M. 40. V Trslu, v sredo 19. maja 1886. Tečaj XI. EDINOS Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »* *4iM«i ta »EDINOST, z zhaja 2krat na ted^n v*ako sredo in sabsts o oolndne. Cena za v™ «to prilogo T/1 . za poln leta 3 d. BO kr.. za 6*tn leta t pl. T5 kr. - Sama iiri-ogasane m gl. SO kr sa celo leto. — PonamBzrifl ST^vilka s^ >..>ut?a|o y»ri ooravništv m U-atmau T Trsta i»o U Kr. v SoHol nj v A|dovš5inl a «r. - Narriiitni. rent, -aetje in inaerai« r^i-ma Opravnlltvo, via Torrents, »Nova tiskarna« Val dovtti ae pošiljajo Urpdslitvu »vls Tsrre.its« »Nuova Tlpografia;* vsak mjr» biti frankiran. Rokopisi d*«z posebna vrodiioati ae ne vračajo. — Jnstratt (razne vrste naznanila in poslanice) a« zaraSunijo• po pogodbi — prav ceni; pri kratkih oglanih z dnbalnal žfkft>ni at» piafigja 7a vsako 2 kr Slovani v Trstu. i. Ne bodemo vam tu navajali po^ sebnih statističnih Števiik, ki bi dokazale, da smo mi Slovani res v Trstu, kajti kdor tukaj živi, bode menda najbolje vedel, da je v Trstu; niti nočemo tukaj razkladati in razmotro-vati na podlagi zgodovinskih neovrž-ljivih podatkov, svoje pravice do obstoju na obalih jadranskega morja: je—li so bili Slovani prvi tukajšnji prebivalci ali Turki ali Hotentoti ali celo Lahi —- zadosti nam je zavest, da se mi res tu nahajamo in, ker ima človek povsod po svetu bivati pravico, imamo jo tudi mi. Naj si pa bode temu kakor hoče, vsi resnicoljubni zgodovinopisci nam trde, da Slovani tukaj od starodavnih časov živo ter se za svoj obstoj bore. Dobro vemo, da je uprav zgodovina — magistra vitae — in propovednica pravice, ona, ki nam nasprotnim zgo-dovinopiseem največ opraviti dajp, ker noč in dan mislijo in tuhtajo, kako bi jo popačili ter dogodivščino po svoje, na svoj mlin, obrnoli. Kdor noče — jurare in verba magistri, namreč oni, ki se hoče sam prepričati o kakej stvari, prelno jo veruje, ne hoteČ se slepo udati vsemu temu* kar kdo v kakej knjigi vero-jetno ali neverojetno trdi, gotovo nam pritegne trdeč, da je potem zgodovina sirota, podobna črnemu in nič manj neumnemu zamurcu v frak in rokavice oblečenemu: zamurec je in zamurec ostane, obleči ga kakor hočeš. Tudi resnica je le jedna in zgodovina mora trditi le resnične, verjetne fakte, koji, suči jih kakor hočeš, razkrivajo vedno le isto resnico. Potem stoprav lahko kakemu dogodku rečemo, namesto resničen — zgodovinski. Mi Slovenci in sploh vsi Slovani PODLISTEK. Malavika in Agnimitra. Indijska drama Kžilidžlsova. Na slovenski jezik prel< žil dr. Karol Olaser. (Daljeg. Nipunika. Mislim, da še hočeš nekaj družeča povedati. h Iravatt. Prav imaš; sopruga na sliki hočem pomiriti. Nipunika. Zakaj na sliki, zakaj ne njega samega ? lrdvatt. Ali je soprog, ki je srce dnigej dal, bolji od naslikanega. Nipunika. Tu Je lmdi za menoj, vladarica. (Služabnica Dbariuije nastopi). Služabnica. Zmaguj, vladarica! Dharini sporoča: « nkr,0,l P°veličala, sem Malaviko Llls niin ■ vred v verige vkovala, če zelis, naznanim to kralju. Iravati. u1-1 ,to,' kako bi jaz mogla prekositi dobroto vladarice? S tem mi jS .•s .to naklonjenostjo ? ljubimo resnico, in ljubiti bi jo morali vsi; srce nas boli videčim, kako drugi nam bližnji narodi strogo in barbarsko z nami postopajo, lioteč na vsak način naš broj zmanjšati in naš narod ugo -nobiti. Eno prvih njih sredstev v to svrhoje uprav neresnica, laž in potem še le črno sovraštvo. Lažejo ti — kakor pes ki teče — kakor bi rekel tržaški okoličan; najnedolžnejšo stva-rico presukajo in pretvorijo tako laž-njivo in gruo, da iz muhe konja narede. Zgodovina jim je tudi polje, lider sejejo svoje presuknene nauke ; tudi tu jim je Slovan trn : ne morejo ga trpeti; zato boljše, da se z njim ne bavi j o. Osobito slepo postopajo v tem laški zgodovinarji, kojim smo Slovani nekako španjska vas. Kolikor zgodovino obravnavajočih laških knjig sem ] bral, v nikakej se obširno ne bere o I Slovanih, o njih razmerah in imenit-jnosti v zgodovini. Vse drugo smo jim, le Slovani ne. In kaj še, ko začnejo po zgodovinskih tipalnicah udrihati nam bližnji in z nami živeči lahonski učenjaki (!?) — debele glave — kakor bi jih kdo izmej ponižnih in nepristranskih pisateljev imenoval! ^svojej prepulilej glavici, polnej naj-(črnejšega gnjeva na krotke Slovane, ki v njih bližini žive, jamejo ti delati jtako zmes so zgodovinskimi neovrž-ljivimi dogodki, da vse Škriplje, Mi I smo jim barbarski narod, prišedši iz i Azije, imenovali so nas nekdaj Kelte, Ilire, Carne itd. mi, da nemamo lastnega jezika, da nas je premalo, da smo reveži na duši in na telesu, brez posestva, brez lastnih tal ter da se moramo ukloniti njih civilizajočej «ili. Se ve — kdor ima škarje in sukno, na prosto voljo mu je dano, rezati kolikor hoče. Na razpolaganje imajo ti Slovanožrci papir in črnilo, Služabnica. Tako hočem poročati. (Odide). Nipunika (bodri sem ter tje). Tukaj pred durmi vodne hiše leži (častni Gantama kakor bik na javnem trgu*). Iravati. 1 Oh, nesreča I morde je nekaj strupa se v njem ostalo? Nipunika. Obraz mu kaže zdravo barvo; saj ga je Dhruvasiddhi ozdravil; ni se tedaj treba bati. — Viduiaka (v spanju govori). Gospića Malavika--- Nipunika Si slišala? Ta požrešnež, ki vedno le o jedilih govori, je ves čas napolnjeval svoj trebuh z darilnimi pogačami in sanja! zdaj o Malaviki. j Viduiaka. Izpodrini Iravatijo. Nipunika. To pa je vender odveč. Brahmanskomu fantalinu, ki se kač boji, hočem z njegovo astno zakrivljeno palico nekoliko jih naložiti. J Iravati. , * Ta hudobnež pa tudi zasluži, da ga kača piči. b (Nipunika vrže palico na Viduiaka). tisk in stavce — lahko jim je pisati iu laži trositi, kolikor hočejo in morejo. Imajo v rokah tudi vladanje mesta, v tem mestu obilo somišljenikov in drugih, koje z dobrotami in terorizmom silijo, da z njimi potegnejo ; v rokah imajo tudi mestne šole, kojim sami upravo delajo, učitelje nastavljajo in knjige predpisujo: ni čuda torej, da imajo i priliko laži trositi in v javnih učilnicah učiti. Na posameznosti so nočemo obračati, ker bi nas to predaleč zavleklo. Vendar pa je še mnogo nepristranskih prouČevalcev zgodovine, ki niso njih misli, ki ne pritrjujejo slepo njih zaključkom. Predstaviti smo hoteli te besede temu spisu le zato, da čestiti bralci sprevidijo, kako se ti učenjaki prizadevajo, pobiti verjetne in neovržljive zgodovinske čine, po svoje jih obrnoti, na kak način prenarediti, ali v hipoteze spremeniti — ljudstva slovanske krvi z drugimi imeni nazivati ter potem razglasiti, da se za gotovo ne .ve, katerej narodnosti so pripadala — i da le po njih bijejo in jih sramote-— ; sebi pa rešijo čast (?). Hočejo namreč sebe za prve tukajšnje prebivalce razklicati, taječ druge narode. To vam je narobe svet! Resnica pretvarja se v laž in laž se namesto resnice uči. Kriči se proti zatiranju, sami pa zatirajo in ugonobljajo največ ; kriče proti krivici, sami so pa največ krivični proti drugim. Luč, luč, napredek mora proŠinjati svet v tem veku — resnica in pravica pa naj tiči v kotu; pravičen je, kdor ima moč. Je—li to taktika, je-li to veda ^ (Dalje prih.) , , .........U« »luzaomce , . > fe«\tTflnJ" fn druK'l» prilikah Indi radi kaznovala; kdo drugi kakor'ona me osr^i ,lJ?--proHtot blkoiu' kl K0 ')oton' tr»ih »»ulicah, .o .. fc °n«l meosiefil Vla6ij0 iera ter tje. To je Indom zaslužno delo. | BOhtlingk, Indlsche Sprttelie St. 1475. , Viduiaka (nagloma se ibudivli). Oh in joj I kača je padla na me. Kralj ipristopivSi), Prijatelj, ne boj se, ne. Malavika (\a njim stopajoč). Ne idi tako hitro ven, on pravi, da je kača tu. Iravati. Kaj vidim ? Tudi soprog hiti sem ? Vid lit aha, 'smehljaje se). To je samo palica; to uže vidim, da je ta strah kazen za to, da sem kače razžalil, ko sem se ketakovim trnjem zbodel i u povedal, da so me kače piknile. Bakuldvalikd (naglo nastopi) Ne hodi dalje gospod! Tukaj le nekaj lezi, kar je kači podobno. Iravati (naglo se kralju bližaje). Ker sta se po dnevu sešla, sta gotovo priliko imela, da sta brez ovir svoje želje izpolnila? (Vsi se prestraSijo, Iravatijo lapatfvii). Kralj. Na taki način me še nisi pozdravila. Iravati Zdaj si svojo obljubo vender izpolnila. BakulSvalika. Ali se po žabjem reglanjn da gospod nebes motiti, da ne bi razveselil zemlje I z deževdeljem*) ? Viduiaka. Ne ravnaj tako. Samo vsled tega, da te je kralj videl, je pozabil, da si odbila u egovo pokoro. Iravatt. Kaj mi je storiti, da si sem jezna? Politični pregled. Notranje dežele. Poslanskej (bornici je 14. t. m. vlada predložila proračun, kako je razdeliti iz zaloga za pobofjfiave določene svote za leto 1886. Na predlog dr. Kronavvetra je zbornica izjavila, da so seje nagodbenega odseka javne; potem je izvršila nekoliko dopoinitvenih volitev v odseke ter sklenola, naj se dopusti kazensko postopanje zoper poslanca Sukup zarad prestopka razža-Ijenje česti. Potem se je nadaljevala razprava o zakonu za odpisavanje zemljiškega davka, g 1 določa, da se Imajo davki odpisati, ako Četrtino pridelka pokonča toča, voda ali ogenj, drugič gozdni pož;ir, tretjič mrčes, četrtič slana, suSa, moča, mrčes ali miSi. Vpisanih je 12. govornikov. Prvi je govoril Zalinger ter vtemeljeval svoj predlog, naj bo štiri vrste omenjenih poškodeb uže v prvem odstavku navedo, da bo v tacih prfmerljajih odpisavanje dolžnost, oe pa ministrova milost. Poslanec Czaykovskl predlaga dostavek k odstavku 4, po katerem bi tudi večja zemljiška posestva uživala dobroto tega zakona. Poslanec L'enbacher podpira Zalingerjev predlog, naj Be navede »slana« uže v prvem odstavku, ako bi se ta predlog ne sprejel. Vladni zastopnik dvorni svetovalec Mayer pa se temu upira ter pristaje na to, da odpisi nemajo v vseh primerljajih veljati za pravico, ker se na škode jemlje ozir uže pri vredbi zemljiškega davka. O i govori posebno zoper poslanca Zalingerja in prosi, naj se zakon sprejme brez pro-membe. Poslanec Vitezić predlaga, naj se v četrti odstavek sprejme tudi »burja«. Ko je govorilo še nekoliko poslancev, sprejei se je pii glasovanju po imenih Zalingerjev predlog z 144 glasovi proti 111. Vit^ziČev predlog ni našel milosti. — Potem sta poslanca Plener in Tomaszeuk prašala vlado, zakaj se je razbilo pogajanje av-strijsko-ogrske vlade z rumunsko zaštran ponovitve trgovinske pogodbe. — Včeraj je bila zopet seja. V gosposke j zbornici je 17. t. m. nasve-toval knez Revertera, naj vlada kmalu predloži zakon o hranilnicah i naj se ta pred- Kralj. Nikd&r ti no priBtojn jozn brez Povoda, dragu; zakaj ho ti obraz Hroz vzroka jo nakremžil prav južno ? Kaku lo zatomniti moro ho Presvetla luna v Crni noči kdaj, 6e ineju solncom in zomljć nt oj i 'i Iravati. Zares ,brez povoda; prav imaš, če lako govoriš. Će bi se še jezila, da druge to dobe, kar se mene dohaja, potem zaslu-; žim posmehovanje. Kralj. Ti krivo sodiš, kraljica; v istini ne vidim povoda, da se jeziš: kajti: Ce so služinčftd tudi pregreši, No vrzi v ječo jo na praznike; IzpuHtit sem tedaj ti deklici, Prišli sto, da so mi zahvalite. Iravati. Nipunika I Sporoči kraljici. Znam tvojo dvojezičnost. Nipunika. Dobro. (Odide), Viduiaka (^i se). Nesreča se je pripetila; golobica, ki je ušla sponam, je mački prišla pred oči. Nipunika (nastopij. Vladarica 1 Madhavika, katero sem slučajno srečala, mi je pripovedovala kako reči stoje. [Pove lravatiji nekaj na uho). Iravati se). To se zlaga. Ta fantalin brahmanski jo je bil skuhal [pogleda Viduiaka). (Glasno). S tim je dokazal svojo modrost on, ki li je tajni svetovavec v ljubezenskih zadevah. loga Izroči odseku devet udov. Pri dodatnih kreditih za zidanje dveh pesilrib delavnic naslušala sta knez Revertera in grof Leon Ihun potrebo verskega izobraževanja vtičih zavodih ; ministerski načelnik grof Taaffe je odgovor 1, da se bo vlada na to opazko ozirala in «ia vse stori, da bo odgojevanje na teh zavodih nravstveno in versko. Potem je zbornica izvolila 15 udov v komis'jo za črno vojsko. V carinskem odseku je 14 t. m. dvorni svetovalec Schank zagotovil, da se dovrši osnova o predrngačbi carinskega reda, ko se sprejmo nagodbene predloge. Otdelkni svetovalec Pusswal l pa je naznanil, da je biio pobijanje z Rumunsko o ponovitvi trgovinske pogodbe brezvspeSno. 15. t. m. pa je Puss\ViiId v tem odseku izjavil, da ni res, kar so nekateri iSsniki trdili, d;t so politiške zadeve krive, da se je pogajanje z Kumunijo pretrgalo; pol tiške zadeve Avstrijsko-ogerke z rumunsko vlado 80 prijaieljske, in na obeh straneh je dobra volja, da se obvarujejo skalitve. Potem je carinski odsek začel razpravljati carinsko novelo. Nagodbeni odsek poslanske zbornice se je 17. t. m. na predlog poslanca Bilin-akeg.i razdelil v t i pododseke za predlogo davka na cuker, za carinsko in trgovinsko z»ezo in za bankno predlogo ter so bili izvoljeni za načelnike teh podoisekov Kinsky, Czartoiyski in Rieger, za namestnike pa Plener, Cblumerky in Sturm. Za ogerskega pravosodnega ministra je bil imenovan Fabiny. V ogerskej poslanke j \bomici je zadnje dni jako viharno; 14. t. in. se je začela razprava o presezanju proračunov zainjih let in o dodatnih kreditih za skupne za* deve. Opozicija se hudo zaletava v vlado, a na vse zadnje zbornica skoraj brez dvombe zatisue oči ter se zadovoli z vla-dinimi obet', da vprihodnje ne bode vtČ tacih presežkov, 17. t. m. posvetovala se je o Istočije-vem preiogu, glede uvedbe bor&nega davka tu- po daljšej razpravi sprejela predlog, da je bo sni davek opravičen, vendar pa je dotično osnovo zavrgla, ker ni času primerna. Vladi pa se je naroČilo, naj se peča s tem praSanjem ter naj o svojem času predloži dotično osnovo. Vnanjt dežele. Grška se je začela umikati; pre-razgrtti vojni duh se je mladim Helencem naglo ohladil, ko so se gi&ke luke zaprle, in ko so sprevideli, da se je bati škode. — Kralj je sklical državni zbor, ki se ima danes odpreti; vojaški poveljniki na mejo potujočih krdel so dobili ukaz, naj ustavijo daljo hojo. Francoski poslanec je zapustil Atene, ruski se pa iz Livadije zopet lja vrnol. U Krete se poroča, da je dopisnik časnika »Times« Steelman, ki je bil .vpleten v Kretenski upor v letu 1866, skuSil Kretančane pridobiti za Angleško ter jih svaril pred rusko politiko in združitvijo z Grško. Ali KretenČani ga niso hoteli slušati ter so mu odgovorili, da Angležem nič več ne zaupajo, kar so se polastili Ciprosa. Poročilo do 16. t. m.: Skiathoski ribiči so hoteli skoz blokado predreti, a pio^a-njala jih je neka avstrijska torpednica. Hibiči pa so imeli dinaraitne patrone ter so jih rabili zoper torpednico, katera je vsle i tega proganjanje opustila. Skiathoski župan je brzojavil v Volo, da se boji, da Avstrijci zaplenijo velike, za grško vojno brodovje namenjene premogove zaloge v Skiathosu. Nek angleški parnik je bil najet, da prepelje grške poslance iz Sire, Evbeje in Vola v Atene. Na otoku Spizzea manjka živeža. Italijanski minister Grimaldi je pri volitvenem banketu v Katanzari izjavil, da vlada Masavo obdrži ter pristavil, da zdaj ni ugoden čns, da bi se Italija maščevala za umor Porrove ekspedicije, ker utegne vse svoje moči potrebovati za varst' 0 največjih svojih inteiesov v Evropi To diši po nekake; pretnji. Spanjska kraljica je 17. t. m. porodila sina. V< dušak a. Ce bi j /. smol samo edno modro besedo tukaj ziniti, bi se gospod ne obotavljal toliko. Kralj. Kako se inoretn iz te sitne zadrege rešiti ? Vratarica [naglo nastopivši). Kralji ko je kraljičina Vasulakšmi igraje se za žogo letela,joje rujava (žolta) mrkavoca zelo prestrašila; zdaj sedi na kraljičinem krilu in se od strahu trese kakor šiba na vodi in ne more besedice ziniti. Kralj. To je hudo. Iravati. , Hiti, gospod, jo tolažiti, da jej ne bode huje. Kralj. Jaz jo uže spravim do zavesti. Vidulaka, Dobro si jo pogodila, žolta mrkavica, dobro. Ti si redila svojo stranko. {Kralj, Vidušaka, Iravati, Nipuntka in vrata rica odidejo). ♦) ltavno tako ko tudi kralj ne briga za to, kar me želimo, in stori, kar mu j« drago; naju tedaj ne zadene nobena krivda. (Dalje prib.) DOPISI. Iz tržaške okolice 13. maja. Zakaj imamo mi Okoličani tako malo in-telegence, to se je už' večkrat praŠalo, ali da bi se to prušanj^ tudi temeljito raz« pravljajo, to mi še do danes ni znano. (Pač je bila už-s razprava o tem v Edinosti od leta 1881 in 1884. Ur.) Dovolite mi, dragi čilatelji »Edinosti«, da si upam malo to zadevo razložili in Vam nekoliko besedi na srce položiti. Naša okolica, ki šteje 6 okrajev in 15 vasi ter nekoliko predmestij, ona je v vsem tem časn, kar 8e zaveda svojega rodu, zelo malo inteligence dala slovenskemu svetu. Le sem in tju se nahaja kak gospod, pa še ti radi pozabijo svoj rod in zgreše pot, ter zbeže v tabor nasprotnikov. (Dokaz fe Id pa ter, dr. Ferluga in drugi). Na pol omikanih ljudi imamo sicer provefi, a ti so pa v veČini slabši, od on h, ki niso nikjer hlač trgali po šolah in ki niso ni-kedar drugam zahajali, ter se učili tega ali onega predmeta. To so naši kmetje, ki se v lepe suknje oblačijo, glave po konci nosijo, in ne premišljujejo, kedo so. Takim ljudem mi ne moremo in ne smemo zaupati, ker včasih smrde po »Cikoriji« Na* štovati nečem teh po vsej okolici raztresenih publoglavcev, ker našim okoličanom so predobro znani. Tem na pol omikanim, ki so svoje stariŠe mnogo novcev stali, ni za drugo mar, nego za trebuh. Kaj njim mar narod, kaj skrb naroda, kaj težnje njegove l Teh ljudi se treba ogibati in podkaditi se jim mora s cunjami. — Ostati moram pri svojej zadači, ker posegel Bern uže predaleč v drugo snov. Da b)demo imeli mi več inteligence, trebit, da našo nadarjeno mladino više izbražimo. Nihče v tržaškej okolici, osobito v spod-njej ne more ugovarjati, da šole odveč stanejo. To ni res, uprav okoličanu je lepa prilika dana, da z majhnimi denarji izhaja. Na državnej gimnaziji je mnogo ustanov za pridne dijake iz Trsta, kaj, ali menite, da okoličan nema pravice do teh ustanov, vsaj je Tržačan. Če je pa marljiv, lehko sam potem, ko pride v viSje razrede, skrbi za se s poučevanjem dru-zih. O nezmožnosti, da bi jih ne mogli vzdržavati, ni govora, To so le prazne besede ki nemajo nikake veljave. Sole tako blizo in mi imamo tako malo inteligence! Ali ni to sramotno za nas? Odgovorite mi, ako nil Vi rajši vi dite, da se uči vaš deček zidarstva, kameno-seštva in drugih težavnih del, kakor pa da bi ga poslali v šolo, da bi vam na lažji način poinogel. Ali ne privoščite svojim otrokom koSČek lahkega kruha. Dela naj, to j* vaš cel odgovor, vsaj tudi jaz de lam! Dobro, ali vedeti morate, daje boljši bel kruhek, meso in kozarec dobrega vina povžiti v sobi. nego pa kos črnega kruha, malo mrzle polente, fižola in z^lja tam kde v kakej veži ali portonu. Vi ste pač temu vajeni, vender treba vse tiste navade opu-stiti, ki ne kažejo napredka. Ves dan po solnci piči se in po kamenp valjati se, to ni dobro. S tem pa ne mislim reči, da bi morali iti vsi v Šolo. Ali vender bolj nadarjenim dečkom bi pa vender bolje bilo, nego da bi ves dan malovarlli in kamenje tesali. Koliko sinov bi vam potem lehko pomoglo, tako, da bi se tudi vom starišern na stare dni bolje godilo. Le premislite malo te besede in gotovo mi pritrdite. V nekaterih vaseh imamo vsuj neka) inteligence, ali druge so pa popolnoma zaostale. Zakaj to? ker se gospodje, ki imajo deco v rokah, premalo brigajo. Gg. uči telji in duhovniki, naj bi stanŠem to stvar natanko razložili ter priporočili dečke rodoljubom v Trstu. Mi okoličani pa ne bodemo nlkedar napredovali, ako si ne vzgojimo inteligence. Treb* nam dobrih in vzglednih uradnikov, ki bodo naše težnje dobro poznali ter ce-nili, kakor rojeni Slovenc', naš jezik. Lah se nam na ljubo ne nči slovenski, in mi pogledite, imaii o pa v vsej cktfici tudi LŠČino kot predmet v šolah. — Zakaj se moramo mi učiti tujščine na našej zemlji? Zato ker smo v resnici postali tujci na na^ej zemlji. Mesto se širi v okolico in vsak dan zgubljamo svoje ti;). Ali vas nič ne boli srce, okoličani, ko vidite in ste prepričani, da prej ali slej postanemo popoinom Italijani, ker ako se z vso silo ne upremo moramo propasti, in kaj bode potem z Slovenci v Trstu? Tudi oni se potope v valovih itali-janstva, tudi njim, kakor nam, spodkopavajo tla in pademo kakor pošleni borile , z i narodni obstanek. Pomoči moramo njim in nam samim. To pomoč damo le na poti omike in napredka. Mi bi tudi, ako bi se italijanska sila spravila na naše brate v Trstu, bili z našimi pestmi pripravljeni jih braniti do zadnjega, ali bolje je, mo ti j* videli. Na to ]e ona vstala, da se obleče, v tem hipu pa je grof zapazil v sobi tudi Matiussi jevo prtljago in zdaj je stopil tudi Matlussi v sobo. A ko je ugledal grofa, naglo je po-begnol, grof pa ie potegnol revolver, dvakrat za njim ustrelil ter ga na plečih nebudo ranil. Grofica pa je začela na so- binem pragu kričati, in zdaj je grof tudi nanjo dvakrat sprožil, zmečkal jej mezinec desne roke ter jo na desnej strani prs lahko ranil. Zarad tega dejanja je bil grof zatožen hudodelstva poskuŠenega nmora in je stal včeraj pred porotniki. Obravnavo-je vodil okr. sodišča načelnik Sbisa, tožitelj, je bil drž. pravdnik Cinevari, zagovornik dr. Pajer. Tožba se je prečitala, potem se je pripeljal zatoženi, ki je z solznimi očmi odgovarjal. Zaslišale so se priče, povabljene so bile štiri osobe, mej temi tudi dr. Ma-nlussi, katerega pa k obravnavi ni bilo. Dr. Fontana iz Milana hvali zatoženca,. pravi, da je ljudomil in poln ljubezni, da ni res, kir se mu je očitalo, da bi bil zapravljal premoženje svoje žene. Hišina pri' »treh kronah« je izrekla, da je Matiussi z grofico v enej in istej sobi prenočil in da Matiussi-jeva trditev ni resnična. Smeh je mej poslušalci izbudil Mitiussi jev izrek, da je zato iz sobe pobegnol, da gr« flco obvaruie jeze razžaljenega soproga. Sodniška zdravnika Kerševani in Luzzatto sti na prašanje, ali Savorgnan pri svojem početji ni imel v oblasti svojih čutov, temu pritrdila, ker uže ljubosumnost je blaznost, katera ga je v polnej moči popadla, ko je ugledal zapeljivca svoje žene- Porotnikom so se dala la-le prašanja: 1. Je-li zatoženi na jutro 26. februvarja v gostilnici k »trem kronam« z namenom svojo soprogo, grofico Silvijo Savorgnan umoriti, dvakrat vanjo ustrelil ter jo enkrat teško in enkrat lehko ranil? 2. /Če se prvo prašanje zanika). Je-li zatoženi na bvojo ženo, ne z namenom, da bi jo umoril, ampak z drugim hudobnim namenom, dvakrat z revolverjem ustrelil ter jo enkrat teško in enkrat lehko ranil? (3. in 4. prašanje sti enaki prvemu in druzemn, stavljeni gle le dr. Matiussija); 5. (Ako se katero prejSnjih prašanj potrdi). Ali je zatoženi dejanje storil v dušnej zldojenosti, da ni vedel, kaj je delal ? 6. Je-li prišel zatoženi v to mesto z revolverjem, da nI bil k temu prisiljen zarad varstva preteče nevarnosti ? Potem je državni pravdnik Canevarl razvij ti zatožbo, zagovornik Paj^r pa ga je jako izvrstno zagovarjal, kazal posebno na bliščobo insijajnost Savorguanske hifie, ki bledi vsled političnih prevratov, pa je obdiž ila čistost svojega grba, neoskrunje-nost svojega imena. Tudi zatoženi je prav Savorgnan, navzet z duhom očetov, plemič v pravem, najlepšem pomenu besede, poštenjak, zaačaj brez madeža. Potem je govornik ganljivo slikal srečo, katero }e našel zatoženi v svojej ženi, ki mu je podarila hčer, l nesrečo, v katero ga je pahnola njena nezvestoba. — Škola, da mi čas ne dopušča priobčiti vsega lepega, ganljivega govora, vzlasti kar je govoril o človeškem srcu i njegovih strasteh, kt ostane za vse Čase nerešljiva uganka. Porotniki so na t., 3. in 6. prašanje odgovorili Boglasno: Ne; na 2. in 4. z 11 glasovi proti 1. : Ne. Peto prašanje je od-palo. Savorgnan je bil oproščen vseh zatožb. Hudobni so v obče naši in vaši La-boni, kder le morejo. Slovencu mečejo polena mej nogo. V Gorico je došel nek Slovenec iz Marsilje, tamoSnji avstrijski, podkonzul g. P. J., rodoma iz Senožeč se svojo soprogo, Znanec vašega dopisnika, mož mnogih skušenj in talentov. Imel je iti na Dunaj, pa se je ustavil tukaj se svojo soprogo, rojeno Genovežkinjo, dvema otrokoma, dojnico in Še drugo služkinjo. Gospa mu je bolehala in kakor se vidi, trpi na nekej maniji. Ker je g. J, zahteval, da se mu žena, ki mu je delala hude nadlege, spravi v bolnico, da jo tam opazujejo, raznesli so po Gorici, da hoče svojo soprogo po zvijačah napraviti za norico, da potem more sam razpolagati čez njeno veliko premoženje. Gospa pa je v istini navdana z neko manijo in 8e zdaj nahaja v bolnici usmiljenih sester v observaciji. — V to zadevo se meša nek goriški odvetnik, ki je iz vsega napravil veliko hrupa po mestu in po listih, celo vaših tržišnih. Znano je, daje g. J. vedno mirno živel se svojo soprogo in da ni mol tako pohlepen, kakor ga hoče naslikati nek odvetnik, ki bi rad iz trt iz"il neko cause celebre. Stvar zdaj dela mnogo hrupa po mestu; bomo videli, kako se konča. Domače in razne vesti. Ctttarjev dar. Cesar je daroval iz svojega premoženja 300 gld. po plohi poškodovane) občini Doruberp. imenovanja. Inženir Vincencij Nordis je bil imenovan višjim inženirjem in stavbeni pristav Konrad Fiers inženirjem /.a državno službo na Primorskem. 8T. Pahor, duh. pastir v Treh-čah je prestavljen v Rižanj v Istri; pa sliši se, da noče prevzeti novega pastlrstva. II Ime n. Dve goBpodičini hčerki ve-bcenjenega predsednika naše deželne sod-nlj , gospo da Adolfa Mozetiča, ste si denes on enem omožile. Ena je poročila gospoda F. Duklča, c. k pristava v Podgradu, druga pa g, Racmana, uradnika narodne banke v Trstu. — Čjstitimo in želimo vso srečo mladima paroma! t Prejšnji poštni votlja za Primorsko ln Kranjsko pl. g. Lama umrl je v pondelek v Plač h pri sv. Krti i na Vipavskem; pogreb je bil danes zjutraj. Tržaški mostni zastop bo imel jutri na večer sejo; na dnevnem redu je tudi šola za Gropado. Francoska vojna laillja • Inpbls:4knlc> pod poveljmštvom Bes-uurda, z 8 kanom in posadko 500 mož prišla je v pondeljek opolu ine pred Trst ter se tukaj zakotvila. Na tej ladiji so sami mornarski učene«, lepi, omikani mladenČi. Lloydav parnftk »Timao« se je minoli tedi-n pri otoku Lemnos na plitvo zaril; kriva tej nezgodi je bila gosta megla. Potrjeni deželni zakon. Ci- sar je potrdil od kranjskega deželnega zbora v zadnjem zasedanji skleneni zakon, vsled katerega bodo dobivali voditelji eno-razrednih ljudskih šol službene doklade. O bolezni pelagra. Minister za bogočastje in podub je poslal asistenta na mediclnskej kliniki dvornega poslanca Bambergerja, dr. Edmunda Neusser v Gorico, da znanstveno preišče bistvo bolezni pelagre. Znano je, da je grof Goronini to stvar v državnem zboru sprožil. Niarlh bankovcev po so vd. izdanih 25. avgusta 1866. op i. junij i t. I. počenši ue bodo več jemale državne blagajnice Zt zameno, ampak le Še na za-htevanje strank c. k. osrednja blagajnica na Dunaji in vse glavne deželne danarnice. Odbor podružnice sv, Cirila le Meloda vabi 8 tem narodnjake vs-h stanov, da pridno pristopajo k podružnici, katere občni zbor bode v kratkem. Oglasiti se j« pri tajniku v delalskem podpornem druŽtvu. Hazptsane službe pri carinskih uradih na Primorskem. Tri službe višjih oficijalov in carinskih oskrbnikov devetega razreda, cficij.lov in voditeljev cirinskib uradov desetega razreda, asistentov carinskih uradov, carinarjev in kontrolnih asistentov enajstega razreda. Prošnje se imajo vložiti v treh tednih pri načelništvu c. k. finančnega vodstva v Trstu. — Pri tržaškem mestnem magistratu, in sicer pri anagriifičnem uradu, službi uradnika s plačo 900 gld. in stanovnino 200 gld. Prošnje se imajo vložiti do konca maja pri mestnem magistratu. Razpisana je služba davkov skega višjega nadzorniki, oziroma davkovalcega nadzornika za Primorsko s plačo osmega, oziroma devetega razreda. Prošnje se imajo vložiti v Štirih tednih pri finančnem vodstvu v Trstu. Vernim Katoličanom na znanje! Dne 24. maja obhajamo god av. Servnla (sv, Socerba), mučenika in patrona t'ž iškega tnesta z okolico. Zarad tega je katoliška družba v Trstu po do-pu^čenji dotičnih oblastnij skieuola napraviti dan poprej, to je: V nedeljo, 23. maja vel ko procesijo za sv. leto v Dolino. Verni ki se želi udeležiti te procesije, naj se zherejo tisto nedeljo zgodaj v stolne) cerkvi sv. Justa. Tam bodo mogli moliti pred altarjem sv. Servnla, truplo tega svetnika bo izpoatavljeno. Oh 4 In pol bode sv. maša, in po maši se začne procesij ». Pri sv. Jakobu pojde procesija po cerkvi in od tod naravnost proti Dolini!. Pri sv. Jakobu in v Dolini morajo vsi verni iti skoz cerkev, in po cerkvi grede naj moli vsak za se 5 OČenašev, ČeŠČena si Marija in C a?t Bogu, po namenu sv. Očeta. Namesto šestkratnega obiskovanja cerkev bo zadostovala ta procesija za sv. leto, kakor so milosti, g. škof dopustili, da se le Se popred ali kasueji oprivijo druga dela, ki so predpis me za odpustek sv. leta. Ko vsi verni pojdejo skoz dolinsko cerkev, razide se nrocestj'. Po procesiji bo v Dolini t na ali več sv. inafi, tako da bo mogel vsak svojo nedeljsko dolŽno«t spolniti. Za tiste, kateri bi želeli obiskati sb.veco jamo sv. Socerba nad Dolino, napravi se drutja procesiji po sv. maši. Ako hi zarad slabega vremena procesije ne bilo 23. maja, bode pa 14 dni kasneje, to je v nedeijo 6. junij«. Vodstvo katoliške aružbe. Tržaške novosti j Nesreče. Ponesrečil je sop*t na delu pri~ hrpeijskej železnici delavec Miha Kozjak i/. Kranja. — 16'etnega euniarja Henrika Fetko je nekdo z vlljami nevarno rami. — 25letni fakin Jožef Živic je bil pa v prepiru z drugim fakinom nevarno ranjen; prav enaka se je zgodila tudi Mateju Buiin-u. mizarju. — 92letni Josip Ilinčič je bil včeraj na molu sv. Karola, stal je tako, da ko mu je nakrat prišla omotica, je kar naravnost padel v morje, ali mornarji so ga izvlekli in peljali v bolnico. — v tepežu je bil tudi močno ranjen vratar Jakob H fner. — 17 letni deČKo Rudolf Miglioranzi se je po nesreč« z revolveriem vstrelll v levo sence in pre cej mrtev ostal. Deček ni ime| ne oč-ta ne matere, skrbel je zanj njega stari oče znani slovenski urar g. Južef Bez. k, vdovec. Pustil je fanta doma v družbi nekega Marenčiča, 16letnega mizarja iz Gorice ki je prišel v Trst dela iskat. Mali dečko je s pomočjo zadnjega odprl neko miznico, katera je biia zaprta z umetno ključavnico, v mlznici je bil mej drugim nabasan revolver, katerega dečko prime v roke, ali komaj ga prime, už-? poči in dečku gre krogla skoz in skoz glavo. Goričan pa je v strahu zbežil, in ga ne morejo več najti. Samomor. 541etni trgovski agent Karol Velikonja se je v svojem stanovanju pred-sinoč z revolverjem vstrelll; ostal je precej mrtev. — Trpel je uže več časa na nekej nezdravljivi bolezni. Ljudska veselica pri Lovcu ustanovljena po rajnkemu Rivoltelli, bode v nedeljo precej po popoldanskej b>žjej služb'. Poprej ples pred vilo Revoitella, potem pa boie mestni žnpan delil darove mej najspretnejše plesilke. Policijsko. V ulici Amalia je policija zopet prišla oa sled nekej slepariji z čudeži; neka ženska po imenu Ker-pan iz Gorice je tam v nekej sobi kazala podobo M. B., katera da je ona in ista, ki se je bila prikazala v Pliskovci; ker je ljudstvo preveč zahajalo v ono sobo, je policija podobo zaplenila in Kerpan se bode moraia zagovarjati pred sodnijo. Fakina Franca B., rojenega Ljubljančana so aretirali v momentu, koje ntkemu de-lalcu iz žepa poteg ml uro vredno 16. gld. Mešetarja Jožefa P., rodoma Čeoovanca so zaprli, ker je gostilničarju Pertotu v Rojanu konja v hlevu zakial, in to da se je maščeval, ker P. ni hotel prodati konja po istej ceni, kakor je hotel poredni me Setar. 26letnega natakarja Ivana C. so zapili, ker je razgrajal in svojega gospodarja napadel. Izpred porotne soilnlje. V soboto se je izvršila v Trstu porotna obravnava proti tistemu Maksimilijana Fegec u, kate-i je streljal za svojo Ijtibico Ano Ma-rešič in jo tudi rani), potem pa streljal tudi v samega sebe dvakrat znamenom, da se umori.— 01 tistega časa je uže par mescev, ozdravila sta oba in Fegecu se je menda tudi uje nekoliko ohladila fantazija. Drža vni pravdnik ga je tožil za težko ranjene in za poskus umora. — Porotniki pa so izrekli, da Fegec ui vedel kaj deli, ko je streljal in so ga torej spoznali ne krivega enega in druzega zločinstva; ali sodniki so ga spoznali krivega prestopku, ker je brez dovoljenja nosil orožje, in zato so ga obsodili na 7 dni zapora. — V ponedelek pa je bil obsojen 301etni fakin Nikolaj Forlani, na G let ječe zaradi tatvine, izvršene v družbi dveh drugih tatov uže 12 februvarja 1884. Trgovca in peka Franc Gigoj rojen v Ajdovščini pred 42 leti in Blaž Milovac6.41et. mož, roj. v Drnišu v Dalmaciji sta skupaj sleparila druge trgovce s tem, da sta nakupovala blaga na tisoče, blago prodala, pa mesto, da bi ga plačala, sta napovedala faliment. Ali mlin v Stražicab, ki je zgubil večo svoto, je zavohal slepaiijo in sleparja oba predal sodniji. Porotniki so oba spoznali kriva sleparije in je bil obsojen Milovac na 5, Gigoj pa na 3 leta. — Ml-lovac je uže mnogo let na tak način slepil svet. — IOO golil. dote, ustanova Marko Gasurbachi, dobi katoliško v Trstu ali okolici rojeno pošteno dekle, katero se bode še letos omoŽilo. Prošnje na urad hifie ubogih do konec junija. KonUskovan telegram. Neka-teri Hrvatje so včeraj iz Trsta teleg. če stitali Starčeviču, ker je prišel iz zapora. Dotični telegram pa je bil v Zagrebu zaplenjen. Za pogorelce v Stry-u nabirajo darove vse politične gosposke na Primorskem in enako be bodo darovi nabirali tudi v vseh cerkvah. — Rojaki, dajte, kar morete, nesrečnim pogorelceml Bralno društvo v Uatujab poleg; Cernlce je odložilo slovesno besedo za prihodnjo nedeljo, dne 23. t. m., kateri dan se hode vršila pri vsakem vremenu. Odbor. IZ Sežane dne 16. t. m. nam pišejo. V sobot) nam je teča vzela vse nade na vinsko tetino, mej Sežano in Povirjem pa tija proti Divači j-t vse pobila ; zarod na trtah je popolnoma uničen, strašno je videti to nesrečo. Ubogi uii Krafiovci smo vsako leto tepeni, in kakor se vidi ni to še zadnja božja Šiba, temperaturne razmere so tak", da se je bati Še večkrat kaj tacega in tudi slane. IZ Vojiščlco na Krasu nam pišejo dne 16. t. m.: Tužno vest vam moram danas naznaniti, da je 15. t. m. ob 3 i pol toča, ali prav za prav gosta sodra ves zarod na trtah pokončila; cele tri četrt ure se je to ledeno znije vsipalo na uboge trte, pred cerkvijo sem meril točo, bila je pol čevlja v Boka. Poglavitni pridelek je popolnoma uničen, VojšČici se ne boji več peronospere. Od smrti vstal. Iz Perugije se piše: Pred nekoliko unevi je bil poklican dr. Ga ntinl k tukajšnjemu trgovcu Anton iju Zuccaccino, kateremu je nanagloma si ibo prišlo. Prišedši dr. v trgovčevo hiSo, našel je njegovo obitelj jokajočo in stopivši k postelji, izjavil je, da je trgovca kaplja za iela in usmrtila. Mrliča so prenesli v mrtvašnico. Po noči pa se je zbudil in močno pozvonil, ker jejmel na roci privezano vrvico k zvonu. Čuvaj je prišel ter odpeljal trgovca v župnikovo stanovanje. Tam je ostal 24 ur, da se j* popolnem okrepil, potem ni Šel naravnost domu, ampak najel koč jo, pelj d se v stanovanje dr. Cantinija, ki ga je preplašeno gledal, in preino se j* ta mogel razbrati, dobro ga je trgovec našeškal. Ljubezen mej labuđi Meseci marcija, ko se le začelo lajat, videli so blizu po staje Kubinka. na železnici Moskv.i-Brest, dva divji libuia, ki Bta s^ spustila na ne-zamrzio mesto necegi majhn> ga jezera. Tu so ju opazdi kmetje in takoi z ičeli loviti ubogi živali. Labudkaje bila smrtno ranjena; zvesti labu i pa ni plaho pobegnol, ampak skušal z vao močjo labu Iko dalje po ledu vleč, da jo lovcem otme. Ali labud je kmalu op-šil; tudi so se kmetje ule približili ranj^nej bab'ci. Labu i, to vi leč, vzdigne se v zrak precej visoko, stisne peruti k sebi, vtakne glavo pod nje ter pade na led poleg labudke, kder mrtev oblefi. Lovci so sicer uplenili obe ptici, ali tol'ka ljubezen jih je tako ginola, da so jim solze odi zalile. RazmIŠIjen profesor. Znano je, da so ljudje, ki se mnogo pečijo s znanostmi, posebno pa nekateri profesorji, radi zelo razmišljeni, in da se jim vsled tega večkrat kaj Čudnega pripeti. Tak mež je profesor medicine H. na nemškem vseučilišči v G. Neko poletno jutro je sedel pri pisnej mizi ter se bivil z neko znanstveno razpravo, ko stopi v njegovo i/.bo hiši na. rekoč. ■ Gospi so mi ukazali, naj pometem gospoda profenoija izbo«. Uieni mož vrtane mrmra je, ni si upal ugovarjati, ker je uže dobro BKUsil, da se s ženami ni šaliti. Sklenol je, ker je bilo še zgodaj, iti na daljši sprehod, potem pa obiskat svoje bolnike. Vzame toraj klobuk s cveka in palico pod pazuho ter odide. Po glavi mu še vedno roji na poli dovršena učena razprava in s palico maha okoli sebe, kakor je to imel navado. Kar naglo pa ga iz zamišljenja zbudi velik krohot, ki pa po-nelia, ko se okolu sebe ozre, ali opazil je vendar, da ga srečavajoči l|iidje gledajo, postavajo,, ali hitro mimo lete ter si usta maše. »Čudni ljudjt« — mrmra ter dalje gre. ker ne opazi nobene poseb ie reči na ulicah. »Gospod profesor, gospo i profesor I« z laj nekdo za njim zakliće.— Nu kaj pa je tako posennega?« — Obrne s- ter zagleda necega trgovca, katerega je nekdaj zdravil; — »menim, da ste zdravi«.— »Da, zdrav sem, ali — ali — gospod profesor — kaj — kaj pa imate pod pazuho?« Rizinifiljeni profesor pogleda iu izvleče izpod pazuhe — metljo. Čudno se mu obraz spremeni. — »Strela božja! Od tod je vse to? Nu« — pristavi dobrosrčno ter se naglo uda v svojo usodo — »no/a je Še, tu jo imate, pošljite jo mojej ženi, s palico vendar dekle ne bo moglo pomesti«. Knj izevnost. Umetno ribarstvo; spisal Ivan Frankp, tiskala iu založila Ig. pl. Kieinmayrjeva in Fed. Bambergova tiskarna v Ljubljani. To je naslov najnovejše lično tiskane kji-žice, prve o tej stroki v našem jeziku, ki ima namen podučiti, kako se ima ravnati v napravi umetnega ribarstva, one ki bi ribe umetno hoteli gojiti. Knjižica pisana je v jasnem in lepem jeziku in gotovo nam bode i potrebna ker slovenska dežela ima mnogo primernih voda, ki bi bile pripravne za najboljša plemena rib. Pi iporočamo jo gorko vsem onim, ki bi se hoteli v tej stroki kaj podučiti. Zlatoroff, planinska pravljica, spisal Rudolf B lumbacb, z dovoljenjem pisateljevim in založuikovem preložil Anton Fuutek, v Ljubljani založila in natisnila Ig. Klein-uieyr in Bamberg 1886. — Jeden prvih pesnikov nemških Kudolf Baumbach, k' navadno v Trstu živi, udal je pred nekoliko Mi knjigo »Zlatorog«, katera je po vsem Nemškem veliko pozornost vzbudila, kaiti Baumbach je dal v svojej knjigi pre-lepej pravljici, katera se še dandanes pripoveduje mej narodom na Koroškem, Gorenjskem, posebno pa v Goriških gorah prekrasno umeteljuo dovršeno obliko. Stem je Baumbach Nemcem pokazal bujnost fantazi|e v našem narodu, ali ob enem morda svojo pesniško čelo z najlepšo la-jvoriko ovil. — Gosp. prelagatelj je to pes niško delo tako dobro po-doveml, da mu moramo z veseljem čestitati. Uže davno nismo nobene knjige iz rok dali s tako zadovoljnostjo, kakor to in veseli nas, da imamo v gosp. Funteku tako izvrstnega poznavatelja našega jezika. Oblika knjige je krasna, tako lepo tiskanih in Še okus-nejše vezanih knjig smo dosedaj fidell le v Zagrebu, ali mej Slovenci smo jih pogrešali. Knjigi je priporočljiva za posebna darila. Stane gld. 2 in se more naročiti pri založniku v Ljubljani in pri J. Dase ju v Trstu. Gospodarske io trpmskB stvari. Poštna hranilnica. (Dalje.) Vložniki, kterl Imajo vsaj 100 gld. imenovin* v hranilnici, dobijo na zahte-vanje kjiž co z pol c imi za nakaznice, »čeka imenovane. Privlačevanju časnikov, knj g in drugih dolgov s pomočjo č-ka se prihrani poštnina. Iu kolikor država, pravi izvestje, na tej strani škode trpi. js pa odSkoduje na drugi strani denar, ki se v hranilnici nabere v prometu s čeki, a tiskovine plačujejo stranke same. Te naredbe se je posluževalo v Primonl 99 vložnikov. na Kranjskem 79, na Št ij irskem 298, o i tega 57 na slovenskem delu, potem 76 na Koroškem. VeČ kakor 100 knjig-čekovair je po naš h krajih v Gradcu (85), Ljubljana štela jih je 38 Trst 61. Olovec 27, Maribor 26, Gorici 18, Beljak 18, po ostalih krajih toraj povso 1 manje ud 10 čekovnic. Pri tej točki še naj dostavimo, da je deželni zbor v Galiciji vzprejel predlog, ki vladi naroča, naj ta skrbi za način, da bi 'se potem poštne hranilnice mogli tu ii davki plačevat'. Dne 31. januvarija 1883 je pri p >Šlno-hranilničnem uradu delovalo 66 državnih uradnikov, število ist'h je do dne 31. decembra poskočilo do 90 oseb ; razven tega je koncem leta bilo še T>2 »uradnikov na ndpovedt, potem 268 pomožnih uradnikov moškega in 32 ženskega spola, skupno toraj 382 uradnikov, pak 21 uradskih slu-žibnikov. Da vsi ti svoje dolžnosti natanko i i vestno spolunjejo, vidi se iz poročila ki pravi, da je najvišje računovodstvo pregledavalo poslovanje hranilnično ter se prepričalo, da je vse v najboljšem redu. Predstojništvo hranilnice pa ni le osebno kuntrovalo delovanje vsakega dne, temuč, je tuli petkrat nepričakovano pregledalo v-e blagajnice, a ni našlo ni najmanjše pomanjkljivosti. Kot isti državne hranilnice, o Čemur Izvestje nadalje eb^irno govori, znajo ceniti razn slojevi ljudstva, ker se novega zavo ia o i leta do leta več poslužujejo. V tem obziru je posebno lepo znamenje to, ker je velik del vložnikov mladih, in sicer do 10 let starih vložnikov je 124.972. med 10. in 20. letom pa 190.933. Kar se posebej šolske mladine tiče, to na Francoskem n i dobi državne podpore nobeno učillŠče, ako se ne more izkazati s takozvano »Šolsko hranilnico«. Na Ogetskem so jih šolski prijatelji ustanovni Ž* leta 1876. do leto* je 23.494 učencev privarčevalo 152 474 gl.; seda) imajo oi dne 1. februvarja poštno hranilnico in minister&tvo je naroČilo, naj bi se šo ske hranilnice povspeševale vzlasti sedaj, ko o i nobene šole ni daleč do pošte. Podobno naročilo Izdal je v svojem času tudi naš minister za poduk, ali zapovedane še »šolske hranilnice« niso pri nas tako, kakor na Francoskem. Proračun za leto 1886. kakor ga je ministerstvo pred Veliko-nočjo predložilo državni zbornici, izkazuje potrebščine za 537.900 gld„ ali vse to se bode, kakor Že v minolem letu, prikrilo z lastnimi dohodki v uradu, vrh tega bode še letos preostalo čistega dobička za 462.000 gld., s tem se bo državni blagajnici začelo po-vračevati posojilo, s kterim je drživna hranilnica zičela svoje, kakor podoba kaže, plodonosno delovanje. (Konec «prib.) Borano poročilo. Borsa iako vznemirjena, in so kurzi železničnih in drugih privatnih papirjev močno padli; kurzi državi,ih papirjev pa se pri vsem tem drža pr.iv trdno. DunajMba Borna dnt 18. maja Enotni drž. dolg v bankovcih 85 gld 20 kr. Enotni drž. dolg v srebru 85 » W » Zlata renta......115 • 7J » 5•/, avst. r«"»a .... 101 » 90 • Delnice narodne banke. . 877 » — Kreditne de^'ce .... 282 » 40 • t ondon 10 lir steriin . . 126 » 85 . Napoleon....... — » — • G. kr. cekini......10 » 04 50' Kr. državnih mark ... 5 » 96 • Avstrijsko-Ogerski Lloyd. 12. t. m. je imelo to društvo Šes les- ti občni zbor. Položen h je bilo 7687 delnic po nazočih delničarjih in 7022 pa takihdt i ničarjlh ki so sedali zastopat' po pooblaščencih in so tako imeli 1404 veliavnih glasov. Preisednik. gospod baron Marko Morpurgo |e odprl zbor ter najprej prosil gg. A. Demetrio in F. Vivante, da prevzameta posel škrutinatorjev, spomina) se je potem umrlega odbornika polkovn ka pl. Radonetz-a, pri katerej priliki so u .vzoči vstali raz sedežev in konečno |e naprosil ravnatelja trgovinskega oddelka g. Ehrat, naj prečita letno poročilo. Iz tei/a poročila je razvidno, da je bilo leto 1885 društvu ugodno, dosti več se je prejelo provoznine in to vslo i mnog b poŠiljatev na tuje vlade, ker provozmna na uavadnih črtah ni pokazala nobenega poviška, in seje levan-tinska črta še slabeje obnesla, nego popre|Šnja leta in to zarad neugodnih polit'čnih razmer na Jutrovem. Povišanje plovit'e v Indijo in Kino, obečano v poprejšnjem zboru, uresničilo se je. Se začetkom leta so se plovitbe od 12 na 24 p 'vzdignole in one mej Trstom in Kalkuto s postransko črto Kolom bo o i 6 na 12, i bem črtama so se tudi pomnožile posta'-* iu pomnožila se je tuii brzost. S temi novimi vpeljavami je društvo preseglo za 243.000 milj ono daljavo, za katero je bilo vez inu vsle i vladine »odpor«1, k ir bole društvu še veča težava delalo glede na velika društva -uhvenc jonirana o t drugih dišav, h katerimi se mora boriti. L!oyd se glede na tozanaŠi, da vlada to prepozna se zasluženo nagrado. Vsled odprtja železnice Metkovič-Mostar s* je ustanovila direktna plovna črta Trst-Met-kovič, enaka črta se j* ustanovila mej Reko in Metko?iČem. V Braz lijo se je parno enkr.it poskusila plovitva; da se ni večkrat, kriva je konturaacij:i vsled bolezni. Raznu nekaterih manjSih nezgod ni i mrl* Lloydov» floti nobene zgube. V L1oydo-vem arsenalu se je dovršil velik parnik Poseidon, kiteri je bil izročen valovom 7. veliko glasnostjo v nazočosti Nj. vis. ceaarjevne St^fmij-. Ta parnik je už-^ liošel domu s prvega potovanji; bil je vreden 1. januvarja 18S6 f. 1.006 700. V delu je iirut? velik parnik »Imperatori, katerega slovesno spušča:ije v morja se bode vršilo v septembru v spomin 50let-nega obstoja Lloy lovega društva. Steše p:i se še drug enak parnik, in na Angleškem sta se naročila še dva liitra parnika za vožnjo na črti Aleksan Jrija, na katerej črti se k malu začne tu li konkurenca nove nemške črte. Vse te velike ladije hodo previdenB z vsemi najuovej&iiiii izumi. Urnfitvo sploh neumorno dela na pumnožitev vozne hitrosti, in da se bode ta cilj v letu 1H86 še doslednejše zasled -val, pokazala se je potreb i pomnoženji dotičnega dena-nega zaloga. Iz tega se vidi, da društvo v očigled občnemu napredku ne zaostaje v nobenej strok'. Iz bilanca je razvidno, da so bili dohodki sploh veći za voznuio, nego poprejšnja let.i, ali tuli troški so nekoliko poraBtli vsle i mnogih novih p-iprav, ki so omogočil e večo plcvitost. DoldČek po biianci znaša f. 2,89U.082»7i, od katerih hodi for. 1.3'il 600 na odpisanj* vrednosti parnikov, na zavarovalni zalog fr. 63.361.60, na po-kojinski zalog fr. 12.600, upravnemu odboru nagrada for. 35.000, revizorjem for. 1500; skupaj f. 1,456.061*60. in po odbitej tej «voti ostane čistega dobička f. 1,431.021*11 kal rih razdelitev prndlmra o ibor taki-le : v reservni zalog f. 97.045«40, za amortizacijski zalog nove Lloydove p.lačefor. 29.59G«15, v zalog za popravljanje in obnovljenje strojev in kotlov f. 320.000. za dividendo delničarjem naj se da po fr. 33 na v s ii k o delnico, kar znaša f.r. 792.000. torej skupaj fr. 1,238.641 «55. ostane potem dobička še for. 195.379»56. od katerih se odbije 6e 5 po sto ali 30.432 tantieme in prenese ne na novi račun preostanek od f. 16i.947»56. Zavarovalni zaloe koncem leta 1885 2 600.000«— Reservni zalog d. tto 1,534.658.97 j Za zboljšanje društvenega premoženji se je por.-'bilo 1716.810— Dolg se je znižal za 294.00U«— t. Pokoj tiski zalog je znašal koncem 1885. glavnice z:i pokritje peuzn f. 3,708.039, reservni zalog 7,j.66u. skupaj f. 3,784.705; v ta zalog vplačuje 1039 deležnikov in pokojnino jih nleče 344; pokojnine izplačane v 1.1885 znašajo f. 165 580. 2) Zalog cesar Franc Jožefov in Eli -zabetin v podporo dela nezmožnih delal -cev je znašal for. 40.484, a plačalo se je lansko leto podpor f. 1.363. 3. Zalog cesarjevima Rudolfa in cesar-jevne Stelanije za sirote je znašal f.33.710 in podpore se je izplačalo lani iz tega zaloga f. 1.633. Ko se je odprla razprava o bilanci, oglasil se je delničar g. VViedemann iz Beča ter popraSd, kako to, da se je naj-prej razglasilo, da bode devidende f. 38, pa po bilanci je le fo-\ 33. G. predsednik odgovori, da se je še v zadnjem hipu morala veča svota ne.-o navadno odbiti za zalog v popravljenje strojev, ker bode društvo moralo biti dobro pripravljeno, ko bode v kratkem sklepalo novo pogodbo z vlado. G. Wiedeman predlaga na to, d i se poskusijo novi koraki pri vladi, da bi privolila zvišanje divideude, ker pa je vi »din zastopnik izrečno povedal, da bi odo vse zastonj, zato je g. W. svoj predlog preklical. G. Demetrio praša ako ni odbor fce nič storil v konverzijo prijoritetnih delnic, s katero operacijo bi se mnogo prištedilo na obrestih. Predsednik, g. baron Morpurgo odgovarja, da se to ne more še godili, ker bi se ne vjemalo se zadri tjem obligacij . 140 V uori;vni*odb.ir ja bil zcoet izvolj n z 1356 glasovi baron Muko Morpurgo in na novo Friderik vitez Petke z 1404 gl i-sovi. Zopet izvoljeni so bili konečno vs-poprejšnji pregledovalci ali revizorji z 1634 glasovi._ I. C. Juvančič posestnik vinogradov na Rizelj-ikem, %'© lika žalova vina v šiškl pri Liuh j mi. Priporuča svoja izvrstna, Bizelj ska in Dolenska vina, po 16— 2i g I d. Uzori samo od 56 L. in več. 10—7 Spomladansko lečenje Caj iz tisoč cvetlic čistilni in krv popravljajoči. E lino sredRtv. proti netočnosti, rezavci, zabasanosti, ne. delalnosti čevesja. Izvrstno proli Skrofolam In vse bolezni vsled pokvarjene krvi. Dobiva se v paketih po 50 soldov edino v odlikovane) lekarni Praxmarer (Ai dne Mori) Veliki trg. Mestna pilača. V isti lekirni se napravijo vsaki dan pelinovct ia spomladanski lek na podlagi sasapartlje I. vrste z in brez potrofil ii ve judnre po 30 soldov vsaki 10—7 LA FILIALE IN TRIESTE deli' i. r. priv. Stabilimento Austr. di Credito par oommerolo ed Indostrla VERSAMENTI IN CON! ANTI Banconote: 2JUa/n arnuo Interssse verso preavviso di 4 glornl 3 * » » • > » 8 • 3'[4 • > » • » » 30 ■ Per le letter« di versamento atfcualmente ln cin-olazione, il nuovo tusso d' interesse co mincierd a decorrere dalli T7 correntie, 31 c.nr-rente e 22 Novembre, a nt ;snda del rispettivo preavviso Napoleoni : 2'j4°]0 annuo interssse verao preavviso dl 30 gtornl 3*. ■ » • «3 meal 3'14 •» • • » »6» Banco Giro: Ban onote 2'/a0/« sopra qualunque som mu Napoleoni senza liiteressi Assegni sopra Vlenna, Praiia. Pust. Bruna, Troppuvla. Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns bruck, Graz, Salisburgo. Klagenfurt Fiume A gram, franco spese. Acquisti e Vendite di Valori. divise e incasso ooupons ' f°/, Antecipazioni sopra Warranta in contanti, interesso da con-venirsi. Mediant« apertura di credito a Londra provvieione per 3 m^si. » elfetti „0/0 interesse annuo sino 1'importo di 1000 per importi suporiori da con Trleste, 1. Ottobre 1H83 17-48 VLAHOV Lik ver okrepljujući želudae odobren po viših oblastlli sa dekretom a pripravljen od ROMANO VLAHOV Šibenik (Dalmacija) sa lilialkom u Trstu, Via S. Luzzaro Br. l.-A. Ovaj likver, koji se uzimlje mješan sa vodom, kavom, vinom, teom 11 juhom sastavljen je iz vegetalnih so-kovali, imajučib zdravotna svojstva, te so njegovo neposredno djelovanje pokuzujo u žeiudeu i kod probavljajući!) organah; nadalje čisti krv izpravljajuć slabinu 1 tromost i pospješuju^ tek. On čisti polagano, nništuje gljiste ublažujući kmničke hrapavosti jetarah. slezena, umanjujući sve malo po malo zastarjele bolesti hemoroidah. Uzme li se likera danomice, Čuva od otrovnih miazmnh, proizviručih koli od pokvarena zraka, toli od epidemijah, zato je izvrstan lit-k proti groznici \ proti koleri. Ono pako Što sačinjava pravu osebinu lik- ra u zdravstvenoj strnci jest. što oslobadja ljude odane srčbi i pokuuje-nostl od škodnih posliedlcah, koje Čovječanstvu daje veliki broj nesrečnih. Zaista iza malo danah čovjek, koji st služi tim likerom ćuti, da mu je povra-ćena životna snaga, i čuvstvo blagostanja čini ga zadovoljnim, proliudjenim 1 Bvje-žlm za svjkl iad. 39— Da se olabkoti kupovanje občinstvu gospodar tvornice oanovao je na široko ruzprodaju svoga likera, koji se može dobiti u svih kavanah i rakljašnlcah LA FILIALE dolin BANCA UNION TRIESTE s' occupa di tutte le operazioni di Banca e di Cambio valute a) Accelta rersnmenti tn rnnt/) cnrrente: Abbuonando 1' interesse annuo per Banconote 371 °/o con preavviso di 5 giornl 3'ft , „ » 12 . 3'/t ,, a sel mesi fisso per Napoleoni 2'[4 % con preavviso di 20 giornl y ...... > 4<> » 3«/ ,, , „ ,3 mesi 3'|*......(3 • 7*cr li It-tt'ro di V"cr-amorit') in cii-co'ft/lnne II nnovo m^^ti ci'int.iresso anđrh in vihore a panira dat filnrnn 18. 25. aprila, 3. L>3. m:iKffl», 13. luglio e Lij. oitobre a gecnmlu del preavviso. Trle^tđ 13 Aprile l»»6. ir: batvco o isto abbuormv .lo II 3°/0 interesse annuo šino aualuno1 a sonuna; prelevazionl sino a □orlni 2' .000 a vlsta verso chdoue ; importi ir Rgiori preavviso avanti la Borsa. — Con erma dei versamenti in apposito Ubrett , Ci ntefi^^fla ner tutti i vers i enti fatti a qualsiasi ora u'ufilclo la a vla del medesimo giomo. AsNiime pol p - oprl cor-rentimti V tnntsto di- Cainteali per Trieste, Viinna e ffudapest, rilatcia loro assegni per qneste nltime pume ed sccorda loro'leJar.oltd di domlelllnrĐi!/;M presso'la sva cassa franoo opravi Npciin per by S' inr.arica detl'actjuintto e delta tex*Hta di effHtti pubblicl, valute e divise, nonehe dali' incasso* d'assegni, ctt-m-biali e eonpons, verso ''/»"/o di pro\1g»-gione. a) dccorda at suni conimitffiiti ta faco Ni di depnsitare ej'etli di qvthiasi specie e ne cura graiii Vincas*9* di coupohT alta scadema. La Filiale della Bane* Union Aeziono H€®rol) s'incarica deli' acqu»sto e della vendita di'merci in commiss»or»e, accorda sovvensioni ed apre credili »opra mercanzie ad essa consegnate, oppure polizze di carico o Warrant9. 1—2 11 Marijaceljske želodečne kaplfice, izvrstno delujoče zdrtvvilo liri vseh boleznih na želodcu. Neprecenljive dobrote je posebno v »liv njihov pri netočnosti, shi-bosti želodca, ako z grla, smrdi, napenjanju,kislem peiianji, koliki, Želadetr-nem katu r u, gorečiče (rzavci^pri preobilnrj produkciji Nlin,rumenicl blu-vanji in gnjusu, glavobolu, (ako boli iz želodca) krčv želodtfu, zabasanji, preobilnosti jedi in pijač v ž. ! duu, proti glistuin, bolezni na vranici in jetrih in tudi roti zlati žili ali ha morojdam. Cena steklenici je z nakaaom vred samo 35 nov. Glavni zalog ima lekarničar »k angeljn varhu. 42-53 I). llrndy K.r«m»ier, Morava. V Trstu jih pa dobite pri lekamičarju J Seravallo blizo starepa sv Antona, Vsled oiUega o«- \ IjenukUll ka, natrosi t in 11-thlima je rad-vanska kisla voda kot ri|ieeitlkum pri : proti u, kauuiji v Jolfii, in -hiirjl in lodvl-t-ah, tlatl »ili, bramborici, Kista voda, kopellšže RAĐENCE biah ru, slafnlol, »-lude Cnih bulaznili »u pri katAruh v obeo. K.ipoljl, atanova»ja, restavracija r evtfuuraclja c< no k volu Jiiko obilo >imirrišlta Vzorki franko. šiljavujo se gg. krojaškim mojstrom ngfran-kovano. P o š l 1 j a t v e proti povzetji čez 10 gl franco. V zalogi imam sukna vedno za več nego 150\000'gld. a*, v. in umeje se, da mi pri veliki svetovni trgovini ostane mnogu *uk-nenih ostankov, doizih od 1 d ■ 5 metrov, in sem bor ji primoran, tako ostanka po j a k O' n i z k 1 h f a b r l š k I b cenah razpečavati. V:orki nd tek se ne morejo n,t-pošiljalit zamenjavajo se pa ne ugnjajočl ostanki ali se paPfe denar nazaj, /Opomniti je, da druge lirint* tudi uenjnv jo ostanke, ali proti slabšemu bliigu, denar se pa nazaj ne da/. Vsled posnemanj po sleparskih firmah seru prinionmi pnslnzev ti oglašanja ter prosim p n.. obt nstvo da se spominja moje solidne firme ter da me počasti z obilnimi naročbtimi na koje boni vedno pazil.' Dopisi vspremljejo so v nemškem, češkem, og' rskem, poljskem, italijanskem in lranooakem jazikn. 1—20 VELIKA PARTIJA ostankov sukna (3—4 inetie), v vseh barvah za celp možke obleke, pošilja proti povzetju po 5 fld. ostanek. L. STORCH v Brnu VELIKA PARTIJA ostankov preprog (10—lUmetiov) poSilja proti povzetju komad po for. 380. L. STORCH v Brnu tvarinii koja se ne hi dopadala, more 8—?4< se zameniti. tvari na (sukno). kc>ja se nebi dopa- W dala, motp se znmfnjati. La^inik nritAtv^ .KDINOSf« — Uaaieij m ortKov.rni .jr^ n VIKTOH DOLENL Ni>v^ tiska: »»u V. Dolenca v Trt-tiiv