VIDRA IN LISICA.
/jll^r^o je Ijubi Bog ustvaril zemljo in vse stvari na njej, ie odločil vsaki JjfKfcrS živali njena pota. Le vidri in lisici ni ničesar zapovedal. Opa-%w!lpj§ zili pa sta ti dve živali, da imata zversko zobovje. Vedeli sta cSh^s. torej. da se bosta živili z mesom. Da bi pa ne bili nadležni druga drugi, sta se hoteli ločiti. Lisica naj bi šla k vodi, a vidra v gozd. Takoj drugi dan sta hoteli poizkusiti to življenje. Dogovorili sta se pa, da se snideta zveeer pod nekim drevesom.
Lisica je sedela že skoraj cel dan ob potoku, a ničesar ni mogla uloviti. Videla je sicer, kako so ribice plavale v potoku, vendar ni mogla do njih. Ko je solnce že zahajalo, prisili jo glad, da prelomi besedo in gre iskat plena v gozd.
Vidri se je medtem v'gozdu bolje godilo. Iztaknila je zajčje gnezdo in pojedla mladiče. Nato pa je legla v senco. Na večer se je pa napotil^ iz gozda k drevesm, kakor, se je bila dogovorila z lisico. Medpotom p? sreča lisieo, ki se je izneverila obljubi. Zvita buča si je to pot še vedela pomagati. Rekla je: »Dolgo sem te že čakala pod drevesom. Ker te pa ni bilo, sem te šla iskat.«
Vidra je pripovedovala, kako se ji je godilo, lisica se je pa sramo-vala izpovedati, da ni ničesar ujela. Zato se je vidri nalagala, kolikor se je le mogla. Dogovorili sta se konečno, da gresta pribodnjega dne zopet v istetn redu na lov. Toda, ko se je zdanilo, se je skrila lisica v grmovje in je čakala, da je rzginila vidra v gozdu. tiitro je tekla ob njegovem obronku in hotela priti od nasprotne strani v gazd, da bi je vidra ne opa-zila. A to se ji ni posrečilo. Vidra je namreč sledila zajčku in je prišla v oni del gozda, kjer se je plazila lisica. Ta se je vidre zelo prestrašila in ni vedela takoj izgovora. — Vidra je pa spoznala, da je lisica potuh-njenka, ter je zapustila gozd ter se nastanila ob mirnem vodovju. Z lisica se pa od takrat ni hotela nič več družiti.                                  Polenčan