Stari in mladi Slovenec. Boleti. 0. l'Ł te imant v koj omenjeni obliki bolinica niulier aegrota bolna ženska in valetudinarium ali bolni.šnica, hiša za bolne , ali — bolna hiša ? $. Bolnica je po obliki blaznica. Ker je sedanji svet vseskozi bolan, mi bode rabiti vprihodnje razun nsl. bolehati tudi stsl. bolnovati, boledovati in boleznovali, bol, boledina, bolezniv, bolesten, bolest; bolničarjev pa mi bode treba skor brez števila! Boliničari stsl. aegrotos curans (Krankenwarter). Bolii. 0. Bolji-boljši pomeni stsl. major v e č i. S. Pa vendar tudi melior, praestantior. Boljstvo in boljšinstvo excellentia bi sedanji čas pogostoma pisaril, ko bi se ravnati hotel po Nemcih. Boljšina melior status boljši stan, tega pa želitn sebi in svojim rojakoni. Zanj naj bi si prizadevali naši boljari, ker boljaru ali boljarinii je stsl. opfimatum unus; boljarstvo je magistratus, stnatus; boljarski svet senatorum consilium, boljarski dom itd. Boteti. $. Razboteti, razbotevati pinguescere fdick und stark werden) na pr. žile razbotijo, kadar se napijo in napno. Pa ni nsl. abota, aboten nam. obota, oboten? Čudno sc mi zdi, da Vi tc besede nimate. 0. Na duhu oboteti, obotno ravnati; dala bi se vsaj razlagati. Bratija. (S. Bratija porečem posihiual, kakor pravim tovaršija, gospoda itd. nam. množnega bratje fratres, kakor govori bratjabrača moja jugoslovanska. 0. Prav, ker se ta oblika bolje vjema s slovenščino. Brakti. 0. Sej ta novoslovenščini ni znana? /S. Pa je korenika brati sumere; b r a k ti connabium, nuptiae C^^e? Hochzeit); bračiti se uxoreni ducere ženiti se; bremg onus. Briduku. 8. Novoslovenski se piše časi b r i d e k časi b r i t e k ; ktero je tedaj pravo? 0. Jaz imam le bridukii, bridosti; Čeh bfid in bfit v le nekoliko razločnem pomenu. <S. Kolikrat je britev tudi bridka! Bridek je amarus, acutus. StsJ. bridost i sladost, bridka strela, bolezen, bridko čuvstvo, zimna bridost itd. Bruzu. 8. Berzo, primema ali sodnja stopnja berže, nsl. berž fortassis gr. rdxa. Berz-a-o, kakor bliz-a-o, t. j. nagel, hiter, navadniše berzen, berzost ali berznost fSchnelligkeit, Hurtigkeit). Zlasti dobro mi bota služila glagola bruzati nsl. berzati, berzam cito currere, in bruziti s§ nsl. berziti, beržim se festinare. 0. Jarnik sklepa z berzo, berž celo beržole pl. (Rostbraten), Murko pražole t. j. pražena govedina, serb. peržolica iz peržiti. Briizeja (berzeja kakor vereja) je svrtis prod, klečet (Japel), sipa, sipina (Sandbank). Brumlnu. 8. Menil sem doslej, da je ta beseda tuja in ogibal sem se je v pisanji. O. Sej je tudi. Bere se sicer časi v glagoliških spisih, tedaj le na zahodu, pa redko, in pomeni lat. pius, nem. 1'romm, staronem. frum utilis t. j. koristen, in od tod je germ. b r um e n. Nemec je ohranil še pervotni pomen: das frommt mir t. j. niitzt mir itd. Ni treba toraj segati v arabsko, kjer bar, ber pomeni pošten, nedolžen, pravičen. Briilogu. 8. Kopitar ima berlogii lustrum ferae s pristavkom: Ajunt esse Barenloch Germ. Na, si niislini, mi je pažespet dobra beseda ušla — v germ.! 0. Dobra je dobra, sej jo rabi i Serbljan — antrum, lustrum ferae, ursi, in jaz pravim: de germ. barenloch cogitandum non est. 8. Hotel sem že namesti nje pisati medvednica, kakor blaznica, bolnica itd.; ali pa, kakor svetujete celo Vi sami: respondet vocabulis lože, ograda, stikrovište. Brešti. 0. Breg% brežeši curae esse, — sg cavere, ne brešti negligere: ne brezi noli, sine; primerjati je z got. bairgan, stn. bergan. 8. Jaz pa menim, da s hrovaško-serbskiin brinuti, brižiti, brigati se t. j. skerbeti, čuvati se, briga je skerb, brižljiv skerbljiv, in Slovenec že tudi pravi: kaj to tebe briga ? to me nic ne briga! Od tod morebiti Vaše brižiti affligere (cf. beleg in bilježnik, bel-bil). 0. Toraj ga rabi i ti. Jarnik ga dvomljivo primerja z barati, verjelniše pa sklepa z briht (nam. brigt kakor noht n. nogt ali noget — nohtii, laket — lahti), brihtati se, brihten, brihtnost. (vid. Jezičn. II, 10.) Baj. 0. Buj — buji je menda iz byti esse, crescere (iippig Avachsen, wuchern), in pomeni luxurians, arrogans, insipidus. $. Pravite, da je v serbskera bujati saevire divjati, in da imam celo jaz bujica torrens t. j. hudournik (Giessbach). Tedaj je korenika moja. 0. Bujno, bujstvo, bujak stultus, bujati-evati, o-razbujati audacem fieri, bujesti kakor boljesti itd. 8. Tolikrat jo imate Vi, in jaz je sedanji čas potrebujem kaj pa da! Čeh pravi bujnost, bujota (IVIuthvrille). Buj človek, buja tnisel, buja reč, buje slovo (jieumna, nespametna beseda), buje telo, buji ljudje, vojaki i strasti bujajo, igrati in bujati saevire, iuveniliter agere. Buiti s§ in deliciis vivere — to mi kaže, da je morebiti razlagati kakor hoteti — najpred v telesnem, potem v duhovnem pomenu. Byti. 0. Byti esse, fieri scr. bhu gr. cpv (cpvco) Iat. fu; byvati; be: bejaj i syj i grgdyj ili b%dyj qui erat et est et venturus vel futurus est; bytije origo, substantia, bytlstvo, byšlstvo, po byliju re vera itd. S. Tacih zaznamkov mi res primanjkuje, vendar vseh zdaj še rabiti ne morem. Pomniti pa hočem, da iz biti razIagate tudi zabiti oblivisci, baviti, iz-probaviti, prebavljati, zabavljati itd. 0 teh mi bode govoriti pozneje. Kar mi je pa zlasti važno, pravite, da nsl. zbilja kar serb. je iz bylije quod est, in iz biti je bitev, betev, betva, betvica t. j. mervica, trohica (Bischen); znebiti se perdere; nsl. bitje pecuniae ; bydlo materia itd. ltrsu. /S. Bes daemon je v glagolih besiti se, besovati, besnovati, — se, besneti a daemone agitari, furere, rabidum esse; v pridevnikih besen, besov, besoven, besovsk, besnovat; v samostavnikih besovanje, besovstvo, besnovanje, besstvo stsl. besistvo, bešenije. Teh oblik mi je treba v svetem pisniu, kjer se večkrat govori o besnih ali besovnih, in rni nsl. obseden, obsedenec vselej ne niore služiti (cf. der Bose. Kop. Jarn.)