene sile vsega sveta je 1. maj torej dan borbe (in ne veseljačenja kot so ga poskušali izroditi titovci)! Ko gleda delavski razred na pretekli 1. maj se spominja težkega položaja.v katerem ga je pustilo titovsko izdajstvo v Tržiču, Ronkah, Gorici in ostalih mestih, kjer se je izselilo v Jugoslavijo na stotine in stotine najboljših, najbolj revolucionarnih delavcev. S tem so titovski razbijači tokrat oslabili moč razrednih in revolucionarnih organizacij. S svojo nesramno politiko, ki so praznik se spominjajo na ta dan delavci vsega sveta svojega glavnega gesla: Proletarci vseh dežel združite se! Ko postavljajo delovni ljudje na letošnji 1. maj obračun svojega dela, so lahko ponosni prav zato, ker je bila v preteklem letu izbojevana najvažnejša pridobitev; dosežena je bila v glavnih črtah enotnost delavskega razreda. Dosežena je bila enotnost delovnih množic v dejanju, v obrambi pravic delovnih ljudi, v obrambi njihovih svoboščin, enotnost v borbi za mir in proti vojnim hujskačem, enonost v borbi proti nasiljem in terorju klerofašistične ! vlade. O tej enonosti so nam priča velike stavke in zmage delavskega razreda naše pokrajine kot so bile v Oljarni, tržiških ladjedelnicah, itd. Ko se ozira delovno ljudstvo našega ozemlja na L maj preteklega jo izvajali pred resolucijo so omo-I leta se spominja titovskega razbija- gočili klerofašistični reakciji, da je razbila enotnost delavskega razreda. Bolj kot na kateri koli drugi štva proti enotnosti delavcev in kmetov, proti slovansko - italijanskemu bratstvu, proti proletarske- IZ SESTANKA V DOBERDOBU V preteklem tednu se je vršil v Doberdobu množični sestanek partizanov, katerega se je udeležilo preko 50 oseb. Sestanek se je vršil po znanem razbijaskem članku v «Primorskem dnevniku». Da ne bo mkakega dvoma povdarjamo izrecno, da je bil to sestanek AN Pl in so bili na njem prisotni vodilni tovariši te organizacije. Na sestanku so se obravnavala nerešena važna vprašanja partizanov. Prav naši ljudje, slovenski partizani so bili tisti, ki so dali najbolj zvenečo klofuto lažem «Primorskega dnevnika» in Dornika ter njegove skupine. K besedi so se oglasile mnoge žene, ki so z o-gorčenjem povedale, da niso Dor-; nik in njegov «partizanski odsek pri DFS» naredili nič za rešitev konkretnih vprašanj partizanov, kot so partizanska priznanja, pokojnine in druge zahteve partizanov. A ne samo to! Dornik in njegovi agenti so prihajali med partizane V OBRAMBO DELOVNIH LJUDI V RONKAH Za pravilno obdavčenje * uorikan je se veunu n« unev-ne.li remi vprašanje uruziiiokeg« u«viu, uasiruvno ga je «po svoje» ce uremia oocinsKa upr«va in uje-ia uavena komisija. z,eio zanimivo je dejstvo, ua se je občinska uprava spomnua najpiej delavcev m uraaniKov in seie potem velikih posestnikov in bogatašev. Družinski daven je odmerila zelo prislransko-nesorazmerno z velikimi bogataši, Ki so pnsii kot že omenjeno zadnji na vrsto, ter so izrecno nizko obdavčeni. Tako pristransko ravnanje občinske uprave je vsekakor obsodbe vredno. Da bo bralcem bolj jasen položaj o katerem govorimo, bomo navedli nekaj podrobnejših podatkov o obdavčenju: Velejiosestnik Dottori (na njegovih posestvih dela 50 kolonov) je bil obdavčen le na 1.800.000 lir dohodka: plačal bo torej le 216.000 lir družinskega davka. Veleposestnik Blasig (na njegovih posestvih dela 22 kolonov) je obdavčen le na 850.000 lir dohodka, družinski davek pa znaša komaj 81.000 lir. Veleposestnik Chiaradia, ki ima 8 kolonov je obdavčen na dohodnino v znesku 7.000 lir; družinski davek pa znaša le 54..600 lir. Lekarnar Olivetti je obdavčen na dohodnino v znesku 750.000 lir, družinski davek pa znaša 63.000 lir. Mirodilničar Gaio je obdavčen na dohodnino 600.000 lir, plača oa 39.000 lir družinskega davka. Vprašamo občinsko davčno komisijo in občinsko upravo sploh, zakaj mora plačati kolon Volpai 4.350 lir družinskega davka (na 150.000 lir dohodka), medtem ko je občinski demokrščanski svetovalec ki ima delavnico klobukov, obdavčen le na 80.000 lir dohodka, a kolon Ceroti pa na llO.OOOlir? Prav bi bilo, da bi se gospodje, ki sestavljajo davčno komisijo oz. občinski upravni odbor, seznanili tudi z dolgovi, ki jih imajo nešteti koloni in polovinarji pri veleposestnikih Dottoriju, Blasigu in dr. Ista krivica, kot se dogaja kolonom in polovinarjem, se dogaja tudi malim posestnikom, ki sami obdelujejo zemljo. Tako je ti. pr. mali posestnik Visintin obdavčen na 130 000 lir dohodka ter bo moral plačati 3.380 lir družinskega davka. To so pač posledice demokrščan-ske politike, ki stremi predvsem za tem, da zatira siromake, istočasno pa podpira bogataše in veleposestnike. Mi zahtevamo, da se uvede demokracija tudi v pogledu ustanavljanja davčnih komisij ter, da te sestavljajo ljudje, ki poznajo dejanske razmere vsega prebivalstva. ne glede na to, če so clami ubčin-sKega sveta ali ne. uospodje Ber-nazza, Turco, tsoscaroi, Furlani itd. ne poznajo dejanskega stanja, ne poznajo stanja nase industrije, malih posestnikov, trgovcev in gostilničarjev najmanj pa poznajo stanje naših delavcev, ki je po krivdi demagoške vladne politike, skrajno težko. Ti gospodje ščitijo v sklopu vladne politike le bogataše. Za izboljšanja v Komisiji za namestitve Glavni svet sindikatov in Zvez, ki se je sestal dne 16. aprila t. I-, je razpravljal o delovanju Pokrajinske komisije za namestitve in o tem, da se nahaja ta komisija na mrtvi točki. Na sestanku je bilo sklenjeno, da podvzame Tajništvo zbornice vse potrebne korake v obrambo te ustanove za namestitve, obrambi dela proti ofenzivi delo-za njeno poživitev in napredek, da bodo tako dana delavcem pomoč v dajalcev in klerofašistične vlade. ter jih prepričevali, naj se ne .vpišejo v AN Pl, ker je to «italijanska organizacija». Tako so titovski agenti zahrbtno rušili na osnovi nacionalšovinistič-nih gesel ne samo ANPI, nego tudi slovansko - italijansko bratstvo in s tem temeljne pridobitve narodnoosvobodilne borbe. S svojim delom je dokazal Dornik, da spada med največje sovražnike ne samo partizanov, nego Slovencev sploh. Mimi in redni potek sestanka seveda ni bil po godu razkrinkani tolpi titovskih razbijačev, ki je nahujskala nekatere svoje privržence in zaslepljene osebe, da so poskušale izzvati nerede. Samo hladnokrvnost in trdnost naših tovarišev so preprečili, da ni prišlo do izgredov. Ko so videli, da so ostali sami in da se sestanek mirno nadaljuje, so poslali v dvorano svojega provokatorja. Prišel je na vrata ter na višji ukaz ponovil naučene besede: «Kdor je z njimi, naj ostane v dvorani; kdor je z nami, naj odide!» Njegove besede pa so žele samo val pomilovalnega posmeha, tudi s strani mnogih, do danes neodločenih in celo titovcem naklonjenih oseb. Tak žalosten konec bodo doživeli tudi vsi tisti, ki upajo, da bodo bodisi z grožnajmi ali klevetami, bodisi s teatralnostjo dosegli kak uspeh. Vsi dobromisleči ali v lahkovernosti zapeljani ljudje pa morajo vedeti, da jih ANPI vabi v svoje vrste (za poklicne razbijače Dorni-kovega tipa seveda ni mesta). Val ogorčenja proti terorju v coni B Val ogorčenja proti nezaslišanemu terorju titolašistov v coni B je imel tudi v preteklem tednu širok odmev med najširšimi sloji našega prebivalstva. Na iniciativo tovarniškega odbora SEL VEG se je vršil 23. aprila skupen sestanek tovarniških odborov SELVEG, .občinskih podjetij Goriške občine, INPS, Telve, podjetij Prinzi in Ribi. Zbrani delavski predstavniki so enoglasno obsodili zločinsko nasilje titofašistične klike v coni B ter pozvali sindikalne organizacije, da se ustanovi skupen koordinacijski odbor, ki naj podvzame potrebne korake v o-brambo delovnih ljudi v coni B. SPEKULANTSKI DOBIČKI magnatov Proste cone Kam so izginile ogromne količine olja? V vrsti nečuveaih špekulacij in dobičkov, ki se vršijo v Prosti coni smo zadnjič nakazali na špekulacije s semenskim oljem. Postavlja se vprašanje, kam izginja velikanska količina semenskega olja, ki je bila uvožena v Gorico. Vsak, ki se hoče zanimati bo lahko ugotovil, da je porabila Gorica in vsa pokrajina pred vojno, to je 1938. leta, 2765 kvintalov semenskega olja. V prosto cono pa je bilo uvoženo samo v drugem polletju 1949. 4336 kvinta-iov semenskega olja iz tujine in 3992 kvintalov semenskega olja iz notranjosti dežele. Skupno je bilo torej uvoženo 6328 kvintalov v samih 6 mesecih, v nasportju z 2765 kvintali pred vojno (ki so bili potrošeni celo v teku enega leta). Kam je šla vsa ta velikanska količina olja? Jasno je, da to semensko olje ni shranjeno po blagajnih, ker ne predstavlja proizvoda, ki bi se ohranil tako dolgo kakor zlato in bankovci. Pretežna večina tega semenskega olja in siceh 7/8 je bilo nedvomno razprodano in ker naša pokrajina take količine olja ne potrebuje, je bilo teh 7/8 razprodano izven pokrajine. Medtem ko dobivajo magnati Proste cone razne proizvode, med njimi tudi semensko olje, po nižjih cenah, ker ne podpadajo pod mnogoštevilna obdavčenja in takse, ta skupina izkoriščevalcev to stanje izrablja ter izvaja konkurenco tvrdkam izven proste cone, ki so zaradi velikih davkov v mnogo težjih pogojih. Te protizakonite mahinacije zagotavljajo magnatom proste cone silne dobičke v približnem znesku 40 milijonov lir. Porast protizakonitih in nesramnih dobičkov magnatov proste cone razlagajo vodilni krogi kot napredek goriškega gospodarstva. Ti ljudje imajo v svoji nesramnosti že popolnoma zmešane pojme. Porast špekulantskih dobičkov še nikakor ne pomeni, da se je tudi dvignila življenjska raven delovnih ljudi, da se je dvignila raven proizvodnje ali da je padla brezposelnost. V Prosti coni vseh teh pozitivnih znakov na gospodarstvu ne vidimo, vidimo samo dobičke špekulantov, a ti dobički gredo prav na škodo našega gospodarstva. mu internacionalizmu. Razbijaštvo titovcev proti tej zvezi delavcev in kmetov je bilo obenem razbijaštvo vseh pridobitev narodno - osvobodilne in partizanske borbe, katere glavna pridobitev je bilo prav slovansko italijansko bratstvo. Ko pa postavlja delovno ljudstvo našega ozemlja svoj obračun ob letošnjem prvem maju z zadovoljstvom ugotavlja, da so bili tudi na tem polju doseženi veliki uspehi. Volitve v Podgorski predilnici, kjer so bili izvoljeni v tovarniški odbor revolucionarni delavci, internatio-nalisti — Slovenci ob boku italijanskih internacionalistov — te volitve dokazujejo, da je zmagal duh internacionalizma, duh slovansko italijanskega bratstva tudi med širokimi delavskimi sloji. A prav v poslednjem času, prav pred prvim majem je prišel dokaz internacionalizma tudi od naših kmetov — Slovencev. Partizani Doberdoba, Pevme in drugih vasi so stopili odločno po poti razkrinkovanja vseh razbijačev, stopili so po poti slovansko - italijanskega bratstva, po poti zveze delavcev in kmetov, ker vedo, da je samo v tej zvezi in v teh načelih tudi rešitev njihovih vprašanj, kot zatiranega naroda. Ko slavijo delovne množice naše pokrajine letošnji 1. maj so jim tudi jasne nemajhne naloge, ki stoje pred njimi. Nadaljna utrditev in prekalitev enotnosti delavskega razreda je osnova vsake borbe in vsake zmage. Ravnotako je pa važna nadaljna izgradnja, utrditev in razširitev slovansko - italijanskega bratstva. V preteklem letu so delovni ljudje lahko dobro spoznali svoje sovražnike iz obeh nacionalističnih taborov, ugotovili so lahko, da poslušata oba enega gospodarja. to je reakcijo. Bodisi delo titofašističnih agentov kot klerofašističnih je vedno in končno le na škodo demokratičnih in delovnih sil in v korist imperializma in reakcije. Delovne množice bodo zato uspele ohraniti in utrditi enotnost delavskega razreda ter razširiti in poglobiti zvezo med delavci in kmeti, med Slovenci in Italijani samo, če bodo poostrile svojo budnost, če bodo razkrinkale in izločile vse provokatorje in razbijače. 1. maj je praznik mednarodne solidarnosti delovnih ljudi vsega sveta. Na ta dan se naše delovno ljudstvo prav posebno zaveda, da je mogoča uspešna borba za demokracijo samo v sKiopu veiiKe svetovne ironie ueia. samo v sklopu te ironie, ki ji stoji na ceiu Sovjetska zveza, Dudo lanKo delovne in demokratične množice ustavile korak vojnim hujskačem ter preprečile novo svetovno klanje. Zato ne boo o delovne množice našega ozemlja pozabile nikoli bridkih izkušenj ju-goslavjie, ki je zaradi razbijastva spijonskega vodstva prišla v kolonialno suženjstvo imperializma. V sklopu velike mednarodne ironie delovnih ljudi in pod vodstvom Sovjetske zveze bodo delovne množice našega ozemlja šle novim zmagam naproti. Obvestilo KP Upravno tajništvo Komunistične partije je pripravilo obrazce tor jih razdelilo po vseh sekcijah. Ti obrazci se nanašajo na tromesečno razdeljevanje znamk vsem partijcem, ki bodo pokazali svojo aktivnost v rednem plačevanju članarine. 2e sedanji veliki odstotek t. j. 97.90 odst. razdeljenih znamk dokazuje uspešno delovanje v upravnem delil. Toda ne smemo se zadovoljiti s temi uspehi, temveč moramo gledati, da bomo v prihodnjih mesecih dosegli še večji uspeh t. j. razdeliti moramo na splošno vsem članom partijske znamke in s tem bomo dosegli uspeh za 100 odst. Noben tovariš ne sme ostati brez znamke na svoji partijski izkaznici. Potrebno je, da se pregleda delovanje vseh tovarišev v posameznih sektorjih, kateri bi morali vsaj enkrat mesčno pridobiti po enega člana iz svojega kraja. V «Nacionalnem tekmovanju za uvedbo partijskih znamk», se naša Federacija do sedaj nahaja še vedno med najboljšimi. Ta uspeh je pripisati slavni tradiciji naše Partije, ki jo ima v tej pokrajini, pa tudi požrtvovalnim tovarišem, ki poleg svojega vsakodnevnega dela neutrudno delujejo za izboljšanje življenskih pogojev delovnih ljudi. Prepričani smo, da v tem tekmovanju ne želi nobena sekcija ostati na zadnjem mestu. Program prvomajskih prireditev ZBOROVANJA IN MANIFESTACIJE !v Gradiški Zborno mesto ob 9, uri na trgu Unità z rdečimi in nacionalnimi zastavami ter zastavami za mir. Ob 9.30 bo povorka. Ob 10.30 javno zborovanje na katerem bodo govorili perdstavniki Delavske zbornice. v Gradežu Slična manifestacija bo v. Gradežu, v krminu Popoldne ob 8.30 bo v Foro Boario pri Krminu veliko zborovanje na katerem bosta govorila tajnika DZ Trippi in Fabbro. Pevski zbori in godbe bodo prisostvovali manifestaciji. VESELICE V KRMINU (POPOLDNE): Ob 16. uri tekmovanje v vrečah z nagradami v živilih; ob 16.30 tekme z vajeti: bogate nagrade; ob 18. uri igra z jabolki: nagrade; ob 18.30. zborovanje; od 19 30 do 00 01 ljudsko rajanje. Sviral bo izbran orkester. Vse prireditve se bodo vršile v Foro Boario pri Krminu. Za varstvo koles je preskrbljeno; deloval bo bar z izvrstnim vinom in prigrizkom. V GRADIŠKI: Ob 14.30 nogometna tekma; ob 16.30 kulturni spored (bar monikaši, zbori, solo-petje itd ) V primeru slabega vremena se bo vršila prireditev v dvorani Hergamas. Ob 20. uri ples. V GRADEŽU: • Vokalni instrumentalni koncert na trgu 24. maja. Ob 20. uri ples v dvorani Driussi. V ROMANSU: V dvorani Modiano ples od 20.30 do 24.30. V RONKAH: Ob 14. uri se bo pričelo praznovanje z zastavo del. Ob 14. uri kolesarska tekma, ki jo organizira A. S. Ronke na progi: Odhod iz Ronk - Gradiška - Krmin - Ronke. Od 14. do 16. šalo igre. Od 16 dn 18 koralno instrumentalni koncert; ki ga bo izvajal orkester «G. Verdi» in Ronk. Ob 18. ljudsko rajanje. Ob 22. umetni ognji. Za varstvo koles, avtomobilov in motorjev Je preskrbljeno. Deloval bo bar. Z a kmetovalci Nekaj o škropljenju trt m in borbi proti peronospfoci\ Khnuiu Duuo trte v naših viB|J' gruuiii pognale poganjke, iKT"Kat?‘e je iieua »Krono pazm. Ciii\j.ž.rasiej>' iaau veiiki, ua je nevarnost, Cia .J^1 veier pomnit, jin moramo 'prlhuili-i vi licu u zu vem pa jin je treoa včplati.. _ ___— fo prvi polovici tega meseca nastane cas za škropljenje. Škropim0 torej takrat, ko tria pokaže svoj za" roa. Fri škropljenju moramo l>d' ziti, da poškropimo vse liste, k3/)1 peronospora se kaj ràda skriva ziasti pod listjem. Za- prvo škropljenje je dovplj raztopimo 1 kg modre ^alicfe na litrov vode. Tej vodi nodumo n^t° še raztopino enega kg. apna, ft° nožnosti živega). Verjetno bo marsikoga zaniuy*1" vedeti kaj več o peronosjpori, W' o bolezni, ki je pred nekaj cjestle-tji skoraj popolnoma uničila Yse naše, nekoč tako bujne vihograd?’ Bolezen peronospora se je ' priki,81'" v Evropo iz Amerike .(.torej,iz dežele blagostanja, odkoder je P®" šlo k nam tudi marsikatero go zlo). V Franciji sq jo pqz3al1 že v drugi polovici preteklega št°" let ja. Ker se je pojavila prV/k/S1 in tudi pozneje se rada pgjavi Pjs' ob nestanovitnem in vlažnem Xrte' menu, torej takrat, ko nekgj ■ č,9sa sije sonce, nekaj časa pa dejiijft,# bili kmetje oz. vinogradniki -sem uverjeni, da povzroča bole?611 rosa. i ' [ " , Učenjaki so kaj kmalu dogna1'-da ni rosa tista, ki je krive-bo*606, temveč nekake glivice, ki se lV ležejo na listih, se nato vanje rijejo, izmozgavajo njihove Itj-ter' tako uničujejo ; trto/’^iapSWeIl listi se kaj kmalu začno ia/tij**®3 sušiti nakar odpadajo; 'iagprejJj* opazimo na njih nekake pege siv-kastle barve. 1 Končati se mora politika na škodo Delavskih zadrug Vodstvo Delavskih zadrug Trsta, Istre in Furlanije je nedavno opozorilo svoje člane, naj zvišajo članarino na 500 lir. Brez dvoma se vodstvo DZ ne zaveda dejstva, da so stari člani zadrug plačali svojo pristopnino v zanesljivi valuti in da je zato nesramna zahteva po slehernem zvišanju pristopnine sedaj, ko je italijanska valuta padla tako nizko. Poleg tega nastane tu vprašanje, ki do sedaj še ni bilo pojasnjeno, če bodo člani, ki iz upravičenih razlogov ne bodo zrno- POSLEDICE TITOFAŽ1ST1ČNEGA TERORJA V CONI B Slovenske šole predmet novih šovinističnih napadov Blodnje in laži republikanskih šovinistov na kongresu njihove stranke - Naše šole so predmet sovraštva - nacionalistični vrhovi se pa sporazumevajo Prve posledice zločinske politike terorja Titove klike se pričenjajo opažati tudi na našem ozemlju. V odgovor na šovinistični m teroristični bes v coni B so pokre-nile italijanske nacionalistične in šovinistične stranke s svoje strani tudi šovinistično kampanjo. Vodilna nit atlantskega pakta in priprav aa novo vojno pa sili italijanske nacionalistične stranke, da odvrnejo svoje napade od resničnega sovražnika „od beograjske teroristične klike. Pod ameriškim .pokroviteljstvom je treba v bližnjih časih doseči sporazum in zato se tudi krajevne j?olitične organizacije na Goriškem ae obračajo proti Titu in njegovi kliki, nego proti drugorazrednemu cilju italijanskega šovinizma, proti slovenski šoli, ki v slučaju volitev in terorja v coni B ni nič zagrešila. Da bi odvrnili o-pravičeno ljudsko ogorčenje na Goriškem od Titove podružnice v Svetogorski ulici, ki je tudi sokriva, so posvetili pozornost slovenski šoli. Republikanska stranka je prednjačila pred vsemi ostalimi v svojem napadu proti slovenski šoli. Na svojem pokrajinskem kongresu so pokrenili vrsto vprašanj, ki so iz trte izvita in popolnoma zlagana. Tako so postavili trditev, da se v tukajšnjih slovenskih šolah uči z učbeniki, ki jih je izdala in potrdila ZVU v Trstu. Republikanski šovinisti so hoteli dvigniti iz tega kar vprašanje državne suverenosti. A vse njihove trditve so navadna laž. V slovenskih šolah na Goriškem se uporabljajo samo italijanski učbeniki z edino izjemo učbenika za slovenščino, ki ga je izdala ZVU v Trstu, a ga uporabljajo tukaj z izrecnim dovoljenjem ministrstva za prosveto v Rimu. morajo imeti Slovenci polno možnost kulturnega razvoja. Na istem kongresu so govorili republikanski šovinisti še o «kontroli». Pri dosedanji klerofašistični kontroli je preveč oči vidno, da jim manjka še samo prava fašistična. V svojem šovinističnem besu pa gredo še dalje ter govorijo o preveliki velikodušnosti vlade, ter, da imajo slovenske šole le malo učencev. Ni še minil poslednji odmev izključitve preko 40 slovenskih dijakov in nadaljnih šolarjev in že so šovinisti ponovno stopili v ofenzivo^ Za poslednje šovinistične zahle- Slovenske šole morajo zaradi pomanjkanja slovenskih učnih knjig uporabljati ciklostirane brošure, ki so iih napisali učitelji in profesorji sami. Drugod, kjer ni niti teh brošur uporabljajo v slovenskih šolah italijanske učbenike z italijanskimi komentarji. Dve leti sta že minili, ministrstvo za prosveto bi v tem času lahko preskrbelo slovenske učbenike in knjige, a do sedaj ni bilo še storjeno nič na tem polju. Potrebno je, da se v Rimu zdramijo ter poskrbijo za slovenske šole v skladu z določbami mirovne pogodbe, po kateri Jutri, 3C. aprila bo v Sv. Petru ob Soči Pokrajinska v e A s e N 1 i c P a I (ki se je imela vršiti preteklo nedeljo in je bila zaradi slabega vremena odgodena na ju-tršnji dan). Veliko ljudsko veselico v Sv. Petru ob Soči prireja Pokrajinski odbor ANPI ob priliki 5. obletnice osvoboditve. Udeležite se je vsi! Govoril bo slovenski partizan in Trsta tov. ADO SLAVEC Nastopil bo pevski zbor iz Ti Lonjerja pri Trstu. Pokrajinska veselica ANPI bo imela naslednji spored: ob 9.30: tekma v odbojki, ob 14.30: pevski in godbeni koncert. Nastopila bo slovenska in italijanska godba iz Turjaka z izbranim sporedom, ob 15.: šaljive tekme: tekma v vrečah, razbijanje loncev, tekma z jajcem itd., itd. ob 17.: javno zborovanje. Govoril bo tudi član nacionalnega odbora ANPI. ob 20.: ples na prostem, ob 21.: žrebanje tombole, ob 1.: zaključek veselice. ve republikancev se imamo zahvaliti titofašističnemu terorju v coni B. Posledice titovskih zločinov pa ne čutijo titovski agenti, nego slovenske šole m preko njih ves slovenski narod na Goriškem. Šovinistični razbojniki v vrhovih nasprotno sklepajo med seboj sporazume v vidu novega svetovnega klanja. Kot pri slovenskih šolah bi tudi v poslednjem primeru nosilo vse posledice ljudstvo. Vendar se šovinisti vseh barv motijo. Ljudstvo našega ozemlja polagoma spregleduje, ker ve, da je edino slovansko - italijansko bratstvo in sloga delovnih ljudi temelj na katerem se lahko rešijo vsa pereča gli zvišati pristopnine, avtomatično prenehali biti člani zaurug. Ali ne bi to prava vnebovpijoča krivica! Vse izgleda, da sedanjemu vodstvu ni mar za zvišanje števila članov. Brez dvoma misli, da bi veliko število včlanjenih delavcev u-tegnilo postati «nevarno». To je sklepati tudi iz dejstva, da se sedanje vodstvo niti ne zmeni za katerokoli zbližanje s svojimi člani, kar pa je bilo običajno pri starih protifašističnih vodstvih. Toda kljub preziranju delavcev s strani vodstva, svetujemo delavcem naj ne zanemarjajo svojih Delavskih zadrug, kajti le če bodo imeli redne stike z njimi, bodo ohranili svoje pravice, do njih ter le tako bodo postale Delavske zadruge ponovno to kar je bil njih prvotni in pravi namen, t. j. prave Delavske zadruge. Titovci - tihotapci s tobakom V sklop titovske «gospodarske» dejavnosti spada tudi tihotapstvo s tobakom. V bližnji bodočnosti bo v tem pogledu na sodišču v Gorici sodna razprava proti skupini teh titovskih tihotapcev, ki so imeli svoj sedež v Gorici. Odtod so tihotapili jugoslovanske cigarete pa vse strani, Benetke itd. V sami razpravi ne bi bilo še nič posebnega in bi bila eden izmed tisočih primerov navadne kriminalitete, če ne bi bile udeležene v tihotapstvu večje glave titovske politike, ki so se takoj, čim so zavohale nevarnost umaknile v Jugoslavijo. Vse to dokazuje, da daje titovska banda v Jugoslaviji zaščito navadnim zločincem, še več titovska Jugoslavija je organizator titotapstva na škodo I-talije. Tihotapstvo s tobakom pa gre na škodo državnih financ in torej davkoplačevalcev ter na koncu vsch_ koncev na škodo širokih ljudskih množic. . Za pravic :e delovnih žena Nacionalni odbor UDI pripravlja načrt za izvedbo številnih konferenc za obrambo delovnih žena. Nedavno je izdal poseben poziv v katerem je podčrtal v glavnem naslednje misli: Odredbe, ki je zadnje čase izdal ministrski svet imajo predvsem namen ojačati izkoriščanje delavskih množic, zlasti žena ter jih čimbolj izpostaviti zasužnjevanju * tujega imperializma ter vojnih hujskačev. Proti takim odredbam je potrebno, da se vse delovno ljudstvo, zlasti pa žene postavijo po robu. Zahtevati je treba spoštovanje Ustave ter uvedbo načrta, ki ga je izdelala CGIL, po katerem bi se znatno zmajšala brezposelnost, kar bi v veliki meri pripomoglo k ohranitvi miru. Žalostne in težke so razmere italijanskih delavcev. Javnost se ne zaveda — in ne pozna — razmer v katerih živi italijanski delavski razred: ne pozna izkoriščanja žena. Zveza italijanskih žena ima namen zavzeti se zlasti za zaščito mladih žena in bodočih mater, katerim se čestokrat dogajajo neza-slišne krivice, s strani izkoriščevalskih delodajalcev. Prav v tem oziru je nujno potrebno resno opozoriti delodajalce, naj se ravnajo po zakonu, naj se drže, zakonitih delov- vremenu, kot je bilo že prčj''6*! njeno, kajti baš mokrota je P°, toplote pravi činitelj za razvoj " naglo razširjenje hitro se n»10 čih glivic. Prva in najučinkovitejša "P0^L v borbi proti peronospori je šk . ljenje z modro galico. Snovi galice imajo tako moč, dà sicer zelo občutljive trose In vice. Te snovi vsrkavajo vas® ■■lil1' trte. Ce je zaztopina galice seveda ne nparavi zadovolji/.; učinka; če pa je premočna šk' M itak ranjenim listom in jih cti1: n j«)!' Najprimernejša in zelo prfp°r; ,« ki vsebuje i' va je raztopina modre galice ter 1 ali 1 in P01 apna na 100 litrov vode. Očuvajmo teličke pred nevarno grižo Teiecja griza je »ez«1'; varna, saj =e ji v znana 6t>. Najpogosteje naletimo nanjo * ei nigijeiiskih hi e v in, torej taiP>-ni čistoče, ta ooiezen je želV nesietin .pr»®1 »fi# vnetje piuc, ukuzenje pop ki povzročijo pogin intatte, ttoieze.-i nastane najraje sp0"1 tn jeseni v hlevih, ki so * sem. Kužne kah se ahajajo V- t. v stelji, oukoder se razlezejo:■ „ po vsoti. Najpogosteje se *e - bolriegd telička čfheprej' ------........... .....jjir» jCo-dosežemo, če mu damo ■y kamiličnega čaja v katereg0 vlili 40 gramov ricinovega lo dobro učinkuje kuhovin3 -k»! ali ječmena- v katero dodatno 3 ^i’ za- ovc Ce je primerna toplota (n. Pf !i! stopinj Celzija) in dovdli vM|e, siupuij c-eizija; m aovoil bolezen zelo naglo razvija. Temo pa se razvija, če je nekaj'včli-a, raznaša odpadle liste ter tàkò K” naša iz trte na trto na rtllHJj";, semenskih trosov iz katèrW se vijejo glivice. ' ' n Vinogradnik mora zelo svoje trte, dokler so zdFà^è.1 / . zapazi najmanjšo sled o bolezn/ treba, da jo pobija nd VSO /h1” Posebno mora paziti ob deževr. n ih pogodb. Za dosego tega. pa je nujno potrebna podpora širokih množic iz vseh slojev, od zdravnikov in pisateljev, pa do časnikarjev, kajti le tako bo mogoče ustvariti široko fronto solidarnosti, katera ne bo le obsodila sedanje, razmere, marveč bo s svojo odločno zahtevo dosegla zaželjeno izboljšanje življenslcega položaja vseh delovnih žena. Nedvomno je predpogoj vsake zmage tesna poveznost tovarniških delavk z poljskimi delavkami. Borba tovarniških delavk se mora ujemati z borbo poljskih delavk! V kratkem se bodo pričele prve konference delovnih žena na katerih se bo do potankosti pretreslo sedanje razmere delavk v poedinih tovarnah, razmere posameznih strok itd. ter povzelo končne sklepe za dosego spoštovanja že obstoječih zakonov ter za uvedbo novih, ki bodo v polni meri zaščitili delovne žene. da pride k moči. Takoj ko zapazimo Sporočilo ANPI iz Ronk Sekcija ANPI obvešča vse prijatelje in člane, da je od 21. apHla t. m. krajevni sedež . ANPI odprt vsak torek in petek od 19,30 do 2130. 'tki S S lov tl «ie« '»et H H % V! S ‘to( Ni % % s s s •4S/} N, s I /d- okuži pri sesanju, ko pije *® \g,|i. zane posoue in na umazani Najlažje pride do okuženja porodu; po enem tednu pa J® vu ceK že dokaj odporen. Prav g3 pa zboli, ce mu dajemo Pr',e kuhano mieko, mesto mleziv3 ^ lade). '■ ‘ \(0 Da je teliček okužen spozna®1 c, tem, da ždi (drži se kot W eč)e utrujen). To traja en ali kvewJ#ti, na mara' dva dni. Nadalje na mara' pinato nastane driska. Blato zet° s di in je sivkaste barve poni**®^-krvavimi sledovi. Zi valica ži vso okolico ter' jo tako jji JN.aya.uuo. ima vročino, dih8Bf, srčni utrip sta slaba, a ušeS^e(|i mrzla; iz gobčka jpa se . h111 s lidia: ‘ d* Skrbeti moramo predvAf'n1'L» prej- &«?*& magnezije. Lahko ga tudi khs‘ ^ir z 1 odst. raztopino lizola a1* (1 line, ali pa kar s slano v00]ji'' litra mlačne vode, ena žlica * pol žličiče bikarbonatne sode ■ aj ,itF Predvideva ustanovitev STO. ,. ^*r‘n mirovne pogodbe glede atiovitve STO pravi: «Po priču-etn členu je ustanovljeno Svo-.i0n° tržaško ozemlje, katerega S i. Priznavajo zavezniške in udru-6,16 sile l(1. - -u« ter Italija, ki se obvezu-jj’ rta bo Varnostni svet OZN Satovi 1 njegovo nedotakljivost in Si,nosu. °^Qrtba določa, naj se STO u-1[|.v'ia po členih stalnega statuta, j abnega mirovni pogodbi kot u °8a št. 6, ki v podrobnosti do-a Pafela in ureditve STO. tega pa mirovna pogodba L a^a kot 7. prilogo pravila za za-J» razim STO. Svet zunanjih mi-1(>V je izdelal in Varnostni svet n■ I ko bi bilo to mogoče. V tej ‘l i® dobro opomniti, da so 12. .(j/Hbra 194(1. zunanji ministri S0v. Francije, Velike Britanije in iJetske zveze podpisali v New tje . listino, s katero so se ome-!ve(,' zunanji ministri kot člani lieif zunanjih ministrov sporazu- mi rta «naj lastne vlade povza->1-j vse one mere za čimprejšnjo 1 s, Uvitev izbire guvernerja STO artu s členi stalnega statuta, 't,,, e lako zagotovi njegovo ime-anje 4. in Jadransko morje in 22. členu te pogodbe. ki sta pa podprla vladi ZDA m Francije: Flueckigerja (Švica), ki ga je predlagala V.B.; Azkaratea (Španija), ki ga je predlagala Jugoslavija. Toda takoj, ko je sovjetska vlada sprejela enega izmed teti kandidatov, so predstavniki zapad-nih velesil odbijali podporo tem kandidatom in so ustvarjali «težave» o vprašanju imenovanja guvernerja. Zaradi njihove pobude so se s 1. marcem 1948. prekinile diskusije Varnostnega sveta glede tega vprašanja. Ko pa je v februarju 1949. kljiib temu predstavnik SZ vztrajal, naj se ponovno postavi na Varnostnem svetu vprašanje jmenova- saino za 6 odst. v primeri s svojo | ganizirajo se vojaške vaje in se zmogljivostjo. Veliki del delovnega i povzemajo ukrepi vojaškega značu- prebivalstva STO--Je brezposeln, istočasno pa mora nositi težo stroškov za vzdrževanje anglo-ameriških okupacijskih čet. Občinski svet potroši več kot polovico svojega proračuna za vzdrževanje policije. V nasprotju s členi mirovne pogodbe, ki dodeljujejo demokratične pravite in svoboščine prebivalstvu Trsta, kraljuje na STO policijski režim. Prvoboritelji za demokratični režim v Trstu so izpostavljeni težkim represalijam, medtem ko so vojni zločinci na svobodi. Kar se tiče cilja o zagotovitvi do- ja. Poleg tega pa nenehno pristajajo v Trstu vojne ladje ZDA in V.B. in se uporablja Trst kot stalno pomorsko oporišče obeh vlad. Na Tržaškem ozemlju se izgrajujejo vojaška letališča, vojašnice in strateške ceste. V Trstu ni civilnih oblasti: vse je podrejeno anglo-a-meriškim vojaškim oblastem, ki so uveljavile v Trstu vojaški režim. Vsled lega namesto da bi Trst postal svobodno in demokratično Uprav Ijeno ozernLe, je bil ilegalno spremen.en v anglo-ameriško pomorsko oporišče v Južni Evropi, na ^Sa statuta. za odobrenega s strani Varnostnega sveta h "asno z Se». a Podlagi uveljavitvijo mirone te obveze, ko so si prevzele vlade ZDA, V.B., Fran- 1 ZSSR, bi se bil moral ime-Guverner pred 15. septern-'947., ko je stopila v veljavo ^ Vna pogodba z Italijo. ijj„, Podlagi 2. člena pravil za za- hp.1 *’ežim mora Guverner po potikanju z italijansko in jugo-a>'"'~ ’ ' sestaviti Začasni (yai?sko vlado svet, katerega funkcije do-10 omenjena pravila. Odstranitev okupacijskih čet ij)*?1 Prevzemu funkciji Guverne-\ u'e čete na STO, katerih šte-mora do onega časa znižati v uà* vojakov vsake države, ki Siv e*u'e okupacije Trsta, po-'lo ò Za devetdeset dni na razpo-* tj Uvernerju. Na koncu tega ča-S^JPorajo v teku 45 dni povleči letjg vse tuje čete, držujoč se 5. i ^ ,eh pravil. V drugih besedah V^ale na podlagi členov mi-Pogodbe oditi iz Trsta proti PRIJAVI SE K TEKMOVANJU za širjenje demokratičnega tiska ! in V.B. s pomočjo francoske vlademenjal za tretjo zadružno. Torej ustvarile v Trstu položaj, ki jima dovoljuje nedogled no vzdrževanje svoj.h okupacijskih čet na Tržaškem ozemlju in svobodno gospodarjenje za svo.e ekspanzicnistične načrte. Povratek v zakonitost Sovjetska vlada je mnenja, da se Trsta ne sme nadalje puščati v tem položaju in vztraja, naj se odpravijo omenjene težke kršitve mirovne pogodbe z Italijo s strani vlad ZDA, V.B. in Francije in da se striktno drže te pogodbe. Zato sovjetska vlada smatra, da je potrebno: 1. Uveljaviti takoj pravila začasnega režima STO. Imenovati takoj guvernerja Svobodnega tržaškega ozemlja. Ustanoviti v skladu s členi mirovne pogodbe Začasni vladni svet STO. Določiti datum uveljenja stalnega statuta STO. Likvidirati ilegalno anglo-ameriško pomorsko oporišče v Trstu. Umakniti brdantke in ameriške čete s STO. Ali je tudi to "informbirojevska ------laž.. ?---- Hribi in jezera prelepe češke dežele pričakujejo tudi tebe, kot zmagovalca v tekmovanju. Piijavi se in potrudi se, pa boš deležen napovedanih nagrad. januarja 1950. vse tuje čete. kj *arti težkih kršitev z mirovno % a°° prevzetih obveznosti, ki so grešne vlade ZDA, V.B. in \Vp’'e> ni bilo izpolnjeno niti eno (v ° mirovne pogodbe z Italijo, 'k i®fav je poteklo preko poltrendo od Me z uveljavljenja mirovne '% u°.e z Italijo, se nista uvelja-i , ,'i stalni statut niti pravila gestii režim. W>er STO ni bil imenovan, r Sen vladi svet ni bil sestavljen. , s w* se tuje čete niso umakni-%lt in se »artaljuje ilegalna S0vKa okupacija tega ozemlja. V letska vlada smatra za po-j' opozoriti vlade ZDA, V.B. ji "Ocjje na dejstvo, da so polna a onemogočile imenovanje Net urja STO. V tem času je i kg ^ v'ada večkrt predlagala 'Sfidate za guvernerja imena l>Vje? demokratičnih osebnosti. '(V.Slt8 vlada je n. pr. prediaga-Jiliti^vernerja STO znano švedsko 9° osebnost, Georgea .norveškega pravnega Bran- mini- ^°lda; francoskega poslanika nja guvernerja, so predstavniki zuA, V.ti. m i' ranci.e uubiu. ven, vsako diskusijo o tem vprašanju. iako so predstavniki ZÙA, v.ti. m Francije tudi ob oni priliki onemogočili imenovanje guvernerja. Odbijajoč orez lehtnili vzrokov enega za arugim kandiuate za guvernerja bi O, vlaoe ZDA, V.ti. m Francije onemogočajo uveljavitev omenjenih sklepov sveta zunanjih ministrov in členov mirovne pogodbe z Itanjo, ki se tičejo tiiO. ti leni one onemogočajo uveljavitev pravil začasnega režima STO m stamega statuta, onemogočujoč tako ustanovitev STO. 20. marca 1948. so vlade ZDA, V.n. in Francije izvedle nov odkriti poskus za kršitev te pogodbe, skušajoč učinkovati od zunaj na rezultate italijanskih volitev, so vlede ZDA, V.ti. in. Francije 20. marca 1948, objavile (skupno izjavo s predlogom, naj se STO ponovno postavi pou italijansko suverenost v nasprotju z mirovno pogodbo z Italijo, ki jo je podpfsalo 21 držav, med temi tudi ZDA,1 V.B. m Francija. Naravno je, da sovjetska vlada se s tem ni mogla strinjati. Ustanovitev STO je imeni n ..men zagotoviti demokratične pravice prebivalstvu tega ozemlja in poicg tega braniti narodnostne interese tambivajočih ljudi brez etnične, spolne, jezikovne ali verske razlike, brez razlike v svobodi tiska in besede, vzgoje, združevanja in zborovanja. Istočasno je ustanovitev STO imela namen vzpostaviti dobre odnose z bližnjimi državami in drugimi narodi. lr| daa. Kljub temu a sistemati 'lig čeprav niso imele nobe- k!f®rtcija so ZDA, V.B. sistematično odbile te Vivodu za to. H, j badaljnih diskusij o vpra ? m.rtrtovanja guvernerja ?! S:‘rirt.iala z mnogimi kan vlade predlagale. Ta- li' v«f' e» se je sr> ::^ara z mnogimi kandidati, 'e sovjetska vlada strinjala »cCm Buisseretom (Belgi- ja je Belgija predlagala :n Težko stanje na STO Zaradi kršitev omenjenih členov pogodbe s strani vlad ZDA, V.B. in Francije in zaradi ilegalnega nadaljevanja upravljanja Trsta s strani anglo-ameriških vojaških oblasti, ni bilo mogoče doseči teh namenov in zato niso bile izpolnjene tozadevne zahteve mirovne pogodbe. Kršitev mirovne pogodbe je kot posledico povzročila težko gospodarsko stanje Trsta, ki se še nadalje slabša; gospodarsko življenje Trsta se približuje popolnemu zastoju, podjetja delujejo izpod lastne zmogljivosti in raven kovinarske industrije je dosegla le 35 odst. ravni 1938., ona ladjedelnic ni višja od 35 odst. Tržaška luka dela brih odnosov z bližnjimi državami in narodi, se mora ugotoviti, da se tega ni doseglo, ker sta vladi ZDA in Velike Britanije spremenili Trst v pomorsko oporišče pod ameriško upravo. To kljub temu, da posebni 3. člen stalnega statuta govori o «demilitarizaciji in nevtralnosti». Ta člen pravi: «i. Svobodno ozemlje bo demilitarizirano in proglašeno kot nevtralno. 2. Nobena vojaška edinica ne bo dopuščena na STO, razen v primeru tozadevnih sklepov VS. 3. Poivojaške edinice, vaje in delovanje bodo prepovedane v mejah STO . . .». Kršenje nevtralnosti Vladi ZDA in Velike Britanije sla težko prekršili ta pravila. Brez nikakršnega nadzorstva se v Trstu tujem ozemlju, ki ne pripada u ti ZDA niti Veliki Britaniji. STO - vojna luka To pomorsko oporišče je ilegal- no, ker ne samo ne obstaja mèdna-rodni dogovor, ki bi dodeljeval vladama ZDA in Velike Britanije pravico za tako oporišče v Trstu. Omenjeni 3. člen stalnega statuta Trsta jasno prepoveduje komur koli vzdrževanje vojaških sil v Trstu, ako to ni izrecno po ukazu Varnostnega sveta. Znano je da Varnostni svet ni nikoli ukazal kaj takega. Kljub tako jasnim pravilom mirovne pogodbe za demilitarizacijo in nevtralnost STO, se je ta del južnovzhodne Evrope spremenil v vojaško mostišče pod okupacijo vojaških sil ZDA in Velike Britanije, kar predstavlja grožnjo za mir in varnost v Evropi. Kršujoč na težki način mirovno nahajajo anglo-ameriške čete, or- | pogodbo glede STO, sta vladi ZDA V KOZ v vasi Bukovica, p. Vodice nad Ljubljano, sem opazil več stvari, ki nikakor niso v skladu s pravilnim poslovanjem zadruge. Pred kratkim je imela KOZ v Bukovici svoj občni zbor; ki se ga je med drugim udeležilo tudi več zastopnikov OZKZ pa so na zboru izvolili za delovnega predsednika poverjenika za odkup pri K LO v Bukovici, ki sploh ni član zadruge. Tako je nečlan predlagal za delovnega predsednika nečlana, kar bi se v nobenem primeru ne smelo pripetiti. Omenjena zadruga nosi ime Viktorja Kristana, domačina-prvoborca. Čudno pa je, da njegove zemlje nima posesti zadruga, marveč jo neka Kristanova sorodnica daje v najem kmetom. Veljke napake se dogajajo tudi v notranjem poslovanju zadruge. Tako je lansko leto prodala KOZ tri konje za katere ni v knjigovodstvu nobene temeljnice. Pred nedavnim je zadruga kupila večje število piščancev, med katerimi je polovica petelinov, ki jih KOZ redi, namesto da bi jih prodala. Od kokoši je prva znesla jajce ob koncu meseca januarja, medtem ko so od petih piščancev, ki jih je kupil tov. Cotman na istem mestu kot zadruga, ob tem času nesle že tri kokoši. Torej pri Cotmanu nesejo od petih kokoši tri, v zadrugi pa od šestdesetih komaj ena. Vprašanje je. ali niso kokoši nesle zaradi morebitne slabe nege, ali pa so nesle «na črno». Ko je predsednik zadruge prodal kavo,' ki jo ima na ohišnici — denar je verjetno dobila zadruga — si je vzel iz zadruge drugo, boljšo, jo imel dva meseca ter jo spet za- kar po domače: jemlji iz zadruge zase, iz skupnega premoženja za svoj žep! Prav tako se iz zadruge brez vednosti upravnega odbora prodaja živina. (Iz «Ljudske pravice» 29. marca 1950.) Če je tajnik KLO oportunist - birokrat V KLO Poljčane je plin odkupa krompirja izpolnjen 30 odstotno. Značilno je, da so bili majhni kmetje z oddajo krompirja bolj obremenjeni kakor veliki in da so prav majhni kmetje oddaji zadostili. Bivši tajnik in sedanji namestnik tajnika KLO Rihard Koropec zagovarja velike kmete, češ da imajo zemljišča v dolini, ki jih poplavlja Dravinja in je zaradi tega krompir tu slabše obrodil. Opaža se, da je Koropec v splošnem naklonjen velikim kmetom. Tako je bivši trgovki in posestnici Mariji Vodenik iz Spod. Poljčan napisal pritožbo, da so ji znižali oddajo koruze od 290 na 50 kg. Veliki posestnik Franc Korošec iz Sp. Brežice bi moral po planu oddati 730 kg krompirja, oddal pa ga je le 580 kg, razen ioga je prijavil Korošec od 9 ha orne zemlje samo 10 arov zemljišča posejanega s krompirjem. Pri vsem tem pa ni bil obremenjen z oddajo živine. Kmet Andrej Lep e j iz Spod. Poljčan bi lahko oddal nad iOOO litrov mleka, ni pa zadostil obveznosti niti z enim litrom. To je le nekaj primerov dela KLO v Poljčanah. (Iz «Ljudske pravice», 19. marca 1950). ^ČLANEK SOVJETSKEGA PISATELJA ILJA EHRENBURGA Ameriški «nadljudje (Iz «objektivnih» poročil titofašističnega časopisja) V New Orleansu sem spoznal ne-1 kega izvrstnega arhitekta. Povabil sem ga v neko kavarno. Bil je plavolas in jaz gotovo nisem vedel, da je na podlagi osebnih dokumentov smatran za «temnopoltega človeka». Odklonil je moje povabilo, kajti če bi bil vstopil v kavarno in če bi ga kdo spoznal, bi bil obsojen na dve leti zapora. Mnogo sem potoval in ogledal sem si na desetine držav. Nikjer na svetu nisem našel tolike razlike v neenakopravnosti, pravic kot v Združenih državah. Američani trdijo, da so v državah ljudske demokracije tlačene človečanske pravice. Primerno bi bilo tem branilcem človečanskih pravic staviti vrsto vprašanj v zvezi z življenjem 13 milijonom ameriških državljanov. Vprašal bi jih: «Ali si v njihovi državi črnec, ki si kupuje čevlje, jih lahko tudi pomeri?» Govorijo mi o sto «svoboščinah», toda pri tem pozabljajo na pravico, po kateri bi si mogel črnec pomeriti čevlje, preden jih kupi. Pred časom so «nadljudje» v mestu Sawannah (v državi Georgija) spravili v zapor šest kanadskih mornarjev. Krivi so bili nezaslišanega zločina: pili so vodo pri neki pipi, ki je namenjena belokožcem; a mornarji so bili črne polti. Po ameriški ustat/i imajo vsi državljani volivno pravico, ne glede na rasno pripadnost. Tako je namreč napisano na papirju. V resnici pa vsi črnci v štirinajstih zveznih državah nimajo votivne pravili. V neki zvezni državi morajo črnci pred volitvami napraviti nekak «izpit»; šele potem jih vpišejo v volivne imenike. V neki drugi zvezni državi morajo črni državljani, ki hočejo na volišče, plačati določeno pristojbino, ki pa je čestokrat zanje neprimerno visoka. V neki tretji državi pa črne ljudi, ki pripadajo «nižji rasi» naženejo s pendreki z volišča, če se mu le približajo. Različna so torej sredstva a njih cilj je te eden: črnci se volitev ne smejo udeležiti! V onih štirinajstih državah črnci ne smejo vstopiti niti v cerkev be-lokožcev, kaj še, da bi smeli sedeti v tramvaju zraven njih; nikjer v Ameriki pa ne smejo vstopiti v restavracije ali pa se naseliti v stanovanjske predele belokožcev. Vsem je že znana morilska organizacija, ki se imenuje «Ku-klux-klan». Pristaši te organizacije ljubijo maškarade. Ogrinjajo se v bele odeje, hodijo okrog s prižganimi bakljami ter se klanjajo pred svojim poglavarjem, ki mu pravijo «veliki zmaj». Skozi dvajset let je bil ta «veliki zmaj» neki mali ala-rist iz mesta Atalanta. Imenoval se je Samuel Grean. Ta mož je vodil desetine pogromov in ima na vesti več zločinov, kot vsi gangsterji iz Chicaga. Ko je Grean umrl, mu je sledil drugi afarist doma iz mesta. Montgomery in sicer Lykergus Spynx. Ta mož sedaj vodi organizacijo, ki šteje nad 250.000 članov. Organizacija prireja redne pogro- Načln tekmovanja za dosego večjega prometa V okrajnem magazinu v Murski Soboti so začeli s prakso, da dodajajo nekurantno blago k blagu, ki ga kupujejo potrošniki, ne glede na to, če ga ti rabijo ali ne. Pred kratkim so prodajali pecilni prašek pod pogojem, da ;e vsak potrošnik kupil tudi ščitnik za kjuč, čeprav ni teh ščitnikov skoraj ivhce potreboval. Zaradi tega so gospodinje upravičeno godrnja'e nad trgovino, ki na tak način tekmuje v dosego večjega prometa. Ker se danes vsepovsod poudarja, naj se nekurantno blago predisporrà, ;e nujno potrebno, da okrajni magazin v Murski Soboti preneha s tako prakso, ki nikakor ni v skladu s socialistično trgovino. (Iz «Ljudske pravice» 28. marca 1950). Sekcija Komunistične partije [STO pri SV, IVANU vabi vse delovne ljudi k praznovanju Prvega maja. me, njeni člani pa pobijajo črnce ter rušijo in požigajo njihove hiše. Pogostoma organizirajo «lov na temnopolte ljudi», med katerimi na vadno napadenega črnca polijejo z bencinom ter ga zažgo, ali pa ga obesijo. Vse to se dogaja pred očmi policije. In vendar predsednik Truman nima časa da bi uredil gotove stvari; zaskrbljen pa je zaradi preganjanj, ki se dogajajo na Bolgarskem. Pristaši Ku~klux-klana pa še vedno nadaljujejo z uboji ameriških državljanov. Ti morilci se poskušajo opravičevati, češ da črnci posiljujejo bele ženske. V resnici pa v štirinajstih južnih državah Severne Amerike belokožec more kjer koli posiliti črno žensko — in to se zelo pogostoma dogaja — ne da bi se mu bilo treba bati katere koli kazni, medtem ko se črnec, ko sreča belo žensko, raje obrne v drugo stran, ker nima časa za ljubezenske pustolovščine, ILJA EHRENBURG (Nadaljevanje sledi) Naj ho Prvi maj vsem ženam našega Ozemlja pobuda v nadaljnih borbah za^dosego trajnega miru. GLAVNI ODBOR A S I Ž Z Tako ošemljeni hodijo po mestu člani Ku-klux-klana. teroristične organizacije Sekcijja Komunistične partije STO v Skednju vabi vse prebivalstvo h kompaktni manifestaciji ob priliki I. MAJA. GOSTILNA “Alla Bella Trieste,, lastnik Giorgio Vardabasso ULICA MASSIMO D AZEGLIO 19 ISTRSKA VINA PIVO - MRZLA JEDILA GOSTILNA Z VRTOM BALDON upravitelj VALERIO CERCHI TRST - ulica Costalunga, 4 Izborna vina - Topla in mrzla jedila - Pivo Dreher v sodčkih Športni krotek F. M. S. A. V športu za bratstvo med narodi! TOVARNIŠKA KONZUMNA ZADRUGA nameščencev v ladjedelnici “SV. MARKA I. MAJ 1950. TOVARNIŠKI ODBOR "ARSENALE TRIESTINO» izraža v imenu delavcev-članov ES preko edinega slovenskega lista, ki se v Trstu bori za pravice delavskega razreda, svojo solidarnost z vsemi miroljubnimi narodi sveta. GIORGIO VARDABASSO uvoz in izvoz - VELIKA IZBIRA ISTRSKIH IN VIPAVSKIH VIN TER KRAŠKEGA TERANA LIKERJEV IN SIRUPOV TRST - ULICA CACCIA 10 - TELEF. 90-159 DELAVSKA ZADRUGA V “ARSENALE TRIESTINO,, pozdravlja ob priliki 1. maja vse športnike Tržaškega ozemlja. Zveza gostilničarjev in krčmarjev Trsta in Ozemlja zadruga z o j ZA ČLANE PRVOVRSTNA ISTRSKA IN VIPAVSKA VINA TER KRAŠKI TERAN URADI IN SKLADIŠČE: OBIŠČITE NAS! T R S T - ulica Madonna del Marc 18 - tele!. 51-92 Gostilna “Al SOCI,, ULICA SAN C I L I N O 38 Mrzla in topla jedila Domača vina Kraški teran in pivo Delavska zadruga F. M. S. A. Za boljšo bodočnost in proti vsaki vojni I Naj bo vsem prosvetnim društvom in njihovim a n o m 1. maj 1950 ponovna pobuda v borbi za mir in dvig ljudske prosvete. SLOVENSKO HRVATSKA PROSVETNA ZVEZA TOVARNIŠKI ODBOR LADJEDELNICE “SV. MARKA POZIVA ob priliki Prvega maja vse delavce, naj sc združijo za obrambo miru in utrditev sindikalne enotnosti. GOSTILNA CARGNALI PRVOVRSTNA ISTRSKA VINA - VELIKA IZBIRA LIKERJEV - MRZLA JEDILA - DOMAČA POSTREŽBA STRADA DEL FRIULI 19 (GORNJA GRETA) Demokratični nameščenci Delavskih zadrug ob proslavi I. MAJA -mednarodnega delavskega praznika, ponovno zagotavljajo svojo navezanost na list, ki se hrabro bori za obrambo miru L Tovarniški odbor F. M. S. A. Združeni v borbi ze osamosvojitev in Miri Gostilna “m m ISPIRI,, Domače zbirališče z vrtom Izborna vina - Izbrana jedila TRST ul. delle Scuole Nuove 19 ŠPORTNI KROŽEK "ARSENALE TRIESTINO pozdravlja ob priliki velikega delavskega praznika vse zadružnike Trsta. ČLANI IN VODSTVO L. K. K, "M arij Kraljič,, vabijo vse pristaniške delavce, naj se ob priliki I. MAJA 1950 združijt > v kompaktno manifestacijo. ŽIVEL MIRI ŽIVEL I. MAJ. ŠPORTNI K ROŽ,EK LADJEDELNICE “SV. MARKA,, VZKLIKA PRVEMU MAJU ZA BODOČNOST PRAVICE NA SINDIKALNEM POLJU Koprski Pilat. — Kakor poroča «pravoverni» glasnik Tito-Tru-m trnovega «socializma», je imel v petek 21 t. m. koprski kvestor Kralj Franc-Pelek «razgovor» z novinarji. Predvsem se moramo pač vprašati kakšni in čigavi so bili sploh ti novinarji. Na pred-volivno tiskovno konferenco, ali točneje povedano «razgovor z mutcem» so namreč povabili vse novinarje, isto tako so bili na dan takozvanih volitev v coni B tudi vsi novinarji. Le o tem «razgovoru» ni bil nihče informiran. Prav zaradi tega se vprašamo s kakšnimi novinarji se je «razgo-varjal» v petek 21. t. m. udbovski poglavar in režiser volivnega terorja Ce o tem «razgovoru» poroča na dolgo in široko sam «Primorski» je torej odgovor pač zelo enostaven. Verjetno se ni «u-rednik» sploh potrudil do Kopra. UDBa je v takih stvareh zelo praktična sama poskrbi za «vprašanja» in «odgovore», zdraharjem Primorskega se ni treba prav nič truditi, ako smo iz kveštorjevega «razgovora» izvedeli, da v coni B sploh ni bilo nikakega terorja, ne na dan volitev in ne pozneje. Vse to so seveda «ogabne laži» ko-minformistov. In če je to izjavil sam Kralj Franc-Petek, koprski kveštor in poglavnik titofašistič-nih škvader, je pač «sveta resnica». Iz zločinca in poklicnega krvnika se je koljač Petek kar črez noč spremenil v . . . nedolžno ovčico, ki ni ničesar videla ne slišala. Morda pa so tudi njega novinarji, ki so prišli «ustrahovati» prebivalstvo tako «terorizirali», da je zgubil spomin. Glejte ga «nedolžnega» Petka, ki hoče i-grati vlogo Pilata, toda njegove roke so preveč krvave, da bi jih lahko opral z, v naprej pripravljenim «razgovorom». Toda Petek ni samo Pilat, on ve celo povedati, da so ves teror povzročili kominformisti. Pomislite, tov. Bruno D’Este je «napadel» skupino prebivalcev Izole in med temi tudi člama «narodne zaščite». Toda to še ni vse, tov. D'Este je bil celo «oborožen» z nožem in pištolo. To je «svetopisemska resnica» koprskega Pilata, ki jo servira «pravoverna» titofašistična tiskana gnojnica iz III. nadstropja ul. Montecchi 6. Sicer so se na to spomnili šele po enem tednu. Za «krpucanje» votivnih rezultatov so rabili koprski in beograjski «računarji» dva dni, d očim so rabili za «pranje» terorja in pokoljev skoro teden dni. Stvar pač ni bila tako enostavna, tu je bilo treba iskati «prostovolinjih» izjav napadenih oseb. Uporabiti je bilo pač treba nove «prepričevalne» metode. Na tej podlagi so postale žrtve fašističnega zločinskega nasinja kar črez noč žrtve terorja . . . kominformistov. Kdor ne verjame pa naj gre v cono B in se bo «prepričal» — tako nekako je dejal kveštor Petek fan-toskemu «uredniku». Višek Titofašistične podlosti — V nedeljski številki je umazano glasilo tržaške titofašistične sodrge doseglo svoj višek sovraštva in pobesnele jeze proti sovjetskim partizanom, ki so pokopani na Opčinah. Človeški izrodki, ki se skušajo nazivati novinarji si upajo pisati, da so sovjetski partizani (in te besede stavijo med navednice) pokopani na Opčinah «ljudje, ki so služili Hitlerjevski vojski, pa so iz nje uskočili, ko so videli, da se bo tam slabo končalo». Seveda se podleži «Primorskega» ne vprašajo kako so prišli ti ruski vojaki v nemško vojsko in ne povedo, da so se hrabro borili že v sklopu IX. korpusa od leta 1943. dalje ter prejeli številna odlikovanja prav od štaba IX. korpusa. Očividno so pozabili, da so prav takratni titovski komandanti dali temu bataljonu naziv «2. jurišni bataljon Bazoviške brigade». Prav tako pozabljajo, da se imajo razni ti-tofašistični «kaporjoni» zahvaliti prav tem ruskim partizanom, da so v velikonočni ofenzivi 1945. leta lahko odnesli zdravo kožo. Prepričani smo, da so titofašisti res pobesneli, ker se naše ljudstvo s hvaležnostjo spominja sovjetskih junakov, d očim je titofa-šist Stoka še leta 1945. «začasno preložil vsako proslavo». Dejstvo pa je, da so se ruski partizani junaško borili in darovali svoja življenja še takrat, ko so razni Pahorji in Jocoti še vedno nosili čet-nišk uniforma in streljali na partizane z Mihajlovičemi puškami, Prav Pahorji in Jocoti ter še marsikateri drugi so tisti, «ki so u-skočili v partizane, ko so videli, da se bo za njih drugje slabo končalo». SPOKORNIKA IZ SPLOŠNE STAVKE P R'O TI TERORJU V CONI Bjijgg y e £ O V R Svarilo mešetarjem Ljudstvo našega ozemlja ne bo dovolilo barantanja s človeškim mesom Preteklo soboto je dalo vse tržaško prebivalstvo silen in nedvoumen odgovor titofašističnemu terorju v coni B. Polurna splošna stavka je bila pojtolna. Trgovine so bile zaprte. Tramvaji so stali na mestu, a v velikih, srednjih in malih tovarnah so prekinili delo za pol ure. Tudi šolski pouk je bil prekinjen za časa stavke. V večjih tovarnah (Tovarni stro------------------—— jev, 1LV1 itd.) so se vršila po de- ! de. 2-le samo dejstvo, da so vodite-lavnicah protestna zborovanja. Ta DZ napovedal; stavko sami, brez zborovanja so se vršila pod vodstvom predstavnikov Enotnih sindikatov, a na zborovanjih so sodelovali vsi delavci brez ozira na sindikalno pripadnost. Protestna zborovanja delavcev so bila velika manifestacij enotnosti delavskega razreda proti titovskemu nasilju in barantanju med De Gasperijevo in Titovo vlado. Na zborovanjih so delavci izrekli in ponekod tudi poslali pisan protest proti terorju in proti barantanju. Enotno so zahtevali uveljavljenje mirovne pogodbe in prihod guvernerja kot edino rešitev iz sedanjega obupnega položaja. Razni razbijaški voditelji so si protestno stavko zamišljali druga- Demokratične žene za Prvi maj 1. maj se bliža in nase Ozemlje je se v cono, pac ze peto teto, zaseue-no ou tujin cet, tisie Ang.o-amei i-sk6 vojske, ki je kriva cede in se danes ogroža nase aruzine. Prenizke place delavk, nezadostne za zdravo in srečno življenje naših otrok, vsakdanji strah, da bi sie ojačat vrste ze tako ogromnega števila brezposelnih, strah pred novo vojno, ki jo imperialisti pripravljajo in ki bi pahnila v zelo nevaren položaj nase mesto in življenje naših družin, vse to NAS SPODBUJA, DA SE ZEDINIMO Z VSEMI DELAVCI IN Z VSEM PREBIVALSTVOM V BORBI ZA OBRAMBO MIRU. V vsaki tovarni, na polju, in na vsakem delavskem mestu je naša naloga, da se strnemo z vsemi delavkami in da se skupno borimo ZA OBRAMBO NAŠIH PRAVIC. DA IZBOLJŠAMO NASO ŽIVLJENJSKO RAVEN. DA USTVARIMO ŠIROKO FRONTO V OBRAMBI MIRU. V tej borbi bo naš delež pomagal pri zavrnitvi imperialističnih načrtov. DELAVKE ENOTNO PRISOSTVUJMO NA MANIFESTACIJAH 1 MAJA. ŽIVEL DELAVSKI I. MAJ. ^ENSKA KOMISIJA ENOTNIH SINDIKATOV PRISPEVKI ZA demokratični tisk Ob priliki prvega maja je Zadruga pristaniških menz prispevala v tiskovni sklad «Dela» 10.000 lir (de-miru 10.000 (deset tisoč) lir. _____II______________________ sodelovanja Enotnih sindikatov dokazuje, da so hoteli pretvoriti protestno stavko v veliko nacionalšo-vinističoo manifestacijo, v manifestacijo za priključitev k Italiji. Na enotnih zborovanjih po tovarnah so ti razbijaški elementi DZ poskušali preprečiti enotnost delavcev, razbiti njihovo enotnost ter spremeniti protestno stavko v šovinistično manifestacijo. Te njihove nakane so izpodletele. Stališče Enotnih sindikatov v protestni stavki je bilo odobreno od ogromne večine delavcev, ki so izjalovili razbijaške in nacionalistične nakane vodstva DZ ter prisostvovali in dali svoj pristanek enotnim zborovanjem po tovarnah, pod vodstvom ES. S to stavko je dal delavski razred Trsta najprimernejši odgovor titofašističnim izdajalcem in teroristom. Do kake stopnje duševne zmede so prispeli titofašisti, ko so bili tako postavljeni ponovno ob sramotni steber od vsega prebivalstva Trsta, nam kažejo neumnosti, ki jih pišejo v svojih časopisih. Primorski dnevnik poskuša prikazati, da so se nekateri ljudje odtegnili stavki in nadaljuje: «Izdajlci, hlapci kapitalističnih teženj, bodo morali nekoč vendar ugotoviti, da so ostali sramotno sami. Vsak razumen človek mora strmeti nad tako neumnostjo. Ko so prav titovci «o-stali sramotno sami» in bili postavljeni na sramotni oder, postavlja njihovo glasilo vse na glavo. Samo «izdajalci, hlapci kapitalističnih teženj», ki so prišli do dna najbolj gnusnega izdajstva, Poslednja polurna splošna stavka je pa tudi veliko opozorilo imperialističnim mešetarjem, ki pomagajo De Gasperiju in Titu v nesramnih kupčijah za razdelitev na- šega ozemlja. Splošna stavka je pokazala popolno enotnost našega ljudstva, vseh slojev in vseh družbenih razredov, ki bo znalo preprečiti njihove zločinske načrte ter postavilo krivce ob zid. Izvolitev novega Izvršnega odbora partizanov miru Preteklo soboto se je zbral na prvo sejo novoizvoljeni tržaški svet Partizanov miru. Na tej seji je med drugim sklenil, da se prejmenuje v «Tržaški odbor za mir». V izvršilni odbor so bili izvoljeni naslednji: Inž. Atto Braun, prof. Manzin Mario, Gombač Franc, Legiša Zorka, Tanganelli Primo, Liberio Antonio, Vincenzi Dante. Pacco Giordano (župan Milj), sindikalist Slavec Ado, Battisti Giorgio, istrski begunec Spadaro Bruno, Sillig Luciana, Salotto Giorgio, dr. Laura Weiss in Franza Angelo. fronta žena našim ženam Glavni odbor ASIZZ je prejel pismo Mednarodne fronte demokratičnih žena, v katerem jim slednje izrekajo vso solidarnost v borbi za mir in demokratizacijo našega mesta. Tudi Mednarodna fronta demokratičnih žena se zaveda, da je postalo naše mesto center mednarodnih intrig in strateška baza v sklopu anglo - ameriških in titovskih priprav na novo vojno. Pismo nadaljuje dobesedno: «Nadaljujte vztrajno borbo, ki ste jo začele. Po-kret partizanov miru je vedno močnejši. Bes in vojna histerija! vojnih hujskačev nam kažejo, da je zmaga svobodnih in miroljubnih narodov pred nami. Od nas je odvisno,! ali jo bomo v borbi dosegli. Zato1 je potrebna pomoč vseh ljudi, možj in žena. ki so dobre volje. • Ne pozabite! Samo združene bomo dosegle zmago! Žene Trsta! Slovenske in Italijanke! Borite se skupno za skupne i-deale in proti nedemokratičnim volitvam, proti izkrcevanju ameriškega orožja! Naj živita svoboda in enotnost Trsta. Naj živi mir!» •Iz proslav sovjetskih partizanov in openskih talcev Proslave obletnice OF in vstaje Severne Italije IZ PROSLAVE SOVJETSKIH PARTIZANOV V nedeljo popoldne je bila na Opčinah napovedana spominska proslava ob pokopališču padlih sovjetskih vojakov ter proslava obletnice ustanovitve OF slovenskega naroda ter vstaje italijanskega delovnega ljudstva, katera se je radi slabega vremena vršila v prosvetnem domu. Počastitev spomina padlih sovjetskih partizanov je bila za vse neka novost. Marsikdo ni nikoli slišal, da je padlo za osvoboditev TEDENSKI SINDIKALNI PREGLED V ZNAKU ENOTNOSTI IN MIRU Kongresa kovinarjev in pristaniščnikov Preteklo soboto in nedeljo se je vršil v dvorani DSZ kongres kovinarjev ES. Glavni referat je imel tov Semiili, ki je podal obširno organizacijsko poročilo o vsej aktivnosti stroke. V svojem referatu je tov. Semilli posebno poudaril u-spehe, ki jih je doseglo dosedanje vodstvo v ostvarjanju enotnosti delavskega razreda. Velika stavka iindustrijskih delavcev je dokaz, da je ta enotnost delavskega razreda prebila tudi svojo veliko preizkuš- OBČINSKA SEJA V NABREŽINI Občina podporo je zaprosila za gradbena dela V četrtek popoldne je bila v Nabrežini redna seja občinskega sveta. Po prečitanju in odobrenju zapisnika zadnje seje, je bil predložen od našega svetovalca predlog za postavitev spominskih plošč padlim borcem v narodno osvobodilni borbi. Ena naj bi bila postavljena na poslopju nab rež inske osnovne šole, druga v začetku ulice pri pokopališču, tretja pa v začetku ulice, ki pelje proti železniški 'postaji. Predlog je bil soglasno Zborno mesto za udeležence prvomajske povorke Skupina 10 delavcev v delavskih oblekah pred hšt. I ul. Rojano (pekarna). Glavni svet ZES z zastavami, strokovne zveze ES, na vogalu ul. Montorsino in ul. di Roiano (lekarna). Godba «Rinaldi» — hšt. 3 ul. di Rojano (trgovina s prekajenim mesom). Zastave KP STO in PSI, skupno z člani CK in socialistične led. — hšt. 5 ul. di Roiano. Sekcija Sv. Vid in Campi Elisi — hšt. 9 ul. di Roiano. Sekcije iz središča mesta, starega mesta in hiše Luxemburg — trg tra i Rivi (kiosk časopisov). Sekc. VOM, Skoljet, Pečar, Risoni — vogal trga tra i Rivi in ul- Sara Davis. Sekc. Tomasi, Montebello in Mitnica — ribarnica na trgu tra i Rivi. Sekc. Sv. Jakob, Pončana, Magdalena — hšt. 8 trga tra i Rivi in na trgu za cerkvijo. Sekc. Sv. Ana, Skedenj, Kolonkovec in Dazio — hšt. 10 trga tra i Rivi. Sekc. Sv. Ivan, Sv. Alojz, Lonjer in Podlonjer — hšt. 1. ul. Apiari. Sekc. Bar-kovlje, Greta, Skorklja, Rojan — hšt. 4 ul. Apiari. Sekc. Opčine — hšt. 5 ul. Apiari, Zveza komunistične mladine in Federacija socialistične mladine — vogal ul. Apiari in ul. Mirti. Politični preganjanci — hšt. 8 trga tra i Rivi, stranski trg cerkve. Delavci tovarn in ostala množica se zbere na levem vogalu trga za cerkvijo med ul. S. Ermacora in ul. Mirti. ZP STO — vogal ul- Moreri in Vicolo delle Rose. ASIZZ — v začetku Vicolo delle Rose. Tržaški odbor partizanov miru, tovarniški in okrajni odbori partizanov miru - trg tra i Rivi, vogal ul. S. Ermacora. Telovadci bodo izstopili na ul. S. Ermacora, vogal ul. Montorsino. Vse organizacije morajo same poskrbeti za prevoz zastav, transparentov, it. d. na zborno mesto. Vsaka organizacija naj določi enega izmed voditeljev, ki bo skrbel za uvrstitev na določenem mestu. sprejet. Sprejeta je bila tudi resolucija proti ustanovitvi centralne mlekarne. Nato je občinski svet sprejel številne prošnje posameznikov glede nakupa občinskega zemljišča in sicer na predlog kupnili cen od 40 do 160 lir za kv. meter. Glede določitve cene gradbenemu podjetju v Stivanu, ki potrebuje zemljišče za nadaljna gradbena dela, pa se je vnela živahna diskusija. Svetovalec Legiša Josip (SDZ) je nasprotoval določeni ceni 100 lir za 1 kv. m. Povdaril je svojo lastno izgubo in škodo, ki jo je u-trpel še kot jusar. Dal je duška tudi svoji nacionalni zagriženosti, češ da od bodoče tovarne ne bo «naše» ljudstvo imelo velikih koristi, ali pa bo moralo koga «prodati» (recimo vpisati svoje otroke v italijansko šolo). Zupanu je bila določena redna mesečna plača v znesku 30.000 lir, s poviškom 10.000 lir za časa zimskih del. N-uto je bilo podano poročilo o izvršenih zimskih delih, ki so vsaj delno olajšala težko stanje brezposelnih. Večja in manjša dela so bila izvršena v Medjivasi, Stivanu, Ses-ljanu, Praprotu, Prečniku, Sempo-laju, Trnovci, Slivnem in Nabrežini. Občina je zapirusila VU vsoto 120 milijonov lir za obnovo porušenih in požganih hiš, gradnjo stanovanjskih hiš, šolskih poslopij ter druga popravila. Občinski svet je zaključil sejo ob 18.30 uri. Tržaški odbor miru se zahvaljuje Zadrugi pristaniških menz, ki je darovala za tržaški pokret partizanov miru 10.000 (deset tisoč). njo in da je globoko zasidrana v željah in težnjah delavskega razreda obeh sindikalnih organizcij. Ze tekom stavke so se pokazali titovci kot največji sovražniki enotnosti delavcev, a po stavki se opažajo razbijaški poskusi tudi s strani do- J ločenih voditeljev Delavske zborni- j ce. Preko svojih agentov poskuša I razred delodajalcev razbiti delavsko enotnost, katere se najbolj boji. V svojem govoru je tov. Semilli tudi navedel težke probleme pred katerimi se nahaja stroka kovinarjev in program, ki si ga zastavlja vodstvo v bodočnosti. Zaradi pomanjkanja prostora se morami, o-mejiti le na kratke izvlečke, ostale važnejše dele referata in diskusije je objavila «Unità Operaia». V poteku kongresa kovinarjev je govoril, med viharnim odobravanjem tudi tov. senator Roveda predstavnik FIOM. Njegov govor je temeljil na treh osnovnih točkah: enotnost delavskega razreda, borba za mir in borba za delavske pravice. Ób zaključku kongresa kovinarjev je bila izglasovana resolucija, ki obsoja priprave na novo vojno, in poskuse spremeniti naše mesto v strateško in vojno bazo. Resolucija obsoja tudi titofašistični teror ob priliki volitev» v coni B ter pozi • va Varnostni svet in OZN, da se izvede mirovna pogodba in postavi guverner. Preteklo nedeljo so imeli kongres tudi priložnostni pristaniški delavci. Kot predsednik pristaniških delavcev ES je bil navzoč tov. Jura-ga, kot predstavnik Zveze enotnih sindikatov pa tov. Muslin. Predsedstvo kongresa je bilo poverjeno tov. Juragi. Glavno poročilo je imel tov. Burolo Emilio, ki je posebno podčrtal intrige določenih razbija-ških krogov, ki bi hoteli naščuvati priložnostne pristaniške delavce proti stalnim pristaniškim delavcem. Glavni cilj kongresa je bila izvolitev enotnega odbora priložnostnih pristaniških delavcev. Odbor je bil izvoljen in bo njegova naloga, da povede delavce te stroke do rešitve perečih vprašanj. Se pred časom so obljubljali predstavniki Delavske zbornice, in-dustrijcev, častniki VU in sam predsednik cone nekako stabilizacijo v ladjedelniški industriji. Sedaj pa se je zvedelo v ladjedelnici Martinuz-zi v Miljah, da grozi odpust nadaljnjim 15 vajencem in delavcem. Sindikalne organizacije so takoj posredovale pri ravnateljstvu ladjedelnice, da bi preprečile nadaljnje povečanje armade brezposelnih na našem ozemlju. Primer ladjedelnice Martinuzzi je značilen za vse lažne obljube, ki jih sejejo delodajalci in njihovi hlapci v sklopu Marshallovega načrta. Srebrna poroka Prvega maja slavita zakonca Costanza in Pavel Debelli srebrne poroko. Komunisti Sv. Ivana jima želijo ob tej priliki še mnogo zdravja in sreče, da bosta lahko nadaljevala skupno borbo za mir in demokracijo. Demokracija g o s p o d aj P a I u t a n a V pripravah na 1. maj tudi g. Palutan ni hotel izostati. Medtem ko se pripravlja delovno ljudstvo, da bo na ta dan dokazalo svojo demokratičnost v borbi za mir in proti vojni ter v borbi za demokratične delovne pravice, izvaja g. Pa-Jutan svoje priprave na 1. maj prav v nasprotni smeri. Da je prepovedal transparent z napisom «Živela Sovjetska zveza trdnjava miru med narodi», ker je pač pristaš toliko opevane «zapadne demokracije». Naravnost neverjetno pa je, da je g. Palutan prepovedal tudi transparent z napisom «Proti imperialistični vojni, za delo mir in svobodo». Ker je g. Palutan prepovedal tak napis, bi morda utegnil kdo sklepati, da je on za imperialistično vojno, proti delu, miru in proti svobodi. Dejanje g. Palutana raz-krinkuje tudi cilje in želje njegovih velikih «prijateljev» iz zapada. K prepovedi slednjega letaka moramo samo pripomniti, da so si tako dejanje dovolili dosedaj samo v kaki kolonialni deželi. Taka demokracija vlada nedvomno tudi v Titovem, Frankovem m Tsaldarisovem raju. našega mesta mnogo sovjetskin partizanov, ki so se borili v sklopu domačih slovenskih in italijanskih partizanskih edinic. kakor tudi, da obstoja sredi kraške gmajne blizu Opčin malo pokopališče, na katerem počiva 29 sovjetskih partizanov. Tov. Vidali se je v svojem govoru dotaknil barantanja s tržaškim ozemljem ter «nekih etničnih meja», po katerih naj bi potekala meja, ki si jo zamišlja «stari bedak» grof Sforza. Nadalje je tov. Vidali podčrtal, kar zahteva zadnja sovjetska nota v zvezi s tržaškim ozemljem, namreč to kar mi vedno povdarjamo, t. j. združitev obeh con, odhod zasedbenih sil ter prihod guvernerja, skratka spoštovanje mirovne pogodbe z Italijo», Ob tej priliki je bil na Opčinah tudi tov. Giuliano Pajetta, poslanec v italijanski zbornici. Počastil je spomin padlih sovjetskih partizanov Delegacije demokratičnih organizacij so nesle nato vence na mesto, kjer je bilo ustreljenih 72 talcev. Vršila se je nato slavnostna proslava obletnice ustanovitve OF in vstaje italijanskega delovnega ljudstva, kot že omenjeno v prosetnem domu. Govorila sta tov. Stane Bidovec in Giorgio Jaksetich. Godba Rinaldi je odigrala več opernih komadov. Nastopili so tudi slovenski pevski zbori iz Sv. Križa, Ricmanj in Padrič, italijanska zbora «Tom-masi» in «Ex Rota» ter openski orkester. XXX V torek dopoldne je bila v Kinu Ob morju svečana proslava dveh, za italijanski in za slovenski narod važnih dogodkov, namreč vstaja delovnega ljudstva v Severni Italiji in ustanovitev OF. O nastanku in pomenu ustanovitve OF je govorila tov. Slava Cebulec - Katra. V svojem govoru je predvsem prvdarila dejstvo, da je bilo baš bratstvo in povezanost s Sovjetsko zvezo, tista nepremagljiva sila, ki je ustvarila tako-rekoč iz nič, veliko in močno osvobodilno fronto, Italijansko vstajo je proslavil s svojim govorom tov. Tornine;: ki le bil major v italijanskih partizanskih edinicah ter član triumvirale ob vstaj v Venetu. Podrobno je orisal potek borbe ir: pomen, ki so ga v zadnji vojni imeli italijanski partizani. Te dni pa poteka še tre,:;.' p' membna obletnica, in sicer obletnica ustanovitve španske Komunsti-čne partije. To obletnico je proslavil tov. Vidali. ki je bil borec v Španiji. Popoldne je bila velika veselica v Elerjih pri Miljah (Veselica bi se bila morala vršiti pred 14 dnevi, a je bila zaradi slabega vremena od-godena). Odgov. urednik DUŠAN KODRIČ Založništvo «DELA» Tiska Tip. Adriatica - Rlsmondo 14. Dovoljenje A. I. S. TEDENSKI KOLEDARČEK Sobota 29, Vital. Nedelja 30 - Katarina S. , Ponedeljek 1. maj - Prazn' dela. t g. Torek 2, Atanazij (Sčip ob 6 Sreda 3, Aleksander. Četrtek 4, Monika. Petek 5, Pij. (Povprečna dolžina dneva *’• ZGODOVINSKI DNEVI 29. 4. 1830. se je rodil slovel» pisatelj Janez Trdina. 30. 4. 1945. so enote IX. korP**^ po zavzetju Opčin vdrle v 1 in nadaljevale skupno s 11 • škimi delavci borbo za osv° ditev mesta. 1, maj, praznik delovnega lju(ls 2 5. 1945. je herojska Rdeča randa zasedla Berlin. •„ 3. 5. 1881. je umrl pisatelj J05y Jurčič. . v0. 5, 5. 1818. se je rodil genialni ditclj in učitelj svetovnega P letariata Karl Marks. Po dolgi in mučni bolezni J® 24. aprila umrla v tržaški bol tov.ca VALETA PUNTA« iz Kontovela. Vsa demokrat* mladina Proseka - Kontovela ' ka težko prizadeti družini is ,ul|i sožalje. Sožalju se pridružuje uredništvo «Dela». A D I O TRST II. Val. dol. 343,9 Sobota: 12 Ljudje in nazor*' Priljubljene lirike; 18 Glasba ^ vanskih narodov; 18.30 Oddaja ^ najmlajše; 21 Sobotni večer; 22 .. černi kočicert; 22.45 Plošče za ko noč. ■_ ,i 3O Nedelja 9 Kmetijska oddaja. ^ Aktualnosti; IH Koncert kor°^ Slovencev; 20 Od melodije d° f Indije; 21 Z domače knjižne Pj1^, Torek: 18 Nekaj komornih slt^ a. 21 Vzori mladini - Svetle st.r^ert: Titovsko in anglo-ameriško časopisje piše, da v coni B ni bilo terorja. Cela vrsta ljudi se Je torej očividno «poškodovala» v pravem sred-nJevškem spokorniškem besu. UDBA je delila po «pokori» samo odvezo. mam BOKS V soboto 29. aprila 1950 se bosta srečali raprezentanci Trsta in Modelne. Srečanje bo na dvorišču krožka Tomažič. V primeru slabega vremena pa v dvorani DSZ. Nedelja 30. aprila BALINCANJE Finale za Pokal 1. maja se bodo odigrale v nedeljo 30. aprila. KOŠARKA Finalne tekme za pokal 1. maja. Moške ekipe ob 11. uri. Zenske ekipe ob 8. uri. Ob 10. uri bo prijateljsko srečanje med Trstom in Oglejem. Ponedeljek, t. maj. LAHKA ATLETIKA Pokal «Velikih tovarn», tek, odhod iz trga D. d’Azruzzi 3 po ul. Tre Novembre, del Mandracchio, N. Sauro, Grumu)a, O. Augusto, G. Cesare, S. Andrea, Navali, d’Alvia-no, Broletto, S. Andrea, di Servo-la, Carpinete in cilj na Stadionu. Odhod bo ob 14.30. Nal Stadionu se bodo vršile lah- koatletske tekme na naslednjih razdaljah 100 in 800 za žene ter 100, 400, 800 m. ma moške. KOLESARSTVO j Kolesarska dirka Trofeja «Il I Lavoratore». I. etapa: štart ob 8. v Barkovljah (Cedas) na progi Devin, Tržič, Selc, Vallone, Devin, avtocesta, Opčine, Cave Face anon i Ključ, Boljunec, Zavije, Milje, cilj v ul. Roma. II. etapa: odhod ob 16. Bar- kovlje (Cedas), Devin, Nabrežina, Prosek, Opčine, Faccanoni, Ključ, Boljunec, Dolina, Dazio, Flavia, prihod na Stadionu. HITRA HOJA Odhod iz Stadiona, ul. dellTstria, Marenzi, Katinara, Ključ, Scala d-Vacche, S. Lovrenc, Botač, Boljunec, ul. dellTstria in cilj na Stadionu. Odhod bo prilično ob 16.30. TELOVADBA Začetek ob 15. uri: telovadni nastop: Moški ob 16.45. Zenske ob 17.15. Posebna točka (iz Prage) ob 17.45. POVORKA športnih društev: ob 13.30 zbirališče na trgu pri S. Soboti. Vsa športna društva naj se prijavijo v popolni športni opremi. Priporočamo točnost. [pfr Cjudaka presveto Jutri, t. m. ob 20. uri priredi P.D. «M. Matjašič Milan» v Barkovljah na sedežu PD pri «Rumeni hiši» družabni večer s kulturnim sporedom. V soboto, t. m. ob 20.30 gostuje pevski zbor iz Lonjer ja na družabnem večeru, ki bo na sedežu CCP Pisoni. PD «Zvezda» iz Podlonjerja priredi jutri, 30. t. m. ob 16. uri kulturni večer. Sodeluje pevski zbor iz Lonjerja. PD «Z. m R. Haas» na Vrdeli bo imelo komemoracijo za padlima Zoro in Ruggerom Haas. Na spominskem večeru, ki bo danes, 29. t. m. ob 20. uri v drušvenih prostorih, bo govor in recitacije. PD «S. Škamperle» priredi danes, dne 29. t. m. ob 20. uri v društveni dvorani kulturni večer v počastitev Prvega maja. Na sporedu bo eno- dejanka «Zadnji boj» (odlomek iz knjige «Kako se Je kalilo Jeklo»). V krožku «Aldo Cebulec» S. M. M. Sp se Je v tem mesecu pričel brezplačen dodaten pouk za učence ljudskih in nižjih srednjih šol. Hvalevredna pobuda tovarišice Ja gode naj bi našla posnemovalce tudi v drugih okrajih in sedežih naših društev. Otroci, oziroma starši, ki smatrajo, da jim je pomoč pri učenju potrebna, naj se zglasijo na sedežu krožka S. M. M. Sp. 700 (gostilna Vittoria). Glavni odbor ASIZZ sporoča žalostno vest, da je umrla tovarišica Antonija Cebohin, ki je dajala svoj trud in požrtvovalno delo kot kuharica v letni koloniji ASIZZ na Opčinah. Sožalju se pridružuje tudi PD Simon Jenko, kjer se je omenjena tovarišica izkazala v aktivnosti na prosvetnem in kulturnem polju. — Ob priliki 1. maja, praznika delovnih ljudi pozivajo komunisti Podlonjerja vse prebivalstvo k še večji enotnosti v borbi za mir in proti vojni. Sekciji Komunistične partije STO SV. VID IN CAMPI ELISI pozdravljata ob priliki I. maja vse demokrate ter jih vabita k udeležbi prvomajskih manifestacij Sekciji Komunistične partije STO S». Jakob io Higiena pozdravljata vse demokrate ter jih vabita k udeležbi prvomajskih manifestacij. Ponedeljek: 9.15 Iz sinfon'c‘ rj; repertoarja; 15. Popoldan v ^ £• 21 Dvorak: Simfonija št. ^ pomolu «Iz novega sveta»; 2M® na glasba. im tomske energije; 21.30 Simfonija št. 2 v B-duru; 23 vanke. jUje: Sreda: 18 Mamica prip°vC ^i: 19 Zdravniški vedež; 21 *’a^ai|jnn: koncert št. 1 v C-duru za v'° 23 Serenade in romance. Četrtek: 13 Slovenske °ar motive izvaja pevski duet, i*a ]l moniko spremlja Marji Sanc’n'.{j. Glasbeno predavanje: 19 Slove,er • na za Slovence; 21 Radijski « je. Kiabund: «Praznik cvetoči** je- seni», drama v 3 dej., nato ni koncert. ..jet! Petek: 18.40 Schrammel k^' ji 20.30 Tržaški kulturni razglej Mojstri besede; 22 Schuman«’ fonija št. 4 v D-molu op- )20> Južna-ameriška glasba. radiooddaje ZA JUGOSLAVIA PRAGA: V srbohrvaščini: čas: dol. 31.41; čas: 16.30 val. dol-čas: 20.30 val dol. 233,3; 273,6; čas: 00.30 val. dol. 31,41. , d0*' V slovenščini: čas: 17. va 25.34. BUDIMPEŠTA: . d**1 V slovenščini: čas: 21.45 va ' 252,7; čas: 23.45 val. dol. 26^/ V srbohrvaščini: čas: 1 dol. 556,5; čas: 18.30 val. dol-čas: 19.40 val. dol. 556,5; ČaS; / val. dol. 252,7; čas: 01.00 v»*' 556,5. Prosvetno društvo «Slavko Škamperl6’’ ob priliki I. maja p°ziVv Svetoivančane, naj se v čim večji meri strne] napredni slovensKi pr° ti proti nazadnjaštvd' KOMUNISTI IZ L0NJEBjA IN PODLONJERJA vo vabijo vse prebiv0!?1^ naj se bori ob n' jno-strani za mir in proti V°Lv hujskaškemu imperio11 PD "C. PEČAR« • člafie poziva vse svoje v .j. in demokratično Pr® 0 valstvo na mnoz* ^ udeležbo pri man»eS cijah za 1. MA-T lllll==llllllllsllllslllll =1111=1111= 1111=1111= II illllslllli ÉIIIISEllll^llllSl llissill1^1 DRUŽBE PRISTANIŠKIH NAKLADALNE IN DELOVNE DELAVCEV zadruge Prosv. dr. Skedenj je pod predsedstvom tov. Bertoka priredilo v četrtek, 20. t. m. svoj članski sestanek, katerega se je udeležilo o-krog 150 članov. Tov. tajnik Miklavec je poročal o dosedanjem društvenem delovanju, o načrtih za bodočnost, o ustanovitvi orkestra i. t. d. Ob tej priliki je tov. Košuta predaval o najvažnejših razdobjih v slovenski literaturi. Želimo si še več takih sestankov in predavanj. združene v solidarnosti z vsemi poljskimi, industrijskimi in umskimi delavci vzklikajo 1. maju, dnevu borbe za napredek in mir. =un=ini^nii =mi=m| bbhiisibi 5=mi^nn=inisini ? mišim ^nu^ll,llll|gSŽ