kulturno - politično glasilo •
svetovnih in d om a č ih d o g o d k o v
9. leto - številka 83
V Celovcu, dne 14. avgusta 1957
Cena 1.50 šilinga
Pravica in dolžnost
Vsak državljan ima pravico, da se poslužuje vseh v zakonih in postavah zajamčenih pravic. Naloga sodišč je, da zagotovijo izvrševanje zakonov.
Ker pa ima narodna manjšina že po svoji naravi gotove svojstvene značilnosti, ji pri nas državna pogodba garantira odgovarjajoče pravice, če bi večinski narodi sami imeli zadosti politične zrelosti in dejanskega demokratičnega duha, bi takih pravic ne bilo treba posebej zapisovati. Toda tehtni razlogi so govorili za to, da se v državni pogodbi manjšinske pravice natančno določijo in predstavrtiki avstrijske vlade so tako med pogajanji kot tudi ob podpisu po zrelem in svobodnem premisleku na te določbe pristali. .Parlament kot suvereni predstavnik volje celotnega državnega ljudstva jih pa je enoglasno potrdil. Tako so sedaj te pravice jasno zapisane in to nam daje možnost, da se jih tudi v polni meri poslužujemo.
Da smo tudi mi dolžni državi, katera nam jamči naše pravice in jih nam ne krati, dati vse, kar ji gre, je za nas samo po-sebi razumljivo.
Kadar pa se sklicujemo na svoje pravice, moramo tudi pomisliti na dolžnosti, katere imamo sami do sebe in do svoje narodne skupnosti. Ali mi tudi v tem pogledu res izvršujemo svojo dolžnost? Če na eni strani tirjamo od države, da na vseh področjih šolstva omogoča naši mladini pouk v materinskem jeziku, seve obenem s poukom državnega jezika, se moramo tudi sami vprašati ali vršimo svojo dolžnost do svojih otrok. Ali tudi mi odrasli svoj in sosedov zarod navajamo k temu, da se poslužuje lepe materinščine doma, na poti in v javnosti? Ali tudi mi pri svojih otrokih zasledujemo, če se v šoli vrši pouk tako, kakor zahtevajo ustrezni predpisi? Ali si kdaj ogledamo tudi šolske zvezke lastnih otrok?
Ali smo tudi sami na mestu in zahtevamo v trgovini, v katero nosimo svoje trdo zaslužene šilinge, da nam postrežejo v naši slovenščini?
Ali so po občinah naši občirtski odborniki postavili zahtevo po dvojezičnih napisih, ki so tudi zapisani v državni pogodbi? Ugotovitev, da takih napisov trideset mesecev po podpisu državne pogodbe še nimamo, pač ne zadostuje. Vsi pa vemo, da bi ravno določbe glede napisov ob dobri volji bilo moč izvesti v štiriindvajsetih urah.
Kako je z nami pri uradih, pri občini in drugod? Ali bi ne bilo v tvojo korist, če bi na sodniji, kjer v priučenem jeziku le težko izpoveš to, kar dejansko hočeš povedati, raje govoril v svoji domači govorici. Uradnik in sodnik sta na svojem službenem položaju za to, da služita javnosti, katere polnopravni član si tudi ti! In ona dva morata gledati, da tebe razumeta. Saj tudi nemški kmet in delavec govori povsod svoj dialekt, katerega pač zna. Le malo razgovorov se dejansko vrši v pismeni nemščini. Zakaj se mi ne bi posluževali svojega slovenskega narečja? Vse to je pravica, obenem pa tudi dolžnost do nas samih. Morda je nastanek naše .gimnazije prav zgodovinski zgled. Ta gimnazija je postala dokončno dejstvo šele v tistem trenutku, ko so starši vpisali svoje otroke na to šolo. Starši so tako storili svojo dolžnost do Sebe, do svojih otrok in naše skupnosti. Če bomo nastopali na vseh področjih tako odločno in tako vršili svojo dolžnost, tudi uspeh ne more izostati. Ne pomaga v življenju nobeno tarnanje in jadikovanje, treba je dejstev. Če bi kmet stal pred svojimi hišnimi vrati in čakal, da mu bodo drugi opravili delo na polju, tedaj bi pač čakal zaman na košček kruha.
Najprej moramo sami storiti svojo dolžnost. S tem si šele pridobimo pravico do vsega, kar je zapisano v državni pogodbi in vseh drugih z.akonih. Pravica je od dolžnosti neločljiva, obe sta si sestri in nastopata v p-aktičnem življenju druga poleg druge.
Načrti o .omejeni' atomski vojni
Te dni se je sestal „Državni varnostni svet”, posvetovalna ustanova, ki združuje izbrane strokovnjake iz ameriških znanstvenih vojaških in političnih krogov in ima nalogo, da daje predsedniku Združenih držav kot vrhovnemu poveljniku ameriške vojske nasvete glede vojaških zadev. Iz poučenih krogov je slišati, da nameravajo Združene države tako preurediti svoje vojaške sile, da bodo v primeru potrebe mogle voditi tudi „omejene” ali krajevne vojne z atomskimi orožji. Amerika že ima nekaj ustreznih orožij, poleg atomskih in vodikovih bomb, ki so ustvarjene za ..množično uničevanje” ter bi v primeru uporabe neizogibno sprožile svetovni konflikt.
Spričo strahotnih posledic takega spora pa je razumljivo, da si nihče ne upa sprožiti nove svetovne vojne, kajti prinesla bi uničenje tako ..zmagovalcu” kot „prema-gancu”.
Po drugi strani pa se očitno nobeden noče odpovedati vojskovanju in se sprijazniti z zgolj miroljubnim in sporazumnim urejevanjem spornih vprašanj.
Za poskus ustrezne vojaške organizacije so bile izbrane ameriške čete v Koreji, ki jih
sedaj opremljajo z atomskimi orožji za novi način vojskovanja. Isti krogi pravijo, da bi v primeru ponovnega izbruha vojne na Koreji bila prav gotovo uporabljena nova atomska orožja za ..omejeno vojno” in menijo, da v tem primeru ne bi obstajala prav nič večja nevarnost za razširitev vojne kot leta 1950. Je pa to prav slaba tolažba za nesrečne Korejce, ki so itak že morali mnogo pretrpeti.
Komunistično kolesje se krha v Italiji
V zadnjih mesecih je več vidnih levičarskih izobražencev izstopilo iz italijanske komunistične stranke. Med njimi je bil tudi sin nekdanjega ministrskega predsednika Giolittija (pred prvo svetovno vojno), več pisateljev in novinarjev. Pa tudi med delavstvom komunistična stranka izgublja tla. Tako je minuli teden izstopilg iz po komunistih obvladane splošne sindikalne zveze strokovna skupina pomorcev, ki šteje 40.000 članov. Ta korak je skupina storila zato, ker noče več služiti kot priprega političnemu rovarjenju komunistične stranke.
Hrušcev govori polpraznim dvoranam
Generalni tajnik sovjetske komunistične stranke Nikita HruščkV jc prispel v Vzhod no Nemčijo. Spremlja ga vrsta sovjetskih veljakov, le eden manjka, Bulganin, predsednik vlade.
Vzhodnonemški satrapi z Ulbrichtom na čelu so prišli polnoštevilno se poklonit svojemu gospodarju iz Moskve.
Obisk v Vzhodni Nemčiji ima dva namena: ureditev raznih gospodarskih vprašanj med Moskvo in Vzhodnim Berlinom, v političnem pogledu pa je demonstracija Zapad-ni Nemčiji, da Moskva ne namerava spustiti Vzhodne Nemčije iz svojih rok ter da je govorjenje o zedinitvi obeh Nemčij — brez sovjetskega privoljenja — mlačva prazne slame.
Med sovjetsko in vzhod.-nemško vlado je bilo sklenjenih več pogodb o velikih posojilih, ki jih bi naj sovjetska vlada nudila Vzhodni Nemčiji za povečanje industrijske proizvodnje. Toda kljub podpisanim pogodbam rabljev ni bilo od nikoder in tako
je produkcijski sistem zašel v težave. Tovar-uam^je pričelo zmanjkovati surovin in pojavljala se je celo občutna krajevna brezposelnost. Zato so se pa večali pobegi mladih ljudi v Zapadno Nemčijo.
Potem, ko je Hruščev kolikor toliko uredil razmere v lastni hiši, to je v Sovjetski zvezi in z odstranitvijo Molotova ter tovarišev zavaroval svojo oblast, je moral zakrpati tudi razpoke, ki so se pojavile v odno-šajih s sateliti. Dejstvo je, da je sedanji sovjetski režim znatno šibkejši od Stalinove strahovlade, zato mora Hruščev napeti bolj mile strune, da si svoje podložnike obdrži v pokorščini.
Temu je služil nedavni obisk na čeho-slovaškem, pa tudi sedanje potovanje po Vzhodni Nemčiji. Po dosedanjih poročilih sodeč so Ulbrecht in tovariši še naprej pripravljeni stiskati svoje nemške sorojake, ker vedo, da so sicer ob kruh, in verjetno tudi ob glave. Ljudstvo pa je mnogo manj navdušeno, kar kaže pičel obisk masovnih zborovanj v čast Hruščevu.
Gore zopet jemljejo mlada življenja
V zadnjih tednih je vroče poletno sonce zvabilo številne letoviščarje v hribe. Toda mnogi izmed mladih plezalcev so precenjevali svoje moči, nekatere pa je nenadna sprememba vremena zalotila v stenah. Tako so samo v Avstriji v zadnjem tednu planine zahtevale sedem smrtnih žrtev. Povečini gre za neizkušene hribolazce.
Najtežja izmed vseh nesreč se je pripetila v severni steni gore Eiger. Tam so štirje turisti, dva Italijana in dva Nemca, zgrešili smer in zašli na nek previs, od koder jim je bila zaprta pot nazaj, ker je med tem nastopilo slabo vreme in obdalo steno z ledom. Njihova edina možnost je bila, da se z lastnimi močmi pretolčejo na vrh ter potem po zložnejši poti nastopijo pot v dolino. Malo pod vrhom jim je zmanjkalo sil. Kar 60 reševalcev iz petih držav je skušalo priti ujetim turistom na pomoč, toda vsi poskusi so bili zaman. Le enega izmed njih, Italijana Gordija, ki je nekoliko zaostal, so mogli s pomočjo vrvi rešiti. Bil je popolnoma izčrpan. Poleg plezalcev so se poskušali približati ostalim trem ponesrečencem tudi z letali in helikopterji, a brez uspeha. Končno je nastopil silovit vihar, ki pa je preprečil nadaljevanje reševalnih poskusov. Skozi daljnoglede so brezmočni reševalci morali opazovati tri može, ki so z
zadnjimi silami po skoraj navpični skali plezali proti vrhu, dokler jih ni zakrila megla iz katere ni povratka.
Tudi iz drugih planinskih krajev prihajajo poročila o nesrečah. V pogorju Monte Rosa v Italiji so našli trupli dveh Dunajčanov, ki sta omahnila v globok prepad. V Dolomitih blizu Vicenze sta se ponesrečila dva študenta. Padla sta 60 metrov v globino in so ju ranjena prepeljali v bolnico.
Iman iz Omana na umiku
Z zavzetjem trdnjave Firq sredi upornega ozemlja je bila pred dnevi zaključena drobna puščavska vojna v Arabiji. Angleška letala in oklopne čete so obenem z vojaškimi oddelki sultana iz Muškata pognale vojake upornega imana iz Omana v beg. Angleži namreč na sultanovem ozemlju vrtajo petrolej. Zadnje preiskave so ugotovile, da so sultanova petrolejska ležišča celo, izdatnejša kot v sosednji Saudijski Arabiji, kjer je kralj Ibn Sand podelil vrtalne pravice Amerikancem. Pri upornikih so našli ameriško ot;ožje, kar kaže na to, da so v ozadju upora stali ameriški petrolejski magnati. Vendar rvashingtonska vlada ni podprla* svojih petrolejskih podjetnikov in tako. so mogli Angleži rešiti sultana in svoje vrelce.
-KRATKE VESTI —
IZ SLUŽBE BO ŠLO 18 ameriških vojnih ladij, poročajo iz VVashingtona. Zapeljali jih bodo v neka odročna pristanišča in jih obdali čez in čez s prevleko iz posebne snovi, ki omogoča njih ohranitev tudi za daljšo dobo ter prepreči rjavenje. Med ladjami, ki gredo „v pokoj” je tudi oklopnica „Wisconsin”. Ob koncu leta ji bo sledila še oklopnica „Iowa”, zadnja velika bojna ladja, ki jo ima ameriška mornarica. Ukrep je bil storjen radi štednje, pa tudi zato, ker gre razvoj moderne mornarice v prid letalonosilkam in podmornicam na atomski pogrni-
SILOVITE NEVIHTE so spremenile mesto Nagoya na Japonskem v hudourniško področje. Po mestnih ulicah je drvela razpenjena voda in povzročila mnogo stvar-ne^škode. Utonilo je v valovih 28 oseb.
ŠEPILOV, bivši sovjetski zunanji minister je v bolnici, poroča iz Moskve dopisnik nekega zapadnega lista. Dopisnik je obiskal neko moskovsko bolnico, v kateri se ^ravi skupina ameriških mladeničev, ki so prišli na „svetovni mladinski kongres” v sovjetsko prestolnico. Pri poslušanju komunističnih propagandnih govorov so se hudo prehladili. — šepilov je brez sledu izginil ob priliki nedavnih sprememb v vrhovnem sovjetskem vodstvu. Zakaj je Šepilov v bolnici, dopisnik ni mogel izvedeti.
AVTOBUS JE UKRADEL 29-letni norveški mornar Ale Arnson, ki je na ladji Ta-merlan priplul v pristanišče Antvverpen. Avtobus je ukradel, potem, ko se je zvečer napil v neki pristaniški beznici. Pijani mornar je med burno vožnjo z velikim avtobusom povozil je več avtomobilov, ki mu niso pravočasno š'li s poti in se končno zaletel v zid neke tovarne, ki ga je predrl. Tu ga je policija aretirala in odvedla v zapor, da se prespi in strezni.
VOZ VZPENJAČE JE PADEL v globino 12 metrov pri Aosti v' Italiji. Pri padcu je bilo 12 delavcev ranjenih.
OPICA JE DALA MNOGO OPRAVKA gasilcem na Tirolskem. Ušla je bila iz kletke in splezala na vrh visokega drevesa. S svojega vzvišenega opazovališča je potem mirno in z očitnim zanimanjem motrila gasilce iz Innsbrucka, ki so se z modernimi lestvami poskušali približati živali. Po dolgotrajnih naporih so jo prepoteni gasilci le dosegli. Potem se je pustila mirno odpeljat).
JUŽNO TIROLSKO je obiskalo hudo neurje. Povzročilo je veliko škodo na poljedelskih nasadih ter posebno po sadovnjakih. Silovit veter je prekucnil več avtomobilov in radi plazov so ceste na več krajih pretrgane. Vihar je zahteval tudi dve smrtni žrtvi.
UMRL JE DR. ČLAUBERG, prosluli SS-ovski zdravnik v ženskem koncentracijskem taborišču Auschwitz med vojno. Že več mesecev je bil v preiskovalnem zaporu. Obtožen je bil, da je na jetnicah, povečini Židinjah, izvajal sterilizacijske poskuse.
NAD 40.000 BOLGAROV JE BREZ STREHE radi poplav, poroča Mednarodni rdeči križ iz Ženeve. Povodnji so porušile okrog 4000 hiš, a nadaljnih 8000 zgradb je moralo radi poškodb biti izpraznjenih.
REDOVNICA JE DAROVALA ŽIVLJENJE za zaupane ji otroke. Mlada sestra Margherita Greif se je nahajala s skupino šolark zavoda Srca Jezusovega v Trientu na izletu na bližnji gori Monte Caorina, ko se je nenadoma težka skala odtrgala in se začela valiti proti otrokom. Sestra je otroke zaščitila z lastnim telesom. Skala jo je potlačila do smrti.
ZA USTANOVITEV KATOLIŠKE UNIVERZE v Solnogradu se je zavzel v slovesnem govoru bivši zvezni kancler dr. Kurt Schuschnigg, sedaj profesor na univerzi v St. Louisu (USA).
Politični teden
Po svetu..
Hammarskjold se pripravlja na jesensko žetev
Generalni tajnik Združenih narodov Dag Hammarskjold se pripravlja na jesenski obračun. Kot dober gospodar si je že pripravil seznam vprašanj, ki jih bo morala obravnavati generalna skupščina, napovedana za jesen. Izdelal je tudi poročilo, ki naj nudi delegatom potrebni študijski materi-
iaL
Iz tega pred nekaj dnevi objavljenega potočila je razvidno da bo žetev bolj pičla, kajti podobno kot naše kmete je tudi delo Združenih' narodov oviralo ..spremenljivo” vreme pomladi in poleti. Kot uspeh v minulem letu navaja ..ureditev” spora glede Sueza, v katerem je on res igral veliko vlogo in pripomogel Nasserju do njegove prve zmage. Toda čas kaže, da se je Nasser svoje zmage nekoliko prezgodaj veselil. Postal je sicer popolen gospodar Sueškega prekopa, a s tem njegovih težav ni konec; nasprotno prav sedaj postajajo vsak dan večje. Gradilja orjaškega jeza na Nilu pri As-suanu je prav tako „pesem bodočnosti” kot je bila od vsega početka. Pač pa so vsak" dan občutfiejše notranje težave v Egiptu, posebna na gospodarskem področju. Znak za Nasserjevo negotovost so sporadični procesi proti raznim ..zarotnikom” povečini iz častniških krogov, to je prav tistih, ki so mu pomagali priti na oblast. Zato si v zadnjih tednih Egipt krčevito prizadeva upo-staviti dobre stike z Veliko Britanijo, prej Egiptovim ,,dednim sovražnikom”. Sovjetske dobave tankov in podmornic namreč ne nasitijo lačnih Egipčanov, pač pa je moč s funti, ki jih je prej Egipt dobival za svoj bombaž, glavni izvozni produkt dežele, kupiti vse kar si kdo poželi.
Glede Madžarske meni Hammarskjold, da je uspeh ..Združenih narodov” v tem, da so izdali uničujoče poročilo o krvavi zadušitvi upora po sovjetskih četah ter izpostavili Kadarjevo strahovlado obsodbi svetovne javnosti. Gotovo je podalo objektivno poročilo posebne preiskovalne komisije o dogodkih na Madžarskem pravilno sliko položaja svetovni javnosti, toda teror traja naprej kljub pravičnemu zgražanju svobodnega sveta. In to je le bolj slaba tolažba za madžarsko prebivalstvo, ki ječi pod knuto svojih domačih in tujih komunističnih tlačiteljev.
Klasje razorožitve — še zeleno
Razorožitveni razgovori v Londonu niso rodili nobenih zrelih sadov in generalna skupščina Združenih narodov se bo morala zadovoljiti z ..vmesnim poročilom”, v katerem so registrirani zapadni predlogi o različnih razorožitvenih conah in letalski kontroli in vzhodna vprašanja po nadaljnjih pojasnilih. Vse kaže, da bo razgovor trajal naprej, kajti oba tabora sta se zedinila, da predlagata skupščini nadaljevanje pogajanj.
Vsekakor, dokler trajajo razgovori, se ni treba bati vojne in zato moremo reči, da se je v zadnjih tednih mednarodna napetost nekoliko ohladila, kljub porastu poletne vročine.
Kljub neuspešnim razorožitvenim razgovorom, pa se nekatere države kar same raz-orožujejo. Amerika zmanjšuje svoje čete na
Minulo sredo je bila v ..Umetniškem domu”. v Celovcu odprta reprezentativna o-sebna razstava slikarja Pepa Grabnerja, koroškega domačina. Razstava je imela dvojni namen: pokazati življenjsko delo tega koroškega umetnika, ki si je s svojim talentom utrl pot v svet, obenem pa proslaviti njegov 60-letni življenjski jubilej. Predsednik Umetniškega društva g. dir. Miiller je po pozdravnih besedah predal besedo umetnostnemu kritiku g. Winklerju z Dunaja, ki je kot strokovnjak podal kritični prerez Grabnerjeve umetniške osebnosti. Iz njegovih besed pa je vela tudi toplota osebnega prijateljstva, ki veže kritika in umetnika. Nato je deželni glavar g. Wedenig v kratkih a jedrnatih besedah izrazil umetniku zahvalo in priznanje za njegovo delo ter posebej poudaril vlogo slikarstva, ki s pomočjo magije barv posreduje človeku lepote, katerih sicer ne bi bil nikoli deležen. _ Označil je to razstavo kot prijeten „obisk
Japonskem, Velika Britanija namerava zmanjšati število moštva svojih kopnih čet za polovico. Človek bi rekel, da je to lepo, ako ne bi teh delnih demobilizacij spremljali še drugi ukrepi: Amerika opremlja preostale divizije z atomskimi orožji in britanska vojska se namerava oborožiti z vodikovimi bombami. f
Sovjetska zveza pa predlaga takojšnjo u-stavitev atomskih poskusov, potem ko je sama izvedla celo serijo eksplozij, ki ni nič manjša vrsta ameriških poskusov v Nevadi. Zgleda, da v prihodnjih mesecih ne bo poskusov, kajti strokovnjaki bodo morali prej preučiti izsledke dosedanjih eksperimentov. Zato bi jim ..ustavitev” poskusov prav prišla. Nič pa noče slišati Moskva o ustavitvi poskusov z medcelinskimi raketami. To je namreč področje, kjer se prav sedaj odigrava najostrejša tekma med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo* ter utegne njen izid odločilno vplivati na svetovno vojaško ravnotežje.
... in pri nas v Avstriji
Politiki na počitnicah, a na Dunaju gospodarijo »polkrepki«
Smo v sredi počitniške dobe in prestolnica ob Donavi se je izpraznila. Kdor more, se napoti kam „na deželo”, samo da se nekoliko osveži na hladnem zraku kje v lepih Alpah ali pa ob obali kakega jezera.
■ Zato so pa na Dunaju prevzeli prvo besedo „polkrepki”, ki dajejo policiji precej opravka. Dva brata v starosti 17 do 19 let sta minuli teden krepko zdelala nekega policista, ki ju je hotel pripraviti k spoštovanju javnega reda in miru. Na pomoč težko ranjenemu policistu sta odbrzela dva z radiom opremljena patrolna avtomobila, toda eden izmed njiju je na nekem ovinku zavozil v nek ameriški avto. Dva policista in tri ameriške turiste so morali takoj prepeljati v bolnico.
Na več trgih je morala policija poseči vmes in aretirati nekaj mladoletnih razgrajačev, ki so nadlegovali mirne pasante. Dunajsko vljudnost in lagodnost (Gemiitlidi-keit) bo v kratkem menda moč najti le še v muzejih.
Vendar podobnih pojavov ne gre pretiravati, je poudaril na nekem zborovanju vladni svetnik Haider, predsednik mladinske organizacije OeVP. Po njegovem mnenju razgrajajoči mladeniči iz policijskih kronik ne predstavljajo avstrijske mladine, ki je povečini dobra. Pač pa je v tej zvezi dejal, da oblasti, posebno na vzgojnem področju posvečajo premalo pažnje izvenšolski vzgoji mladine. Tako je za izvenšolsko izobraževanje mladine na podeželju pri prosvetnem ministrstvu predvidenih zgolj pol milijona šilingov. Zanemarjeno je tudi mladinsko skrbstvo, ki je naloga ministrstva za socialno skrbstvo. Dejal je, da se nudi mladini preveč političnih krilatic, a premalo značajne in poklicne vzgoje.
Pri nas na Koroškem je
bil odprt velesejem
z običajnimi slovesnostmi. Odprl ga je sam kancler ing. Raab, ki je v svojem nagovoru poudaril, da more le povečan izvoz v sosednje dežele ohraniti visoki življenjski standard prebivalstva ter polno zaposlenost.
v ateljeju” slikarja.
Grabner si je izbral panogo slikarstva, ki je v zadnjih časih v Avstriji bila nekoliko odrinjena v ozadje: akvarel. Razstava v Umetniškem domu vredno podaja življenjsko delo Grabnerjevo in utemeljuje njegov sloves, ki je prestopil ožje meje koroške in avstrijske domovine. Grabner je mojster močnih barvnih kontrastov in akvareli velikih ploskev kažejo, kaj more resničen umetnik izvabiti tudi iz vodenih barv. Kljub naravni omejenosti tega izraznega sredstva doseza Grabner presenetljivo močne učinke. Vsestranskost umetnikovega u-stvarjanja kaže pestrost motivov, ki se jih loteva, od živahnega potreta mladega dekleta pa do domačih pokrajin, od žarečih cvetličnih tihožitij pa do mračnih romantičnih katedral in sakralnih tem. Slikar je romal od zasanjanega Vrbskega jezera do hrupnih velemest, Berlina in Pariza. Razstavo vsakomur priporočamo.
Dejal je, da je kljub ugodnemu razvoju avstrijskega gospodarstva naša zunanjetrgovinska bilanca pasivna in zato opravlja vprav koroški velesejem pomembno nalogo posredovalca med koroškim in avstrijskim gospodarstvom ter gospodarstvi sosednjih držav. Tudi deželni glavar F. VVedenig je poudaril posredniški pomen našega velesejma. Po uradni otvoritvi je sledil obhod odličnikov po posameznih razstavnih prostorih. Med drugim je bil v prisotnosti zveznega kanclerja, deželnega glavarja Wede-niga ter predsednika Kmetijske zbornice Gruberja, predsednika vlade Slovenije Kraigherja, celovškega župana Grafa in ljubljanskega župana dr. Dermastje ter drugih, slovesno odprt elegantni jugoslovanski paviljon. Je to moderna zgradba iz jekla, stekla, kamna in lesa. Izvedena je po načrtih slovenskega arhitekta ter iz izključno slovenskih surovin. Obenem z v dvorani razstavljenim mnogovrstnim blagom dostojno predstavlja slovenski material, obrtniško in industrijsko delo ter umetniški okus.
Razpoka v koroški deželni vladi
V	okviru sejmskih prireditev je bilo tucii zborovanje Združenja lesno - predelovalne industrije Avstrije. Saj je Koroški velesejem reprezentativna razstava celotnega avstrijskega lesnega gospodarstva in z njim povezanih industrijskih panog.
Med pozdravi je kot domačin najprej kratko spregovoril deželni glavar VVedenig, ki je omenil tudi potrebe gospodarsko zaostalega južnega dela koroške dežele in posebno poudaril, da mora tu tudi zvezna vlada priskočiti na pomoč.
Sledil mu je na govorniškem pultu OVP-jevski član deželne vlade ing. Truppe, ki je izjavil, da naj deželna vlada, v kateri imajo socialisti večino, najprej sama stori vse, kar je v njeni moči, da pomore težavam južnega dela dežele. Šele potem more zahtevati pomoč od osrednje vlade. Nato je trdil, da deželna vlada v preteklosti ni dovolj storila za napredek južnega dela dežele.
Vidno razburjen je vstal deželni glavar in znova stopil na govorniški oder. Dejal je, da je ing. Truppe s tem politično propagandnim napadom prekršil svojo s prisego dano obljubo za delo v prid koroške dežele. Nato je obenem s socialističnim županom Celovca Grafom demonstrativno zapustil dvorano. Pridružil se jima je tudi deželni svetnik Rader, edini zastopnik „neod-visnežev” (FPeO) v deželni vladi.
V	očitno mučnem vzdušju je nato povzel besedo glavni govornik, finančni minister prof. Kamitz, ki je podal jako optimistično sliko avstrijskega gospodarstva in izjavil, da se mora Avstrija vključiti v nastajajoče skupno evropsko tržišče.
Koroški velesejem je med drugimi številnimi gosti obiskal tudi državni predsednik dr. Scharf.
SpceUad 06- MofUtoiskem {ez&cu
Kakor gobe rastejo okoli jezera hišice in vile, število letoviščarjev se veča z vsakim letom in zunanje lice pokrajine se spremi-nja.
Revija koroškega zgodovinskega društva „Carinthia” iz leta 1909 je objavila obširen znanstven članek o nastanku jezerskega kota Klopinjsko jezero — Malo jezero — Za-blatniško jezero in Goslinsko jezero. Tej zanimivi zgodovinski razpravi je dodan tudi popis gospodarskih in narodnostnih razmer tega področja. Prof. Hoffer piše, da je ves okoliš povsem slovenski, pravi, da živi tam vsaj 95 odstotkov slovensko govorečega prebivalstva.
V ..Carinthiji” leta 1906 pa opisuje prof. dr. Martin Wutte jezikovne prilike dobrlo-veškega okraja in trdi, da je tam 93 odstotkov vsega prebivalstva slovensko. Danes po komaj 50 letih pa si belijo v dunajskih ministrstvih glave, ali bi dovolili za dobrlove-ški okraj v smislu državne pogodbe člena 7 še slovenščino kot uradni jezik.
Tako izgleda v resnici krilatica o .ogrožanju večine po manjšini”, ki povzroča toliko skrbi nekaterim v Celovcu in na Dunaju. In nihče si po dunajskih ministrstvih ne beli glave o tem kako je mogoče, da se je v pičlih 50 letih, to je v življenjski dobi enega samega rodu, tako spremenilo jezikovno obeležje pokajine, čeprav le na zunaj. Gotovo ne zgolj radi priložnostnih miroljubnih letoviščarjev.
Podoben pojav opažamo na Južnem' Tirolskem. In vsi avstrijski časopisi govorijo o ..načrtni” in z vznemirjajočim »pritiskom” izvajani italijanizaciji. Pri nas pa isti časopisi govorijo o — »slovenizaciji”.
KULTURNI OBZORNIK
Slikar Pepc Grabner razstavlja
SLOVENCI
doma iti po smtu
..Slovenski tabor" na Repentabru
Nad dva tisoč slovenskih Tržačanov iz mesta in okolice se je minulo nedeljo zbralo pri idilični cerkvici na Repentabru, ki kraljuje nad Trstom in nudi krasen pogled preko Krasa na obalo sinjega Jadrana, kjer so, kot pravi pesem, že na$i predniki tesali hrastove brodove in z njuni jadrali po morja široki cesti. Že sedmič je tržaška „Sloven-ska prometa” pripravila rojakom prijeten program, čigar osrčje je letos tvorila ljudska igra „Deseti brat”. Igralska družina pod vodstvom prof. Jožefa Peterlina je na odru pod milim nebom pričarala jned številne gledalce znano Jurčičevo zgodbo o Martinku, Krjavlju, Manici in Lovretu, stricu Dolefu in pivcih „pri Obrščaku”. Že nad desetletno prosvetnp delo na Tržaškem je kljub 20 let trajajočemu premoru prisiljenega molka pod fašizmom znova obudilo k bujnemu življenju bogate tvorne sile našega rodu ob Jadranu in vprav vsakoletni tabori na Repentabru so mejniki tega dela, na katerega lahko s ponosom gledajo listi, ki so ga započeli in pri njem še danes sodelujejo. Na Repentabru se znajde jnavo slovensko ljudstvo, tržaški meščan, obrtnik, študent, izobraženec in delavec ter kmečki okoličani. In vsi č,uti jo, da'so eno.
Stoletnica lužne železnice
Dne 27. julija 1857 je bila dokončana železniška proga Ljubljana-Trst, ki je tvorila zadnji trakt Južne železnice med Dunajem in Trstom. Bil je to velik dogodek za vso srednjo Evropo in začetek hitrega razvoja tržaškega pristanišča.
Na „27. dan bo privihral prvi hlapon”, so napovedale tedanje ljubljanske Joviče” očeta Bleiiveisa veliki dogodek.	j L
Otvoritvene vožnje se je udeležil sam cesar Franc Jožef. Pa prepustimo naprej besedo ,J>fovicam”: „V nedeljo zvečer je bilo vse živo v Ljubljani. Slovesno sprejeti so prišli proti 8. uri presvith Cesar s štirimi gg. nadvojvodi iz Dunaja in kmalu za njimi štirje gg. ministri in mnogo druge gospode iz Dunaja, Gradca, Celovca, Zagreba itd. in tudi iz tujih dežel. V ponedeljek zjutraj je krasno okinčani hlapon „Capo d’ Istria” (Italijansko ime za Koper, sedaj mesto v Sloveniji) peljal v- Trst Njih Veličanstvo Cesarja in vso zgoraj omenjeno gospodo, kateri so se pridružili tudi gospodje iz Ljubljane. Radostni ,jtivio-klici” so doneli od vseh strani presvitlemu Veličanstvu. Kakor piše tržaški časnik, so prišli 15 minut po 10. uri v Trst; topovi so pokali in ,JLviva klici” so doneli, da je bilo kaj.”
Dobrodušni oča Blehveis (ki je bil po poklicu žiyinozdravnik),je še pripomnil:„Kjer < i je nekdaj le tovor nosil blago in je dosih-\ mal uboga žival veliko trpela, bodo v prihodnje po vodenem sopuhu tirani vozovi po železnih šinah pripiskoVali v Trst.”
Tedanji največji dunajski časopis „Die Presse”, pa je prinesel obširen popis nove železniške proge izpod peresa Petra Kocena, najpomembnejšega geografa svojega časa. On je Sestavil znameniti,zemljepisni atlas, ki še danes Služi ia osnovo zemljepiscem. Bil je slovenskega rodu.
Smrt tržaškega idustrialca
V Ziirichu je na posledicah težke operacije umrl g. Zdenko Lokar, industrijalcc iz Trsta in zaveden Slovenec, ki je radodarno podpiral narodne zadeve. Pokojnik je bil po rodu iz Ajdovščine na Vipavskem. Pokopali so ga na Kontovelu pri Trstu.
Mednarodni jeklarski strokovnjaki v Ravnah
Prejšnji teden je bilo v Ravnah v Mežiški dolini mednarodno posvetovanje strokovnjakov o specialnem jeklu „elomax”. Udeležili so se ga jeklarski strokovnjaki iz Švice, Francije, Italije, Nizozemske, Luksenbur-ga in Zapadne Nemčije. Poleg inozemskih strokovnjakov so predavali na tem posvetovanju tudi strokovnjaki velike železarne v Ravnah, ki izdeluje to novo vrsto jekla in se je z njo že uspešno uveljavila tudi v inozemstvu.
..Sneguljžica" v Chicagu
Slovenska sobotna šola v ameriškem velemestu Chicigo je za zaključek svojega šolskega leta pripravila predstavo izvirne slovenske operete „Sneguljčica”, za katero je besedilo napisala Milena šoukalova, glasbo pa frančiškanski p. Vendelin Špendmi. Igralci in orkester so svoje vloge zelo dobro rešili in številnim poslušalcem nudili dve uri prijetne zabave.
PTICE SELIVKE, dvohni soetmmi popotniki
Potovanja ptic selivk so že od nekdaj zanimala ljudi. Stari Rimljani so iz leta ptic ugibali usodo ljudi, naši kmetje pa iz leta nekaterih ptičev sklepajo na vreme. Ptice pri svojih selitvah ubogajo naravni nagon in doslej se znanstvenikom še ni posrečilo do dna razjasniti tega pojava. Pač pa so v zadnjih desetletjih precej izvedeli o velikanskih razdaljah, ki preletijo drobne lastovke in druge ptice selivke. Tenki aluminijasti obročki s številkami in znamenji, pritrjeni pticam na nožiče, so nam odkrili mnoge skrivnosti iz ptičjih potovanj.
Prvi, ki je prišel na misel, da bi ptice selivke opremili z drobnimi in lahkimi obročki za identifikacijo (spoznavanje), je bil danski učitelj H. C. C. Mortensen. Leta 1899 je pritrdil nekaj sto obročkov na nožiče štorkelj, divjih rac in škorcev. Čez dalj časa so ptice s temi obročki našli na najbolj nepričakovanih krajih. Obročkanje je postala stalna metoda, ki se je poslužujejo ornitologi (naravoslovci, ki proučujejo življenje ptičev) pri raziskovanju posebnosti naših krilatcev.
V Ameriko je zanesel to metodo dr. Paul Bartsch. V „Novem svetu”, z njegovimi velikanskimi širjavami, je ta metoda dala še boljše uspehe kot v Evropi, kjer so delo znanstvenikov omejevale številne državne meje. Ameriški parlament je izdal celo poseben zakon o zaščiti ptic selivk.
Roko v roki z ameriško „ptičjo službo” deluje podobna kanadska ustanova. V zadnjih letih je 7 milijonov ptičev, ki pripadajo 000 različnim vrstam in pasmam, dobilo na nožiče drobne aluminijastei obročke. Ti obročki stalno nudijo znanstvenikom zanimive podatke. So to same drobne ptičje življenjske usode. Neka divja raca je kot mladenka dobila obroček v državi Dakota (USA), a poginila je več let kasneje v Južni Ameriki. Neko njeno sovrstnico, ki so ji nadeli obroček v Kaliforniji, pa so našli tri mesece kasneje mrtvo na nekem 7000 km oddaljenem otoku sredi Pacifiškega oceana, f V Angliji pa je nek lovec sestrelil divjo raco, ki je bila 21 dni prej registrirana v Labradorju na oni strani Atlantskega oceana.
40.000 milj v enem letu
Rekord med ptiči ..dolgoprogaši” pa vršijo vsekakor čigre ali ribiči (neka vrsta ark-' tične morske lastovke). Te letajo od Severnega tečaja preko vse zemlje na Južni pol. V enem letu preletijo 40.000 km, ko sledijo toplemu soncu od severa proti jugu. Kljub velikim „potnim naporom” pa nekatere ptice selivke presenetljivo dolgo žive. Po dokazanih podatkih je neka ..škrlatna lastovka” doživela 14 let, neka divja raca 17 let, a neka čigra je dočakala kar 26 let. Toda vse ptice selivke ne lete v isto smer, čeprav so se (Ivignile z enega mesta. Tako sta se nekoč dvignili dve čigri v državi Georgija; ena je odletela v Evropo in so jo ujeli na , škotskem, drugo pa so našli mrtvo v Južni ( Afriki.
Obročkanje ptičev izvršujejo povečini prostovoljci brezplačno. Tako ameriška in kanadska ustanova imata vedno na razpolago dovolj voljnih„povečini mladih sodelavcev, ki se v prostem času bavijo s ptičeznan-stvom ali ornitologijo in natančno poznajo vse različne vrste ptičev. Izdelujejo obročke iz lahkega aluminija v 14 velikostih, za drobne nožiče lastovk do krepkih nog štorklje. Ti obročki so na enem mestu odprti, tako da jih je moč nadeti ptici na nogo in jih potem stisniti skupaj s posebnimi kleščami.
S tem pa je bil opravljen samo en del posla. Ta ima svoj smisel le potem, ako se ti obročki čez čas zopet vrnejo nazaj na ptičje postaje. V določenih presledkih ameriške in kanadske radijske postaje opozarjajo prebivalstvo, da naj pozorno preiščejo ptiče, ki so padli na tla pod puškinint strelom ali radi onemoglosti.
Obročki - ptičje življenjske zgodbe
Ako najdejo obročke na božicah, naj pri živih ptičih izpišejo naslovTn številko vsakega obročka. Naslov namreč pomeni kraj in „ptičjo postajo”, ki je nadela obroček, s pomočjo številke pa osrednji urad v Was-hingtonu, kjer so vsi nadeti obročly zabeleženi po tekočih številkah, zasleduje življenjsko pot posameznega ptiča. Radijska sporočila namreč tudi opozarjajo prebivalstvo, da naj take ptiče zopet spusti v svobodo, kajti morda bodo ti mali svetovni potniki v svojem življenju mogli še nuditi znanosti
kak podatek o svojih ,,rajžah” preko oceanov in kontinentov.
Pri mrtvih ptičih pa je treba sneti obroček in ga poslati osrednjemu ..ptičjemu” uradu v Washington. Mnogo obročkov je prišlo tako nazaj, vendar jih še preveč gre . v izgubo, kajti pogosto ptiči padejo na tla v nenaseljenih krajih ali pa ljudje ne vedo za pomen čudnega obročka na ptičji noži-
Usoda ptičev pa vzbuja ne le zanimanje znanstvenikov. Po naših krajih velja lovljenje ptic pevk in selivk za sramoto. Drobnih ptičev nihče ne je. Po sredozemskih deželah pa veljajo drobne ptice pevke za pravo poslastico. Streljajo jih, love jih na limance in v velike mreže iz konjske žime. Na milijone lastovk konča v želodcih v Italiji, ko se na> poti proti jugu utrujene jate spuščajo na griče, da bi si odpočile. Tam se pa zapletejo v zahrbtne mreže iz tenke, tudi zanje nevidne žime. Ta brezobzirni ptičji lov je zbudil splošno ogorčenje in pred nekaj tedni je italijanska vlada izdala zakon, ki prepoveduje lov ptic selivk.
Obročki pa ne služijo zgolj za preučevanje življenjskih navad ptičev. Posebno pripravljene obročke nadevajo tudi netopirjem, pižmovcem (Bisamratten), morskim psom, ribam in drugim živalim. Tako ta proizvod metalurške tehnike (aluminij pridobivajo z elektrolizo iz bauxita) služi človeštvu za prodiranje v skrivnosti žive narave.
Neslo s fremi imeni
V drugi polovici 17. stoletja je v Rusiji vladal car Peter. Njegovo obsežno cerštvo je že takrat obsegalo dobro šestino zemeljske oble. Po suhem in po rekah so ruski pu- . stolovci, kožuharji, posebno pa kozaki prodrli globoko v Azijo in pridobili carstvu obsežne pokrajine v Sibiriji, dokler' niso trčili na Tiho morje. Toda preteči So morala še stoletja, da so nastala na tihomorski obali pristanišča in se razvil, vsaj v omejenem obsegu, pomorski promet. Takrat namreč niti evropska Rusija, ki je tvorila osrčje države, ni imela izhoda na morje.
Spričo vedno večjega pomena trgovine in pomorstva je car Peter spoznal, da po starem ne gre naprej. Preoblekel se je v preprostega tesarja in več let prebil po nemških, holandskih in angleških pristaniščih, da vidi in se nauči kako tujci gradijo ladje in z njimi ravnajo.
Ko se je povrnil in pokoril uporne plemiče (bojarje), je sklenil, da svoji veliki državi „izbije okno v svet”. Toda stvar ni bila lahka. Vsa morja so obvladovali sovražni sosedje. Predele okrog Črnega morja je imela v posesti Turčija, na severu pa je obala Vzhodnega morja bila pod švedsko oblastjo. Sredi vojne s Švedi, ko je že sicer o-svojil znaten del morske obale, vendar še ni mogel biti prav nič gotov končnega izida vojne in trajnosti svoje posesti, je car Peter že začel graditi svojo novo prestolnico. Pravzaprav ši je izbral na prvi pogled zelo neprimeren kraj, močvirje, v katerem se kratka a velika reka razpreza v več rokavov in leno teče v Finsko morje. Toda Peter se od teh težav ni dal premotiti. Zlepa in grda je segnal.skupaj 80.000 delavcev, po večini robov in iz tal so začele rasti palače, ulice, mostovi. V nekaj letih je stalo na nekda--njem pustem močvirju veliko mesto. Pra-
vijo, da počiva na kosteh desettisočev delavcev, ki jih je pri delu. pobral mraz, močvirska vročica, pomanjkanje in napori.
Z genialnim pogledom vidca je Peter za svoje mesto izbral pravi.kraj, podobno kot je največji vojskovodja vseb časov, makedonski krglj Aleksander Veliki na prvi pogled pred skoraj 2300 leti našel pravi kraj za pristanišče, ki še danes nosi njegovo ime — Aleksandrija — in je še danes glavno pristanišče Egipta.
Tudi Petrovemu mestu je bila določena ^zanimiva usoda. Krstil ga je svojem patronu sv. Petru — St. Petersburg. Dobrih 200 let je bilo prestolnica Rusije, kajti Peter je prenesel svoj dvor iz Moskve v novozgrajeno mesto, šele leta 1914 so ga uradno prekri-stili v Pretrograd, a čez štiri leta, ko so bolj-ševiki prevzeli oblast, je bilo preimenovanu v Leningrad, po voditelju boljševiške revolucije. Tako se še danes imenuje.
število prebivalstva je iz desetletja v desetletje naraščalo. Že nekaj deset let po ustanovitvi je štelo 100.000 prebivalcev, leta 1800 jih je že bilo četrt milijona, leta 1900 en milijon, leta 1917 pa dva milijona. Radi revolucije, vojne in preselitve sedeža vlade v Moskvo leta 1918 je Leningrad začasno izgubil na svojem pomenu. Prebivalstvo se je znižalo na 700.000 duš. Toda vprav naslednja doba je pokazala, da je imel car Peter dobro roko pri svoji izbiri, kajti mesto se je prilagodilo novim razmeram in postalo eno izmed industrijskih središč Sovjetske zveve.
V drugi svetovni vojni je hudo trpelo. Dobra tri leta je bilo vklenjeno v klešče nemških oblegalcev. Mesto je bilo hudo poškodovano, manjkalo je hrane, pitne vode električnega toka in surovin za industrije.
(Konec na 5. strani)
&fnef&U(n O&CtZ&Mn

SMRT
Pred nekaj dnevi je papež Pij XII. sprejel v posebni avdienci slovitega ameriškega filmskega igralca in komika Reda Skeltona z družino. Pravzaprav avdienca ni veljala priljubljenemu igralcu, ampak njegovemu desetletnemu sinčku Rikiju, ki je na smrt bolah. Boleha za leukemijo, neozdravljivo krvno boleznijo.
Red Skelton vsak teden razveseljuje na televiziji milijone ameriških gledalcev. S svojim tipičnim obrazom Amerikanca, ki je, kot da bi bil iz gumija, „reže obraze” mežika, se reži, obrača oči, zraven pa pripoveduje zabavne zgodbe, tako da bi človek mislil, da je bržkone najsrečnejši človek na svetu, enak samo še pravljičnemu srečniku brez srajce.
Zato je bilo toliko večje presenečenje in obžalovanj^ razigranih gledalcev, ko je nekega dne televizijski napovedovalec po koncu Skeltonovega programa prebral sporočilo, da so pravkar zdravniki ugotovili pri Skeltonovem sinčku Rikiju neozdravljivo bolezen ter da bo deček moral v kratkem umreti.
Med gledalci Skeltonovega programa je bil tudi nek 9-leten deček v bolnišnici. Sporočila ni prav razumel. Ko je čez nekaj minut stopil v sobo mož z obrazom, kot da bi bil iz gumija, je vprašal deček: ,,Očka, kaj se to pravi umreti?” Oče je namreč bil Red Skelton, ki je takoj po programu prihitel v bolnico k svojemu otroku. „Ah kaj” je raztegnil Skelton svoj obraz v veselo grimaso, ki je gotovo vsakega spravila v dobro j voljo. ,,Veš, umreti ni nič hudega. Je tako j kot rožica, kadar odcvete, ali ako zaspiš. Smrt je neskončno spanje. Človek umre šele potem, ko je doživel vse kar je na svetu lepega.”
Red Skelton je čez nekaj mesecev, ko si je deček opomogel, prekinil vse svoje obveznosti in programe. Z vso družino je odpotoval po svetu. Ves dan zbija šale samo za svojega otroka. In Riki je srečen. Na sončnih Havajskih otokih se je igral med bujnimi tropskimi rožami. Potem jih je pot privedla v Evropo, kjer deček strmi nad mogočnimi palačami, krasnimi cerkvami in lepimi pokrajinami. Doživlja svet in njegovo lepoto. V tem je že pozabil na tisti razgovor o smrti. Tudi on se mora smejati, ko gleda očka, ki z eno kretnjo ali besedo spravi vsakogar v dobro voljo. Sklenil je: „Ko bom jaz velik, se bodo tudi meni tako veselo smejali kot očku.”
Sprejem pri sv. očetu je za vsakogar, za vernega katoličana pa tudi neverca, veliko doživetje. Rikijeva sestrica Mary je bila vsa preplašena, očka je bil enkrat izjemoma resen, mamica pa je prekrižala roke. Najbolj sproščen izmed teh je bil Riki. Sv. oče mu je ponudil stol, in med tem, ko je deček sedel, sta morala dva škrlatno oblečena visoka vatikanska dostojanstvenika stati. Ko ga je papež vprašal, kako se počuti, je deček odgovoril, da zelo dobro, obenem pa vprašal sv. očeta, ali ga je hudo bolelo, ko so mu pred kratkim izdrli zob. Papež se je nasmehnil in odvrnil, cla je zdaj že bolje. Iz Rima so Skeltonovi preko Dunaja odšli v Francijo, kjer bodo med potjo obiskali tudi Lurd.
FRAN ERJAVEC, Pariz:	152
koroški Slovenci
II. DEL
4.	Razpust minoritskega samostana v Be-
ljaku je izvedla od 30. VIL - 25. Vlil. 1785 komisija pod vodstvom beljaškega kresijskega glavarja barona Schlan-genburga. Ob razpustu je bilo v njem 7 patrov in 3 bratje. Samostan se izza reformacije ni mogel več opomoči in je imel ob razpustu le 45.669 gld 59 kraje, aktiv (vključno 21.385 gld ustanovnih kapitalij) ter 22.255 gld 41 kraje, pasiv. V njem je bilo za 1229 gld srebra in je bil lastnik tudi nekega vinograda pri Ptuju. Večina dotedanjih minoritov je odšla po razpustu v /iradec, par jih je pa ostalo še nadalje v dušnem pastirstvu v Beljaku. Samostansko poslopje so najprej izročili „zdru-ženim devica m” za dekliško šolo in internat, med francosko okupacijo je služilo za sedež sodišča L stopnje, po povratku Avstrijcev 1. 1814. so ga najprej porabili za sedež kresije in okrožnega sodišča, pozneje so pa en del preuredili za dekliško šolo, drugega pa za vojaško skladišče.	*
5.	P r e m o n s t r a t e n s k i samostan v G r e -b i n j u je bil razpuščen z odlokom z dne 19. V. 1786. Razpust je izvršil dne 18. VIII. celovški kresijski glavar grof N. Aichold in zaključni zapisnik je bil podpisan dne 3. IX. Njegova aktiva so znašala 249.209 gld, pa-
siva pa le 10.797 gld. Zadnji — petinpedeseti grebi n j s k i p r oš t je bil G. Maierhofer, doma iz Št. Vida na Glini, jako izobražen in pobožen mož, ki je dobival po 1460 gld letne pokojnine, pozneje je pa postal ravnatelj celovškega semenišča (J- 1840). Redovnikov je bilo tedaj v njem še 20 in med temi vsaj 2 Slovenca (H. O n i č in K. T a v č a r), verjetno pa še več drugih z nemškimi imeni. Vsak je dobil po 300 gld letne pokojnine, a tisti, ki so bili na izkorporiranih farah, pa po 320 gld.
6.	Kapucinski samostan v Beljaku je bil razpuščen dne 5. V. 1787. Še 1. 1779. je štel 20 redovnikov, toda 1. 1785. je do tal pogorel. Ker na njegovo obnovo tedaj niti misliti na bilo mogoče, je bil razpuščen, a preostali kapucini so se razpršili (po večini so se zatekli v C e 1 o v e c).
7.	Cistercijanski samostan v Vetri-n j u je bil nekoč med najuglednejšimi in najbogatejšimi v vsej Avstriji. Toda razkošje, za katerega je dajala povod bližina Celovca, in pa zidava mogočnega novega samostanskega poslopja sta tako razrvali samostansko gospodarstvo, da je prišel že 1. 1779. pod državni sekve-ster, v dnevih od L—17. Vlil. 1786. je Jul pa razpuščen. Njegov zadnji opat je bil Slovenec K. Rabič, doma iz župnije G l*i n j e , poleg njega je bilo pa tedaj v samostanu še 20 menihov. Samostanska aktiva so znašala 83(5.276 gld (od tega 117.516 gld v posestvih na Štajerskem), dolgovi pa 123.085 gld. Samostansko poslopje sta
z delom vrta dne 9. I. 1797. kupila, za 9951 gld brata Krištof in Ivan Moro in ga priredila za veliko tovarno suknja, a V e t r in j s k i dvorec v Celovcu je prvi čas premestitve sedeža krške škofije s Krke v Celovec služil za bivališče škofa. Posestva je upravljala prve čase kamerglna uprava; 1. 1833. jih je pa kupil knez F r i d e t i k Liechtenstein.
8.	Končno je bil 1. 1786. razpuščen tudi majhni samo stan avguštinskih puščavnikov v Velikovcu Ta je bil ustanovljen komaj nekaj desetletij poprej, menihi so se bavili predvsem z ljudskim misijon-stvom, samostan je pa ostal ves čas skrajno reven.
Razen navedenih samostanov so z odlokom z dne 18. III. 1783. prepovedali še puščavnike (skupno jih je bilo baje tedaj na vsem Koroškem 42), smeli so pa do smrti obdržati še svojo puščavniško obleko. Oblasti so ob tej priliki ravnale z njimi jako prostaško kot z nekakimi potepuhi in pustolovci. Čistega imetja so ob razpustu izkazovali vsi koroški samostani skupno 1,370.000 gld.
Na ta način so torej ostali v vsem slovenskem delu Koroške samo še vsi štirje celovški samostani, namreč frančiškanski, kapucinski, uršulinski in elizabetinski, toda še v frančiškanskem je bilo število redovnikov znižano od prejšnjih 25 na 18. Tako ni ostal torej v slovenskem podeželju' sploh noben samostan več, kar je potem tudi prav bistveno spremenilo vso dotedanjo cerkveno sliko naših krajev.
(Dalje prihodnjič)
TINJE
Na Veliko Gospojnico praznujemo pri nas vsakoletno žegnanje. Tokrat bodo tudi po dolgih letih za žegnanje zapeli novi zvonovi, katere so 14. julija potegnili v osameli stolp. Toda enomesečna izkušnja z novimi zvonovi kaže, tj udarjajo zelo na eno stran. Verjetno nekaj pri obešanju zvonov ni bilo v redu napravljeno ali pa po duhu pristojnega komiteja udarjajo enostransko na „nemško” stran. Kljub tej enostranosti zvonov pa le ne morejo privabiti .nemških’ vernikov k službi božji. Celotna slika je ostala ista, kakor je bila v času 1941-45, ko smo imeli tudi v cerkvi vse nemško, prihajali pa so le isti, ki smo jih videli v cerkvi tudi pri slovenski pridigi in slovenskem petju predhitlerjanske dobe.
Tudi pri nas se število letoviščarjev dviga, saj smo razmerno blizu Klopinjskega jezera in imamo v poletnih mesecih tudi dobro avtobusno zvezo z jezerom. Seveda vplivajo tudi cene na prihod tujcev. Nova asfaltirana cesta pa je usmerila »avtomobile preko Tinj k jezeru in v Podjuno. Tako imamo v zadnjem letu zelo živahen motoriziran promet skozi našo vas.
4|||^.wa$ naTtomkem
cesta skozi vas. Ob obilici prometa se prah na njej skoro ne uleže. Upamo, da bo tudi ta, s potokom vred, prišla kmalu do popravila.
Vsled prejšnjega obilnega deževja je nastopilo tudi naše malo jezero, kakor nalašč za kopanje. Posebno veselje pa imajo z njim otroci, ki se po njem vozijo. Za čoln jim služi kad za garanje zaklanih svinj.
Dohodke od tujskega prometa si obeta Albin Tiirk, pd. Nac na Kobli. Podrl je staro hišo in na njenem mestu gradi novo, prostornejšo hišo s tujskimi sobami. Hiša bo imela lepo lego nad vasjo; stoji na hribčku, odkoder se nudi krasen razgled po planinskem svetu.
SVEČE
KOTMARA VES
MOHLICE
Po kmetih smo z delom kar v naprej. Žetev nas ni veliko zamudila. Da ni bilo treba žeti na roke, so nekateri, kakor jim mi pravimo, „veliki kmetje”, dobili kar „mašino”, ki sama veže, da je bilo hitreje. Ker je bila taka vročina smo lahko kar hitro spravili snop pod streho. Pridelek ni bil slab, kakor je zgledalo vigredi.
V letošnjem poletju smo imeli tudi dva pogreba. Prvi je umrl krojač Poscharnig Jožef iz Podkrina v starosti 54 let. Ker je umrl v celovški bolnici je tudi tam pokopan. Zapušča ženo in dva mladoletna, ne-oskrbljena otroka. Rajni naj počiva v miru!
Dne 16. 6. smo spremili k zadnjemu počitku Marijo Sabtrnig, v starosti 84 let. Dolgo let je že bolehala. Bila je to najstarejša žena naše fare. Ko ji je umrl mož, je bila ves čas sama. Naj počiva v miru!
Preteklo soboto zjutraj je iz neznanih vzrokov izbruhnil pri pd. Počku na Plešiv-cu požar, ki je upepelil gospodarsko poslopje z vso krmo, precejšnjo količino žita in vsemi gospodarskimi stroji. Kotmirška požarna hramba je bila takoj na licu mesta ter je rešila stanovanjsko poslopje in živino iz hleva. Edino dobro, da je bil gospodar zavarovan ne samo za poslopja, temveč tudi za živino in stroje. Želimo mu, da bi si čim prej postavil modernejši in lepši hlev.
V torek smo pokopali Mlakarjevega Fran-ceja, ki je prišel nekaj prezgodaj na svet in mu ni bilo dano živeti. Staršem, Eriki in Lojzetu naše prisrčno sožalje!
Odkar smo se zadnjikrat oglasili, se je nabralo cel koš novic.
Štiri zares mlade pare so zvezali gospod župnik, 34 šolarjem so podelili prvo sv. obhajilo in s krstno vodo je bilo oblitih šest zemljančkov. Prevladujejo pa deklice. Nič zato, da so le zdrave in pridne.
Tudi nova tovarna ležalnih strojev je začela vigredi obratovati na Muti. Na Inz-kovi žagi žagana bukovina se že kar predela v ogrodja za ležalne stole. Prepeti z ličnim barvastim platnom so res lep izdelek. Največ jih izvozijo v Anglijo.
Tudi zida se veliko. Od Mute do Kajž vidiš delavce. Tu zidajo novo, tam popravljajo staro. Najbolj na pomoč pa vpije
BISTRICA V ROŽU
Na prvi petek v mesecu avgustu je preminula gospa Uršula Ferčnik, žena rajnega Šimana Ferčnik. Komaj dve leti je preživela svojega moža, ki ga imamo še vsi v dobrem spominu. Bil je apostol dobrega tiska in Slovenske besede.
Rajna Uršula je bila rojena pri Vam-pricu na Sinah, najmlajša od treh otrok, Ig
tiiiiiminiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Pridite v nedeljo na
JtodiunsUi dan v (flo&asMCb!
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini
1889. Oba starejša brata sta jo preživela. Bila je častilka presv. Srca Jezusovega. Ob grobu, na prvo nedeljo v mesecu, so g. župnik poudarili, kako presveto Srce poplača ljubezen tistim, ki mu služijo. Dobro pripravljena se je podala v večnost. Naj počiva v miru! Ostalim iskreno sožalje.
t Pašovnikova mati v Šmihelu
SELE
Vročina lepih dni začetkom avgusta je privabila v hladnejše in mirne Sele precej letoviščarjev in izletnikov. Vse tujske sobe so oddane. Med letoviščarji iz Nemčije je tudi četverica lužiških Srbov, ki govore jezik slovenskemu tako soroden, da jih kar lahko razumemo.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
PONEDELJEK, 19.8.: 14.00 Poročila, objave. — Pregled sporeda. — En hribček bom kupil... 18.45 Za naSo vas: B. Singer: Gospodarski moment zelenega gnojenja. — TOREK, 20. 8.: 14.00 Poročila, objave. — Zdravniški vede?.: O mošičnem in sklepnem revmatizmu. — SREDA, 21. 8.: 14.00 Poročila,
objave. — Sredi mojega srca ena pesmica zveni_
18.45 Za ženo in družino. - ČETRTEK, 22. 8.: 14.00 Poročila, objave. — Z nobenim purgarjem ne grem jaz tavšat. (Podeželskemu prebivalstvu v pouk in razvedrilo). - PETEK, 23. 8.: 14.00 Poročila, objave. — Otroci, poslušajte! (šopek lepih pravljic). — 18.45, Poje slovenski oktet. - SOBOTA, 24. 8.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Pogled na razstavni prostor Koroškega velesejma s paviljoni tvrdke L e i t g e b in F u n d e r. Kakor kažejo številke, je bil na velesejmu zadnjo soboto in nedeljo precejšen naval: 67.000 obiskovalcev si je ogledalo razstavo in se poveselilo v veseličnem prostoru. Od četrtka do nedelje so pa našteli 115.009 obiskovalcev. Več o Koroškem velesejmu na 2. strani.
V soboto dne 3. avgusta, malo pred delopustom je žalostno zapel Katarinski zvon. Oznanil je šrhihelski fari in bližnji okolici, da je zatisnila oči za ta svet blaga Pašovnikova mama Elizabeta Čebul. Skozi štirideset let je opravljala mežnarijo pri sv. Katarini in hodila zvesto zvonit angelsko če-ščenje, največkrat sama. Ko so otroci pri-rastlii,so ji pomagali, a skrb je ostala na njej. Skozi štirideset let hoditi h Katarini, to ni mala reč! Kakor je Mojzes hodil 40 let skozi'puščavo in vodil svoje ljudstvo ter molil za njemu izročeno ljudstvo, tako je tudi Pašovnikova mama hodila skozi 40 let, kot'vdova pa 41 let, ter molila in se žrtvovala zanj!
Svojo dobro služabnico je Gospod poklical po kratki, vdano prenašani bolezni k sebi. Komaj osem dni je bila bolna in še zadnje dni se je pripravljala s prejemom sv. zakramentov na odhod s tega sveta. Kot svetnica je čakala, da se razodene božja skrivnost! „Ne bojim se smrti, kajti ob smrti šele spoznamo prav božjo skrivnost. Tako rada imam duhovnika, kajti ta mi prinese Najsvetejše.”
Njena zadnja pot je bila kakor zmagoslavje, kajti veličasten sprevod je imela. Nešteta množica je prihitela od blizu in daleč, da se poslovijo od vzorne duhovniške matere. Sedemnajst duhovnikov iz Zilje, Roža in Podjune ji je izkazalo zadnjo čast.
Sin duhovnik, č. gospod župnik pri Sv. Lenartu pri sedmih studencih, je vodil žalni sprevod ob asistenci dekana iz Dobrle vesi č. g. Val. Brandstatterja. Cerkv. mešani zbor je pri hiši žalosti zapel v slovo, ko so prej opravili duhovniki med zvonenjem pred hišo hvalnice za rajno. Pri žalnem sprevodu pa so peli duhovniki v zboru „Usmili se me,” latinsko in slovensko. V cerkvi pa je prevladalo žalost veselje in radost, kajti na praznik Marije Snežne, ni kazalo imeti črne pete maše, ampak Mari-
ROŽAN:
Svef se spreminja in mi z njim
XI.
Mogoče se bo marsikateri čudil, zakaj spravljam vse časti vredne kadilce v neko vezo z razpravo o copernicah in o strašnem sodstvu, ki je zadelo te reveže, samo radi tega, ker so si mogoče domišljali, da vedo več in znajo več, kakor njih znanci in sosedi. Saj jih je šele strašno mučenje pripravilo do tega, da so z oziroma na takratno splošno ljudsko vero, da prihaja zlodej, kar direktno iz pekla med ljudi, jih prevaža, kar po zraku, in jih potem, ko so se mu zaobljubili, uči, kako naj omamijo ljudi s cop-ranjem. Ponavljali so vse to, kar so kedaj slišali o potovanju zlodejev po svetu_ kot svoje doživetje!
Samo za opis strašnega mučilnega orodja raznih vrst, bi bil potreboval več podlistkov, saj so v tem - na podlagi takratnih sodnih aktov - napisane kar cele knjige. Celo slavni nemški pesnik Goethe je porabil srednjeveške bajke o hudiču, ki ga je spravil v svojo slovečo igro v dveh delih „Faust”, ki je prestavljena tudi v slovenščino na oder kot zapeljivca in copernika! Ali potem ni razumljivo, da so v srednjem veku tudi kajenje, kot novoto ravno tako po strani gledali, kot prve poskuse vozil brez živalske vprege, samo s pomočjo pare in kuriva, da
se je kadilo in iskrilo, po takratnem izreku „kakor iz pekla”. Še moja stara babica, ki ni videla „hlapona” (pa je o tem čudežu samo slišala) — je trdila, da mora tu biti zlodej vmes!
Zgodovina razvoja kajenja, pa bo dokazala, da se je ta novotarija raznim oblastnikom kar nevarna zdela, predno so prišli sami na različne okuse, ki so jih iskali v samo po sebi nedolžni rastlini tobaka..
Ko je Krištof Kolumb naletel pri svojem potovanju čez morje na nov, nepoznani svet, so tamošnji rdečekožni Indijanci, ki še nikdar niso videli belokožne ljudi, smatrali, da so to polbogovi in so jih pozdravljali z različnimi darili in tudi s prijetno dišečim cvetjem rastline, ki so jo darovali in žgali na čast'svojim ..bogovom”. Vendar pa so pri takih prilikah tudi sami vlekli dim od posušenih in ožganih listov v sebe. In ko se je Kolumb vrnil v Španijo, da poroča kralju, je mogel pokazati te rastline, ki jih je pripeljal kot posebnost seboj.
Kaj je Kolumb tozadevno vse videl v tujem svetu in kaj je na drobno pripovedoval, je neznano! — Gotovo pa je, da je neki španski škof, kot prvi kronist (poročevalec zgodovine) pisal, da je videl ljudi, (gotovo mornarje, ki so se vračali iz prekomor-
skih potovanj), da držijo v rokah žareče kose, ki jih nosijo do ust irf da je videl celo že Špance, ki zavijajo neke posušene liste, jih prižigajo in potem iz njih vlečejo nekaki plavkasti dim, ki smrti! Ko jih je ta škof radi tega grajal, so mu baje že tedaj odgovorili, da te navade ne morejo opustiti.
Vprašam vas, ali ne trdijo kadilci še dandanes popolnoma isto, če se jim prigovarja, da bi bilo iz zdravstvenih razlogov bolje za nje, če nehajo vdihavati ta strup?! Vidite, da se kadilci v tem pogledu nič niso spremenili. Prvi kadilec v Evropi je celo po imenu znan: Bil je mornar Rodrigo Jerez. Ko se je ta v svojem domačem mestecu ponašal s tem, da se je iz njegovega, cigari po--dobnega ovitka, in skoz njegova usta valil oblak dima, so smatrali tamošnji malom#-ščani, da mora biti to v človeka spremenjen zlodej, in so ga takoj obtožili pred sodiščem za kriminalne preiskave; komaj se mu je posrečilo, da so ga obsodili samo na — 10 let težke ječe. Ni verjetno, da bi se bil živ vrnil in tako je tudi eden izmed kadilcev že v začetku zapadel praznoverstvu o zlodeju, in postal mučenik kadilcev. *
Vez med prvotnim nasprotovanjem kajenju in raznimi kazni mogotcev, do današnjega nasprotovanja najbolj znanih zdravnikov v Angliji in Ameriki, pa zveste prihodnjič.	(Dalje prihodnjič)
jino peto mašo. Ko je zapel sin-duhovnik ..Glorijo” se je nam zdelo, kakor da bi raj* na pela z njim glorio v nebesih.
Rajna je bila prav posebna častilka Matere božje. Že od njenih dekliških let sem je bila pri živem rožnem vencu.
Dokončala je svoje poslanstvo ta dobra, blaga mati in je šla h očetu po krono večnega življenja. Morda se je čudno zdelo marsikateremu, ko je stopil duhovnik-sin rajne matere na prižnico in se poslovil od svoje rodne matere.
Bolje bi nihče ne znal nam pokazati likf 1 duhovniške matere kot lastni sin. Njeno ljubeče srce nam bi nihče ne mogel tako odkriti kot on. Nihče nam bi ne mogel pokazati vero blagopokojne tako lepo kot on, ki je na materinih kolenih se učil ljubiti Jezusa in Marijo. Vsa cerkev je bila v solzah ob govoru preč. g. župnika Čebula.
Rajna mati je bila rojena 27. oktobra 1882 v Štebnu pri Globasnici. Dne 23. novembra 1903 se je poročila 21 let stara z Valentinom čebulom. Srečna je bila v zakonskem stanu. Sama je otrokom govorila: „Tako rada sva se imela”. A ta sreča ni trajala dolgo. Komaj kratkih ednajst let sta živela skupaj v zakonskem življenju. Krpta prva svetovna vojna je vzela otrokom očeta in ženi moža. A ta kratka doba je bilj doba božjega blagoslova v družini: devet otrok je izšlo iz tega zakona.
Z izgubo moža pa se je začel za rajno mater Elizabeto čebul, Pašovnikovo mamo, | pravi križev pot: prvi meč bolečin je za-1 del mater, ko je dobila vest, da je njen mož pogrešan in se potem ni vrnil. Sama je bila z devetimi malimi otroci. Kaj se to pravi, ne more nihče prav razumeti, kdor sam ni skusil. Drugi meč bolečin za mamo • je bil, ko je umrla dobra hčerka Ivanka v najlepši dekliški dobi kot prava svetnica. Prva je bila, ki je sledila klicu dušnega pastirja in pristopila v tretji red svetega Frančiška, da bi tako s Frančiškom in trpečim Zveličarjem nosila križ. wY ta križ je Pašovnikova mama nosila kot svetnica, ni tarnala, ni hodila žalostna in potrta, ampak v moči svetega križa je hodila vedno vesela in zaupala v božjo pomoč. Božji mir njene duše se je razlival kljub bridkosti tudi na zunaj. Kako vesela je bila ko je obhajala petdesetletnico redovniškega živjenja v svetu — v tretjem redu svetega Frančiška. Tudi najhujše udarce je znala prenašati v duhu Frančiška Asiškega, vesela in udana v voljo božjo!
Samo tako razumemo, da je imela mati še čas za dobra dela. S Kilnovo mamo sta pobirali po fari za hišo božjo, za novi lepi tabernakelj. Leta in leta je bila pridna so-trudnica v Katoliški akciji in pri materni Marijini družbi. Blagopokojni gospod župnik Vintar so jo radi imenovali „Mati Gospodova”.
Velika vrzel je nastala v cerkvi, kajti prazna je klop, kjer je molila Pašovnikova mama, pri obhajilni mizi je ostal prazen prostor, kjer je vsak dan klečala, na cesti ne vidimo več smehljajočega obraza, dobre in zaslužne matere.
Katera bo nadomestila mamo pri vsakdanji obhajilni mizi, v cerkvi, katera bo piva „Mati Gospodova”? S temi besedami pridigarja končujemo naš spis. Rajna naj počiva v miru. Sorodnikom naše iskreno sožalje!
uidite, na n oao malo n ^Oohvlo ne s J
r
Častiti gospod Stanko Čegovnik, no-vomašnik — salezijanec, koroški rojak iz Mežice, bo imel na zadnjo nedeljo v avgustu slovesno novo mašo v Dobrli vesi. Prvič bo zapel naš rojak novomašno Gldrio v veličastni Marijini cerkvi v Dobrli vesi. Slovesni sprejem bo pred proštijsko cerkvijo točno ob pol 10. uri v nedeljo 25. avgusta. Takoj po slovesnem sprejemu bo nova maša v cerkvi. Med sveto mašo bo prepeval cerkveni zbor pod vodstvom prof. g. Miheliča, ljudsko petje bo pa vodil preč. g. dr. Cigan. Slavnostno pridigo bo imel stolni kanonik mil. g. Aleš Zechner. Verniki iz bližnje in daljne okolice so lepo vabljeni k tej novi maši. Prav posebno pa so vab-jeni vsi bivši vojaki in vsi oni, ki so trpeli v ujetništvu, saj je naš novomašnik poleg delovne službe, na katero je bil vpoklican, bil tudi vojak na fronti in dolgo časa trpel v ujetništvu. Filozofijo in teologijo je študiral v Rimu na papeški Univerzi Gregori-ani. Iz večnega mesta Rima prihaja med nas, da bo tu med svojimi rojaki obhajal najlepši dan svojega življenja.
„Novomašnik bod’ pozdravljen”, bomo v nedeljo dne 25. t. m. zapeli č. g. Stanku Cegovniku.
n,,,.................m.......................mn...........n..m...milil..
MESTO S TREMI IMENI
(Nadaljevanje s 3. strani)
Toda danes je vse to mimo. Mesto šteje 3 milijone prebivalcev.
Petrograd se že na zunaj zelo razlikuje od drugih ruskih mest. Ta namreč imajo takoj opazen vzhodnjaški pečat, ki ga danes tudi najmodernejše stavbe ne morejo zabrisati. V
MED KOROŠKIM VELESEJMOM dobite radio-aiparate vseh vrst, štedilnike, peči, likalnice, lustre in ves potreben material za inštalacije v domači strokovni trgovini
H. KREUTZ
KLAGENFURT, St.-Ruprcchter Strasse 10
Petrograd so pa ruski carji od Petra naprej klicali domače in tuje umetnike, da so gradili in krasili palače ter lepšali mestno lice s parki in spomeniki. Poleg ruskih so v Pe-frogradu gradili italijanski, nemški in francoski arhitekti. Eremitaža, Zimska carska palača, palača Smolni, Admiraliteta, gleda-
lišča in cerkve govorijo svojo plemenito govorico lepote.
Čeprav Petrograd ali Leningrad ni več prestolnica države, tudi ne več glavno borzno središče, pa je še vedno važno okno v svet za gospodarstvo Rusije. Opirajoč se na svojo slavno umetniško tradicijo, si je ohranilo' prvo mesto v umetnostnem pogledu. V Leningradu so najvažnejše umetniške galerije in slikarske zbirke na ruskih tleh.
Pred nekaj tedni so slovesno obhajali 250-letnico ustanovitve mesta, in to s triletno zamudo, kajti v resnici je car Peter ustanovil mesto leta 1703 a ne 1707. Vzroka zakasnitve proslave ni nihče posebej pojasnil, pa tudi ni važen. Značilno je, da so veliko delo fevdalnega in absolutističnega vladarja Petra, ki mu je zgodovina nadela naslov „Veliki”, morali priznavati tudi novi gospodarji Rusije. Dokazuje, da je na koncu koncev ljudstvo", ki s svojim delom ustvarja trajne vrednote, kadar je pod vodstvom dalekovidnih in sopobnih mož. O današnjih oblastnikih bi kaj takega bilo pre-uranjeno trditi.
ju, v glenu, v gnoju in v orni zemlji.
Glede nahajališča bakterij so dognali, da jih je največ v dobro pognojeni zemlji, in sicer do 100 milijonov v enem kubičnem cm. Zanimivo pa je, da je rodovitnost zemlje tem slabša, čim manj bakterij vsebuje. Drobnoživke, ki se nahajajo v zraku, izhajajo iz zemlje, raznašajo jih prah in vodne kapljice. V višini 5000 metrov je zrak prost bakterij. Znatne količine pa se nahajajo v prahu velemest. Do sedme ure zjutraj jih je 400 v enem kubičnem metru zraka, dopoldne okoli 6 tisoč, opoldne 8 tisoč, ob areh popoldne 10 tisoč in ob petih popoldne 11 tisoč, vse to zavoljo naraščajočega prometa, ki dviga prah od ure do ure. Ponoči se promet umiri, ulice se očistijo, število bakterij pade zopet na nekako 400 v enem kubičnem metru zraka. Najhuje je v zaprtih prostorih: po kavarnah in gostilnah jih je ob večerih, ko so lokali polno zasedeni, do 450 tisoč v enem kubičnem metru zraka; v čakalnicah mestnih železniških postaj ob nedeljah in praznikih jih je v enem kubičnem metru zraka celo do 9 milijonov. Na kmetih, posebno v gorskih vaseh, jih je v kubičnem metru zraka samo po 200. Dobra pitna voda sme vsebovati v kubičnem cm največ do 100 nebolezenskih klic. Zelo zamazane pomije, ki so polne nesnage, zadržujejo v enem kubičnem čm milijon bakterijskih klic. Bacili v zraku v zvezi z gostim prahom dražijo sluznico nosa, dihalnih organov in oči. Povzročajo kašelj in površinsko vnetje sluznic z gnojnim izcedkom. Prah v zraku pa lahko postane zelo nevaren, če vsebuje bacile tuberkuloze.
Večina bakterij so pač naše dobrotnice in so nam v prid v gospodinjstvu, v kmetijstvu in v obrtniških obratih. Zemeljske bakterije so nenadomestljive tvoriteljice kemičnih organskih spojin. Iz dušika v zraku tvorijo beljakovine, iz ogljikove kisline in iz vode sladkor in maščobe. Nadalje ustvarjajo vitamine in avksine, to so snovi, ki so neob-hodno potrebne za rast in uspevanje organizma in za ugodno počutje. Kot sožitnice (simbiotke), to so bakterije gpmoljnic in rastlinskih lišajev, proizvajajo kisline, ki raztapljajo rudnine in dovajajo na ta način rastlinam potrebne mineralne snovi v sprejemljivi obliki.
(Konec prihodnjič)
THERESIANUM
- STARA ŠOLA Z NOVIM DUHOM
Leta 1749 je cesarica Marija Terezija ustanovila Srednjo Solo, ki bi ji naj vzgajala višji uradniški kader za tedanje obširno avstrijsko cesarstvo. V teku stoletij je „The-resianum” postal ena izmed najodličnejših avstrijskih šol. Spočetka je bila v duhii tedanje dobe dostopna samo plemičem, a s spremembami časov se je spremenilo tudi socialno poreklo njenih gojencev. V ustanovnem pismu je cesarica določila, da ,rsmcjo biti sprejeti samo subjekti, ki kažejo izdatno nadarjenost in so živahnega duha ter smejo v zavodu ostati le tako dolgo, dokler so pridni in dostojni”.
Po dolgem premoru je bila letos starodavna šola obnovljena in je bilo sprejetih 167 novih gojencev v starosti med 10 in 14 letom. Med pogoji za sprejem je bilo tudi odlično spričevalo prejšnje šole, v katerem pa ni smelo biti nobene štirke. Petsto mladih imetnikov takih spričeval se je prijavilo za sprejemni izpit. Izdelalo ga je le 167 kandidatov.
Čeprav je šola stara, bo pa njen duh nov. Namesto nekdanjih „plemenilaških vežb”, kot so sabljanje, jahanje in skakanje, bodo gojenci v letu 1957 igrali nogomet in gojili moderne športe. Nekdaj so žlahtnim gojencem posebni komorniki pripravljali postelje in držali v redu sobe. Sedaj bodo ta dela morali opravljali gojenci sami, čeprav' so mnogi iz zelo bogatih družin.
Prosvetno ministrstvo je sestavilo poseben, zelo moderen učni riačrt. Od. prvega razreda naprej bosta gospodarski zemlj -pis ter francoščina obvezen predmet. K. t poroča dunajski dnevnik ,,L>ic Presse”, b > „učni načrt novost v avstrijskem šolstvu” in sicer se bodo morali gojenci „od. šestega razreda naprej učiti po en slovanski jezik”.
Pristavili bi, da to ni pravzaprav taka novost v avstrijskem šolstvu. Na Koroškem smo imeli do letos obvezen pouk slovenščine na srednjih šolah. Med tem ko na Dunaju slovanske jezike uvajajo v šoli, ki je namenjena eliti ali ometani” avstrijske mladine, je bil na Koroškem slovanski jezik na zahtevo gotovih kričačev odpravljen. Je pri nas res še mnogo zaostalosti, ne le v gospodarsko-geografskem smishi.
Prazna krompirjeva pravda
KUHINJA
Jedila iz sira
Sir iz kislega mleka vsebuje mnogo hranilnih snovi, posebno beljakovin. V poletnem in jesenskem času ga v različni obliki zečkrat postavimo na mizo, saj je izdatno, Zdravo in ceneno živilo/.
Za malico ga pripravimo takole:
L četrt kg sira, 10 dkg 'surovega masla, sol, kumina.
Pretlačeni sir zmešamo s surovim maslom, soljo in zrezano kumino in namažemo na črn kruh.
2. K dobro vmešanemu surovemu maslu dodamo pretlačen sir, sol, drobno zrezano čebulo (drobnjak ali por), nekoliko rdeče paprike, zelenega peteršilja in kumine ter vse dobro zmešamo. To zmes denemo v porcelanasto skledo, da se uleži in v nekaj dneh uporabljamo kot dodatek h kruhu.
Glavna jed: Sirova klobasa.
Pripravimo 75 dkg sira iz kislega mleka, 10 dkg moke, 10 dkg zdroba, 10 dkg margarine, 10'dkg sladkorja. Iz sira, moke, pšeničnega zdroba, margarine in sladkorja naredimo testo, ki naj eno uro počiva. Potem oblikujemo klobaso iz tega testa, jo zavijemo v ožet prtič in kuhamo pol ute. Potem denemo klobaso na desko, pustimo, da se nekoliko ohladi, zrežemo jo na rezine ter potrosimo s sladkorjem in drobtinami. Zraven serviramo kompot.
Sirovi cmoki.
60 dkg masti, 2 jajci, 50 dkg (pol kg) sira,
sol, 28 dkg pšeničnega zdroba, Vs 1 kisle smetane, 40 g sirovega masla, 50 g drobtin. — Mast dobro vmešamo in dodajmo počasi jajca, sir, sol, zdrob in kislo smetano. Ko je vse dobro zmešano pustimo maso pol ure počivati. Potem oblikujemo n? prevelike cmoke, ki jih de vi jemo v slano vrelo vodo, kjer naj se kuhajo 10 minut. Kuhane zdevamo v skledo in jih polijemo z drobtinami, ki smo jih pražile v surovem maslu.
Sir s širokimi rezanci.
široke rezance skuhamo v osoljeni vodi in kuhane odcedimo. V kozico denemo za oreh surovega masla, pest drobtin in na zarumenele drobtine rezance ter četrt kg zdrobljenega sira. Ko je dobro zmešano postavimo v pečico in nekoliko popečeno s solato denemo na mizo.
Sirov zavitek (Topfenstrudel)
Za sirov zavitek uporabimo vlečeno testo, ki ga pripravimo iz 200 g moke, malo mlačne vode in soli. Za nadev rabimo 50 g surovega masla, 80 g sladkorja, 1 do 2 jajci, pol kg sira, (Vs 1 kisle smetane ali mleka), nekoliko- limonovih lupinic, sladkor in sol.
K penasto vnlešanemu surovemu maslu dodamo pretlačen sir, jajca, sol, drobno sesekljane limonove lupinice, rozine in sladkor. Nadev se mora mazati, če je presuh dodamo kislo smetano ali mleko zraven. Če pa je premokro, dodamo nekoliko drobtinic ali zdroba. Zavitek lahko serviramo vroč ali mrzel.
Po neugodnem vremenu povzročena podražitev zelenjave še vedno nudi dobrodošlo strelivo od poletne vročine razgretim topovom politične propagande. Spor glede sprostitve uvoza zelenjave in poljedeljskih pridelkov je seveda oživil stara interesna nasprotstva. Socialistična stranka kot predstavnica potrošnikov poljedeljskih pridelkov si pač želi znižanje cen, kajti njeni pristaši so povečini delavci in nameščenci po mestih in drugih industrijskih središčih.
Po drugi strani pa se OeVP kot večinska
zastopnica interesov kmetijskih krogov upira uvozu kmetijskih pridelkov, kajti ponekod že sedaj cene domačih kmetijskih pridelkov ne'krijejo proizvodnih stroškov. Ugovarja pa tudi, da vsaj glede- nekaterih pridelkov tudi uvoz ne predstavlja rešitve. Tako je na primer inozemski krompir dražji od domačega. Zato se uvozniki sedaj le neradi poslužujejo možnosti importa, kajti jesen je blizu in se bojijo, da jim utegne dražji inozemski krompir — radi povečane ponudbe novega in cenejšega domačega pridelka — segniti v skladiščih.
PREPRIČAJTE SE SAMI
ZDRAVNIK SVETUJE:
Bakterije, dobrotnice in šiba človeštva
(Nadaljevanje)
Drugače učinkuje zopet vpliv mraza. Bakterije, ki so občutijive za vročino, kakor na primer spiroheta sifilide, prenesejo ohlaje-nje skoraj do bližine absolutne ničle, to je do —269° C. Ponovno zamrznjenje in odta-janje večini bakterij komaj škoduje, posebno ne povzročiteljem trebušnega tifusa.
Bacil tifusa ali legarja je eno do dve tisočinki milimetra velika paličica, ki je
opremljena s številnimi vejicami. Zato je ta drobnoživka silno gibljiva. Trosov nima. Obolenje povzročajo okužena živila, mleko in okužena pitna voda, s katerimi smo požrli tudi bacile tifusa. Iztrebki za tifusom obolelih ljudi so za okolico najbolj nevarni. Povzročitelji tifusa se naselijo v tankem črevesju, kjer tvorijo številne čire, vderejo v krvni obtok in zastrupijo celo telo. Te drobnoživke so silno odporne tudi proti izsušitvi. Najbolj usjjevajo v rekah, močvir-
Na letošnjem Koroškem velesejmu je večje število podjetij, ki razstavljajo kmetijske stroje. Vsem kmetovalcem priporočamo, da si te razstave ogledajo, da vidijo razne nove pridobitve kmetijske strojne tehnike. Predno pa se odločijo za nakup tega ali drugega stroja, moramo vsem priporočati, naj si preje ogledajo še stalno razstavo kmetijskih strojev pri domačem podjetju JOHAN LOMŠEK v št. Lipšu pri Žitari vesi. Ako se boste nato odločili in boste kupili potrebne kmetijske stroje pri podjetju Lomšek, bo to za vas velika prednost. Ako boste potrebovali kake nadomestne dele, ako bodo potrebna popravila, boste vse to najlažje in najbolj zanesljivo dobili pri domačem podjetju LOMŠEK. Zato vsem priporočamo, naj si ogledajo kmetijske stroje na Koroškem velesejmu, vendar pa naj se k nakupu odločijo šele, ko si bodo preje ogledali še stalno razstavo v Št. Lipšu.
Ko si boste ogledovali razstavo strojev, ne pozabite si pri tem ogledati krmoreznikov za napravo silaže. Kdor je imel priliko, da si je ogledal silos, kdor je celo že sam toliko napredoval, da si je zgradil silos, ta bo vedel ceniti neprecenljive koristi te naprave. Vendar pa je silos težko napolniti, ako nimate tudi krmoreznika za silosno krmo. Ako imate koruzo ali pa drugo krmo za polnjenje silosa, ne boste skoraj mogli shajati brez krmoreznika za silos. Zato vsem in vsakomur posebej priporočamo, da si ta krmoreznik ogleda.
Pojdite v št. Lipš. Tam boste na stalni razstavi kmetijskih strojev pri podjetju LOMŠEK našli tudi krmoreznik za silosno krmo (Silo-Haoksler).
Veliko strojev je že prodalo podjetje Lomšek v zadnjih letih. Te številke same že zelo zgovorno povedo, da imajo kmetje res veliko zaupanje v to pod-jetje.
Vsak je zadovoljen
kdor kupi pri domači tvrdki &
radio-aparate, ki so na ogled v najmodernejših in najlepših izvedbah,'kolesa in motorna kolesa vseh znamk, elektro-motorje, parilnike, mline, kmetijske in gospodinjske stroje vseh vrst, drobilnike, stiskalnice za sadje, mlatilnice, posue-malnike, AUa-separatorjc, pralne-, šivalne- in molzne stroje, Alfa-siloreznike, kakor seveda tudi vse nadomestne dele.
Torej, oglasite se tudi med celovškim sejmom pri domači firmi
I0HANN LOMŠEK
Št. Lipš P. Eberndort
Pomoč maturantom
Tajništvo Katoliške visokošolske zveze (Katolische Hochschulgemeinde, Wien I., Ebendorferstrasse S/Hp. Tel. 45-96-00, 45-96-09, je pripravljeno pomagati z nasveti in olajšati pot do nadaljnjega študija vsem maturantom, ki se bodo vpisali za prihodnje šolsko leto na dunajski visoki šoli. Iz tega vidika se potom tajništva lahko brezplačno vpišete ter vam tajništvo nudi pojasnila v vseh dijaških zadevah, in sicer se lahko osebno zglasite v pisarni od 15. septembra naprej razen v sobotah vsak dan od 9. — 16. ure, pismeno pa lahko že takoj sporočite svoje želje.
Ravno tako vam visokošolska zveza, in sicer oddelek za „Studente'nfiirsorge” prav rada pomaga, če rabite stanovanje ali kakšno postransko delo. Menza katoliške visokošolske mladine pa omogoča vsakemu študentu zelo poceni kosilo oziroma večerjo. Kakor imajo dostop do menie vsi dijaki, ravno tako se lahko tudi nahajajo v št.udij-skih prostorih, na igrišču, v klubski sobi in tudi knjižnica je na razpolago in dostopna za vse visokošolce. Zato svetujemo našim študentom — visokošolcem, da se obrnete na gornji naslov, če rabite kakršnokoli pomoč in nasvete.
Pestro in zanimivo
Prosta vožnja
Redek dogodek se je pripetil v letalu izraelske letalske družbe El-Al, ko je ga. Fangii med vožnjo rodila deklico Brigito. V spomin na ta dogodek je podjetje darovalo otroku dosmrtno brezplačno voznico za vse njene letalske proge.
V okolici Parme
v Severni. Italiji je v hudem neurju padala toča z ledenimi zrni kot jajce. Tehtala so tudi do 150 g. Toča je razbila mriogo šip in strešnikov. Še večjo škodo je povzročila na polju, kjer je uničila ves pridelek.
5000 Avstralk
je telefoniralo televizijski postaji v Sydneju ter se prostovoljno ponudilo, da bi jih postrigli na balin in bi tako postale podobne znanemu ameriškemu igralcu Jylu Brynner-ju. Televizija je namreč razpisala natečaj za oddajo »Splača se biti pavliha”. Tista, ki jo bodo izbrali, bo dobila za nagrado diamantno zapestno uro, hladilnik in najlepšo lasuljo, izdelano v Avstraliji.
Mesto brez žensk
Švedski znastveniki že dogo časa preiskujejo vzroke čudnega pojava. V majhnem mestu Mansbo se že deset let ni rodila nobena deklica. Vse do danes pa so bile te preiskave brezuspešne.
V Vzhodni Nemčiji
izhaja list „Neues Leben”. Ta list je napovedal izhajanje novega romana v podlistkih. Ta roman naj bi bil sila napet, objavljali pa bi ga v 157 nadaljevanjih. „Neues Leben” izhaja samo dvakrat mesečno, kar pomeni, da bo roman izhajal več kot šest in pol let. Bralci tega lista bodo imeli torej izredno priložnost, da bodo „v izredni napetosti” vse do novembra 1962, ko bodo šele izvedeli, kaj se je zgodilo z glavnimi junaki »napetega” romana.
104-letni starec, ljubosumen
V Neaplju so prisilno odpeljali na policijo 104-letnega Vincenca Nappa, ker je v neki točilnici navalil z žepnim nožem na svojo, le nekaj let mlajšo prijateljico. Bojeviti starec je izjavil, da je pač ljubosumen, če jo vidi govoriti s kakim drugim moškim.
Nekaj spominov na Tilko Lamprecht
Alojzij Vautip župnik v Selah.
»Vera in dom” prinaša v zadnji številki članek o Tilki Lamprecht. Ko sem gledal njeno sliko, mi je prav živo stopila pred oči. Naj tukaj nanizam nekaj spominov na to dekle, ki je s svojimi bogatimi talenti veliko obetala, pa žal tako rano umrla.
Od oktobra 1914 do junija 1915 sem bil kaplan v Pliberku. Moj -tovariš je bil Ciril Kandut, s katerim me je že iz bogoslovja vezalo prisrčno prijateljstvo. Njegov delokrog se je raztezal največ na severno stran fare in šoli v šmarjeti in pri Božjem grobu, jaz pa sem oskrboval južni del in učil otroke v Libučah in Tunelu. Pa je večkrat g. Ciril prišel domov ves navdušen in vzkliknil: Ah ta Tilka, ta Tilka, Pripovedoval mi je o mali šolarki pri Božjem grobu, ki je silno nadarjena in razgibana, kak čudovit otrok, ki prekaša vse otroke iste starosti. Nisem imel prilike osebno spoznati te deklice, a čez dobrih 16 let se je to zgodilo.
Leta 1931 se je v novozgrajenem farnem domu vršil šesttedenski gospodinjski tečaj pod vodstvom Milke Hartmanove. Ta mi je pripovedovala o svoji prijateljici Tilki, vso njeno tragično zgodbo, da nima pravega doma in o njeni bolezni. Kaj, ali se ne bi morda v svežem gorskem zraku njena bolezen zaustavila? Tako je isto vigred prišla Tilka k nam. Po zunanjosti sodeč bi komaj mogel verjeti, da je dekle bolna. Takoj se je počutila med nami domačo in se kmalu spoznala z vaško mladino. Otroci so jo vzljubili in se radi zbirali okoli nje, pa saj jih je znala naučiti toliko lepega igranja. Večja dekleta je kmalu organizirala in jih učila simboličnih vaj s petjem. Dečki pa so se pod njenim vodstvom naučii telovadnih iger s praporčki. Za materinski dan je pripravila pester sjmred z raznimi prizorčki. Pa ni bila
prav nič v zadregi, kje jih dobiti. Sedla je pod lipo nad cerkvenim travnikom s papirjem in svinčnikom, pa so ji verzi kar vreli na papir.
Z uredništvom ženskega lista »Vigred” je bila v pismeni zvezi. Podpisovala se je z imenom »Dušica”. Izročila mi je svoj spis »Zdravnikova ljubezen”, da sem ga osebno oddal v uredništvu. Izhajal je v »Vigredi” pod naslovom »Rdeče in bele rože”. V osebnem razgovoru mi je urednica zatrdila, da je Tilka velik talent in da se bo literarno še razvila.
Tekom zime je uboga brezdomka spremljala Milko Hartmanovo po gospodinjskih tečajih in sodelovala pri zaključnih prireditvah. Naslednje leto se je zopet zdravila v Selah. Vozila.se je v bolnico, dobivala pneu-mothorax (polnili so ji prsni koš z zrakom). Morala bi mirovati, a v svoji agilnosti si je premalo privoščila počitka. Zdravje se ji ni boljšalo. Udeležila se je dekliškega tabora na binkoštni ponedejek 1933 in nastopila z govorom na odru. Morala je spet v bolnico. Tam sem jo enkrat obiskal. Bila je vedra in živahna, a se je zavedala, da ji luč življenja ugaša. Takrat sem jo zadnjič videl živo. Želela je, da se udeležim njenega pogreba. To željo sem ji izponil, ko sem jo vigredi 1934 položil v Nonči vesi v grob.
Hranim še več njenih rokopisov. Morda bi se v njih našel še kak literarni biser, ki zasluži biti objavljen.
Ciril Kandut in Tilka Lamprecht! Dva mlada talenta, ki sta nam bila prezgodaj odvzeta.
Ciril je nadaljeval bogoslovne študije in kot urednik »Koroškega Slovenca” umrl 22. junija 1922 na Dunaju. Tilko pa je 12 let pozneje zagrnila domača zemljica.
55-LETNICA USTANOVITVE KAT. PROSVETNEGA DRUŠTVA V GLOBASNICI
Pridite v nedeljo, dne 18. avgusta, v Globasnico na
PODJUNSKI DAN
Ob 3. uri popoldne bo na prostem pri šoštarju pestra KULTURNA PRIREDITEV, na kateri bodo nastopili POSAMEZNI PODJUNSKI PEVSKI
ZBORI ter ZDRUŽENI PEVSKI ZBOR.
Nadalje je na sporedu GOVOR, NARODNI Pl,ESI, BOGAT SREČOLOV in druga PRIJETNA PRESENEČEN JA. — ZVEČER pa se . bomo poveselili na veliki podjunski VRTNI VESELICI, na kateri bo sodeloval znani in priljubljeni KRANJSKI KVINTET.
o SUmimU
In Atila reče in zemlja bobni, vsa trese se plan rodovitna; to niso potresi podzemske moči, to konj so hunskih kopita.
PRESELJEVANJE DIVJIH NARODOV
Za Rimljane so prišli hudi časi. Iz Azije so prihrumeli divji mongolski narodi. Najhujši so bili Huni. Najsilnejši njihov kralj je bil Atila, ki so ga imenovali »šibo božjo”.
Humi so bili majhni in čokati. Imeli so grde obraze, debele glave in močne ude. Večidel življenja so presedeli na svojih majhnih konjih, žene in otroci pa v vozovih. Hiš si niso gradili, ampak so živeli v taboriščih, kjer so radi popivali, prirejali velike gostije in divje prepevali.
Atila je silno napadel sosedne narode. Uničil je mnogo mest; med njimi tudi Pe-
tovio, Celeo, Emono in Aquilejo. Papež Leon L mu je šel z velikimi darovi naproti in ga pregovoril, da je prizanesel Rimu. Naslednjega leta (453) je grozni Atila umrl prav na svoj ženitovanjski dan. Pokopali so ga ponoči. Pogrebce so umorili, da bi nihče ne izvedel, za njegovo truplo. Po Atilovi smrti je hunska država razpadla.
Zaradi tega divjanja so se Rimljani u-maknili iz naših krajev. Danes spominjajo nanje le izkopane kamnite plošče z rimskimi napisi, temelji hiš, denar, orodje, posoda in grobovi.
Tudi Huni so izginili. Za njimi so pridrveli in se odselili v Italijo Goti, zadnji pa Langobardi, ki so se tudi preselili (leta 568) v Italijo.
Za njimi so prišli Obri, z Obri pa Slovenci.
Alma R. (Božje stezice)
t-rl 1	• V V
lebe iscem
Z dlanjo si oči zastiram in razum, moj Bog, Te išče. čolnič mojega življenja jadra k Tebi v pristanišče.
Neizmerne so daljave, ki pogled jih ne preseže; moja slednja tiha želja čudežno me nate veže.
Šepeta, ko dan ugaša, mi o Tebi zarja pozna; plaho pred Teboj izginja v temne grape senca grozna.
Prestol Tvojega bogastva jasno mi z neba odseva,
\ sedež luči in oblastim slednja zvezda razodeva.
žlahtne cvetke na oltarjih neprenehoma duhtijo.
Dan na dan samo o Tebi mi skrivnostno govorijo-.
Kakor dini bežijo sanje, biserna je vsa višina ...
Klanja moje se spoznanje pred Teboj, o Veličina!
L imb a r s k i
Za dobro voljo
Majhna plača
»Nisem mislila, da imaš tako majhno plačo. Ko sva bila Še zaročena, si se vedno bahal, koliko zaslužiš.”
»Res je. Ti si se pa bahala, kako varčno in lepo znaš gospodinjiti, pa ni tudi nikjer nič in sem nad tvojim gospodinjstvom zelo razečaran.”
'	/i
.. .	(jr'
Dobro ji je povedal
Neka starejša vdova bi se bila rada še enkrat poročila. Bila je pri zdravniku in ga je vprašala za nasvet. »Najbolje je za vas, Če se še enkrat poročite”, ji pravi zdravnik.
»Potem me pa kar vi vzemite!” mu je dejala.	1
»Ljuba gospa, tega pa ne morem. Mi zdravniki sicer zdravilo priporočamo, sami ga pa ne vzamemo.”
Spomin ga je zapustil
»Kaj misliš, kako bi si pomagal, v zadnjem času me je namreč spomin popolnoma zapustil.” — »O, veš kaj, posodi mi 100 šilingov, pa boš videl, kako hitro se ti bo spet povrnil.”
Kakor si razlagamo
V nekem manjšem mestu je pozimi na la J du pred poslopjem padel nek popotnik ' Bil je zelo jezen in je šel takoj na občinski urad, da se pritoži, ker ni bilo po ledu potrošeno.
»To je vendar sramota, kaj takega!” se je hudoval občinski uradnik, »čakajte, temu lastniku hiše bomo že posvetili. Ali mi lahko poveste, pred katero hišo je bilo?”
»Pred občinsko hišo!”
»Kaaaj? Veste, v tem slučaju ste pa krivi sami, zakaj pa ne hodite bolj'previdno!”
Ostra kosa
Neki lažnjivi kljukec je imel tako ostro koso, da, ko je neko jasno noč na drevesu visela, je njena senca nekemu mimoidočemu kar obe nogi odrezala.
	
P * I * S * /\ * N * O *	B*R*A*N* J* E
Božidar Kramolc:
___________STAVA____________________
Iz zbornika „Svobodrie Slovenije” za leto 1957 ponatiskujcmo naslednjo zgodbo iz življenja novonascljencev v Kanadi. „Dipi” pomeni begunca, po prvih črkah angleške oznake „pisplaced persons” ali »razseljene osebe”. — Avtor pričujoče črtice je nadarjen slikar. Kot begunec prva leta po vojni živel na Koroškem, nakar se je preselil v Kanado. Najprej je tam delal kot težak in iz te dobe izvira pričujoča črtica. Kasneje je nadaljeval študij slikarstva in se je sedaj že lepo uveljavil med mladimi kanadskimi slikarji. Priredil je tudi več dobro uspelih razstav, o katerih smo v našem listu poročali. Črtica plastično prikazuje težko življenje novonascljencev, ki pa imajo povečini v sebi dovolj značajnosti, da vzdržijo in se uveljavijo po svojih sposobnostih tudi v trdi tujini.
Razpostavila sva po nasipu rdeče in rumene zastavice v predpisani razdalji, pripela signalne bombe in se počasi vračala.
Bilo je zgodaj, po tleh slana, po drevju ivje. Nad reko megla, zgoraj po pečinah škrlatna luč vzhajajočega sonca. Prav zgoraj, po vrhovih gora, je bil sneg, v jutranjem soncu je bil videti kot obarvana smetana. Gramoz med pragovi je bil zmrznjen in se je pod čevlji lomil v. skorje nepravilnih oblik. Mlake pod nasipom in v'travi so bile svetla zrcala, slana na njih kot drobne črepinje zdrobljene steklenice. Tam je bilo še polomljeno suho trsje, rjavi grmi borovnic in robidnic. Na šipkovih grmih je tu pa tam rdela zgubana jagoda. Pod mostičem med pragovi je bil pajek napel mreže. Niti so bile usločene in so se svetile svileno. Skozi smreke, ciprese in jelke (gozd je segal skoro do železniškega nasipa) je lila na pošev luč in se je ob deblu in vejah tu pa tam delila v pramene, ki so spominjali na moštranco.
Šla sva počasi in 'sapa nama je zmrzovala >b dihanju in kadar sva govorila. Čez tračnico je skočil chipmunk, postal za hip, se postavil na zadnje noge, mencal s sprednjimi kot da bi se umival, švrknil z repom in izginil v resje. Od reke sva slišala klokot vode, iz dalje (za hribom) rik losa.
' Prišla sva do ovinka, ko je Arnulf pokazal po progi: „So si že zopet v laseh!” Sto do stopetdeset čevljev pred nama je stal na progi Poljak Jan, pred njim petorica Ukrajincev. Vihtdi, so lopate, Poljak železen drog. Odbijal je udarce in se počasi umikal.
„Prokleta sodrga”, pravi Estonec, „saj ga bodo potolkli. Če bi imel mitraljez, bi kmalu opravil.” (Arnulf je bil v nemški vojski. Nosil je bil mitraljez čez Poljsko, Ukrajino, do Stalingrada in potem od Stalingrada nazaj do Berlina. Tam se je predal Amerikan-cem, jim čez dva tedna ušel iz zasilnega taborišča in se po nekaj mesečnem potikanju po kolodvorih, cestah in poteh prebil do avstrijske meje in do Gradca, kjer so zadnjih deset let bivali njegovi starši.)
Jan se umika. Po njem bi bilo, da se ni prikazal preddelavec Jack.
„Ej, kaj pa počenjate!”
V nekaj skokih je na mestu. Zamahne s pestjo po najbližnjem, s komolci odrine druge, ki končno povesijo lopate. Janu iz-
trga drog in ga zapiči v pesek kot sulico.
,,Norci, prekleti norci!”
Jack ve, kako si stoje Ukrajinci in Jan. Po sapo gre in z dlanjo čez potno čelo. »Zabijte si v glavo bedaki, da ste zdaj v Kanadi. Kar je bilo onkraj, je bilo. Bilo je in tu ne velja, ne velja, in ne bo nikoli veljalo! Tudi jaz bi se lahko pretepal z Irci in s Škoti in s celim svetom — a kam bi prišli.”
Z rokavom si obriše peno z ust, dvigne kapo, se pogladi po laseh, po temenu in se zopet pokrije. Potem Janu: „Ne izzivaj, sicer te premestim V drugo okrožje. Sicer pa, hudič naj vzame tebe, Ukrajince in tvojo Poljsko. Pretepajte se po šesti, če se že morate, pri delu ne! Če te ubijejo po šesti, mi ni mar. Če pa te ubijejo na šihtu, bodo prijeli mene. Pripeljali bi se: policija, časnikarji in nadzorniki iz Kamloopsa. Rekli bi, hočeš vedeti, kaj bi rekli, jaz poznam kifel-ce pa cajtengarje. Rekli bi: Kdo ga je in kako, zakaj in kdaj. Vse bi popisali in slikali in bi rekli: škoda res, sicer pa vrag nosi Dipija. Kaj prida ni mogel biti, kar tako nikogar ne ubijejo in — navsezadnje, ali nam ti ljudje ne prihajajo sem kruha odžirat. — Tako nekako bi rekli, mene pa bi nagnali. Razumeš. Jan, mene bi nagnali brez penzije, po dvajsetih letih službe. Zabijte si v glavo, da to, kjer sedaj stojite, kjer zdaj ste, ni, kjer ste bili. Tu se staro neha. Pol hudiča me brigajo vaše bedaste črepi-
iiiiimiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimimniiiimiimuuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii
Ob vrtu
Ob vrtu je ostala bela kresnica po košnji. —
Ostala je sama kot žalujoča devica, ko umrle ji sestre in znanke mladostnih so let.
Za vrtnarico gleda vse dni, ko prihaja na vrt po šopek, ki pride na mizni prt, a kresnice ne vidijo vrtnarice oči...
Tako tudi čaka ona sivora vrtnarice bele...
Preden vzžari pričakovanega otetja zora, bosta obe ovenele ...
Prazen bo vrt — in prišla bo smrt.
Valentin Polanšek
PREPROGE-PRAUSE A Z A V E S E
F. GRIVŠKI:	37
(TJOJLUJlI/LL	povest
V	vas se je polagoma vračalo staro življenje. Veliko fantov in deklet je odšlo v tujino, za kruhom. Ostali so se prikovali k zemlji in se približali cerkvi. Znova se je oglasila na koru lepa pesem in vsako nedeljo se je napolnila cerkev. Spomlad je pobrala veiko starih ljudi, tudi župnika je vzelo. Novi župnik se je spretno vživel v razmere in s prisrčno besedo zdravil rane, ki so jih zasekala pretekla leta. V prilikah o sejavcu in semenu je znal buditi ljubezen do zemlje, pa še o krivičnem oskrbniku jim je pridigoval, da so nekateri mislili pri tem na polirja.
V	predpustu so oklicali Petrovega Janeza. Vprašal je bil že za božič pri Tilki. Nerodno mu je bilo to vprašanje, ker je nosil s seboj Nikova pisma, v katerih je bila Tilka večkrat omenjena. Dekle se je trpko nasmejalo in odkrito povedalo Janezu, da se ne misli poročiti.,
»Čakaš Nikota?” je ponagajal. Zardela je v obraz in poredno odvrnila: »Saj veš, da ga čakam! Krivo sem ga sodila radi Elze. Kaj ti ni v pismih nič omenil?”
Potegnil je iz žepa sveženj pisem ter jih ponudil Tilki: »Zdaj, ko si me odbila, ti bom izročil pisanje, da boš vedela, kam je treba pisati, če hočeš, da se vzameta.”
Vzela je pisma, se naglo obrnila in ljubeznivo dejala: »Pa ne boš hud, Janez! Saj veš, da te imam rada, ker si meni in materi v pomoč. — Možila se pa najbrž ne bom, ker je preveč prekletstva nad našo hišo!”
Nihče ni vedel, katero bo Janez vzel. Začudeni so pogledali na prižnico, ko je župnik poleg Janezovega imena hitro prečital ime — Fortunatove Erne. »Smilila se je fantu, zato jo je vzel,” so dejali in prav so dali obema, dasi jih je jezilo, da niso že prej izvohali te skrivnosti.
V marcu so zapeli kosi in klicali na njive. Ljudje so zasadili motike in zaorali s plugi. Bila je lepa pomlad, kakršne že dolgo niso pomnili. Cvetelo in duhtelo je vse drevje. Slane ni bilo in obetala se je prav dobra letina. Lahen dež je pred veliko nočjo namočil zemljo, da so za praznike ponekod že kosili deteljo. Po gmajni je pozvanjala živina, na njivah so pa delali ljudje in z veselim upom gledali, kako je iž dneva v dan rasel krompir, poganjala turščica in se razpletalo mladje po plantah. Obnovila so se prejšnja leta, ko še ni bila cesta zmešala ljudi.
nje. Razbijajte si jih po šesti po mili volji in kolikokrat hočete. Meni je za penzijb, ne za vaše ušive lobanje!!”
Jack zakorači po nasipu. Čez tračnico stopi in potem po progi, s praga na prag, ne da bi gledal predse. Ko raca, se guglje, pesti tišči v žepe hlač in pridušeno kolne. »Prokleti Dipiji, prokleti ljudje, umazani bedasti no^ci!”
Dvajset let tega je Jack Northcott stal v Halifaxu z lesenim, z železom okovanim zabojem in zijal v mesto pred sabo. Iz York-shireja iz severne Anglije je prišel, ladja je bila še v pristanišču, bil je mlad, visok, svetli lasje so mu štrleli izza kape.
»Šved?” ga je nekdo vprašal, »Norvežan?”
»Ne, ne izAnglije.”
»Aha,” se je zasmejal domačin, „Limey, a?!!”
„Limey? Kaj? Kaj blebečeš?”
Pa oni se je le režal; ko da bi razlagal množici, je mahal z rokami in kazal na Ja-
■ ------=—o
cka: „Limey je, pa ne ve, da je Limey, aha — ha! O, aj ubogi Limey!”
Limey je ime za Angleža, Wop za Italijana, Kraut za Nemca; Žid ji Vid, Japonec Nip, Kitajec Chin — in ti novi so Dipi. Vsakdo ima svoje ime.
Jack je brcal v prod in tračnico. Ni bil gotov, da svoje delavce, te novodošle ljudi, res sovraži. Bili so mu zoprni včasih, največ zaradi govorice, ki je ni razumel. Delali so res od hudiča dobro, predobro, ko sužnji; klel jih je tudi zaradi tega. In dobro, si je mislil, da so taki. če ne bi klepetali v tujem jeziku, ki je bil za njegova ušesa kot klepet rac, brezzvočen, skoro smešen, če ne bi imeli širokih obrazov, z ličnicami kot Mongoli, če bi peli iste pesmi kot on, jih ne bi imel zaradi česa kleti. Koga bi klel, koga? In včasih človeh mora kleti, da odleže. Delo? Šefa? Vsak kolne delo in šefa. Te gore in skale? Nebo? Zimo? Svojo usodo, — svbje življenje? Življenje?
(Dalje prihodnjič)
NATHAN ASCFI:
Hapad na dcafyut{acH(>
John je stal za stekleno izložbeno omaro, v kateri so bili razstavljeni prstani za 16, 50 in 90 dolarjev. Ničesar posbfenega ni opazil, ko sta oba mlada moška stopila v trgovino. Eden izmed njiju je obstal med vrati, s cigareto, ki mu je malomarno visela na ustnicah, drugi pa je stopil naprej, potegnil samokres iz žepa, brez naglice, prav lagodno, potem pa je zavpil: »Roke kvišku!”
John je dvignil roke. Zavladala je grobna tišina. Vrata v trgovino so bila zaprta, da ni mogel vanjo prihajati hrup od zunaj. Mr. Waxmann, lastnik trgovine, je tudi dvignil roke, ne baš visoko, kajti bil je precej rejen. Harry Porter, drugi uslužbenec, jih je prav tako molel kvišku. John ni mogel zbrati svojih misli. Samo nekaj mu je šinilo skozi glavo: njegova žena Rosaleen, otrok, ki je brcal z nežicami, povišanje plače, ki bi ga moral dobiti naslednji mesec in nič drugega. Bilo je zares čudno ...
Možak pri vratih je tudi privlekel revolver iz žepa. Oni v sredi trgovine je,svoje o-rožje spravil v žep, potegnil iz njega robec in stopil k odprti oklopni bgagajni.
Možak pri vratih je dejal: »Ne reži se!” Harry se je res režal. Roke je' molil v zrak. Oni z robcem se je ustavil, se zasukal na peti, stopil k Harry-ju in ga s pestjo udaril v obraz. Harry se je nekoliko zamajal, kri se mu je pocedila z ustnic.
Mr. Waxmann je naglo rekel: »Vzemite vse, kar hočete, a pustite moje uslužbence pri miru. Saj vam niso ničesar storili.” »Držite raje jezik za zobmi!” je dejal možak, »če ne se vam utegne prav nekaj takega pripetiti kot onemu!” — Nafo je stopil k oklopni blagajni in začel odpirati predale. John je razmišljal. Njegovo srce je divje bi-
lo. Kolena so se mu tresla in nekaj hladnega mu je počasi lezlo po hrbtu navzdol. M . Waxmann je bil zelo bled. Harry-jev obraz je bil ves krvav.
»Kje so briljanti?” je vprašal mladi mo/, pri oklopni blagajni.
»V predalu z belo etiketo,” je odgovoril Mr. Waxmann.
Mladi mož je stikal za njimi. Možak na vratih je spregovoril: »Hej, ti tamle, če ne boš stal pri miru, dobiš kroglo v trebuh!”
Harry se je počasi premikal k sredini izložbene omare. Tam je namreč ležal revolver, za vsak slučaj. John je hotel zavpiti: »Pusti vendar! Naj vzame briljante, saj so itak visoko zavarovani! Mr. Waxmannu je itak vseeno. Saj jim je on sam povedal, kje so shranjeni. Ne bodi tepec!”
Harry je bil zaročen z dekletom, s katerim se je nameraval v kratkem poročiti. Bilo je mlado, prijetno dekle in Harry je bil čeden fant. Od svoje skromne plače je že nekaj prištedil za poroko.
Pod ploščo Johnove mize je tudi bil samokres, toda on se ni hotel izpostaviti nobeni nevarnosti. Oba korenjaka sta očivi-dno imela resne namene. Moral je misliti na Rosaleen, na otroka ...
Mladi mož pri blagajni je zlagal bele vrečke v svoj žepni robec. Harry se je počasi bližal sredini izložbene omare. Johnu se je zdelo, kot da je minilo vsaj leto dni, čeprav je vedel, sta onadva pred komaj nekaj minutami stopila v trgovino..Johnu se'je zdelo, da čakanja ne bo nikoli konec, da že celo večnost drži roke kvišku, da ne bo nikdar več svoboden.
»Pozor!” je zavpil mladenič pri vitatih. Njegov pajdaš se je bliskovito obrnil in
P R A U S E A PREPROGE-PRAUSE I
Pri Gregorjevih sta se mučili na njivah mati in Tilka. »Da bi bil tisti fant še pri nas!” je potožila mati.
»Katerega mislite?”
»I no, tistega, kakor ti!”
Molče sta pleli in ruvali slak, ki se je vzpenjal pod planto. Kakor zasanjana je sama s seboj govorila mati: »Bog ve, kod hodi ta revež? Pripraven je bil in dober. Zakaj se je pri nas vse narobe obrnilo?” Privezala si je ruto in utrnila solzo. Tilka se je obrnila v stran. Pred obema so vstajali spomini na itste dni, ko je po teh njivah hodil še Niko.
Zvečer je Tilka pri luči prebirala pisma, katera ji je izročil Janez. Mehko in čudovito skrivnostno je pisal. Da je našel mir, da ga oklepajo visoki zidovi, da mu pa misli uhajajo večkrat preko teh zidov v daljavo, kjer pod goro spavajo hiše in ob njih teče potok. Nikjer pa ni zapisal, kje je in kaj dela. Samo tisti pečat z dvema rokama in križem na sredi ji je dal veliko misliti. Iz predala je vzela pisma, ki jih je materi pošiljal njen sin —predstojnik v kapucinskem samostanu. Primerjala je pečata in dognala, da sta enaka, čudna misel ji je stisnila srce. Kaj pa, če se je tudi on odpovedal svetu?
(Dalje prihodnjič)
znova je imel samokres v roki. Mladenič pri vratih je stopil k Harry-ju in rekel: »Zdi se| mi, da imaš nekaj za bregom, ti bom jaz že pokazal.” Nato ga je z držajem revolverja udaril po glavi. „Oh”, je zastokal Harry in Mr. Waxmann tudi.
»Pohiti!” je dejal mladenič, ki je držal naperjeni revolver v roki.
V Johnovi glavi so se vrteli Rosaleen, o-trok, draguljarna, dodatek k plači... Hipoma se je vrgel na tla, zagrabil za revolver, ki je ležal v odprtem predalu in začel streljati. Bum, bum, bum — in eden izmed mladeničev se je zgrudil na tla. Drugi se je obrnil, in John je začutil, da ga je nekaj zaskelelo, potem pa ga je zagrnila noč.
Zbudil se je v bolnici. Ob njegovem zglavju je sedela žena Rosaleen, na drugi strani pa časopisni poročevalec, ki je hotel vedeti to in ono.
»Saj ni tako kot pišete po časopisih in ilustriranih časnikih, ki vedno govore o hrabri obrambi proti napadalskim roparjem. človeka prav nič ne obhajajo občutki hrabrosti____nasprotno človeka skoraj noge več ne drže, slabo mu postaja______a po-
tem se zgodi nekaj, recimo, da tvojega kolego pobijejo z udarcem na tla, in takrat pozabiš na vse ter — se postaviš v bran.”
Oh OpeKJgsMeal!
Razstava tvrdke Valentin Paternioner
Tvrdka poljedelskih strojev Valentin PATERNI. ONER razstavlja letos na Koroškem velesejmu v Celovcu razne novosti v strojni tehniki, ki so veliki pripomočki za našega kmeta. Predvsem ima razstavljenih celo vrsto Steyr-traktorjev s priklopniki in drugimi raznimi priključki. Poleg traktorjev tipa E 80, 15 PS in T 84, 18 PS, kakor T 182, 36 PS vidite na omenjeni razstavi takozvani Fristein-Miststreuer, ki sam baše gnoj in katerega žene 18 PS Steyr-traktor. Zanimanje vzbuja tudi Original-Rin-ka-Miststreuer in dopolnjuje razstavo poljedelskih strojev.
Poleg teh strojev je videti še marsikaj drugega, kar kmet rabi v raznih letnih časih na polju in v gospodarstvu. Tu mislimo predvsem na moderne stroje* za spravljanje sena znamke „Single”, ki bi nam sedaj zelo prav prišel, tla bi hitro spra-. vili seno oz. otavo pod streho, dokler je nam še vreme naklonjeno. Ravno tako bi rabili tudi Mas-scy-Harris-Ilaucrmahdrescher, ki sam vozi in na polju istočasno žanje in mlati. Poganja ga pa VW-indr,sirijski motor. Poleg teh navedenih strojev vidite še več drugih, ki smo jih omenili v oglasu prejšnje številke, tako da je paviljon tvrdke Valentin Paiernioner za vsakega kmeta zelo zanimiv-in se ga splača ogledati.
Poseben sektor tega razstavišča za zavzema novi oddelek HOVAL z lepimi štedilniki na centralno kurjavo. Sem spadajo tudi vsi gospodinjski stroji, kakor pralni stroj, električna krušna peč, mlečne
centrifuge, hladilne naprave itd. Sprehod po razstavnih prostorih tvrdke VALENTIN PATERNIONER na Koroškem velesejmu nudi tudi letos obširen pregled vsega tega, kar je ustvarila moderna tehnika za olajšavo dela v kmetijstvu in gospodinjstvu.
Tjovdka Qok. ^Oolker
Že v zadnji številki smo na kratko omenili, da jrraznuje največja tovarna za izdelavo jrohištva tvrdka Joh. Vdlker-Mobel 90-letnico svojega obstoja. Ta tvrdka je našim čitateljem dobro znana že po oglasih v našem listu, vsej javnosti pa po svojem kvalitetnem pohištvu in ugodnih cenah. O veliki izbiri tvrdke Vblker priča tudi dejstvo, da ima stalno na razpolago več pohištvenih garnitur. Za tiste, ki ne zmorejo mnogo denarja, ima tvrdka veliko razumevanje, ker jim da zaželjeno pohištvo na obroke.
Tovarna Volker - Mobel dobavlja iz svoje lastne izdelovalnice spalnice, ^pohištvo za stanovanjske sobe, tujske sobe z lepimi oblikami, opreme za hotele in penzione.
Ogled razstave na Koroškem lesnem sejmu — Industriehalle — vas bo prepričal o dobri izdelavi in kakovosti blaga tvrdke Johann Vblker.
DUNAJSKI MEDNARODNI SEJEM 1957
od 8. do 15. septembra
MODA, luksus, gospodinjstvo, dnevna uporaba — TEHNIKA, stroji, orodje, KMETIJSKA IN GOZDARSKA RAZSTAVA, posebna razstava poljedelskih strojev s predvajanjem, hranila in nasladila, vinska poskušnja AVSTRIJSKA KONJSKA RAZSTAVA ZA VPREGO IN EKSPORT MODNA RAZSTAVA KOŽUHOVIN V MESSEPALAST - VSAK DAN 3 PREDVAJANJA Kolektivna razstava obrtništva — Razstava „Tehnika v gospodinjstvu” — Camping
Za obiskovalce sejma, ki pridejo od zunaj, 25-odstotni -popust pri vožnjah z vlakom in avtobusom. Velesejmske izkaznice dobite pri deželnih trgovinskih zbornicah, deželnih- in okrajnih kmetijskih zbornicah ter vseh posebej označenih prodajalriicah.
HERDE
OFEN
KLAOEHFURT. BAHNHOFSTRASSE «
Besuchen Sie unsere VorfUhrungen ouf der Kdrntner Messe, Halle VH
Wolf-Cub-KI einwerkstatt i Emco-Unimat-Kleinwerkzeugmaschine # Emco-Maximat-Drehbank
Dampfkochtopf „Rapido“ • Dampfentsafter
Universai-Bratpfanne »Champion4*
Peči, štedilnike
KAKOR VSE KMETIJSKE POTREBŠČINE dobite najugodneje pri
HANS
WERNIG
Celovec Paulitsihgasse (Prosenhof)

ŽUnfi...
s
\
k

Brez kemičnih dodatkov

1.	Riesenaustvahl - liber 100 Ausstattungen
2.	Die besten und billigsten Mobel Oster-reichs. Hartholzschlafzimmer von S 4000
3.	Ratenzahlung ohne Aufschlag, ohne Zin-
4.	ZustellUng frei Haus mit eigenem Spe-
zialauto
GROSSTE AUSVVAHL IN:
Polstermobeln, Teppichen, Matratzen; Vorhangstoffe zu sehr maBigen Preisen
„DAS HAUS DER GUTEN MOBEL”
KARL STADLER
KLAGENFURT / THEATERGASSE 4
SW - MOBEL - VERKAUFSSTELLE
Beratung durch eigenen Architekten I
Tvrdka DIEM v Celovcu
Marsikateri bralec našega lista se je včasih začudil nad lejiimi slikami v našem ča-sojrisu. Da pridejo slike do izraza jasne in čiste, je zasluga klišarne DIEM v Celovcu na Heiligengeist-Platz, kjer naroča naše uredništvo že leta svoje klišeje. Tvrdka se je razvila v eno največjih tovrstnih podjetij v Celovcu. Za ta napredek firme in solidno ter dobro, kvalitetno izdelavo klišejev gre zasluga šefu Martinu Diem-u samemu, kajti on je strokovnjak prve vrste na tem področju in ima v svoji klišarni najboljše strokovne moči.
Kar pa Klischee-Anstalt DIEM še posebno odlikuje je to, da razstavlja letos na Koroškem velesejmu kot prvo grafično podjetje sploh in je dobila lepo priznanje od koroške deželne vlade, obrtne zbornice in še raznih drugih strokovnih inštitutov in uradov.
K temu odlikovanju za ves njegov trud in vestno opravljanje svojega težkega poklica, mu čestita tudi naše uredništvo prav prisrčno in se mu iskreno zahvali za lepo poslovno delovanje in mu želimo y življenju še mnogo uspeha, sreče in trdnega zdravja!
.URADNA OBJAVA.
FINANČNA DIREKCIJA ZA KOROŠKO
(MONOPOLNA UPRAVA)
RAZGLAS
Razpišejo se naslednje proste trafike:
Althofen štev. 20, (samostojno, ali povezano z gostilno ali trgovino).
Judenburg štev. 10, občina St. Salvator (povezano z gostilno ali trgovino).
Koprivna v Lobniku štev. 17, občina Bela (povezano z gostilno ali trgovino).
Št. Vid v Podjuni štev. 15, občina škocijajt (povezano z gostilno ali trgovino).
Prošnje naj bi bile na -posebnih tiskovinah najkasneje do 31. avgusta ob 12. uri opoldne na m« napolni upravi finančne deželne direkcije v Ce* lovcu — Klagenfurt, Dr. Hermanngasse Nr. 3, II. Stock, Zhnmer 54.
Nadaljna pojasnila lahko dobite na pristojnih finančnih uradih (Verbrauchsteuerabteilungen) in davčnih nadzorovalnih mestih, kjer boste dobili tudi za prošnjo potrebne formularje. Poleg tega pa lahko razberete vse potrebno tudi iz uradne deske dotičnih občin, v kateri se nahaja razpisana oz. prosta trafika.
Šivalne in pletilne stroje
GRUNDNER
Klagenfurt Wianarg. lO
Nogavice, žensko spodnje perilo, moške in\ otroške hlače dobite najceneje pri STOFFSCHWEMME, Klagenfurt, Benediktiner Platz.
I
Cernu ste v skrbeh, če boste še dobili „Naš tednik — Kroniko” v trafiki ali pa morda pri sosedu! Izpolnite to naročilnico in naš list dobite na dom!
Tu odrežite in pošljite kot tiskovino v ku verti na naš naslov (Celovec - Klagenfurt,
Viktringer Ring 26)!
Kot naročnik dobite naš list hitro in zanesljivol
Naročilnica
S tem naročam list
//Haš tednik - Učenika"
Plačilne možnosti: mesečno 5.— šil. za tuzemstvo.
Ime:
Naslov:
Datum:
(prosimo, da točno navedete tudi poštol)
(Podpis)
OD 17. AVGUSTA BOMO SPET ZNIZAU (ENE!
Nekaj primerov:	PREJ sedaj
Popeline, v raznih barvah..........90	cm	Š	29.90	Š	21.—
Popeline, v šestih barvah..........90	cm	Š	33.80	Š	23.80
Popeline, v vzorcih................90	cm	Š	34.80	Š	18.—
Shantung, v raznih vzorcih	.	.	.	.	90 cm Š 36.50	Š	26.60
Jaquard, Ottoman, za obleke	z jopiči	.	90 cm Š 38.60	Š	25.20
K. S. Honan, velika izbira..........90 cm Š 47.80 Š 36.—
Boucle, v črnem, za obleke z jopiči	.	.	90 cm Š 52.—	Š	35.—
haš samski starec!
Wol 1 i n v raznih trakih,
120 cm široko eksportno blago
šil. 39.- sedaj
Sil 18.-
EDBt&CO.
KLAGENFURT. Wiener Gasse 7
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš ledenik—Kronika", Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 5 šil., za inozemstvo 5 dolarjev letno. Odpoved en mesec naprej. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Janežič, Leše pri St. Jakobu. —Tiskarna D"'žbe sv. Mohorja. Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.