.J Celje - skladišče D-Per 214/1985 1119851161,12/13 Poštnina plačana pri PTT enoti 63000 Celje__________________ GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE EMO CELJE LETO XXXV ŠT. 12-13 - 20. JULIJ 1985 NAfcOD Si i | Ob dnevu vstaje Razmere in čas nas silijo gledati stvari od danes na jutri. Najbrž je te prisile preveč, namreč tega gledanja od danes na jutri, teh naših papirjev, sklepov, stališč, predpisov in znova predpisov, jadikovanja, samoprehitevanja, nestrpnosti in pogostne zaletavosti. V daljših časovnih razponih, v katerih je edino mogoče zaznati resnico zgodovine in njene tokove, dobijo dogodki našega vsakdanjika drugačno, vsekakor spremenjeno težo. Iz širših zornih kotov pa moramo ob svojih praznikih pogledati tudi na našo nagneteno in zapleteno vsakdanjost, da bi lahko bolje delali in ravnali v njej ter ustvarjali v sedanjosti naše dneve v prihodnosti. Kažipoti so od včeraj, ustvarjajo jih veliki trenutki, ki določajo in usmerjajo zgodovino. Dan vstaje slovenskega naroda je gotovo eden največjih trenutkov v njegovi zgodovini. Odločil se je za boj skupaj z drugimi narodi zasužnjene domovine. Vstaja seveda ne pomeni samo strela iz prve puške, pomeni tudi vse, kar se je razpokalo v plazu zgodovinskih naplavin, kar je več kot tisočletje pokopavalo slovensko ljudstvo v ponižnost in hlapčevstvo. Malo je bilo v teh zgodovini velikih trenutkov ponosa in samozavesti. Svetle iskre bojev za svobodo davnih slovenskih prednikov so ugas- nile v mraku in temi. Iz žara kmečkih uporov so nastala pogorišča in pepel. Iskre svobode so tlele le v pepelu porazov, hlapčevstvu in pokornosti. Postati iz naroda hlapcev narod junakov - je bilo dejanje, ki je imelo predzgodovino porazov in bridkih izkušenj, toda tudi svojo neuničljivo moč in svetlobo, ki se je iz isker raz-plamtevala v požaru. Slovenski komunisti -maloštevilna _ četica neupogljivih Črtomirov, Gubcev in proletarcev -so v najusodnejših časih zgodovinskega mraka razplamteli slovenski ljudski požar. Ni bilo lahko. Naši dedki in babice, očetje in matere niso bili, kot pravijo čmo-bele slikanice, enotna in složna četa, ki se je postavila po robu zavojevalcem in domačim izdajalcem. To so morali šele postati, dvigniti glavo in zravnati hrbet. Pogumno prijeti za orožje. Premagati v sebi ponižnost in pokornost. In to so storili. Stopili so za najpogumnejšimi. Zato, ker so verjeli v zmago svojega boja, ker so se v njem utrjevali, ker niso hoteli vrnitve na staro, ampak pohod s komunisti v novo, svobodno in ustvarjalno slovensko družbo, ki mora dohiteti zamujeno, ustvarjati pa tudi novo. Cilj, ki ga je pred vstajo in sredi ljudskega upora začrtala komunistična partija, je bil prvič v zgodovini dosežen. Slovensko ljudstvo je postalo prvič gospodar svoje usode, ki deli to priborjeno svobodo z vsemi drugimi narodi naše domovine, z vsemi ljudmi tega sveta, ki hrepene po svobodi človeškega dela in misli. Če v teh širših časovnih razponih razmišljamo o vrednosti in vrednotah slovenske vstaje, ni skrbi za prihodnost. Zgodovina se ne obrača nazaj. To ljudstvo bo znalo ohraniti doseženo svobodo, svojo samozavest, svoj veliki zgodovinski trenutek. Tudi naš vsakdanjik, še zmerom poln naplavin starega in nereda novega, nič ne spreminja temeljnih vrednosti našega upora. Zato, ker je pomenila vstaja začetek novega obdobja v zgodovini majhnega evropskega naroda, ker še danes pomeni boj za uresničevanje občečloveških ciljev in želja po svobodi dela, miru in sožitju ljudi in ljudstev. Rod, ki je to vstajo začel in nosil težka bremena na svojih plečih, je lahko pomirjen z varnostjo temeljne vrednote - svobode naroda. Toda, ker je vprežen v svoj vsakdanjik, ne more biti pomirjen z vsem kar krha in kvarno spreminja vrednote boja: pogum, samozavest, delo, ustvarjalnost, človeško poštenost in moralo, tovarištvo, resnično samoupravljanje z delom in njegovimi plodovi. Zato je vstaja nadaljevanje boja, nepretrganih bitk za lepšo prihodnost in srečo človeka in skupnosti, za mir in sožitje na tem čedalje manjšem in povezanem planetu. Vstaja je odprla poti k novim in širokim miselnim obzorjem. Prav je, da jih nadaljujemo v tej veliki širini, ko se usmerjamo v naš vsakdanjik. Lažje in bolje bomo delali, bolj spoštovali ustvarjeno, bolj trezno in skromno hiteli v prihodnost. OSREDNJA KNJ. CELJE Delavci DSSS so pomagali v proizvodnji Zavedajoč se težke gospodarske situacije, v kateri se nahaja naša delovna organizacija ter zavest, da sta raven in način našega življenja odvisna resnično samo od rezultatov našega dela, sta botrovala odločitvi delavcev DSSS na delavskem svetu 17.6.1985, da se vključijo v proizvodno delo v TOZD Posoda, kjer v zadnjem času hudo primanjkuje delavcev. V proizvodnji so nastala ozka grla in vodstvo TOZD Posoda je ocenilo, da zaradi pomanjkanja delavcev ne bo moč doseči predvidene proizvodnje za izvoz. Tako je v času od 18. junija do 28. jun ija po 10 delavcev DSSS dnevno pomagalo pri delu v montaži oziroma nekaj tudi v emajlirnici. To je še zlasti pomembno v tem trenutku, ko si v zelo zaostrenih razmerah gospodarjenja ob strahovitih stabilizacijskih naporih vsa družba prizadeva doseči in povečati izvoz, saj je prav to eksistenčno vprašanje vsake DO in vsake TOZD. Delavci DSSS so v preteklosti že večkrat dokazali, da so pri- pravljeni po svojih močeh pomagati pri delu v proizvodnji in bo tako tudi v prihodnje, če bo za to nastala potreba in v kolikor bo delo v proizvodnji dobro organizirano ob tem, da se tudi režijski delavci TOZD še bolj aktivno vključijo v delo. Skratka, kadar je v takšnem delu videti smisel in konkreten rezultat dosežen s skupnimi napori, potem ni težko prijeti zanj, sicer pa je bolje najti za nedoseganje proizvodnih planov drug izgovor. NEKAJ O REFERENDUMU Glasovali smo o spremembi metode vrednotenja del in nalog V prejšnji številki našega glasila smo poročali o referendumih v mesecu maju. Dne 24. junija so odločali o novi Metodi vrednotenja del in nalog delavci DSSS, 27. junija pa še delavci v TOZD Posoda, TOZD Odpreski in avtokolesa ter TOZD Vzdrževanje in energetika. Izid referenduma v zadnjem krogu odločanja o novi metodi ni razveseljiv za vse tiste delavce, ki jim metoda omogoča boljše vrednotenje del in nalog. V TOZD Vzdrževanje in energetika spremembe sporazuma niso bile sprejete z večino. Rezultate objavljamo v tabeli. Razloge za »neuspele« referendume ali slabe rezultate tovrstnega odločanja praviloma vselej ugotavljamo in včasih valimo krivdo na marsikaj, kar je zunaj nas in našega vpliva. V posameznih okoljih se politične ocene naslanjajo na splošno nezadovoljstvo, nezaupanje, slabe medsebojne odnose, slabosti pri nagrajevanju in še vrsto razlogov, ki niso vselej pogojeni z zunanjimi razlogi. Vse premalo se po navadi vprašujemo od kod in zakaj so razlogi prisotni in zakaj neodpravljivi. Nikoli se nočemo soočiti z resnico, da poplesujemo v vzročno posledičnem krogu, zaradi lastnih slabosti; razvad, trme, nestrpnosti in končno včasih tudi zaradi človeške nevoščljivosti in drobnih, tudi človeških hudobnosti. Nova metoda prinaša boljše vrednotenje v glavnem za proizvodna dela, ker nas pomanjkanje delovne sile v to prisiljuje. Povedano enostavneje, vse-manj ljudi hoče delati v naši proizvodnji ob osebnih dohodkih kakršni pač danes so. V razpravah o novi metodi so se pojavile dve večji skupini »navijačev«. Na eni strani je del delavcev, ki so bili dosedaj zadovoljni, da opravljajo dela in naloge, ki so bile opredeljene kot režija, želeli svojega dela spremeniti v proizvodna. Na drugi strani, pa se del režijskih delavcev ne more sprijazniti, da jim metoda direktno ne prinaša dodatnega denarja. Obe skupini pa v zasledovanju svojih interesov begajo in zavajajo tudi tiste delavce, ki jim metoda dejansko prinaša korist. S tem se ustvarja negotovost, razna sumničenja in nezaupanje. Dilema nastopa tudi zaradi tega, ker posamezniki, ki so na prejšnjih referendumih glasovali za spremembo vrednotenja, od vsega skupaj niso nič pridobili. Od tod tudi velika mera nezaupanja, saj nezaupanje ne more nastati kar tako iz nič. Metoda sam dokaj eksaktno opredeljuje dela in naloge na proizvodna in režijska, saj je to tudi ena od funkcij vsake metodologije vrednotenja, zato je kampanjsko zavračanje metode, ki ni pisana vsakomur na kožo, nesprejemljivo. Ali je metoda dobra ali slaba, pisec tega članka nima namena presojati. Brez metodologije ali sistematike ostaja namreč na voljo le še anarhija ali načelo »deli in vladaj«. Stara, torej obstoječa metoda je zaradi različnih »kanalov« ušla iz vajeti, hkrati pa je postala »cokla« napredka na področju nagrajevanja. Pa še tole! Zmotno je mišljenje, da si lahko vsakdo oblikuje in določa položaj del in nalog, ki jih opravlja. Dela in naloge niso last izvajalca, temveč so organizacijsko produkcijskega značaja, pravica posameznika je v tem, da jih prevzame in opravlja. Nihče jih ne prinese s sabo in nihče jih ne odnese s sabo, va- Obiskala sta nas V torek, 18. junija sta obiskala našo delovno organizacijo član predsedstva CK ZKS tov. Štefan Korošec in guverner Narodne banke Slovenije tov. Milica Ozbič. Po poslovnih razgovorih z vodstvom DO in po ogledu proizvodnih obratov sta imela nevezan pogovor z našimi delavci, v katerem sta odgovarjala na različna vprašanja. Izpostavljene so bile zlasti nekatere zagate in dileme v vezi s samoupravnim in delegatskim odločanjem, ki zaradi prehude formalizacije zaviraio poslovno učinkovitost. Gosta sta opozorila na to, da je večino poslovnih vprašanj možno in nujno rešiti znotraj naše delovne organizacije, predvsem z močnejšim poudarkom na odgovornost. Prezapletena normativna ureditev slabi tudi razvojno sposobnost, ta pa je za EMO v tem trenutku življenjskega pomena, sta poudarila. nje vlaga le svoje delo na proizvodnih sredstvih, ki so družbena last. Svoje delo lahko vsakdo »proda« tudi tam, kjer sam oceni, da ga bo najbolje »prodal«, če že brez licitacij in mešetarjenja ne gre. Končno je treba postaviti na pravo mesto še eno razvado. Pred referendumi se kot stalnica pojavljajo zahteve za rešitev različnih vprašanj pred dnevom referenduma, ki pa nimajo z vprašanjem, ki se postavlja na referendum nič skupnega. Takšne metode se po domače imenujejo izsiljevanje, seveda so pa zelo učinkovite zaradi nekakšne bogaboječnosti posameznikov ali služb. Politični strah pred »propadlim« referendumom je pogosto močnejši od korektnega in odprtega dialoga z izsiljevalci. Barantanje na tem nivoju nevarno grozi s ceno prikrajšanja boljšega osebnega dohodka za večino proizvodnih del v zameno nekoliko (celo) nepomembnih vprašanj in odgovorov. Posamezne faze v celotnem postopku odločanja, terjajo določen vrstni red. Tokrat se je vse vrtelo okoli razvida del in nalog z rangom oz. razredom vrednotenja, čeprav je za sprejem le tega pristojen delavski svet TOZD/DSSS. Toda tega ni hotel poslušati nihče. Izmed vseh prej naštetih razlogov bo najbrže držalo, da pozabljamo še na enega - strpnost poslušanja. Avtentična razlaga, ki jo daje strokovna služba je bila tudi sedaj postavljena na rob v primerjavi z govoricami in ihto. PODATKI O IZIDU REFERENDUMA GLASOVALCI IZID-GLASOVI »ZA« v < RAZČLENITEV ODSOTNOSTI v % Datum TOZD izvedbe referen. Skupaj zaposlenih Udelež. na glasovanju % Po. 1. tč. Po 2. tč. Dopust Služ. odsot. Boln. stal. Odkl. glas. Ost. odsot. Sk. odsot. POSODA 27/6 1338 1054 78,7 50,6 50,4 7,0 _ 11,4 _ 2,9 21,3 ODPRESKI 27/6 109 97 89,0 55,0 55,0 5,5 - 5,5 - - 11,0 ORODJARNA 27/5 117 104 88,9 70,0 70,0 2,5 - 5,9 0,8 — 11,0 VZDRŽEV. 27/6 218 180 82,5 31,2 30,7 2,8 - 2,3 11,0 1,4 17,4 DSSS 24/6 555 479 86,3 - 51,7 5,6 0,5 5,7 0,2 1,7 13,7 Obrazložitev tabele: V sprejem so bili predloženi naslednji akti: Po 1. točki - Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in sredstev za SP (dopolnitev z metodo vrednotenja del in nalog) Po 2. točki - Pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in sredstev za SP (dopolnitev z metodo vrednotenja del in nalog) Zanimivosti od tu in tam ŽAR BREZ OGLJA ALI TOKA Deževnica ne stane nič in po možnosti naj bi jo zbiral vsak vrtičkar, da bi lahko v sušnem obdobju z vodo oskrboval svoje sadike in posevke. Deževnico lahko lovimo v okrogle ali štirioglate plastične posode primernih velikosti. Za pretakanje v manjše posode je zelo praktično, če je lovilna posoda opremljena z iztočnim nastavkom ali z iztočno pipico. Priporočljive so posode iz zeleno obarvanega polietilena, ki se idealno ujemajo z okoljem in konične oblike, ki jih je možno zlagati eno v drugo. Posoda naj bo pokrita z odgovarjajočim pokrovom, v katerem je izrez za dovodni žleb, da v deževnico ne bi prihajale razne nečistoče in ostali večji predmeti. Za podzemsko vgradnjo lahko uporabimo različne Kratko in zanimivo Lani 362 stanovanj. - Po poročilu, ki je bilo v razpravi na seji zborov celjske občinske skupščine, 27. junija letos, smo lani v občini dobili 362 novih stanovanj v družbeno usmerjeni blokovni gradnji, poleg tega pa še 5 stanovanj v zadružni gradnji ter 60 v individualni gradnji. Številke nadalje govorijo, da je bilo ob koncu 1984. leta nedograjenih 230 stanovanj. Zanimiv je še podatek, da je bila poprečna gradbena cena za kvadratni meter stanovanjske površine 45.656.00 dinarjev in nadalje, da je bila poprečna površina zgrajenih stanovanj 56,3 kv. metra. S Hostaflonom prevlečena kovinska plošča, na kateri se jedi ne prijemajo, je vdelana v okroglo keramično ohišje. Skozi stransko odprtino se vstavi špiritni gorilnik. Po ca. 10-minut-nem ogrevanju doseže Hos-taflon plošča pravilno temperaturo. Zraven spadajo še lične skodelice z enakim dekorjem kot ohišje, v katerih serviramo razne priloge k mesnim jedem z žara. IZ DEŽELE DOBRE KUHINJE NEKAJ ZA NAŠE VRTIČKARJE Iz Francije prihaja novost, namenjena predvsem sladokuscem in ljubiteljem pripravljanja raznih prefinjenih in pikantnih jedi ob mizi. Firma Le Creuset je namreč izdelala t. im. Griladou garnituro; sestavlja jo kuhalnik z gorilnikoma, črno emajlirana litoželezna grelna plošča, ki je na eni strani narebrena, na drugi pa gladka ter 6 malih ponvic in ena večja iz črno emajlirane pločevine. Za pečenje na žaru se uporablja narebrena stran, za pripravo jedi v ponvicah pa gladka stran grelne plošče. Za flambiranje postavimo večjo ponev direktno na kuhalnik. Tudi krožnike lahko postavimo direktno na kuhalnik, zato da se jedi ne o-hladijo. Na kuhalniku z dvema gorilnikoma je tudi prostor za dve fondue posodici. Konkurenca ne miruje Proizvajalci plastičnih izdelkov za gospodinjstvo so zelo aktivni v prizadevanjih za ohranitev svojih pozicij na tržišču. Znani italijanski proizvajalec plastičnih predmetov Guzzini je pred kratkim ponudil tržišču novo, sodobno oblikovano in sodobno dekorirano garnituro plastične posode namenjene za poletni, dopustni čas. Garnituro sestavljajo krožniki, skodelice za črno in belo kavo, skleda za solato, jedilne skodele, posoda za led, kozarci in posodice za začimbe. Prijetna garnitura je predvsem primerna za serviranje jedi in pijač na prostem - kampiranje, terase, vrtne zabave in podobno. velike cisterne iz odporne lahko uporabljamo tudi kot plastike, tako kot je prikaza- rezervoar za pitno vodo. no na sliki. Tako cisterno J. V. Srečanje ob slovesu DIATI EMO RAST YU 1985 Prvič v 13 letih sodelujemo z našimi eksponati na razstavi izumov, tehniških izboljšav in novitet na Rije-ki. Predstavili smo: 1. Aparat za varjenje s kondenzatorskim praznjenjem 2. Kaminsko peč STYRIA 3. Rol kiper 4. Stroj za emajliranje pokrovov Moram reči, da kljub skromni predstavitvi, naši dosežki zbujajo zanimanje, letošnja udeležba pa nam je šola za naprej. Od naših sosedov sta predvsem AERO in CINKARNA močno zastopana na sejmu, da o GORENJU ne govorimo. Pri realizaciji naše predstavitve je sodelovala tudi propagandna služba, vendar žal nismo imeli strokovnega pomočnika s tega področja, predvsem pri ureditvi paviljona. Člani DIATI so imeli strokovno ekskurzijo na Rijeko 31.5.1985 z ogledom tovarne PLAMA Podgrad, s čimer so bili izredno zadojvoljni, saj so videli dosti novega. Zadovoljstvo v poznih večernih urah, ko so se vrnili iz Rijeke, je bilo vsesplošno. Za razstavljen ROL KIPER je EMO prejel tudi srebrno plaketo z diplomo. Ž. A. Kratko in zanimivo Prva celjska četa. - Čeprav je njena aktivnost trajala le pet tednov, natanko od 20. julija do 27. avgusta, je veliko pomenila. Ne samo zato, ker je bila prva partizanska enota na celjskem območju, marveč, ker je tudi V torek, 4. junija 1985 se je 65 naših sodelavcev, upokojenih v lanskem letu, udeležilo izleta v Logarsko dolino. To je bilo srečanje delavcev, ki so si z dolgoletnim delom v našem kolektvu »prislužili« upokojitev. Z organiziranjem takšnih srečanj se želi naš kolektiv simbolično zahvaliti vsem tistim delavcem, ki so v EMO vztrajali do izpolnitve pogojev za upokojitev, obenem pa želimo podčrtati željo vseh aktivnih emovcev, da ostanejo vezi med DO EMO in njimi, upokojenimi emovci, žive in trdne tudi potem, ko je prenehalo njihovo vsakodnevno naprono delo. Upokojenci so si v lepem sončnem jutru na poti proti Logarski dolini najprej ogledali kraško jamo Pekel v Podlogu pri Šempetru, nato pa še v Mozirju znameniti park z etnografskimi objekti imenovan Savinjski gaj. Sledil je ogled zakladnice v cerkvi sv. Frančiška v Radmirju, v Ljubnem pa so se v gostišču Pevec okrepili z ajdovimi žganci, kislo juho in domačim vinom, tako, da so v Logarski dolini brez problemov opravili sprehod do 80-me-trskega slapa Rinka. V novem planinskem domu je bilo za vse udeležence srečanja organizirano kosilo oziroma zabavnejši del, v katerem so nekateri v sproščenem vzdušju pokramljali o minulih časih, pa tudi o današnjem utripu ko- lektiva, nekateri so ta čas izkoristili za sprehode v naravo, večji del pa se je prijetno zabaval ob zvokih harmonike. Na poti domov je sledil še enkrat postanek v Ljubnem ob Savinji v gostišču Pevec. Ob okusnem narezku in dobri kapljici je večer v vsesplošnem vedrem razpoloženju prehitro minil in prehitro je prišel čas odhoda in slovo. Vsem udeležencem izleta, kakor tudi vsem ostalim upokojencem, ki se iz kakršnih koli razlogov srečanja niso udeležili, želimo še veliko zdravih in srečnih dni ter let. In ne pozabite na nas, ki ostajamo v sredini, kateri ste bili zvesti toliko let. Obiščite nas. Srečanja z vami bomo vedno veseli. zanetila iskro upora, ki se je razplamtela v vseljudsko borbo proti okupatorju in domačim izdajalcem. Ustanovljena je bila na Resevni pri Šentjurju, 20. julija 1941. leta. Njen prvi komandir je bil Franjo Vrunč, ki so ga Nemci zajeli 11. avgusta in štirinajst dni za tem ustrelili v Mariboru. Drugi komandir je bil Peter Stan-te-Skala, tretji pa Vilč Šlander. Razen treh komandirjev so bili v prvem sestavu Celjske čete: Ivan Škvarča-Modras, Mirko Verčkovnik, JožeTurk, Jože Mlakar, Rudi in Jožica Hribar, Hermina Seničar, Karel Vovk, Milan Boršič ter Ivan Novak, proti koncu sta se jim pridružila še Arabca Junis in Krim. Borci Celjske čete so izvedli več akcij, med njimi požig velikega kozolca na Čat-rovem posestvu v Bukovem žlaku, napad na žandarme-rijsko postajo v Slivnici, bitka v Langerjevih pečeh, Dol pri Planini in zadnji boj v Za-vškovem mlinu v Šentrupertu, kjer so padli vsi borci, ki so se zatekli v mlin, ki so ga Nemci zažgali. V kroniki Celjske čete je pomembno dejstvo tudi v tem, da je imela četa pri Farčnikovih v Zvodnem svojo javko. Od 1. julija 1985 veljajo za vezane dinarske hranilne vloge nove letne obrestne mere: 70% za vloge, vezane nad 3 mesece____________________ 72% za vloge, vezane nad 12 mesecev__________________ 73% za vloge, vezane nad 24 mesecev__________________ Obrestna mera za hranilne vloge na vpogled (nevezane) ostaja nespremenjena in znaša 7,5 odstotka. Po navodilih Združenja bank Jugoslavije morajo banke od februarja 1985 obračunavati obresti pri trimesečni vezavi po zmanjšani (diskontni) meri, ki je običajna za predčasen obračun in izplačilo letnih obresti. Pri letni obrestni meri 70 odstotkov je zmanjšana obrestna mera 56,74 odstotka. Po treh mesecih dobi občan za svojo vezano vlogo približno 14,186 odstotka obresti. Najmanjši znesek vezave nad 3 mesece po veljavnem medbančnem sporazumu je 20.000 dinarjev. Obrestne mere za devizne hranilne vloge so nespremenjene:____________________________________ 7,5% za vloge na vpogled_____________________________ 9% za vloge, vezane nad 12 mesecev___________________ 11% za vloge, vezane nad 24 mesecev__________________ 12.5% za vloge, vezane nad 36 mesecev________________ Obresti od sredstev na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah jugoslovanskih državljanov, ki ne delajo in ne živijo v tujini, se po določilih Zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino (Ur. I. SFRJ št. 70/83) izplačujejo v dinarjih. ljubljanska banka Pričujoča fotografija je sicer nastala čele pred dnevi, vendar smo podobno situacijo ujeli že tudi večkrat prej. V lanski številki glasila smo jo poimenovali »tihožitje«. Še vedno pa ni znano kdo je zadolžen za odvoz tega »odvečnega« materiala in ureditev okolja. Kako dolgo še tako Medtem, ko si na eni strani prizadevamo, da bi s skupnimi močmi le nekako prebrodili težave v zvezi s pomanjkanjem delovne sile, ki je posebno pereč v TOZD Posoda in kjer so se tudi režijci iz DSSS vključili v proizvodno delo, pa si nekateri naši sodelavci iz »proizvodnje« najdejo in uredijo tudi primerno počivališče, kjer se lahko malo posončijo in vmes tudi Velikokrat smo že pisali o tem, kako skrbimo za naše okolje, kako skrbimo za našo družbeno lastnino. Časi so pač takšni, da je potrebno varčevati na vsakem koraku, z vsem mogočim materialom ob tem pa intenzivno razmišljati, kako delati ceneje oziroma z manjšimi stroški. Na žalost pa je v naši delovni organizaciji še vedno precej tistih, ki se tega ne zavedajo ali se tega nočejo zavedati, saj je okoli naših proizvodnih obratov še vedno naloženih ali razmetanih na kupe najrazličnejšega uporabnega in neuporabnega materiala, embalaže in še marsikaj drugega. Ko obja- vimo »nadležne« fotografije marsikateri »prizadeti« reagirajo in sanirajo stanje, žal pa se kaj kmalu pojavi podobno stanje kje drugje. Kaj kmalu zopet slišimo že nič-kolikokrat povedano resnico: zaradi malomarnega in neodgovornega odnosa so bili stroški za toliko in toliko večji, oziroma bi bilo lahko toliko ceneje. Lahko bi tudi rekli: psi lajajo, karavana gre dalje. Pričujoče fotografije so nastale, ko smo se pred dnevi nekoliko »sprehodili« po tovarni. Opozorile nas bodo na marsikateri žgoč problem, ki ga sicer že poznamo iz preteklosti a smo ga raje spregledali. kaj preberejo. Pričujoči posnetek je nastal za »soko« halo, počitničar pa jo je, ko nas je zagledal, brž odkuril v bližnjo TOZD... mmmmm Če material ni več uporaben, bi bilo dobro vsaj očistiti okolico, ali ne? Takšna je podoba okolja med »soko« halo in TOZD radiatorji. Sodelavci iz TOZD Kontejner so ob zidu svojega proizvodnega obrata »pozabili« tale kup materiala, ki je očitno tukaj že zelo dolgo časa, saj ga je korozija že dodobro načela. Tudi ta orodja, palete najrazličnejšega materiala in druge navlake, ki se nahajajo v vetrolovu med TOZD Posoda in TOZD Od-preski, ne dajejo videza urejenega okolja. Mogoče pa je ta del okolja »nikogaršnja« last in tudi krivca zato ne more biti? Med pozabljene predmete za radiatorsko halo sodijo tudi palete emoterm radiatorjev. Po videzu sodeč oziroma rji na njih so na prostem že kar precej časa ... Janez Poglajen odličen Janez Poglajen: Na državnem prvenstvu v jadralnem letenju v Celju se je naš sodelavec iz razvojne službe DSSS Janez Poglajen uvrstil kljub nekonkurenčnemu letalu na odlično 5. mesto. Prvenstva v jadralnem letenju so v mnogočem odvisna od vremenskih razmer in zato se pogosto zgodi, da morajo jadralci tudi po več dni čakati na ugodne tekmovalne razmere. Žal so bile vremenske razmere za jadranje večkrat neugodne tudi na letošnjem 30. državnem prvenstvu, katerega je organiziral Aeroklub Celje. Tekmovanje je ves čas motilo izredno slabo vreme, v prvih dneh so pilote spremljale nevihte, ob za- ključku pa je pihal močan jugozahodni veter, kljub temu pa je organizatorjem uspelo izvesti pet tekmovalnih dni. Celjski tekmovalci sicer niso ponovili lanskega uspeha, vseeno pa so njihove uvrstitve dobre, saj so se kar štirje uvrstili med 15 najboljših. Naš sodelavec Janez Poglajen iz razvojne službe je bil med Celjani najuspešnejši, uvrstil se je na odlično peto mesto, če pa bi imel na voljo konkurenčnejše letalo, med katere sodi ELAN DG 300, s katerim so tekmovali prvouvrščeni piloti, pa bi bila njegova uvrstitev zanesljivo še boljša. Celjsko ekipo so poleg Poglajena sestavljali še Franci Peperko, Bogdan Lili- ja, Tomaž Berginc, Janez Habjan, Marjan Skalicki in Črtomir Rojnik. Rezultati: 1. Vojko Staro-vič (OLC Portorož) 2960 točk, 2. Ivo Šimenc (ALC Lesce Bled) 2940, 3. Mio-drag Gatolin (AK Novi Sad) 2787, 4. Pristavec (ALC Lesce Bled) 2763, 5. Janez Poglajen (Aeroklub Celje) 2727 Itd. Ekipe: 1. ALC Lesce Bled (Šimenc Thaler), 2. AK Novi Šad (Filko, Gatolin), 3. AK Celje (Poglajen, Skalicki), itd. Nastopilo je 42 tekmovalcem iz 13 letalskih klubov Jugoslavije. V. K. »Prvenstvo je potekalo v sorazmerno neugodnem vremenu za prelete z jadralnimi letali. V takšnih pogojih letenja je izredno pomembno, kako jadralec obvladuje trenutna meteorološka dogajanja med »svojim« letom, saj so že majhne napake lahko vzrok, da se let konča pred ciljem. Prvenstvo je bilo odlično pripravljeno, potekalo je brez najmanjših zapletov, dalo je pa tudi presek stanja v kvaliteti jadralcev Jugoslavije. Letel sem na jadralnem letalu Club Libelle, ki nima vrhunskih sposobnosti, zaradi tega je bilo potrebno za dosego dobrega rezultata vložiti še dodatne napore za uvrstitev med tekmovalce z vrhunskimi jadralnimi letali. Vse dnevne discipline so potekale v hribovitem in alpskem predelu Slovenije. Letenje v alpah ob skalnatih stenah in preko skalnih vrhov pa je ob samem tekmovanju še dodatno, nepozabno doživetje.« Delovno predsedstvo zbora: Drev Zdenka, Milač Tomaž in Mesarič Miro. Ekipa Optimistov je bila vseskozi najuspešnejša. Sestavljali so jo: Perkovič Drago, Jajčevič Sonja, Milač Tomaž, Gregorčič Emil, Lipar Zoran, Grilanc Andrej in Verdev Branko. Občni zbor na Boču Peti občni zbor rekreativnega športnega društva EMO Celje V nedeljo 23. 6.1985 so se člani rekreativnega športnega društva naše delovne organizacije zbrali na 5. občnem zboru, ki je bil na Boču. Zbora se je letos udeležilo manj naših sodelavk in sodelavcev kot v prejšnjih letih in sicer samo 28. Občni zbor je otvoril podpredsednik PŠD EMO - tov. Milač Tomaž. Program je bil sestavljen iz uradnega dela in športnega srečanja. V uradnem delu so podali poročila za leto 1984 tov. Grilanc Anton, tehn. vodja' RŠD in tov. Gregorčič Emil, sekretar RŠD. V razpravi je sodelovala večina udeležencev. Zaključki k uradnemu delu: - dosledno izpolnjevati plan aktivnosti; - preveriti aktivnosti rekreativne vadbe v objetkih TŠC in hale Golovec z namenom čim-boljše izkoriščenosti objektov v času rezerviranih terminov; - pospešiti samoiniciativno delovanje komisije za šport in rekreacijo in tesnejše sodelovanje s KOOS DO EMO; - izvesti inventuro opreme in rekvizitov ter dosledno upoštevati poslovnik o koriščenju opreme in rekvizitov; - vodje sekcij in panog morajo resneje in odgovorneje pristopiti k organiziranju internih tekmovanj; - postopoma vključiti v program programirano rekreacijo in aktivni oddih; -rešiti in realizirati koriščenje Olimpa; -potrdilo se predlogi kadrovske komisije o spremembah v organih društva; - pristopiti k izdelavi vitrin RŠD. ,vO EMO Potrjen je plan aktivnosti sekcij in panog ter rekreativna dejavnost v TOZD in DSSS. Poročilo o aktivnosti za I. polletje je podal tov. Grilanc. VI. polletju je bilo organiziranih 49 različnih akcij oz. sodelovanj, od tega je bilo organiziranih: 13 internih tekmovanj, 8 akcij z rekreativno vsebino v TOZD, 28 akcij sekcij in panog. Na koncu uradnega dela občnega zbora je bila podelitev Udeleženci občnega zbora so priznanj in nagrad za dolgoletno delo pri razvijanju množične rekreacije v DO EMO. Bronasti plaketi RŠD za dolgoletno delo na področju športa in razvijanja množične rekreacije v TOZD oziroma DO EMO sta letos prejela Ratej Rihard (področje trženja) in Peternel Franjo (kadrovsko-splošno področje). Pismena priznanja in praktično nagrado-trenerke so prejeli: TOMINC Erna - TOZD Servis in trgovina - za dolgoletno aktivno delo na področju športa in rekreacije v naši DO. SAMARDIČ Sead - TOZD Fri-te - za aktivno delo in vodenje nogometne sekcije. STANIMIROVIČ Ljubo -TOZD Posoda - za vestno in dosledno delo pri organizaciji raznih akcij v TOZD Posoda na področju rekreacije. LAPAN Ivan - TOZD Posoda - kot gospodar športnega društva za izredno prizadevno delo. KRISTAN Roman - DSSS -za prizadevno in uspešno delo v namiznoteniški sekciji. ŠKOBERNE Martin - TOZD ERC - za aktivno delo v šahovski sekciji in uvedbo računalniške opreme na turnirje. WITMAJER Franc - TOZD Vzdrževanje in energetika - za prizadevno in aktivno delo na področju odbojke. PODGORŠEK Mirko - TOZD Posoda - za aktivno delo v kegljaški sekciji. JEKL Aleksander - TOZD Orodjarna - za dolgoletno aktivno in požrtvovalno delo na področju planinarjenja. LEŠEK Franc - TOZD Vzdrževanje in energetika - za dolgoletno aktivno delo na področju rekreativne dejavnosti v kegljaški sekciji. Pismeno priznanje in praktično nagrado so prejeli: KNEZ Franček - TOZD Posoda - za vrhunske dosežke v alpinizmu. JAZBINŠEK Branko - TOZD Radiatorji - za delo in pomoč pri organizaciji akcij na nivoju RŠD. KOLAR Ivan - DSSS - za delo in pomoč pri organiziranju raznih akcij z rekreativno vsebino na nivoju RŠD. Po zaključku uradnega dela občnega zbora je bilo na sporedu športno srečanje vseh udeležencev. Najprej smo se odpravili na pot do vrha Boča - ta prva akcija je veljala kot Trim hoja. Razdelili smo se v štiri ekipe tako, da je bilo v vsaki ekipi eno dekle, ki je sestavljalo ekipo. Stanimirovič Ljubo (TOZD Posoda) je prejel za vestno delo in pomoč pri organizaciji raznih akcij v TOZD pismeno priznanje in praktično nagrado. Franjo Peternel je za dolgoletno delo na področju športa in rekreacije v naši DO prejel bronasto plaketo RŠD. Največ uspeha je imela ekipa, ki jo je vodila Jajčevič Sonja, ekipa je namreč zmagala v ekipni konkurenci. Ekipe so nastopale v nogometu, košarki, vlečenju vrvi in odbojki. V košarki in v nogometu je zmagala ekipa, ki jo je vodila Orlčnik Ana, v vlečenju vrvi je bila najmočnejša ekipa Drev Zdenke, v odbojki pa je bila najuspešnejša ekipa, ko jo je vodila Jajčevič Sonja. Zmagovalno ekipo »Optimistov« so sestavljali: Perkovič Drago, Verdev Branko, Milač Tomaž, Grilanc Andrej, Gregorčič Emil, Lipar Zoran in Jajčevič Sonja. V pikadu je bil najboljši Lapan Ivan s 37 točkami, med dekleti pa je bila najuspešnejša Kršlin Saška. V skakanju v vreči je s časom 7,2 sek. zmagal Gregorčič Emil. Športno srečanje na Boču smo popestrili še s srečelovom, ki ga je pripravil Gregl Zdenko. Na koncua velja poudariti, da je občni zbor kljub nekoliko manjši udeležbi v celoti uspel. Letno poročilo RŠD EMO Celje za leto 1984 Program dela za leto 1984 je bil široko zastavljen, vendar v mejah naših organizacijskih zmožnosti. Aktivnost na rekreativnem področju je bila vtem letu posvečena v celoti praznovanju 90-letnice naše DO. Zato smo se potrudili, da začrtan program dela tudi realiziramo. Osrednja aktivnost je bila posvečena organizaciji 90 akcij z rekreativno vsebino ob 90-letnici EMO. V akcijo so bili vključeni Trim dnevi TOZD, izleti z rekreativno vsebino, interna tekmovanja med TOZD in DSSS, razni turnirji v TOZD in DO ter med drugimi DO. Poleg aktivnosti so bili v posameznih sekcijah organizirani tečaji za izobraževanje posameznikov za kvalitetnejše delo v sekcijah oz. panogah ali s ciljem, da bi povečali množičnost na področju aktivne rekreacije. Da smo lahko navedene aktivnosti realizirali, smo morali dopolniti pravila tekmovanj množičnosti v DO. Zaradi kontinuiranega vključevanja delavcev v razna ekipna tekmovanja smo združili TOZD, ki niso imele zadostno število delavcev za organiziranje in udeležbo na raznih tekmovanjih. TOZD ERC, TOZD Odpreski in TOZD Frite smo združili v TOZD oziroma ekipo z imenom EOF. Poudarek je bil na poživitvi rekreacije žena in vključevanju naših delavcev na Trim akcijah, katere je organiziral ZTKO Celje. V lanskem letu je bila naša delovna organizacija tudi organizator lil. športnih iger emajlircev Jugoslavije. Med sedemnajstimi sodelujočimi DO je ekipa naše DO osvojila I. mesto. Kvalitete med sorodnimi delovnimi organizacijami smo dokazovali na športnih prireditvah že v preteklih letih, kot so Kovinarska olimpiada in Iskrijada, kjer smo osvojili najvišja mesta. Za izboljšanje kvalitete pri organiziranju akcij in za nastop posameznikov v ekipah DO v okviru sindikalnih in občinskih prvenstvih smo poskrbeli za izdelavo ankete, katero so izpolnjevali predvsem novosprejeti delavci. Anketa nam je oz. bo še koristila za takojšnje vključevanje delavcev v razne oblike rekreacije. Športnorekreacijske aktivnosti se je v DO EMO v letu 1984 udeležilo preko 500 (510) naših delavcev ali 16,83 % od vseh zaposlenih. Udeležba po TOZD in DSSS je naslednja: DSSS 70 del. ali 15,5 % vseh zaposlenih TOZD Frite 10 del. ali 13,6 % „ TOZD Posoda 200 del. ali 15,10% „ TOZD ERC 30 del. ali 90,00 % „ TOZD Odpreski 30 del. ali 30,00 % „ TOZD Orodjarna 25 del. ali 20,00 % „ TOZD Vzdrževanje 20 del. ali 9,0 % „ TOZD Radiatorji 50 del. ali 30,0 % „ TOZD SIT 20 del. ali 35,0 % „ TOZD Emokontejner 30 del. ali 15,0 % „ TOZD Kotli 30 del. ali 12,5 % „ Gornji podatki so okvirni in vzeti pri organiziranju trim dnevov oz. izletov z rekreativno vsebino v TOZD, katere so organizirali rekreatorji v TOZD enkrat do dvakrat letno. Pri analizi udeležbe na internih tekmovanjih, katera so bila organizirana kontinuirano preko vsega leta, pa je bila udeležba ca. 250 delavcev ali 8,2 % od vseh zaposlenih, kar pomeni precejšnje število udeležencev na rekreativnem področju. V letu 1984 je bilo s strani RŠD EMO izpeljanih skupaj 130 akcij tako, da je akcija 90 akcij - 90 let EMO popolnoma uspela in je bila celo presežena. Od skupaj 130 akcij so bile samostojno organizirane 104 akcije, od tega 37 internih tekmovanj, rekreativnih akcij v TOZD je bilo 42, ostale akcije pa so bila sodelovanja na različnih področjih, ki so jih pripravile druge TOZD in DO. Ne smemo pozabiti vključevanja in rednega nastopanja ekip EMO na občinskih in sindikalnih tekmovanjih. Ekipe EMO so nastopile v 14 športnih panogah s 26 moškimi in 6 ženskimi ekipami. Moške in ženske ekipe so nastopale v letu 1984 v svojih ligah oz. tekmovanjih skupaj 150 dni. V občinska in sindikalna tekmovanja je bilo vključenih 165 moških in 32 žensk. Statistibni pregled aktivnosti na športnorekreativnem področju (interna tekmovanja, nastopanje moških in ženskih ekip EMO, rekreacijska aktivnost v TOZD in DSSS): DELOVANJE SEKCI, - rekreativna vadba je bila organizirana preko vsega leta 10 mesecev oziroma preko 170 dni, - akcij se je udeležilo preko 3000 sodelavcev in sodelavk, od tega 2733 moških in 556 žensk ter preko 1500 udeležencev, ki so bili vključeni v naše akcije in niso zaposleni v naši DO, - skupaj je bilo odigranih 889 tekem, - na vseh akcijah (v DO in izven) je sodelovalo preko 1000 ljudi. Prav je, da ob takih razveseljivih podatkih o širini aktivnosti in delovanja RŠD EMO podamo še uradne rezultate, katere so dosegli posamezniki na občinskih in sindikalnih tekmovanjih: 1. mesto: tekmovanje množičnosti - ženska skupina III. 2. mesto: tekmovanje množičnosti - moški skupina III. 3. mesto: veleslalom - st. člani - Kovačič Gusti 1. mesto: igre spretnosti - moški + ženske 1. mesto: košarka - moški 1. mesto: streljanje - st. člani posamezno Štrajhar Jože 1. mesto: basket - moški 3. mesto: V. nogomet - moški 2. mesto: kegljanje - moški - registr. Grilanc 2. mesto: kegljanje - moški posamezno Brglez Slavko 2. mesto: smučarski tek - ženske posamezno Tominc Erna 1. mesto: kros spomladanski in jes. del - moški A - Ejup S. 3. mesto: spomladanski del - st. člani posamezno Tominc 2. mesto: spomladanski del - moški B posamezno Lekič D. 3. mesto: spomladanski del - moški B posamezno Dokler H. 2. mesto: jesenski del - moški A posamezno Lah 3. mesto: jesenski del - moški A posamezno Lipar Z. 3. mesto: jesenski del - moški B posamezno Vanček Ivan 1. mesto: najbolj množična ekipa v spomladanskem in jesenskem delu Na koncu poročila je prav, da se zahvalimo družbenopolitičnim organizacijam in področju trženja - ekonomski propagandi ter vodstvu DO za pomoč pri izpeljavi programa RŠD. Menimo, da lahko samo s skupnimi močmi uspemo ohraniti in razširjati množično rekreacijo v TOZD in DSSS KONČNI VRSTNI RED TEKMOVANJA MNOŽIČNOSTI - RŠD EMO 1984 Mesto TOZD Interno tekmovanje Rekreacija v TOZD Trim akcije Skupaj točk 1. DSSS 794 268 85 1147 2. EOF 629 317 57 1003 3. Radiatorji 568 341 63 972 4. Posoda 636 270,5 49,5 956 5. Kotli-sit 553 338 37 928 6. Kontejner 426 152 36 614 7. Vzdrževanje 420 45 38 503 8. SZP-Zav. 283 55 13 351 9. Orodjarna 113 104 26 243 IN PANOG RŠD EMO Tek. Točkovane sekcije št. SEKCIJA - PANOGA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 skupaj 1. Kegljaška sekcija 35 35 55 35 35 35 95 255 65 8 10 220 260 35 55 35 10 95 155 10 35 114 1207 2. Nam. ten. sekcija 22 73 58 55 325 10 105 23 105 776 3. Šah 29 155 27 165 29 55 26 10 80 10 10 55 651 4. Nogomet 145 155 135 125 560 5. Planinska skupina 32 94 28 22 25 77 26 43 31 29 19 22 22 21 491 6. Taborniški odred 119 27 28 31 74 114 24 25 20 462 7. SD Tempo 93 255 45 393 8. Odbojka 10 165 145 10 333 9. ZSMŠ mladina 145 65 45 10 10 - 275 10. Rokomet 115 35 95 245 11. Akcije RŠD 18 89 105 2 2 - 219 12. Košarkaška sekcija 10 125 135 13. Smučarska sekcija 25 54 9 18 106 14. Kolesarska sekcija 14 16 7 4 23 3 6 3 1 77 Tabela prikazuje točkovane številne akcije, katere so organizirale sekcije oz. panoge RŠD. Posamezne akcije, ki so v tabeli prikazane samo številčno so opisane in opredeljene v pregledu aktivnostih 90 AKCIJ - 90 LET EMO in v seznemu delovanja sekcij in panog. Tabela prikazuje kako je sekcija oz. panoga aktivna glede na število organiziranih akcij oz. udeležba na akcijah. Z ozirom na to, da je ta tabela prva kot taka, ki prikazuje aktivnost sekcij oz. panog v RŠD EMO, se bo ta sistem točkovanja upošteval v naslednjem letu, ko bodo dopolnjena in potrjena pravila tekmovanja množičnosti. Program dela RŠD EMO Celje za leto 1985 Program dela RŠD EMO je sestavljen oziroma oblikovan na osnovi izkušenj glede organiziranja in delovanja sekcij in panog, katere kontinuirano delujejo čez vse leto. Sestavni del plana in programa dela je rekreativna dejavnost, katero pripravijo komisije za šport in rekreacijo po TOZD in DSSS. Program RŠD EMO zajema: 1. Organizirano rekreativno vadbo 2. Interna tekmovanja med TOZD 3. TRIM dnevi TOZD 4. TRIM dnevi DO 5. Razni turnirji v različnih športnih panogah med TOZD in DO. 6. Udeležba ekip EMO na: - občinskih tekmovanjih in SŠI, - na turnirjih drugih DO, - raznih prijateljskih srečanjih, - sodelovanje z JLA in drugih društvih PARTIZAN. Iz zgoraj navedenih akcij, ki so samo okvirno opredeljene želimo: - povečati množičnost in kvaliteto organiziranih akcij, - dvigniti kvaliteto v športnih panogah in navzven nastopati z najboljšimi ekipami in posamezniki. Program akcij moramo uskladiti terminskemu programu internih tekmovanj, ki naj bi bil osnova za organiziranje še ostalih akcij v DO oz. znotraj TOZD In DSSS, da ne pride do eventualnih prekrivanj akcij na isti dan. Sekcije in panoge oz. odbori teh sekcij skrbijo za izvedbo internih prvenstev v športni panogi, ter za kvaliteten razvoj v sami športni panogi. Prav tako nudijo ustrezno pomoč rekreatorjem po TOZD in DSSS pri izvedbi raznih akcij z rekreativno vsebino. Komisija za rekreacijo po TOZD in DSSS v sodelovanju z OOS TOZD in DSSS skrbi za izvedbo internega programa TOZD (trim dnevi, izleti z rekreativno vsebino in druge podobne množične akcije v TOZD). Sekretariat RŠD z vsemi komisijami in odbori skrbi za pravilno usmeritev dela v društvu, sekcijah in TOZD ter skrbi za smotrno trošenje finančnih sredstev. Sekretariat RŠD je na sestanku z dne 13. 3. 1985 pregledal plan in program dela po sekcijah in panogah ter TOZD in DSSS ter ga finančno uskladil. I. Kegljaška sekcija Tekmovanja v OKL in na občinskem ter sindikalnih tekmovanjih 1. a) Udeležba ekipe EMO v I. OKL - moški b) Udeležba ekipe EMAJLIREC v II. OKL - moški c) Udeležba ekipe EMO v OKL - ženske d) Udeležba ekipe EMO na občinskem in sindikalnem tekmovanju e) Tekmovanje posameznikov na občinskem in sindikalnem tekmovanju f) Udeležba ekipe EMO na borbenih igrah za jugoslovanski pokal. 2. Interna tekmovanja a) Ekipno - 100 luč. b) Ekipno - borbene igre c) Posamezno - 100 lučajev d) Posamezno - 200 lučajev (finale) 3. Objekti a) Kegljišče Golovec - 2 x 4 steze po 4 ure tedensko - 44 x 4 steze x 4 ure za tekmovanje v OKL. II. Namiznoteniška sekcija 1. Nastopi ekipe EMO a) Občinska in sindikalna tekmovanja - ekipno - Občinska in sindikalna tekmovanja - posamezno c) Odprti turnir ob dnevu žena 2. Interno tekmovanje a) posamezno - I., II., III. in IV. krogi b) ekipno - moški, ženske III. Kolesarjenje 1. Maratoni - udeležba a) Pohorski maraton b) Kozjanski maraton c) Celjski maraton d) Dražgoški maraton e) Maraton Franja f) Merxov pokal g) Vitkov memorial 2. Osrednje akcije 1. Slovenska diagonala 2. Po poteh zmage nad fašizmom 3. Izleti 1. Kolesarski izlet 4. Skupinske vožnje 1. Emonske trimske poti 2. Dobimo se ob torkih IV. Smučanje 1. Občinska sindikalna tekmovanja a) Smučarski maratoni - udeležba posameznikov 2. Interna tekmovanja a) Veleslalom b) Smučarski tek 3. Izleti a) Smučarski izleti V. Košarkaška sekcija 1. Občinska sindikalna tekmovanja Po »uradnem« delu občnega zbora je bilo na sporedu srečanje vseh udeležencev. a) Nastop ekipe EMO I. na občinskem tekmovanju v košarki in basketu b) Nastop ekipe EMO II. na občinskem tekmovanju c) Udeležba na turnirju MARATONIK v Ljubljani 2. Interna tekmovanja a) Interno tekmov. v basketu (moški in ženske) b) Interno tekmovanje v košarki VI. Planinska skupina 1. Planinski izleti a) Na Stol b) Po Savinjski poti I. c) Na Brano d) Na Škrlatico e) Na Roglo - dan planicev f) Po Savinjski poti II. 2. Zaključni izlet na Boč 3. Orientacijska tekmovanja 4. Obnova markiranih poti EMO 5. Predavanje z diapozitivi s planinsko tematiko VII. Taborniški odred 1. Pohodi a) Jelovica b) Po poteh XIV. divizija c) Po poteh I. celjske čete d) Ob žici okupirane Ljubljane e) Po poteh II. grupe odredov f) Baza 20 2. Izleti a) V neznano b) Na Glažuto c) V Logarsko dolino 3. Tekmovanja a) Odredova tekmovanja b) Občinska tekmovanja c) Republiška tekmovanja d) Milovanovičev memorial e) Slovenski tabor partizanski mnogoboj f) Sodelovanje z ostalimi odredi in KS, TO, JLA Gasilski posnetek vseh udeležencev petega občnega zbora RŠD EMO na Boču, 4. Taborjenje a) Na celini b) Na morju c) Zimovanje 5. Proslava a) 8. marec b) 22. april (dan tabornikov) c) 1. maj d) 4. julij e) 22. julij f) 29. november Vlil. Strelska družina TEMPO 1. Občinska in sindikalna tekmovanja a) Udeležba ekipe EMO in posameznikov na občinskem in sindikalnih tekmovanjih (Nadaljevanje na 9. strani) Kljub temu, da se je občnega zbora udeležilo manj emovcev, kot smo pričakovali, je zbor v celoti uspel. (Nadaljevanje z 8. strani) IX. Nogomet 1. Občinska in sindikalna tekmovanja a) Nastop ekipe EMO na občinskem in sindikalnih tekmovanjih - mali nogomet - člani in starejši člani - veliki nogomet - člani b) Turnir v malem nogometu - OKTOBER 85 c) Turnir v počastitev 29. novembra d) Zimska liga e) Novoletni turnir f) Udeležba na ostalih turnirjih, katere organizirajo druge DO 2. Interna tekmovanja a) Mali nogomet b) Veliki nogomet X. Šah 1. Udeležba na tekmovanjih a) Občinsko ekipno prvenstvo b) Sindikalno prvenstvo Slovenije c) Delavska šahovska olimpiada v Puli d) Sodelovanje na turnirjih, katere organizirajo druge DO 2. Interna tekmovanja a) Posamezno štirikrožno tekmovanje b) Int. tekmovanje med TOZD - ekipno c) Prvomajski turnir V košarki je zmagala ekipa, ki jo je vodila Orlčnik Ana. XI. Rokomet 1. Udeležba na občinskem in sindikalnih tekmovanjih 2. Interno tekmovanje med TOZD a) Moški b) Ženske 3. Turnir - Nacetov memorial XII. Odbojka 1. Udeležba na občinskem in sindikalnih tekmovanjih 2. Interna tekmovanja a) Moški b) Ženske XIII. Tenis 1. Udeležba ekipe na občinskem tekmovanju 2. Interno tekmovanje a) Posamezno b) Pari XIV. Balinanje 1. Udeležba ekipe na občinskem tekmovanju 2. Interno tekmovanje a) ekipno Uvrstitve na internih tekmovanjih RŠD EMO Celje v letu 1984 A. EKIPNO 1. Smučanje: Veleslalom: 1. mesto Kotli - SIT, 2. mesto DSSS, 3. mesto Emokontejner; 2. Smučarski teki: 1. DSSS, 2. Kotli - SIT, 3. Emokontejner; 3. Streljanje - moški: 1. DSSS, 2. Radiatorji, 3. Posoda; 4. Streljanje-ženske: 1. DSSS, 2. Posoda, 3. EOF; 5. Mali nogomet: 1. Posoda, 2. EOF, 3. SZP Zava- rivač; 6. Kegljanje - borbene igre: 1. DSSS, 2. Vzdrževanje, 3. Posoda; 7. Vlečenje vrvi: 1. Kotli, 2. SZP, 3. EOF; 8. Pikado: 1. Posoda, 2. Kontejner, 3. Radiatorji; 9. Odbojka - moški: 1. Vzdrževanje, 2. Kotli, 3. Radiatorji; 10. Odbojka-ženske: 1. EOF, 2. DSSS, 3. Posoda; 11. Rokomet: 1. Kotli, 2. EOF, 3. Vzdrževanje; 12. Letni trim: 1. Radiatorji, 2. Kontejner, 3. DSSS; 13. Namizni tenis: 1. Radiatorji, 2. Kontejner, 3. DSSS; 14. Veliki nogomet: 1. EOF, 2. Posoda, 3. Radiatorji; 15. Kegljanje - 100 lučajev: 1. DSSS, 2. Posoda, 3. Vzdrževanje; 16. Košarka: 1. DSSS, 2. Vzdrževanje, 3. EOF; B. POSAMEZNO 1. Veleslalom-ženske: 1. Semulič Andreja, 2. An-tlej Romana, 3. Košak Ljubica; člani nad 40 let: 1. Grajžl Ivan, 2. Zimšek Franc, 3. Knez Mirko; člani od 30-40 let: 1. Belina Ivan, 2. Cocej Peter, 3. Kovačič Gusti; člani do 30 let: 1. Gobec Silva, 2. Grajžl Dani, 3. Topolšek Dani; 2. Smučarski tek: člani 1. Ivančič Zmago, 2. Gregorčič Emil, 3. Lešek Zlatko; st. člani: 1. Žulič Drago, 2. Lebič Maks, 3. Žvižej Adolf; 3. Streljanje - moški: 1. Štrajhar Jože, 2. Peternel Franjo, 3. Petrič Martin; 4. Streljanje - ženske: 1. Žučko Vanja, 2. Štorman Anica, 3. Belak Silva; 5. Pikado - moški: 1. Valentič Drago, 2. Stanimiro-vič Ljubo, 3. Horvat Stjepan; 6. Pikado - ženske: 1. Žučko Vanja, 2. Bincl Kristina, 3. Rakušek Sonja; 7. Šah: 1. Pertinač Stane, 2. Gazvoda Franci, 3. Djurdjevič Šalih; 8. Namizni tenis - ženske: 1. Vovk Maca, 2. Kerži-na Ksenija, 3. Antončič Andreja; 9. Kegljanje - moški: 1. Grilanc Anton, 2. Šrot Ivan, 3. Vanovšek Viki; 10. Rekreativni kegljači: 1. Pesan Mihael, 2. Hojnik Helmut, 3. Horvat Jože; ženske: 1. Rojc Danica, 2. Aksentijevič Jožica, 3. Zupančič Breda. Člani v organih RŠD EMO UPRAVNI ODBOR 1. Gazvoda Franci - vodstvo 2. Kovačič Jožica - SEO 3. Milač Tomaž - razvoj 4. Gregorčič Emil - Splošna služba 5. Klenovšek Viki - SEO 6. Peternel Franjo - KSP 7. Cvek Marjan - splošna služba 8. Grilanc Andrej - konstrukcija 9. Brglez Slavko - vzdrževanje 10. Peterle Marjan - orodjarna 11. Samardič Sead - frite 12. Mesarič Miroslav - kotli 13. Bratina Vlado - org. sl. 14. Kristan Roman - kotli 15. Vanček Ivan - kotli 16. Gubenšek Jože - ERC 17. Kovačič Gusti - kontejner 18. Zupančič Breda - prodaja 19. Vončina Tanja - frite 20. Prežel Miran - kontejner 21. Lipar Zoran - radiatorji 22. Lapan Ivan - posoda 23. Grilanc Anton - SVD NADZORNI ODBOR 1. Komerički Mira - SEO 2. Žvižej Adolf - SRID 3. Ivančič Zmago - SRID DISCIPLINSKA KOMISIJA 1. Lichteneger Herman - KSP 2. Ratej Rihi - prodaja 3. Tominc Ema - Org. sl. REKREATORJI TOZD 1. Vončina Tanja - frite 2. Lapan Ivan - posoda 3. Lipar Zoran - radiatorji 4. Furman Franc - odpreski 5. Špes Branko - orodjarna 6. Mesarič Miroslav - kotli 7. Lipar Anton - ERC 8. Mišja Edi - kontejner 9. Tepež Vojko - vzdrževanje 10. Cikač Blaženka - SIT 11. Udrih Tomaž - izvoz SEKRETARIAT DRUŠTVA 1. Gazvoda Franci 2. Kovačič Gusti 3. Klenovšek Viki 4. Gregorčič Emil 5. Lapan Ivan 6. Milač Tomaž 7. Grilanc Anton 8. Kovačič Jožica KOMISIJA ZA PRIZNANJA 1. Ramšak Milan 2. Klenovšek Viki 3. Šrot Ivan 4. Ratej Rihi 5. Kovačič Gusti KADROVSKA KOMISIJA 1. Gregorčič Emil - vodja 2. Zupančič Breda - namestnik 3. Peternel Franjo 4. Grilanc Anton 5. Milač Tomaž 6. Ramšak Milan MLADINSKI REKREATORJI PO TOZD 1. Krempuš Vinko - ERC 2. Zore Željko - orodjarna 3. Vončina Tanja - frite 4. Kajta Tomo - odpreski 5. Obrez Vojko - kotli 6. Udrih Tomaž - DSSS 7. Cikač Blaženka - SIT 8. Lipar Zoran - radiatorji 1000 km po Sloveniji V nedeljo, 23. 6. 1985 ob 7. uri zjutraj je izpred upravnega poslopja naše delovne organizacije krenila na tisoč kilometrov dolgo kot po Sloveniji skupina dvanajstih celjskih kolesarjev. V šestih dneh jim je uspelo kljub slabemu vremenu prekolesariti slovensko kolesarsko transverzalo in s tem uresničiti zadano nalogo. Rekreativno športno društvo EMO je že drugič v zadnjih nekaj letih (prvič leta 1983) organiziralo ob pomoči nekaterih pokroviteljev akcijo 1000 km po Sloveniji. Letošnja se je razlikovala od prehodne predvsem po tem, da ekipo kolesarjev niso sestavljali samo »emovci« ampak tudi člani oz. kolesarji drugih sekcij oziroma DO. Od nedelje do petka so tako prevozili pot od Celja, preko Žalca, Kamnika, Radovljice, Jesenic, Vršiča, Bovca, Nove Gorice, Kopra, Postojne, Kočevja, Novega ŠTIRI ZMAGE MODELARJEV EMO Modelarji LT EMO Celje so nastopili na republiškem prvenstvu na Vrhniki v prosto letečih modelih ter dosegli izjemen uspeh - štiri zmage. Med posamezniki sta bila najboljša v kategoriji F1 A (modeli na pogon gume) Marjan Klenovšek, v obeh kategorijah pa sta slavili tudi celjski ekipi, ki so ju poleg zmagovalcev dopolnili še Vinko Mazej (2), Marko Bradan (4), Miloš Kužnar (10), Željko Lipičnik (14) in Milan Mastnak (3). Zarič Sinjo Nedelja, 23. 6. 1985 ob 7.00 - Start v dežju izpred upravnega poslopja naše DO. Petek, 28.6.1985 ob 18.00. Enajst fantov in eno dekle na cilju, ki je bil na Tomšičevem trgu. ci pripravili prisrčen sprejem. V imenu kolesarske sekcije RŠD EMO jih je pozdravil predsednik sekcije Miran Prezelj, ki je vsem udeležencem izročil tudi pismena priznanja za uspešno prevoženih 1000 km po Sloveniji. S strani ustanovitelja slovenske kolesarske transverzale, kolesarskega kluba ROG-FRANEK iz Ljubljane pa so kolesarji prejeli kolajne, izdelane posebej v ta namen. Te jim je izročil podpredsednik RSD EMO Milač Tomaž. Kolesarjem, ki so uspešno prevozili 1000 km dolgo pot in brez nezgod pripeljali do cilja so čestitali številni ljubitelji kolesarskega športa v Celju, med ostalim tudi Aco Ibraimov, eden najzaslužnejših mož za razvoj kolesarskega športa v Celju. V letošnji akciji RŠD EMO »Tisoč kilometrov po Sloveniji« so sodelovali: Nunčič Igor, Jordan, Iztok, Žgank Vodja ekipe, ki je srečno brez nezgod prevozila 1000 kilometrov Franc, Terglav Jože, Zimšek dolgo pot v šestih dneh je bil Audič Srečko, ki je slovensko ko- Toni, Demšar Boštjan, Cre-pinšek Blaž (najstarejši udeleženec rojen leta 1931), Završan Darko, zdravnik dr. Perc Tone, Vončina Tanja (edino dekle v ekipi in ena prvih v Sloveniji, ki je prevozila transverzalo nasploh) ter vodja ekipe Audič Srečko. V.K. lesarsko transverzalo prevozil že leta 1983. mm mesta, Kumrovca, Rogaške Slatine, Ptuja, Murske Sobote, Maribora, Dravograda, Titovega Velenja in Petrovč in nazaj v Celje. Na cilj, ki je bil v središču Celja in sicer na Tomšičevem trgu so prispeli v petek, 28.6.1985 ob 18. uri. Ob tej priložnosti smo jim sodelav- I Podpredsednik RŠD EMO Milač Tomaž čestita Tanji Vončina, edini predstavnici nežnejšega spola v ekipi in eni izmed redkih deklet v Sloveniji, ki jim je doslej uspelo uspešno prevoziti 1000 kilometrov dolgo pot. Športne novice Naši sodelavci so se udeležili spomladanskega krosa, ki ga je organizirala ZTKO Celje pod pokroviteljstvom Radia Celje in Novega tednika. Z udeležbo 30 tekačev smo bili najštevilčnejša ekipa med delovnimi organizacijami in tako osvojili dragocen pokal, ki ga je podelila ZTKO Celje. Tudi letos so taborniki odreda »DVEH LEVOV« organizirali pohod po poteh I. Celjske čete. 21. marca so sodelovali na prireditvi ob Dnevu tabornikov v Novi vasi, vseskozi pa marljivo pospravljajo in urejajo svoj dom na Golovcu. jarji na Gričku Naš bivši sodelavec in upokojenec, sicer odličen fotografski mojster David nam je posredoval lepo fotografijo na kateri so člani in upokojenci TOZD Orodjarna. Zbrali so se na svojem pikniku v lepem sončnem vremenu na terenih pri Gričku v Celju. Bilo je to prijetno srečanje bivših in sedanjih članov te temeljne organizacije združenega dela. Samo srečanje pa je še bolj poglobilo medsebojno sodelovanje in tovarištvo. Jeranko Martin (10. 10. 1926) - TOZD Posoda, skladišče gotove posode. Zaposlen v EMO od 1.6. 1948. Upokojen Odšli v zaslužen pokoj Perpar Slavica (26. 3.1934) - TOZD Posoda. Zaposlena v EMO od 20. 11. 1953. Upokojena 28. 6. 1985. Posoda, surovinski obrat. Zaposlen v DO od 26. 2. 1947. Upokojen 29. 6. 1985. Košir Silvo (13.12.1925) - TOZD Posoda, tehnološka priprava proizvodnje. Zaposlen v DO od 6.8.1942. Upokojen 28. 6. 1985. Škrubej Antonija (11. 1. 1935) - TOZD Posoda, skladišče gotovih izdelkov. Zaposlena v EMO od 15.9.1950. Upokojena 28. Sporočilo sodelavcem Baša Franc (7. 5.1924) - DSSS, služba kontrole kvalitete. Zaposlen v EMO od 11.3. 1949. Upokojen 1. 7. 1985. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube hčerke Mojce ARLIČ se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Posoda za izkazano pozornost, za darovane vence in denarno pomoč. Iskrena hvala vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoča mama Anica Arlič ZAHVALA Ob izgubi drage mame MARIJE SIVKA se iskreno zahvaljujem za darovane vence in izrečeno sožalje sodelavcem in sodelavkam iz TOZD Posoda (dekor oddelku in univerzal posoda). Posebna hvala godbi na pihala EMO, ki jo je pospremila na zadnji poti. Sin Ivan, hčeri Helena in Marica. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta PENIČ Jožeta se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz TOZD Posoda za pomoč in izraze sožalja. Žalujoča hči Marija Kenda z družino Kosi Angela (17. 5.1930)- te. Zaposlena v EMO od 3.10.13S2. Upokojena 7.6. Tiselj Amalija (18. 3.1931) - TOZD Posoda, obrat emajlir-nica. Zaposlena v EMO od 3. 10. 1963. Upokojena 15. 6. 1985. Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz skladišča gotove posode in poslovnice prodaje za darilo, ki mi bo drag spomin. Vsem želim obilo delovnega uspeha. SLAVICA PERPAR Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz TOZD Odpreski in Kontrole kakovosti za izkazano pozornost in dragoceno darilo, ki mi bo drag spomin. Vsem želim veliko osebne sreče in delovnih uspehov. Franc Baša Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz montaže TOZD Posoda za darilo, ki mi bo drag spomin. Vsem delavcem DO EMO pa želim še mnogo zdravja in uspehov pri nadaljnjem delu. Hostnik Mirko -0- Ob odhodu v pokoj se iz-kreno zahvaljujem vsem v TOZD Posoda za dragoceno darilo, ki me bo vedno spominjalo na vas in na leta, ki sem jih preživela z vami. Še posebno se zahvaljujem po-enterjem v emajlirnici za njihovo pozornost. Še enkrat vsem hvala Marica Markič -0- Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavkam in prijateljem iz TOZD Posoda - skladišče gotove posode za izkazano pozornost in dragoceno darilo, ki mi bo drag spomin nanje. Tončka Škrunej -O- Emajlirec Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne organizacije EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga urednški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. Humor Babica govori vnukinji: »V mojih časih so se moški precej pozneje poročali«. »Zdaj pa se precej pogosteje«. »Ali imaš ti v resnici rad samo mene? dekle vpraša fanta. »O tem ni več nobenega dvoma«, ji odgovori, »včeraj sem še enkrat pregledal celoten sez-nam«. * Med prepirom žena zabrusi možu: »Ne vem kaj mi je bilo, da sem se poročila s teboj? Bolje bi bilo, če bi vzela hudičal« »To ne bi bilo izvedljivo, poroka med bližnjimi sorodniki ni zakonita«. * »Dragec, pomeni se z menoj mirno in iskreno«, reče žena možu, »pozabi za hip, da sem tvoja žena«. Direktor vstopi v pisarno in zaloti svojo tajnico v naročju komercialnega. Direktor: »In za to vas plačujemo, ha?« Komercialni: »Za to ne, to delam brezplačno!« Tole pri vas bo nekakšen narobe svet? Ne? Zakaj neki, to je le posledica uresničitve nagrajevanja po delu. »Vsak dan na delovnem mestu pogoltneš toliko grdih reči«, reče mlada žena možu, »da ti tudi moje kosilo ne bo škodova- lo.« »Kaj pa ti počneš tukaj?« jo vpraša prijateljica, ko jo vidi samo sedeti na klopi v parku. »Čakam svojega fanta. Že debelo uro. Ne vem, kaj naj si mislim o njem. Še sinoči mi je rekel, da bi šel zame tudi na konec sveta...« »Morda se je že odpravil tja.« m, muco ¿4S4 3CW0 ŠE f/A mZJUŠ, Mestni park. Objet par ob drevesu. Objeta začuti, da ima nekaj v rokah in vzdihne: »Ne, tega pa ne!« On: »Oprosti, drugega pa nimam!« * »In kako je s tvojo ženo?« vpraša prijatelja. »Pravi angelček je. Kako je pa s tvojo?« »Moja je še živa«. Sin sodelavca je pravkar končal osnovno šolo in v družini so pričeli mrzlično razmišljati, kaj naj bi postal njihov sin. »Najbolje bo, če postanem politik«, predlaga sin. »Ali si nor?« vzkipi oče. »Ne, ali je to potrebno za ta poklic?« * Pri zdravniku: »Koliko časa pa že pijete?« »Odkar mi je žena rekla naj si najdem hobi.« * Sodelavca kramljata ob kavici, oba kadita. »Slišal sem, da kajenje škoduje zdravju in postopoma zmanjšuje sposobnost pomne-nja.« »To sem že opazil, ker si znova pozabil kupiti svoje cigarete.« * »Od nekdaj so me zanimali tuji kraji...« »Mene pa tuje ženske in to ni nič bolj poceni.« * »Zobozdravnik mi je danes izpulil čisto zdrav zob ...« potoži žena. »To je pri tebi čisto normalno. Kadar ti odpreš usta je vedno nekaj narobe.« »Imel sem zrezek, pivo, krompir in solato...« našteva gost natakarju, ki piše račun. »Solate vam ne bom računal! Tisto so bile rože ...« Rešite za zabavo ko PRIOEM POM« V TREZEU ME ¿6... OIPRAV-LJANJR NAPAK v ÍOÍSKI NA106I MESTO ZAHQ6UI TURČIJI «.EUTER iTUfcLJAU. SKA VELESU-fiovuiCA FDVARb SRŠEU LJUfttJ, CLEOAL. 16RAVKA ( VERAT MUSKI MOCOME-Trt J v IMOATEl/j Z.VOMC TtRCIC FILM REŽISERJA PRAH TISKA CAPA NAPAb NA. POLITI CIJO OSEftUOST MLAD LAiuiK ctnsrui KRAJ PESU'Wi KETTEJA S.OMAU SMOLEJ scžtarič EbVARt» PERKAT* ŽIVAL MESTRO- KOVUJAK PAžUlIč tuvAs ÜÄI5 TOVAAUA SHVil RORtMSIíA MOR3A CITRO- ENOV AVTO- MOlblL TUR¿tel MAZIV ZA AUbAUCA IVO ROJSTNI KRAT PCtUtKA n rA RIU A kOZAŠRl Povelj -Ulic <: Prijateljici zaupno na hodniku. »Ti, a veš, da te Franci vara?« »Vem, vem. In tudi vem s katero«. »In ... te nič ne zanima?« »O, ja, me. S čim me vara.« * »Poslušajte, vaš maček je požrl mojega kanarčka ... Upam, da ga boste nadomestili!« »Seveda, vsak dan bom prišel in vam kaj zažvižgal!« * »Natakar, ker imam samo dvajset jurjev, mi prosim kar vi svetujte.« »Pojdite v kakšen cenejši cenejši lokal...« »Kaj niste slišali soseda, da sem sinoči s palico tolkel na zid med najinim stanovanjem?« »Sem slišala, pa nič zato, saj je bilo tudi pri nas zelo hrupno ...« Mati telefonira, medtem, ko pozvoni pri vhodnih vratih. Odpret gre mali Tinček. Poštar je. Pobere telegram in kar pri vratih kriči vsebino telegrama: »Mama, očka je poslal telegram. Pravi, da začasno prekini pogovor po telefonu tako, da se bo lahko tudi on pogovarjal s tabo!« Na ekspresnem vlaku za Split pokliče sprevodnik na odgovornost Savinjčana, ki nima vozne karte. Po daljšem prepiranju zgrabi sprevodnik Savinjčanov kovček in zavije: »Če ne boste plačali karte, vam vržem kovček skozi oko-no!« Savinjčan besen: »A tako, ni dovolj, da me boste finančno ugonobili, še sina mi hočete ubiti!«