častna darila gospe Pranji Tavčarjevi Gospa F ran j a Tavčarjeva je ob svo ji 70-letnici prejela nad 150 brzojavnih in okrog 600 pismenih čestitk Pričujo- ča slika kaže častna darila, ki so bila ge. dvorni dami poklonjena ob po- zdravnem večeru. Odbor, ki je pripra- vil ta lepi večer, je jubilantki poklonil častno knjigo, vezano v dragocen sta- rinski brokat, v katero se je vpisalo na stotine poselnikov pozdravnega ve- čera v Kazini. Nadalje ji je bila izroče- na skrinjica po vzorcu starih slovem skih skrinj, v kateri je narodno žen- stvo izročilo častni dar za novi inter- nat Franje Tavčarjeve. Kolo jugoslo- venskih sester, centrala v Ljubljani, pa je poklonilo krasen šopek s svileno trobojko, na kateri so v zlato vezene črke: »Odbor KJS v Ljubljani svoji ljubljeni predsednici k 70-letnici.« Osnutke za spominska darila je ljubez- nivo napravila gdč. arh. Katja Grasse- lijeva. Jubilejno slavje avstralskih Jšfgoslaveaov Sredi neizmerne gladine oceanov, obda- na na severu, vzhodu in jugovzhodu s ti- sočerimi otoki prekrasnega rastlinja in redkega živalstva, se koplje v soncu Juž- nega morja najmanjša celina sveta Av- stralija. Iz skromne kaznjenske naselbine pred 150 leti se je ta del zemlje razvil v politično najpomembnejši dominion angle- ške krone, ki praznuje letos slavje moči in uspehov bele rase na ograženem podro- čju Tihega oceana. " Velike slavnosti, ki združujejo v veliča- stne manifestacije velemesta na obali, prav tako kakor prostrane farme in samotne naselbme v notranjosti rasno najčistejše- ga otoka, vežejo z ostalimi kolonisti tudi tisoče Jugoslovenov. Za svobodnimi Angle- ži. ki so odhajali v daljni svet so bili Ju- gosloveni med prvimi ostal:mi evropskimi narodi, ki so si* poiskali v Avstraliji novo domovino. Redki so bili sicer možje, ki jih je vest o odkritju zlatih ž;l po 1. 1830. dvignila z naše rodne grude, vendar je njih število na kraju minilega stoletja naraslo na nekaj sto ljudi. Prvi naši izseljenci v Avstralijo so bili predvsem iz Dalmacije, Črne gore in Hercegovine. Na začetku se- danjega stoletja so jim, posebno po vojni, sledili tudi Slovenci, Hrvati in Srbi iz za- ledja. Preko 1.200.000 Jugoslovenov je razstre- senih po vsem svetu in na tisoče je naš h vasi in mest. ki jih vežejo rodb:nski stiki z izseljenci. V 60 letih je prišlo v zemlje uediniene Jugoslavije nad 30 milijard di- narjev trdega zaslužka naših izseljencev. V nemali meri so k temu prispevali naši Avstralci. Dobre socialne razmere so pri- pomogle. da je bil zaslužek v Avstraliji do svetovne krize prav lep, v marsikate- rem pogledu mnogo lepši od plač v Ze- dinjenih državah kamor je odšei največji odstotek naših ljudL Daleč je Avstralija in našim ljudem je zaprla pot do nje tudi prisilna zaščita av- stralskega parlamenta, ki je za vse naro- de, prav tako tudi Angleže, določil mi- nimalne kvote, vseljevanja. Od uedinjenja do lanskega leta se je izselilo v Avstralijo nekaj nad "6500 Jugoslovenov, med kate- rimi je okrog 200 Slovencev. Največ naših ljudi je šlo v Avstralijo 1. 1924., ko se je odpeljalo za kruhom v deželo. Južnega morja 1716 Jugoslovenov. Po omejtvi pri- seljevanja se je mesečna kvota znižala in še ta je "določena v prvi vrsti za sorodnike avstralskih državljanov. Naši izseljenci so v Avstraliji zaposleni kot mornarji, delajo v rudnikih, na far- mah, v gozdovih in tovarnah. Posebno upoštevani so Dalmatinci kot ribiči in spretni mornarji pri velikih pomorskih družbah. Mnogo naših izseljencev je za- poslenih tudi v trgovini, posebno v Mel- bourneu. Nekateri med njimi so se osa- mosvojili. Do nastopa krize, ki tudi Av- straliji ni prizanesla. so izvrstno zaslužili korčulanski kamnoseki. Narodno premoženje avstralskih Jugo- slovenov znaša povprečno 1100 dolarjev na glavo. Društvenega življenja zaradi velike razstresenosti po otoku seveda ni. Iz do- movine prejemajo lepo število izvodov no- vin in časopisov. Na Novem Zelandu, kjer so naši industrijski in rudniški delavci po- sebno mnogo zaposleni v tamošnjih števil- nih obratih, žive v dobrih odnošajih z do- mačini, še do nedavna divjimi Maori. Ti se dolgo niso mogli sprijazniti z belci in so večkrat požgali njihove naselbine. Ve- liko škodo so pri tem utrpeli tudi naši ljudje. Zdaj je pa Jugoslovenov. posebno v okol:ci Aucklanda toliko, da govore maorski delavci v večih vaseh z našimi ljudmi v — srbohrvaščini. žalavanfe za Mirkom Ročafeont »Jutro*r je poročalo pred nekaj dne- vi o tragični smrti mladega slovenske- ga pomorskega častnika g. Mirka Ro- čaka iz Trbovelj Očetu nesrečnega po- kojnika. stavbeniku g. Rudolfu Roča- ku v Trbovljah, je predsednik Kluba kapetanov trgovske mornarice Jugosla- vije na Sušaku. g. kapetan Marko Kur- tini opisal podrobnosti pomorske kata- strofe z naslednjim pismom. Poslednje dni letošnjega januarja so div- jale nad obalami Anglije izredno hude ne- vihte in večje število ladij se je potopilo, mnogo pomorščakov je izgubilo ž.vljenje. Kakor se glasi brzojavno sporočilo lastni- ka parnika »Albe«, na katerem je bil Vaš sin Mirko drugi častnik, je parnik dne 31. januarja ob silnem neurju in megli nasedel pri Landsenu na angleški obali. Ladjo je bilo treba zapustiti. Vaš sin je po dolžno- sti moral biti med poslednjimi izmed vse ladijske posadke. Močni valovi so prevrni- li čoln, v katerem je Vaš sin kot častnik vršil dolžnost poveljnika čolna za reševa- nje. In pri tem. ko je reševal po svoji dol- žnosti druge, je moral sam žrtvovati živ- ljenje. Namakanje perila olajša pranje! To se ob&ift« te se vzameta trama* tcanje dobra Ženska hvala, Id vsebuj« Sdiiditovo milo. Drugi dan je namreč Večina madežev izginila iz perila. Ostala nesnag« se vrez truda izpere pri kuhanju 1 ® dobro namočeno, napol oprano morsko akademijo, morali računati s tem, da je življenje pomorščaka v stalni ne- varnosti in da nanj neprestano preži ne- nasitno morje. Po pravici pravi naš svet: »Kadar gre pomorščak iz hiše. gre črna obleka v hišo!« To se pravi: vsaka druži- •flt.r*lS.Br./006 31 P&9usr>! (5 Darmol, sredstvo za odvajanje ** se često potvarja Radi tega E azite pri nakupu, da nosi vsa- a tableta besedo Darmol in zarezo v obliki črke T. Zahte- vajte samo originalni Darmol. ^ESSSa na, roditelji, soproga in otroci se znajdejo vselej, kadar njihov oče, sin ali soprog odide kot pomorščak na ladjo, pred veli- kim vprašanjem, ali se jim bodo vobče še živi in zdravi vrnili v dragi družinski krog. Pri nobenem človeku ni usoda tako izra- zta kakor pri pomorščakih, pri katerih lahko en sam trenutek (kakor dandanes tudi pri letalcih) odloča o njegovem na- daljnjem obstanku. Za Vas starše iz gornjih krajev bo vse- kakor izguba Vašega sina tem hujša in bolestnejša, ker niste vajeni tako naglih izgub svojih otrok daleč zunaj na morju, kakor je tega vajen naš svet tu, ki je več ali manj že utrjen od sličnih težkih pri- merov v druž nah. Saj skoro ni družine, v kateri ne bi bil kdo že izgubil življenja na morju in izročil svojega trupla morskim globinam, nepreglednemu pokopališču nas pomorščakov. S svoje strani smo se obrnili do lastni- ka parnika glede morebitnega izplačila plače pokojnega Mirka kakor tudi glede zavarovalnine in bomo storili vse, da prej- mete, do česar imate na osnovi zakona ali službene pogodbe kot starši pravico. Pri- družujoč se Vaši veliki boli, ki jo mi po- morščaki najbolje občutimo, ker nikoli ne vemo, na katerih obalah in v katerih mor- jih se bodo končala naša življenja, se kla- njamo spominu Vašega sina Mirka in Vas prosimo, da sprejmete izraze našega glo- bokega spoštovanja. Iz narodnega blaga beneških Slovencev Prva vest, ki še ni bila definitivna in še nismo mogli verjeti, da je tudi poslednja, je prispela k nam 3. t. m. zjutraj. Šele naslednji večer nam je bilo od poveljnika ladje iz Anglije brzojavno in definitivno potrjeno, da je M rko našel smrt v valo- vih, ki so ga potegnili v globino oceana in ga ni bilo mogoče več najti. Z njim je izgubilo življenje še nekaj pomorščakov s te ladje, med njimi tudi prvi strojnik Emest Stipanovič. čigar žena in otroci tu na Sušaku objokujejo svojega družinske- ga glavarja. Ko Vam bolestnega srca spo- ročam to tužno vest, zavedajoč, da ste starši gotovo s težkimi gmotnimi žrtvami izšolali Mirka v Bakru. Vas prosim, da sprejmete od nas najiskrenejše izraze so- žalja. Naša bolest in tuga je velika, ker je bil Mirko izredno dobrega značaja in iskren tovariš. Od strani lastnikov parnikov smo tak- isto naprošeni, da Vam sporočimo njiho- vo sožalje k Vaši veliki boli, ki Vas bo prevzela po tej žalostni novici. S svoje strani želimo, da sprejmete naše najtoplej- še tolažilne besede in si Vas pri tem do- volimo opozoriti na dejstvo, da ste že oni trenutek, ko ste svojega sina dali v po- Slovensko ozemlje je bilo v zgodovini svojega preporoda izgubilo dva krajna mejnika rojakov: najdalje na zapad pomak- njena predstraža Južnih Slovanov, beneški Siovenci, so pripadli Italiji I. 1860, sedem let kasneje so Arpadovi mogotci odrezali Panonske Slovence in jih podredili budim- peštan&ki upiavi. Tako beneški kakor prek- murski Slovenci so v svoji govorici sicer izgubili marsikatero vez z ostalim delom rojakov, ohranili so si pa vendar poleg na- rodnih običajev in jezikovnega blaga vsa tipična svojstva posebnosti svoje rodne zeml;e Jezikovna meja beneških Slovencev se odcepi južno od Ibane. vodi čez goro Su- bit do Nadiže pri Čedadu Od nadiškega mostu se po nasprotnem bregu vleče dalje čez Volovjak na Medla Sjena in mimo Sv. Lovrenca do vasi Porčinj. Preko Čarneje sc spusti ločnica slovenske govorice k po- toku Karnahtu in doseže čez gričevje re- čico Ter. Tu zaokrene na vas Podbrdo, te- če dalje mimo Laneža, Muščevega sedla, Kadina in Lavre v dolino Rezije, odkoder se izgubi po dolini Bele navzgor. Po načinu življenja, govorici m poselje- nosti se dele beneški Slovenci v štiri sku- pine. V dveh dolinah na severu, pod gre- benom Kanina, bivajo Rezijani, Južno od- tod posel ju iejo gorati svet tarčentski Slo- venci, ki pripadajo furlanskemu okraju me- sta Tarčenta. Vzhodno od teh je najmoč- nejša, najčistejša in z zemljo najbolje po- vezana skupina šempetrskih Slovencev ki vključujejo tudi starogorske. mani števil- ne Slovence ob furlanski reki Idriji. Ozemlje beneških Slovencev je bilo že od nekdaj privlačno torišče za etnografe in filologe. Govorica rojakov pod Matajur- jem in Kaninom je bila predr.et mnogih znanstvenih razprav, ne le slovanskih, tem- več tudi ostalih jezikoslovcev. Omenimo naj le, da je na pobudo znanega rodoljuba beneških Slovencev, duhovnika A. Klodi- ča, priobčila ruska Imperatorska akademija nauka v avgustu 1. 1878 znanstveni spis o narečju beneških Slovencev: O narečij Siavjan. naseljajuščih sv. Petnvski ujezd Videmskoj provincii Italijanskoga Korolev- stva. Sestavek obsega 27 strani velike os- merke in prinaša poleg drugega zanimivega narodnega blaga tudi naslednjo dogodbico: Zaka se prav* baba ima zluo- djuovo hla vo? Ankrat sta hodala Ježuš an svet Petar po sviete. Paršla sta in dan ta na no majno, an čujte! zluodi an baba sta se tukla ta na nji. sta si jih nasajala, an sta se pulila, da je blud hroz^ videt. Kadar zahleda Kristuš tuo-le d\č Petru: biež* pomiri jih. Svet Petar buha an hre med nje. Za ih preca pomirit vetebne suoi meč. odsieče z nim žlaham zluodju hlavd, an flosk pade na tla. Potada io odsieče Se bab. Poslied, ku je odsieku hlav^, pride nazaj h Kristusu bardak. Kristuš ga vpraša: Al si jih pomiru. A on pravi: Ja san in odsieku hlav;Zdaj pa le rajsajte, babe, da vam ne bodo hodile po glavi same vragolije! Ali, da se vam ne prismodi! Prismojeno olje je za vraga«. Zasadile so kuhlje v godljo, ki se je belo zapenila in začvrčala zavrtele so jezike, in smeh je napolnil mlin, lezel izpod kapa na prosto ter zletel gori in doli po dolini Drvanje in se zgubil nekje pri Svetemu Lenartu ter Antonu. Prva godlja je bila pražena. Mastjak je pripravil hodn-j cunjo, v katero je gospo- dar Arnečeve hiše stresel iz ponve opra- ženo vsebino in mastjak je veselo udaril po ponvi, kakor je udarjal že trideset let, ko so mu vsipali prvi sir, pogrnil je cunjo čez godljo, jo potisnil globlje v luknjo pre- še položil nanjo močan brestov hlod, oko- van na spodnji strani z železom ter uka- zal spustiti preSpanj. Vsi so za trenutek obstali. Vzvodno kolo se je naglo vrte- lo. in prešpsnl je pa^al n*8e in n 'ž? ter tiščal s svo»o težo na praženo godilo, ki je Jela izpuščatl o'Je. V temnem curku je teklo v posodo podprešo. ln ženske so za- klicale: »Mica. zdal pa hitro napravi ju- žino! Nareži luka, ali veliko da veš, zakaj luk s toplim oljem nima para. boljši je od gibanic!« Zunaj je klokotala voda, se zaletavala v mlinska kolesa, se vesila na lopate ter padala nazaj v strugo, da je pljusk teh padcev prihajal celo v vas, uspaval ljudi in jim pel vesele pesmi, kakršne se ne ču- jejo povsod. Mlinar je hodil krog mlina, se zdaj pa zdaj zadel ob oljarja, — fanta in dekle, — ki sta se drug ob drugem hladila za mli- nom, ali pa je obsekaval na žitnem paru s kolesa led, ki se je navesil na kolo, ter ga oviral v teku. Lepota zimske noči se je razlila na trav- nike drvanjske doline, se pozibavala po njih, majala ob Drvanji stare, že nekoliko trhle vrbe, šelestela v vrhovih jelš ter po- ljubljala na potna čela zaljubljene oljarje za mlinom, ki so tam uživali brstje svoje mladosti, v mlinu pa so razbijali po pon- vah, metali trde, izprešane prge v kot, od koder so si jih posamezni gospodarji zla- gali v vreče. V sobi je mlinarjev sin me- ril olje. Vsako deseto merico Je vlil v svoj lonec; vsako deseto prgo je bilo tre- ba potisniti v njegovo vrečo, in od vsake- ga desetega litra je bilo plačati dinar stro- škov za mastjaka, ki so mu dajali napit- nino seveda tudi še posebej zakaj ne daj bog, da bi se mu kdo zameril, ta bi ne imel olja temveč zmetke, ali pa same str očke. Zjutraj, ko je vstajal nad ogrsko rav- nino prvi svit, se je procesija oljarjev vle- kla od mlina proti domovom. Možje od pi- janosti godrnjali, starejše ženske so jezno mlele z jeziki, mladi pa so si še kradli po- ljube, kolikor so si pač mogli, da Jih nI nihče vi^el. zakaj poPub Je vendarle greh, ki »e teZko odpusti. Od sosednih vasi so se pomikale nove procesije oljarjev ki pridejo na vrsto ta dan. Tako bo odslej v Slovenskih goricah do posta, potem pa bo mir do prihodnjega leta. Ignac Koprfveo.