Stev. 11.
Y Ljubljani, 18. marca 1910.
L. leto.
UČITELJI TOVARIŠ
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 10 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Cenjene naročnike,
ki še niso poravnali naročnine za prošlo leto, prosimo, da to store nemudoma, ker smo sicer primorani jim list ustaviti. Hkrati pa opozarjamo one naročnike, ki plačujejo četrtletno, naj nam pošljejo denar v prvi polovici četrtletnega meseca, ker nam s tem j ako olajšajo upravniške posle.
Upravništvo.
Vabilo
k
seji upravnega odbora
Zaveze avsir. jopi nčiteljstih društev,
ki bo
dne 23. marca 1910 ob 2. ari popoldne
v Ljubljani, Gradišče št. 4
(Učiteljska tiskarna).
Dnevni red.
1.	Predsednik otvori sejo.
2.	Tajnikovo poročilo.
3.	Blagajnikovo poročilo.
4.	Poročilo o „Zavezinih" listih.
5.	Poročilo o snovanju „Pomožnega društva obolelim učiteljem in učiteljicam".
6.	Določitev kraja* in časa letošnji XXII. glavni skupščini „Zaveze".
7.	Slučajnost.
Predsednik:
L. Jelene.
Tajnik:
Fran Gärtner.
* Ker se bo vršila letošnja glavna skupščina na Kranjskem, prosimo gg. upravne odbornike iz Kranjske, da pridejo glede kraja s konkretnimi predlogi.
Vi? — Mi!
V odgovor — gospodom.
Saj se je že marsikatera zapoved izvršila nad učiteljstvom, ki ni bila ravno trezna in duhovita.
Sedaj je deželni šolski svet štajerski izdal ukaz do vseh okrajnih šolskih svetov, odnosno okrajnih šolskih nadzornikov, da se na uradnih okrajnih učiteljskih konferencah ne sme razpravljati o stanovskih vprašanjih.
Najprej moramo konštatovati, koliko ima in je imelo učiteljstvo od uradnih učiteljskih konferenc sploh. Kratko rečeno: Nalagalo seje učiteljstvu vedno več dela in poslov; delati in pripravljati ae je moralo na vse pretege učiteljstvo za te uradne konference; marsikatera pedanterija se je diktirala skleniti učiteljstvu; učiteljstvo se je navajalo do tega, da si je samo moralo nalagati delo na rame — vse iz golega idealizma; nikdar se pa ni vprašalo, ali je to delo tudi plačano, ali je upravičeno nalagati k skrbem samo delo in le delo. Ali ne bi bilo umestno povedati onim gospodom: „Ker znate tako izvrstno govoriti pri nalaganju dela učiteljstvu, pa zinite enkrat tudi besedo v gmotno korist učiteljstva!"
Drugo vprašanje pa nastaja, ali so prizadete oblasti upraviče ne izdati zgoraj navedeno odredbo?
Že oni čas, ko še ni bilo uradnih konferenc, je učiteljstvo mnogo storilo za šolstvo. Potom svojega časopisja in svojih društev je povzdignilo šolstvo na to stopnjo, na kateri se nahaja danes. Samo in le samo je pripomoglo do tega, ker je s d m o hotelo in je s & m o delalo, in le trudu učiteljstva, le samozavesti učiteljstva naj se zahvalijo za vse to pristojne oblasti. Nikdar ni za svoje požrtvovalno delo zahtevalo učiteljstvo plačila! Toda ker smo bili hlapci, zato hočete sedaj z nami postopati kot s hlapci !
Nihče ne more odvzeti zaslug, ki so si jih pridobila naša društva za povzdigo šolstva. Gospoda, izzivali ste sami! Učiteljstvo je dolžno bnniti svoj stan in njega pravice! če danes učiteljstvo izbacne vse strogo šolske notranje zadeve iz delokroga svojih društev, je s tem izvajalo samo konsekvence sebi v dobro, ker že zdavnaj bi se oblasti potegnile za gmotno izboljšanje stanja učiteljstva, če bi samo oblastem ne podrepovalo. Če se danes vzdrži učiteljstvo razprav o šolstvu, pouku in didaktiki, če učiteljstvo danes enoglasno izjavi, da noče z vnemo delati, kar se mu nalaga, s tem ne krši svoje stanovske dolžnosti — dokler vi nam dolgnjete za naše trndapolno In Testno delo, ki smo ga izvrševali !
Pasivno rezistenej bodete izzvali v vrstah učiteljstva, če bodete hoteli z njim pometati. Gospoda, če menite, da imate pred seboj nekdanje mežnarje, se motite! Vemo, kaj delamo in tudi vemo, koliko je naše delo vredno.
Dolžnost naših učiteljskih društev je, se strogo pečati sedaj samo s stanovskimi vprašanji, premotrivati le socialna p r a v a n aš e g a s t a n u in naše iz-venšolsko delovanje; odločno se pa ima za čas opozicije izključevati šolska vprašanja, ki bi podpirala namene šolskih oblast e v. če bodo pa šolska oblastva še nadalje izzivala, se bo storilo vse potrebno za opozicijo na še pristojnejšem mestu.
§ 1. naših društvenih pravil pade — če bo potreba — in potem naj se šolska oblastva primejo za nos, če bodo pogrešala uspehov na šolskem polju. Toliko časa pa, dokler bomo mi vam izkazovali usluge, bomo tudi mi govorili pri takih sklepih, kakršnega čitarao zgoraj!
Končno še, da ne bo nesporazuraljenja: Naj gg. c. kr. okrajni šolski nadzorniki upoštevajo položaj učiteljstva in naj ne presojajo stvari napačno 1
Tovarišice in tovariši! Pokažite disciplino tu, kjer črevelj najbolj žuli nas in merodajne faktorje. Plačajo naj dolg, potem naj nka-znjejo !
Ellen Key o materinstvu in ženskem delu jzven doma.
(E sedanji debati o celibatu učitelji«)
I.
Treskalo je in grmelo, ali kdor je doživel nevihto, ta mora priznati odkrito, da se nebo ni zjasnilo. Ploha člankov za nadaljno službovanje poročenih učiteljic in proti njemu se je usula, govorilo se je mnogo o pravicah žene; malo, jako malo o njenih dolžnostih, o dolžnostih matere; zaropotalo se je proti referatu tovarišice Gregoričeve; ali vse to je divjalo preko gozda, v gozdno tišino pa ni posegel nihče z drzno roko. Nihče ni priznal, da je večina tovarišic zato za nadaljno službovanje poročenih učiteljic, ker jih v to sili sedanji obupni ustroj človeške družbe, ki je žensko odtrgal materinstvu ter jo vrgel pod zastavo „ženske svobode in samoodločbe" na s krvjo nasičeno bojno polje kapitalizma in veleindu8trije. Z bolj preprostimi besedami rečeno : naše nad vse slabo materialno stanje nas sili do tega, da nekaj zagovarjamo za pravično, kar bi pod drugimi razmerami že od začetka zavrgli. Poleg tega se včasih tudi navdušujemo z občudovanja vrednim idealizmom za nekaj, kar kaj takega res ni vredno. Govorim vobče, hočem pa preiti na posameznosti.
V prvo opozarjam še na svoje mnenje o vprašanju „celibata učiteljic". Rekel sem na sestanku tržaškega učit. društva 17. februarja, „da bi šola (sedanja!) ne ravno mnogo trpela, če bi tudi poročene učiteljice nadalje službovale, pač pa njen dom. In glavni socialni nalog matere je ramo vprvi vrsti, da vzgoji telesno krepko in moralno čvrsto po-
LISTEK.
Pisma iz onstran groba,
Piše pokojni Afron Volj niš, priobčuje Flor i j »n S v o n.
VII.
Dospevši v deželo ljubavi dobim svoje nekdanje tovariše. Prav vesel me pozdravi moj tovariš Ogor, ki se je takoj informiral o politiki slovenski v svoji stari domovini. Ko sem mu razložil, kam jadrajo naši rojaki na zemeljski krogli, se ni mogel načuditi novo nastalim razmeram. Irin, njegov kolega, pa mu seže kislega obraza v besedo: „Vidiš, Ogor, saj sem ti rekel še takrat, ko sva skupaj sedela v Zvezdi, da je slovenska politika zavožena". Ogor se nasmeje in pripomni: „Pustimo politiko! Boj mora biti, da se razjasnijo nazori". Obrnivši se k meni, pravi: „Povabim te, ako hočeš iti z nama k predavanju! Stari Amanat, saj ga poznaš; to jo je oni starček, ki te je sprejel pri vstopu v to deželo, bo predaval v gaju slovanskih lip. Gotovo te bo zanimalo njegovo predavanje. Jaz sem bil prav zadovoljen, da morem biti deležen predavanja, zato sem se z veseljem odzval njegovemu pozivu.
Na veliki planjavi, ki je bila porastena s prastarimi lipami, seje zbrala nedogledna množica poslušalcev. Lipe so dehtele svojo opojno vonjavo, in njih listje je šuštelo pesem o nekdanji slavi starih Slovanov. Sredi množice se je dvignil stari Amanat in vzravnal povešeno glavo. Iz obličja se mu je brala njegova modrost. Govoril je nekako takole: „Bratje, pozdravljam vas v ljubavi pod temi starodavnimi, slovanskimi lipami!
Dejanja se vrste, bivša prohajajo, nova vstajajo, a vsa ta dejanja teko skozi večno nas vzdržujočo sedanjost. Čas, kdo te pojmi? Ti si in vendar, kako te odkriti, kako te naslikati, da nam postane tvoj pojm jasen, ko se skrivaš v vsemirske tajne, neodkrite vsemirske skrivnosti. Ako se zamislimo v čas, v njega naj-dalje dalje in mu iščemo pričetka, uvidimo, da čas nima začetka. Ako razglabljamo po njegovem koncu, najdemo, da je čas brez konca.
V tem brezkrajnem času se vrše dejanja, ki jih rodi vzrok in ki vstajajo kot njpga posledice. Da postane vsako teh dejanj za človeka dovršeno, mora skozi njegov trenoten „zdaj". Ako se vprašam: „Živim?" Odgovorim: „Da, živim." Stavimo si vprašanje: „Kdaj?" Moramo priznati, da zdaj in to vedno in vedno
le zdaj. Svoje eksistence se čl d vek zaveda torej vedno le hipno, vedno le v trenotni in vendar nikdar minljivi, vedno trajajoči sedanjosti. V tej točki si dajeta smrt in rojstvo roko, ko sledi pojav pojavu. V vesolnem vsemiru vlada ta večna sedanjost, v kateri se vrši izpopolnjevanje prirode po vrstečih se dejanjih.
čas lahko zasleduje človek v smeri črte in to po dovršenih dejanjih, ki si jih reproducirá v svojem spominu kakor reprodukcije kinematografa " Amanat se pogladi po čelu in nadaljuje: „Priroda ustvarja dela, a svojih del ne uničuje, ona jih kot varčna oboževateliica najraznovrstnejših slik hrani v vsemirski galeriji. Ali niso te lipe usahnile že pred tisoč leti ? Glejte, in vendar stojimo danes pod njihovimi košatimi kronami. Ako se ozremo tja v one krajne dalje, vidimo lahko .-e prve, bujnorastoče pred potopne pragozde in v n jih le še v pravljicah se spominja joče strahovite zmaje. Vse obsegajoči, brezkrajni in brezkončni čas je oni veličastni dom, v katerega priroda stavi svetovne pojave, da ohrani zgodovino vsemira.
V tem veličastnem, vse obsegajočem hramu časa, ki se iz njega ne izgubi najmanjši prašek, vlada brezkrajna večnost, v katero se
izliva izpopoluujoča se priroda. Naš duh, ki teži po brezkončnem smotru popolnosti, zre in proučuje brezkrajno stvarstvo, v času shranjeno, in dvigujoč se višje in višje, se vedno bolj poglablja v življenje prirode. Zato. bratje, pred vami leži odprta knjiga stvarstva, listajte po tej knjigi, proučujte nje zakone, in vaš duh se bo dvigal vedno višje in višje, dokler ne dospe do smotra, odkoder nam prihaja spoznanje in življenje."
Burni aplavz je bil plačilo staremu Ama-natu za njegovo predavanje. Množica se je razšla po cvetočih livadah, po katerih so frfotali v zarji mladosti milijoni krilatih pevcev, ozna-njujoč slavo prirode.
Utrujen od daljnjega pota, sem se naslonil na kraj mene rastočo, prvo lipo ter sem čital s te starodavne priče zgodovino svojih pradedov. Zatrepetali so nad menoj srčasti listi, in jaz sem razumel njihovo šuštenje. V moji duši je vstala nada po novih zmagah t novi domovini, ki Ti pošilja iz nje bratski pozdrav
Tvoj
Afron. (Dalj..)
t o m s t v o. In tej ideji moramo pritrditi, če hočemo verjeti v napredek človeštva in ne v njegovo dekompozicijo. Dalje sem menil, „naj bo pa dana poročenim tovarišicam sicer prosta izbera, je li S9 hočejo posvetiti povsem najsvetejšemu poklicu ali pa r o b o t a t i na dve strani".
In tako sem prišel do slavne pisateljice in feministke v pravem pomenu besede, do Ellen Key, ki pravi v svoji svetovno znani knjigi „Das Jahrhundert des Kindes" (Založil S. Fischer, Berlin) v drugem poglavju: „Mati, ki hoče biti sama vzgojiteljica (lastnih otrok) ter hoče poleg tega izvrševati kakšen poklic ali drugo temu podobno javno delovanje, nam ne poda v nobenem oziru celote, temveč izvrši z razdeljeno dušo srednjedobro vzgojo in srednjedobro delo."
Evo vam, jasno dovolj ! Kje so oni, ki so se zgražali nad instinktivno skoro enakim zaključkom tovarišice Gregoričeve? Menda pa le ne bo kdo trdil, da je Ellen Key — reak-cionarka. Dal bi si s tem le slabo izpričevalo. Morda pa ne misli kakšna tovarišica po poroki le zato nadalje službovati, da bo poleg dekle še plačevala izobraženo vzgojiteljico za svoje otroke. To bi bil narobe svet!
Že vidim vas, da vstajate s sto argumentacijami proti dosedaj rečenemu.
Potrpite, vsak dobi svoj odgovor, dala mu ga bo najduhovitejša ženska — Ellen Key. Potem bomo razmišljali, a čez leto dni zopet debatirali. Ker to vprašanje zahteva, da se p o g 1 o b e vanj žena in mož.
Kako je prišla Ellen Key do gorenjega zaključka? Kratko vrsto citatov iz te njene knjige dovolite, itak vem, da si boste knjigo temeljito ogledali, ker pošteno prepričanje si pač želi pridobiti vsakdo. V svarilo pa naj nam bo, da ni vsaka ideja reakcionarna, ki stremi nazaj — k p r i r o d i. Zastrupljene razmere naše današnje človeške družbe naj nam nikar ne zastrupijo tudi naših nazorov, če smo danes po gmotnem stanju prisiljeni nekaj sprejeti, bomo sprejeli, a javno lahko naglašamo, da je bilo le ono gmotno stanje temu povod. To storimo lahko brez strahu. Krivde človeške družbe, ki bičajo nas, ne bomo morda še odevali s sentimentalnim plaščem lažinaprednih „nazorov", ki v dnu našega srca niso ne naši nazori, ne naši ideali. —
Govori Ellen Key, ki vidi v duhu boljšo človeško družbo, ki jo naj ustvari skrbno rojen in odgojen zarod:
„Preobrazba človeške narave zahteva tako absolutno novo pojmovanje materinstva, tako neizmerno uporabo sil, tako nepretrgano inspiracijo, daoni, ki mislijo, dase poleg njega da izvrševati tudi druga dela, ki bi imela svojo vrednost, da oni gotovo nikdar niso poizkušali vzgojevati. Neizmernih sil rabimo, da ostanemo pravični le enemu samemu otroku. To nejiomeni nikakor, darovati otroku slehrni hip. Ali pomeni, da prikipeva naša duša od misli na otroka, daje naša misel vedno pri njem, če že sedimo doma ali korakamo preko ulice, če legamo ali vstajamo. To absorbira resno mater veliko bolj nego ure, ki jih posveti otroku neposredno, into ima za posledico, da mora resna mati dohajati k delu izven doma vedno z razdeljeno dušo. Zato more posvetiti mati, ki hoče otrokom darovati svoj bistveni del, socialnim nalogam svoje delovanje le od slučaja do slučaja; in zato bi morala biti oproščena v dobi najvažnejših vzgojnih let popolnoma od dela za zaslužek."
Kako lahkotno je prešla ena izmed član-karic preko dolžnosti matere, kako je govorila druga o intenzivnem socialnem delovanju izven doma, ki naj se mu posveti službujoča učiteljica mati! Ženska naj nam postane enakopravna, a to na drugačen način, kakor je trdila člankarica. Po njenih nazorih postane le — tovorna živina. — Oprostite; ali ž e n s k a vam drži zrcalo!
„Nikoli nisem čula," pravi Ellen Key dalje, „ne v višjih, ne v nižjih krogih o materi, ki je bila prisiljena k delu za vsakdanji kruh ali po svoji nadarjenosti k umetniški produkciji, da ne bi trpela zaradi nemožnosti
zadostiti tudi svojim otrokom ob času njihovega razvoja."
In neka člankarica spravlja tako vso požrtvovalnost zahtevajoče materinstvo s težkim delom učiteljice v sklad. Saj res, „otrok takrat spi". Nu, pa dober spanec!
Pravi slavna pisateljica dalje, da bo moral v novi človeški družbi vsakdo delati, moški in ženske, izvzemši starčke in otroke, a ta človeška družba prihoduosti bo podala priliko ženi, ki postane mati, da bo za človeško družbo tudi nadalje socialno delovala, ali le kot mati in vzgojiteljica svojih otrok.
Se par besed večkrat imenovane borilke za pravična „prava ženske".
„Vse, kar nam podaja javna dobrodelnost, da bi lečila škodo, ki provzroča proces dekom-pozicije veleindustrije, je večjidel brezuspešno zapravljena sila. Zavodi za najdence, otroški vrtci, zabavišča, otroške bolnišnice itd. ne morejo z vsem svojim idealnim stremljenjem nadomestiti niti stotega dela ž i vl j e n s k i h s i 1, za k a t e r o oropa žensko delo izven njenega doma posredno ali neposredno novo generacijo."
„In ko smo premislili (posledice ženskega dela izven njene hiše), si rečemo sami, d a sedaj ni nujnejšega, negoli najti takih kulturnih načrtov, takih socialno organizacijskih načrtov, ki bodo vrnili mater otroku in domu."
Za danes dovelj! Ali pridržim si, da se povrnem k temu predmetu še ponovno. In tedaj se dotaknem še marsičesa, kar je omenila ta ali ona člankarica, tudi ljubezni, tudi učiteljice poročene, a ne matere, tudi „emancipiranke", ki naravnost mrzi spolno občevanje, in še tega in onega. Vem, da bo do tedaj imela že vsaka tovarišica danes citirano knjigo v roki, da jo mnogokatera že ima, o tem sem tudi prepričan. No, in tedaj bo meni in vam vsa stvar lažja.
Ali h koncu še enkrat: Nisem absolutno nasproten daljnemu službovanju poročenih učiteljic, učiteljic mater, ker bi to zlo morale morda v sedanjih gmotnih razmerah sprejeti naše tovarišice. Ali kdo je oni, ki bi hotel trditi, da dom nič ne izgubi, da šola, ki gotovo ne ostane na današnjem stališču, ne bo nič izgubila, ako je s premiselkom čital besede moje spremljevalke, Ellen Key! Pripadamo menda olikanemu stanu, in da bi za otroka nič ne žrtvovali? Povrnem se mogoče tudi na to. Ali končno še nekaj.
Neka člankarica je tudi omenila, da je vprašanje o celibatu učiteljic našlo tržaške tovarišice — nepripravljene, čudil sem se temu priznanju in zopet ne. Opazil sem, da marsikatera člankarica tovarišica iz drugih dežel tudi ni bila pripravljena nanje. Verjetno, saj so se tudi naše i tal. tovarišice o stvari posvetovale v več sejah, preden so prišle — bodi pričvrščeno tudi to ■— do onega rezultata kot jaz. Res je, naše tovarišice so preveč preobložene, in stavi se do njih v življenju toliko zahtev, da se jim je le težko bolj podrobno baviti z ženskim vprašanjem. In tudi predštudij za to nimajo. Namesto, da se jim vbija na učiteljišču, recimo, dolgo vrsto letnic cerkvenih zborov ali grčavih imen nemških generalov tridesetletne vojne, ne bili bilo bolje uvesti v slednji letnik ženskih učiteljišč pouk o ženskem vprašanju, zvezan s čitanjem boljših pisateljic na tem polju ter s šolskimi predavanji? Ne pride še tako kmalu do tega, vem, ali iniciativa nekaterih naših profesorjev na teh zavodih vsaj k privatni lekturi bi bila hvalevredna in izvedljiva.
V Skednju, 7. marca 1910.
Ferdo Plemič.
T. Masaryk.
Dne 7. t. m. je minilo 60 let, odkar se je rodil v Hodoninu na Moravskem slavni češki učenjak in vseučiliški profesor na praški univerzi, dr. T. M a s a r y k. Njegovo ime ni znano samo med čehi, med Slovani, njegovo ime je zaslovelo po širni Avstriji, in Evropi. Njegovo delovanje na univerzi je bilo jako plodonosno. Vzgojil je celo generacijo v svojem duhu, ustvaril Čehom svetovni nazor, ustvaril pravi pojem politike kot vede. Delal je z besedo in s peresom na kulturnem, narodnem in politiškem polju. Njegovi razni spisi so si priborili eno prvih mest. Kot politik je usta-
novil posebno politiško strujo, realistično strujo. Poudarjal je vedno, da mora sloneti politika na poštenosti in resnici. V zadnjem času je stopila njegova oseba v ospredje, in sicer o priliki veleizdajniškega procesa in pri Friedjungovi obravnavi. Skrbel je za to, da je razkrinkal ozadje teh procesov ter postavil v pravo luč avstrijsko diplomacijo. Masaryk je pa tudi izvrsten in globok govornik, kar je vedno dokazal kot poslanec v državnem zboru. Ob tem trenutku stopamo tudi mi v krog slavilcev tega velikega moža bratskega nam češkega naroda in mu želimo še mnogo let življenja, kar bo za napredek čehov in Slovanov sploh velikega pomena!
Vojaštvo in šola.
V avstrijski armadi pride povprečno na vsakih 14 mož en častnik, v naših ljudskih šolah pa na enega učitelja povprečno 80 otrok. Pa saj živimo v napredni, kulturni državi!
Bebel in bremenski učitelji.
Beblu je čestitalo ob njegovi sedemdesetletnici 31 učiteljev. Učitelja Holzmeierja, ki je čestitko provzročil, so takoj odpustili. Nemška svoboda!
Učiteljstvo pa klerikalni odrešeniki našega naroda.
(Z Goriškega.)
V vseh mogočih intonacijah, v najubra-nejših akordih klerikalne muzike done slavo-spevi delovanju poslancev S. L. S. v njih glasilih, v „Slovencu" pa tje do zakotnega „Primorskega Lista" in novostrujarskega „Novega časa", človeka bi se, čitajočemu ta bombastična poročila o njih delovanju v zbornicah, o vse-osrečujočem solncu klerikalne omike, dozdevalo, da je napočila Slovencem nova era. Povsod veje nov duh, navdušenje za sveto stvar, veselo bojno razpoloženje itd. — to so njih fraze. Vse bi jim šlo, kakor namazano, toda nekaj jim le greni veselje. Kakor mora jih tlači zavest, da je na svetu mogočna falanga učiteljstva, ki jim utegne lepega dne podreti vso stavbo ljudskega poneumnevanja in izžemanja. Sicer se dobe med učiteljstvom mnoge efialtske narave, ki uskočijo iz egoizma, iz strahu pred bodočnostjo ali iz drugih razlogov v njih edinozve-ličavni tabor. Toda kako bi bili ti za sveto vero vneti ljudje zadovoljni, ko bi mogli to presneto učiteljstvo spraviti v krtovo deželo! Vabijo sicer kakor kramar učiteljstvo v svojo botego, toda ne iz ljubezni, ampak da lažje izpodkopujejo delovanje za ljudstvo vnetih učiteljev. Če bi jim bilo mogoče prikleniti vsaj večino učiteljstva nase, potem bi jim sploh ne pustili več dihati. Kakor sestradanim psom bi jim metali oglodane kosti, ki bi odletale z njih bogato obložene mize.
Le poglejmo njih glasila! „Gorica" nas je prav pošteno obdelala. Razjezila se je stara znanka iz solnčne Gorice ter nas opsovala. Postavila se je na sodni stol imenom ljudstva, kakor pravi, ter nas imenovala siroveže itd. Na naše uboge grešne butice kliče vse moči, da bi nas oplašila.
K sklepu nam grozi naravnost s sestra-danjem. Res, lep recept! Pred mano leži šesta številka „Novega časa" od 4. t. m. V tem novostrujarskem glasilu stoji, da ne preplaČa ljudstvo učiteljstva, tudi če mu dvakrat, da, trikrat poviša plačo, seveda le „krščanskemu" učiteljstvu.
O liberalnih učiteljih pravi, da pohujšujejo ljudstvo s svojimi slabimi zgledi. Seveda, vedno ti šmentani liberalci!
Izboljšanja so vredni le „krščanski" učitelji, liberalni ne smejo imeti nič od povišanja plač. Hvala lepa, dični katolik! Tako nas misliš ostrašiti. Kaj meniš, da smo res otroci, ki se bojimo bav-bava? Samo liberalce vidiš. Samo tu iščeš zgledov. Zakaj se ne jeziš tako nad katoliškim korifejami? Kaj ne najdeš nič slabih zgledov za farovškimi zidovi? Je li življenje vašega „zavednega" ljudstva res tako vzorno? Pod imenom „liberalec" razumevaš vse slabo. Kaj pa je klerikalec? Ne maram zagovarjati izmečkov, ki se dobe tudi med drugimi strankami, toda tudi klerikalna jih je polna!
Če bi danes prišel Kristus na svet, ali bi pel pasji bič po hrbtih klerikalnih sveto-
hlincev! če ste tako vneti za blagor ljudstva, zakaj ječi v največji duševni temi ravno ljudstvo, pri katerih vladate bodisi kakor katoliški, pra voslavni ali drugi fanatiki?! Zakaj sta Španija in Rusija, domovini klerikalizma, katoliškega in pravoslavnega, najbolj v kulturi zaostali državi?!
Ker sta vedno pripravljeni, bahati se z omiko in napredkom, razložite, zakaj je Španija propadla ravno po zmagi katoličanov nad muslimani?
Kako to, da resnično verni, vzorni duhovniki ne morejo nikamor, politiški šarlatani, neznačajneži lezejo nasprotno tako naglo po lestvi življenja navzgor! Konsekvence, logike ni treba iskati pri vas! Samo farizejstvo, hinavstvo ! Proti nebu zavijate oči, skrivoma se vdajate vsem strastem. Seveda svojcem lahko natrosite peska v oči, pa mirna Bosna! Zato se
v	svojem zelotstvu zaletate v vse, kar ne mara trobiti popolnoma v vaš rog. Bodisi ustanova še tako plemenita, če ne komandirate izključno,
vi	zraven, pa po nji! Temu jasen dokaz je zdaj vaša gonja proti Ciril-Metodovi družbi.
V svoje opravičenje natresete laži, da je grdo, zavijate resnico, logiko postavite na glavo, pa ste opravili svoje delo.
Zdaj ste se spravili na nas. Nekaj ne-značajnežev že pridobite. Dober tek! Takih tako ne rabimo. Toda ne mislite, da boste vedno vladali. Pride dan plačila tudi za vas. A podirati pomagate svojo zgradbo tako sami.
Vaša vfletost za sveto vero, vaše navdušenje za ljudsko omiko — to so le fraze, ki nanje nihče nič ne da.	A r g u s.
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naloiim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v LJubljani,
registrovana zadruga i omejenim jamstvom.
Promet do konca februarja K 55.820"96.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Uradne ure: Vsak četrtek od 7,2.-7,3.
popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Odgovor referatu tov. Gregoričeve „0 možitvi tržaških učiteljic".
Naravnost vzvišeno pa tudi dolžnost ja močnejšega, potegovati se za šibkejšega, ako prvi misli, da se drugemu godi krivica, čeravno ga drugi ne prosi za to.
Da smo me ženske šibkejše, da se nam godi marsikaka krivica, mislim, ne bo nihče tajil. Ako tedaj kak poslanec izproži kako misel glede ženskih pravic, moramo le z veseljem in s hvaležnostjo pozdravljati tak nastop.
Je li celibat učiteljic pravica, ali krivica, ženskemu spolu? Misli se tu križajo, in zaradi tega ste nastali dve skoro enako močni struji za poroko in proti poroki učiteljic. Jaz sem na strani onih, ki smatrajo prepoved poroke za krivico.
Sveta dolžnost vsakogar pa je, pobijati krivico ter potegovati se za pravico, naj že to ugaja večini ali ne ter naj že ustreza ali ne lastnim interesom. Mladim učiteljicam gotovo ni všeč, da bi poučevale poročene. Spominjam se še z učiteljišča, kako smo povpraševale zadnje šolsko leto, koliko in katere učiteljice se poroče, računale koliko mest bo praznih itd. Starejšim učiteljicam pa tudi ne pride to prav. Pogovarjala sem se nekoč z neko starejšo neporočeno učiteljico državne šole v Trstu. Tožila mi je, kako so neporočene zapostavljene, kako imajo poročene vse prednosti ter uživajo večje spoštovanje. Srednjim bi morda ugajala odprava celibata, pa že iz gotovih razlogov nočejo priti z odkrito besedo na dan. Od učiteljic samih je tedaj vobče težko pričakovati pozitivnega odgovora.
Vprašanje je: bi li šola uspevala po poročenih učiteljicah? To je nekako kočljivo vprašanje. Po globokem in treznem premišljevanju mislim pa vendar, da vsakdo lahko reče: Da, uspevala bi! Ali pa na vsak način nazadovala ne bi.
Učiteljica, učitelj je človek in kot tak eden bolj, drugi manj blizu popolnosti. Popolen pa ni nihče, iz tega izvira, da nihče izmed nas ne more reči: Jaz nisem še nikoli prestopil
šolskega praga raztresenih misli, pa da bi se bil v šoli popolnoma otresel takih skrbi, ki so me gotovo bolj mučile, kakor bi mučile poročeno učiteljico domače vsakdanje skrbi, ki se jih z veseljem otrese takoj po prestopu domačega praga. Tu bi me znal kdo opomniti: Da, da, če gre doma vse gladko. A koliko križev in nadlog je spojeno v zakonskem stanu za ženo. Pa za moža ne? Ali ne deli zakonski mož veselja iu žalosti s svojo zakonsko polovico? Ali bo oče, soprog, učitelj v takih slučajih prost vseh skrbi v šoli ? In če je to trajno ? Zamore li pustiti službo ? A njegov razred pri najboljši volji ne more uspevati kakor bi bilo želeti, medtem ko poročena učiteljica v takih slučajih da lahko slovo službi. Njen razred pa lahko uspeva po drugi čili moči. Neporočena učiteljica mora tudi vztrajati v službi in naj jo zadene karkoli in naj bo zaradi tega še tako raztresena v šoli, saj vendar nima nikogar, ki bi jo vzdrževal. A razred le trpi, naj že sama vztraja v šoli, ali naj jo od časa do časa na-domestuje druga učna oseba.
Amenil bi kdo: Če ravno bi šola uspevala ali vsaj na nikak način ne nazadovala, bi pa trpel dom toliko več.
To je pa stvar posamezne! Ali je res vsaka žonska ustvarjena za hišna opravila? Kar je eni v veselje, je drugi največja težava. Koliko bolezni, nervoznosti, sitnosti, trpljenja, ki ga mora največ ubogi mož prenašati, izvira iz tega, ker se zakonska žena sili delati to, kar ji ne prija in gre čez njene moči. če dekla ne more zmagovati vseh hišnih opravil, zakaj pa bi jih mogla gospodinja in zraven še imeti skrbi, ki jih dekla nima. Če hoče gospodinja opravljati vsa hišna dela, mora brez drug- ga prepustiti otroka od časa do časa drugim, morda še celo šestletnemu bratcu ali sestrici. Zakaj b1 pa učiteljica ne prepustila otroka zreli, za to odgovorni osebi ? Saj vendar nobena gospodinja ne more neprenehoma paziti na deklo 1 Zakaj bi ji gospodinja - učiteljica bila vedno za petami ! Ključev pa ne bi ji bilo trebe ravno odstopiti, saj vendar vsaki učiteljici ostane toliko časa, da ga lahko posveti domačim skrbem. Svojih lastnih otrok pa tudi ne bo tako naveličana kot druge matere, ki jim kričijo venomer krog ušes. Z veseljem bo bivala v prostem času v njih sredini in jih ortgojevala.
Nekateri se pa izpodtikajo nad nosečnostjo poročene učiteljico. Noseča učiteljica se vendar ne prikaže kar naenkrat na oder kot taka pred otroke. Saj to gre vendar tako naravno, tako polagoma, da se marsikakšnikrat še odrasli povprašujejo: Kje je ta ali ona imela tega otroka ? Mali otroci se tedaj še ne zavedajo tega. Večji se ne zmenijo za to, saj je to vendar navadna, vsakdanja stvar, rakon narave. Rekel bo kdo: Pa ob času, ko ne more biti v šoli? Ne bo li trpel pouk? No, saj to ni tako po-gostoma, recimo na dve leti enkrat, in morda še ta čas so lahko slučajno počitnice. Saj tudi marsikateri učitelj, učiteljica ima še po večkrat v letu dopust. Ona pa, ki bi imela pogostokrat in morda še bolehne otroke, bi se gotovo odpovedala službi.
Razvidno je iz tega, da po odpravi celibata ne bi trpela nešola ne dom, pač pa lahko bolje uspevala tu šola, tam dom, kakor bi imela poročena učiteljica veselje do ene ali druge dolžnosti.
S tem bi prišle učiteljice do pravice, a ženstvo bi se otreslo krivice!
Še nekaj o celibatu učiteljic.
Kolikor sem dosedaj že brala člankov o tem za nas učiteljice važnem vprašanju, nisem še našla dveh, ki bi se popolnoma strinjala Piši tako, ni prav enim, piši drugače, ni prav drugim. Nehote se moram spominjati na mlinarja in njegovega sina. ko sta gnala osla na sejem. Vsem se ne more ustreči. Vsaka glava ima svojo pamet.
In ravno vprašanje o celibatu učiteljic je tako zamotano in tako individualno, da se ga naj še tako razmotriva od vseh mogočih strani, se bo težko dobil odgovor, ki bi bil vsem všeč.
Vsaka od nas živi v drugačnih razmerah. Vsaka ima razen svojih stanovskih dolžnosti tudi svoje privatne razmere, ki se ne dajo kar tako po t» j ali oni šabloni urediti. In ravno te različne privatne razmere so ustvarile tudi različne individualnosti, ki različno čutijo in različno ume vajo življenje. Da bi se torej temu ali onemu mnenju morale vse tovarišice brez-
pogojno ukloniti ter ga kot nezmotljivega sprejeti, bi bilo preveč zahtevano.
Ena tovarišica trdi, da je le tista učiteljica dobra vzgojiteljica, ki je sama mati. Druga to pobija. Katera trdi prav? Po mojem mnenju ne trdi ne ena ne druga popolnoma prav. Zakaj bi bila samo učiteljica-mati dobra vzgojiteljica ?
Pedagogiko smo se vse učile, teorija nam je vsem znana, prakso nam daje šola. Da bi ravno učiteljice-matere bile vzele patent na to zmožnost, se mi zdi pretirano. Prakse na lastnih otrokih si pridobi vsaka druga mati več, kakor učiteljica, ker ta ima bore malo časa pečati se z njimi. Ali je poročena učiteljica boljša ali slabša od neporočene, nočem izreči nobene sodbe, ker v tem nimamo lastne izkušnje. O tem bi mogli lažje soditi naši nadzorniki. Mislim si pa, da se učiteljica-mati ne more z isto intenzivnostjo in brezskrbnostjo, kakor bi bilo treba, posvetiti šoli, ako ve, da je pustila doma malo, morda bolno dete mladi lahkomišljeni služkinji. Njene misli bodo nehote uhajale tja, kamor jo vleče njeno materino srce. Sicer pa naj ne reče spet katera, d» diši to po denun-ciantstvu. Jaz nisem nobene imenovala. To je moje osebno mnenje.
Ravno tako imajo tudi neporočene učiteljice svoje skrbi in težave, mogoče v mladosti tudi kako muho, ki jim brenči okolo ušes ter moti njih misli, da ne morejo delati tako, kakor bi same rade. Tudi tukaj se bo marsikatera hudovala nad menoj, češ, da sem brezobzirna. Ali oprostite, saj smo vsi ljudje ter podvrženi več ali manj istim slabostim.
Ako si hočemo torej v tem vprašanju biti na jasnem, ga moramo skupno razmotri-vati, pretresovati od vseh strani, brez razburjanja, brez pretiravanja. Ako bi pa jaz imela glasovati pri zakonodaji, bodite uverjene poročene in neporočene tovarišice, da bi nikdar ne glasovala zoper zakon. Zakaj neki? To bi bilo kratenje osebne svobode, kar bi se z našim modernim časom ne strinjalo. Le prostost naj se nam da, prostost. Katera se čuti dovolj močno prenašati težko breme zakonskega stanu ter vrhutega še odgovornost in dolžnosti svoje službe, naj se le moži. Ali zaraditega ne bodimo si poročene in neporočene koleginje v laseh zavoljo svojih vrlin. Le v tem se zedinimo,. da dosežemo prostost, da smemo razpolagati s svojo osebo po svoji volji. Kateri se pa zdi dvojno breme pretežko, ji bodi na prosto dano, izbrati si to ali ono.
Katera si po dolgoletnem službovanju izbere zakonski stan, zakaj bi se ji to branilo? Saj je popolnoma naravno, ako hrepeni po opori za starost. Že Bog v raju je Adamu rekel, da človeku ni dobro samemu biti. Kar velja za Adama, mislim, da sme veljati tudi za Evo Zato se jaz v tej točki strinjam s tovarišico Gregoričevo, ki zahteva penzijo. Zakaj bi je ne smele zahtevati? Saj plačujemo leta in leta odstotke za njo. Koliko učiteljic pa dočaka popolne penzije? S tem ne zahtevamo nič nemogočega in nič krivičnega. Le oglejmo se po svetu! Koliko močnih, zdravih in razmeroma še mladih penzionistov ne srečamo! Le učiteljstvo naj svoje moči do mozga izčrpa, preden sme zahtevati počitka. Kaj ima posebno ženska od življenja, ako službuje vse svoje življenje? Smem reči: „vse svoje življenje", ker po štiridesetletnem službovanju, ako ga sploh doseže, je ravno zrela za — grob. Kaj ima potem od penzije? Kam so šli vsi odstotki, ki jih je leta in leta plačevala? Zato se mi ne zdi nič pretirano, ako zahtevamo brezpogojno penzioniranje, kadar se ta ali ona odloči zapustiti učiteljski stan.
Pri naših moških kolegih je že nekoliko drugače. Ako sam ne učaka penzije, jo uživa za njim njegova družina. Po smrti učiteljice pa ne dobi nihče nič. In vendar je tudi ona prispevala za penzijo kakor moški. Ker torej za njo nihče nič ne dobi, naj vsaj sama v življenju ima nekaj od svojega truda.
Prostost brez vsakega kratenja naših pravic bodi smoter, ki moramo za njim stremiti.
Kaj pa z izbero moža? Tudi o tem so mnenja različna. Koliko izbero imamo učiteljice v tem oziru same vemo. V mestu so šance že nekoliko boljše, ali na deželi nam ne ostaja kaj izbirati. Učiteljica na deželi je kakor cvetica v pustinji. Nihče je ne vidi, nihče ne občuduje, nihče se z njo ne raduje. Cvete, vene, razpade ... in konec je vsega. Kaj je imela od življenja? In vendar je bila tudi ona mlada. Tudi ona je gledala poželjivo v svet ter si ustvarjala zlate gradove. Ali kruta realnost je
kakor slana pomorila vse njene ideale, strla v prah vse njene gradove.
Zakaj bi ne bilo ravno učiteljicam dovoljeno, uravnati si svoje življenje po svoji volji? Sempatja se dovoli kateri zakon, ako je bila ravno tako srečna, da je slučajno naletela na učitelja, ki je zaprosil njene roke. Ampak koliko je takih slučajev? Med 100 mogoče 10. Kaj pa ogromna večina drugih? Učiteljice na državnih šolah se smejo po svoji volji možiti. In kar je onim dovoljeno, zakaj je drugim za-branjeno ?
Gospa x-j-y se zgraža nad mislijo, da bi učiteljica vzela moža, ki ne stoji na istem niv6u izobrazbe kakor ona sama, Nočem trditi ravno, da bi bilo za učiteljico vse dobro. Ali v sedanjih demokraških časih nam učiteljicam tudi ni treba nositi tako visokega grebena. Moški se dandanes itak radi odtegujejo zakonu, in preden se ta ali oni odloči za mirno domače ognjišče, dobro premisli in preračuni, in primerja to dekle z onim ter se navadno odloči za tisto, ki bo več prinesla. Kar se dote tiče, pa me učiteljice ne moremo konkurirati s trgovskimi, obrtniškimi, še celo ne z vsako kme-tiško hčerjo, če pa ta ali ona koleginja dobi srce, ki bije zanjo, zakaj bi se ga branila na ljubo praznim predsodkom? če mož tadi nima visokodonečega naslova, je pa drugače pošten, dobrega srca ter kaže lastnosti, ki se da iz njih sklepati, da bo dober zakonski mož in skrben družinski oče, mu sme tudi učiteljica zaupati svojo prihodnjost, če ima le take dohodke, da ji ne bo treba .stradati ter v raztrganih capah" hoditi. Tembolje za njo, če ima še sama službo oziroma penzijo. Saj tudi v boljših in izobraženih krogih ni vse zlato, kar se sveti. Katera se pa z malim ne zadovoli, naj pričakuje več. Zato naj nikar ne obsoja tistih, ki niso njenega mnenja.
Glavna stvar je, da pridemo na jasno, kaj pravzaprav hočemo in kakih pravic zahtevamo za svoj stan. Dd naj se nam popolna svoboda, razpolagati s svojo prihodnostjo kakor nam drago. Prosta možitev ali penzija ob izstopu iz službe. To bodi naša zahteva. Namesto dolgega pisarenja semintja, se rajše enkrat odločimo in zahtevajmo kaj! Oblasti nam ne bodo same ničesar ponujale.	Z.
XLVI. REDNI OBČNI ZBOR
„Slovenske Matice"
se vrši v ponedeljek, dne 21. marca 1910.1., ob 8. uri zvečer v Ljubljani v veliki dvorani „Mestnega doma".
S B»S Vrsta razpravam:
1.)	Predsednikov ogovor.
2.)	Letno poročilo tajuikovo za dobo od 20. aprila 1909 do 15. marca 1910.
3.)	Poročilo blagajnikovo o računskem sklepu za 1. 1909. (Bačunski sklep in ostali računi so gg. društvenikom v pisarni na ogled in jim bodo pri občnem zboru samem tiskani na razpolago.)
4.)	Volitev treh računskih presojevalcev (§ 9. lit a) društ. pravil).
5.)	Poročilo blagajnikovo o proračunu za 1.1910.
6.)	Dopolnilna volitev društvenega odbora.
Po § 12. al. 5. društvenih pravil izstopijo letos iz odbora gospodje: dr. Jos. Gruden, dr. Fran Ilešič, Jo8. Kostanjevec, Lavoslav Sehwen-tner, Fr. Orožen, Bajko Peru še k, dr. Janko Slebinger, dr. Ivan Tavčar, dr. Jos. Tomin-šek, dr. Fr. Zbaš nik.
V odboru pa še ostanejo gg : dr. JankoBezjak, dr. Fr. D etel a, Jak. Dimnik, Fr. Finžgar, E. Gangl, Fr. Govekar, Peter pl. Grasselli, A. Koblar, dr. Fr. Kos, dr. Drag. Lončar, Fr. Maselj, Fr. Milčinski, dr. Fr. Mohorič, dr. M. Murko, dr. M. Opeka, Luka Pintar, M. Pleteršnik, dr. L. Poljaneo, dr. Lovro Požar, F. Seidl, A. Senekovič, dr. J Sket, Ivan Sušnik, L. Svetec, S. Skrb in e, Iv. Šu-bic, A. Trstenjak, J. Turk, dr. A. Ušenič-nik, V. Z upančič.
Vsaj 20 odbornikov mora praviloma bivati v Ljubljani, izstopivši smejo biti zopet izvoljeni.
Pri volitvah treh računskih presojevalcev in pri volitvi odbornikov se vštevajo tudi lastnoročno podpisani volilni listki nenavzočih društvenikov.
7.)	Posamezni nasveti in predlogi.
V Ljubljani, dne 11. maroa 1910. Blagajnik:	Predsednik: Za tajnika:
Dr. Fr. Detela. Dr. Fr. Ilešič. Fr. Maselj.
Možitev tržaških učiteljic.
Dne 10. t. m. so imele tržaške učiteljice zopet sestanek, da zavzamejo svoje končno stališče glede poroke učiteljic. O tem sestanku smo dobili dvoje poročil. Priobčujemo jih nespremenjeno. Prvo poročilo pravi:
Udeležba je bila pičla. Predlagala se je tov. Pakiževa kot predsednica, kar je bilo sprejeto. Izvoljena predsednica je dala besedo tov. Sabadinovi. Ko je bila ta na kratko izjavila, da se je o predmetu dovolj pisalo in govorilo,
tako da vsaka ve, kaj hoče in kaj ji ljubše, je rekla, da sedaj nam ne ostane drugega kot glasovati o stvari. Predlagala je sledečo resolucijo:
»Slovenske učiteljice v trž. okolici so mnenja, da bi šola popolnoma nič ne trpela po poročeuih učiteljicah, predlagajo tedaj, naj se le uvede zakon. Ker bi se pa le minimalen del učiteljic mogel okoristiti s to odredbo, ostale bi pa iz posebnih uvaževanja vrednih družinskih razmer ne mogle dalje služiti ali pa bi njih dom zaradi posebnih okolščin trpel, prosijo, naj se onim učiteljicam, ki bi ne mogle, oziroma ne hotele službovati po poroki, izplačuje neka odškodnina v določenih obrokih v razmerju s službenimi leti, ali vsaj nikakor ne opusti dosedanje odločbe, da se namreč izplača neka, in sicer večja odpravnina kakor doslej onim učiteljicam, ki bi ne mogle ali ue hotele službovati. V slučaju, da bi z uvedbo zakona imela odpasti ona odpravnina, prosijo, naj rajše ostane pri starem."
Vnela se je živahna debata. Glasovalo se je potem za celo resolucijo obenem. Pri glasovanju se je pokazalo, da je 10 glasov proti in 8 za. Pokazala se je potreba glasovati o posameznih točkah. Glasovalo se je tedaj najprej, ali bi šola trpela ali ne po poročenih učiteljicah, Glasovalo je 10 učiteljic za to, da bi šola trpela, drugih 8, da ne bi. Ker je torej ta točka padla in je onih 10 učiteljic, ki so bile v opoziciji, trdilo, da vse druge tako že padejo samo ob sebi, se ni o ostalem glasovalo v tej obliki. Tov. Švagelova je predlagala, naj se da vsaki učiteljici svobodno roko, da ostane namreč v službi tudi po poroki ali pa dobi odškodnino, ako sama to želi. Glasovalo je 9 za to in 9 proti. Ker je tudi predsednica glasovala za. je bil ta predlog sprejet.
To glasovanje je pokazalo, da niso vse učiteljice za poroko, kakor je kdo doslej mislil, pa tudi da niso vse proti, kakor se je dalo sklepati po poročilu o prvem sestanku.
Ko se je tako rešila ta kočljiva stvar in so se duhovi nekoliko pomirili, se je začelo razpravljati vprašanje o ročnih delih. Enoglasno se je sklenilo, storiti potrebne korake na kom-petentnem mestu, da se uvedejo posebne učiteljice ročnih del. Govorilo se je tudi o tem, naj se zahteva izenačenje plač z moškimi kolegi. In nazadnje se je sklenilo v očigled temu zadnjemu vprašanju pustiti za sedaj vsako akcijo glede vprašanja o strokovnih učiteljicah za ročna dela. Pozneje, ko se je večina učiteljic razšla, se je domislila ena zaostalih, da neka peticija, v kateri se govori med drugim tudi o izenačenju plač, leži že približno eno leto na magistratu nerešena. Z ozirom na to in pa ker o uvedenju posebnih strokovnih učiteljic ne odloča magistrat, ampak deželni šolski svet, so sklenile one zaostale učiteljice, delovati v smislu enoglasnega sklepa za uvedenje posebnih
učiteljic za ročna dela.	J.
*
# *
Z druge strani nam poročajo:
Tržaške učiteljice so imele 10. marca zopet sestanek glede možitve. Navzočih je bilo 18 učiteljic. Predsedovala je tov. Pakiževa.
Koleginja S. je sestavila spomenico, za katero pa večina ni marala glasovati, in sicer zato ne, ker se je ta večina — ki je obstajala iz 10 učiteljic — protivila učiteljevanju po poroki. Vkljub temu je prišlo na glasovanje, naj bi magistrat dovolil zakon, oziroma naj bi učiteljice imele popolno svobodo. Ker nam z uvedenjem zakona odpade dosedanja odpravnina, je glasovalo za ta predlog le 7 učiteljic. Ko se je to glasovanje na željo predsednice vršilo še enkrat, je od stranke Gregoričeve pristopila k nasprotni stranki še ena učiteljica. Stranka večine pa je štela še vedno 9 glasov napram 8 v manjšini. Tedaj se je pa zgodilo — kar, upam, le pomotoma — nekaj, kar ne odgovarja društvenim pravilom. Predsednica je namreč štela tudi osebe, in sicer dvakrat, dasi. ni imela pravice niti za en glas, ker si stranki nista bili po številu enaki. Da je temu resnica, evo podatkov:
Za učiteljevanje po poroki so glasovale tov.: K., S., Š., G., V., Č., Č„ Č.
Predsednica pa je zaključila sestanek o tem vprašanju, češ, da jih je z njenim glasom 10. Iz vsega tega je razvidno, da je stranka Gregoričeve močnejša in da sprejmo zakon, ako ga magistrat uvede, le nevoljno, zlasti ako odpade ž njim odpravnina.
Zahajajte samo v lokale, kjer imajo na razpolago naš list!
Iz naše organizacije.
Sknpne zadere.
Slovenska Šolska Matica. Gospodom poverjenikom! Z ozirora na § 5. pravil S. Š. M. in na izvajanja g. predsednika na zadnjem občnem zboru je sklenil društveni odbor pozvati gospode poverjenike, da naj prično takoj spomladi z nabiranjem članov. Letnino je pošiljati vsaj do konca prve polovice leta S. Š. M. v Ljubljano. Na ta način olajšajo gg. poverjeniki blagajniško poslovanje in sestavo proračuna.
V Mariboru, 13. marca 1910.
H. Schreiner.D r. Ljudevit Pivko, predsednik.	tajnik.
Kranjsko.
Narodna šola, društvo v podporo *lov. ljud. šolstvu, ima v torek, dne 29. marca 1910, ob 9. uri dopoldne v „Narodnem domu" v Ljubljani svoj občni zbor po tem vzporedu:
1.	Predsednikov nagovor.
2.	Tajnikovo poročilo.
3.	Blagajnikovo poročilo.
4.	Poročilo računskih preglednikov.
5.	Volitev 9 odbornikov. (Funkcionarje voli odbor sam.)
6.	Volitev 3 preglednikov računov.
7.	Nasveti.
štajersko.
Učiteljsko drnštvo za celjski okraj
je zborovalo 6. marca 1.1. v Celju. Zborovanja se je udeležilo 37 članov in gostje: tovarišica Tilka in Štefka Lekerjeva iz Slivnice pri Celju, tov. Marica Wudlerjeva in tov. Makso Wudler iz Gorice pri Rečici. Društvu so nanovo pristopili: tovarišica Konfidenti iz Petrovč, tov. Pepca Ahtjk iz Žalca in tov. Nerat iz Zgornje Ponikve. Štirje tovariši in dve tovarišici so opravičili svojo odsotnost. Tovarišici Zinka Ko-vačičeva iz Petrovč in Ana Hrovatinova iz Vel. Pirešice sta poslali vsaka po 1 K, ker se nista mogli udeležiti zborovanja. Živeli vrli tovarišici! Vsem tovarišem in tovarišicam dajeta imenovani tovarišici lep zgled stanovske zavednosti. Upamo, da nam prihodnjič vsak tovariš in vsaka tovarišica, ki mnogokrat zaradi malenkostnega vzroka izostane od društvenega sestanka, pošlje svetlo kronico v okrepljenje naše blagajnice.
Pred zborovanjem je tov. Ludovik Cernej razkazoval slike z društvenim skioptikonom, ki izborno funkcionira Slike so jasne in jako lepe, kar se je zahvaliti dobro goreči in mirni luči. Navzoči člani so z zanimanjem v duhu potovali po Egiptu, po Aziji, Turčiji, Italiji, Španiji, Nemčiji in po naši lepi slovenski domovini; zlasti domovinske slike so krasne. Tovariš Černej zasluži popolno zahvalo za nesebično razkazovanje slik, kar mu gotovo pro-vzroči precej truda.
Predsednik tov. Pr. Brinar je otvoril zborovanje z iskrenim pozdravom vsem navzočim članom in gostom, posebe pa je še pozdravil navzočega častnega člana našega društva, tovariši Armina Gradišnika. Ker je tovarišica Ko-sijeva pismenim potom odklonila čast blagaj-ničarke, je po enoglasni izvolitvi sprejela to čast tov. ga. Matilda Brinarjeva.
Po prečitanju in odobrenju zadnjega zapisnika je tov. predsednik javil, da je čestital c. kr. okr. šol. nadzorniku g. Schmoranzerju, ki je član našega društva, na imenovanju za c. kr. učitelja na učiteljišču v Mariboru. Prečital je dalje došle dopise „Zveze", v katerih nas vodstvo opozarja na občni zbor „Zveze", ki bo 3. aprila t. 1. v Celju. Častna dolžnost tovarišev in tovarišic celjskega učiteljskega društva je, da pridejo takrat polnoštevilno v Celje. Kot odposlanci k „Zvezi" so bili voljeni tovariši: Brinar, Cernej iu Slane. — V drugi okrožnici izraža „Zveza" zadovoljstvo, da je v zadevi Gradišnikovi vedel c. kr. deželni šolski svet čuvati učiteljstvu zakonito zajamčeno pravice. — Dalje zvemo, da je skupna seja vodstva „Zveze" in socialnega odseka sklenila, da se odsek pre-osnuje v samostojno zadrugo. V pripravljalni odsek, ki ima voditi preosnovanje socialnega odseka v zadrugo, so bili voljeni tovariši: Cernej, Gnus, Slane, Voglar in zadružni strokovnjak g. Miloš Stibler.
Na poročilo računskih pregledovalcev dobi tovarišica Kosijeva absolutorij in se ji izreče zahvala za vneto njuno delovanje.
Pri okrajni učit. skupščini bo tov. Brinar razpravljal o telovadbi v ljudski šoli. Bazen tega pa pride letos po odloku dež. šol. sveta na razpravo tudi revizija učnih načrtov. Zdaj se je vršil prosti razgovor o telovadbi, pri čemer smo prišli do zaključka, da Brunetova „Telovadba" ni mnogo vredna, v učnih načrtih pa so termina pod ničlo. Treba je korenite pre-osnove slovenske telovadne terminologije.
Nato je tov. Brinar govoril o gojitvi društvenega življenja. Slika potrebo ustanovitve posameznih učiteljskih društev, potem „Zaveze", „Zveze" iu končno „Zveze avstrijskega slovanskega učiteljstva", kaže na zunanje delovanje v učit. društvu, pa tudi na znotranje delovanje, to je, delo srca, pravega tovarištva in bratstva, čemur je podlaga pošteno mišljenje. Bodri končno h krepkemu delovanju v društvu.
Naše društvo slavi letos 40 letnico svojpga obstanka. Zato priredi naše društvo majinkov izlet s slavnostnim zborovanjem v Št. Juiju ob
južni železnici. Na to slavje že zdaj opozarjamo bratska učiteljska društva.
Socialni odsek „Zveze slov. štajerskih učiteljev In učiteljic" v Celju je prispeval za obrambni sklad družbe sv. Cirila in Metoda en kamen od prispevkov, ki so jih plačali naročniki'odseka za 1. 1909. (Plačal takoj 164 90).
Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo je imelo dne 3. marca 1.1. svoj občni zbor. Pregledalo je na njem svoje delo, pregledalo, ali je vršilo svojo nalogo kot učiteljsko društvo, kot slovensko učiteljsko društvo, kot napredno slovensko učiteljsko društvo. Ozrli smo se nazaj ter pregledovali, ali ie bilo naše delo tako, kakor ga zahteva napredna učiteljska organizacija od svoje članice, od svojega uda-posameznika.
Ali je bilo, naj pove poročilo občnega
zbora!
Poleg lepega števila domačih udov je bil navzoč tudi ud sosednjega celjskega bratskega društva tov. č u 1 e k. — Dopise smo rešili na ta način, da se dovoli „Obrambnemu odseku Zaveze" letni donesek 7 K in da se volita za delegacijo „Zveze" tov. Kurbus in Stritar. — Blagajnikovo poročilo je odpadlo, ker je naš stari zvesti blagajnik in tudi častni član tov. Vezja k bolan. — Iz tajuikovega poročila pa posnemamo: Ali je društvo delalo in ali je imelo smisel za delo? O vsem delu poiočajo štirje zapisniki zborovanj; in ti štirje zapisniki govore o samostalnih prednašanjih: „Socializem in šola" — govoril g. J. Ki tak; „Repatice in kometi" — govoril tov. Zidar; „O bistvu Lavterjeve metode" — prednašal g. prof. L a v t e r sam. Torej tri samostojna predavanja; potem pa organizacijska in od organizacij izprožena poročila: „Socialno delo učitelja" — poročal tov. Sotošek; „Šola in kmetijsko vprašanje" — referiral tov. Kurbus, in poročilo o „Zavezini" skupščini v Mariboru, poročal tov. B o š k e r. — To so bila dela, ki jih je naznanjal ž^ poprej dnevni red; tako-rekoč zahrbtno v slučajnostih in debatah se je izprožila misel za akcijo odprave polmesečnih sumariških spiskov, proti katerim se žalibog ne da izpremeniti odredba, ker predpisuje pol-mesečno uštevanje že minister sam; in pa akcija za proste četrtke. Vzlic temu pa, da smo pozivali v „Tov.", naj bi tudi druga društva kaj pripomogla za to, še ni bilo dozdaj v ne enem na dnevnem redu — v Zvezi pa so pozabili na njo. A naša krivda ni, da se je zadeva pustila. Prav tako v debati se je izprožila misel za akcijo, da se poročevalci o stanju šolskih vrtov honorirajo in pa, naj se naprosi „Slov. Šol. Matico", da začne čimprej z izdajo navodil k Lavterjevim računicam. — To bi bilo naše delo in reči moramo, da smemo biti z delom samim zadovoljni.
Drugo je s smislom za delo! Tajnikov zapisnik ima vpisanih 44 imen, katerih pa vseh ne moremo prištevati udom; poglejmo malo, kako so kaj nositelji teh cenj. imen prihajali na zborovanja! Bazen predsednika in tajnika, ki sta takorekoč že neka inventarna kosa vsakega zborovanja, se je udeležilo vseh štirih zborovanj pet udov, med temi štiri cenj. kole-ginje — prosim, to dela čast našim tovarišicam in tudi nasprotno. Treh zborovanj se je udeležilo šest udov, med temi tri cenj. koleginje; dveh zborovanj 12 udov, po enkrat smo imeli čast videti 12 udov in nobenkrat nismo bili vredni gledati od obličja do obličja 7 udov. Nočem delati krivice: Bazen enkrat (11. jun. 1909 pri Sv. Križu) smo imeli vedno tako slaba pota in tako vreme, da je mnogim, posebno ki niso trdnega zdravja, res bilo skoro nemogoče priti. Tudi našim udom večini ne moremo odrekati smisla za delo, malo pa mora govoriti onih, ki so tudi Slovenci in trdijo, da so tudi z* organizacijo, pa za napredno organizacijo, pa jih ne izkazuje moj zapisnik. V šmarskem okraju n. pr. je 44 učnih oseb, od teh jih dosti še ni vpisanih. Kje pa so oni, ki se najbrž tudi ne branijo dobrot, ki nam jih preskrbuje organizacija? Bogaški okraj ima samo 14 Slovencev iu od teh jih je v našem društvu le 10, štirje še vedno tavajo okolo kot izgubljene ovce. — Torej nad smislom za delo je mala pega — no, pa saj brez peg ni tudi solnce. — Pa še mala prošnja, za katero bo tajniku tov. blagajnik hvaležen. Bilo bi namreč jako lepo od vsakega, ki je vpisan kot ud, da naj bi poravnal tudi udnino — mislim, da se ne motim, če prorokujem že vnaprej, da bo izkazalo blagajnikovo poročilo 44 X 4 K, kar bi bilo 176 K na udnini — če pa izkaže še več, pa prosim, da mi oprostite moj pesimizem!
Pri volitvah je dobil stari odbor popoleu absolutorij, le bolnega blagajnika smo nadomestili z novo močjo. Konstituiral se je tako: predsednik — Tomo Kurbus; njegov namestnik — Simon Sekirnik; tajnika — Pavel Flere inHinkoŠumer; bla-gajničarka — gdč. I vanka Zupančičeva; odbornika — ga. Šumrova in J.Stritar.
Med slučajnostmi se je sklenilo, da pristopi tudi naše društvo Cirilmetodovi družbi z 200 K za odgovor Boseggerju. — Prihodnjič bomo zborovali 5. maja v Loki pri Žusmu.
—e.
Učit. drnštvo za Ptujski okraj je
imalo 3. t. m. v Ptuju svoje drugo zborovanje.
Navzočih je bilo 31 članov. Nanovo so pristopili tovariši, oziroma tovarišice: Schalda Leopold, Malenšek Jožef, Bratanič Frančiška in Vabič Natalija. Tovariš Kaukler opiše v krepkih, jedrnatih besedah zasluge našega častnega člana nadučitelja Franca Žihra
za naše učiteljsko društvo. Ko se mu nato izroči častna diploma, se slavljenec v ganjenih besedah zahvali in obljubuje i vbodoče ostati marljiv sotrudnik v našem društvu. Ko so še pevci zapeli „Zadoni nam", je bil konec redkega in lepega slavja.
Odposlancem za „Zvezo" so bili voljeni tovarišica gospa Kauklerjeva in tovariša Kaukler in Ogorelec.
Tovariš Žiher je podaval o zavarovanju proti nezgodi in nam podal prav koristne in času primerne migljaje, kako postopati, če nas obišče dotični agent.
Tovariš Ogorelec je pa naglašal veliko važnost šolskega vrta kot učilo in je svetoval, da se naj bi šolski vrtnar-začetnik, pa tudi vsak drug obrnil do šolskovrtnarskega komiteja za svet ali tudi za izposlovanje podpore, če se v čem ne spozna ali če potrebuje to ali drugo.
Sklenilo se je Čestitati nadzorniku Schmoranzerju na imenovanju profesorjem in izreči ogorčenje nad tozadevno pisavo nasprotoih listov. Istotako se čestita dr. Bezjaku k imenovanju ravnateljem na II. državni gimnaziji v Ljubljani.
K obedu se je zbrala večina zborovalcev pri tovarišu Zupančiču. Tam smo se dogovorili, da poletimo meseca maja v Podlehnik si ogledat vzorno kmetovanje štajerske hranilnice. Gotovo večina tovarišev in tovarišic porabi to redko priliko, da vidi umno živinorejo, mlekarno, porabo gnojil, cementne moke i. t. d.
Dan in vzpored izleta pravočasno objavimo.
Socialni odsek „Zvezo slov. staj. učiteljev In učiteljic" je v svoji seji dne 6. marca t. 1. sklenil, da se prispevki za C. M D. v znesku 164 90 K izročijo na račun prvega obrambnega kamena. — Računski pregledovali „Zveze" se povabijo za nedeljo, dne 20 t. m., v okoliško šolo v Celju, da pregledajo natančno račun za leto 1909.
Lani je bilo 192 članov naročenih potom odseka na razne časopise in knjige. Letos se je število pomnožilo na 205 članov, ki tudi redno plačujejo svoje obroke. Tudi lanski zaostali člani izkušajo večinoma izpolniti svojo obveznost, tako da lahko zremo z mirnim očesom v bodočnost.
Razmotrivalo se je nadalje o preustrojitvi socialnega odseka v zadrugo. Naprosita se tovariša Gnus in Pesek, da o tem referirata pri prihodnji seji.
Trst.
Učiteljsko drnštvo za Trst in okolico ima v nedeljo, 3. mal. travna, svoje glavno zborovanje v Trebčah z navadnim dnevnim redom. Tovariši in tovarišice iz drugih okrajev ter prijatelji društva dobrodošli!
Srednješolski vestnik.
** Scinestralnl izkazi in izpričevala
naših srednjih šol so še vedno tako v nižjih kot v višjih razredih samo-nemška. Iz kakih razlogov se delijo nemška izpričevala tuli še sedaj, ko je vendar v nižjih razredih slovenščina izključno učni jezik in se tudi v višjih razredih poučuje od leta do leta več predmetov v slovenskem jeziku, to nam nikakor ne more biti jasno in umevno. Od slovenskih učnih zavodov pričakujemo na vsak način tudi slovenskih izpričeval. Ce jih imajo Nemci, Čehi, Lahi in drugi narodi naše države v svojem jeziku, zakaj ne bi veljala ista pravica tudi za nas Slovence. Ne bodimo ravno mi glavna tarča nemškim pušicam. Treba je, da se zopet malo glasneje potrka na vrata naučnega ministrstva, ki so za nas navaduo z železnimi zapahi zapita. — Je že res, kakor pravi „Slovenec". Ampak njegova vsevednost ne sega niti do Idrije, kjer izdaja ondotna c. kr. realka semes-tralne izkaze in izpričevala samo v slovenskem jeziku. Pavšalno zabavljati je lahko, a treba se je tudi „Slovencu" prej prepričati 1
** Srednješolska mladina in Sokol-stvo. Rauchov režim v Hrvaški je izkušal zrušiti vse, kar bi utegnilo utrjati moralne sile naroda in njegovo odporno moč proti tujinstvu. Kar se ni hotelo upogniti samovolji mogotca, kar se ni puščalo prostituirati v njegove izdajalske namene, to je preganjal z vso prirojeno brutalnostjo — tirana. Zlasti institucije, ki po svojih namenih in smotrih utrjajo narodne značaje, so bile žrtve Rauchovega besnila. Ne bomo se torej čudili, da je ta človek ostrino vladnega aparata naperil tudi proti Sokolstvu. Dočim je poprej srednješolska mladina svobodno zahajala na telovadbo v sokolske telovadnice, ji je Rauch s posebno odredbo to strogo prepovedal, računaje, da s tem znatno utesni delokrog Sokolstva in odpravi njega vzgojevalno moč na mladino. Rauchova odredba je tudi res izzvala veliko ogorčenjene ne le v sokolskih krogih, ampak tudi v vsej neodvisni res narodno čuteči hrvaški javnosti. Ali vsi protesti niso nič pomagali. Kdaj se je še tiran zmenil za proteste tlačenih?! — No, sedanja vlada je — pa naj je še tako madjaronska — hitela z razveljavljenjem Rauchove prepovedi in bo mogla srednješolska mladina zopet udeleževati se vaj v sokolskih telovadnicah Le prepoved glede nošenja sokolskih znakov ostane v veljavi.
** Vojaške zemljevide hoče uvesti naučno ministrstvo v srednje šole. Ker so pa taki zemljevidi zaradi svoje natančnosti jako
dragi, se je naučno ministrstvo obrnilo na vojno ministrstvo s prošnjo, naj bi jih prodajalo po vojaški ceni, v kar je ministrstvo privolilo.
** Anketo za poučevanje slovanskih jezikov n» srednjih šolah je sklical meseca januarja češki „Narodni svet" v Brnu. — Največ govornikov se je javilo za ruščino; kot vzrok so navajali, da je ruščina svetovni jezik, da je Rusov med Slovani 70%. da imajo krasno literaturo itd. V tem smislu je bila sprejeta tudi resolucija.
** Dre novi mesti na licejn v Ljubljani, in sicer eno za slovenščino in eno za verouk, se sistemizirata. Pogoji in prejemki so isti kakor navadno za taka mesta.
** Proti sprejemnim izpitom na srednjih šolah odločno nastopa „Učiteljska Zora", glasilo učiteljskega društva v Mostaru. Ako je dobil učenec dobro izpričevalo iz ljudske šole, ali naj potem sprejemna izkušnja, ki traja le nekaj ur, odločuje o učenčevih sposobnostih? Ravnotako bi potem vseučiliški profesorji zahtevali sprejemno izkušnjo vkljub zrelostnemu izpričevalu iz srednje šole. Tudi avstrijska profesorska društva se že dolgo trudijo, da bi se odpravila ta zastarela uredba. Združenemu nastopu srednješolskega in ljudskošol-skega učiteljstva se bo končno morala umakniti ta nezmiselna sprejemna izkušnja, ki je posebno krivična za slovenske učence. Marsikateri inteligentni deček je bil pri tej izkušnji odklonjen zaradi slabega znanja nemščine. Zato moramo v imenu narodne enakopravnosti zahtevati slovenske srednje šole brez sprejemnih izpitov.
** Novomeško gimnazijsko poslopje.
V letošnjem letu bi se moralo zidati novo poslopje za novomeško gimnazijo. Kraj, kjer naj stoji, je že tu, a materiala in kar je treba za zidanje, še nič. No, če se bo v sedanjem poslopju ponesrečilo nekaj dijakov, se bodo merodajni gospodje že zganili, zlasti če bo kaj dijakov ubitih. Sedanja gimnazija je v takem stanju, da so jo morali že podpreti. V V. razredu se je že podiral strop in jedva so še pravočasno prinesli v sobo križ, da vsaj kolikor-toliko brani razpad. Ker pa dijaki niso posebno mirne narave, se prav lahko zgodi, da se drugo nadstropje podere na prvo, to pa na pritličje. Pač zadnji čas, da se zgradi novo poslopje.
Književnost in umetnost.
Slovenskemu narodu! Spoznavaj se sam! O nečuvenih krivicah in nasilstvih, kise gode dannadan Slovencem na Koroškem, nam poroča vsaka številka naših listov; krivice na šolskem polju in javnem življenju. Ako pojde tako naprej, mora biti v kratkem konec koroških Šlovencev; za temi pa je namenjena ista usoda tudi drugim. — Toda to ne sme biti! Rešiti, ohraniti se moramo vsi! Pomagati pa si moramo v prvi vrsti sami! Mogoče pa bo to le, ako prav spoznamo svoj nevarni položaj, dobro premotrimo glavna sredstva, s katerimi si zagotovimo svoje življen-ske pogoje kot narod in ako nas navdaja dobra volja iu trajno navdušenje, da se z vsemi močmi poprimemo dela ter tudi vztrajamo! — Vse to nam nudi majhna brošurica: „Slovenskemu narodu! Spoznavaj se sam!" ki je izšla v „Učiteljski tiskarni". Z ozirom na važnost in plemenitost namena ter z ozirom na vestno sestavljeno gradivo — šolstvo, veljava slovenščine v javnem življenju — je potrebno, da se z brošurico dodobra seznani vsak Slovenec, predvsem naša mladina vseh slojev, v prvi vrsti akademična. Posebno pa jo priporočamo izobraževalnim društvom in želeti je,- da vsakdo od njih razpolaga z mnogimi izvodi, da prodre duh, ki jo preveva, v kar najširše plasti našega narodal — Zaradi nizke cene (po 30 h) je primerno, da se naroči vsaj 10 izvodov skupaj. Brošurica je ponatisk iz bivše „Nove Dobe". Na to brošuro se še povrnemo.
Politiški pregled.
*	Državnozborsko zasedanje se je
zaključilo danes. Poslanci so šli na velikonočne počitnice, ki pa bodo letos kratke. — Državni zbor se namreč zopet sestane že 6. aprila.
*	Napredna akademična mladina in politični položaj na Hrvaškem. V Zagrebu se je vršil shod hrvaške in srbske napredne akademične mladine, sklican v svrho, da zavzame stališče nasproti sedanjim politiškim razmeram na Hrvaškem. Shodu, ki se ga je udeležilo nad 200 akademikov, je predsedoval akademik Novak, predsednik hrvaške napredne omladine. Prišli so tudi poslanci dr. Lorkovic, dr. Poljak in Budisavljevic. Predsednik Novak je odločno poudarjal, da dijaštvo, ki se ne zavzema za nobeno politiško stranko, zavzema le kulturen program. Vzlic temu je potrebno, da tudi dijaštvo precizira svoje stališče napram zadnjim politiškim dogodkom. Govorila sta poslanca dr. Lorkovic in Budisavljevic, ki sta opravičevala politiko hrvaško-srbske koalicije, katera v danih razmerah ni mogla drugače postopati. Pakt z dr. Tomašičem ne pomenja oživljenja madjaronstva. Koalicija ni opustila dosedanjega boja, pač pa se podala na polje
realne politike. Govoril je na to socialnodemo--kraški akademik Radoševic, ki je očital koaliciji nedoslednost Ne dvomi v njene poštene namene, vendar se mu zdi, da je šla tudi sedaj madja-ronom na led. Dalmatinec Tartaglia je trdil, da je doživela koalicija popolen fiasko. Predsednik Novak je na to konstatoval, da je Tartaglia govoril le v svojem imenu in ne v imenu dalmatinske omladine. Slednjič je bila sprejeta resolucija, v kateri izraža hrvaška in srbska omladina mnenje, da je bil pakt hrvaško-srbske koalicije s Tomašicem politiška potreba, ker le tako se je moglo napraviti konec Rauchovemu korupcijskemu zisterau. Vendar bo hrvaško-srbska akademična mladina z vsemi močmi delala na to, da ne pride zopet do oživljenja starega madjaronstva. Proti tej resoluciji je glasovalo samo 20 udeležencev.
*	Privatno narodno štetje na narodno-eksponiranem 'severnem Češkem napravijo iz lastnih sredstev češki socialni demokratje. To je brezdvomno narodno kulturno delo prve vrste, vredno, da bi ga posnemale tudi slovanske narodne manjšine.
*	Prebivalstvo Avstrije. „Statistični podatki", objavljeni od c. kr. osrednje statistične komisije, računajo v zadnji številki, da je imela Avstrija začetkom leta 1909 — 28,264.049 prebivalcev, potemtakem se je v rečenem letu pomnožilo prebivalstvo za 269.158 duš. Od zadnjega štetja (1900) se je pomnožilo prebivalstvo za 2,113 341 duš.
*	Achrenthal za Praske Poljake.
Maksimilijan Harden poroča v „Zukunft", da Prusija zato ne izvaja razlastitve poljskih zemljišč, ker je opozoril Aehrenthal nemško vlado, da bi „Poljsko Kolo" nasprotovalo trozvezi, ako Prusija izvede razlastitev.
*	Razkol v češki klerikalni stranki
je z vsakim dnem večji. Smatra se za gotovo, da pride v kratkem do ustanovitve posebne češko-konservativne katoliške stranke. Razkol je provzročilo demokraške krilo stranke pod vodstvom posl. Mislivca, ki se približuje nemškemu krščansko-socialnemu programu. Ta struja zahteva uvedbo splošne volilne pravice v deželni zbor in občinske zastope, čemur se konservativci pntivijo.
*	Smrtna kazen na Ruskem. Ruski tednik „Pravo" je izračunal žrtve smrtne kazni tekom zadnjih pet let. Po tem računu je bilo 6288 ljudi na smrt obsojenih, 2865 pa v resnici izročeno rablju. Povprečno pride na vsak mesec 104 smrtnih obsodb in 88 izvršenih obsodb.
*	Reforme na Kitajskem. Kitajska vlada je odobrila predlogo odseka za izdelovanje konstitucionalnih zakonov glede odprave suženjstva. Prodaja in nakup ljudi je sedaj pod strogo kaznijo prepovedano.
Obrambni vestnik,
* Tcrseglavizcm II. Komaj so se nekoliko poiegli valovi našega „probuditelja" ljudstva, komaj so nekoliko pozabili na brezverske nauke, ki jih je trosil vMirnu; že je izbruhnil nov pojav zlobe iz istih prsi, iz istega srca, iz istega peresa. „Cirilmetodarija I" se je širil glas demagoštva. Mogočno je hotel zadoneti ta .glas širom slovenske zemlje, kakor mogočne so se čutili ti gospodje, toda glas se je ubil in z njm se je ubil velik del njih mogočnosti. — Ne pomaga jim sedaj ničesar več, zakaj nazaj ne morejo, kakor radi bi šli. Izdali so čuvstva svojih duš, in ni ga poštenjaka, ki bi jim danes ne rekel: Brezdomovinci in izdajice! Vihteli ste grozilno orožje nad učiteljstvom in predbacivali nam neresuična dejstva; sedaj, tovariši in to-varišice, pokažite ljudstvu, kdo so oni, ki so nas blatili! Pokažite njih nagoto, da jih ljudstvo spozna v pravi luči. — Ne bojte se njih grozilne taktike v „Slovencu", zakaj jačja od njih gonje naj bo naša zavest za dobro delo; ker verujte, da je tudi jačja od klerikalne brez-domovinske gonje narodnostna zavest našega ljudstva.
Učitelj išeni vestnik.
O principih organizacij.
Piše Braniitan.
(Konec.)
V.
Sloga jači, nesloga tlači! Tako pravi pregovor, a povem, tovarišice in tovariši, da nas časih tudi sloga tlači in nas dovaja do otrpne-losti in okostenelosti, posebno če je ta sloga prisiljena, pretirana ali izvedena zaradi obojestranske nezrelosti.
Priznati moramo, da je ravno učiteljstvo oni nesrečni stan, ki je poln idealizma in mu je ravno ta že v premnogih ozirih škodoval. Mogoče izvira to iz tega, da ima učiteljstvo opraviti vedno le z duševno stranjo našega kulturnega vprašanja, ker biva vedno le v mislih in se spušča v.gospodarski del kulturnega vprašanja le tedaj, kadar gleda v svoj prazni moš-njiček ali pa na svojo borno plačico, ki se kar poizgubi pred ogromnostjo njegovih idej in misli in neobhodnih potrebščin. Smo pač idealni, ker smo učitelji! Morebiti pa škoduje idealizem učiteljstvu tudi zato, ker ljudstvo računa vedno bolj z realnostjo in nič kaj ne ceni du-
ševnosti, ker mu je preabstraktna proti konkretnemu gnoju, ki ga pridela in ki z njim lahko pognoji celo njivo.
Taki in enaki slučaji in morebitni vzroki so. Tako se dobe v slovenskih vrstah in Specialno pa v naših učiteljskih vrstah nepoboljšljivi idealisti, ki neprenehoma jadikujejo po učiteljski in slovenski slogi in le v popolni slogi vidijo svojo stanovsko in narodovo rešitev. Ti slogaši so nas pripravili do tega, da rešimo tudi za učiteljstvo vprašanje sloge.
Predvsem moramo v prvi vrsti uvaževati pri stvari dejanski položaj in računati z realnimi razmerami in kmalu bomo stali pri tem vprašanju na povsem drugem stališču nego naši slogaši, ki s svojim poudarjenjem popolne sloge kažejo le svojo pomanjkljivost na tozadevni izobrazbi in svojo ignoranco. Prepričani smo, da je popolna sloga spričo dejanskega položaja prvič nemogoča, drugič je pa taka sloga, ki si je žele razni fantasti, tudi povsem nepotrebna, da, celo škodljiva.
Morebiti bi kdo trdil, da v šolstvu nimamo načelnega boja in ga tudi nima učiteljstvo. Zoper tako trditev nimamo odgovora in drugega sredstva nego študij in proučevanje. — Med načeli je boj neizogiben in ni nikakih kompromisov! Tudi v šolstvu in pri načelnem boju nikakih kompromisov in bi se s tem, če bi se izkušalo nasprotje med načeli na umeten način prikriti, nesmiselno slepilo samega sebe in bi se to nesmiselno slepljenje končno maščevalo na eni ali drugi strani ter s tem celo dobri stvari škodovalo.
Sicer se pa ravno v boju bistrijo pojmi in je samo v živahnem boju tudi živahno živ-. Ijenje. Narod brez politiško-načelnih strank otrpne in učiteljstvo brez kulturno-načelnih strank bi padlo v neko brezdelno stanje, iu posledice bi lahko bile usodapolne.
Narod, ki ima stvarne zdrave stranke, je tudi politiško zaveden. Učiteljstvo, ki ima stvarne kulturne stranke, je kulturno zaveduo in izobraženo, če izvira to strankarstvo iz kulturnega uverjenja in ne iz drugih nagibov. Vrhu-tega ima stvarno strankarstvo tudi to dobro stran, da ena stran drugo nadzoruje in pridejo vse stvarne in moralne hibe in grehi na dan.
—	Mi smo torej za stvarno in načelno strankarstvo!
Nikakor pa nismo s tem že zanikali, da je sloga v gotovem smislu potrebna; kakor za politiške, tako tudi za kulturne stranke. Nasprotno, smo odločni zagovorniki edino mogoče in potrebne sloge, da namreč stranke, ki imajo gotove smotre skupne, za te smotre skupno nastopajo, ker vsekakor se ne bojujejo skupno samo v interesu celote, temveč tudi v interesu posameznih strank, ki so si te smotre stavile. Tako se morajo družiti in imajo sklepati kompromise tudi učiteljske kulturne organizacije, kadar gre za kake skupne koristi vsega uči-teljstva ali šolstva, pri katerih je načelo izključeno.
To mora velevati organizacijam že preprost razum. Seveda tam, kjer vlada strast in zaradi osebnega boja tudi osebno sovražtvo, tam sploh razum in poštenost ne more priti več do veljave.
Istotako tudi tam, kjer vse prevladujejo osebne koristi; zatorej ne moremo dovolj obsojati osebnega boja — iz dna duše pa zaničujemo politiškega in še bolj kulturnega kori-stolovca.
Strankarski boj naj bo stvaren,' načelen in dostojen, bojuje naj se z dokazi in zmerno.
Zatorej, tovariši in tovarišice, ne bojte se onega razcepljenja med učiteljskimi vrstami, ono nima biti politiški, temveč kulturen boj, ki nam ne bo škodoval, temveč koristil, ker nas bo poživil in nam izbistril načela. Pripravimo se pa na ta kulturni boj z našim sovražnim tovarišem, da ga pričnemo z njim tedaj — ko bo odložil sramotno orožje, ki ga porablja sedaj v boju proti nam — osebne koristi in koristo-lovstvo.
In ta kulturni boj ne bo v celoti nikomur škodoval, zakaj ta konkurenca dela, kulturna konkurenca bo v korist narodu.
Tovarišice, tovariši! Stopamo pred vas z odprtim vizirjem, zakaj učitelj in vzgojitelj ne sme poznati drugega sredstva nego poštenost in značajnost. Kdor je tak, mu je prosto vstopiti v naše vrste! Vabimo vas torej vse, ki hočete delati v prospeh naših načel, povemo vara že vnaprej, da kdor išče za delo le plačila in preplačila, tisti naj ne vstopa v naše vrste — ker mi nismo iz onih vrst! Ju-deževih grošev, da bi postali izdajalci svojega politiškega prepričanja in kulturnega uverjenja
—	nimamo! Kdor hoče pa le živeti in lenariti in hoče biti na ta način koristolovec in balast, on naj pojde, ker z njim se ne strinjamo, on ni za naše vrste, zakaj naše načelo je — delo.
Da, v premnogih slučajih krivično in nepošteno plačano delo! Zatorej vedite, da je naše delo, akoprav pošteno in dobrodelno, vendar vseskoz le borba in boj. Zato vam kličemo še enkrat naše jubilejsko geslo v spomin: „Za nami ne hodi strahopetec naj nikar — naš pot je borba, žrtva, mučeništvo, ki vodi skoz nevihto in vihar!"
Ne zabite „ Učiteljskega konvikta !''
Kranjske vesti.
—r— Ljubljansko učiteljsko društvo
je imelo dne 6. marca 1910 svoj redni letni občni zbor. Predsednik, tovariš Jakob D i m-nik, z veseljem pozdravlja tovarišice in tovariše, ki so se kljub krasnemu vremenu in edinemu prostemu popoludnevu odzvali vabilu v tako muogobrojnem številu. Tekom leta smo izgubili blagega tovariša Frančiška Babo ? c J. V znak spomina se udeleženci dvignejo raz sedežev. Društvo je doseglo tečaje za delavstvo. Občinski odbor je volil v ta namen 3000 K. S tem bo pomagano ukaželjnemu delavstvu duševno, ljubljanskemu učiteljstvu pa materialno. Državni uradniki so dosegli javno kvalifikacijo, zakaj bi je tudi učitelji ne. Delati je z vsemi močmi, da se to obistini. Društvo ima 49 članov, ter je imelo v tekočem letu 193-41 K prejemkov in 99 21 K izdatkov, torej prebitka 94-20 K. Postavilo je krasen spomnik raujki tovarišici OlgiKobau-ovi. K obrambnemu odseku družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani prispeva kot ustanovnik znesek 200 K. V odbor so izvoljeni: Jakob Dimnik, predsednik, Minka Maroutova, namestnica, Vendelin Sadar, tajnik, Jakob Furlan, blagajnik, Slavko Oepuder, pevovodja, Karel Wider, knjižničar in Josip Pavčič, odbornik.
—r— Iz šolske službe. Provizorična učiteljica Angela Kendova v Kamniku pride v Radovljico kot suplentinja. Suplentinja Marija Jegličeva je premeščena iz Breznice v Mošnje.
—r— Odlikovanje. Cesar je podelil zgodovinarju in pisatelju Petru pl. Radiczu v Ljubljani čast cesarskega svetnika. Zaslužnemu možu na polju našega domovinoznanstva čestitamo l
Štajerske vesti.
—š— Glavno zborovanje „Zveze slov. štajerskih učiteljev In učiteljic" se
ne vrši na Jožefovo, kakor je bilo zadnjič v „Tovarišu" poročano, marveč dne 3. aprila 1.1. v Celju.
—š— Učitelja ne morejo dobiti. Pri
Sv. Lenartu nad Laškim je bila razpisana nad-učiteljska služba. Ker je pa vsem štajerskim učiteljem znano, kako je ljudstvo nahujskano po klerikalnem časopisju in po tamkajšnjih klerikalcih proti učiteljstvu in proti šoli vobče, ni hotel nihče prositi za razpisano mesto. Služba se je zdaj drugič razpisala.
—š— Učiteljsko mesto na okoliški dekliški šoli v Celju je razpisano v de-finitivno nameščenje do 10. aprila t. 1. To je ono službeno mesto, ki ga je zavzemal g. J. Schmoranzer, ki je bil kot okrajni šolski nadzornik na dopustu in je sedaj imenovan za učiteljišče v Mariboru.
—š— Škrlatjca je izbruhnila v goruje-grajskem okraju na Štajerskem. Bolnih je okolo 130 otrok, 15 jih je umrlo.
—š— Štajerski deželni muzej „Joa-neum" slavi 20. januarja 1911 stoletnico svojega obstanka. V proslavo stoletnice bodo izdali posebno veliko spominsko knjigo s slikami in vlili tudi spominsko kolajno.
—š— V Žalca so začeli s stavbo novega šolskega poslopja. Stalo bo tik postaje nasproti hmeljarni, Stavba bo zidana • tako, da se bo eventualno lahko prizidalo, oziroma nazidalo eno nadstropje za meščansko šolo. V starem šolskem poslopju • pa dobi učiteljstvo nanovo urejena, zračna, lepa stanovanja. — V trgovski šoli poučujeta tovariša Fran Pristovšek in Rajko Vrečar. Vodja obrtne šole je tovariš nadučitelj Anton Petriček.
—š— II. izkaz prispevkov za Hočevarjev spomenik v Zagorju. Prispevali so nadalje sledeči gospodje in dame: po 4 K: čuček Jož., Pečice; po 3 K: Cotter Ivan, Go-milsko; po 2 K: Šetinc Fr., Prevorje; Jelovšek Fort , Virštanj; Nerima Aleks., Pilštanj; Grmovšek Mil., Pilštanj; po 1 K: Ulčar Ljud., Kozje; Potočnik Ant., Podsreda; Staufer Fr., Pilštanj; Lovše Iv., Zagorje; Bračič Franc, Št. Vid; Pulko Val., Dobje; Lovrec Fr., Podčetrtek; Kos I., Laški trg; Miklič Min., Go-milsko; Miklič Jul., Gomilsko; Potočnik L., Podsreda; Grmovšek A., Pilštanj; Krajniklv., Kozje; Levstik I., Št. Peter; Moric Em., Št. Peter. Prej izkazanih 40 K, torej skupaj 70 K. Hvala lepa! Za nadaljne prispevke se priporoča	M. Grmovšek, nadučitelj.
Tržaške vesti.
—t— „Koncert podružnice „Glasbene Matice". Podružnico „Gl. M." v Trstu so ustanovili na prizadevanje tov. Karla M a h k o t e in Emila Adamiča, ki poučujeta tudi v glasbi na podružnični glasbeni šoli. Prvi koncert z najlepšim umetniškim uspehom je podružnica priredila dne 12. t. m. v tržaškem „Narodnem domu". Pevski zbor je izvežbal in vodil tov. Mahk ota in ga tudi privedel do sijajne zmage. V „Edinosti" priobčuje kritiko E. Adamič, kjer pravi: Splošen glas je ta, da od časa koncertov „Slavjanskega pev. društva", od koncerta „Gl. Matice" iz Ljubljane ni bilo tako lepe in vspešne priredbe. Hvala za to gre, — naj ne bo hud, da ga omenim šele ob koncu — g. pevovodji K. Mahkoti. Koliko znojnih kapljic,
koliko potajenih kletvic, koliko vzpodbudnih besed, prošenj, grobosti je bilo treba, to ve on sam, jaz le slutim. Učenec je Hubadov in dober, priden učenec, to bi bilo rečenpga že dovolj. Vztrajen je, energičen, celo pedanten in zato tak lep uspeh. Pevski zbor mu je pri zadnji vaji v znak hvaležnosti podaril lepo taktirko. Naj bi jo pridno in s ponosom sukal še marsikaterikrat!" — Mešani zbor je izvajal novo skladbo tov. E. Adamiča „Prekmorska pošta". O tej skladbi pravi „Edinost" : „Sedaj še nekaj besedi od naše strani o skladbi kritika samega, našega ljubljenca E. Adamiča, ki je bil zastopan po svoji novi, doslej še ne peti „Prekmorski pošti". V presrčnem narodnem motivu opisuje potovanje pisma do ljube, mogočno se dvigne v viharju, strelih, valovih in vse srčne strune zatrepetajo ob „krasnem kramljanju". Je pesem, ki si jo bodo pač naša pevska društva postavila v svoj repertoar." — Kot solistka je na koncertu sodelovala bivša naša koleginja, gospa Mira Costaperarija-Devova. O njenem petju piše kritik v „Edinosti": V vseh teh treh pesmih pa sopran gospe Costaperarije ni prišel tako do veljave kakor v četrti točki, in sicer: arija Mihaele iz opere „Karmen", ki jo je dobro spremljal orkester. Tu sem občudoval dramatiko njenega glasu. Gospa je bila lepo disponirana; o lepoti njenega glasu pa bi bilo govoriti odveč, saj smo jo iskreno pozdravili kakor ljubo znanko, ki si jo želimo slišati še in še. Žela je po vsaki točki novo odobravanje. V znak spoštovanja, občudovanja in hvaležnosti pa ji je pevski zbor poklonil cel vrt cvetic." — Nas ta odlični uspeh na umetniškem polju naših tovarišev od srca veseli. S tem je zopet podan dokaz, da je izvenšolsko delo naprednega učiteljstva našemu stanu v ponos in slovenski umetnosti na čast 1 Kdor drugih more, naj stori tudi tako!
—t— Zopet kamen k nemškemu mostu do Adrije. V „Edinosti" čitamo: C. kr. učitelj Anton Hras, krepka slovenska grča iz Kobarida, je služil od 1876. leta na tržaških nemških državnih šolah ter je bil pred dobrim mesecem na lastno prošnjo upokojen. V naši ljubi Avstriji, kjer se toliko govori o posestnem stanju posamičnih narodov, bi človek pričakoval, da se to učiteljsko mesto zopet podeli kakemu S'ovencu, kjer je nad trideset let Slovenec tam deloval v popolno zadovoljnost šolske oblasti. Pa kdor računa s pravičnostjo naše državne šolske uprave, ta se jako moti. V Trstu ne odločuje pri odaji učiteljskih služb na državnih ljudskih šolah pravičnost ali pa praktična previdnost, ampak tu odločuje skupina nemških državnih poslancev, in izvršitelj teh gospodov je vodja Scholz, ki ima v rokah naše namest-ništvo, kakor ima kak deček na vrvci svojega lesenega možička. In tako se je zgodilo tudi tukaj, da so gospoda prezrli § 110 min. odi. z dne 29. sept. 1905 ter so lepo tiho, brez razpisa oddali službo Nemcu s prav mrzlično naglastjo^ kakor bi se bali, da jih utegne kdo motiti, čudimo se pa vendar gospodom na namestništvu, da imajo tak respekt pred gospodom Stolzem; saj so vendar poklicani, da čuvajo zakon, ne pa da slepo služijo možem, ki izrabljajo službene dopuste, da prihajajo v Nemčijo pripravljat sprejem nemškemu pevskemu društvu? Ali gosp. dr. Kauer ne ve, kje je bil minole dni vodja Scholz?! Ali seje novi predsednik VII. oddelka namestništva že tudi vdal znanim tradicijam, ki prikazujejo nemško šolstvo v izjemnem, priviligiranem stanju?! Pričakovali smo več respekta pred zakoni nego pred tradicijami!
Soriške vesti.
—g— Grahovo ob Rači. K vsoti 200 K, ki jo je sklenilo plačati „Tolminsko učiteljsko društvo" družbi sv. Cirila in Metoda za obrambni sklad, so poleg že objavljenih prispevali sledeči: R. Trebše 3 K, Štefka Koraavli 3 K, Rafaela Gomišček 2 K, Štefan Firm 2 K, Dragica Pavsič 3 K, Josip Prijatelj 5 K, Kenda Matija 4 K, Mlekuš Nataša 3 K, Ivan Trebše 3 K, Fran Miklavič 2 K, Anton Gruntar 5 K, Jo-sipiua Skert 2 K in Fran Peternelj 5 K. — Do sedaj se je odzvalo 44 članov, ki so darovali 131 K 70 h. Oitale prosim vljudno, naj se kmalu odzovejo, da zberemo še drugi stotak!
Denarničar.
—g— Občni zbor društva „Narodna Prosveta" v Gorici bo v poned., 21. marca, ob 8. uri zvečer v hotelu pri „Zlatem Jelenu" s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora a) tajnika, b) knjižničarja in c) blagajnika. 2. Poročilo preglednikov. 3. Volitev odbora. 4. Prememba pravil. 5. Slučajnosti. Ako ob napovedani uri občni zbor ne bi bil sklepčen, se sklicuje v smislu § 9. društvenih pravil na isti dan ob 8Va.uri zvečer istotara drug občni zbor z istim dnevnim redom in bo ta občni zbor sklepal brez ozira na število prisotnih članov.
Koroške vesti.
—o— Iz tožnega Gorotana. Premišljevanje o bodočnosti slovenskega naroda na Koroškem me je privedlo do ueke misli posebne vrste. Krasoto naše slovenske Koroške so spoznali Nemci docelega in z vso silo so se vrgli na našo lepo domovino, da bi jo spravili v svojo last; mi, starodavni posestniki, pa
bi morali zbrati šila in kopita ter pobegniti v tuje neznane kraje. Spoznali so naše kraje tudi Italijani in t trumah prihajajo iz Trsta na Koroško kakor letoviščarji. Samo domačin je ne pozna, ne vidi svojih kipečih gora, svojih ravnin in milih dolin ; njemu je tuja, ker se T mladosti v potujčevalnih šolah tujim jezikom ni učil ljubiti domovine in spoznaval miline svojega materinega jezika, gorečnosti prelepih slovenskih pesmi. Na njega se je sistematično vplivalo, da se ni probudil; držali so ga umetno v narodnem spanju, v temni nezavesti. Vse zato, da bi ga laglje opeharili za njega materin jezik in njegovo krasno domovino. A Slovenci so se jeli vkljub temu prebujati, po vseh dolinah začenja žareti zvezda narodnega vstajanja in oživlja se nada do zmage, ako nam bodo pomagali naši bratje. Gotovo zahajajo bogati Slovenci iz Trsta, Gorice, Ljubljane, Zagreba, Gradca itd. na letovišče in namesto da gredo kam drugam, naj posečajo naše pokrajine. Ker je slovensko ljudstvo jako prijazno, bi jih sprejelo z odprtimi rokami in lahko bi se bavili z narodno propagando ter želi ob bistroumnosti in hvaležnosti koroškega Slovenca gotovo mnogo uspehov. Tak vpliv vsako leto skozi 2 meseca bi rodil ve'iko res dobrega sadu. Poseben ozir bi se mogel jemati na Zilsko in Rožno dolino, ker sta najlepši, pa tudi v največji nevarnosti. Dobrih gostilnic je tukaj zadosti, vendar pa se mora napraviti neke vrste kataster za letovi-ščarski promet, časopisi slovenski brez ozira na straukarstvo so naprošeni, da se poprimejo te misli ter jo širijo; kdor pa hoče v ta namen sodelovati, naj se oglasi pri dotičnem uredništvu, ki naj pa vodijo akcijo.
—o— „Nesramen lažnjivec." Državni poslanec I. Dobernig je imel dne 1. t. m. v državnem zboru dolgovezen govor, v katerem je hotel ovreči trditve poslanca Grafenauerja.
V	dotičnem svojem govoru je Dobernig med drugimi lažmi trdil tudi to, da je učitelj tov. Pesek kruto žalil Nemce s tem, da je na odru v „Narodnem domu" v Velikovcu nastopil kot raztrgan rokodelec z vozičkom za smeti, z lopato in metlo. Navzočemu občinstvu je učitelj Pesek pokazal, kako bodo Slovenci skidali in pomedli koroške Nemce. Z ozirom na te trditve priobčuje učitelj Pesek v „Narodnem Dnevniku" odprto pismo, v katerem imenuje državnega poslanca J. Doberniga nesramnega lažnivca.
—o— Antona JanežiČa hčerka umrla.
V	Pliberku na Koroškem je 4. t. m. umrla gdč. Olga Janežičeva. hčerka slovenskega pisatelja in velikega rodoljuba, profesorja Antona JanežiČa. Z njo je izumrl Antona Janežiča rod.
—o— 1000 K podare družbi Čiril-Me-todovi koroški slovenski učitelji v odgovor na „Slovenčevo" Cirilmetodarijol — Občudovanja vredna požrtvovalnost!
Istrske vesti.
—i— Istrska deželna razstava. Dne 1. maja slovesno otvorijo prvo istrsko deželno razstavo v Kopru.
Splošni vestnik.
Anton Medved f. D«e 13. t. m. zjutraj je umrl na Turjaku oudotni župnik Anton Medved. Pokojnik je bil eden najodličnejših pesnikov in pisateliev in je slovensko literaturo obogatil s pesniškimi deli trajne vrednosti. Zadnje njegovo vvečje delo je bilo tragedija „Kacijanar". Se na smrtni postelji je zložil pesem v spomin umrlemu Karlu Kotniku. To pesem priobči v prihodnji številki „Branik". Umrlega pesnika Medveda so prepeljali v Kamnik. Ave, anima pia!
Jugoslovansko umetniško razstavo priredi ob velikonočnih praznikih v svojem paviljonu g. R. Jakopič v Ljubljani. Razstavili bodo slovenski in srbski umetniki. Opozarjamo na to razstavo tovariše in tovarišice, ki pridejo za Veliko noč v Ljubljano.
Družb« sv. Cirila in Metoda je založila prav lepe, originalne velikonočne razglednice. Bližalo se prazniki, zato poživljamo vse rodoljube, da se pravočasno oglase z naročili. Priiatelji družbenih razglednic naj opozore trgovce na te razglednice.
MitnlfVstacijski »>hod za družbo sv. Cirila in Metoda v Ijubljan-kem „Mestnem domu" je bil dne 13. marca 1910. Sprejeta je bila resolucija: Družbi sv. Cirila in Metoda kot najvažnejši kulturuo-obntmbni organizaciji se izreka popolno zaupanje. Podli napadi, ki izhajajo iz vrst narodnih nasprotnikov kakor tudi iz vrst od njih podkupljenih lastnih bratov, se obsojajo sami od sebe. Družbi nai so ti napadi le nov poziv k še izdatnejši obrambi slovenske mladine. Zanese naj se ciiilmetodarski duh do zadnje gorske koče, zavedni Slovenci pa naj se vzpodbujajo še k večji narodni požrtvovalnosti. — Tisoči na manifestacij-kem shodu v ljubljanskem „Mestnem domu" dne 13. marca 1910 zbranih Slovencev poživljajo c. kr. osrednjo vlado, da takoj odpravi nepravične za kulturno velevlast sramotne^ šolske razm re v Primotju, na Koroškem in Štajerskem. Zahtevajo, da avstrijska vlada ne bije v obraz tudi Slovencem po zakonu zajamčeni enakopruvriosti in ustanovi v slovenskih rn»nišinskih krajih za tisoče slovenskih otrok prepotrebne ljudske šole.
Dr. Karel Lueger, župan dunajski, je umrl dne 10. t. m. Luegerja poznajo naši čita-telji. Večkrat smo imeli priliko, da smo ga omenjali v svojem listu. — Znano je, da Lueger učiteljev-uskokov ni maral. Dunajske učitelje-štreberje je zaničljivo imenoval „Knierutscherje". — Dr. Luegerju v spomin je napisa! dr. Krek v „Slovencu" Članek, kjer stoji tudi stavek: „Polasti se moči, pa pojdejo za tabo vsi slabiči in strahopetniki!" — Luegerjeve „Knierutscherje" in Krekovo zaušnico naj vzamejo v znanje naši Slomškarji. Ako jih je kaj sram, je to njihova reč!
Nove kolkove znamke. Glasom ukaza finančnega ministrstva so dne 1. januarja 1910 nove kolkove znamke v promet prišle, stare znamke, izdane leta 1898, pa izgube veljavo due 31. marca 1910. Porabo starih znamk po 31. marcu 1910 je torej smatrati kot neizpolnitev kolkovne dolžnosti. Neporabljeni stari kolki iz leta 1898 se lahko do 31. maja 1910 brezplačno zamenjajo pri deželnih blagajnah, uradih in pri davkarijah. Po 31. maju 1910 pa se za stare znamke ne bo dobilo niti novih znamk niti denarja. Obrtne in trgovske knjige, obrazci za menice in računi itd. se smejo tudi pozneje brez zadržka porabiti, če se stare znamke na njih do 31. marca 1910 uradno prepečatijo.
Deželni odbor kranjski je sklenil, da bo odslej podpiral izdajo tistih slovenskih učnih knjig, katerih pisatelji naznanijo spisovanje takoj, ko prevzamejo delo, deželnemu odboru. S tem hoče deželni odbor priti v okom nepotrebni konkurenci pri spisovanju učnih knjig.
Šolsko zdravstvo.
Telesna vzgoja šolske mladine. V
naučnem ministrstvu na Dunaju se je vršila anketa za telesno vzgojo šolske mladine. To je bilo nekako nadaljevanje srednješolske ankete, ki se je vršila ravno pred enim letom. Vkolikor smo poučeni, gre v prvi vrsti za to, da bi se telovadba na švedski način vršila bolj preprosto, da bi se prenehalo vsako akrobatstvo. To misel moramo le pozdravljati, na eni strani zaradi-tega, ker je upati, da se bodo vbodoče šolske oblasti bolj brigale za telovadbo na nižjih in višjih šolah, na drugi pa zaraditega, ker je upati, da izginejo one oblike šolske telovadbe, ki niso prikladne za potrebe mladinskega organizma in ki s svojo pretiranostjo, kakor rečeno, jako spominja na akrobatiko. Namesto te pa se mora posvečati vso pozornost higi-enični strani telovadbe. Zlasti je potrebno, da bi se na vseh šolah uvedle mladinske igre; kar se športa tiče, se ima tudi po angleškem vzorcu gojiti. Potrebna institucija bi bili tudi posebni učitelji za telovadbo. V prvi vrsti pa bi se morali učitelji telovadbe temeljito izobraziti v fiziologiji in higieni ter uvrstiti organično med učiteljstvo in profesorstvo ljudskih in srednjih šol. Iz referatov je tudi razvidno, da se vojna uprava jako zanima za telovadbo na nižjih in višjih šolah ter toplo podpira tozadevne zahteve. Vendar pa se nam zdi nekoliko preveč dobrega, ako se zahteva, naj bi se mladina že v 3 razredu meščanske šole učila streljati. Je sicer res, da so Švedje svojo šolsko telovadbo uredili popolnoma na vojaški način, na nekaterih srednjih šolah se celo posveča 6 tednov vojaški telovadbi — običajno je učitelj telovadbe bivši častnik. Vendar pa je sistem vojaške telovadbe prikrojen vzgoji narodne milice, ni pa militaričen kakor bi bil sigurno pri nas. Končno bi pripomnili še to: Pri reformi telesne vzgoje v naših šolah se mora gledati na skladnost take vzgoje z vsem ostalim učnim načrtom. Higiena, ki mora biti vedno najvišji zakon telesne vzgoje, mora priti vedno v poštev tudi pri učenju ostalih predmetov. V šolah se mora enkratzavselej ubiti srednjeveško načelo, da je treba le vzgojevati duha in moriti telo. Telesna vzgoja ne sme biti omejena na malo število telovadnih ur, temveč se mora raztezati na vse predmete; mladino se mora varovati vsake duševne ali telesne prenapetosti. Ne dvomimo, da se bo na bodočih posvetovanjih sklenilo marsikaj pametuega. Koliko od tega bodo pustili naši birokratje v resnici izvršiti, to je seveda drugo vprašanje. Kamen se je pa vendar začel valiti z vrha gore — in naposled se tudi glasoviti avstrijski šolski birokratje ne bodo mogli v tem oziru izogniti koristnim reformam. Toda kdaj?!
Iz slovanskih pokrajin.
O Novi Člani jugoslovanske akademije v Zagrebu so pošali: pravi člani vseučilišč™ profesor di. Ferdo pl. Šiš;d in predsednik „banskega stola" Vlad. Mazurauid, dopisujoča člana pa dr. Jovan Radonic, prof. univerze v Belemgradu, in dr. A. Bazala, profesor v Zagrebu.
O Važni sklep „Slovanske sokolske zveze". Dne 20. februarja se je vršila na Dunaju v „Hotelu de France" predsedstvena seja „Slovanske Sok. Zveze", ki so se je udeležili za Čehe dr. Jos. Scheiner, dr. Jindrich Vaniček in dr. Antonin Novotny, za Hrvate dr. Car Lazar, za Slovence dr. V. Murnik, za Srbe podpolkovnik B Zivanovič. Dr. Scheiner kot starosta „Slovanske Sokolske Zveze" je
izjavil, da lani ni bil mogoč niti skupen zlet niti večja skupščina zaradi dogodkov na Balkanu in zaradi veleizdajniških procesov. O stanju slovanskega sokolstva je poročal, da šteje češka Sokolska Zveza 78.330 (brez Američanov), poljska 20.500, hrvaška 12.500, slovenska 6 317 in bolgarska 4.460 Sokolov. Srbsko in rusko sokolstvo še ni urejeno; poljsko in srbsko še doslej ni udruženo v zvezi. Službeni jezik zveze bo oni, kjer bo imela zveza središče. Vsaka zveza lahko zahteva dopise v lastnem materinskem jeziku. Letos se vršita zleta v Sofijo in Krakov. Podpolkovnik Živanovič je izjavil, da bo dala Srbija izletnikom poseben vlak po zdatno znižanih cenah ali morebiti celo brezplačno; pozval je slovanske Sokole, naj ostanejo vsaj en dan v Belgradu, da prirede javno telovadbo. Splošni vseslovanski sokolski zlet se vrši 1. 1912 v Prago in 1. 1917. v Zagreb ali Ljubljano.
O Literarni trg v Rusiji. Poslednja ruska tiskovna razstava je pokazala izredno velik razvoj ruskega tiska. V 1. 1908. se je v Rusiji nanovo ustanovilo 600 časopisov in natiskalo v knjižni obliki 78 tisoč različnih zabavnih in znanstvenih spisov. Od teh jih odpade 24 tisoč na časopise. Ta razvoj ruskega knjižnega in časniškega trga je tem pomembnejši, ker je na Ruskem tako ogromno število anslfabetov. Omenjeno število knjig se je tiskalo v 48 jezikih in narečjih; 73°/0 odpade na Ruse, 11% na Poljake, 3°/0 na Nemce; po tem pridejo Francozi, Židje, Tatari in Armenci.
O človekoljuben čin. Pred kratkim na Dunaju umrli srbski podanik Randjel Stojanovič je zapustil vse svoje imetje 2,300 000 frankov srbski vladi v svrho, da sezida v Belgradu veliko bolniščnico za delavce.
O Bolgarska carica hoče ustanoviti velik zavod za gluhe, slepe in za ljudi, ki niso več zmožni za delo. Ruska carica, ki misli ustanoviti enak zavod, je obljubila vsakoletno večjo podporo.
O Grunwaldsko jubilejsko slavnost v spomin zmage Poljakov nad Nemci pri Grun-waldu bodo obhajali Poljaki 15. jul. t. 1. ob priliki odkritja spomenika zmagovalcu pri Grun-waldu kralju Ladislavu. Poljska Grunwaldska zbirka je dosegla že nad en milijon kron.
O Francoz za češke umetnike. Praškemu občinskemu svetu je sporočil dr. H Šikl, odvetnik v Plznji, da je njegov klient v Parizu, umrli Bernard Rie, zapustil 25.000 K v svrho, da se obresti od tega kapitala vsako leto s posredovanjem praškega občinskega sveta porabijo v podporo češkim umetnikom, v prvi vrsti glasbenikom. Pravico do podpore imajo umetniki, ki so že izpolnili 60. leto. Praški občinski svet je sprejel volilo v svojo oskrbo.
O Veliko narodno tiskarno ustanove v Pragi. Načelovalo ji bo mnogo odličnih čeških politikov, med temi tudi dr. Kramar. Imenovala se bo : Narodni akciova tiskarna.
Razgled po šolskem svetu.
—	Št raj k v semenišču. V grško-vzhod-nem semenišču v Karlovcu štrajka 50 seme-niščnikov zaradi slabe hrane.
—	Stoletnica berlinskega vseučilišča.
Ob priliki proslave stoletnice berlinskega vseučilišča so poslali vsem inozemskim vseučiliščem in akademijam pozivnice. Pariško vseučilišče je poziv sprejelo, dočim ga bo akademija gotovo odklonila.
—	Cirilica zopet v veljavi. Nova hrvaška vlada je razveljavila vse Rauchove na-redbe glede odprave, oziroma omejitve poučevanja cirilice v šolah.
—	Francoske šole na Turškem. Statistika dokazuje, da so francoske šole v Mali Aziji poslednjih šest let lepo napredovale. V mestu Kadi Kej je 1. 1903. pohajalo v tamošnjo francosko šolo 225 učencev, I. 1909. je pa to število naraslo že na 702, od katerih je bilo 158 učencev moslimske vere, akoprav je dotični zavod v rokah neke verske družbe. Nemci se trudijo, da bi tekmovali s Francozi, ali dosedaj se jim je to slabo obneslo Tako so bili v Hajdar-paši, ki je izhodna točka njihove železnice v Mali Aziji, ustanovili krasno šolo, v katero se je bilo vpisalo 150 šolarjev. Ko so pa Francozi otvorili svojo šolo v skromnem poslopju, se je priglasilo izprva samo 68 otrok, ali še par dni ni poteklo, pa jih je od vseh strani navrelo toliko, da so jih morali odbijati. Nasprotno pa je število nemških šolarjev vedno padalo, dokler ni padlo od 150 na 48. To kaže, da je kulturni vpliv francoskega jezika v ori-entu silen.
—	Najmlajši vseučiliščni dijak na svetu. Na vseučilišču v Bostonu je vpisan Viliam Sidis, ki je star 11 let. Deček je sin dr. Sidisa, ki ga je sam vzgojil in ga učil pisati in brati v najnežnejši dobi. Mali deček je že z dvema letoma znal izvrstno brati, a s štirimi pisati na pisalni stroj. S šestimi leti se je učil razne jezike, s sedmimi se je učil nemško, francosko, latinsko in grško. Pred tremi leti je izdelal maturo. Nobeno vseučilišče ni hotelo sprejeti mladega 9 letnega dečka. Medtem ga je vendar sprejelo vseučilišče v Bostonu in sedaj je najmlajši vseučiliščnik na svetu. Oče malega pravnika ga je začel učiti čitati, ko je bil star eno leto. Posebno sposobnost je pokazal za matematiko.
Po sklepu lista.
Društvo slov. učiteljic ima dne 24.
marca 1910 ob pol 10. uri dop. v Št. Jakobski šoli v Ljubljani svoj občni zbor. Na dnevnem redu je: Pozdrav predsednice. Poročilo tajnice in blagajničarice. Volitev novega odbora za 1 1910 in 1911. Predlogi in nasveti.	Odbor.
Listnica uredništva.
Radovednica: Na Vaše vprašanje: „Ali nimajo nežlanioe društva na sestankih, sklicanih po društvo, pravioo glasovanja?"— odgovarjamo: Nimajo! Ako je torej predlogsprejets takimiglasovi, nimajo veljave! — A. S v S. B.: Porabimo v velikonočni prilogi.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
St283/m.šsv. Kranjsko.	111—10
Na mestni trirazrednioi na Karolinški zemlji se razpisuje vnovič v stalno popolnitev naaovo sistemizovano tretje učno mesto, združeno z zakonito osnovanimi službenimi prejemki, ki veljaj za učitelja ali pa tudi za učiteljico.
Prosilci ali prosilke za omenjeno službeno mesto naj vlagajo svoje s potrebnimi dokazili opremljene prošnje pri predsedstvu c. kr. mestnega š «lskega sveta najkasneje
do 10. aprila 1910. Zakasnele ali pa pomanjkljive prošnje se ne bodo vpoštevale.
C. k. mestni šolski svet v Ljubljani, dne 19.-mar-eija 1910.
Predsednikov namestnik: Vončina 1. r.
Dober tek Je dobra stvar, Zanemarjaj je nikdr! Dober tek imaš vsak dan, Ako vživaš	52—10
Najboljši želodčni liker!
Sladki in grenki.
Ljudska kakovost	liter K 2-40
Kabinetna kakovost , . 4*80 Naslov za naročila: „FLOR1AN", LJubljana.
Svarilo pred ponaredbami!
52-7
Grričar & lejac
v Ljubljani, Prešernove ulice 9
priporočata v veliki izberi po najnižji ceni
obleke za gospode in dečke, površnike za gospode in dečke, obleke za otroke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice itd. itd.
Nepremočljive pelerine iz lodna ali vel-blodje dlake (Kamelhaar) v vseh velikostih. Gg. učiteljem in učiteljicam popust za »Učiteljski konvikt«.	12—3
J. J&x
Ljubljana
Dunajska cesta J
UL
Šivalni stroji,
kolesa in pisalni stroji.
46—5
Ustanovljeno leta 1856.
Fran Ooberlet
Ljibljaaa 13-1
Frančiškanska ulica št. 10.
Zaloga najrazličnejšega pohištva, od preproste do najfinejše oprave. Dekoracije celili stanovanj.
Prvi pogrebni zavod na Kranjskem.
Prevzemajo se pogrebi tudi zunaj Ljubljane po najnižjih cenah.
Zaloga različnih mrliških krst od 6 kron naprej.
— Postrežba točna in solidna. —
Snažno se oblači
vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice	52—35
Marije Jirsove
učiteljeve soproge
v Novem Hradku n/Met.
(dobaviteljica deželne osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu).
Dobiva se 2—8 metrov dolgih odrezkov cefira, kanafasa, flanele, platna, modrotiska itd, Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, tudi polovico zavoja za 9, ozir. 10 K. Blago je stalnobarvno in
močne kakovosti. Naročite in ostanete stalni odjemalci. Vzorci blaga zastonj in franko.
= Knjigarna =
L. Schwentner
Ljubljana, Prešernova ulica 3
priporoča nastopne novosti:
Aškerc A.: Akropolis in piramide. Poetični sprehodi po Ori-entu. — Broširano K 3 —, eleg. vez. K 4'50.	30—26
Cankar Ivan: Za križem. Obsega 13 novel in črtic z epilogom. — Broširano K 3'—, eleg. vez. K 4-50.
Levstik Vladimir: Obsojenci. Vsebina: Nenormalni piščanec. Bazmišljeni Vid. Mlada Breda in slepec. Bikard Malloprou. Broš. K 2 50, eleg. vez. K S"50.
Milčinski Fran: Igračke. Črtice in podlistki. Broš. 2 K, el. vez. 3 K.
Murnik Bado: Jari junaki. Humoreske. Br. K 2 50, el. vez. K 3'50.
Popolna razprodaja!
Ker je nastal v moji trgovini požar ter je zaraditega blago nekoliko pokvarjeno, prodajam vse v moji trgovini se nahajajoče blago, kakor: klobuke, slamnike, trakove, otroške čepice, damske športne kape, svilo, rokavice, pasove iz elastike, igle in drugo za vsako ceno, dokler je kaj zaloge.
Obilnega obiska prosi	44—2
Mfnka Horvat
Sv. Jakoba trg. Bahovčeva hiša.
Umetna knjigoveznica
Fr. Breskvar
v JJ ubij a II i 12—3
Filipov dvorec, poleg Frančiškanskega mosta za vodo se priporoča slavnim šolskim vodstvom in gg. učiteljem v izdelovanje vsakovrstnih
knjfgoveških del.
Na večja, dela. popust!
Denarni promet do konca leta 1908: K 71,417.342-75.
"CJsta.n.o-vljena leta 1832. Pošt. hran. rač. št. 828.406.	Telefon 185.
Stanje upravnega premoženja: K 17,519.98393.
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana, Dunajska cesta 18,
v lastnem zadružnem domu obrestuje hranilne vloge po 4V
brez vsakega odbitka rentnega davka, ki ga plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Posojuje na zemljišča po 5 '/«"/o z t '/»"/o amortizacijo ali pa po 5 »/»"/o brez amortizacije. Na menice po 6°/0. Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizacije dolga. 12—6
Uradne ure vsak dan Od 8.—12. in Od 3.-4.
JULIJA ŠTOR P
v Ljubljani, Prešernove ulice štev. 5.
Največja zaloga moških damskih in otroških čreljev, dalje čevljev za lawn-tennis in pristnih goisserskih gorskih čevljev. 12_8
Elegantna in skrbna izvršitev po vseh cenah. liTajpriležnejši čevlji sed.a-n.jost! I
NajboU varno naložen denar
je v slovenski
mestni hranilnici ljubljanski.
o s-

bß
s=i >■ ~ o
II
a
OP F"»
TO
S
cs es
S3	
PS Ä-	PS
	CD
	N CD
	
3	S3m
	
0	CS1
s	ps
	S
5*r g	P5 sa-
S3	• •
Za varnost denarja je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso svojo davčno močjo. V to hranilnico vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar.
Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje hranilne vloge po 4'/4°/0 ter pripisuje nevzdig-njene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj. Eentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne zaračuni.
Denar se lahko pošilja tudi po pošti. Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo.
Posoja se na zemljišča po 5°/o obresti in proti amortizovanju posojila po najmanj 1/i°/0 na leto. Dolžnik more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako to hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. Mestua hranilnica izdaja lične
UST* d_©3M.siče lxra;3n.il2D.ilre-
Priporočamo jih zlasti staršem, da z njimi navajajo otroke k varčnosti. — V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov upeljala je ta slovenska hranilnica tudi
Mestna hranilnica ljubljanska je v lastni palači	12-7
v Prešernovi, prej Slonovi (Elefantovi) ulici štev. 3.

A. Drelse
Ljubljana
Priporoča se slavnemu občinstvu in cenjenemu učiteljstvu v naročilo na
štedilna ognjišča in peči
preprosto in najfineje izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih kar najbolj strokovnjaški, zanesljivo in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam znaten popust. — Mnogokrat odlikovan. — Ilustrovani ceniki so na razpolago.	46—5
Važno!
Pri nakupu oblačilnega blaga za dame in gospode navadno do najfinejšega izvolite se ozirati na priporočljivo narodno manufakturno trgovino
Tekališče Verdijevo in Šolska ulica
v Gorici. 6_5
Ravnokar došlo najnovejše modno blago za spomladansko sezijo.
Vzorci na zahtevo poštnine prosti.
Lak za šolske table
črn in medel
: Olje proti prahu :
priznano najboljše prodaja
Ha
mm
v Ljubljani.
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja.
Zahtevajte cenike! 52—3

Ljnblj au a, Dunaj ska cesta 13
priporoča svojo bogato zalogo 52—9 stekla, porcelana, svetilk, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, kakor tudi aparate
za fizikalične poizkušnje. Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela.
Cenj. učiteljstvu in ostalemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel s 1. februarjem 1910
znano gostilno in hotel
.Bavarski dvor'
v Ljubljani Dunajska cesta.
Moja prva naloga bo, da povzdignem to gostilno na višjo stopnjo z dobro kuhinjo in pristuo pijačo. Na razpolago so tudi sobe za tujce. — Za obilen obisk se priporoča
6—3	Štefan Bergant, gostilničar.
Svarilo!
Kave.
Prosimo spoštovana gospodinja, ne zahtevajte pri nakupu kar na kratko zavitek ali zaboj ček ^cikorije^, temveč določeno znamko:
: Franck:
da imate jamstvo za vedno jednako in najboljšo kakovost. — Pazite pri tem na varstvene znamke in podpis, kajti naše zamotanje se v jednakih barvah, papirju in z podobnim
natisom ponareja. —
Tovarn, znamia. Tovarn, znamka. Tovarn, inamia.
■L X 4457. 19: s O. T.
Naznanilo!
Tvrdka Ivančič & Kurinčič vljudno naznanja vsem svojim cenjenim odjemalcem v mestu in na deželi, da je
preselila
svojo manufakturno trgovino iz Nadškofijske ulice št. 5
v Gosposko ulico št. 11 (Via G. Carduci).
Pri tej priliki vljudno naznanjava slavnemu občinstvu, da sva povečala svojo trgovino s tem, da sva vpeljala razno modno blago. — Cene nizke, blago prve vrste, postrežba strogo slovanska. — Priporočava se za nadaljno naklonjenost in obila naročila.	Z odličnim spoštovanjem
6-5
I,,nnx;x P. I/".irinrMr» manufakturna In modna trgovina lVdllLlL (X r\UI 111L1L Gorica — Gosposka ulica št. 11.
ATAT¿
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem
poleg Prešernovega spomenika
priporoča slavnemu učiteljstvu in diu
gemu občinstvu svojo bogato zalogi
/
šolskih potrebščin, papirja, zvezkov šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd.	26-6
3-2
Čebele
v koroških kmetskih sodih (ki so večji kot kranjski), %—2/s predelani, in sicer sod po 12 K prodaja: J* Jekl9 učitelj in načeln. čeb. društva, pošta Galicija na Koroškem.
«s Za živ dolaz se jamči.
Učitelj Pet. Dušik (Češko) piše 1909: „Poslani panj se je telo hitro in močno razvil; 10. junija prvi roj, 18. drugi in 20. tretji".
Nadučitelj Pr. Zankinger (N.-Avstr.) 1909: „S poslanimi čebelami zelo zadovoljen! Pošljite mi . .
Za priporočitevpri kupcih se prosi.
35-3
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave spominki iz marmorja, granita ali sije-nita, apno živo in ugašeno se dobi pri
ALOJZIJI VODNIKU
= kamenarskem mojstru =
= Ljubljana = Kolodvorska = ulica =
cd
C
>
O
b/)
u
cs C
r,
o
Cu
>(/i
<0 C
*o o
s
Modna in športna trgovina
Svilnato blago, baržuni, pliši in ten čice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate { vezenine, Jabots, fichus, damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, žnore, resice, krepinee, krepi in flori za žalovanje.
Šerpe iz svile in čipk.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d.	52—8
P. MAGDIČ, LJUBLJANA
Perilne, volnene in svilnate
bluze
spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, solčniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo.
Posebni oddelek v I. nadstropju za damske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, kitillčarlja in delavnica za moderniziranje klobukov, žalni klobuki vedno na skladišču i. t. d.
Nasproti glavne pošte.
Oddelek za gospode: Klobuki, cilindri, slamniki, čepice.
Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje, tenis in lovce. — Sokolske potrebščine.
Z
C/5
-o
O
5T <
3
CD O
C/5<
«-K
rt»
I 1 i
I i
Učiteljska tiskarna priporoča sledeče knjige:
Učne načrte za Kranjsko za eno- in	E
dvorazrednice po........—'50
od tri- do osemrazrednice po . . .	—60
Načela za obči načrt ponavljalne šole	—'25
Cesarska pesem, čveteroglasna ...	—-14
Brunet, Telovadba, najnovejša izdaja	4 —
Adamič, Slava cesarju Francu Jožefu I.	4'—
Besedilo k Adamičevi spevoigri . . .	—-10
Štupar, O prvinah in spojinah . . .	1*50 Dr. E. Bretl, Kako si ohranimo zdrave
in trdne zobe.........—"20
Izvršilni predpis k dok. šol. in uč. redu	1 2Q
Učit. pokojninski zakon za Kranjsko	—-20
Mladinski spisi:
A. Rap6: Mladini 1..................1"—
J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Julčka I.	I-—
E. Gangl: Zbrani spisi za mladino I. .	1"—
A. Kape: Dane....................1"—
Telefon št. 118.
Poštna hranilnica št. 76.307.
Učiteljska tiskarna
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Gradišče št. 4 Ljubljana Gradišče št. 4
priporoča si. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine iz svoje zaloge
Ceniki se pošiljajo zastonj in franko. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in lito-grafsko stroko spadajoča dela ter jih izvrši točno, okusno in po solidnih cenah. Tiskanje muzikalij in časopisov.
Učiteljska tiskarna priporoča si. šol. vodstvom in gg. učiteljem razun vseh najnovejših tiskovin za ljudske in meščanske šole posebno:
Razne napise na lepenki. Vse vrste poštne tiskovine za šolsko uporabo. Vse uradne in vse knjigovodstvene tiskovine za obrtno-nadajjevalne šole, prirejene po strok. učit. g. H. Podkrajšku. Vse tiskovine za otroške vrtce. Razne mape za uradne spise, za šol. matico iz posameznih listov, za zbirko normalij itd. Spominske liste za dečke in deklice, izdane od Slovenske šolske matice. Podkladke, ovojni papir, pivnik, pisemski papir za šolsko uporabo.