Poštnina plačana v gotovini

LJUBLJANA , DNE 11. SEPTEMBRA 1935.

LETO 48.  - ŠTEV. 37.

DOMOLJUB

Stane 38 Din za celo leto, za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka 1 Din. Prostor ene drobne vrstice v inseratnem delu stane 10 Din - Naročnina
Dopise in spise sprejema uredništvo  »Domoljubac. — Telefon 25 - 49 . inserate in reklamacije sprejema oprava  »Domoljuba*. — lelefon 29 92

Zakaj želimo krščansko vzgojo

Vsatoemu narodu je najvažnejša celica
družina. Iz nje dobiva država svoje dr¬
žavljane, cerkev svoje vernike. Kakršni so
torej člani družine, taki tudi člani naroda in
cerkve. Sveto pismo pravi: »Mladenič se na¬
vadi in ko postane star, ne odstopi od nje.
A če družina hoče služiti svojemu namenu,
če hoče biti ogelni kamen človečanstvu, je
prvi pogoj zanjo, da sloni na čistem in zdra-
zdravem krščanskem temelju. Veliki vojsko¬
vodja Napoleon L, je rekel ob neki priliki.
Lažje je vladati polnemu peldu hudičev, ka¬
kor pa narodu brez vere in Boga. In nas rek:
Narod brez Boga— narod brez bodočnosti.
Zato dajmo svojim otrokom že od začetka
krščanske vzgoje, ker je ta vzgoja najboljša
in najpopolnejša. Vera ni samo stvar neuke
množice, ampak je srčua potreba vseh naj¬
večjih umov čl o veštva. Na j večji izumitelji, raz¬
iskovalci in filozofi so bili obenem najboljši
verniki. Vsak, ki je malo več razmišljal, se je
prepričal, kako droben, majhen je njegov ra¬
zum v vsemirje, ki pozna število zvezda in
vsaki stvari ve ime. Pa pridejo ljudje, ki mi¬
slijo, da je človek že zato pameten, ker je
hodil v šolo in ki ne vedo, kaj je resno, raz¬
mišljanje in ki jim je vsa šola v tem, da so
prečiitali par puhlih, neresnih knjig, v tej
namišljeni veličini pridejo in se izprsujejo
pred preprostim a mnogo pametnejšim člo¬
veštvom. Vsi največji vzgojitelji v zgodovini
vzgojeslovja priznavajo, da je krščanska vzgo¬
ja tako popolna, da nima nikjer primere.
Kam zavozi narod brez vere, to nam pač do¬
volj glasno pripoveduje današnja Rusija. Sta¬

lin je osnoval društvo brezbožnikov, da se
norčuje iz vere, Boga, praznikov itd., zapi¬
rajo in rušijo cerkve, zaplenjajo narodu naj¬
dražje slike, samostane pa predelavajo v
trdnjave in kasarne. Uveden je nov gospo¬
darski koledar, z njim je zabrisan vsak sled
na praznovanje nedelj in največjih prazni¬
kov, božiča, velike noči, binkošti. Rus torej
ne sme ne videti ne slišati ničesar, kar bi
spominjalo na Boga. In posledica vsega te¬
ga? — tako pišejo poročila večjih časopisov,
ki so sami videli — popoln razsul družin¬
skega, gospodarskega in javnega življenja..

Zato dajmo otrokom že zarana krščan¬
ske vzgoje in krščanskega nauka. Vse dru¬
žinsko življenje naj prešinjajo krščanska na¬
čela, krščanski vzori naj svetijo v njem kot
močne luči. Nič ni lepšega iu idealnejšega
kot videti v družini otroke, kako sklepajo
roke iu šepetajo molitev, ki jo je naučila nji¬
hova mati. Ta molitev predira do nebes, na¬
polnjuje duše s svetim veseljem, blaži težave
in množi radost, obenem je pa najlepše upa¬
nje lepe in srečne bodočnosti. Tudi brez vere
morejo otroke vzgojiti k pameti, morejo jim
nuditi znauje o vseh mogočih. stvareh. in po¬
slih, a s tem še ne bodo nič vplivali na njih
srce. A brez oplemenitenja srca ne more biti
prave in dobre vzgoje. Vzgoja brez vere torej
sploh ni vzgoja, ali vsaj recimo slaba, niti
polovična vzgoja. Slaba vzgoja je dvojni bič
za starše in otroke, dobra je pa dvojen bla¬
goslov, za onega, ki daje, še bolj pa seveda
za onega, ki prejema.

Krnel in socialna politika

Zadnjič smo v članku »Delavske zahteve
in kmet« opozorili na prizadevanja, ki se vrše
v svrho uvedbe 40 urnega delovnega tedna za
industrijsko delavstvo. Res je, da sedaj skoraj
povsod uvedeni osemurni delavnik za zdrave¬
ga moža ni nič pretiranega, razen v nekaterih
najtežjih in nezdravih poklicih, kakor v ru¬
darstvu, v plavžarstvu in morda še kje, toda
glede na usodepolno brezposelnost, ki upro-
pašča skoraj po vseh kulturnejših deželah se¬
danji rod, se nam zde prizadevanja za uvedbo
40 urnega delovnega tedna pravilna.

Opozorili smo pa istočasno na pomisleke,

( ki jih ima glede tega kmet, kajti v sedanjih
I okoliščinah bi to le še povečalo tako škodljivi
beg s kmetiške grude, kar občuti tudi naš
I kmet že dolgo let in kar je nedvomno veliko
škodovalo vsemu kmetijstvu. Ker pa življenja
ni mogoče ustaviti — tako smo dejali — za
j kmeta ni nikakor drugega izhoda, kot da se
tudi položaj kmetiškega ljudstva, zlasti poslov
in kmetiških delavcev toliko izboljša, da kme-

tiški ljudje ne bodo več' tako tiščali v niesta
in v tovarne.

S tem smo pa že sredi vprašanja, ki se ga
menda pri nas sploh še ni nihče dotaknil in
na katerega prav dosledno — hote ali nehote
— pozabljajo prav vsi socialni politik' in
znanstveniki. Po naših časopisih in shodih, v
raznih ustanovah in zborovanjih jako radi na
dolgo in na široko razpravljamo o modernih
socialnih zahtevah ter se zavzemamo za njih
uvedbo, toda vsi ti delavski prijatelji in uče¬
njaki le preradi pozabljajo, da socialna poli¬
tika ni samostojna panoga zase, temveč da
mora biti v živi in lesni zvezi z vsem ostalim
življenjem.

Čisto pravilno je, da so vse delavske za¬
hteve upravičene in da bi morali morebitni
neugodni vpliv izboljšanja delavskega položaja
na kmetijstvo preprečiti z izboljšanjem polo¬
žaja kmetiških delavcev in poslov. Toda kako.
Celo vsak trden kmet danes na svoji koži naj¬
bolje čuti, da še sedanjih plač delavcem in

i

poslom več ne zmaguje. Povprečni kmetiški
posel ima danes po 200—250 Din na mesec,
iz česar skrbi le za obleko, dočim ima prav
vso drugo oskrbo v hiši. In prosim vas, ali
najdete v Sloveniji kmetiškega gospodarja in
gospodinjo, katerima bi ostalo 6000 Din (ker
sta dva) na leto na razpolago samo za obleko,
neglede da morata vsaj toliko garati kot vsak
posel ter ju tare poleg tega še nešteto drugih
skrbi, ki jih posel ne pozna. Prav mirno lahke
trdimo, da se godi danes veliki večini samo¬
stojnih kmetiških gospodarjev in gospodinj
slabše nego vsakemu kmetiškemu poslu In
vendar ne more pri tem nihče trditi in tudi
mi ne pravimo, da so sedanji prejemki poslot
preveliki. Ne, premajhni so in usoda kmeti¬
ških poslov ter delavcev nikakor ni zadovo¬
ljiva, toda kmet niti teh bremen ne zmaguje
več. Dekla in hlapec imata danes po 8—10
Din (poleg druge oskrbe) na dan, a v resnici
niti tega rie »zaslužita«. Ne trdimo, da ne de¬
lata, ne, tega ne, toda delo, ki ga opravita,
pri današnji ceni kmetiških pridelkov ni niti
toliko vredno. Gospodar in gospodinja se mo¬
rata pehati še neprimerno bolj od jutra de
noči in lahko trdimo, da ne zaslužita niti po
3—4 Din na dan, torej toliko, kot zasluži
boljši industrijski delavec v eni uri.

• Vidite, tu je jedro današnjega socialnega
vprašanja in tega se žal pri nas ne zna aii
noče nihče dotakniti. Pri nas imajo poklican'
in nepoklicani polna usta besed o zahtevat
moderne socialne politike, toda nihče ne po¬
misli, da soeialna politika pod nobenim pogo¬
jem ni in ne sme biti zgolj skrbstvo za indu¬
strijsko delavstvo, torej za en sam sloj. tem
več za vse gospodarsko in socialno šibko ljud¬
stvo v celoti, h kateremu spada pri nas poleg
industrijskega delavstva vsaj polovico oI-.rtili¬
kov in samostojnih kmetov, da kmetiških po¬
slov in delavcev niti ne omenjamo.

Naše industrijsko delavstvo si je pribori¬
lo že osemurni delavnik, plačane dopuste,
bolniško in nezgodno zavarovanje ter razne
druge ugodnosti ter se polagoma najbrž bliža
že tudi starostnemu zavarovanju. Kaj imata
pa knietiška dekla ali delavec? Nič, prav ni?
drugega kot skrajno žalosten pogled v bodoč¬
nost. Ali bi ne bil zato vsak neumen, če bi se
ne skušal čim prej vriniti v kako tovarno?

Zato je vsa naša socialna politika zgreše¬
na v svojih temeljih, kajti pustila je popolno¬
ma na strani ogromno večino prebivalstva, tc
je ves 'kmetiški stan. Da, s premislekom .mo
zapisali to besedo, kajti sem spada tudi velika
večina »samostojnih« kmetov, katerih »samo¬
stojnost« obstoja le v tem, da smejo trpeti in
stradati pod domačo preperelo streho. Kdm
tega noče uvideti, naj kar pomisli na pretres¬
ljive in krvave žaloigre naših preužitkarjev,
ki se zadnja leta tako strahotno množe Mi
smo doslej grešili v tem, ker smo imeli soci
alno politiko zgolj za neko specialno zadev«-

i

Stran 478

Štev. 3?.

iDOKlOLJUB«, dne' It. sčptemba 1035.

RAZGLED PO SVETU

Iz zadnie okrožnice nemških škofov

Cerkev in politika.

Največ napadov na vero in posegov v ob¬
močje Cerkve se zgodi pod pretvezo, da vera
ne sme imeti ničesar opraviti s politiko, ker
da je zasebna zadeva. Spričo tega se moramo
vprašati, zakaj se toliko zameri duhovnikom,
ki baje posegajo v področje države, zakaj pa
nihče ne napada politikov, ki se vmešavajo
■j  zadeve vere in nravštva. Pod političnim
katolicizmom je mogoče razumeti vse — tako
e!o je raztegljiv. Kmalu se bo vsaka pro-
esija in vsako zvonenje tolmačilo kot izraz .
(odličnega katolicizma. Spričo tega je treba j

reči, da človek ne more biti v štirih stenah
svojega doma kristjan, na eesti, v društvu
ali na javnem shodu pa pogan.

Mladinske organizacije.

Na vsak način so starši dolžni, da svoje
otroke pošiljajo v društva, v katerih se ver¬
sko prepričanje spoštuje, v katerih se nrav¬
stvena čistost ne ogroža in v katerih se iz-
polnuje zapoved posvečevanja nedelje in
praznikov ter se ne napadajo Cerkev in du¬
hovščina ter se ne dela sila vesti.

Evhar stični kongres v Clevelandu

Med ui uginii odličnimi cerkvenimi doslo- .mož bo klečalo v sredo, 25. septembra pred
ianstveniki, ki pridejo-v Cleveland ob priliki j oltarjem v clevelandskem stadionu in molilo
sedmega Evharističnega kongresa, bo gost v j eno uro posebne, za ,to, priliko določene mo-
Olevelandu tudi najmlajši katoliški škof na ! litve. Molitev se začne ob 11 zvečer in se kon-
svetu, in to je A. Kearney, pomožni škof i ča ob polnoči. Papežev odposlanec pride v
brookljrriske nadškofije. Škof Kearney bo I Cleveland v ponedeljek, 23, septembra ob. 11
govoril na banketu, ki bo prirejen v poeast j dopoldne. Liturgični sprejem se bo takoj vr-
papeževemu odposlancu. Na Evharistični > šil v katedrali, nakar pozdravijo papeževega
kongres se pričakuje nekako .400 katoliških j poslanca zastopnik predsednika Zedinjenih
škofov iz vseh dčlov sveta. Kot smo že poro- I držav, guverner države Ohio ter mestni žu-
:  žali, pride ha kongres tudi dr. ©iegorij Eož- pan z vsemi pbč. svetniki. Za, Evharistični
man, škof ljubljanske škofije. Slovesna pon- j kongres pričakujejo v Clevelandu do pol mi-
tifikalna sy. maša, ee bo vršila v torek, 24. j lijona zunanjih gostov.

septembra, katero ho daroval papežev od- i Iz Vatikana je prispelo poročilo, da po-

poslanec, kardinal,Hayes iz. V.prka K na
najbolj zattimivib pobožnosti tekom kongresa j
bo ura molitve« za moške. "STi.MO" ffidfov in l

i" š -

KATO  LIS K A CER K EV

- Ni, oče e sporu med Italijo in Abesi-

nijo. Papež je sprejel te dni francoske in.
italijanske bojevnike in se je pri tem dotak¬
nil tudi spura med Italijo in Abesinijo. Bveti
oče Pij XI. je v svojem govoru rekel, da je
vesel, da lahko sprejane trpine velike svetov¬
ne vojne. Obenem z njimi moli za mir in po¬

šlje papež Pij na Evh. kongres v Cleveland
iz Rima monsign or ja Diego Venini-ja. ki bo
prinesel papeževo darilo — dragoceni kelih.

koj padlih, prav tako pa moli tudi za mir
med živimi. Danes smo vsi prepričani, da
hoče ves svet mir in da hoče v miru živeti
z vsemi narodi. Kot vikar božji na zemlji ho¬
čem, da se ohrani mir, in storil bom vse, da
se ohrani mir med vsemi narodi. Nato je
sv. oče govoril tudi o sporu med Italijo in
Abesinijo. Rekel je, da je treba razumeti po¬
štene aspiracije italijanskega naroda. Toda

industrijskega delavstva samega, ki pa druge
stanove ne briga. To je bila napaka.

Razumljivo je, da ne moremo s kratkim
člančičem povedati v podrobnostih, kaj in ka¬
ko bi se moralo vse izvršiti. Opozarjamo pa
na to, da v res naprednih in kulturnih deželah
že od nekdaj delajo tako. V zapadni in sever¬
ni Evropi žive delavci v primeri z našim kot
gospodje, toda — kakor smo omenili že zgo-
raj — je politika tam istočasno poskrbela ludi
za kmeta, tako, da vse pridobitve delavstva
niso prav nič škodovale kmetu. Še narobe,
obenem z delavstvom je tudi kmet le pridobil
in danes tam tudi ni govora o kaki resni
krizi kmetijstva. Tudi belgijski, nemški, ho¬
landski kmet je gospod v primeri z našim. In
tam se taki preudarni socialni politiki, razen
kakih zakrknjenih kapitalistov, tudi nihče več
resno ne upira. Na Švedskem so na pr. uvedli
pred par tedni, kot smo zadnjič že poročali,
starostno preskrbo, tako, da dobe na starost )
pokojnino vsi - Švedi obojega spola brez izje- i
2

me. Vsak nad 60 let star prebivalec ■ bo dobil
v pašem denarju po 300 Din na mesec.

' Ali se zavedamo, kakšnega uedoglednega
pomena bi bila taka socialna politika tudi pri
nas. Koliko bede, koliko gorja, kakšni potoki
solz bi bili preprečeni, ne samo v delavskih,
temveč tudi v kmetiških družinah in danes
tudi v družinah le premnogih obrtnikov. Pred
leti je sprožil to vprašanje tudi pri nas ranjki
dr. Krek in se je še v avstrijskem parlamentu
zanj tudi neutrudno boril, le žal, da zaman.
Le majhno je bilo število tistih, ki so raz¬
umeli njegova prizadevanja, dočim so mu rav- j
no iz zaslepljenih kmetiških vrst letela pod j
noge najbolj debela polena.

Razumljivo je, da mi na tem mestu ne !
bomo mogli obravnati tega vprašanja v svoji
celoti in izčrpno, toda o priliki se bomo do¬
taknili še nekaterih nujnih in pereffih social¬
nopolitičnih vprašanj, ki se kmeta še prav po¬
sebno tičejo in ki jih bo treba čim prej rešiti.

te aspiracije se morajo izvršiti samo v mini
na podlagi enake pravice^ ki je samo ena iti
za vse enaka. V tem sporu mora vse voditi
samo ta misel: vse v imenu pravice in miru.
Boga prosim, da bi nam dodelit mir na zem¬
lji. Mrvica miru naj se razgrne nad nama in
Bog naj dopusti, da bi iz te mrvice rosit bla¬
goslov miru na zemljo. Motimo in delajmo
za mir v časti, poštenju in spoštovanju prav¬
nih določil.

ITALIJA _

8 Bred vojno z Abesinijo. Italija je zdru¬
žila ob Siciliji in Sev. Afriki svoje podmorni¬
ce. Vest je silno razburila angl. kroge. — Po¬
trjujejo, da so Abesinei prisilili k pristanku
neko ital, letalo, ki je letelo nad abesin¬
skim ozemljeni. Pilot je skuša] letalo zažgati,
kar se mu pa ni posrečilo. — Po prihodu
velike italijanske ladje »Satumia« v Pori
Said, je prišlo do hudega pretepa med egipt-
skimi Italijani, ki so pozdravljali italijanske
vojake ter domačim egiptskim prebivalstvom,
ki italijjanotii ni naklonjeno. — EgipiMia'
vlada je sporočila zastopnikom tujih sil, da
ji je treba prijaviti vsak polet tujega Voja¬
škega letala vsaj 15 dni prej. S tem je prelet
tujih letal skoraj oneinogočen, kar je čee-
vidno naperjeno proti Italiji. — ;

AVSTR IJA ___

S Drobiž iz Korotana. V Celovcu so mi¬
nuli teden zaprli 20 ošeb, osumljenih hitler-
janske propagande. Našli so tudi tajno tiskar¬
no. — V Tirblii šo pri vasi Pflach našli de¬
lavca Leikermoserja umorjenega. Preiskava
je dognala, da gre za političen umor. Morilci
so' pobegnili z avtom v Nemčijo. — Zvezni
predsednik Miktaš je odlikoval Nežo Martin
n jak, redom iz Št. Jakoba v Rožu, s častilo
medaljo za 40 leino zvesto službovanje. —
Prav lepe uspehe beleži celovški obrtni Se¬
jem. Naklonjeno vreme je privabilo izredno
število pbsetnikov okusnih razstav, med ' ka¬
terimi vzbuja razstava obrtniških pomočni¬
kov in malih rokodelcev upravičeno zani¬
manje. :

DROB NE NOVICE

'•mmmmmmi  '   '    i 1 1  ’ ,■

Vsi sovjetski uslužbenci so zapustili ki-
tajsko-vzhodno železnico.

Prihaja čas velikih naporov in žrtev, je
dejal ■ Mussolini : v- velikem govoru v Trentu.,

Deževna doba je nehala v Abesiniji, zato
pričakujejo; italijanskega pohoda.

Da se morajo vrniti Nemčiji njene kolo¬
nije so začeli bolj in bolj odločno pisati nem’ >
ški listi.

Prvi veliki vojaški manevri, pri katerih
bodo uporabili vse moderno orožje, so se pri J
čeli te dni v Nemčiji.

BANKA BARUCH

II, Rue Auljer, Pariš (9°)

Odpremija denar v Jugoslavijo

najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu.

Vrši vse bančne posle najkulantneje

Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Lubsem-,
burgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune.
BELGIJA. No 3064-64 Btrnelles. FKANCIJAi No 1117-94 Pariš. BOLAN-
DIJA: No 1458-66 Ne«, Dieti st. LUKSEMBURG: No 5967 lux«i>!t«.nrg.

Na zahtevo pošljemo brezplačno naše ček. nakaznice

štev. 37,

»DOMOLJUB«, dne 11. septemba 1935.

Stran 479

Prvi politični govor ministra Kreka

V nedeljo, dne 8. septembra 1935 je bil
pri Sv. Trojici nad Moravčami ljudski ta-
jor, ki se ga je udeležilo nad 4000 zavednih
mož in fantov. Med drugim je govoril tudi
naš minister dr. Miha Krek, ki je uvodoma
izročil vsem navzočim tople pozdrave in pri¬
srčno zahvalo našega voditelja notranjega
ministra dr. Antona Korošca (dolgo 'pritrje¬
vanje in vzklikanje dr. Korošcu). Naročilo
imam, da se v njegovem imenu zahvalim
vam vsem za vse vaše trpljenje, za vsa ve¬
lika ponižanja, pa tudi za trdno zvestobo v
zadnjih težkih letih. Poleg zahvale prinašam
tudi prošnjo in poziv, da v tej trdnosti vztra¬
jamo tudi dalje in da se borimo v isti zve¬
stobi tudi v prihodnje. Dokler bomo tako
trdno skupaj držali, bomo nekaj pomenili in
ni je sile, ki bi nas mogla premagati.

Morda je za mnoge nerazumljiv čas in
način, kako smo prišli v vlado in kako se
udejstvujemo. Današnja vlada je sad več¬
letnega tihega, nevidnega prizadevanja, ho¬
čemo pa, da se vrne zopet svoboda vsem
vrednotam, ki so lastne našemu narodu. Zato
smo ustvarili to formacijo treh, želeli smo
in še želimo in hočemo delati ob vsaki priliki
in zmerom v to smer, da pritegnemo k delu
za narod vse, zlasti tudi brate Hrvate. Vsa
ljudstva Jugoslavije naj po svojih zastop¬
nikih ustvarjajo blagostanje te države pod
geslom: vladati z narodom, ne pa z bajoneti
in silo!

Nasa politika noče biti politika strasti;
s .strastjo se ne orje zgodovina narodov. Ho¬
čemo uvesti v javno življenje ljubezen, ple¬
menite odnošaje med vsemi ljudmi, zlasti
rned nami samimi, ki hočemo nositi odgovor¬
nost za nove razmere. Dr. Korošec želi, da se
v vsaki občini, v vsakem okraju in banovini
organizira stranka. Y tem oziru moramo iz¬
polniti vse zakonite predpise, moramo slediti
zakonom, Ker zakone spoštujemo, jih hočemo
izvrševati.

Pri organizaciji stranke boste nemara
naleteli na očitke, da smo zatajili svoj slo¬
venski program: odkrito povem, da smo za
široko samoupravo, ki jo bomo izgradili, da
bo ustrezala zahtevam in potrebam našega
ljudstva.

Z druge strani prihajajo z očitki, da smo
proti državni skupnosti, da netimo separati¬
zem. Na to odgovarjam: Vsak očitek proti dr¬
žavnemu separatizmu najodločneje odkla¬
njam! Separatisti so pač tisti, ki so ubili lju¬
bezen in smisel za državo in za državno -
pravne posle pri našem narodu. Separatisti
so oni sami. ker so najprej separirali narod
od odločevanja pri vseh potih in vseh vejah
državne uprave, nato pa so še sebe separirali
od naroda (smeh in živo pritrjevanje).

Zaradi neozdravljive bolezni je odstopil
jemenski kralj.

Kuga je začela razsajati na Kitajskem.

Skladišče dinamita je eksplodiralo v me¬
stu Ville de la Paz v Mehiki; 20 delavcev
ubitih in več hiš porušenih.

Svetovna razstava katoliškega časopisja
bo v letu 1936 v Vatikanu.

Vso svojo rezervno mornarico hoče mo¬
bilizirati Anglija.

Goriški nadškof Margoiii odpotuje v Pa¬
lestino. V Gorico se vrne koncem oktobra.

Pred ohodom škofa dr. Gr. Rožmana v Ameriko. Na sliki vidimo od leve proti desni sledeče gospo¬
de: gen. vikarja prošta Ign. Nadraha, ki bo v odsotnosti g. škofa vodil škofijo, ravnatelja škof. pisarne
jos. Jagodica, škofa dr. Rožmana, nadšk. dr. jegliča in mestnega kateheta Pavla Zajca.

Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani, ki je, kot smo že poročali, obhajalo nedavno
80 letnico svojega delovanja. Na siiki vidimo sedanje članstvo zbrano okrog zaslužnega predsednik«

g. kanonika Al. Stroja.

Zopet drugi prihajajo v naš vrt in nam
hočejo zasaditi tuje cvetlice iz Hrvatske. Ta
sad pa pri nas ne bo uspeval, ker imamo mi
svojega voditelja, ki je vsaj toliko sposoben
in državniško moder, kakor kateri drugi, ki
vsaj toliko zna in hoče zastopati slovenske
interese, kakor bi jih hotel kdorkoli zasto¬
pati v našem imenu. Pa naš voditelj je za
to svojo uveljavljanje načel od vseh največ
trpel. Korošec je bil velik Slovenec in je ve¬
lik ostal. Smo Slovenci bili, smo danes in
vedno ostanemo: Slovenci sledimo z zaupa¬
njem in vero pozivu voditelja našega in za¬
vračamo vse tiste čudake, ki bočejo sedaj na
račun neke hrvatske propagande kot neki
novi Slovenci po slovenski lahkovernosti pri¬
plavati na politično sonce.

Mnogim se zdi delo vlade prepočasno. Po¬
vem vam, da je vlada sprejela težko zapu¬
ščino. V teh letih je bilo zasejanega toliko
plevela, ki se je globoko zakoreninil in ovil
in prilepil okrog skale, da ga moremo le po¬
časi, z največjo previdnostjo, modrostjo, toda
obenem vztrajno in odločno okopati, poru-
vati, potrgati raž skalo. Pri tem pa moramo
gledati, da se ne napravlja nobena škoda.
Toda bridko se varajo in bodo razočarani
tisti, ki se zanašajo na to, da ta vlada ni trd¬
na in ne dovolj odločna. Uredili bomo pola¬
goma vse ustanove od občine navzgor do
najvišjih vrbov državne uprave.

V tem smislu in s tem zagotovilom poj¬
dite na svoje domove ter povejte vsem pri¬
jateljem, naj bodo disciplinirani, vztrajni ter
zvesti svojemu voditelju

Za novega župana velike občine Celje, ki se ji je
pridružila tudi okoliška občina, je bil imenovan g.
Alojzij Mihelčič, gotovo najboljši in nazmožnejli
mož za to odgovorno mesto.

»SLOVENEC«

je edini slovenski katoliški dnev¬
nik, Piše v duhu Katoliške ak¬
cije. — Stane na mesec 25 Din.
— Pišite, da ga Vam pošljejo
nekaj številk brezplačno  na
ogled. — Naslov: »Slovenec«,
Ljubljana, Jugoslov. tiskarna.

Stran 480

.»■DOMOLJUB«, dne 11. septeinba 1935.

Štev. 37.

KAJ JE NOVEGA

O čem so sklepali na Bledu

V najlepšem kotu Jugoslavije so se zbrali
predstavniki Jugoslavije, Čehoslovaške in
Romunije, da proučijo mednarodni položaj
ter dodajo k njemu svoje enotno mnenje. Ko¬
lik pomen je zunanji svet pripisoval temu
sestanku, kaže dejstvo, da so se istočasno na¬
hajali na Bledu poslaniki vseh večjih ev¬
ropskih držav in zastopniki svetovnega ča¬
sopisja. O sklepih blejske konference je bilo
izdano obširno poročilo. To uvodno naglasa,
da vodi zunanje ministre držav Male zveze
tudi zanaprej solidarnost in skupnost v vseh
mednarodnih vprašanjih. V vsakem primeru
si bodo Jugoslavija, Romunija in Češkoslo¬
vaška vzajemno pomagale. Države Male zve¬
ze so nadalje za pristop k podonavskemu
paktu, ki naj zagotovi Avstriji neodvisnost

in pospeši sodelovanje držav v Podonavju.
Kot pogoj pa stavijo, da se Habsburžani ne
smejo vrniti na avstrijski prestol. Tako so
tudi za zbližanje Male zveze z Italijo. Glede
sovjetske Rusije si posamezne članice pridr¬
žijo svobodne roke. Sestanku ministrov Male
zveze je v Belgradu sledil pogovor zastopni¬
kov držav Balkanske zveze, ki je istotako do¬
vedel do popolnega sporazuma. — Po petnaj¬
stih letih vidimo torej Malo zvezo kot močno
torišče miru in ravnotežja v Evropi, kar je
nemala zasluga tudi Jugoslavije, ki isto¬
časno zbira svoje južne sosede v Balkanski
zvezi. Po sestanku se je jugoslovanski mini¬
strski predsednik odpeljal v Pariz, kjer je
imel važne razgovore s francoskim min. pred¬
sednikom Lavalom.

Ce bi znali izkoristiti lepo lego Slovenije

V  »Trgovskem listu« čitamo:

Če bi znali prav izkoristiti izredno lego
Slovenije, ki nudi tujeu v par urah toliko
čisto svojevrstnih pokrajin, kakor niti ena
druga dežela, bi se pri nas tujcev kar trlo,
in sicer bogatih tujcev, ki dajejo nekaj za¬
služka. Če bi imeli dobre železniške in avto¬
mobilske ceste, bi mogel priti tujec iz Ljub¬
ljane v 2 urah k morju, v dobri uri v visoko
gorovje, v 2 urah v štajersko gričevje in v 3
urah že v kraje, ki so v madžarski nižini, bil 1

bi samo skok iz Ljubljane v Italijo ali Av¬
strijo in mogel bi se tujec kopati dopoldne v
morju, zvečer pa občudovati zaton solnea v
Alpah! Kdo more nuditi še kaj podobnega!

Toda pogoj je dobra zveza Slovenije z
morjem in zato ponavljajte to vprašanje v
vseh izložbah, da bo videl vsak, kdor pride v
jadranskih dneh v Ljubljano, da je edini pra¬
vilni zaključek teh dni — ustvaritev zveze
Slovenije z morjem!

OSERft/E VESTI

d Ljubljanski škoi dr. Rožman je pretekli
petek zvečer odpotoval v Ameriko na apo¬
stolsko delo. Udeležil se bo tudi evharistič¬
nega kongresa v Clewelandu. Bog čuvaj na¬
šega vladiko, blagoslavljaj požrtvovalni pod¬
vig slovenskega cerkvenega kneza in mu na¬
kloni srečni povratek med tako ljubeči ga
slovenski narod!

d Dvanajst let je dopolnil dne 6. sept.
naš kralj Peter II. Njegov rojstni dan so slo¬
vesno praznovali po vsej državi.

d 60 let je dopolnil ljubljanski vseučiliški
profesor dr. Milan Škerlj.

d Češkoslovaški konzul inž. Ševčik je ono
soboto zapustil Ljubljano in odšel v Prago na
novo službeno mesto v čsl. zunanjem mini¬
strstvu,

d 70 letnico rojstva je praznoval Karol
Krušič, zvonarski mojster v p. v Ljubljani.

DOMA ČE NOVICE _

d Nad 2500 ljudi se je navduševalo ono
nedeljo za naše najdražje svetinje na Stop-
nem, na prijaznem gričku med Škocijanom in
Bučko na Dolenjskem.

d Na dražbi je bil prodan slovenski rud¬
nik v Lesah pri Prevaljah. Rudnik je dolžan
rudarjem še nad pol milijona.

d Dva velika evharistična kongresa sta
bila te dni na Hrvatskem in sicer v Čakovcu
in Kloštru Podravskem. V Čakovcu je bilo
4'

nad 50 tisoč, v Kloštru pa nad 20.000 udele¬
žencev.

d Zaradi pomanjkanja prostora na neka¬
terih šolah n. pr. v kamniški okolici, je mo¬
ralo tudi letos večje število otrok ki so pre¬
koračili 7. leto, ostati doma. Naj bi starejše
otroke prej odpustili iz šole, pa bi bilo za no¬
vince dovolj prostora.

VIMA vseh vrst buoite

najugodneje

CENTRALNI VINARNI v Ljubljani

d Dajte ljudem zdrave pitne vode! Leto¬

šnja suša je prisilila ljudi, uporabljati Krko
kot pitno vodo. Posledice so se pokazale kma¬
lu. Oglasila se je kar splošno griža, ki tirja
svoje žrtve. Na Žvirčem je začela, nato se je
preselila na Valično vas in obojne Reberce ter
na Sela pri Šumberku. Te dni se je oglasila
v Šmihelu pri Žužemberku. Več oseb je bilo
prepeljanih v bolnišnico (nekaj v prav obup¬
nem stanju). Za sušo je prišla toča, za točo
pa najhujše — bolezen. Dolžnost oblasti je,
da da prebivalcem zdrave pitne vode!

d Prvi narodni kongres jugoslovanskih
grškokatoliških Ukrajincev se je vršil minuli
mesec v Prnjavoru v Bosni. Na kongresu so
proslavljali tudi 20 letnico škofovanja in 60
letnico življenja grškokatoliškega škofa v Kri¬
ževcih, dr. Dijonirija Njaradi. Kongres je zelo
dobro uspel.

d Nad 20,000 dolžnikov imajo hranilnice
v Dravski banovini, ki so porabili posojila
pretežno za gradbene namene.

d Mednarodna konferenca za zgraditev
ceste iz Londona v Carigrad je zborovala 10.
septembra v Budimpešti. Nova velika cesta
pelje tudi skozi Jugoslavijo,

d Lepa manifestacija Jadranske straže se
je vršila te dni v Ljubljani. Slavnosti se je
udeležilo nad 10.000 otrok in odrašenih. Škof
dr. Rožman je blagoslovil zastavo, ki jo je
podaril naš kralj Peter II. Želimo, da bi prf
Jadranski straži odločevali samo ljudje $
čisto narodno preteklostjo.

d Novo šolo so blagoslovili na Malem
Slatniku pri Novem mestu.

d Dihur — menda pravi, ne tisti na dveh
nogah — je odnesel iz trebanjskega župnišče
40 piščet.

d Poučno potovanje po Sloveniji so pri-
priredili te dni najznamenitejši starinoslovci
Evrope. Ogledali so si razne stare spomenike
širom Slovenije.

d Mezdno gibanje se je pričelo v Jaki-
lovi tvornici v Karlovcu.

d Muzej za katoliško umetnost so osno¬
vali v Zagrebu.

iz djomaCe politike

d Predsednik vlade dr, Stojadinovič se je

po svojem prihodu v Pariz sestal z ministr¬
skim predsednikom Lavalom ter imel večurni
sestanek. Ugotovila sta v vseh važnejših vpra¬
šanjih teh dni popolno soglasje med jugoslo¬
vansko in francosko vlado.

d Dva zelo dobro uspela politična sestan¬
ka je imel minister dr. Krek preteklo nede¬
ljo v Št. Vidu nad Ljubljano in v Vodicah. V
Št. Vidu je govoril tudi dr. Marko Natlačen,
v Vodicah pa dr. Žvokelj, odvetnik iz Kam¬
nika.

d Za župana združene celjske občine je
imenovan g. Mihelčič Alojzij, ravnatelj po¬
družnice Vzajemne zavarovalnice v Celju. Za
podžupana pa je naznačen g. Stermecki Ru¬
dolf, znani veletrgovec.

d Važne izjave ministra dr. Gjure Janko¬
viča. Minister Gjura Jankovič je imel zadnjo
soboto sestanek v Osjeku, ki se ga je udele¬
žilo nad 300 njegovih prijateljev. Med drugim
je poudaril tudi sledeče: »Z zakoni se ustvar¬
ja državljanstvo, ne pa — kakor so poiz¬
kušali pri nas — narodnost. Državno edinstvo
se zagotavlja z zakoni, narodno edinstvo pa
edinole s čutom. Prepoved, da bi se Srb ime¬
noval Srba, Hrvat Hrvata, Slovenec Slovenca
je velika napaka. — Na račun nekaterih pri¬
stašev prejšnjih režimov, ki skušajo sedaj v
kalnem ribariti je minister Jankovih izjavil-!
»Ljudje ki so v svoj program vzeli batine, na¬
silje in monopol na narodnost, se hočejo po¬
novno pojaviti kot rešitelji domovine. Če bi
jim bila mar domovina, bi njihovo dosedanje
politično delovanje bilo drugačno. Njim je le
do ministrskih stolčkov. Narod to ve in zato
ne bodo nikdar več uspeli. — Glede razdol-
žitve kmeta je g. minister povedal sledeče:
Od nas se ne more zahtevati več, ker to kar
so drugi kvarili leta in leta, mi ne moremo
popraviti v nekaj mesecih. Obljubili smo, da
bomo izdali zakon o razdolžitvi kmeta. V tej
smeri smo že vprašali za mnenje razne usta¬
nove, vsled česar uredba še ni mogla iziti.
Glavne smernice uredbe so že postavljene.
Splošne zaščite ne bo, temveč samo osebna,
to pa zaradi tega, da bodo zaščito uživali
predvsem oni, ki so najbolj potrebni.

d Razrešen je svoje dolžnosti kot član
upravnega odbora Državne hipotekarne ban-
1  ke Adolf Ribnikar. Na njegovo mesto je ime«

Štev. 37.

»DOMOLJUB«, dne 11. septemba 1935.

Stran 481

novan bivši poslanec Hrvatske pučke stranke
dr. Stjepan Barič.

d Odvezan je državne službe Maks Go¬
ričar, izseljeniški komisar v nemškem Diissel-
dorfu.

d Ker je prekoračila svoj delokrog s tem,
da je zašla na politično polje, ja banska upra¬
va razpustila organizacijo Orjunao, ki je men¬
da imela podobne cilje kot bivša Orjuna ža¬
lostnega spomina.

d Slovenski Mačkovi pristaši mislijo, da
bodo rešili slovensko vprašanje ako se udi¬
njajo Mačku, ki našega vprašanja sploh ne
misli reševati. Ali ni čudno, da naše sloven¬
sko vprašanje nekateri Slovenci ne pustijo
urediti Slovencem samim!

d Za sprejem v balkansko zvezo je Alba¬
nija naprosila jugoslovansko vlado. Turška
vlada se je že izjavila za sprejem ter je naro¬
čila vsem svojim poslanikom, da delajo v smi¬
slu albanske želje. V Balkansko zvezo pa bi
Albanija vstopila le pod pogojem, da ji Jugo¬
slavija, Turčija in Romunija zajamčijo poso¬
jilo 40 milijonov zlatih frankov, ki bi ga od¬
plačevala v letnih obrokih po 99 milijonov.

d Pridejo na vrsto. Minister dr, Behmen
se je na potovanju po Bosanski krajini ustavil
v Ključu, kjer je imel politično konferenco.
Govoril je o razlogih, ki so dovedli dr. Spaha,
da je stopil v Jugoslovansko radikalno zajed-
nico. Nato je na pritožbo navzočnih, da so vsi
Jevtičevi privrženci ostali v tem okraju na
svojem mestu, odgovoril, da je treba potrpeti.
Izravnava računov z Jevtičevim režimom se
je že začela. Po izpopolnitvi vlade so odšli
nekateri ministri, za njimi pojdejo še drugi
Jevtičevi pristaši na drugih mestih.

d Nikjer, razen v Ljutomeru. »Pravda« je
objavila v osvetlitev političnega položaja gle-
do neredov na opozicionalnih shodih sledečo
ugotovitev: » V nizu opozicijskih shodov, ki
so se vršili po državi, ni prišlo nikjer do kakih
neredov, razen v Ljutomeru. Opozicijski prva¬
ki, s katerimi smo prišli v stik, izjavljajo, da
je do teh neredov sicer prišlo vendar pa ne
morejo biti ti odgovorni zato, ker so ta shod
priredili skrajni levičarski elementi. Eden iz¬
med organizatorjev tega shoda je komunistič¬
no usmerjen, drugi pa je kriminalni tip, ki
je bil že večkrat sodno in policijsko kaznovan.
Neodobreni shod v Ljutomeru se ne more
smatrati kot akcija združene opozicije, ker le¬
ta ne želi imeti zvez s takimi ljudmi, najmanj
pa si želi z njim sodelovat. V prilog te politične
vesti naj omenimo veliko število shodov, ki
so se vršili od nastopa Stojadinovičeve vlade
do današnjega dne in na katerih se ni zgodil
noben podoben primer.

d Gospodje okr g bivše samostojne stran¬
ke, ki so bili in so tudi še vneti strankarji, so
po zlomu svoje nesrečne politike prišli v
»Kmetskem listu« do »prepričanja«, da so
stranke nepotrebne in da ljudje ne žele več
strank, temveč kruha in dela. Pišejo tako, ka¬
kor -da bi bila prišla revščina v Slovenijo
šele z vstopom dr. Korošca v vlado in kakor
da bi se pod petletnim Kramar-Marušič-Puc-
ljevim režimom cedila slovenskemu kmetu
med in mleko. Sedaj hinavsko zavijajo: Le
tam, kjer bo on (kmet) sam gospodar, nosilec
stranke in njen vodja, se bo počutil doma in
tja bo tudi šel. — Tako sedaj slepe tiste, ki
nič ne mislijo. Kako pa so delali? Ali niso na
vsa važna vodilna mesta postavili advokate,
mesarje in podobne ljudi, pravi kmetje pa so
ostali daleč daleč zadaj?

d Zadnji »Kmetski Ust« se zavzema za
plese in trdi, da ples ni greh, ampak umet- i

nost. Naš odgovor je sledeči: Mnenje Cerkve
in odredbe škofov glede plesa so gospodom
okrog »Kmetskega lista« znane. Te odredbe
veljajo za vse, ki so zapisani v katoliški krstni
knjigi, torej tudi za člane Društva kmetskih
fantov in deklet. Druga je pa ta, da smo na
številnih plesih in njih okolici že imeli prili¬
ko opazovati prizore, ki so'zelo daleč od res¬
nične umetnosti in zelo zelo blizu blatu, po
katerem rije znana štirinogata žival.

NESREČE _

d Velik požar je divjal zadnjo soboto v
papirnici v Vevčah pri Ljubljani. Uničeno je
okrog 1200 m 3  strehe. Del poslopja, ki je po¬
gorel, je dolg okrog 45 m, širok pa 25 m. ško¬
de je okrog 200.000 Din, ki je krita z zavaro¬
valnino. Delo številnih gasilcev, ki so prihiteli
s svojimi brizgalnami na lice mesta, ni bilo
lahko, vendar so omejili požar, da je večina
tovarne ohranjena in delo ne bo prekinjeno.

d Zgorelo je gospodarsko poslopje po¬
sestnice Terezije Rojko v sredini Hoč v mari¬
borski okolici.

d Dva požara so imeU v občini Rače. V
PrSpolah je zgorelo gospodarsko poslopje po¬
sestnika Žunkoviča, v Cerkvenjaku pa ostrešje
hiše posestnika Zimiča Jerneja.

d Strela je udarila v hlev posestnika Flisa
Franca v Dobriški vasi v občini Tepanje. —
Vse zgorelo.

d Gospodarsko poslopje, hleve in svinjake
je uničil ogenj posestniku Jožefu Pelclu v
Ščavnici.

d Dve viničariji sta pogoreli na Seneškem
vrhu v župniji Velika nedelja. Prizadeta sta
Ivan Vincetič in Jak. Hojžar.

d Krava ga je nabodla. V Šmihelu pri
Novem mestu je pobesnela krava nabodla 6-
letnega Knafelca na roge in ga vrgla kvišku.
Pri padcu se je fant precej pretresel. Krava
je fantu zasadila rog pod rebra.

d Ko je planil v sobo, se je vdrla streha!
Pri Ivani Ajdnikovi, posestnici v Štatenbergu
pri Mariboru živi njena hčerka Marta, poro¬
čena Skledar, katere mož je zaposlen na žagi
v Lokanji vasi. Zakonca imata troje malih
otrok, ki živijo skupno z materjo pri Ajdni¬
kovi. Oni četrtek ponoči je izbruhnil požar.
V hipu je bila slamnata streha v plamenih in
v zadnjem trenutku so se domači zbudili ter
pobegnili na prosto. Ženske so zgrabile otro¬
ke, Ajdnikova najstarejšega, Skledarjeva pa
ostala dva. Otroke so hitro odnesli k sosedu
ter se vrnile nazaj, da bi rešile, kar se še da
oteti. Mati otrok je planila nazaj proti hiši
ter skočila v mali hlev da bi rešila kozo. Pri
tem pa ni nihče opazil, da je stekel za materjo

tudi njen triletni sinček Jožek, ki je mislil,
da je šla mati v hišo ter jo je šel tja iskat.
Komaj pa je fantek planil v sobo, se je vdrla
streha in plameni so mu zaprli pot nazaj. Med
tem časom je mati privezovala rešeno kozo
v vinogradu ter šele čez nekaj časa pogrešila
otroka. Vsa prestrašena je zdrvela k goreči
hiši, za njo pa sosedje, ki so razbili okna na
hiši; skozi odprtine se jim je prožil strašen
prizor. Plameni so švigali s stropa in od tal
po celi sobi, v sredini pa se je stiskal otrok
pod zibko ter obupno kričal na pomoč. Nihče
se ni drznil planiti skozi plamene v sobo ter
so skušali z drogovi rešiti otroka. Bilo pa je
vse zaman, ker se je v naslednjem trenutku
vdrl strop ter je ogenj pokril malega siromaka,
Dete je v hudih mukah živo zgorelo.

d Naboj smodnika je eksplodiral. V Pod-
rečah pri Domžalah se je pripetila huda ne¬
sreča. V tej vasi ima podjetnik kamnolom v
hribu. Kamenje sta lomila danes dopoldne 38-
letni samski delavec Lovro Štefančič iz Zago¬
rice in 31 letni poročeni delavec Jernej Malar
iz Podgrada. Malar se je pripravljal, da bi
razstrelil skalovje v bližini pa je stal Štefan¬
čič. Malarju pa je naboj naenkrat eksplodiral.
V trenutku sta bila oba na tleh. Na klice na
pomoč so prihiteli drugi delavci. Malar se ni
mogel več sam pobrati, ker je dobil resne in
življenjsko nevarne poškodbe. Pri eksploziji
mu je namreč zlomilo nogo in hrbtenico, Šte¬
fančič pa je dobil le lažje poškodbe. Kot so
pozneje ugotovili, so v kamnolomu uporab¬
ljali smodnik domačega izdelka, ki je povzro¬
čil nesrečo.

d Avto je do smrti povozil na cesti med
Višnjo goro in Stično štiriletnega sina želez¬
niškega uslužbenca Mikliča.

NOVI GROBOV! _

d Dolgost življenja našega je kratka. V

Veliki Nedelji je preminula v 88. letu starosti
Hermina Opitz-Ostermann. — V Studencih
pri Mariboru je odšel v večnost 71 letni vpok,
nadučitelj Mihael Lesnik. — V Framu so po¬
ložili v grob posestnico Kunigundo Fregl roj.
Sagadin. — V Mariboru je umrl Franc Weber,
poštni sluga v pokoju. — V Donavi pri Novem
Sadu je utonil Bogomil Lupine. — Na Viru so
pokopali Janka Aumana, kovaškega mojstra.
— V Dravogradu je odšla v večnost soproga
peka Kristina Pirtovšek. — V Ljubljani so
umrli: mestni uradnik Lojze Slanovec, svetnik
ravn. drž. želez, v Zagrebu Ivan Novak, so¬
proga paznika dohod, urada Marija Šepetavee
roj. Novak, soproga banskega šolskega nad¬
zorstva v p. Marija Lužar roj. Repovš. — Naj
počivajo v miru*

V

£tran 482

štev. 37,

> DOMOLJUB«, dne 11. septemb« 1035.

Tabor mož in fantov
ra ribniško dekanijo pri
Novi Štifti

Možje in fantje ribniške dekanije pojde-
mo vsi v nedeljo, dne 22. septembra t. 1. k
Novi Štifti pri Ribnici, kjer bo naš tabor.

Ob devetih sv. maša z nagovorom in
ljudskim petjem. Po sv. maši pod starodav¬
nimi lipami tabor, na katerem bodo govorili
govorniki iz Ljubljane.

Najugodnejša železniška zveza z vlakom,
ki prihaja v Žlebič ob 8.19. Tabor bo končan
ob 12, tako da se oddaljenejši lahko povrnejo
z vlakom ob 12.54 iz Žlebiča. Poslužite se iz
Dobrepolj in Vel. Lašč polovične voznine do
Žlebiča. Pri odhodu zahtevajte povratne ne¬
deljske karte.

Možje in fantje, vsi na tabor!

RAZNO

d Redni vpis v Dopisno trgovsko šolo v
Ljubljani Kongresni trg 2.11. se vrši od 15. do
25. sept. 1935. V DTŠ se lahko vpiše vsakdo.
Pri Dopisni trgovski šoli se naučite doma,
potom dopisovanja moderne jezike, kakor:
nemščino, francoščino, italijanščino itd., dalje
vse trgovske predmete, kakor knjigovodstvo,
dopisovanje, stenografjo, računstvo itd., vse
zadružne predmete, ki so potrebni za vod¬
stvo zadrug. V svoji Dvoletni trgovski šoli
pripravlja hkrati učence za privatni izpit na
Državni trgovski šoli. Začetek šolskega leta
je 1 . oktobra. Cene so znatno znižane. Pro¬
spekti in informacije brezplačno.

RADIO

Program Radio Ljubljane

od 12. septembra do 19. septembra 1985.

Vsak dan: 12 Plošče. 12.45 Vreme, poročila,
13 Čas, obvestila, 13.15 Plošče, 14 Vreme, borza.

Četrtek, 12. sept.: 18 Radijski orkester. 18.40
.Slovenščina. 19 Čas vreme, poročila, spored, ob¬
vestila. 19.30 Nac. ura. 20 Prenos iz Belgrada.
22 Čas, vreme, poročila, spored. 22.15 Radijski
jazz, vmes poje D. Žagar. — Petek, 13. sept.: 18
Narodne pesmi na ploščah. 18.40 Po bolgarskih
planinah. 19 Čas, vreme, poročila, spored, obve¬
stila. 19.30 Nac, ura. 20 Prenos iz magistralnega
dvorišča. 21 Prenos iz Zagreba. 22 Čas, poročila,
vreme, spored. 22.15 Prenos z velesejma. — So¬
bota. 14. sept.: 18 Radijski orkester. 18.40 Zuna¬
nji politični pregled. 19 Čas. vreme, poročila, spo¬
red, obvestila, 19.30 Nac. ura. 20 Pester večer. 22
Čas, vreme, poročila, spored. 22.15 Radijski jazz.
— Nedelja, 15. sept.: 7.30 O vinogradništvu in kle¬
tarstvu. 8 čas. poročila, spored. 8.15 Mrzle plo¬
šče. 9 Versko predavanje. 9.15 Prenos cerkvene
glasbe iz trnovske cerkve, 10 V kraljestvu lutk.
12 Čas, spored, obvestila. 12.15 Plošče. 16. Plošče.
16.15 Za našo gospodinjo. 16.30 Citre in harmonika-
19.30 Nac. ura. 20 Čas, vreme, poročila, obvestila,
spored. 20.15 .lože Vombergar ? Ujeta smrt«. 21.30
Prenos iz nebotičnika. 22 Čas, vreme, poročila,
spored. 22.15 Fantje na vasi. — Ponedeljek, 16,
septembra: 18 Zdravniška ura. 18.20 Plošče. 18.40
Načrt radio sporeda za leto 1935—36. 19 Čas, vre¬
me, poročila, spored. 19.30 Nac. ura. 20 Prenos
opere iz Zagreba. 22 Čas, vreme, spored. 22,15
Operetni napevi. — Torek, 17. sept.: 18 Radijski
orkester. 18.40 Zgodovina starega Kitaja. 19 Čas,
vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30 Nac. ura.

20 Vokalni koncert. 20.30 Mandolinistični sekstet.

21 švicarski mednarodni koncert. 22 Čas, vreme,
poročila, spored. 22.10 Vesel prizor. 22.30 Angle¬
ške plošče. — Sreda. 18. sept.: 18 Otroška ura.
18.4(1 Pogovor s poslušalci. 19 čas, vreme, poro- i
čila, spored, obvestila. 19.30 Nac. ura. 20 Prenos j
iz Turina vmes čas. poročila, vreme.

6 ’

Strahovita nesreča dveh parnikov; v nemško ladjo je trčila največja angleška bojna ladja. (Na levi

nemška ladja, na desni angleška.)

Zborovanje Abestnk, ki so prisegle, da skupno z  vojaštvom branijo domovino, tudi abesin¬
ske gospe, soproge ministrov, generalov in politikov, hočejo posnemati moderne žene in'
zato se z vso silo zavzemajo za pravico, da smejo odločevati ,v javnem življenju in, če tre¬
ba, tudi z orožjem branilf svojo domovino.

Letalu n« mišice- Prvi psolet z močjo človeških mišic. Letalo, ki mu propeler zavrti pilot z lastno
močjo. Pri prvem poletu je zletelo letalo 195 m daleč — l m visoko; pri drugem p« 235 m daleč.

Letalo je pravo zlete če kolo« za človeka.

i^tev. 87,

.»DOMOLJUB«, dne 11. septemba 1935.

Sirna 483

PO DOMOVINI

Mirenski popotnih

Dolgo se že nisem oglasil. Se nisem upal. Neki
gospod mi je namreč zagrozil, da mi bo ušesa po¬
trgal, če bom še kdaj kaj resničnega poslal v »Do¬
moljuba«. Ker je la gospod zadnje čase poslal ču¬
dovito ponižen in so moja ušesa še trdno zve¬
zana z glavo, sem se spet predrznil iti na beli
dan po naši lepi dolini okrog. — Ko sem jo mah¬
nil proti Št. Janžu, sem zaslišal neko mijavkanje.
Enak glas je odgovarjal od Mirne gori. Čudno se
mi je zdelo; saj se mačke vendar v sušcu ženijo!
Ko sem stvar natančnejše preiskal, sem dognal, da
ne prihajajo ti glasovi od mačk in mačkov, ampak
od »pilpogačic«.Vsekakor čuden pojav! — Letina
kaže različno. Suša je vzela fižol in zelo oškodo¬
vala vse pomladne posevke. Sadja p>a je precej, tudi
grozdje dobro kaže, kjer ni bilo pozebe. Ozimina
je bila lepa. a ker druge hrane ne bo. bo treba
spomladi zopet uvažati vagone koruze. L!p>anio. da
bomo dobili takrat kakšno novo sorto koruze, do¬
slej smo dobivali vedno le jvoiitično in volilno ko¬
ruzo. Ta sorta je pa slabo prebavna, zato je go-
sjx>dje, k: so jo delili, niso upali dati vsakemu že¬
lodcu. — Ljudje težko čakajo končne ureditve kme¬
čkih dolgov. Vsi vedo, da bo šlo težko in z žrtvami,
vendar z upanjem gledajo v bodočnost. Tudi vpra¬
šanje sanacije političnih dolgov in njihovih obre¬
sti nas zelo zanima. — Na Veseli gori smo imeli
začetkom septembra lepo evharistično slavje za mo-
j, že in fante iz naše dekanije. Lepo je bilo! —
Krmeljske rudarje je silno razburila vest. da preti
našim premogokopom nevarnost. Upamo, da ne bo
prišlo do najhujšega. — Nazadnje sem zavil v ne¬
ko gostilno boljše sorte. Sedel sem k kmečkemu
možaku za pečjo. Pri miz,i za boljše goste pa je
sedelo več obilnih gosjjodov, ki so se tako kislo
držali, kakor če bi imeli ježeve kože za »šnajcti-
helne«. Moj tovariš mi je razložil, da so ti go-
s pod je od »Pota«, in da večkrat prihajajo le-sem.
Veliko truda jih je stalo, da so zložili pofarsko
himno, danes so p>a sklenili, da jo spremene v na-
grobnieo. Tudi na note so jo že dali. če se kdo
zanima zanjo, naj piše na naslov: Politično delniško
društvo »Pilpogačica« v Mirenski dolini.

Igra.

(Reteče pri Škofji Loki.)

Kat. prosvetno društyo uprizori v nedeljo, 15.
septembra ob 15 novo ljudsko igro s petjem v
sedmih slikah »Zagorski zvonovi«. Delo je prire¬
jeno po znani Reinmichlovi povesti, ki je izhajala
v »Domoljubu« Z ozirom na lepo vsebino igre vsi
prav vljudno vabljeni. Prosimo pa, da vsak pra-
Časno zasede svoj prostor, ker bo začetek strogo
točen.

Kaša prosveta.

(Poljane nad Šk. Loko.)

V nedeljo, 16. sept. ob 15 bo slovesna otvo¬
ritev našega prosvetnega društva, ki je skoraj 3
leta počivalo, preganjano od zagrizenih lažinapred-
njakov. Stopilo bo zopet na plan, jx> jmčitku osve¬
ženo in prenovljeno, da bodo videli nasprotniki:
še smo tu. ni nas uničilo njih nasilje. Udeležite
se v velikem številu naše prve predstave tudi iz
sosednjih župnij. Na sporedu je petje, deklamacija,
slavnostni govor in igra-misterij Slehernik, pri
kateri boste videli marsikaj posebnega, kar pri
prejšnjih igrah ni bilo. Na svidenje!

Iz dolenjskih Benetk.

(Kostanjevica.)

Kresove prižigamo, so rekli v Komendi, pa
smo jo uganili tudi pri nas v Krški dolini, da bi
si zažgali tak prosveten kres. To se je zgodilo v
nedeljo na Stopnem pri Škocijanu, ko se je gori
na tem lepem Marijinem gričku vršil naš prosvet¬
ni tabor. Ni bilo na desettisoče ljudi, odkod naj bi
se le vzeli, kakih 2500 jih je pa bilo. Mi Kosta-
njevčani smo se seveda spodobno postavili. Naši
pevci so zapeli, da smo bili kar ponosni nanje. Pa
moram pribiti, da gre še večje priznanje igralcem
prelepe igre Teofila. Tako mojstrsko so nam pred¬
stavljali io silno igro, da je morala zadeti prav v
živo. Tudi dr. Basaju smo zelo hvaležni za krepke
besede. Tudi dve godbi sta bili. domača in šent-
jernejska. ki sta obilo doprinesli, da je ta sveča¬
nost tako lepo uspela. — Na malega šmarna dan
pa človek iz naše doline res ne ve kam bi kre¬
nil. Vsepovsod vabi Marija: na Sveto Goro, v Raj-

Gustav Strniša

Med tihotapci alkohola

(Nadaljevanje.)

Pogledal sem materi v njene mile oči in
omenil:

»Mama, ali že veste? Pri Streharjevih \ do¬
lini iščejo pastirja. Kaj ko bi se jaz ponudil?
Menda bi se mi ne godilo slabo? Res. kar za
pastirja pojdem! Kesneje postanem hlapec, imel
bom konje in voz, da bom kar gospod! Visoko
vzravnan se bom imenitno vozil ter pokal z bi¬
čem .da bo vse zijalo!«

»No, no, dober kruhek si si izbral, zares
prav dober!« me je nahrulil oče in preroško
poudaril:

»Deček pastir, mladenič hlapec, starec boš
pa berač, pa ne tak kot mi, temveč med tistimi
boš. ki hodijo od hiše do hiše in jih ljudje
mečdejo na mraz in sneg ter jih uši jedo!«

Nato je jel jezno tolči po starem škornju,
ki ga je tako stisnil med nogama, da je kar za¬
cvilil in puhnil kvišku ščejrec umazanega pra¬
hu meni pod nos.

Kihnil sem in ugovarjal:

»Delo me veseli! Prav rad bi šel za pastir¬
ja, samo, da ne bom lačen! Gladu se jrošteno
bojim in stradati ne maram, pa ne maram več!
Kesneje bo že drugače, enkrat bom že kaj za-
ilužil!«

Oče je kar zijal, ko sem nadaljeval:

»Kaj pa, če bi se še vi opogumili in šli v
Ameriko kakor sosedov stric? Pošiljali bi nam
lahko denar, se srečno vrnili in prinesli dolar¬
je, pa jo bi potem še jaz pobral čez lužo' Ej,

to 1 trt«* veselje! Sam Bog ve, kaj bi postalo
še iz mene?«

\ rdiš jo žabo, kako me uči!« se je oče
vznejevoljil in spet popravil svojo jermenačo,
da sem se takoj jrognal dva koraka nazaj in
skočil bratu Cirilu na palec, da je zacvilil ka¬
kor mlado mačo.

Oče je naposled vendarle popustil, kaj je
pač hotel. Sam ni hotel o Ameriki nikoli ničesar
slišati, Saj se ni maral ločiti od nas in od ma¬
tere za vse na svetu. Še tisti večer sem ga sli¬
šal. kako ji je omenil:

»Pa naj gre, trma trmasta! Eden bo le manj
pri mizi, nekoliko se bo že poznalo!«

Že drugo jutro mi je ukazal, naj se oble¬
čem kolikor mogoče dostojno. Zgodaj sva se
napotila k sosedu v dolino. Oče je vihal in vle¬
kel svoje koničaste ozke brki, se prestopal z.
eno nogo na drugo kakor zadregnjen šolarček
in me hvalil, da sem priden fant.

Sosed, majhen rdečeličnik, ki je včasih rad
pogledal v kozarec, je samo našobil ustnice, jjo-
kimai in nekaj zamrmral, na kar sta si segla v
roke.

Postal sem poklicni pastir. Res mi ni bilo po¬
sebno dobro, tudi hrana ni bila bogve kaj, še
kruha sem večkrat stradal. Toda včasih se mi je
vendar nasmehnila sreča, ki je doma ni bilo. da
sem se lahko tudi kruha do sitega napokal ter
prinesel kak kosec še celo domov svojim bratom,
ki so planili po njem kakor gladni volčiči, med¬
lem ko sem ga svojim trem sestricam moral dati
skrivaj, da so ga sploh pokusile.

Svojo usodo sem pogumno prenašal, če me je
kdo nabunkal nisem tarnal, niti se preveč jezil.
Stisnil sem pesti in molčal, čeprav so mi oči kar
trgale solze, Tudi rilca nisem nikoli kuhal. Men-

henburg, k Materi božji Dobrega Sveta in še v
»Novi Lurd«. Povsod je ta dan božja pot. Marija
»Dobrega Sveta- pri Kostanjevici pa pravi, da je
njen glavni praznik »kvaternica«, to bo 22. sept.
ko se od vseh strani zbere na tisoče božjepotni-
kov. — V nedeljo, 15. sept. pohitimo v Zagreb.
Da vrnemo obisk! Pri Sv. Roku bomo ob 10 za¬
peli, da pokažemo skupnost z našimi, ki so morali
po s vetu. — Smrt nemilo žanje. Posebno trdo je
vsekala pri čučnikovih v Orehovcu. Štirim drob¬
nim otročičem je vzela dobro mater. Pa kar ne¬
nadno. še bolj na hitro pa je opravila z Žabkar¬
jem iz. Prekope. Gospod so se morali z Najsvetej¬
šim vrniti, ker jim je smrt zaprla pot. — Dežja
smo spet imeli za silo, bliska in treska pa oni ve¬
čer daleč čez potrebo. Hvala Bogu, da ni bilo toče

Ker ne veš ne ure ne dneva ...

(Primskovo pri Litiji.)

Mulh Anton iz Mengša je že dalj časa delal
na štajerskem, da bi lažje preživljal svojo šte¬
vilno družinico. Zadnje čase je delal v Braslovčah.
Pri sekanju smrek pa ga je podrla in ga na mestu
ubila. Pokojni zapušča ženo in pet nepreskrblje¬
nih otrok. Z prizadeto družino iskreno sočuvstvu-
jemo. — šola se je pričela. Imamo sedaj kar tri
učne moči. Nanovo sia prišli ga. Varšek-Kočevar
Anica iz Vrhnike in gdč. Grošelj Valerija iz Ljub¬
ljane. Želimo jima prav obilo uspeha in da bi
se kmalu privadile naših hribov, katerih se vsak
tako grozno boji. — Rojstni dan Nj. Vel. kralja
Petra II. smo tudi dostojno proslavili. Po zahval¬
ni službi božji se je vršila lej>a proslava v šoli.

Smrtna kosa.

(Bošlanj ob Savi.)

Umrla je dne 27. avgusta v bolnišnici v Kr¬
škem 30-letna šivilja Alojzija Šinkovec. Zapušča
žalujočega soproga in tri majhne otročičke. Njeno
truplo so prepeljali v njen rojstni kraj Studenec,
kjer sedaj počiva poleg svojega očeta. Blago raj-
nico bomo ohranili v lepem spominu. Naj v miru
počiva.

Tinetu Križmanu v slov«.

(Ig-)

Dne 26. avgusta je naznanil veliki zvon ža¬
lostno novico, da polagajo v grob Tineta Križma¬
na. Živo se te spominjamo, dragi Tine, ko si bil
še zadnjič med nami. Bil si zdrav in vesel. Vsi
smo te radi imeli. Nisi niti slutil, da preži nate
zlobna roka. Tri leta si strašno trpel na posledi-

da mi je tista lakota v otroških letih nekako iz¬
kristalizirala moj značaj. Glad pač različno vpliva,
na me je menda dobro, saj sem se ga vedno bal
kakor vraga, zato mi je strah pred njim vsilil
voljo, da sem vztrajal in vse prestal, čeprav še
nisem jjoznal pravega zavedanja in razumevanja
življenja!

Ko sem dovršil sedemnajsto leto. sem postal
hlapec. Kupil sem si žametast kastorec, ga po¬
veznil jx> strani na glavo in zavriskal skozi vas.
Tisti večer so me fantje pretepli, češ. da še ni¬
mam fantovskih pravic, ker se še nisem odrezal
in plačal za pijačo pa se že repenčim kol petelin,
ki se je komaj skljuval iz jajca. No, preveč jih
nisem dobil, saj sem mahal okoli sebe s svojimi
krepkimi pestmi kakor divji in ni mu bilo ugodno,
.kdor jo je od mene staknil!

Ko sem prišel kot hlapčič prvič od soseda
domov in prinesel materi kos pečenke, a otrokom
kruha, se je starica razveselila do ginjenja- Oče je
dobil zavitek tobaka, ki ga je ponosno sprejel kot
prvi dar svojega prvega sina. si zadovoljen na¬
tlačil pipo, prižgal tobak in smehljaje pripomnil.

»Res mi kar posebno diši, ker si mi ga ti prf-
nesel!«

Še sem moral delati na sosedovi kmetiji ne¬
kaj let. dokler nisem bil potrjen k vojakom, kjer
sem služil le osem mesecev, na kar sem jo po¬
brisal v Ameriko.

Preden sem dobil denar za potovanje, mi je
vražje, trda predla! Toda vsvedral sem si v glavo,
da pojdem in moral sem iti! Spočetka sem mole¬
doval okoli očeta. Nič ni pomagalo Lotil sem se
matere. Tudi ona ga je prosila, naj posreduje, da
dobim denar. Nič ni hotel slišati. Ves razdvojen
sem pokleknil predenj in ga prosil naj se me
usmili

Stran 484

»DOMOLJUB«, dne 11. septemba 1935.

Pri zaprtju, motnjah v prebavi

vzemite ziutra< na nrazen želodec kozarec

naravne FRANZ IOSEF grenčice.

Registrirano od Min. soc* pol. in nar. /dr. 8. br. 15.485 od 25. V. 1985.

cafa zahrbtnega napada. In bas, ko si iskal utehe
svojim bolnim živcem, te je ob strugi Iške srečal
angel smrti. Počivaj v miru in prosi pri Bogu, da
bi slovenski fantje bili prijatelji med seboj!

Iz političnega življenja
(Sv. Križ pri Litiji)

Tudi pri nas smo v novih razmerah začeli
upati na boljše čase. Zadnje čase je šlo pri nas vse
javno življenje tako naglo navzdol, da nas je bilo
strah pred bodočnostjo. Politika, gospodarstvo,
kultura, vse je bilo na tleh. Toda, nenadoma so se
razmere spremenile. Mora nasilstva in krivic je iz¬
ginila. Se so nam v spominu nezaslišane krivice,
katere so naši najboljši možje morali trpeti, ne da
bi kaj zagrešili, zlasti pri raznih takozvanih vo¬
litvah. Danes imamo po zaslugi našega voditelja
dr. Korošca priliko, da v novo se snujoči stranki
pridemo do svojih državljanskih pravic, do svo¬
bode. Vse bo šlo za dr. Korošcem, razen nekaterih
zagrizenih priganjačev bivše vsemogočne JNS, ki
se obupno otresajo novih razmer, v strahu, da bo¬
do njihove krivice dobile kmalu primerno plačilo.
Za vstop v novo stranko je veliko zanimanje, pri¬
poročamo pa krajevnemu odboru, da naj bo pre¬
viden pri sprejmanju članov, da se v stranko ne
vrinejo ljudje, ki ne spadajo med poštenjake in ki
so po svoji breznačelriosti zmožni vsega. Mi ne
maramo ljudi, ki obračajo plašč po vetru.

Za iier« cest«.

(Babna polica.)

Tudi v naši vasi smo občutili strašno sušo.
Brez vode pa vseeno nismo ostali, kar je velika
sreča, kajti težko bi bilo dovažanje vode iz do¬
line in po strmi poti. Res je bilo razglašeno v ča¬
sopisju, da je naša cesta gotova, ali mi moramo
pa vseeno voziti po strmi poti. Prosili smo cesto,
kar je  oblast odobrila in naklonila lepo vsoto de¬
narja. Prišel je inženir in zmeril cesto po naj¬
ugodnejšem terenu in obljubil, da napravi dobro

Tedaj je moj dobri očka zaihtel:

»Kako naj ti pomagam, fant moj? Ali ne vi¬
diš te strahotne revščine, ki nas teži in tlači ka¬
kor mora vse to naše bedno življenje? Rad bi si
izposodil denar, saj vem, da boš pošteno vrnil!
Toda na kaj naj mi ga ljudje zaupajo, mar na to
kozjo bajto, bi ni vredna beliča?«

Tedaj sem odvrnil trdo in razločno:

»Na kravo si izposodite!

Vsi so prestali z delom. Nikoli si nihče ni upal
omeniti, da bi kaj storil na račun naše Rjavke,
saj smo vedeli, kaj nam je bila ta kravica. Jaz
sem se pa vendarle drznil.

Oče je nekaj časa molčal, nakar me je mrko
vprašal, ves razburjen s tresočim glasom:

»Janezi Alj veš, kaj zahtevaš? Ali veš, da nam
vzameš nase življenje, če ne plačaš in pustiš, da
nam odpeljejo kravico? Ali si pomislil tudi, da
se ti lahko pripeti nesreča, da zboliš, ali kaj dru¬
gega? Tedaj bi nas vse skupaj pahnil v najhujšek

V meni pa ni bilo dvoma, temveč sama močna
volja in vesela nada v jasnejšo bodočnost. Zato
wm krepko odvrnil:

»Vse to vem in na vse sem mislil, toda vrnil
bom, če izrabim roke do komolca in če hodim na
pol mrtev na delo! Da, vrnil bom k

Oče me je prijazneje pogledal. Mati naju je
samo opazovala sloneča v vegastem stolu.

In že Je oče povzel:

»Prav! Jutri pojdeva k stari Jerafki. V bot-
rinji smo si in upam, da bo dala, da prepričan j
sem skoraj, da bo rada posodila na kravo! A ti '
glej!«

In tedaj sem videl tak preteč in žalosten po- j
gled, da mi je bilo kar hudo pri srcu.

Sledeči dan sva z očetom na vse jutro vstala
in se vrela na not kračka je stanovala uro od¬

6 *

banovinsko cesto in da bo tudi naša spadala med
banovinske ceste 2. vrste. Vsi smo se veselili ce¬
ste, le nekateri se na vse načine protivijo, češ da
je cesta nepotrebna. Radoveden sem kakšne do¬
bičke bodo spravili, ako mi ostanemo brez ceste.

Na razstava!

(Ježic.)

Letos ustanovljena podružnica Sadjarskega in
vrtnarskega društva na Ježici vabi k sodelovanju
in ogledu razstave sadja, povrtnine in cvetja. Raz¬
stava, prva te vrste v našem kraju, bo v šoli na
Ježici v nedeljo, 15. in v ponedeljek, 16. sept. od
7—19. Zlasti obilna bo razstava dalij, zanimiva
zlasti v tem, da se na naši razstavi prvič pred¬
stavi javnosti nad 15 izredno lepih, y  Sloveniji
odgojenih novih sort. Otvoritev razstave bo v ne¬
deljo, 15. septembra ob 7 zjutraj s predavanjem
o sadjarstvu, ob 10 bo predavanje o cveticah, oba
dneva ob 15 pa bo poskrbljeno za strokovno vod¬
stvo po razstavi. Vstopnina prostovoljna.

Napad

(Brusnice pri Novem mestu)

V naši lepi podgorski kotlini je vladal že dalj
časa mir med domačimi kakor tudi fanti sosednjih
vasi. V nedeljo 1. septembra zvečer sta se vračala
iz Sel pri Ratežu zakonca Anton in Terezija Tratn-
ie iz Piateža mirno proti domu. Nič hudega sluteč
sta se pogovarjala o domačih gospodarskih raz¬
merah. Na mostu v Plafežu so ju napadli s koli
ponočnjaki iz vasi Potovrha, občina Šmihel-Stopi-
ee in ju obdelali tako, da je mož Anton Tramte
nezavesten obležal na cesti in so ga morali od¬
nesti bližnji sosedje na dom, žena pa je dobila tež¬
ke udarce po glavi, zbili so ji en zob, po životu
pa je od udarcev vsa črna. Anton Tramte, ki je po
poklicu poljski delavec in bajtar in oče treh malih
otročičev, je bil v ponedeljek prepeljan v bolnišnico
usmiljenih bratov v Kandijo, njegova žena pa se
zdravi doma.

daljeno od nas v prijazni hišici ob vodi, kjer je
životarila sama, le velik črn pes je lajal okoli
njenega doma.

Preden sva se približala, naju je opazila že
od daleč in prihitela na prag. Bila je dobra pri¬
jateljica naše matere in zato sein še bolj upal,
da naju usliši-

»Kaj pa vidva?«

Pozdravila sva jo in oče je takoj pričel mo¬
ledovati za denar.

Pogledala me je po strani:

»Ali naj zaupam takemu mladiču? Sieer je
res krepak in zdrav, toda taki tiči tam v Ameriki-
včasih sfrle in vse poženo, a domači se pod no¬
som obrišejo!«

»Kravo zastavim! Ce pravočasno ne bo po¬
slal denarja, vzemi kravo dotlej, da ti vrnemo!«
je poudaril oče.

Vedela je, da Je krava naše vse. Pomembno
se je nasmehnila:

»Ce mu ti toliko zaupaš, pa dobro! Denar
vama dam!«

Že smo stopili v njeno zatohlo kamro, kjer
sva dobila z očetom zaželjene goldinarje.

Zahvalil sern se starki, ki me je dvomeče po¬
gledala :

»Kaj se boš zahvaljeval, saj boš vrnili«

Ko sva se vračala, sem bil tako vzradoščen,
da sem zavriskal. Oče je samo kimal. Mislil je
pač na Rjavko in na nezgode, ki me lahko zade¬
nejo na poti ali v Ameriki, da bi potem ne mo¬
gel poslati denarja.

Za pot v Ameriko sem si preskrbel pravilni
potni list in dovoljenje od vojaške oblasti, vse
samo zavoljo tega, ker si nigem upal niti v sanjah
misliti, da bi s* nikoli več ne vrnil v te prelepe
domače loge, m  te zelene polhograške orriče kier

Štev, 37.

K požaru v Nasevčah
(Komenda)

ivO mi jfi podpisanemu gorelo gospodarsko ]x>-
slopje, je bilo tudi stanovanjsko v največji nevar¬
nosti in sem bil prepričan, da bo žrtev ognja. A
kljub največji nevarnosti so se podali domači fantje
in možje vrh strehe in vsak žarek sproti uničili.
Zato sem jim zelo hvaležen, predvsem Tomaževe¬
mu Tonetu in Ludviku, Posodovcu, Žusmu, Smu-
kovmu Nacetu, Maleš Francetu, Kosančevemu Na¬
cetu, Vovretovemu Jožu, ter gospodinjam in dekle¬
tom z Brega in Nasovč, ki so z nepopisnim napo¬
rom donašale vodo. Samo zgoraj navedenim se
imam zahvaliti, da mi ogenj ni uničil hiše. Dolžan
sem zahvalo tudi g. inž. Bizjaku od Vzajemne za¬
varovalnice, ki je bil osebno navzoč ob požaru in
je nato takoj s g. Kernom ocenil škodo in mi pri¬
znal vso zavarovalnino. Vsem izrekam javno naj¬
lepšo zahvalo in jim bom vedno hvaležen. — Frane
Lipar,

Slovesen zaključek evharističnega leta.

(Visoko nad Kranjem.)

Prihodnjo nedeljo, 15. septembra, na praznik
Žalostne Matere božje, ki se v naši lepi podruž¬
nici prav lepo časti, bo obhajala šenčurska župnija
slovesen zaključek evharističnega leta z dopoldan¬
sko službo božjo in z večerno slovesnostjo na Vi¬
škem. Zvečer ob sedmih bo v cerkvi govor, nato
pete litanije Matere božje, nakar se bo razvila
rimska procesija s prižganimi svečami okrog vasi.
V sporedu se bo nosil kip Žalostne Matere božje,
ki se bo med procesijo postavila v znamenje sredi
vasi. Ob zaključku bo v cerkvi zahvalna pesem.
Slovesnost bo obenem v spomin 200 letnice bra¬
tovščine umirajočega Zveličarja, ki je v tej cerkvi
ustanovljena. Vsa vas se pripravlja, da čim sk>-
vesneje proslavi ta dan. Proslava je namenjena vsej
obširni šenčurski župniji, pa tudi iz sosedpjih vasi
preko Kokre se ravnajo ljudje, da pohite na Viso¬
ko, kjer je vedno kaka lepa cerkvena prireditev in
je doma daleč na okoli znano krasno petje viso¬
škega pevskega zbora, ki ga vodi akademik Tone
Jagodic. Prihitite tudi to pot v obilnem številu,
ne bo vam žal.

Koncert.

(Sv. Gora pri Litiji.)

Letošnji Mali Šmaren na Sv. Gori je bii dan
poštenega razvedrila. Lep poletnojesenski dan,
cerkveno žegnanje in pa koncert na prostem. Do¬
mači pevski zbor, ki ga je zmožni in agilni orga¬
nist Grm Janez v zadnjem času peljal na skupno

sem na vsak korak zasanjal spomine svojih otro-
kih let.

Najtežje mi je bilo slovo od matere, saj sem
dotlej razen vojaških mesecev živel vedno le v
njeni bližini. A poslej naj bom brez nje, brez te
globoke, blage duše, ki je že s svojim milim po¬
gledom nežno uplivala na me. Preden sem odšel,
me je ječeča stisnila na srce in me pokrižala.

Že me je pogoltnilo morje ter me izvrglo v
drugi, tuji deželi, ki je v svojih revnih možganih
nisem mogel dotlej približno dojeti. Res sem 8i jo
predočeval vso mogočno, silno in zagonetno, toda
nikoli ne tako ogromne kakor je res! Kako naj
si pač bedni vaški pastirček ustvari v svoji do¬
mišljiji velikansko Ameriko in njeno življenje?

.*

V Chikagu sem dobil delo v tvornici železa.
Tam, v bližini velemesta, kjer je stala ta ogromna
železna pošast, sem pričel dojemati bedno živ¬
ljenje delavca, ki žrtvuje svoje moči kapitalu. V
močnih usnjenih rokavicah sem varil in obračal
železne žice ter delal pred velikanskimi pečmi.
Večkrat sem si ožmel srajco iz katere je curljal
znoj kakor voda. Misel, da si moram pomagati,
da ne smem več stradati in da imam doma bedno
ljubljeno mater in očeta siromaka, mi je dajala
moč. Moje delo je bilo res mučeniško, saj sem
gara! dnevno 11 ur. dočim je nočna služba tra¬
jala polnih 13 ur.

Prve dni sem mislil, da obupam. Pa sem za¬
zrl v mislih našo Rjavko, našo pridno »uho kra¬
vico- Gledala me je vprašaje in žalostno. In spo¬
mnil sem se, da jo morem samo jaz pridržati do¬
ma, da moram pravočasno vrniti denar, sicer poj¬
de Rjavka od hiše a doma vse po zlu.

Prestrašil sem se teh, misli in še bolj hitel
in delal

Sled. S?.

Stran 485

»JWlH0L*fl®«, dne It. septe*n!>« 1935.

pevsko prireditev v Izlake in na Loke, je za la
dan privabil še pet moških in dva mešana zbora,
j Vse došle pevske zbore in goste je pozdravil lani
domačega zbora. Začeli so Pečani, ki imajo vse
i štiri glasove dobro zastopane in so se poslušal¬
cem na mah prikupili. Mojstrsko izučenemu zboru
š; iz Lok in prijazno lepemu sopranu in altu iz Izlak,
j se z večjimi ali manjšimi koraki bližajo drugi novi
ali novooživljeni pevski zboir. Tudi domači mo¬
ški in mešani zbor se je odrezal, saj se je navzoči
:  komponist g. Jereb ginjen izjavil, da znajo njegove
skladbe tudi v hribih dovršeno izvajati. Dve uri

! e v lepi dan donela naša pesem. Celo zastonjkarji,
;i so s pota in brega pokopališča in vrta prislu-
, Skovali, so prišli na svoj račun. V nedeljo 15. sept.
j nastopi domači zbor v Dobrepoljah in potem naj-
brže še kje v bližnji okolici.

Smrtna kosa.

(Bohinjska Bela.)

Na praznik »Rojstva Marije« smo v Boh. Beli
j jx>kopali jankota Burja v naj lepši dobi 28 let. Poln
zaupanja je gledal v bodočnost in z neutrudljivim
veseljem se je prijel vsakega dela, pa mu je njego¬
va zahrbtna bolezen onemogočila vse lepe upe.
Imel je bolezen že celih 8 let, a skrbno jo je za¬
krival pred ljudmi. Zadnja 3 leta jo pa ni mogel
nič več zakrivati. Nadvse fDotrpežljivo je prenašal
svojo bol do zadnjega trenutka. Neizprosna smrt
je iztrgala staršem edinega sina, v katerega sta
stavila vse nade za bodočnost. Kako je bil pri¬
ljubljen v domači in sosednjih župnijah cele oko¬
lice, je pokazal njegov pogreb. Ne pomnimo še take
udelečbe in tako lepega pogreba. Ker se ne more¬
mo vsakemu posebej zahvaliti, se tem potom za¬
hvaljujemo vsem, kateri so ga spremili na zadnji
poti ali mu lajšali bolezen. Bog povrni! Pokojniku
naj pa sveti večna luč!

Sadna razstava.

(Primskovo pri Litiji.)

Kmetijska podružnica Primskovo priredi sadno
razstavo na kvaterno nedeljo 22. septembra. Prim-
j skovo je za sadjarstvo jako ugoden kraj. Solnčna
lega primerna vročina hriba (592 m) in dobra žem¬
lja je za sadjarstvo posebno prikladna. Ker imajo
kmetovalci male kmetije in vinogradništvo, ne do-
naša zadostnih dohodkov, zato so se tem bolj vrgli
na, sadjarstvo. Na Primskovem uspevajo vse vrste
sadja: jabolka, hruške, breskve, orehi, kostanji,

češplje. Pridite pogledat! Ne bodete se kesali. Po
železnici je mogoč dohod ali do Radohove vasi

po dolenjski Železnici ali pa do Litije po južni že¬
leznici. Od Radohove vasi je peš pota 10 km, od
Litije je nekoliko več. Razgled s Primskovega je
krasen.

Koncert.

(Dobropolje.)

V nedeljo 15. septembra pripelje naš rojak g.
Janez Grm, organist na Sv. Gori na izlet svoj mo¬
ški in mešanj zbor. Ob 3 popoldne bomo imeli v
društveni dvorani koncert. Prijatelji lej« pesmi
iskreno vabljeni

Gospodarska stiska.

(Št. Vid pri Stični.)

V ponedeljek po malem Šmarnu je bil semenj
v Št. Vidu. Živine so prignali veliko, vreme je bilo
ugodno, kupcev pa malo. Voli so se prodajali po
3 Din, krave še ceneje. Nekdo je kupil jzred letom
dva vola. Krmil ju je dobro. Tehtala sta 200 kg
več in sedaj ju je prodal za 425 Din ceneje, nego
je dal zanje. Tako kmet napreduje! Pretekli teden
je padlo precej dežja. Kapnice ia luže so se na-
pK>lnile. Sedaj imamo zopet vodo za ljudi in živi¬
no. Poprej je pa bila stiska za vodo. V Dob, kjer
je mali potoček, so prihajali eno uro daleč po vodo.
To je bila stiska!

NAZNANILA _

Sprejemajo se do 19. septembra mlade¬
niči v Strokovno mornariško podčastniško šo¬
lo, starost od 16 do 19 let. Pojasnila se dobijo
pri Per Francu kapetanu v p., Ljubljana, Mai¬
strova ulica 14, priložiti znamke za 3 Din za
odgovor.

n Borovnica. Prosveta uprizori v nedeljo, 15.
t. m. ob 8 popoldne dramo iz svetovne vojne s
petjem v 6. dej. »A njega ni.. .< v pojoolnoma
predelani izdaji. Zunanje posetnike opozarjamo na
ugodno zvezo z vlaki in nedeljske karte.

n Vrhpolje pri Moravčah. Občni zbor prosvet¬
nega društva bo v nedeljo 15. septembra ob 3 v
tukajšnjem Domu. Fantje in dekleta, možje in
žene, pridite v obilnem številu, da se izkažemo
hvaležne našemu voditelju dr. Korošcu, ki je po
dveletnem zastoju zopet odprl vrata našega Doma.
Zagrabimo pridno za delo!

V vsako hišo Domoljuba!

DOBRO ČTIVO _

k Tudi kuharska knjiga je potrebna našim
gospodinjam, posebno v časih splošne, draginje,
da si znajo tudi ob pičlih sredstvih pripraviti
tečna in izbrana jedila. Za take čase priporočamo:
»Varčno kuharico«: — knjigo, ki vsebuje navodila
in recepte za pripravo okusnih in zdravih jedil s
skromnimi sredstvi. Za slabe in dobre čase se¬
stavila Marija Remec. II. pomnoženi natis. Stane
vezana 3b Din in ima 222 strani. Založila Jugo¬
slovanska knjigarna v Ljubljani 1920. Vsa navo¬
dila in recepti so večkrat preizkušeni tako, da se
vsaka jed lahko postavi na sleherno mizo. Tudi
pri vsakdanjem vprašanju: Kaj bom danes kuha¬
la? skuša naša kuharska knjiga pomagati vsaki
gospodinji na ta način, da ima kazalo jedil pre¬
gledno sestavljeno. Knjiga je namenjena predvsem
kmečkim in delavskim gospodinjam, z uspehom jo
pa bodo uporabljale tudi meščanske gospodinje.
Toplo priporočamo.

k Igra »Ljubavi cvet je zamorjen«, prirejena
po priljubljeni Jakličevi povesti Janez z Visokega,
je tiskana. Izvod knjige stane 20 Din, s poštnino
25 Din. Igro je mogoče prirediti na vsakem odru
in ji je uspeh zagotovljen. Knjigo razpošilja založ¬
nik Ivan Mohor, Šenčur pri Kranju štev. 53.

Poslano *

Alojzij Vodnik, kamnoseška industrija v Ljub¬
ljani, Kolodvorska ulica, je v zadnjem času raz¬
ličnim interesentom, ki so se zanimali za posta¬
vitev nagrobnih spomenikov, pošiljala obenem s
ponudbami in proračuni fotografske posnetke po
mojem podjetju izdelanih in na pokopališču pri
Sv. Križu v Ljubljani že postavljenih nagrobnih
spomenikov in jih označevala kot svoje lastne iz¬
delke. Vsled tega ravnanja sem vložil proti Aloj¬
ziju Vodniku, kamnoseškemu podjetniku v Ljub¬
ljani, Kolodvorska ulica, na okrožno kot trg. so¬
dišče tožbo radi nelojalne konkurence.

Kdor je prejel od kamnoseške industrije Alojzij
Vodnik v Ljubljani kak fotografičen posnetek po
moji tvrdki izdelanih nagrobnih spomenikov, pred
vsem rodbin Nepužlan, Gregorka, Koritzky, Vrhove
Škrajnar, Poniž, Furlan, Turk, Gomiršek, Gela,
Primc in Perhaj, ga prosim, da mi javi svoj naslov.

Kunovar Franjo, kamnoseški podjetnik
pri Sv. Križu v Ljubljani.

Za to poslano uredništvo ne odgovarja.

Srečno sta pretekla prva dva meseca težkega
dela. Čeprav sem skromno živel, vendarle nisem
prištedil dovolj dolžnega denarja. Manjkalo mi je
Še 9 dolarjev. Posodil mi jih je prijatelj France,
ki mi je za tisto nedeljo odstopil tudi svojo ame¬
riško obleko, da sem se šel slikat Vesel sem po¬
slal denar staršem in priložil sliko, ne iz lišpa-
vosti, temveč le, da sem razveselil moje drage
domače, ki sem jih vedno ljubil in sem v tujini
še bolj koprnel za njimi. Vsaka moja prosta misel
je splavala nazaj, daleč čez morje pod skromni
krov lesene bajte, kjer mi je tekla zibel in kjer
je živela ona, ki me je res nesebično ljubila, moja
draga mati 1

2 .

Chikaška okolica je j>ostala moja nova do¬
movina.

Ljudje so me mnogokrat razočarali, prevariU
in me goljufali, večkrat sem bil radi njih v smrt¬
ni nevarnosti, toda vere v človeštvo nisem izgubil
nikoli! Čudno! Čimbolj sem spoznaval slabo stran
posameznika in družbe, tem bolj sem veroval v.
posameznega dobrega značajnika! Vedno sem bil
za trdno prepričan, da je še mnogo poštenih, pra-
vib ljudi, ki so kakor otoki sredi nemirnih valov.

Težko delo v železni fabriki me je še bolj
utrdilo, Ker sem rojen kmet in nisem nikoli ži-
i ve! v reiehkužju, mi je moja prirodna utrjenost po¬
magala, da sem premagal najhuje. Če bi bii šib-
j kejši, bi bil najbrže klonil, kakor so nekateri
drugi, ki niso bili dovolj krepki. Moja koža je
v večni vročini postala močna kakor irhovina, ki
se suši na soncu.

Pri svojem delu sem nenadoma izsledil, da
irii nečesa manjka. Moji tovariši sicer niso mnogo
govorili, toda s popolnoma drugačnim prizvokom
in drugimi izrazi kakor jaz, čeprav sem se trudil,

i

da, bi ji!« posnemal, saj sem jih zvesto poslušal
na vsakem sestanku ali prireditvi.

In tedaj sem spoznal besedo kultura. Da, kul¬
ture i' ' je manjkalo. Moji tovariši so bili vsi na-
čitani, vsi so brali razne liste in si širili na pre¬
davanjih svoje obzorje, dočim sem bil jaz v svoji
notrapmsti in svojem dojemanju še vedno hlapčič
doma lesene bajte.

Ko sem vse to spoznat, sem se prestraši! Bal
sem se, da sem že vse zamudil. Potožil sem neke¬
mu tovarišu, ki me je smehljaje se napotil v ve¬
černi tečaj:

»Ne boj se in ne sramuj! Amerika te ne bo
presojala in obsojala! Nič še ni zakesnelega! Uči
se in naučil se boš! Poznam jih, ki so kesno za¬
čeli, pa so postali učeni možje in so danes na vi¬
sokih šolah.«

Takoj sem se vpisal v večerno šolo, kjer sem
se pričel učiti angleščine. Trudil sem se in se učil
z vso vnemo, da sem naposled obvladal najjrotreb-
nejše znanje. Ko sem zmogel jezik ter znal čitati
in pisati, sem nehal. Nabavil sem si nekaj knjig,
jih pridno čital in se izpopolnjeval.

Čitanje me je sploh veselilo. Rad sem poslu¬
šal predavanja in občudoval prijatelje, ki so do¬
movali na političnem poiju ter modrovali, da sem
kar strmel. Moje poprišče pa je vedno ostalo le
ročno delo,, moje veselje je bilo tudi telesno smo¬
trno delati in ne samo čepeti pri knjigah, kajti
prepričan sem bil, da mora bili tudi telesno delo,
ki nas krepi in nam vliva živahnost in ne samo
delo z možgani. Mnogo mojih tovarišev je pač bilo
nasprotnega mnenja in so rajši čepeli pri knji¬
gah ali na predavanjih, ker jim telesno delo sploh
ni. dišalo.

Jaz sem hodil svojo pot. Vesel sem bil, da
mi je večerna šola pokazala smernice, da nisem

duševno popolnoma zaostal, da bi pa samo z rtiož-
gani vrtal dalje in dalje ter skušal doseči s svo¬
jim razmišljevanjem kaj posebnega, se mi je vi¬
delo nepomembno. Sicer nisem neumen človek in
znan) z zdravim razumom .marsikaj pravilno pre¬
sojati in premisliti, da pa smodnika ne bom zna¬
šel se dobro zavedam in prav zato nisem hotel
tratiti svojih duševnih sil oziroma jih natezati do
pretiranosti vedoč, da ne bom dosegel kot mislec
in učenjak kaj posebnega, dočim sem si upal s
telesnim delom in zdravim mišljenjem rešiti se
bede in se dokopati do zmernega premoženja, kar
sem že smatral za nekaj velikega.

Garal sem že nad deset let, a moji prihranki
so se le počasi množili. Skrb me je jela nadlego¬
vati, saj me je večkrat trpinčila misel na bodoč¬
nost, ki sem jo zrl doslej pred seboj še dokaj
jasno, pa sem strahoma opažal, da mi spet preti
siromaštvo, kapi v svojih smotrih sem gledal dru¬
gačne usjtehe, ker sem se hotel nekam dokopati
in vse več doseči.

Če bi bil ostal v tvorniei bi bil težko dosegel
tisto za čemur sem stremel. In starost? Fabriška
uprava je res obetala pokojnino, ki pa je bila ta¬
ko beraška in kar sramotna za tiste, ki so kapi¬
talu žrtvovali vse svoje žulje, svoje zdravje in
moč.

Najrajši sem. pač imel delo v prirodi, pa sem
se že tako dolgo sušil v ognjeni varilnfc! in čakal,
samo čaka!

Preden sem opustil delo v fužini, ki mi je
naposled že presedalo, sem često opazoval proda¬
jalce brezalkoholnega piva- Na svojih zabojastih
vozičkih, ki jih imenujejo »troge« so ga e konjiči
prepeljavali, ga kar na cesti oddajali ljudem In
spet veselo požvižgavali in hiteli dalje.

(Nadaljevanje sledi.)

4 *

Strau 486

.»DOMOLJUB«, dne 11. septemba 1935.

Štev. 37. i

Današnja sovjetska Rusija

(Nadalievanie.)

Njih nastanek sega v poletje 1. 1929. Tedaj je bila usta¬
novljena posebna delniška družba »Traktorcentr« (glav¬
nica je 1. 1932 znašala 1150 mili j. Kub.), katere namen
je preskrbeti vse kmetijske veleobrate s potrebnimi
stroji in dati kmetijskim kolektivom popolnoma značaj
veleindustrije, kmetu pa značaj industrijskega delavca.
»Traktorcentr« ustanavlja po vsej državi MTS za več
kolektivov skupaj. MTS so prava žarišča boljševizma po
vsej SSSR, kajti one nimajo le vseli potrebnih poljedel¬
skih strojev in zanje potrebnih delavnic, temveč prire¬
jajo tudi politične, kulturne in kmetijsko-strokovne te¬
čaje, poučujejo kmete o modernem kmetovanju, vodijo
kina in potujoča gledališča, ustanavljajo gasilska društva,
brezbožniške celice itd. in so sploh ognjišča vseh komu¬
nističnih zamisli po kmetih. Zato kmetje traktoriste sov¬
ražijo in večkrat se tudi zgodi, da jih pobijejo, stroje
pa razdenejo. Vsaka MTS je samostojna gospodarska
edinica, ki sklepa z okoliškimi kolhozi pogodbe za stroj¬
no izvršitev posetve, žetve, mlačve itd., obenem jim pa
pomaga pri sestavi proizvajalnega programa in pri vsem
drugem poslovanju. Plačujejo kolhozi MTS s pridelki,
(časih do %  pridelkov). Tako žive kolhozi v veliki od¬
visnosti od MTS in vse kaže, da preidejo sčasoma kol¬
hozi čisto v sestav MTS, s čimer bodo izgubili še tisti
videz samostojnosti, ki jo uživajo danes. Šele tedaj bo
končno tudi kmet popolnoma proletariziran, kar si bolj-
ševiki tako srčno želijo. Zato tudi ne izroče kmetijskih
strojev naravnost kmetiškim kolektivom, temveč je vsa¬
ka MTS razdeljena v potrebno število sekcij s po 4—5
traktorji in drugimi potrebnimi stroji, tako da vrši lahko
delo na več kolektivih hkrati. Delokrog ene MTS obsega
navadno 50—60.000 ha in do jeseni 1. 1931 je delovalo
1400 MTS, spomladi 1. 1934 pa 4000 z 1.9 mili j. osebja.

Do 1. 1930 so uvažali traktorje iz Amerike, tedaj so
jih pa začeli izdelovati že doma. Prvo leto so jih izdelali
13.107, leta 1931 pa že 40.875, a proizvodnja je naraščala
nato že vsak mesec. Dočim je bilo leta 1928 v obratu
šele 30.000 traktorjev, je pa naraslo njih število 1. 1931
že na 126.000 s 1.889.000 PS. Slično je začela nato na¬
raščati tudi proizvodnja drugih poljedelskih strojev, to¬
da njih kakovost je škandalozna. Leta 1932 je bilo izde¬
lanih 438 mlatilnic, toda porabnih je bilo le 9 in konec
leta 1931 je moralo v popravilo 104.000 traktorjev, torej
okroglo 80% (v Severnem Kavkazu n. pr. 5468 od 5500).
Dogodi se pogosto, da deluje stroj komaj par ur, nakar
ga morajo par mesecev popravljati. Popravila se pre¬
pogosto zakasne, s tem pa tudi setev ali žetev, zato je
začela vera v čudotvorno moč traktorjev jako kopneti,
zlasti ker požro njih obrati velik del žetve sploh. Kon¬
čno pa tudi moč stroja temelji le na človeški osebnosti,
ki jo pa ravno boljševiki tako omalovažujejo. Ozirajo se
zopet po vprežni živini, toda ta je bila za časa divje
kolektivizacije poklana, kar je je ostalo, pa je v strašno
zanemarjenem stanju, ker je treba zanjo osebne ljube¬
zni, ki jo pa v kolektivih ravno ni. Da bi preprečil po-
polen propad živinoreje, je dovolil Stalin obdržati ko-
lektiviziranim kmetom po eno kfavo in po nekaj pra¬
šičev ter ovc, a vlada je z vso naglico ustanavljala po¬
sebne živinorejske farme, kar pa ni mnogo pomagalo.
Pod pretvezo zasilnega klanja kolektivi večji del pri¬
reje sami pojedo, mesta pa ostajajo brez mleka in mesa.

Kakor pri industriji, tako so začeli s 1. januarjem
leta 1933 tudi pri kmetijstvu z novo petletko, ki naj bi
ozdravila neuspehe prve. Po načrtih, ki so bili objav¬
ljeni ob priliki januarskega zborovanja CIK-a leta 1934,

naj bi se do konca leta 1937 povečala vrednost kme¬
tijske proizvodnje od 18.1 milijarde Rub., leta 1932 na
26.6 milijarde in kolektivizirala naj bi se še vsa zadnja
zasebna kmetijska gospodarstva. Število MTS hočejo
dvigniti na 6000, a moč vseh traktorjev na 8.2 milij.
konjskih sil. Ti traktorji naj bi preorali vsaj 80% vse
poljedelske površine, poželi 60%, omlatili 100% in izvr¬
šili 70% vseh ostalih poljskih del. Koliko smemo dati
na take načrte, nam dovolj glasno priča uspeh dose¬
danjih.

Tudi poljedelstvu silno škoduje neznosni birokra¬
tizem. Ljudski komisarijat za kmetijstvo je bil razdeljen
na 29 »glavnih uprav« z 202 odseka in šele spomladi
leta 1934 so skrčili število glavnih uprav na 13 (za žito,
xa bombaž, za živinorejo itd.).

Da pa posvečajo sovjeti dvigu kmetijstva na ko¬
munističnih temeljih prav vso skrb, nam najbolj doka¬
zuje njih obsežna organizacija kmetijskega znanstvene¬
ga proučavanja, s katerim gotovo ne more tekmovati no¬
bena država na svetu. Njegovo središče tvori »Leninova
akademija za poljedelsko znanost« v Moskvi, poleg ka¬
tere je delovalo že 1. 1931 še 98 drugih kmetijskih vi¬
sokih šol s 50.000dijaki in 794 tehnik s 112.000 dijaki,
a proračun zanje je znašal 1. 1930 še 33.2 milij. Rub.,
1. 1932 pa že 168 milijonov. Vsi imajo na razpolago tudi
obsežna zemljišča, na katerih vrše podrobne praktične
poizkuse. Znanstveni zavodi so dosegli že zelo pomem¬
bne uspehe, uvedli 30 v SSSR pridelovanje čisto novih
rastlinskih vrst in uspeli z važnimi semenskimi izbolj¬
šanji. Njih semenogojske postaje razpolagajo baje z
; 29.000 vrstami pšenice, 13.000 vrstami ječmena, 100
j vrstami koruze itd. Enako se z vsemi silami trudijo
j vzgojiti potrebne strojnike za svoje MTS, kajti velik del
! skrajno slabih izkušenj s stroji gre gotovo tudi na ro-
j vaš, pomanjkanju sposobnih strojnikov. Za rokodelce na
j kolhozih so uvedli posebne zimske tečaje, na katerih se
je učilo pozimi 1. 1931 dva milijona kmetiških sinov 73
poklicev. Razen tega vzdržujejo na kolhozih še tečaje za
preddelavce. Toda vsi ti napori porajajo le malo sadov,
ker se kmetiško ljudstvo za nobeno ceno ne more spri¬
jazniti s kolektivizacijo. Tudi dijaki, ki prihajajo iz viš¬
jih kmetijskih učilišč kažejo jako pomanjkljivo izo¬
brazbo.

Ne zadovoljujejo se pa s samo socijalizacijo in in-
dustrijalizacijo kmetijstva, temveč hočejo ustvariti v tem
pogledu SSSR tudi na zunaj popolnoma novo lice in
izvršiti novo razvrstitev vsega pridelovanja. V to svrho
so razdelili vso SSSR na pet pasov in vanje hočejo osre¬
dotočiti razne panoge kmetijstva. Ti bi bili:

a) južna Ukrajina, severni Kuban in nekaj Dalj-
njega Vzhoda za vse industrijske in tehnične rastline
(lan, konoplja, tobak, sladkorna pesa, bombaž itd.);

b) srednji del RSFSR od Baltika čez Moskvo na Ural
za konopljo, mlečne izdelke in zelenjavo;

c) Krim, Kavkaz in Srednjo Azijo za južno rastlin¬
stvo (bombaž, čaj, vinograde, južno sadje jtd.);

č) gorati del Mongolije in stepe ob Volgi za živino¬
rejo; in

d) vsa severna četrtina SSSR za gospodarstvo.

Ti načrti vzbujajo na prvi pogled naravnost obču¬
dovanje, toda dosedanje izkušnje v tem pogledu so več
kot neugodne, kar nam najbolje pričajo nasilni poizkusi
sovjetov izpremeniti Turkestan v ogromno prideloval-
nico bombaža. Narave pač ni mogoče posiljevati.

Tako se poraja v neizmerni Rusiji v vseh pogledih
čisto nov svet, o katerem pa vkljub nepopisnim napo- '
rom in žrtvam po dosedanjih uspehih in izkušnjah mir- i
no lahko trdimo, da prinaša človeštvu, zlasti pa še knie- I
tu več bede in gorja nego sreče. |

RAZNO

Delavska uprava angle¬
ške prestolnice London a
županom Herbertom Mo-
rissonom na čelu, je v
enem letu, odkar je .na
vladi, dala zgraditi 3500
novih delavskih stano¬
vanjskih hiš in do konca
tekočega leta bodo pozi¬
dali še nadaljnjih 4300 hiš.
V prihodnjem letu imajo
v načrtu gradnjo 10,000
novih stanovanjskih po¬
slopij.

Za popravo hiš v večjih
občinah in prezidavo tr¬
govskih lokalov v stano¬
vanja je avstrijsko mini¬
strstvo dovolilo že 1 mi¬
lijon 212.000 šilingov. Vlo¬
ženih je bito 4728 prošenj
za podporo, rešenih pa
2606. Ko bodo popravljal¬
na dela gotova, So pod¬
pora izplačana- Podpora
znaša 20 odst. stroškov.

Največji potrošnik pre¬
delanega svinjskega mesa
je Anglija. Leta i934. je
kupila od Danske 21.400,
Holandske 3000, od Polj¬
ske 2300, od Jugoslavija
pa celih 100 vagonov pre¬
delanega svinjskega mesa.

Blagovna tvornica »Pre¬
slica« v Oroslavju je skle¬
nila z delavstvom novo
pogodbo in jim zvišata
plače za 15 odstotkov
Budistične redov. - ka-
tolikinje. Katoličanke so
postale prednica in tri
redovnice v budist, sa¬
mostanu v Hunani. Po¬
svetile so se misijonske¬
mu delu.

Na otoku Java so po

sebne vrste žabe, ki s
svojimi plavuti tudi lah¬
ko letajo po zraku.

600 milijonov litrov al¬
koholnih pijač v vredno¬
sti 3 in pol milijarde di¬
narjev popijejo v Jugo¬
slaviji.

Pred sodiščem. —
Zadnje vprašanje, priča!
Ali ste trdno prepričani,
da je obtoženec tisti, ki
je ukrade! avto? — Pred
zaslišanjem sem bi! trdno
prepričan, zdaj ste me
pa tako zmešali, da ne
vem, če sem sploh imel
avtomobil?

78 krat se je oženil
musliman Ibrahim Davi,
ki je umrl te dni na Kav¬
kazu. Doživel je baje 138
let.

Vsaka beseda, katero
izpregovorimo, ali si isto
mislimo, se nahaja v svo¬
ji posebni možganski ce¬
lici, ki je enaka velikosti
vinarja.

Kako je bilo? — Spo¬
rekla sva se in med pre¬
pirom sem mu prisolil
zaušnico in takoj nato
še tretjo. — Menda dru¬
go? — Ne, drugo mi je
prisolil on.

»Stoj!«, je zakričal bandit ter nameril revol¬
ver na profesorja. »Če se ganete, ste mrtev.«

»Vi bi se morali točneje izražati. Ce se ga¬
nem, potem sem vendar še živ,« je razlagal pro¬
fesor. *

Dobrnik je jezen stopil v mesgno brivnico ter
zahteval, da ga ostrižejo, toda brez običajnega kle¬
petanja-

»Toda — —.« je dejal mož v brivnici.

»Nič, toda, toda. Ravnokar sem opustil moje¬
ga stalnega brivca baš radi njegove klepetavosti.
Zdaj pa nobene besede vež in ostrižite me.

Ko so že nekako deset minut pele škarje po
Dobernikovi glavi, se je ta ozrl v ogledalo ter z
grozo opazil, da ima glavo, kot da bi jo miši
oglodale. »Kaj pa naj to pomeni?« je zakričal in
.skočil pokonci.

»Boljše ne znam, gospod. Še nikdar v življe¬

nju nisem strigel las. Brivec je šel namreč ven,
jaz pa sem prišel, da popravim tole vodovodno
pipo, ki pušča.«

*'

»Ako bi ljudje živeli človeka vredno življenje,
bi biie njih hiše templji, hiše božje, ki bi se jih
komaj upali oskruniti. In ako smemo v njih bi¬
vati, bi nas moralo to posvetiti.« (J. Ruskin. angl.
pisatelj 1819—1930.)

registr. zadruga z neom. zavezo

Miklošičeva cesta 6

(v lastni palači)

obrestuje hranilne vloge po
najugodnejši obrestni meri

NOVE VLOGE, vsak čas raz
položljive, obrestuje po 3°|

štev. 37.

^DOMOLJUB«, dne 11. septemba 1035

stran 481

Trgosina z mešanim blagom, lastna izdelovainlca ode]

Ivan A. Grosek. Trebnje

naznanja ponovno znižanje cen vsemu manufaktur-
nemu blagu, posebno klobukom, dežnikom moškim
srajcam, ženskim nogavicam, torbicam ter vsem
krojaškim šiviljskim in čevljarskim potrebščinam.
Posebno je pa še izpopolnil in do skrajne meje
pocenil vse vrste usnja.

Zaupajte, da kupite pri meni najcenejše.
Sveže blago, poštena mera. nizke cene — za to Vam
jainči dober glas staroznane trgovine Grosek.

Dr. med. Janko Kalan

špccijaiist za ustne in zobne
bolezni,

je otvoril zobozdravniško prakso
dne 12. . avgusta t J. v Kranju nia
Strossmayerjevem trgu št. 4 (Glavnem
trgu) nasproti župne cerkve. Vhod
poleg Ljudskega dom a.

Nova

manufaktuma trgovina v Celju

Otvoril sem svojo manufakturo© trgovino, v kateri
imam tudi izredno bogato zalogo krojaških potreb¬
ščin. S točno, najsolidnejšo postrežbo in izredno
konkurenčnimi cenami bom zadovoljil vsakogar.

MARTIN POHARC, Celje-Msce 52

OfrklrlJ a  Podpisani izjavljam, da nisem plačnik
I I vnlll, 2a  dolgove, ki jih dela moja mati Tere¬
zija Bergant. Franc Bergant, Nadgorica 1, p. Ježica.

Profesorska. »Gospod profesor, kako se ima¬
te?« »Hvala, hvala, samo ta nesrečna pozabljivost!«
»Kako to?« »No, na primer včeraj zvečer sem za¬
spal in pozabil vzeti prašek za spanje.«

Rozine za žganjekuho

oddaja po najnižji ceni

Ivan Jelaiin, Ljubljana, Emonska 8


Stran 488

> DOMOLJUBc, dne 11. septemba 1935.

Štev. 37.

Velesejem v LlubPani

Jadranska
razstava

5.—16. septembra.

Razstavišče obsega 40.000 m 1 .

Naš Jadran: Jadranska straža. Zgodovina. Geo¬
grafija. Jame. živali. Rastline. Narodne noše
in običaji. Vojna in trgovska mornarica. Šport.
Promet. Tujski promet. Gospodarstvo. Rl-
barstvo.

Velika razstava živih morskih rib in dru¬
gih živali.

Umetnostna razstava ..Naše morje”.
Posebne razstave:

Arhitektura. Perutnina. Kunci. Koze. Ovce.
Obrt. Industrija 1.1. d. 1.1. d.

TEKMOVANJE HARMONIKARJEV 15. septembra.

Polovična voznina na železnici in avljonih,
popusti na parobrodlh. - železniške legiti¬
macije se dobijo po Din 5 — na postajah.

VABIMO NA PREKRASNO RAZSTAVO.

Ob dvajsetletnici

svetovne morije

(Nadaljevanje.)

Za večerjo so bili »knedlihic in prašičja pe¬
čenka, ki je oboje češka narodna jed. — Vzlic
alkoholni prepovedi Čehu dobre pive ni manjkalo
in po njegovi krivdi tudi nama ne. Tam na gričku
pri »Pepičkutc sem doživel marsikatero veselo uro.
Pa Griška tudi!

Še nekaj drobnih zanimivosti! Časopis »Berd-
janske novosti« piše, da je vrhovni poveljnik ru¬
tke armade, general Brusilov, ruske vojake, ki so
zbežali iz avstrijskega ujetništva, določil za stražo
avstrijskim ujetnikom v Rusiji. — Dne 25. junij'a
1917 sem čital, da se srbska vlada dogovarja z ju¬
goslovanskim odborom glede sestave nove srbske
vlade.

V Petrogradu so imeli »buriujit sredi junija
1917 velik strah: boljševiki so nastopili z orožjem,
a za enkrat niso uspeli- — 1200 nemških vojnih
ujetnikov, na delu v sibirskih rudnikih, je poslalo
v Oermaiiijo oster protest proti nečloveškemu po¬
stopanju s tamošnjimi ruskimi ujetniki. — V juliju
so izvršili v ruski vladi kakor tudi v armadi važne
izpreniembe: Kerenski je postal ministrski 'pred¬
sednik, vrhovni .poveljnik ruske armade pa-ge¬
neral Kornilov, o katerem selil že pisal v teh spo- :
miniti. — Y zadnjih dveh. mesečih začasne ruske'
vlade je zbežalo iz Rusije čez mejo okrog 5000
nemških in avstrijskih ujetnikov. — Časopisje
piše, da so Ljeninu dokazali zveze z nemškim ce¬
sarjem Viljemom, da je torej njegov agent. — Pod
Haličem se bore med ruskimi četami tudi češki
prostovoljci.. — Korenski je hotel dvigniti korajžo v
ruski armadi tudi s tem, da je poslal na fronto za
zgled moškim nekaj »ženskih bataljonov smrti«.

V  telegramu z dne. 19. avgusta 1917 eitaili
važno izjavo odločilnega angleškega državnika
Balfurja, tikajočo se Avstrije. Balfur je.rekel:
»Naše želje obstoje v tein, da damo narodnostim,
sestavljajočim to pestro državo, priliko, razvijati
po lastnih željah svojo kulturo in samim si začrtati
pot k temu razvitju«. — Dne 25. avgusta 1917 so
poročali časopisi, da papež zopet posreduje za mir.
— Dne 7. ruskega avgusta 1917 sem zvedel o ita¬
lijanskem nastopu od reke Piave do Jadranskega
morja. Italijani so takrat menda ujeli 7500 mož,
•ned njimi 100 oficirjev. Na fronti so imeli Italijani
v tistih dneh 208 aeroplanov. — Ruski invalidi
protestirajo, ker sedi v  »sovjetu soldatskih I rabo-
čili deputatov« v Petrogradu kot reden član tudi
vojni ujetnik avstrijski socialni demokrat Oton
Bauer. — V Rusiji so v tisti dobi plačevali učitelj¬

stvo okraji. Uprava berdjanskega ujezda (okraja)
je na zadnjem sestanku sklenila: Učitelj začetnik
dobi na deželi 125, v mestu pa 175 mesečnih rub¬
ljev. — Na Veliki Šmaren 1917 se je pričela skup¬
ščina učiteljstva berdjanskega okraja. Zborovanje
v gledališču je trajalo tri dni- Med drugim sem si
napisal, da je okrajna uprava otvorila v tekočem
letu 130 »filijalnih oddeljeni]« (vzporednic) in
prevzela v svoj delokrog tudi vse cerkvene šole. —
Angleški kralj je toplo pozdravil imenovanje Ke-
, renskega za ruskega ministrskega predsednika.
— Bolgari so bombardirali Monastir, ki ga je tedaj
imela v svojih rokah srbska armada. — V'- Solunu
je izbruhnil velik požar in 00.000 ljudi je bilo brez
strehe. — Koncem julija 1917 je objavila vojno
Avstriji in Gennaniji tudi Kitajska. — Začetkom
septembra 1917 se je vršilo v Moskvi veliko vse r
državno posvetovanje za rešitev domovine. -
Ujetniški tovariš Jovan mi poroča na temelju pis¬
ma krajevnega šolskega odbora na Vačah, da je
aprila 1917 »Slovenski učitelj« priobčil moj dopis
pod naslovom »Svetli trenutki:;, in še fotografija
je bila poleg. Članki s fotografijami, ki se štejejo
danes med moderne novosti, so bili torej pri »Slo-
‘venskem učitelju« že med vojno v veljavi.

Sredi avgusta 1917 so Germanci prodrli rusko
fronto jKid Rigo. Zavzeli so to mesto in se utrdili
60 km vzhodno od Rige. — Dne 10. septembra
1917. sem pisal »Sloveli. Jugu : v Odeso, naj bi
se tainošnji zaupniki srbske vlade pobrigali, da se
ugodnosti, ki so jih deležni v Rusiji pmljski ujet¬
niki, raztegnejo tudi na vse Jugoslovane. — Za¬
časna ruska vlada ni čakala na mnenje usfavo-
tvorne skupščine, temveč je pod silo razmer kar
sama proglasila Rusijo za republiko. — General
Kornilov ne odobrava, da je začasna vlada dovolila
vojakom organiziranje in politiziranje in zahteva
upravo močne roke (direktorija) za ureditev no¬
tranjih razmer v državi.

Dne 36. septembra 1917 sem dobil od uredni¬
štva »Slovenskega Juga« iz Odese pismo, v kate¬
rem mi dr. Mastnjak sporoča, da so glede zjedna-
čenja svobode Jugoslovanov s Poljaki posredovali
na pristojnem mestu. — Začetkom oktobra 1917 so
bili po raznih krajih Rusije veliki pogromi dokaz,
da javna varnost močno jieša in da se bliža Rusija
velikim dogodkom Časopisje poroča o neredih in
puntih v Taškentu, Orlu in še po mnogih drugih
mestih. V Omsku so si vojaki izbrali nekega po¬
ročnika kar za poveljnika garnizije. — Nemci so
v Baltiškem morju potopili veliko rusko bojno la¬
djo »Slava« in zavzeli Esel. — Dne 1. novembra
1917 sem doznal, da so bili Italijani na Soči od
(Jermancev in Avstrijcev po notah'tepeni.

Opozorilo!

Podpisani svarim vsakogar, ki bi govoril kaj
žaljivega ali nečastnega o n eni in gosbodični Strah
Antoniji iz Zaloga 51, da ga bom sodno preganjal.

PIRJEVEC. STANKO
prometnik, Ljubljana, Glavni kolodvor.

n Pri sv. Joštu nad Kranjem bo v nedeljo 15.
t. m. običajni romarski shod: Služba božja Ob 6-
in 9.  Prilika za spoved.

PdPblir ^ az  S' v * c  Marjana, posestnica, Praproše
nCMIll. štev. 2, p. Podnart, obžalujem, kar sem
žaljivega govorila o g. Jegliču Jožetu, posest, sinu
iz Praproš št. 6, preklicujem vse kot neresnično
in izmišljeno ter se mu zahvaljujem, da je odstopil
od tožbe. Sivic Marjana, Praproše št. 2.

V vsako hišo »Domoljuba«!

Mamifnbillltll za  ) esen  rn zimo Vam nudi ugodno
lilullulunlUl U (drž. uradnikom tudi na obroke)

ODLAtlLNICA ZA SLOVENIJO

Ljubljana, Tyrševa c. 29 (hiša Gospodarske zveze).
Do preklica prodajamo tudi na hranilne knjižice
članic »Zadružne zveze«.

najboljše in naj¬
cenejše domače

fosfatno gnojilo za jesensko setev ozimine, za travnike in drugo. Podrobneje o njeni
uporabi vsebuje članek »Kostna moka — domače fosfatno gnojilo« v 37, številki
»Gospodarja i» Sospodlaj.„. Xovorna Kle , v  t Jllb „ anI .

Za Jugoslovansko tiskamo; Karel Čeč

1 »

Semensko pšenico

prvovrstno, za¬
nesljivo seme, oddaja po ugodni ceni tvrdka

A. VOLK, Ltubllana, Rešitev a cesta St. 14

Zahtevajte ponudbo in vzorec)

Tvrdka

F. I. GORIČAR

Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 29

sporoča cenjenemu občinstvu, da Je vsemu ma-
nufakturnemu. modnemu in konfekcijskemu blagu
globoko znižala cene. Poleg tega pa je
uvedla tudi cenejše vrste manufakturnega blaga
tako n. pr. nekaj vrst:

Jako trpežna črtasta flanela šir 76 cm . Din 5'50
Trpežni oksfordi in cefirj šir. 76 cm . . » 5‘59

Rjava kontenina. šir. 76 cm . » 4".V>

Bela kontenina in Sifoni .....  » 5'5tf

Tiskovine za predpasnike Din 6, 8. najboljša 10'—
Volueno blago za damske obleke Din 18, 22, 24’—
Blago ža plašče in kostume šir. 130 cm Din 2V—

Vse te vrste blago je v kvaliteti dobro ter ga lahko
kupite od kosa v p djubni količini. — Vabimo V.»
k nakupu v naši tvrdki, kjer se boste prepričali. o
dobrem blagu in nizkih ceoah.

Izdajatelj; Dr, Gregorij Pečjak

Urednik; Jože Košičeb