Leto XVII.
7 Celju, dne 26. aprila 1«07.
Štev. 4H.
DOMOVINA
j« aa 8chUlsrisvt ceSia"—d!oJLu blagovolite fnui-urati. rokopisi se m vrečko.	'"{r" " ti™- v»k »s.anum m pr«* ter vel), ta Avstrijo In Vmfljo 12 kron. pol leta 6 kron. S mesere :l krone. Za Ameriko In druge drtrle toliko vet kolikor mata polnilna, nsmrr^: Na leto 17 kron pol leta 8 kron 50 vin. Naučnlna se pošilja upravnUlvu. plataje naprej.	se plafuje od vsake petit-vnite po Iti vtnarirv u vsakokrat: za vetj« Iruerate in mnoffokratno tnsrrtraa)« /naten popust.
Me	sečna priloga »Slovenski Tetini	k".
Slovenci in driavnozborske volitve v Mariboru.
Pomen Trata in Gorice povdarja •e po slovenskih listih mnogokrat. Ne toliko v kranjskem, kakor izvenkranj-skem časopisja. Na Kranjskem so naši Ijabi bratje tako zelo zaljubljeni v svoje lastne razmere, da pozabijo na Korošce. Primorre in Štajerce, razen kadar jih poživljajo naj bi se pridra-iili tej ali oni stranki in bi pomagali pobiti tega vražjega nasprotnika — domačega kranjskega, napredne ali pa recimo klerikalne stranke.
Pri teh pozivih opažamo, da gospodje rndovito malo poznajo naše razmer«- in da se pogosto zgodi, da niti v naši mali geografiji niso dosta poučeni, da n. pr. pišejo namesto o našem lepem trgu Središču, o neki , Po Istra vi". Tako se je namreč godilo I. 1906 po Kr. r.
Prav malo ali nič se ne nvažnje pomen in važnost mariborskega mesta. In vendar je Maribor tako važna postojanka, tako znamenito kulturno in gospodarsko središče, da mora tak mal narod, kakor smo mi veliko svojo pozornost obračati baš na to gospodarsko in pokrajinsko tako ugodno leteče središče. kakor j« Maribor Maribor v zgodovini slovenskega razvoja nema sramotne preteklosti. — Tu »e je rodil prvi slovenski dnevuik .Slov. Narod". Tu se je vkresala misel ustanoviti »Slovensko Matico". To se je od posvetne strani ustanovila prva slovenska tiskarna, list .Slovenski Gospodar"
in last not least: tn jc nastala prva z vspehom delujoča utrakvističaa spodnja gimnazija na štajerskem.
ha ima Maribor najstarejšo .Slovansko čitalnico" bi se skoraj pozabilo.
Nedvomno je torej, da imajo narodnjaki živeči v tem inestn veliko odgovornost, dolžnost do velikih žrtev in tndi pravico do večjega pripoznanja.
Sedež slovenske škofije na štajerskem. koncentracija najinteligent-nejših duhovnih krogov, naravno zbirališče gospodarskih sil ob severni meji živečih Slovencev zasluži gotovo pozornost, kakeršno zasluži izpostavljena trdnjava v boju.
Ali žal. da je postal Maribor danes bolj središče mejsebojnih slovenskih, kakor proti nemških teženj slovenskih.
Značilno je, da je list. ki ga je ustanovilo rodoTJutfffo mišljenje najčistejših nazorov in ki bi imel v nemškem jeziku poučevati naše narodne nasprotnike in braniti našo domačo last. postal v zadnjem času branitelj nemških krščansko-socijalnih namenov in ni več to narodni list nego le organ te nemške stranke in organ vlade, katere podporo v znatnih zneskih uživa Zal. da izmirajo tiste vrste du-hovniki. ki so se družili pod zastavo Trstenjaka. Raič$. Koserja ia Herga in da se ne doživi več. da bi mariborski duhovski politik probujal ljudstvo v mariborski okolici, nego da postajemo središče za medsebojno agitacijo po dragih narodno bolj nlrjenih krajih. Um kjer narodne agitacije — in menda tndi verske ne — treba ni.
V takem ozračju se l*o vršila letos volitev državnega poslanca. Kivši nemški poslanec Wastian si je znal nepričakovano hitro pridobiti svoje nemške mariborske volilce. A največjo slavo ml svojih volilcev je ažival ta mož takrat, ko je v volilnem odseku razdeljeval južno štajerske mandate ter ustvarjal močne pozicije za nemški živelj v .lužnem Štajerju. In vendar se gospod Wastiaa nikdar v svojem življenju ni tako blamiral. kakor pri tej razdelitvi mandatov.
Hotel je pred vsem ustanoviti zase trden mandat. V ta namen je izoliral mesto Maribor. To mesto, ki šteje okroglo 25.000 prebivalcev dobiti je moralo lastnega poslaaca. V ta aa-men trebalo je odbiti vse kraje, ki bi sicer po natorni legi in po svojem značaju spadali k mariborskemu volišču, a so bili kandidatu aevarai vsled delavskih stanov. In tn so se vršile naravnost gorostasno neumne razdelitve.
Vas Stndenci poleg Maribora, ki je štela 1. 1890. 1360 Nemcev in 913 Slovencev in ki je z mestom tako tesno spojena, da ae opaziš, kedaj prideš iz mesta v vas. se je morala sklopiti s celjskim voliščem, a Pobrežje z 932 prebivalci, ki je neposredno zvezano z Studenci in Mariborom priklopih) se je k ptujsko - Upniškemu mandatu. samo zato, da bi se gos-,»oda Wastian-n ne tresle hlačice za mandat. Kajti ta gospod spada med tisto rrsto novodobnih vitezov, ki so takoj brezpomembna oseba, kadar nimajo več mandata. Mandat dela še le človeka
— in tndi pri nas iinamo tanb mož.
Toda dane« je g. \Vasfiau prepa-den in v straha. Gotova resnica je. da imamo njegovo o sodo Slovenci v Mariboru v rokah Zato so Slovenci oklenili pri prvem svojem volilnem shodu. da imajo izbirati samo iued socijalao demokratskim - in vsenemškim kandidatom in da se v takem položaju odločijo za — socialdemokrata
To in samo to zamore biti de\iza mirno mislečega slovenskega volilra v Mariboru.
Slovenci lahko brez posebne agitacije postavijo na volišče 200 glasov: z veliko agitacijo 3041-400 glasov, če prav je slovenskih volilcev okoli 800. Ali že prvo število zadostuje strmoglaviti velenemškegu los von romovca Wastiaaa v brezdno pozabljeno<ti
Leta 1904 vršile so se prve občne volitve za deželni zbor Takrat je mesto Maribor volilo sicer z deželo in voljen je bil — Stiger. A kakšen je bil uspeh v mestu samem?
Pri prvi voliltvi prejel je v mestu samem sonjaldemokrat Hilari 1319 glasov, nemškonaeijonalni Stiger 1073 glasov. Slovenec Thaler 137 glasov in nemško konservativni I<opit*ch loglasov skupaj 1220 proti 1318 glasovom
<*V bi bilo torej takrat mesto zase volilo, bi bil sorij lni demokrat izvoljen.
Seveda se je pri ožjih volitvah od mestne strani neprimerno huje agi-tiralo in od slovenske manje udeleževalo. Zato pa je važna za nas le
LISTEK.
Simon Gregorčič.
if.Tonl 4t. KraaJ. Romb. s. Sim»n lircgor-Htni llinMI . ».likom <1» 7 »pril. 1*07 Častita gospoda!
O Simono Gregorčiču, o tem pešata, proroka. močeniku, in rekel bi, svetnika slovenskem imam govoriti. V Vašem in svojem imena naj polotim kito cvetja ra njegov grob. aaj izrečem zahvalo ajegovema genija, naj skašam sebe ia Vas vtopiti ta aekaj treaotkov v dramo njegovega življenja in v svetili. njegove poezije.
Vae to bi bilo lahko tistema. ki H imel T prsih njegovo veliko, tako* hrepeneče ia koprneče, tako ljubezni Im milobe polno arce. kakor on, ki bi imel v sebi njegovo gigantsko pesniško silo ia ki bi imel njegovo mod govoriti, pisati, igrati, rekel bi, zvoaiti s slovenskim jezikom, kakor on.
A slovenska mati ne porodi kmaln tekmeca temu pokojniku!
Tako pa moremo le aa skromea
način storiti svojo Mtaost. slaveči spomin tega uaiega genija.
Navada je po slovenskih krajih, da se tam. kjer so zlodiaci vzeli komn tivljenje. nakopiči od mimohodečih popotnikov gomila. Ia U gomila nastane aa ta način, da kdor mimo gre, odlomi aekaj zelenja, ali aatrga nekaj cvet-litja, ga poloti na kap ia želi pokoj pokojnikovi dali. Ia gomila naraida ia narašča
Tem popotnikom smo podobni mi ob danatnji slovesnosti Gregorčičevi.
Pravega liričnega pesnika iiv-1 jen je je njegova pesea. Kar j« ti vel. obdntil, kar je trpel, to j. izplakal v svojih stihih, to nam pozaeje aapolnajc dalo z boljo in sočutjem.
Zato treba vsaj nekoliko pozaati pesnikovo tivljenje, razmere, v katerih se je rodil, v katerih je vzrastel in iiveL
Pet let pred smrtjo Prešernovo, dne 1(. vinotoka 1844, se je narodil Gregorčič. Bila je to doba kralj Matja-tevega spanja. Med izobralenci cele Evrope je vladal v tej dobi nekak nemir; pridakovalo se je nekaj rešil-
nega. neke bodode slobode. neke srede, ki ima nenadoma od nekod priti.
A narod slovenski je spal! Zastonj se je spiral od leta 1830. do leta 1840. Prešeren ob veslo slovenskega brodi in s pomodjo svojih brodnikov Čopa. Smoleta, Kaatelica hotel dvigniti ta rod is spanja ia utrpnelosti. Zastonj! Prijatelje mn je pobrala sart; njegova dela so bila za ta narod prevelika, narodu so ostala prikriu, naroda sploh bilo al Njega samega so duševno in gmotno ubili in obnpan je vrgel veslo iz rok.
Pokopal misli vimkoleteče, Zelja nespolnjenih je boledina Ko Črtomir ves op na zemlji srede.
Želel ai je samo le smrti: Prijazna smrt. predolgo se ne modi! Ti kljud, ti vrata, ti si sredna cesta. Ki pelje naa is bolečine mesta T je, kjer trohljivost vse verige zgrudi.
Ia slovensko slovstvo je našlo edino zavetilde v kmetijskih in rokodelskih Bleiveisovih Novicah, kamor se je prestrašeno in sramelljivo zatekalo.
Tako j. bilo aa slovenskem du-
ševnem obnebju, ko je Stvarnik v <Yfl poklical Simona Gregorčiča. Ob časa. ko je Prešeren nmrl, je tekal naš pesnik ie za odetovo čredo ia užival svoj planinski raj.
In kakšen je ta svet! Na levem brega Sode. v srednji soški dolini, med Tolminom io Kobaridom, ob jatni strani jnlskih planin, v zavetjn dveh visokih pogorij, med izrazitima gorama Krnom in Hatajorjem leti 500 m uad morsko gladino gorska planota, na njej tri vasi, med njimi rojstno selo Vršno, brojede okoli 50 bornih kmetskih domov, med njimi odetova hiša Gregordideva. Priprosta hišica s slamo krita je to.
Mogodna nisi, ne prostorna In stavil te umetnik ni Bolj kot bogata si uborna. Preprosta aelska biša til
A spoštovana in ljubljena si Ti. kmetska biša.
Ta hiša nam je mati krašna. Pomovjo steber je dastit, Ia kmetskih hit nam hrana dnina. Is kmetskih hift omike svit!
prva volitev. A tadi pri tej slovenski kandidat ne dobi veliko glasov, kateri pa bi za otjo volitev celo odpadli.
Iz tega pa sledi, da imajo vmestumariborskemSIovenci odločbo v rokah. AkoSlovenci pri prvi volit v istisnejo vrste in volijo socijalnega demokrata. brez priznanja njegovih načel, iz taktičnih razlogov. tedaj je poražen največji sovražnik slovenskega naroda v Južnem Štajerju. Mesto Maribor ni več na glasu kot velenemsko mesto, nego to mesto je potem delavsko, nenemško. od sloven-•ke okolice živeče trgovsko mesto.
Kaj naj torej Slovenci počno, je jasno Prazne so vse deklamacije o narodni zavesti, o vzbuji narodnega mišljenja, ki se ima po drugih potih vzbujati. Nepotreben je torej samostojen slovenski kandidat. Pot je na-črtana jasna in koristna. A kdor dela drugače, si morebiti oslavi za nekaj dni svoje ime. da pomaga ob enem do zmage pangermanu — Wastianu!
Kdor ima ta pogum, ta pokaže, da je le frondeur iz egoističnib ali trmastih razlogov, pokaže pa tndi. da ne ume kaj je treba storiti v kritičnem, velevažnem položaju v prid svojega naroda Ne govorite torej praznih fraz o samozavesti naši. za katere vspod-bujo nič ne storite, nego pomislite proti kateremu sovražniku se borite in popustite tista malenkoatna osebna pobijanja. kedar se gre za narodno korist!
Demonstracijski shod uradnikov Južne železnice v Mariboru.
Shod uradnikov Jaine železnice, ki se je vršil vsled sklepa dunajskega
shjda v nedeljo, dne 91. t m. v Mariboru in katerega se je vdeletilo nad 900 uslužbencev je pokazal dovolj jasno, kako treba nastopiti kako govoriti tistim, ki hočejo kaj doseči. Število brzojavov ter pozdravnih pisem je pričalo, da je prodrla konečno tadi v vrste nradniitva Jatae železnice zavest, da je tudi pri ravnateljstvu c. kr. privilegirane Jaiae železnice danes mogoče kaj doseči le še s solidarnostjo. ki je še do pred nedavaim ai bilo med a; <a. A preko majhaega števila tistih, ki hočejo še danes klečeplaziti ter s protekcijo dospeti nekoliko višje na slutbeni lestvici — preko tistih je šol shod — kar jih je bilo navzočih, vsi so zahtevali v bratskem srcu: vsem enako.
Zahteva uradnikov je: 400 K izboljška slehernemu! Že 10 let se
berači in berači a hofrat v. Kger ima vedno le polno malho obljub Draginja narašča od dne do dne in čeprav bi se zadovoljili uradniki že z golo lečo — s katero jih je hotel pitati Kger. ker je baje cenejša kot prej tudi tedaj bi ne mogli pošteno živeti. Ce •lažna železnica nima denarja, kaj to mar uredništvu? Njegova naloga ni: najti nov vir dohodkov to je stvar ravnateljstva. Toda če ima denarja za mrtev materijal. bo ga imela in mora imeti tudi za nje. ki so duša vsemu podjetju, za uradnike, sploh za usluž-beno osobje Kaj je železnica brez osobja ?
Prosjačilo v je dovolj dolgo, sedaj je prišel čas. ko bode pokazalo, da ve za tisti most. preko katerega se pride do dejanj. »Da še nismo dosegli svojih zahtev, temu smo si sami krivi, ker smo zaničevali tistega, ki tudi pom agavečat i dividende železnici — železniškega delavca prezir-.'!, ker smo menili, da se nam godi predobro. Danes je drugače — vemo. da smo prispeli do zadnje postaje. I. junij bo dan ko porečemo: ali ali. Mi nočemo boja. če pa gospodje hočejo — potem . ." je prav dobro omenil eden izmed govornikov. Soglasno z burnim odobravanjem se sprejmeta oba predloga: I. .Na Dunaju in v vseb krajih kjer so krajevne organizacije, naj se pri-rede istega dne shodi vsega osobja .lutue železnice ter naj se sprejme resolucija, kakor jo bo sestavila koalicija vsega osobja Južne železnice." H. .Voli se odsek štirih članov, ki se naj pridruži odseku organizacije tvor-niških uslužbencev Južne železnice ter naj se kot koalicijski odsek pogaja z ravnateljstvom." V odsek so voljeni gg. Kejžar. I<ehr. I^ei in Nikolič.
Živimo v dobi. ko pridobiva od dne do dne trdnejša tla prepričanje, da ima sleherni pravico do ooljše eksistence. Napreden človek je vrgel v ponosu svoje individualitete od sebe milodare. Noče jih — le svoje pravice, tisto, kar mu gre. le tisto hoče. V združevanju Ijndij enakih interesov, v močnih organizacijah vidimo najpravič-nejšega sodnika v takih slučajih. Za-lostno morda, toda ies je. da se da pravica od mogočneža vedno le izsiliti. Shod je pripeljal uredništvo J. t. za dober korak Miije k »poznanju, da je ono nekak solastnik tega podjetja, tadi gospod ae aaaro hlapec. V generalizaciji te ideje leži boljša bodočnost vseh tistih, ki pomagajo dragim kopičiti premofenje.
Politični pregled.
®aaia4e dešelsi
V sredo popoldne si je ogledal cesar muzej kraljestva češkega v Pragi. Izrazil se je zelo pohvalno o raznovrstnosti in bogastvu zbirk v tem velikem muzeju. Po sprejemu v veži muzeja ga je pozdravil predsednik muzejske družbe grof Harrach O tej priliki se je tudi zahvalil predsednik češke Fran Josipove akademije znanosti višji stavbni svetnik Hlavka cesarju za ustanovitev narodnogospodarskega instituta na akademiji. Cesar je govoril češki in nemški. Isti popoldan si je vladar tudi ogledal novo I*ud-milino cerkev in mestno gledališče na Kralj. Vinogradih ter obiskal Žižkov, kjer ga je zanimalo novo mestno kopališče ITlice so bile polne društev v špalirju in občinstva, katero je cesarja pozdravljalo z navdušenimi slavaklici.
Nekaj novega so v avstrijskem političnem življenju ministerske kandidature. Kolikor je dosedaj znano, kandidirata min. dr. Pacik in dr. Fort na mladočeški program, dr. Marchet. dr. pl. Derachatta in Prede na progr. nemške Ij. str.. Bienerth pa kot neodvisen kandidat. Kot takšen bo kandidiral tudi Beck. ako se odloči k temu. V očigled demokratizaciji našega ustavnega življenja je nastala tudi za mi nistre potreba, da si zagotovijo zaupanje driavljanov. oziroma velikih političnih strank.
Naučni minister dr. Marchet je razvijal na shodu svojih volicev v Schurechatn svoj poslanski program. Proglasil se je privržencem dvoletne voj. službe, a v vprašanju avstr.-ogerske nagodbe pa zastopa stališče, da je boljša pravilna in pravična nagodba kakor pa da je ni. Zagovarjal je tndi parlaroenlarizacijo ministerstva.
Govoreč o stališču Nemcev v Avstriji je povdarjal da so Nemci storili veliko napako stem. da so se bali avoje moči. On je prevzel mesto na-ačnega ministre težkega srca. ker nosi to s seboj neizmerne težave, vendar pa ga je prevzel ker je nemštvo neizmerno interesirano na njem. Konečno je dejal, da v Avstriji ne more obs ati niti popolnoma slovansko niti popolnoma nemško miniaterstvo.
Trgovski minister dr. Fort si je ogledal v sredo dopoldan v Trstn Llojdov arzenal in SUbilimento tecnico, v katerem leti usidrana skoro popolnoma gotova bojna ladija »Ferdinand Maka". Nato je še minister obiskal nekatere tvornice. popoldan pa prosto loko ia tamošnja skladišča. Minister je namenjen v Dalmacijo, kamor ga bode spremljal celi štab uradnikov.
Tam gori torej, v aajlepši gorski okolici, pod srebrnimi snetniki. ob šnmečem. penastem slapa, med idbo-rečimi vrelci ob zelenem smrečju ia bojčju je utival pesnik kot siromašen pastirček neskrbna leta mladostne nedoltnosti. Tu se je vtisnila njegovi duši naravska slika, ena lepša od droge, to se mo je vselila v srce tista oepremagljiva ljubezen do narave, do rodnega kraja, do domoviue. ki veje iz njegovih pesni.
Tam. srečen pastirček, sem, glasno pojo\
Veselje srca razodeval, Poslušal je potnik, po dolu gredoč. Moj drug mi je z onkraj odpeval.
Bridkosti in boli tam nisem poznal, Pijoč le sladkosti sem rasel; Da bil bi pač vendar tam gori ostal. In cede očetove pasel!
Pa nadarjenost dečkova, ki je bil drugorejeuec med 5 otroci očeta Jerneja Gregorčiča, je bila kriva, da je moral z doma. In stopil je iz mirnega
svojega planinskega raja ven med nemirni, pokvarjeni svet. Ia tu počne tista sicer skromna, a vendar pretresajoča drama slovenskega kmetskega dečka, ki ga naj šole pogospodijo. Pač ae mn je trgalo srce. ko se je. odhajajo v nemške šole goriške, ozrl po-slednjič aa domačo okolico.
Oj, pašniki solnčni. lesovje temno. Vi viri, potoki stodeai. Ti slap moj grmeči ti selo mirno, ...
In vse to je postil; pred došo pa so mo vstajale podobe neznanega velikega mesta in udobnosti življenja in čast in sreča bodočih dni . . .
Potem pa se je začelo tisto življenje, katero tivi taka nesrečna, iz planinske zemlje v megleno dolino presajena rastlina. Opajal je svoj dnh s tem, kar so mu podajali učitelji in knjiga; koprnel je za neko nedosetno srečo, za nekaj višjim, za idealom tiv-Ijenja, a trpel je v rahli svoji duši te tu. Pogrešal je, odtrgan od očeta in matere, tiste ljubezni katera bi bila
potrebna takemu mlademu bitju, a katero išče po navadi zastonj pri svojih modrih pedagogih. Eden pa je vendarle našel pot do njegovega srca. Bil je to poznejši šolski nadzornik prof. Šolar, ki je baje večkrat rekel svojim očencem: »Glejte, da bote prvaki v vseh predmetih! Pridno se učite, da bote motje mogli pomagati svojemo narodu; kajti brez znanja Vam ne bode mogoče koristiti svoji domovini."
In ta mot je odkril Gregorčiču čudovito lepoto jezika slovenskega ter mu pokazal bogastvo njegovo.
Iz gimnazije se je podal v bogoslovje. Pač je tudi v njem plala z veliko silo kriza ob tem koraku. Želel si je za svetom in se je bal težkega bremena izbranega poklica, a šel je in se zaprl v celico in samo misel na dom ga je krepila in tolažila.
Posvetil domovju srce sem in glavo. Da slutim s tem sveto mu, bil sem si svest
Za •»amostalno ogersko banko se je izjavil jeden voditeljev neodvisne stranke, poslanec Hollo. Po njegovem mnenju bi ne bilo silno težko ustanoviti samostojno ogrsko banko Potreb-nih 100 do 1M) milijooov bi se lahko dobilo, ako se pomisli, da je neeel kapital skupne banke več kakor sedem od sto in je vrgel še povrh obema državama po 6 milijonov krou in da razpolagajo ogrske banke in hranilnice z 1100 milijoni kron ter znašajo hranilne vloge na Ogrskem S milijarde Notna banka je dobra trgovina ia tisto Jahko odpre Ogri tudi v Budimpešti Povrh tega pa bo samostojna ogrska banka vlila ogr. gospodarskemu organizmu novo življenje. Tako misli tudi Košut
O brezmejnem madžarskem narodn. šovinizmu priča sklep aradskega župa-nijskega zastopa, kateri je sklenil naložiti na vse nemške ali romunske napise pri tvrdkah poseben davek
Dopisi.
lltMMka tefavako 4t m štve v Cmlj« tem potom ponovno opozarja gg. trgovce in gg. trgovske nastavljence na občni zbor. kateri se vrši v nedeljo, dne 28. t. m ob pol 4. uri v mali dvorani -Narodnega doma" v tel ju
Z oziram na to. da je teleti, di bode ta občni zbor dobro obiskan, pričakujemo da se ga bode vsakdo ndeletil.
SI. aamestuištvo v Gradcu je naša novo popravljena pravila odobrilo. S tem nam je olajšano delo. nam je razširjen delokrog in veliko lošje se bodemo gibali.
Sedaj je torej napeti treba vse svoje moči in pokazati, da ste za Slovensko trgovsko drnštvo vneti, da bodete isto podpirali, delovali sa procvit društva.
Itak smo mi slovenski trgovci, kar se tiče prave organizacije dolgo dovelj spali in je že skrajni čas. da se zbudimo iz našega spanja. Naše drnštvo je sedaj tukaj, da organizajo aa vse strani z združenimi močmi kajti le na ta način bodemo dosegli, kar telimo.
Pred 9. meseci ustanovilo ne je naše drnštvo in ako pogledamo sedaj, kaki da so vspehi. zamoremo z mirno vestjo reči da pri malem zanimanja, katerega nam katejo gg. trgovci ia ajih nastavljenci iz neposredne bližine, gotovo dovolj povoljai.
Nemški trgovci so te spozaali. kako nevarno je za aje naše drnštvo. začeli so oditavljati svoje slovenske trgovske nastavljence in delajejo aa vsak način proti našemu vatnemu društvu.
Ne svoje, iskal sem naroda le slavo. Ne svoje, iskal sem domovja korist. Namen mi je bil kot solnčeee čist
Dne 97. vinotoka 1867 pa je zapel aovo mašo v svoji rojstni fari Libušnji in leto pozneje nastopil slutbo kaplan-sko v Kobaridu.
Od todi je poslal prve svoje pesai leta 1870. v dunajski Zvon in Stritar je takoj opazil, da ima pred seboj pesnika, ki je podpisaval svoje pesni s priimkom Gorski.
Tri leta pozneje se je preselil naš pesnik kot kaplan v Rihemberg, kjer je bival do leta 1889., ko je izfiel prvi zvezek njegovih poezij.
V teh osmih letih, od svojega 99. do »8. leta, torej v najkrepkejših možkih letih, je imel najplodovitejšo dobo svojega tivljenja. Tn je spesnil svoje najkrasnejše, nesmrtne pesni, ki jih je objavil v prvem zvezku.
(Dalje, prihodnji?.)
AH ne bi bilo tadi Tto ias. da se Tzbadi tadi v anib v neb slovenskih gg. trgovcev in njih naatavljencev pravo zanimanje za to velevažno draitvo, cegar naloge ao velike V
Po novih pravilih dobi draitvo tadi svojo lastno službeno posredovalnico. katera, bode delovala neposredno ved gospodi trgovci in gg. nastav-Ijeaci. kar je gotove tndi jako vainega pomena.
Odbor se pomnoži na 16 odbornikov. kar gotovo kaie. da ima draitvo dobro podlago in dobrih delavnih močij in na vsak način zasloti vsestranske podpore.
Seveda nam ni bilo takoj pri ustanovitvi draitva mogoče, zadovoljiti vsem zahtevam, katere so se nam stavilo ia tadi je bilo neopravičeno več zahtevati, kakor je bilo v naših močeh.
Sedaj pa stojimo na trdih nogah, dooedaoji odbor se ni ustrašil nikakega dela, žrtvovalo se je kolikor mogoče vse, da bi bili pridobili za to velevamo društvo veliko število članov.
Sicer ne zamoremo reči. da ne bi bili gospodje trgovci in njih g. na-stavljenci za naše društvo vneti, kajti vspehi so vendar povoljui. toda ako hočeaio da bode naš čoloič jadral zavestno in da se ne nstraši ne vetra ne valov, tedaj se moramo združiti v močno celoto, katero bode z združenimi močmi delovala za procvit društva, katero je vendar edino takaj. da za-more posredovati med nastavljenci in gospodi trgovci, kateri niso tako bliu.
Pomisliti moramo, da jo sedaj po uovib pravilih šele pravi začetek našega društva, kajti niso nam več tako vezane roke. in ako ae bode sedaj prave podpore ako ac bode sedaj pravega zaaimanja, da bodemo zamogli ponosnim očesom gledati na naše delovanje, da bode potem todi organizacija namesto napredovala, nazadovala
Pokažite -toraj, da ste se v zdramili is Vaših sanj in da se je vnelo tudi v Vaših srcih pravo zanimanje za nase draitvo. čegar pomeni so veliki, čegar naloge so težke, in katero deluje aa blagor samo slovenskega tr-govstva.
Sedaj, ko so nam dana sredstva, da bodemo zamogli vsestransko zadovoljiti zahtevam, katere se nam bodejo stavile, sedaj je čas. da pokatete. da ste tndi Vi za naše društvo vneti, kajti s tem bode rasel tndi pogum naših src in neustrašeno bodemo delo-vuli na to, da se vendar enkrat akoravno pozno organizuje slovensko tr-govstvo in ds se zjedinimo pod eno zastavo.
Irhorijo. Dva shoda smo imeli preteklo nedeljo v Trbovljah. Počastil nas je s svojo navzočnostjo dr. Ben-kovič ki je zboroval pri zaprtih vratih ter prodajal svojo modrost maloštevilnim .vernikom' (80—90 sta mo jih prignala gospoda kaplana). Ker je bil .shod' omejen le na povabljene izvoljence, ni nam bilo mogoče kontrolirati vseh .šlogerjev' s katerimi pre-btača dr. Benkovič kozolce, ki jih je po njegovem mnenju postavila Nar. Stranka, da tamkaj obesi in posuši najdražje zaklade dobrega in vernega slov. kmeta . . Iz zanesljivih ust smo le izvedeli, da je imelo glasovanje o dr Benkovičevi kandidaturi juko čuden uspeh. Kanj je glasovalo namreč le kakih 30—40 navzočih (toraj manj' kakur polovica! drugi so se vzdržali, na glas si niso upali zaklicali kar jim je donelo v prsih: živijo naš Roš! Med hrupnimi živijo klici nekaterih od g. kaplana naprošeuib ljudij se je odpeljal dr. E iu po celi dolini je šel le .en' glas: glejte našega bodočega državnega poslanca! Dr. llenkoviču
pa že naprej častitamo naj bi njegova čista sosebno v Pas. Straži uko krasno izražena ljubezen do naroda in slov. kmeta našla primerno plačilo . . .
To je bila želja zborovalcev. ki so se skoraj v isti uri zbrali v velikih Fortejevih dvoranah. Bilo jih je nad 600! vsi stanovi so bili zastopani, kmetje, uradniki, delavci, obrtniki so stali rama ob ramo. da slovesno pokažejo svoje mišljenje glede dr. Ben-kovičeve kandidature in manifestirajo za domačina Koša. V predsedstvo izvoljeni gg. Koželj. Dežman. Stare. Woglav.
Domačin dr. Dimnik slika politične razmere pred volilno reformo ter pov* darja da morajo slov. poslanci postati iz vladinih slug pravi zastopniki naroda. V stare naše zastopnike smo zgubili vse zaupanje, ne moremo pa zaupati tadi oni strauki. ki jih je zopet sprejela pod svoja krila — ne moremo zaupati stranki, ki pod krinko kmečkega prijateljstva vzdržuje in širi ideje izdajice dr. Susteriiča (viharni fej-klici). O klerikalnem kandidatu za laško-brežiški okraj govornik neče zgubljati besed, zdelo bi se mu nositi vodo v morje (vihamo pritrjevanje). Govornik se aa to obrača proti soc. dem. kandidatn Cobalu, kar vzbudi pri nekaterih navzočih glasen protest.
Delnvec Bester pa dokaie s takti, da trboveljsko delavstvo ne more zaupati Cobalu. katerega osebni značaj je sicer vsega spoštovanja vreden.
Viharno pozdravljen govori na to dr. Kukovec o ciljih in nalogah Nar. stranke, poroča o dosedanjem položaja v štaj. slov. volilnih okrajih ter oriše naloge, ki čakajo sosebno zastopnika vašega volilnega okraja. Z veseljem pozdravlja govornik živnhno volilno gibanje v trboveljski dolini ter kliče vse navzoče h krepkemu vstrajnemu delu — ki nsj pripomore neodvisnemu kandidatn Rolu dne 14. mejnika do sijajne zmage. Temeljita in dovršena izvajanja predsednika Nar. stranke so izzvala med navzočimi velikansko nav-dnienje in viharnegn pritrjevanja ni bilo konca oe kraja.
Ko so še govorili nekateri o po-drobnih vprašanjih volilnega boja ter je zlasti uradnik Reiun v spretnem govora opominjal delavce in uradnike k skupnemu, bratskemu nastopanju, visokošolec Kramer pn nn podlagi statistike opozarjal soc. demokrate, dn je vsak glas. ki ga oddajo kandidatn Cobalu. oddan posredno za klerikalnega kandidata (kar so priznavali navzoči soc. demokrati sami) zaključil je predsednik krasno vspelo zborovanje, ki je trajalo skoraj tri are — in v i katerem dosedaj omahljivem volilen vzbudilo trden sklep: 14 maja pripo-moremo našemu kandidata do sijajne zmage!
te l"l i|i (Cesar v Pragi.) Minoll pondeljek se je pripeljal cesar v Prsgo z velikim spremstvom dostojanstvenikov. Z dvornim vlakom so priili tndi ministri Beck, Foft Pacak in Prede.
Cesar ni prišel v Prago na slavnostni obisk, da tam rezidira sedaj, kot sicer na Dunaja ali v Budimpešti. Staroslavni Hradčani. sedež čeških kraljev, so za 14 dni prestolica vladarjeva. Spomini na slavne minule čase ustajsjo in ni teško misliti, da ima ta dogodek tudi poM'4«11 POn",n Ministru Pacako se je posrečilo, da se je odločil cesar — 78 let star mož - da je sedaj tik pnd volitvami prišel v Prago
Veličastno je okrašeno mesto, umetniške, nmnumentalne so dekoracije, večno mlndii sga pozdravlja pred kolodvorom v k no komponirani ga leriji stebrov -oSleca. Originalno dekoracije po mestu, na tisoče
vredni slavoloki, ki so jih prvi čeiki umetniki izdelali.
lmpozanten je bil sprejem, pozdravil je cesarja praški župan dr. Groi. cesar mu je odgovoril češko. Na atotisoče ljudstva je pozdravljalo svojega kralja. Vse mesto je v belo-ru-dečih. čeških zastavah. Nemikih zastav Nemci izobešajo črno-rumene za-stave, pa tudi slovanake trikolore ni videti. Le nreduiitvo .Narodnvch Listov" je izobesilo belo-modro-radečo zastavo.
Cesar je povsod iivahno pozdravljen. Minoli četrtek in v nedeljo zvečer je bil del mesta, ki se iz kraljevega gradu vidi bajno razsvetlen. V petek so zapeli češki pevci cesarju podoknico; mešan zbor je pelo nad 1000 glasov. Nemci se razburjajo, ker je cesar pri polaganju zaključnega kamena pri novem mostu čez Voltavo govoril le češko.
Za Cehe znači to cesarjevo bivanje v Pragi gotovo mnogo ni pa v nobeni zvezi s kakimi pogajanji glede sprave med Cehi in Nemci. Govori pač cesar povsod v tem smisla, vendar ni sedaj pred volitvami niti misliti ns kaka pogajanja med Cehi in Nemci — čas ni zato ugoden.
Praiki mestni svet je po posebni deputucijl ki je bila pri eeaarjn v avdijeaci. izročil posebno spomenico, v kateri prosi med dragim, da bi bile kraljeve insignije vsako leto javno izloiene v cerkvi sv. Vida. da bi cesar vsako leto bival delj čaaa v Pragi. Spomenica govori tudi o dragih mate-rijelnih težnjah Prage. Sedaj se je vreme zlepšalo.
Slovenske novice.
Stajarmk*.
—	..Slovensko trgovsko draitvo v Celja* priredi v soboto 27. aprila odhodnico svojemu članu gosp. Robertu Wallandu v prostorih .Delavskega podpornega društvu' v Celjn.
—	Vabilo aa Gregorčičeva slav it, ki se vrši v .Narodnem domu"
v Celju dne 28. aprila t. 1. s sledečim sporedom: 1. Slavnostna overtera, ivira godba. 2. A. Nedved: .Zvezna", moiki zbor z besedilom Simona Gregorčiča. 3. Slavnostai govor. g. profusor dr. Rudolf Molč. 4. a) A. Nedved: Srce sirota', besede Sim. Gregorčiča, b) Leoncavallo: .Prolog iz opere Ba jazzo'. poje g.dr. Gvidon Sernee. 5. Narodna beneška: .Barčica', harmo-niziral O. Dev, poje mešan zbor. 6. Lebar: Pesmi iz operete .Vesela vdova', svira godba. 7. A. Nedved: .Nazaj v v planiski raj", besede Sim. Gregorčiča, poje mešan zbor. 8. a) Reklamacija, g. Rafko Salmič. b) Deklamacija. gospica Nike Kosi. 9. A. Nedved: .Njega ni", besede Simona Gregorčiča, sopran-solo poje gospica Erna Cer novšek. 10. F. S. Vilhar: .Pod Triglavom', velik mešan zbor s sopran-šolo. 11. Zaključne godbene točke. — Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina Sedeti 1. in 2 vrste po K 240; od 3. do 8. po K 1*40; od H. vrste naprej po K 1— Stojišča spodaj po 80 vin , galeriji po 60 vin. lHjaki in vojaki po 40 vin. (Med proizvajanjem posameznih točk bodo vrata zaprta.)
—	Za .Hokolskl dom* v Celju je darovala si. Hranilnica in posojilnica v Celju 50 K. Najlepša hvala!
—	Vsesokolskl zlet v Prago se vrši, kakor je že splošno znano, od 28. junija do 1. jolija t I. Državna železnica je dovolila Slovenski sokolski zvezi za zlet v Prago poieben vlak s 40% znižano vožnjo. Vlak bo vozil iz Ljubljane preko Celovca, Sv. Mihaela. Selztala. Ilndejovic. Tuhora v Progo ter stane vožnja od Ljubljane do Prage
in nazaj MI. razred 20 50 K. II. razr. 40 K. Od Celja do Ljubljane stane vožnja s poštnim vlakom lil razred
550 K. II. razred tt'50 K.
Iz Prage nazaj se lahko pelje vsak izletnik tekom 30 dni s katerimkoli poštnim vlnkom po isti progi
Ker je ravnateljstvo Južne železnice odklonilo vsako ugodnost, stane vožnja preko Dnnaja do Prage in nazaj s poštnim vlakom lil. razred 45'50 K in II. razred 77'10 K. Posebnega vlaka se lahko poslužijo tudi dragi slovenski izletniki, ki niso člani Sokola, treba pa je, da se oglasijo pri tem ali onem slovanskem sokolskem društvu, da jim preskrbi v r, * ne listke. Zs celjskega Sokola sprejema prijave za zlet v Prago br. Joie Smertnik v .Narodnem domu" ter daje rudevolje vsa pojasnila Bratje Sokoli io vsi. ki nameravate poleteti na vsesokolski zlet v zlato Prago, prijavite svojo udeležbo najkasneje do I. majnika t. L da lahko pravočasno prijavimo našo udeležbo Slovenski sokolski zvezi.
—	Samomor. V Celju se je obesil preteklo nedeljo privatni učitelj godbe Kari Kees. star 43 let Svoj čas je bil vojaiki kapelnik v Celovcu, potem pa nekaj časa kapelnik celjske mestne godbe, kjer pa so ga odpustili ker ui bil najhnjiim hajlovcem po volji Sedaj je zasebno poučevul glasbo. Ker ga ni bilo od nedelje reč na izpregled. ao vdrli v torek opoldne v njegovo sobo (stanoval je v Kossarjevi hiši na Glavnem trgu) in ga ie našli čisto trdega Obesil se je na verižici, na kateri je visela svetilka v sobi. Zapustil je dvoje otrok, katera sta pri tastu v Celovcu. Nesrečnež se je še pred kratkim ločil od žene ker ni živel s njo v srečnem zakonu. Mož je bil skoinskoz poštena dnin.
—	Izpred porotnega sodišča v Ce|ju. Marija Žičkar. 27letna dekla, katera je imela otroka z tnpanovim sinom v Antah (sevniiki okraj) a ga je takoj po porodu najprej potisnila v potok, da se je v vodi zadušil, potem pa ga je pokopala v bližnjem gozdu. Nato je šla s ponarejeno poselsko knjižico, glasečo se na Marijo Koritnik. v Litijo služit Sodišče je začelo stvar preiskovati in slednjič so jo v IJtiji zasledili. Obsojena je bila k .1 in polletni težki ječi. — Zaradi požiga je bil obsojen Franc Krumpak iz Serovegn v šmarskem ukrajn k (letni ječi. Njegov brat Alojz se je hotel oženiti z neko Pogelšekovo. katera pa Franca Krum-paka. kateri je malo zmešan in šantav. ni mogla trpeti. Ta se je bal tako svakinje in je hotel nameravano ženitev s tem preprečiti, da je zažgal 25. januarja t I. Pogelšekova gospodarska poslopja, tako da je ta popolnoma osirotel.
—	Iz ttaherja. Že enkrat je bilo čitati po časnikih pritožbo o slabih varnostnih razmerah v Gaberju. Sedaj pa moramo najodločnejše ponoviti te pritožbe. Že dvakvat se je sedaj zaporedoma pripetilo, da so začeli mirne Ijadi mladi fantalini izzivati z očividnim namenom, da bi jih zapletli v pretep. Poživljamo občinski zastop ok. občine, naj tn nekaj ukrene! Stalen stražnik bi bii nujno potreben.
—	Iz poštne slothe. Poštna ofi-cijantinja Mar. Schmidl v Neubergu je dobila mesto poštne ekspedijentinje pri Veliki Nedelji — Poštni asistent g. Milan Zemljič je prestavljen iz Ptuja v Lipuico.
—	Polzela. V nedeljo 28. aprila ob 3. nri popoldno priredita .Podružnica drutbe sv. Cirila in Metoda" in .Bralno društvo" veselico z gledališko predstavo .Tat v mlinu", petjem in godbo. Pri veselici sodeluje šentpavclska narodna godba. Vabila za to veselico so se že razposlala. Ker je pa zaradi
kratkega časa mogoča kaka pomota, prosimo vsakogar, kdor morda ni prejel rabila, naj nam to oprosti.
Iz ihoda v Oallrljl Slov. «osp." t pojasnilo. Hnjskač .Slov. Gospodar" vprašuje v zadnji -t. 21. zakaj .Douioviua" ne poroča. «la je eden govornik zaklical »svinje". Odgovor. da zato ne. ker vsi poročevalci d ni vri b listov poznajo več dostojnosti kakor -Slov. Gospodar". Dotičnik je namreč besedo .sviuje" preklical in pri poznal, da je s tem zboroval«' raz-žalil. in ga je tndi g. dr. Povalej izgovarjal: da to besedo prekličejo. sicer bi se bil shod razbil. Na to je nastalo pomirjenje v toliko, da se je dalo dalje zborovati. Kar se pa takoj prekliče in obžaluje se more zakopati v pozabi je-nost. pa ne v javnost vlačiti, sosebno ker je še dotičnik prosil naj ga ne zavoljo te besede v časnike tlačiti. Pijače nam pa nobeden ni dajal, ampak kar smo ta dan pili. smo ai sami s svojim denarjem! plačali. I»a2eš zopet torej ljubi Gospodar. Pa se eno odkrito besedo dr. Povalejn in .Slov. Gosp." Ti vedno pišeš, da kmeti smo vsi za Povaleja. Dopisnik teb vrst je kmet in poznam na široko kmete in se večinoma vsi zgražajo nad vsiljevanjem kandidature dr. Povaleja. Tudi .Slov. Gosp." radi prebiramo pit ne zato. ker se morda strinjamo z njegovimi izvajanji, ampak zato ker smo radovedni kako jo kaj zavije o kakem shodu, kateri se je naravnost dragače vršil še nekaj. Poznam več pristašev km. zv. kateri tndi naravnost obsojajo zavijanje Gosp. in kandidaturo dr. Povaleja.	Kmet.
- Is gonje Savinjske doline. Seda mi čas nabora priča o nazadovanju telesnega razvitka nekdaj naj-zalših. najkrepkejših Savinčanov. To niso več savinjski naborniki orjaške, lepe rasti, rdečih lic, ampak mešanica, koja je povsod doma. Se precejšen del naše mladine je ohranil svoj značaj, savinjsko individualnost, toda še več jib je nerazvitih, duševno kakor tndi fizično. — Vzrok nazadovanja ni daleč. V vsaki hiti lepe savinjske doline najdete .kolendar" tovarnarjev igaaja. Naše savinjske, poprečno nemškutarske trgovine imajo ploščene reklame graških. mariborskih ter ptujskih oziroma celjskih tovarnarjev igaaja. .uvaialcev čaja" (plesnivca). Tako pristno blago dobi trgovec po 60 krajcarjev liter včasih ie ceneje. Tovarnar iganja obogati, trgovec — za kramarje na deželi je žganje najboljši denarni izvir — obogati in narod, abogo od nekdaj teptano ljudstvo, zastrupljeno na telu in duši, zapušča svojo domovino, trn-moma se seli v Ameriko. — Posestva kmetov prihajajo v roke trgovcev z žganjem. Temu, ki jib je s svojim žganjem zastrupil, temu se klanjajo ne le nevedni kmetje, ampak tadi inteligenca ia celo državni uradniki. Taka problematična osebnost postane mogotec.
Ako takšni šnopsar zapelja ljudstvo. hoče postati, včasih tudi postane, glava občine, glava vseh društev, vseh zadrug.
Poštenost in nepoštenost hranijo nekateri kramarji v enem žepa in če jim kdo gleda na prste in zahteva pravičnost in poitenost se tak pošte-njakovič izgovarja, da je imel .mastne" prste, — ker ie špeh rezal — itd.
K naši tolažbi povdarjamo, da je res v Savinjski dolini več narodnih, nesebičnih trgovcev, ki ne ponujajo strupa, ne blaga naiih narodnih nasprotnikov, temuč izdelke slovenskih, oziroma slovanskih podjetnikov. Narod odpri oči! Inteligenca na dele!
— Brežice. Na splošno zahtevanje prirede čč. brežiški diletastje v nedeljo
2H. t. m. ob 4. nri popoldne v brežiškem ..Narodnem domn" še enkrat izborno igro -Pni". O njihovem kras-nem uspehu dne 14. t m. smo že poročali.
Omenjati pa moramo danes, da je čisti ..obirek namenjen brežiškemu Sokolu za vsesokolski zlet v Prago koncem juuija.
Naš .Sokol" se je odločil poslati tja celo vrsto svojih najboljših telovadcev. kar pa stane mnogo denarja. Priporočamo torej z vsem opravičenjem
—	saj brežiški neumorni -Sokol" s svojim velikim trudom za probujo narodne zavesti po celem slovenskem Posavju to v popolni meri zasluži —
opozarjamo Slovence v posavski dolini, naj izdatno podpirajo naše vele-zaslužno društvo. V nedeljo popoldne torej vsi v Brežice: iueli boste umetniški užitek in dobro zabavo in storili bodete obenem svojo flurodno dolžnost!!
—	Bizeljsko. Volilna shoda v Sušici in Župelevcu dne 26. t. m. sta se imenitno obnesla. Pri prvem je bilo navzočih nad 600. pri drugem okoli 4<M) volilcev. Zaveduo bizeljsko ljudstvo pozdravlja z navdušenjem kandidaturo Roševo.
Odlični domačini gg. Janežič .los.. Jos. Balon. Mih. Zevnik in nadučitelj škubic so z dovršenimi govori opominjali ljudstvo k slogi in neustrašenemu naseopn na dan volitve 14. maja. Gg. Benj. Kunej v Sušici in dr. Kar-lovšek v Župelevcu sta v svojih pomembnih temeljitih govorih podala vo-lilcem pregled sedanje borbe in namen narodne stranke. Oduševljeno ljudstvo je dajalo svojemu priznavanju in ogorčenju zoper laži-zvezo glasnega duška. Konečno se je izrazilo enoglasno, da voli Bizeljsko edino le gosp. Roša poslancem.
—	Pretepi t Slov. Bistrici. O priliki aaborov so pretepi med fanti v Slov. Bistrici na dnevnem redn. Takoj prvi naborni dan so se sprli fantje Pavel Paskolo in Anton ter Simon Seibevt radi neke malenkosti; prvi je dobil s nožem dve rani na plečih. — Dragi naborni dan, v torek. 16. t m. pa ae je stepel neki Soršak. fant iz Zgor. Bistrice, z več dragimi fanti. Ker je zadnjega zagovarjal žapan Mlakar ia Vrhlog in so ga tadi branili tovariši, oo ga komaj spravili v zapor. Cela zadeva se bo končala pri sodniji.
—	Vse to so posledice stare navado, da se morajo fantje na naborni dan napiti .korajže"
—	Deielni šolski svet je dovolil dvorazredno nemško šolo v Slov. Bistrici. — Definitivni učiteljici je imenovana suplentinja pri Sv. Krni Dozi mira Dolžan. Prestavljena je od Sv. Martina n. P. k Sv. Benediktu v Slov. gor. kot učiteljica za ročna dela pom. učiteljica Marjeta Murše«:.
—	Najnovejša slovenska kulturna potreba je po mnenju duhovnikov. zbranih na konferenci v Šmi-heln pri Novem mestu 4. t m., kakor slovesno piše .Slovenec" z dne 22. t. m., kritično spisano „2ivljenje svetnikov", katero bi naj kmalu izdala .Dražba sv. Mohora". List piše na istem mestu, da je glavna krivda padanju članov na Dolenjskem, ker družba ne objavlja boljših povesti, to se pravi seveda po mnenjn teh gospodov, bolj .katoliških" povesti. .Dražbi sv. Mohora" pa svetujemo naj za prihodnje izdaja sledeče kujige: 1. Dva molitvenika. 2. Dvoje zvezkov kritično spisanega .Življenja svetnikov" in 3. Dvojo .katoliških" povesti. Tedaj bo itevilo članov gotovo raslo in družba si pribori nevenljivih zaslug za povzdigo slovenske kulture.
—	Na Mariborski gimnaziji m prične pismena matura 13. maja traja do 17. maja. Vdeleži se je 47 osmošolcev.
—	»Slov. Oo*p." je kakor po navadi haliač. V svoji 21. št. od 23. t. m. pravi, da „Domovino~ močno boli. da jo naročniki zapuščajo O tem ni sicer naše upravništvo Ae nikomur tožilo, pa .Gospodar" je porabil to priliko, da bi udaril ob svoj debeli mošnjiček. ki mu ua polnijo iz zgolj ljubezni njegovi naročniki. Naj se pa bahač le potolaži. .Domovine" ne zapuščajo naročniki tako kakor bi si to .Gosp." želel, baš nasprotno je res: .Domoviua" pridobiva od dne do due več somišljenikov, dočim jih bo .Gospodar" čedalje bolj izgubljal: čim več bo prosvete v deželi, tirn več bo pristašev .Domovine" in tem manj naročnikov .Slov. Gosp." Zato bahavi .Gospodar", ne brigajte se za gospodarske razmere dragih ljudi in pazite le bolj nase.
—	Letaki za dr. Povaleja. Citam na njih med drugim tndi sledeče: .Kratkovidni ljudje mislijo, da se gre za osebe, ali Povalej ali Roblek . ." (cel letak pa govori skoraj samo o Robleku in Povaleju.i .Kmečka zveza (je) polna navdušenja za ugodno rešitev kmečkega vprašanja (zato je sprejela kmetiiki program nemških veleposestnikov). braniteljica verskih naukov in vzgoje (zato je vsaka številka .Slov. Gospodarja" polna laži in obrekovanja) potem zaradi lepšega tudi slovenske narodnosti". Na zaletavanja v narodno stranko radi .prijateljstva" s socijaln. demokrati (kar pomenjs prvi začetek delavstva pravične slovenske štajerske politike), o .najboljšem razmerju" do štajercijancev (katere je zopet pridobila po mnogih krajih za narodno stvar, česar .Slov. Gosp." in .Naš Dom" v 7 letih nista dosegla) in zastopstvo interesov našega mladega meščanstva, brez katerega nimamo kot narod nobene bodočnosti (česar seveda .narodna" Km zveza pri svojem domoljubju ne priznava) se ne splača obširnejše odgovarjati. Laži. da bo Roblek odstopil in bahava trditev, da je dr. Povalej mlad in nadarjen mož, dobro podkovan v vseh političnih in gospodarskih vprašanjih (poglej njegovo klaverno i»ole-miko proti savinjskemu kmetu v .Domovini" in „Slov. Gosp.") so pač take stvari, dn jih menda samo verjamejo obžalovanja vredni politični otroci.
Dasi se U klaverni letak v finančnih stvareh tako dobro podkovanega g. pristojb. referenta niti ne spominja delavstva, obrtništva in majhnih posestnikov, četadi govori le v cenib splošnih (razah, tako da daje svojemu avtorju glasno spričevalo duševne ubož-nosti, se vendar trdi na njem. da ima ta kandidat .Km. zv." edino upravičeno upanje do zmage!
—	Nagla smrt. V Brezovcu blizu Rogatca je padel 171etni Ant. Mikolič z visoke smreke in je bil takoj mrtev. Stikal je za ptičjimi gnezdi.
, — Povozil je v Mariboru blizu .Narodaega doma" neki neprevidni voznik malo dete. Kolo mu je šlo čez trebnb. Starši, ne puščajte otrok na cesto!
—	Velike počitnice na vseh srednjih šolah se začno letos že 6. julija pod pogojem, da odpadejo vročinske počitnice in se predela predpisana učna tvarina.
—	Iz rogaškega okraja. V tem okraju se bije hud volilni boj. G. dr. Korošec je mislil v tem najbolj .nenmnem okraju" kje ste se že tako izrazili, g. doktor? zmagati brez truda; pa kakor stoje stvari, ne bo to tako lahko šlo. Poučil ga je menda o tem dovolj jasno shod v Gaberju pri Rogatcu; vzdignilo se je za njega, kakor pravijo očividci, komaj 50—70 rok med 300 zborovulci! Navdušenja ni bilo nobenega; za mir so skrbeli reditelji, oboroženi s palicami! Lepa zborovalna svoboda! G. doktor se tudi ne čuti v tem svojem najbolj
..nenmnem" volilnem okraju posebno varnega: zadnjič je baje ua Slatini pokazal revolver, katerega nosi s seboj radi osebne varnosti! Dobro vzpele shode je priredil protikandidat g. Znr-man na Pristovi. Virštanju iu pri Sv. Petni pod Sv. gorami, i I zadnjem priobčimo daljši nam došli dopis. — Včeraj pa je zboroval g. Žurmau pri g. Lipiču v Rogatcu: navzlir silnemu poljskemu delu se je vendar zbralo do 150 mož. ki so z odobravanjem poslušali izvajanja g. kandidatu, gg. M. Sotošeka nadučitelja v Žetalah, dr. Ku-kovca iz Celja in posestnika liernavsa. Vladal je na shodu najlepši mir; ljudje so se navdušeno razšli. V predsedstvo so bili izvoljeni gg. M. Sotošek, Jože Sekiruik in Janez Jurše.
—	Iz volilnega hoja. Majhna shoda v prilog kandidaturi g Kobleka sta se vršila zadnjo nedeljo v Zgornji Hudinji in na Ostrožnem. — Kandidat .Km. zv." dr. Povalej je imel zaupni volilni shod v celjskem .Nar. domu", katerega se je udeležilo radi žegnanja pri Sv. Jožefu veliko ljudi. Dobro uspela shoda je imel g. Roš v Znpe-levcn in na Bizeljskem. — Prihodnjo nedeljo 28. t. m. se vršijo shodi neodvisnih volilcev v prilog Roševi kandidatura na Planini in v Jurkloštra. — — Gospod Roblek zboruje isti dan na Vranskem. — Velik shod je sklican za nedeljo 28. t. m. k Čolnarju |»od Sv. Urbanom pri Ptuju. Predstavil se bo kandidat .Narodne stranke' gosp. Jak. Zadravec. Kakor čnjemo. se ljudje v istem kraju zelo zanimajo za to kandidaturo.
—	V Vučji vasi na Mnrakeni polju se vrši prihodnjo uedeljo, dne 28. aprila v gostilniških prostorih g. Mat. Le bar j a popoldne ob 2. uri ustanovni občni zbor bralnega društva, h kateremu vsakogar vljudno vabi
pripravljalni odbor.
—	Vojaško veteransko draštvo pri Sv. Križa na Murskem polja je v izraz hvaležnosti imenovalo svojim častnim članom g. c. kr. dvornega svetnika in dež. poslanca dr. Miroslava Ploja in mn odposlalo častno veteransko diplomo
—	Poneverjeaje. Blagajuik graike banke I E. Mayer. Petter je poneveril 110.000 K. Ker so ga pa takoj zasledovali.. so ga prijeli že v sredo pri Jndendorfu blizu Gradca. Petter je is ugledue dunajske rodbiue.
SUKIlfl
artltfcss
KarelKocian
J Um tvornlea za sakne
trik« 1B3
fvorfiiike MIK. e Vicici frirlo.
Društvene vesti.
—	Klet slovenskih Mmijn
»Olj«" ina avoj občni zbor r soboto, dne 37. aprila L I. ob 8. nri zvečer v .Skalni kleti" K nbilni ndrleibi rabi odbor.
—	Vabilo k zborovanju učiteljskega društva za gornjegrajski okraj v nedeljo, dne 38. aprila 1907 pri Sv. Frančišku točno ob U. ari dopoldne.
Spored: 1. Nagovor predsednikov. 8. Zapisnik in dopisr. 3. Razgovor o letošnjih konferenčnih vprašanjih. 4. Poročilo učiteljskega zastopnika v okr. Sol. svet«. 5. Izvolitev delegata aa zbo-
rovanje .Lehrerbunda" v Gradcu. ♦>. Slučajnosti Društvo j« nameravalo zborovati dne 'J. maja na Rečici. Ker pa je potrebno, da se izvoli delegat za zborovanje .Lehrerbunda" in se dajo letno potrebna navodila, moralo se je zborovanje sklicati še to nedeljo. Sa veselo svidenje! Gostje dobro došli!
Odbor
—	Sv. Barbara v Halozah. Posojilnica v Ptuju. .Slov. Matica' in Jirnf.ba sv. Mohorja" so nam blagovolile za društveno knjižnico podariti skupno I1H knjig. Izrekamo vsem trem zav<Mlom prisrčno zahvalo. I tog plati!
Bralno društvo -Naprej" pri Sv. Barbari v Halozah. Vinko Šerona. Jožef Stnmkerger,
tajnik.	predsednik.
Učiteljsko društvo za polit okraj Ljutomer priredi dne 2. maja izlet v Malo Nedeljo. Zborovanje se vrši v šoli ob pol 11. nri dopoldne pn sledečem sporedu: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi. :t. .Zgodovina Male Nedelje" (predava g. ('vabte). 4. Razgovor o naročitvi .Učit. Tovariša" in o pristopu k -Učit tiskov, društvu". 5. Slučajnosti. K številni udeležbi vabi tudi cenjene tovarišice in tovariše sosednjih okrajev odbor.
—	Akad. tehn. draštvo .Triglav" v Gradcu ima svoj V. redni občni zbor dne 27. aprila 11. ob pol h. uri zvečer v prostorih društva.
—	Akad. teha. društvo .Tabor" v Gradca ima v soboto. 27. malega travaa t. 1. ob 8. uri zvečer v prostorih restavracije .Birjakl" VII. redni občni zbor. Prijatelji društva dobrodošli.
- Slovensko akad. društvo .Slovenija* aa Daanja ima svoj 1. redni občni zbor dne 27. aprila l'.HJ7 ob pol 8. uri zvečer v rest. _Zum griinen Tor". VII. Iierchenfelderstrasse 14. Slovanski gostje dobrodošli!
—	Slov. akad. d-uštv« .Adrfja" v Pragi ima svoj 11. redai občni zbor letnega tečaja 27. t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji J'rai oivover" t »ost je somišljeniki dobrodošli!
» prvmolenjem. teli t-topiti v oljo tveto ■ Koapiro U dobro vigojeae hite. ki iaa tadi nekaj tiao< kr,oc gototine. ter veoelje do veCje trgovine. - Toudevn«- le reaae ponudbe. Ce mogoče tadi a aliko. ae prosijo pod naalovom .TrptK 24" na upravnKtvo U*ta. 221 1
Posestvo
je naprodaj
v trgu pri kolodvoru tik velike ceste v Šaleški dolini pripravno za vsako obrt.
Kje, pove upravnidtvo ..Domovine".	.a, „.,
Sjrttuii minili
mešane stroke in
sprejme takoj
ANO. ELSBACHER, LAŠKO.
v Habnem št 7. pol are Is Celja se proda pod ugodnimi pogoji. Odda se v jeseal. Vprašane r celjski meinarijl.
Mu ii 20efc isete
vovvoohv obb
katere telijo paatraaakofa zaaloika kot kra-je*ui. »tiroma Klavni aoatopoiki. oli trajna
alurte kot p« talk i pri prvovrstni av*trij<ki
zavarovalni dražbi
katera *r peča c vsemi vatnejšimi ponugaaii. naj blagovolijo vponlati ponadbe pod številko .t.».*6i Urade*. po<te re*tanf 12. 222351
Ha hrano
se sprejmejo gospodje
mm " 'i...i---»" - » ^m--
« eeasivsm |mimm naiavi i delavskega padp. di nitva".
l/sabo nedeljo zjlž
Trgovski pomočnik ali prodajalka
popolnoma imrjeaa v norimbetiko-galanterij<ki uroki i prejme m> takoj pri P. Kaottto. v C al Jo
Čateške toplice
p.1 u. »d Irl.aallkf po»tajr UKK/II I. Iliii) ■	p.1 .r. *4 MmHkr
pMtajr IHIHOV t pri Kch!.. i iTi n l
pr*. vrslr. tii.l.tr . 4-* II *|.li*a). ■i...t.. prati pr.liNu, mIAIčnI Iu Alaaakl mal
la .Jih p»lrd»ala lulriala, kak.r Udi	___
Intel, tohnla I. rmmmtm, trmmUmmm mm-
mmm	•••<!•.	1.1. *■ «i.v
Stanovanj« In fcop»llškl tagnl SJS^^ff
.... Hodila. je prr.«ci ao.i ualir ki ho -krb.1 »J«'" ^V',!'1."!' uko da bod. tadi v toa oiini s«! J. I STII 1 S P. K . tadovoljai. - Kop.liiki »dravnik	Oi»AC«JH.
V. o .daljna poJ.Miil. dt k.palISkn rn.krk.UI*. t.pllr. p. Krnic..
I
Najstarejša tvrdka u špetliranje potnikov
ZMTILCHENBART
BASBL Iftvlea) Ceatralbabaplatl It. t
—- ~LT
sprejema potnik« za linijo 4e» Hariz*Ha*re po najnižjih cenah; — voinja na morjn le 6 Jo 7 dni; odhod parobrodov redno vsako soboto — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden nradnikov
do Havre. — Govori in piJ« »e v vseh jezikih Kdor hode potovati, naj ie pismeno obrne zanesljivo na nas in sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila.	15» -a
hmuh>wu»ihuuuum"
ako Vam zaostaja kri. »Ml V Vb ozdravi P. Barvna, l EHH ba pri KNm M. 2»:
llMn« Gospa G. v M. piie:
_Vaie sredstvo je naglo pomagalo". Prosi se. da prilolite znamko za odgovor.	(7ii m-h
Edin slovenska pekarska tvrdka
MM
v Borovljah na Koroškem.
Najfcoijla delavnica ia temeljito popa«. lov.fi pult, aa IM.lo.aaja novih .lomih oavl u krogi j. In drobni avlnaa, aa km. janja novih kopit. Dala po najniljUi oanahl Kdor ai teli nabaviti novo, uaMljivo la caao polko, naj aahlava najnovajll alov.fiakl oanik. katar) . braaplaeno doopodija. 14«
Mka ulifi m»mm rmlmjiv tt ? I Mpnj.
Kupujte narodni kolek!
b F Dlfiv v Novem mestu
m. Id. VHM (Kudatfm :: Kranjcu)
tm .r.dll la lajali	m lil -fi
t enOmrniii iti ■
..U	** ** adn^aldrtlaa-
■ IBlgS
oaaafeoe vrate: koncem tvnriae je oblino »tvarno kazalo v aloveaakem in krvat •k«m jeaika. - Ob*eg XII ia SOS atraai; cona vesaat knjigi S K. pottaina 56 v.
O llliaimSkmimSim
IMVflEllIinil _
'Ir. jealko pnd Mdlirt , roda. pri.loj-blae. Oh~f 7> uraal (90 UM); c.a. I K 80 v. - Knjigi . dobi.au pri
v ov n v o Vnvo v^
"rasa
117 frodaja .»oj 11-»
planil od 5 lit d« 25 lit £ a 6 K. od 25 do 100 I i S kron pottaja
am
AlUA1U Stokerav-»ki ramen krompir za
sr pri A. Kolencu
trgovca v Celja ter kapi vsako množino orehov, suhih gob, kumna, ovsa, sploh vseh deželnih pridelkov po naj viijih cenah
SVETNIK ZA PATENTE
DRJRIIZFUCHS
CIPLOtURAN KEMIK (nprnalM) EtM TEHNliKA PISAIHU WJ
INŽENIR A. H AMBURGER
i. OIIMi vn KEBnUTDBKMM L 8
Hm-DeR M
nri|a imiiI|Iw naj»ttr«j»l kmparnlk Francoske prekmornke dnube.
Edlaa aaj k raj ka (rta tez
IdPiihlnrevMi.
Uallaiaa ^mamm Uai* la ^M. VMMVM VMM naiV M Pvl*
pteoan pa^aanin daje amaa
ED. ŠMRRDR, (blastUMpitijeiapotnataa piana
v ljubljpnl. Dan^nka eetiU 18
* ..rl kiii .Kart., pcjllak«" n.pr<u >.u<
(»	(oatll. pri .rifana-. Ki IT
OUrtilltf« posestev Ir. Ua lir. EiicU I uaid H r. UfrtSld
1IH	pr..]. I -P
kKtip stil
P I ValifcatraovluBE |lp«nr||(kt|a blaga |
MIUIN HOCEMR
I::™ CELJE I
mbnw artiir
l|aa»l|ata kla*a**aa|
tet. ■•*■. li. atia.lmatoa d M. M. m
Na ttM« la Ma«! ■
TPP
ni ii lisAn mfifli
prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart

priporofa
kancelijski. konceptni. pismeni, dokumentni. ministrski, ovitni - in barvani papir =
RAZLIČNE DOPISNICE
rftitili HianOii pmji takile« pmjiiHi i»Wtt radirke erafli
Trgovske Mige
v vutr velikostih Črtan*, s eno ali dvema kolonama. v papir, platao. padi. alt fol osnje 1
Odjeoalne Knjižice
prutiketub.
JtajVečja zaloga Vseh tisHoVin
n občin-1 Bk« Brade 1 kraja« * ■ lahke «rete. aCitelj<t»o. lapaijike ara<e. okraje, ta«tope. nlilninikr iMtope. bra-ailaire. posojilnice, odfetalke. notarje —in prleatalke. -
Lastna zalaga iaL svsikav in risank.'
piptrotc fctft rv:
aalnih tovarniikifa cenah.
StaaMjts
peCatnlki. vig-, (Siefelaar-») ta orade ia privatnike Uvrtnjejose v aajkrajiea Časa.
pojMcc
aaetue.pokrajla-■keinacTetlleaMl •4aajpripn«tejle do sajflaajla lzpelj.ie.
AlbUm) ia slike. Inpiialr. ia poellje.
Zavitke za vade ? »etikonih.
ta tiikovtae la piiamilke
potr.UC.iaa m breaplaCao aa razpolage. ........
Tnaaai ia
ivll
tlLi^ui
l!li!s
Halarieh VsIbb. Ml ul.ll. W«UBtrari. i
llihdar v živ jen ju
n« tak* prHateaU 600 koaa*ev aam ia «. 195. I kraaaa pazlatBaa ara i »trtilee. ara |ra ----------|araacl)a. I —*---"— *
vala za |aapa4a. 3 kaa hfH ..Um ra paipaaa
I larattora faaskaaa akraaa la alccr I avratalca i arj.Btal.klk pari ms*bI akraa ra lan. • patBataa rapaaka, i elefanlnl featkl rapastalel I par >ka> > patsataa kljakk.. I len laaMaa mala, I aaaaralca r usaja. I par faaaav ra •aaiata 3- Hala deafcle. pata. na ripian.
I lala BtBfaataa alta« ia raifkMea i najlap-IM razpMalcaal. 3 jaktal prMaMi. »Mik. (■Mlj« za alaka la »lire. I praklUal navad za Ijakii.a plana za aaapaaa la dam. 20 knaa-paadiatalk piHaill. Ia ia aaa 500 v Mil
.....Vaa *aaa| z ar« vra* ki |a
■a ataaa aam i. IVJ prati
HmMnUHL • SiHUMURML aim.i
P. Last, Krakaaa Atav. SIS. («) aa. Mir aa epaja. »!■!■■ daaar. 9-9
Les!
kupuje po najugodnejših cenah proti gotovini, Iranko Ljubl jana državni kolodvor Šiška postavljenega: parožlfl PtfhCSfki 1 Ejlbljlll in sicer:
vrsta lesa	1 l.helo.1	cena xa kob m	IlebeloM t rm	rena rm kab. m	* i*n	ceaa u kab. a	iMaci . aHrib
hrastov	od 301(160	K 38 -	od 26 do M	K 30 -	od 19 doli	K 26 -	od 3 dO 4 n
smrekov	od 30do60	S M'.	Od Kdo N	118'-	od 19 do 25	1116-	( netrt
_ ■tcmoi	od30do60		od 26 do 29	K 20	od t9 do S9	11»--	t metre
borov	od 30 do (0	|tr-	od 26 do M	ItJ-	od!9do25	115-	4 aelre
jelkov	od 30 do 60	I«-	Od Kdo29	K 16-	od19dol3	1 li-	t metre
bukov	•dUdoU		Od 16 do 29	1«.	od!9do25	li U-	228 u «0
21 na debele Ii I »■-. IU 1 «9.-, lUa 135 - kukUal nem. dol«« l do 4 a. »aa .. ., I3S-, „ 1»-, „ I20-- ., „ '„ 1.4» Uan ,. .1» K 2*-, „ K 1gOkitdrai«l, daUouttdoSOca 21 n ., ,im„ Il*„ II- „ „ . ShUco
£ cirkularisti in „gatermojstri".
Zai^iob.
Velecenjena gospodinja!
Nikar a ne pastita dopovedovati, da med pridaHtom in pridaikom ni nobenega rai---tar eetanite pri kakemli katere sta H sani preizkusili h kater« le od popreje pe-
: Franckovem : pridatku a kava v tesan« zakejadk a pa v papirnatih zavojih, b šara* danačega pohištva, od domačih delavcev v domači tOVartli
■• f
: Zagreb. -
Pravi :Franck: |pridatek za kave | pridobil si tvoj« sloveče Ime nikakor ni akaz iktaiM, ampak MMe Is skez svojo :Uborno kakovost: tar ja zategade« njegova pri-gubljenost v polnej meri ateme|ena.
——
Blagovolite toraj prt trgovcu zahtevati ne kar na kratko: „Pridatek za kavo" ampak izret.no :Franck: namreč slaroznaai
pravi : FranckOV : pridatek za kavo iz zagrebike tovarne ter ae glejte pri zafcoiikih in zavojih le na barvo papirja, temveč pazite natančno
na ta naiisnjani podpis: a in	ts varstvene znamke:


Znfrreb.	Xju» • ■ n.t znamka. Varstvena ravnika. Vara uma suauiL*
to y tem slučaju imate polno jamstvo, da uporabljata istinito dobro blago. —
•NSji- J- ----i	"
bepi posestvo
h hi*© ir gospodarskimi poslopji, obstoječe i/. lil oralov zemlje, od teh 10 oralov travnikov v Gaberja pri Celju. Posamezni deli zemljišča se lahko razprodajo kot stavbišča. Vpraša ** naj pri upravništvu .Domovine". 218 3-2
Pametne žene
zahtevajo knjigo .Motenje perijode" od dr. med. l.cwisa proti K 1'20. Prospekt zastonj. — P. Z1EKVAS. Kalk 265 pri Kiilnu ob H. i«i ai s
Na debelo in dratm!
1580 KMll 6hS1i četi v Cdji
lpat§rt|»hl tf|ww, auaaaja. la ja mm«« vpeljal v i«i|i trpevtoo raaaf »atai Mjfia«)it barvt vaak* trata, aaba la eljaate. brone«. lak* In barv« ta Mm tla. 6op*6« la vm slikarske potrtbUla«
Priporoča Ml afamralae vod«. v take vrat«, tir ia »frake ulaae. Za apaalaJ iaia v ralafi ram vrta« ia palfaks sMMt>|i. pubkm ed e. kr. baotijake iraibe. Za kaljivMt jamči.	13» Vi -7
<at
«1
Dobri radarji
dobijo stalen in pošten zaslniek
t ura raMopi Chariatte liri«
pri Iniei (Bibisiild) u Štijentea.
nmM
je takoj za oddati eno stanovanje za »4 K. eno /.a 20 K in eno za 18 K. Tnkaj se tndi oddajo v najem vrtne grede.
217 j 2
tUAliAHAU J", UAIIAU ,
nevest!
&T1
t m k.
Daa| UV. a. ___
bosta ur>viw< ataraal'
pvilllj«. tt 4a pritrditi aa
1.1 kOMd Ir tki	a to
i. iv. Narotlte m Utol
Tity priUteia Iftt m bt tt!
II kiaiade. za a «MJ
MM«*« garaltara U n koui«4o\, >an>» korUtar ia praktični- »*<l, utaar «.aino 3 cld i pipa z okuvoa ia rtogaatao c«-rJo. 3 tidaar, uwdrrn< kravat*. lovrat aiki (aaj ar aavrOr v t lik o. t vrata). i par t»-llh. i par barv »Bik auM, • parov aajtarjaih aogavk. .urtiraae herve, i it fraka, priau Mac*. l rrvka (a »aodkr. I aal ■ i mili. i o.-Wato u brtgijekrca afekla. i r m IWaa milo. l aapraaa is;« a poaarrjralai knllaaUMB ilatik dcebtr cambuv ca Bat-Mt«- In anarr. ra l4aa*. knriatalk za «aak«rar Trk DOaljNa ta iavaarvdou aUko • .-ao i e»d aki r«»l) la ra^aaa»o na to. da nas dalje
ajtaja, aasaj. aiaatr r
Trgtrisa Fr. 8TEINEII. Ovssj II3.
Dapujte druibl sv. Cirila* in Metoda!
IMnntaiL5
priporoča i
JOSIP HOtENR
IMntalLS
TM gospode
in dečke. — Pristno
je v največji izberi vedno
v zalogi. — Obleke po meri se hitro in

s	izvršujejo. — Priznano solidno delo in zmerne cene.
KAROL VANIČ, CELJE, NARODNI DOM
EXQUISITNE NOVOSTI V SVILENEM VOLNEM IN PERILNEM BLAGU ■ NAJNOVEJ1 ANGLEŠKI a a ■ ■ ■ KAMGARNI IN ŠEVI.IOTI a ■ ■ ■ ZAHTEVAJTE UZORCE ■ ■ ■ ■ ■ KAROL VANIČ, CELJE, NARODNI DOM
iljivo m
,Peronospora brizgalnice'
kaksr poljedsljtks orodja is strsje »ploh, priporot« prva slsvoaska
ipin 2 žetezmi JEHU" Peter Dhdfič i Ctlu
Za stavbeno serijo travarze, žalaaniika iisjo, loloise vaai, aosMst, eavi ia hamanMine, vodossdae cavi, aaaalke, treiss Itpoika pm ■ajaiijih ceaab.
Vozne In kpmatne plahte nepremočljive kakovosti.
Zaloga prenosnih mlečnih vrčev.
Ker isMise letos te vedno deževno in višino vreme, ja gaoja^a a ssNtaM o-ojili ie sedsj sploino. Za ajdo«.
aetev ao gnojila v aalogil
JnžnostajcrsHa hranilnica V Celjn
za katero jamčijo okraji: Barajigrad, tavaioa, laitanj, taurj« pri Jalftah, Vranah« za popolno varnost vlog in za njihovo, po pravilih določeno obrestovnnje do neomejene visokosti, inia sedaj hranilnih vlog 4,000.000 K.
Hranilnica posluje s strankami vsak tacah in patak dopoldne, za druga opravila pa je nratl odprt v aak dan oh navadnih uradnih urah. Hranilna vfafa obrestuje pa 4 odatatka iti pripisuje obresti polletno h kapitalu let plačuje hranilnica rantni dawak aama in ga ne odtegne vlagateljem, tako. da dobe iste popolnoma aad 4 adatatka obrasli.
Izposojuje pa o<l dne 1. januarja leta 1905 na zemljiško varnost pa 4 tri talrl adatotkov, občinam in korpor.trijatn 13 a»-i?	navedenih petih okrajev po 4 in pal odatatkoif okraati.
1m = (UiriatmBi Orli n *Oft, km M.s* = H g StegerjcVi HValal striji|	
^^Si!K»rCn.JJ5Smas«hiw>fl Aet fes. 1	pirata ii fM1 •MH JMN aa 1 fti|t tok. BL
	VaUka SI trptinMt ia g*, vinu |*JJ
kml TaktaMtmtainntm.BnU | R?J	
M atraje da ujviiji tvtratiti ttr ta vsaka IA »r—	MTV ^»tll. Hk k aallalk fl
191 -------— ———-- iia (91 UngaFjOTi llvralnl atrojl m na največjih Ha ■VJ svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji. M U sm_____ aa iil.llb. »■■ v* - vtj-l..lt « » • mm 11 >taycr ti. wn$M muli Stviitu strijt? n M CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. n is-17 H	
Belo platno
pošiljam
lo« pr
Kos 12 m. Kos 25 „ Kos 12 m. Kos 25 „ Kos 12 m. Kos 25 . Kos 12 m. Kos 25 ., Kos 12 m. Kos 25 „ Kos 12 m. Kes 25 ,. Kos 12 m. Kos 25 .,
K	3901
..	7 801
K	4601
„	9'30'
K	510 V
,.	10'30/
K	5 30*
„	10-80/
K	6101
„	1230 /
K	6 301
„	1280/
K	7 201
..	1480 /
še po Ntarlh cenak dokler Je u-protl povzetju In poštnine prosto.
Ainorikinsko platM
trpežno in pripravno 2a podlago
®lwaii§k§ platoe
trpežno pripravno za peril in podlago
DmUnaka platno
čisto mehko in zelo trpežno
Baraajaka platna
zelo debelo in zelo močno
Hpikavaha platoa
zelo debelo in posebno močno
Damaalik ptotaa
zelo lino m trpežno
zelo fino m poaebno trpežno.
14801
Manefak tarna In modna trgovina na debelo In nadrafcao
R. STERMECKI, Celje
a kHI alaaaaaka paaajilaiaa.
IV Tirni u bule H nsSle obleke tutogj.
POSOJILNICA y CELJU
POSOJILNICA V CEL.rU, ki je bila leU 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4MO zadružnikov, kateri imajo vsega nad aa.000 K vplačanih
deležev ter ima sedaj gad
6 Vz milijona kron hranilnih vlog in nad
330a000 kron
rezervnega zaklada.
t lastni hiši Narodni dom
Posojilnica nra-duje vsak dan od 9. do 12. nre dopoldne razun nedelje in praznike.
Hranilne vloge sprejema od vsakega, ako tndi ni član zadruge ter jih obrestuje po 4 '/«"/•. posojilnica plačuje
rentni davek
sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 5'/z*/, in 5% obre-stovanjo. 14 «8—17
Laataik: Konzorcij lista .Domovina" Tisk draitva .Zvezna tlakama" v Celju
Odgovorni urednik in izdajatelj Ljndovit Furlani.