! Izhaja vsaki četr ek' Db 3. uti popoldne Rokopisi se ne vrn-!aio. Nelrankov.ma pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaS.1 £ a celo leto 'I krone, ra pol leta 8 kioni. Z.i manj premožne :a celo leto 3 krone, ta pol leta K 1 f>0. Za Nemčijo je cena listu 5 K, za diuge ležele izven Avsiri|e j 'lon^ . 8o^|>i$e Sprejema • NaroTTria Tiskarna* v Gorici, ulica Vet-t trmi štev. 9. Naročnino in na-jnanha »preje m a upravniStvo v Gorici, Semeniškii ul 5t Iti. XX. letnik. Stara Avstrija. Sovražniki naše ljube Avstrije sc že veselijo in maiiejo roke, češ: Za sta-ro Turčijo pride na vrsto stara Avstrija! Naš vojni minister Auffenbcrg je sicer dejal v delegacijah: »Naj pride Var hoče, mi imamo dobre lopove, a to ni dovolj. Topovi ne morejo Avstrije pomladiti in jej dati novega življenja. Tudi Turčija je imela dobre topove, pa je bila vcndar-lc stara in brez življenja, kakor je dokazala vojska. Ako bi sc avstrijski državniki zanašali le na topove, bi prav s tem dokazovali, da je Avstrija v resnici stara, kakor trdijo nje sovražniki. Nesreča za Avstrijo je prav ta t o-pa diplomacija, ki računa le s topov i. ki ne pozna nobenih idealov in tudi n e pravičnosti. Ta diplomacija je podobn i stari ženici z naočniki nad nosom, ki nič dobro ne vidi in nič o pravem času ne izvrši. Avstrija sc mora pomladiti in dobiti n o v o ž i v I j e ii j e, ako se hoče rešiti, kakor želimo vsi zvesti Avstrijci. 7.a!, da se je Avstrija se svojo topo diplomacijo odmaknila od drevesa življenja, katerega sad dela narode mlade, zdrave, krepke, pogumne in nepremagljive. To drevo življenja so sečni ideali, ki jih oziianuje sv. katoliška vera. Ti ideali so: Pravičnost, ljubezen, požrtvovalnost, nravnost, pokorščina, spoštovanje do autoritete itd. Sv. vera jt za vse narode vir vedno novega živ ■ lienja, je najtrdnejša podlaga, na kateri sloni državno poslopje, je najmočnejša trdnjava, ki kljubuje vsem sovražnikom. Ideali katoliške vere morajo zavladati v javnem in zasebnem življenju. Liberalizem in svobodomiselstvo mora zginiti iz naših šol in uradov. To je sedaj potrebno v Avstriji. Avstrija ima polno narodov, ki pričaku-ejo, da bi jih kdo vzdramil v življenje, da bi jih kdo navdušil za večne ideale, da bi jih kdo naučil Ihibili jo kot državo pravičnosti, kot drago domovino ne-le Nemcev in Mažarov, ampak tudi Hrvatov, Slovencev itd. Nemška in mažar-ska diplomacija je odmaknila Avstriio "d njene naloge, od njenih idealov, ki iili je v zgodovini zasledovala. Po tej •opi, liberalni in brezmiselni diplomaciji k' postala Avstrija starikava. Ne! Avstrija ne sme biti stara! £ilo mora zginiti top a diplomacija, ki H* ne naslanja na pravičnost, ki se naganja na srečo, zadovoljnost in navdušenje vseh avstrijskih narodov, ampak t na svoje topove. Pravično Avstrijo bodo vsj narod je ljubili kot drago 'miovino in jo branili do zadnje kap'.;i-e krvi. Javna pritožba. Mestni prah. Vsak razumnik ni trelnif da ie zdravnik ve, da je cestni prah, zlasti po mestu, skrajno škodljiv in nevaren. Koliko nesnage ima v sebi, koliko bacilov, koliko pljuncev tuberkuloznih ljudi, katerih je v Dorici zelo mnogo, kes, da solncc prah deloma dczinficira, a ne popolnoma. kaj pa po onih kotih, kamor solncc lic more, ali pa. če je oblačno? Nedavno je prinesla ••Reichpost>' zanimive podatke o tem. V Nc\v-.lorku imajo 500(1 cestnih pometačev. Pri izbiranju istih so jako strogi in nastavljajo samo take, ki so popolnoma zdravi, i’: vendar jih je v malo letih zbltlela več, kakor t ret ina za tuberkulozo! Naravno je torej in samo ob sebi umljivo, da oskrbujejo mesta snaženje ulic. pometanje ob tirali, ko je najmanj prometa, p o n o č i ne tako v Oorici. Zjutraj še le. okrog 0. ure vozijo po mestu op.o metlo na valjar. Celi oblaki pralni se vzdigujejo. Slavna mestna lii-gijenska gospoda tega prahu se ve. da ne vidijo, ker še spijo, a pošteni delavci, ki morajo na delo in pošteni kri-stijani, ki gredo v cerkev, če imajo čas. ti pa morajo ta prali požirati! Obiačamo se s tem javno na- gori-ški municipij, naj preskrbi, da bo ono pometanje ulic zjutraj po zimi vsaj do 5. ure končano, po letu se razume, da toliko prej: vaj pač menda gospodje toliko razumejo, saj so izdali naredbo, da se ne sme niti bnsavke na ulico otresti, ali ni oni valjar hujši, kot 100 brisavk, da H MIO bi ne moglo take megle pralni narediti! Upamo, da bo slavni municipij zaukazal ponujanje a!ic bolj zgodaj, saj imajo vendar (udi zdravnike v službi, ki stvar razumejo in menda bodo pač imeli toliko vesti, da bodo la higijenični nedo-statek takoj odpravili sicer bi se morali obrniti do drugih oblastnij, naj preprečijo ta zistcniatičen pregrešek zopev varnost življenja. Saj bi moral že lastni interes zadostovati, da se ne spodke-puje zdravje vestnih delavcev, ki hodijo zjutraj zgodaj na delo. Komu pa pridejo otroci in vdove na ramo. ako oče od pade? Menda občinam, in med tem' goriška občina ni zadnja. Skrb za zdravje prebivalstva sc vedno dobro obrestuje nemarnost pa kaznuje samo sebe! Politični pregled. Delegacije. V torek se je nadaljevala debata o zunanjem proračunu v avstrijski delegaciji. I )el. S e d I a k je v imenu Cehov izjavil, da ne bi srbska trgovska luka ob Jadranskem morju avstrijskim interesom prav nič škodovala. Del. U držal je izjavil, da smatrajo češki agrarci srbsko luko ob Jadran- skem morju za izvrstno sredstvo za razvoj notranje avstrijske trgovine. Luka ob Egejskem morju bi škodovala Avstriji in koristila Ogrski. Avstrijska industrija lahko smatra Iktlkan kot politi -čno-trgovsko kolonijo. Obžalovati |>a je, da je avstrijska industrija izgubila mnogo na Balkanu, ker so se izvažali n c p o p c I u i i z d e I k i. I )el. K r a m a v je izjavil, da je Avstriji lahko vseeno, ali dobi Albanija narodno avtonomijo ali ne.. Slovanom ne bo niti padlo v glavo poslovaniti Albanijo. Zato je tudi brezpotrcbtio. da hoče Avstrija s silo dos.či narodno avtonomijo za Albanijo. Smešno ie celo. da se Avstrija poteguje za narodno a' tonomijo Albanije, ki leži izven njem!' mej, in za katero avtonomijo se poteguje Albanija potom Italije še-le v zadnjem času, medtem ko tleče Nvstri.ia dati istih pravic svojini narodom, ki že desetletja bojujejo za-nje. No, na splošno pa nima biti \vstrija ponosm !.;{ lastne nar. razmere. Ce bo pa kdo imel kake koristi od albanske samostoi-uosti, bo to gotovo Italija, ki ima svojo obal onstran Mbauije in je zaraditeg ’ bolj nevarna od Srbije. Napačno je misliti. da hoče Srbija graditi vojne luke in vojno mornarico. Celo stvar se mora premisliti z mirno krvjo. Tudi Pro-ehazkova afera bi se morala prej pojasniti. Popolnoma napačno pa je bil > razpustiti mestni svet splitski in šihe-ni.ški, ker je tamošnje občinstvo izkazalo svoje simpatije za balkanske armade. Popoludiie je govoril tirolski krščanski socialee S c h o p f e r e r, ki ie polemiziral s Pittouijem in Fllenbo-gtiom. rekoč, da je socializem nevaren d r ž a v i i n v e r i. Na trditev Pitjonija. d;> ni iredentizma, je govornik odgovoril. tla so na Tridentinskem ravno socialisti oni. ki vzdržujejo iredentistično idejo. Potem ko je govoril še poročevalec, je bil redni in izvenredni zunanji proračun vsprejet. V včerajšnji plenarni seji avstrijske delegacije je bil vsprejet izvanredni proračun za vojaštvo v Bosni in Hercegovini. Potem je začela razprava o vojaških potrebščinah, ki se danes nadaljuje. Proračun za vojno mornarico. Vtorek je bil vsprejet v avstrijski delegaciji proračun za vojno mornarico. Med razpravo je predlagal del. Koro-š e c, da bi se uvedla v šoli za vojno-mornariške strojnike v Pulju pripravnica za hrvaške gojence, ki ue razumejo nemškega. Nadaljevanje slovanske obstrukcije. »•Zeit« poroča, da so Malorusi in Slovenci sklenili nadaljevati obstrukcijo v proračunskem odseku ter tudi pri razpravi o proračunu v zbornici. Posl. I >u-lihič je izjavil, da se še sicer ni stori! noben tozadevni sklep, a da se je polo- žaj vslcd razpusta splitskega in šibeniš-kega mestnega sveta izdatno poslabšal. Konferenca slovenskih delegatov. V torek so v svoji seji sklenili slivenski delegatje glasovati proti /.ui.ia- . njemu proračunu in sicer v znak opozi-eionalnosti proti sedanji avstrijski poli-tiki. Sklenili so tudi glasovati za vojaške potrebščine, ker ne smatrajo tega vprašanja kot politično, marveč vidijo v vojaštvu naravno vez, ki vzdržuje monarhijo. Delegatje so vnovič pozvali odgovorne faktorje, naj ne zadržujejo prostega razvoja jugoslovanskih narodov. Afera konzula Prochazke. \ Avstriji je vzbudilo splošno pozornost, da avstrijski konzul Prochaz-ka, ki je nastanjen v Prizrenu, ni od -I. t. m', ničesar javil in: Dunaj. Avstrijsko ministerstvo za zunanje zadeve je za-raditega vprašalo srbsko vlado, ka; ie pravzaprav s konzulom. Srbska vlada je odgovorila, da se konzulu ni ničesar pripetilo. Vossischc Zeitung« pa poroča. da so Srbi konzula Prochazko aretirali in odvedli v prefekturo, ker je do-pustil, da so iskali zavetja v avstrijskem konzulatu uporni Arnavti. Zadeva je važna in prišla je tudi v delegacije. kjer je delegat Latour vprašal tozadevnega pojasnila od zunanjega ministra. Minister je na to interpelacijo odgovoril, da se je srbska vlada uradno- pritoževala o zadržanju konzula. Koliko je na tem resnice, se bode minister prepričal, ko bode osebno zaslišal konzula. Srbija tudi ni hotela dati dovoljenja, da bi sc podal avstr, kurir v Prizren in sicer baje iz vojaških razlogov. Sicer se bo dal ta konflikt hitro poravnati, je dostavil minister. Darovi. Jubilejni darovi za Slovensko S i r o t i š č e: P. n. gg. Blazij (irča. župnik 5 K: Terezija Silič I K. Terezija Krpan 1 K. \ iktorija Sauuig I K. Marija Stepančič I K. Marija Lukežič 1 K. Jožefa Koglot 1 K, Ivan Kralj Dornberg 50 vin.. Andrej Cotič. Gor. Vrh 00 vin.. Nekdo na Placuti -in vin., \ntonija Hlede Št. Ferjan 20 vin., Anton Jerkič, vekovečar 2 K, Nekdo na Liv adi 2 K. Miha Fabijan Bate 30 vin., v nabiralniku: v gostiln* g. Josipa Sirsa I K Jo vin. Za » A I o j z i j e v i š č e«: Anton Jerkič, fotograf 2 Iv. Za Sklad »Slovenskega S i r o t i š č a«: P. n. gg. v P e v m i: Alojzij Brajnik ()ti v. M. N. 10 v. Oius. Maličil 40 v. Franc Komavli Jo v. Janez Komavli I K. los. Sošol JO v: v Osla vi ji: Franc Krajnik 00 v. \ aI. Bensa 1 k. y\cWCnsKo ljudstvo n n fr, Posamezne Številke sc prodajajo v lobakarnali v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio Pellico, v ul. Ponte Nuovu 'J, v Kapucinski ulici I. v SemeniSki ul. 12, v prodajalni >Kat. tiskov. druStva* Su-meniška 10. v Šolski ulici. Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSču nasproti mestnem vrtu, po S v Oglasi in poslanice se računajo po petit vrstah in sicer: če se liska enkrat 1 tv, dvakrat V2 v, trikrat 10 v. VečkMt po pogodbi. V Gorici, 'JI novembra 19PJ. 47. številka. franc Samic ! K. Ant. Kikelj I K, Valentin Primožič, posestnik 5 K, Marija Fiegl, vclcp. 2 K. Frančiška Pavlin -lo v. Marija Prufovka I K. Jožef Šušteršič 50 v. Jožef Jakin 50 v, Jožef Planiščck I K. Jožefa Kotnic 2 K. Vojna na Črncgorcl. Črnogorci so zopet zasedli Sv. Ivan Meduvanski. Iz Rickc se poroča, da je došla v glavni stan vest, da so čete generala Martiuovič-a zopet zasedle luko Sv. Ivan Meduvanski. Boj pri Medni. General Martinov ič poroča v Ric-ko: Po zavzetju Sv. Ivana Meduvan-skega je skušalo kakih Milini Turkov zapoditi črnogorske vojake iz njihovi!1 pozicij. Nastala je huda bitka, ki je trajala več tir. Črnogorcem se je posrečilo odbiti turški naval ter zapoditi Turke v beg. Turki so imeli ogromne izgube. Črnogorci štejejo sto mrtvih in ranjenih. — Tudi Leš konečno zaseden. Iz Bara se poroča listu »II Cliornalc d' 1 talia«: Šele v soboto so Črnogorci zasedli z vojaštvom mesto Sv. Ivan Me-duvanski. Okolo poludne je prišla \' luko jahta črnogorskega kralja "Ruma". Turški vojaki so začeli iz zavetja v skalovju na njo streljati. Jahta je dospela prezgodaj, kajti v istem času se je vrglo kakih 100 prostovoljcev v družbi s 100 vojaki proti mestu, katero je hrabro branila turška posadka, obstoječa i/ kakih 200 mož. Nato so Črnogorci zasedli mesto in vojaki so se podali v turške vojašnice. V luki so zaplenili parnik »Skodra«, na katerem se je nahajal vojni materijah General Martinonič se je podal z enim bataljonom proti Lešu v čigar o-kolici se je razvila huda bitka, po kateri so Črnogorci zasedli tudi Leš. Bitki pri Sv. Ivanu in Lešu ste bili kljub malemu številu obojestranskih bo-bojevnikov jako krvavi. Turki so se umaknili proti Prač-tt. Več jih je prišlo v jetništvo. Na bojnem polju pa je osta- lo mnogo mrtvili in ranjencev. Položaj v Skadru. Skadarsko mesto se nahaja po pripovedovanju dveh v Trst došlih Francozov v naravnost obupnem položaju. Za jesti nimajo ljudje takorekoč nič več. Poklali so že vse mačke, sedaj so se lotili psov. akoravno je pri Mohamedan-cih pes grozno ostudna žival. Bombardiranje ne provzroča mestu skoro nobene škode. Črnogorci obstreljujejo le utrdbe. a ne mesta samega, ter so si s tem pridobili simpatije prebivalstva. Turki silijo tudi civilno prebivalstvo, naj se udeležuje bojev. Posebno lakoto trpi nižje ljudstvo, pa tudi vojaštvo že nima več kaj jesti. Mesto se gotovo ne bo moglo vzdržati več kot še par dni. Izjava Hasan Riza hei-a. Iz Skadra se poroča, da je izjavil turški komandant, da bo branil mesto do zadnjega moža. To bo storil tudi. ako se mu zapove iz Carigrada, naj se uda. Na noben način pa neče pasti živ v roke Črnogorcev. Bitka pri Malgusi. Črnogorci so premagali Turke p*i Malgusi, v bližini Sv. Kana Meduvan-skega. Odvzeli so jim en top ter zasedli tri sela. 3000 prostovoljcev Iz vseh krajev sveta je dospelo zadje dni 3000 prostovoljcev v Podgorico, kjer so se oborožili ter potem podali na bojišče. /. a »R d e č i križ j u gosi o v a u -s k i h d e ž e I a« je došlo načinu uredništvu-: Cerkvena miloščina Opatjeselo -10 K, kateri znesek je bil izročen blagajniku g. Kopač-u. Balkanu. Srbi. BITOLJ PADEL 50.000 TURŠKIH JETNIKOV. Iz Belgrada se poroča, da je včeraj padel Bitolj s celo posadko v srbske roke 50.000 Turkov se je udalo. Turški poraz pri Bitolju je bil katastrofalen. Z vojaštvom vred je prišlo v jetništvo tudi poveljništvo. Feti paša in Zeki paša sta tudi srbska jetnika. S to zmago je turški upor v Maeedoniji popolnoma premagan. Turki so se dva dni branili z obupno hrabrostjo, a vse njih junaštvo je bilo zaman. Grška zmaga provzročila padec Bitolja. Iz Bitolja se poroča v Bukarešt, da so zasedli (Irki prelaz Kirlidcr, 20 km oddaljen od Bitolja. Turki se se r vso močjo vrgli na to stran. A (Irki so jih odbili ter zapodili v Bitolj. kjer so jih z druge strani napadli Srbi. Padec Bitolja je torej pripisati tudi grški zmagi. Srbiia je odpoklicala vojaštvo, ki je imelo prodirati proti Drac-u. Iz Belgrada se poroča, da je armada generala Živkovič-a dobila povelje umakniti sc iz Pjakovice v Mitrovico. Vrnitev kralja Petra v Belgrad. Kralj Peter se je imel minole dni vrniti z bojišča v Belgrad, kjer so mu nameravali napraviti slavnosten vspre-jem. Toda odpotovanje z bojišča je kralj baje odložil, dokler ne padeta Bitolj in Skader, da bi bila njegova povrnitev v Belgrad še bolj svečanostmi. Bolgari. Boji pri Čataldži. Zadnje dni so prihajale s Carigrada vesti, da so Turki pri Čataldži ponovno premagali na več krajih Bolgare. Poročalo se je celo, da so Turki porazili tri bolgarske divizije pri Derkosu. Tudi današnji listi poročajo iz Carigrada. da so Turki imeli nove vspehe pri Čataldži. Ali iz Sofije poroča bolgarska brzojavna agencija, da so vse turške vesti o turških zmagah pri Čataldži tendencijoznc iu izmišljene. Boji pri Čataldži se nadaljujejo. Grki. Grki zasedli Nikario. Poveljnik grške vojne eskadre je brezzično brzojavil v Aten. da so godkih sta baje oba mestna sveta igrala demonstrativno ulogo. Za splitskega občinskega upravitelja je določen okra-nji komisar Sporu. Ko je okrajni glavar Calebich izročil v občinskem uradu v Šibeniku n O.!-niku odlok in predstavil novega upravitelja, sta načelnik in občinski . ui. r protestirala proti razpustitvi občinskega sveta in izjavila, da se umakneta lesih. Nato je okrajni glavar udrl z orožniki v občinski urad iri načelnik in mestni odborniki so zapustili občinski dom, ki je sedaj zastražen od orožništva. Napravile so se i v Splitu i v Šibeniku demonstrativne ovacije županoma in občinskim odbornikom. Ta čin je ozlovoljil celo Dalmacijo. Deželni odbor, občine, sploh vsa Dalmacija brez razlike strank je solidu-nu proti takemu počenjanju pol. oblasti. Pravico javnosti je dobila dvoraz-redna ljudska šola sv. C. iu M. v Kor-minu. Naš jug za Ralkan. Med Jugoslovani se je doslej nabralo že nad .100.(100 K za balkanske ranjence; prispevkov je bilo v Zagrebu 00.720 K. Ljubljani 5,3.4 M K, Trstu 40.914 K, Reki iu Sušaku 20.00(1 K, Osjeku 17.938 K, Dalmaciji 100.000 K in v raznih drugih večili mestih okrog 10.000 K. V tem pa niso še všteti prispevki zadnjih dni. Kaj dela Avstrija v Albaniji? Zadnji »Mir« piše: »Kaj čudno se sliši za Slovence, ko »Reichspost« dokazuje, da ima naša država v Albaniji zgodovinske pravice, ker je dala Albancem prostovoljno nacionalne šole, jim tiskala prve njihove nacionalne knjige itd. (hrtovo jc to lepo od naše države! Toda ,cl avstrijski državljani pri tem opravičeno vprašujemo: Naša vlada ustanavlja iz dobrote tujini narodom nacionalne šole, tiska jim nacionalne knjige, nam državljanom, koroškim Slovencem pa, ki imamo pravico do nacionalnih šol, jih ne da!« Katoliška cerkev v Bulgariji. — Že do sedaj je bila Bolgarija nasproti katoličanom tolerantna. Pred dvema letoma se je bolgarski naučili minister izjavil nasproti nekemu katoliškemu duhovniku, da Bolgarija nima vzroka nastopati proti katoliškim šolani iu drugim zavodom, ker jih potrebuje iu ijh ne bi mogla nadomestiti z boljšimi: Razume se. da bodo ti zavodi še bolj potrebni v no- vi veliki Bolgariji. Katoliška duhovščina pa, ki hoče imeti v Bolgariji vspehe, se mora skrbno ogibati vsakega videza latinizacijc ali potujčevanja. Katoliški Bulgari vzhodnega obreda so razdeljeni na tri škofije: Carigrad. Solun (za Makedonijo) iu Odrin (za Turčijo). Poleg teh jc škofija latinskega obreda v Sofiji. Cerkev Magija Sofija-Sveta Modrost v Carigradu jc bila zgradjena I. 548 po Kr. Šestnajst let je trajalo delo in pri tem je bilo zaposljcnih neprenehoma deset tisoč delavcev. Dne 29. maja 1453 pa so Turki zavzeli Carigrad in premc-nili cerkev Svete Modrosti v mohamedansko mošejo. Po stari legendi je takrat, ko so pridrvili turški vojaki v cerkev, na glavnem altarju bral sv. mašo škof. Ko so Turki vse v cerkvi zbrane kristjane pomorili, pretržc škof sv. mašo, vzame kelih in hiti ž njim na galerijo. Turki jo uderejo za njim. V tem trenutku se odpre pred njim zid iu škof stopi skozi odprtino iu za njimi se zagrne zidovje. Tam čaka sedaj po grški pravljici škof, da kristjani spet cerkev zasedejo. Ko se to zgodi, bo stopil iz zidu in dalje maševal, kjer je bil I. 1453 ostal. Deset zapovedi za uživanje sadja. 1. Skrbi, da bo tvoja družina redno vsak dan uživala sadje. 2. Uživaj samo zrelo sadje. 3. Sadje naj se pred jedjo umije. 4. Olupi sad samo tedaj, kadar jc to v resnici potrebno. 5. Ne uživaj se sadjem tudi pečkov. b. Ne meči lupin in pečkov na cesto. 7. Ne pij vode hitro po zavžitju sadja ali celo med jedjo. 8. Uživaj sadje zmerno. 9. V letih, ko sadje ne obrodi, uživaj posušeno sadje. Ki. Kupu j domače sadje. Zaradi poizkušenega zastrupljen ja škofa Mahniča so aretirali nekega učitelja. ki so ga odvedli v rovinjske so-dnijske zapore. Zadnje žrebanje turških srečk v tem letu vrši se dne 1. decembra t. I.. pri katerem bo izžreban glavni dobitek 4(Kl.0(H) frankov in veliko drugih večjih in manjših dobitkov. Kdor še nima turške srečke, naj hiti, da jo pravočasno naroči in si s tem v slučaju glavnega dobitka vesele božične praznike zagotovi. Mesečni obrok znaša samo 4 krone 75 vin., ki ga zmore pač vsakdo, ki ima namen nahraniti vsaj 230 kron. ki jih vsaka turška srečka mora zadeti, ec um že sreča ne nakloni glavnega dobitka. Pojasnila daje in naročila sprejema za Slovensko Stražo g. Valentin Urbančič. Ljubljana. Kongresni trg 19. Listnica uprave: uri zvečer bo v prostorih K. S. Z. v Gosposki ulici št. 0 shod za-rad ustanovitve Nedeljskih zabavišč (»oratorijev«) za slovenske otroke. lakih zabavišč imajo Italijani že več, tudi nam so nujno potrebna! Treba pa je sodelovanja m n o g i h p r i d i-te torej mnogoštevilno! Več oči več vidi! Vsak leliko nekoliko pripomore, če drugače ne, bodo oni, ki se za ustanovitev trudijo, vsaj več poguma in veselja dobili, ako bodo videli, da se mnogi za to zanimajo. V cerkvi sv. Vida na Placuti v Gorici so vpeljali električno razvitljavo. Goriški Slovenci zahajajo radi v to cerkev kjer slišijo ob nedeljah tudi lepo petje. Iilagoslovljenje kripte nove cerkve Srca Jezusovega. Dne 2. decembra, ob obletnici položenja temeljnega kamna se bo vršilo slavnostno blagoslovljcnje krilite nove cerkve Srca Jezusovega. Te slavnosti se bo udeležil tudi ti zasl i namestnik princ Hohenlohe. Obolel je profesor g. Pran Grešeč. Blagemu gospodu želimo, da bi se mu zdravje kmalu povrnilo. Tečaj za cerkveno umetnost v Gorici. \ pond. je začel v Gorici tečaj za cerkveno umetnost, ki se je vršil 4 dtii. Predavajo znani strokovnjaki kot n. pr. P. Velicz, prof. dr. Suoboda, prelata Drc\icr, dr. Mantuani, konservator Gnirs in dr. Dreger. — 1J. Velicz je predaval v pond. in torek o ornamentiki keliha, posebno o tehniki emajla, lor-kovo predavanje je obsegalo razne vezne tehnike (Stickerei). Povsod se je g. predavatelj pokazal strokovnjaka, ki mu ga zlepa ui para. Človek bi ne verjel, kako krasne stvari in kaka umetnost tiči v starejših cerkvenih posodah in oblekah. Dr. Drevler razlaga postanek cerkvene stavbarske umetnosti in njeno klasično podlago. G ohranitvi starih spomenikov govori dr. Mantuani. I ečaj obiskuje okoli 5U preč. gg. duhovnikov z dežele iu mesta. Namen tečaja je seveda, povzdigniti smisel za cerkveno umetnost in ohranitev še tega, kar nam je od starih časov ostalo. Ze sam l-ij X. je I. I9U7 priporočal v pismu na laške škofe večjo skrb za umetniške spomenike. Naj bi besede gg .govornikov rodile povsod dobre sadove in namen tečaja bo prav gotovo obilo dosežen. Predavanja se je udeležilo mnogo odlične duhovščine, med njo tudi naš prevzvišeni knezonadškof in pa tudi tržaški škof. Pozor pri nabiranju darov za balkanske ranjence! Opomnimo, da »Rdeči križ gospa« nabira darove za vse na Balkanu ranjene vojake, torej tudi za Turke, ki more kristjane. Mi Slovenci pa moramo nabirati darove za naše slovanske krščanske ranjence, ne za turške. Zato naj se vsi doneski pošljejo odboru za Jugoslovanski rdeči križ v Gorici v roke g. svečarja J. Kopača ali trgovca J. Koritnika. Društvo sv. Cecilije bo imelo v četrtek, dne 28. t. m. svoj letni občni zbor. Ob K), uri v cerkvi sv. Ignacija slovesna sv. maša. Pela se bo »Missa sine noniine« Ludovika Viadana, prirejena za moški zbor. Introitus in Communio koralno. Graduale: Gloriosus Deus« za moški zbor, zl. L K. Ofertorij: »Mirabilis Deus«, dvoglasno z orgijami zl. I. Ouadilieg. Čredo se bo pel po sv. maši, da bodo vdelcženci slišali celo Viadanovo skladbo. I o tem bo v centralnem semenišču v navadnih prostorih društveno zborovanje. Vse prijatelje prave cerkvene glasbe vabimo tem potom, naj se vdeleže o-biluo. Posamezna vabila se ne bodejo razpošiljala. Smrtna kosa. V soboto predpolu-dne je umrl v Gorici Josip J o o s, bivši lastnik hotela pri »Jelenu« in sedanji lastnik »Tirolcrhofa«. Pogreb ie bil v poudeljek popoludne. Na slabi poti. Pred tukajšnjim okrožnim kot kazenskim sodiščem ste stali minolc dni 19letna Lucija Jurman i/ Cerkna in I7letna Pavla Maraž i/ Gorice, a pristojna na Češkem. Omenjeni deklici sle ukradli natakarici »Pri Univerzi« Klede hranilno knjižico od »Monta« ter sta dvignili 80 K. Jurman je bila že izgnana iz Gorice iu se je morala zagovarjati tudi zaradi tega. ker se je zopet prikazala v Gorici. Obe ste priznali dejanje. Maraž se je izgovarjala, da je bila zapeljana od Jiirmanove. Sodni dvor je obsodil .lurmanovo na 8 tednov in Maražovo na 4 ledne težke ječe. Maražova IJletna sestra Ana pa je v soboto ukradla nekemu posestniku v Podgori enega petelina in dve kokoši, njen 15lctni brat pa jc v nedeljo izvršil tudi tatvino v Doberdobu, zaradi česar jc bil v pond. aretiran. V Gorici pri osmici, to je ua starem pokopališču pri komedijah se ljudstva tako ob nedeljah popoldan kar tre. Najbolj dela »osmica«, to je nckovo drsališče, kjer sc z vrha doli podi cela vrsta nekilrsank, ki človeka za 40 h enkrat potegnejo po tisti »osmici« zopet na tla. la zver je baje iz Ljubljane odnesla v par tednih okoli 7l).(i()0 K (sedemdeset tisoč kron). Potem naj reče kdo, da ljudstvo nima denarja! Tu v Gorici ta »os-mičar« tudi pridno pobira desetice in naše ljudstvo mu jih neutrudno nosi skupaj. Le pridno naprej, ta mož ima velike žepe! V bolnišnico usmiljenih bratov so pivpeljali 4(>letncga kmetovalca .los. Jerončič iz Bobrovega, ki si je zlomil pri padcu z drevesa levo nogo. Odletih Martin Kovačič iz Avč je padel v pijanosti v neko jamo ter si polomil nekaj reber, l udi njega so prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov. m Dražba hiše. Dne 29. t. m. se bo vršila pri ttik. okrajni sodniji, soba št. 7, dražba hiše, v kateri se nahaja, »Borge-žova« gostilna pri sv. Antonu v Gorici. Hiša je dvonadstropna in je v njej razuii gostilne tudi prodajalna jestvin. Odprti lekarni. Od 24. t. m. do 1. decembra bodete imeli ponočno službo lekarni: G i r o n c o I i - P o n t o n i. Ptičji lov v Gorici in v goriški okolici. Na več krajih je sedaj videti nasta-ve, s katerimi lovijo neumneži ptičke. Po letu se bomo pa tožili, da je mnogo mrčesov in da ni sadja. V drugih krajih skrbijo ljudje po zimi še za krmljenje prekoristnih ptičev, zlasti senie, pri nas pa jih lovijo. Spametujmo se! Iz goriške okolice. Na Sv. Gori se je č. o. K o n š t a n-t i n L u s e r odpovedal časti samostanskega gvardijana in se preselil v Kamnik. Novi samostanski predstojnik je č. o. M a r i j a n VŠ i r c a. g Osek. Včeraj se je pri nas vršila volitev župana in podžupanov. Izvoljen je bil za župana g. Josip 7. i v i c, veleposestnik iz Vitovelj, za podžupane Anton K o ž u h. mesar in posestnik s’ Oseku. Anton Košuta, posestnik iz Vitovelj. Anton Gruden, posestnik i/ Vitovelj, Prane Rožič, posestnik iz ()seka. Franc M a r i n č i č. posestnik iz V itovelj in Ivan G I e š č i č. posestnik i /Oseka \ si pristaši S. L. S. V olitev je vodil namestništveni svetovalec in voditelj okr. glavarstva k'. Rebek. g Opatjeselo. 1'ukajšui k- župan_ Štefan Marušič iz l.okvice bšt. 2(1 se je odpovedal prostovoljno županstvu in sicer radi svoje visoke starosti, ker je liže v 79. letu in posebno pa radi slabega sluha. Mož je bil črev. 95 let vedno v starešinstvu iu v teni času tudi 15 let župan, Bil je vedno zvest in odločen pristaš S. L. S., poštenjak, značajen in zaleden župan morda edini na (lo-riškem, kateri je bil odločno proti javnim plesom, prepričan, da izvira iz teli med ljudstvom največje zlo v gmotnem in posebno pa v nravnem oziru. Ni čuda, da je imel radi tega mnogo nasprotnikov. posebno med mladino iu tudi odraslimi, ker je tukajšnjemu ljudstvu ples takorekoč prešel uže v meso in kri. Mnogo se je trudil iu žrtvoval za občino, posebno v dobah svojega županovanja, ter si postavil tudi trajne spomine. kateri pa še zdaj marsikaterega nasprotnika iz zavisti v oči bodejo. Naj bode s .mo omenjeno, da sc je pod njegovim vodstvom /.daljšala iu razširila tukajšnja kuracijska cerkev,zdatnoraz-širilo pokopališče, zgradilo novo žup-išče, postavila dva obširna občinska vodnjaka, popravile razne občinske poti itd. Z občinskim premoženjem je modro, varčno iu vestno gospodaril ter pri svojem odstopu prepustil nasledniku gotovine, dasiravuo je prejel od prednikov vedno le dolgove. Težko skoraj nemogoče mu bode vdobiti enakega naslednika. Ni bil sicer teoretično izobražen, pač pa mož zdravega in praktičnega razuma pri svojih opravilih. Pri ogromni večini dobromislečili tukajšnjih Občinarjev ostane g. Štefan Marušič kot župan trajno v najboljšem .spominu. Bog ga živi še mnogo let ter nam daj mnogo takih vrlih mož v sedanjih lahkomišljenih. brezverskih in svo-bodomislenih časih! g Iz Dornberga. Naši dobri ljudje so darovali dosedaj za revne in ranjene jugoslovanske brate na Balkanu 236.51) kron ter 42 parov volnenih nogavic. — Vsa čast! Bal Bog našim bratom na Balkanu skorajšnjo zmago nad polunie-secem! Nabiralna pola je na ogled vsakemu v gostilni g. Karola Kerševanija. g Aretacija. V torek je kojščansko orožnišlvo aretiralo nekega Antona Bu-cinel, češ, da je izvršil umor. Orožnj-štvo neče dati o vzroku aretacije nika-kega pojasnila. g Vlomilci so se pojavili tudi v Solkanu. Vdrli so v gostilno A. Boltarja, prevrtali njegovo blagajno ter odnesli iz nje ves denar. K sreči ga ni bilo v blagajni več nego 50 K. Orožništvo, ki je bilo o tem obveščeno, je takoj pričelo stikati za zločinci, a vsi napori so bili doslej zaman. g Občina Sovodnje je dobila za olajšanje lanske bede I4iin K državne podpore. Ta svota se porabi za popravljanje občinskih poti največ v Vrtočah. g Nova vojašnica za vojaški oddelek strojnih pušk na Rojcali je že pokrita. g Vojaki zrakoplovci delajo \saki dan lepe vzlete. Tudi po štiri letalni stroji hkratu plavajo nad goriško okolico. Zabilježiti moramo, da se je ponesrečil le eden vojaški zrakoplovec odkar ie nastavljen na Velikih Rojah vojaški zrakoplovih oddelek. Letalni aparati se vedno bolj izpopolnjujejo, in nek častnik zrakoplovec je rekel, da se bo sčasoma plavalo po zraku brez strahu na kako nesrečo. g Vojaški bajoneti iu ples v Št. An-drežu. Ze spet ples in pretep v Št. An-drežu. Minulo nedeljo bi se bila kmahi prelivala kri pri plesu. Vojaki pijonirji so se sprli z domačimi mladeniči in potegnili bajonete, (irozen krik in vik je nastal. Vse se je nakrat razpršilo. Le malo je manjkalo da ni bilo razparanih par trebuhov! Ljudje, preč od plesov. Sam glavar g. Rebek se je najostrejše izrazil proti javnim plesom. Zupani u-poštevajte to! Pravijo, da bo prihodnjo nedeljo spet ples v Št. Andrežu. g (irgar. Pri slovesni sv. maši, ki se je darovala ob sv. Martinu pri nas je pel nov pevski zbor. Vsa čast g. pevovodji in novim pevcem, da so se v tako kratkem času tako dobro izvežbali. Iz ajdovskega okraja. a Novice iz Kamenj. Pušno pastirstvo opravlja pri nas namesto umrlega preč. g. župnika Kosca č. o. Celestin, iz svetokriškega samostana. Naša občina je dobila 145(1 K državne podpore za olajšanje lanske bede. Podpora se j: porabila za popravljanje obč. poti. Občinske volitve bodemo imeli v kratkem. Vina je pri nas malo več. Večinoma je šlo na Dunaj. Upamo, da bodo I lunajčani zadovoljni z našo kapljico. Nesrečna goriška »Trgovska zadruga« ne bo v naši občini terjala nobene žrtve, ker je povečini vse ljudstvo v taboru Š. L. S. iu je še pravočasno upoštevalo opomine našega časopisja pred liberalno nesrečo. Iz kanalskega okraja. ki Anhovo. Nekdo iz Anhovega nam je poslal sledeče vprašanje, katero naj objavimo v »Prim. Listu«. Vprašanje se glasi: Ali je znano pristojnim činite-Ijem, da se nahaja ud iu načelnik tukajšnjega krajnega šolskega sveta znani VVolf že več mesecev v zaporu a je še vedno ud in načelnik krajnega šolskega sveta v Anhovem? ki Pijanec ustavil vlak. V torek zju-tiaj je stal na železniški progi med Plavami m Kanalom človek ter mahal z rokama proti prihajajočemu osebnemu vlaku. Strojevodja, misleč, da je kaka nevarnost, je ustavil vlak par korakov pred tem človekom. Z vlaka so stopili železniški uslužbenci in potujoče občinstvo. Ko so videli, da si je človek, ki je bil pijan, dovolil neumno šalo, začeli so ga obdelavati s pestmi in nogami iz jeze. da je zakrivil brezpotrebno zamudo. u tolminskega okraja. t Podbrdo. V nedeljo, na zalivalnico, je bilo Podbrdom javno češčenje S. R. T. Te pobožnosti se je udeležilo veliko ljudstva, katero je S. R. T. prav pobožno častilo. Veliko jih je prejelo sv. zakramente; pomagal je spovedovati bohinjski kaplan. Slavnostni govor je imel preč. gospod obloški. Procesije popoldne radi slabega vremena ni bilo. — Letina je srednja posebna ni. — V soboto so zakopali najstarejšo ženico Terezijo VVolf, staro 86 let. i Iz Podbrda. Po naši okolici se klati neki človek, ki se izdaja za agenta društva Peniks, je pa le oskrbnik neke vile ob Bohinjskem jezeru. Le-ta človek se je spravil posebno na našo e-dino slovensko domačo Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani, ter jo obklada z raznimi neresnicami seveda z namenom, da pridobi ljudi za ptujo zavarovalnico in spravi v žep zaslužek. V pojasnilo bodi povedano, da je prav Vzajemna zavarovalnica ono podjetje, katero je prisililo v zadnjih desetih letih tudi ostale ptuje zavarovalnice, ki so imele do tja proste roke in so izkoriščale naše ljudstvo, da poslujejo bolj pravilno, da ima le ta d o m a č a z a v a r o v a I n i c a že blizo lUO.hbd članov, kateri potoni vzajemnosti krepijo domači zavod, in je plačala samo v tekočem letu nad K 300.0(1(1 odškodnine in to nemudoma po ugotovljeni škodi, ter da jo ščiti poleg obilnega dohodka na zavarovalnini in vzajemnosti tudi obilni rezervni zaklad. Naša edina domača zavarovalnica napreduje in ptujca je strah! I Jotičnega človeka bo pa treba na drugem kraju si ogledati, ako ne bo dal miru. t Uravnava potoka Bača. Županstvu (irahovo je naznanilo poljedelsko mini- slcrstvo, da je naročilo gozdnotehnič-neuiu oddelku v Beljaku, da predlaga potrebne ukrepe za uravnavo potoka Bača sploh, posebno pa še v Htidajužm. t Iz Hiidajiižne. Umrl je na nagloma dne 18. t. in. Jožef Mavri po domače •stari Cemcrir«. Ta hiša se nahaja 1 '!•• uro od lludajužne pod Boreznoiti. Pokojni je bil uzoren gospodar. Redil je navadno čez 2() glav govedi, več pre-šičev in trop drobnice. Bil je varčen in pošten, uzornega krščanskega življenja. Želimo več posnemovalcev. Njemu pa blag spomin in naj v miru počiva. R o d b i n a Mav r i. Obsojeni pohajač. žaradi pohajkovanja, iu ker se je vrnil kljub izgnanstva v mesto, je bil v torek obsojen pred goriškim sodiščem Alojzij Štrukelj iz Tolmina na en mesec strogega zapora. Iz kobariškega okraja. kb ivobarid. »Slov. kat. politično in gospodarsko društ. za kobariški okraj« bo imelo v nedeljo, dne 24. t. m. zaupen shod v Kobaridu pri » ribarju«. Začetek točno ob 2. uri pop. — (iovorili bo-do: Veleč. g. dr. Ant. Gregorčič, drž. in dež. poslanec, g. Anton Manfreda, dež. poslanec in č. g. Franc Štolfa vikarij. -\ abimo vse ude imenovanega društva, da se shoda za gotovo udeleže, ker se kodo obravnavale razne važne zadeve. Odbor. Iz bovškega okraja. Iz Trente. Sv. Martin prinese drugod navadno dobro vino in svitle kronice, v revno Trento je pa prinesel prezgodnji sneg, za začetek 60 cm. Kaj še-le bo do sv. Jurija? Živino je zaprl v hleve, sena je malo. Bog pomagaj! V noči od 12. na 13. t. m. je popolnoma pogorela hiša Ivanu Berginc, »Štruklju«. Ničesar ni bilo mogoče rešiti kot golo življenje gospodarja vdovca, njegove na pol slepe in gluhe matere in treh malih otrok. Vse mu je zgorelo, o-bleka, pohištvo iu edini trentarski pridelek, malo krompirja. Družina je popolnoma na beraški palici in navezana na podporo usmiljenih in radodarnih ljudi. Splošna revščina Trentarjev je pa daleko znana. Ce se najdejo kje usmiljeni in dobrotljivi ljudje, ki bi se spomnili revne družine s kakim darom, bi iste hvaležno sprejel kuratni urad v Trenti in izročil svojemu namenu. Kdor podpira potrebnega, posojuje Bogu na obresti, Bog bo njegov plačnik. Iz cerkljanskega okraja. c Cerkno. Včeraj se je vršila v Cerknem volitev župana in podžupanov. ža župana je bil izvoljen pristaš S. L. S. g. Ivan Leržen. Iz komenskega okraja. km Škrbina. Letos smo, hvala Bogu, pridelali precej vina in sirka. Večino vina smo prodali velikim trgovcem, ki so nam zanje odšteli lepe denarce, katere smo po tolikih slabih letinah krvavo potrebovali za ureditev naših računov. Za letos smo lahko zadovoljni in zato se tudi prisrčno zahvaljujemo Onemu, ki se je na nas tako milostno ozrl. km Kostanjevica. Tukajšnji g. nadučitelj v pokoju Jož. Trampuž, ki je tudi predsednik krajnega šol. sveta, občinski starešina, in posestnik, je nevarno zbolel. \ torek, 13. t. m. ob 2 uri zjutr. zadel ga je mrtvoud na desno polovico života, ždaj je še v zavednosti a bojimo se, da so mu dnevi šteti. Bil je vedli i pristaš S. L. S. Priporočamo ga v molitev. km I/. Komna. Občinski biki so prišli in sc nahajajo v hiš. št. 40 v Komnu. Dosedanji bikorejee se ni zadovoljil z zahtevami deželne komisije za bikorejo. žato je starešinstvo soglasno sklenilo, da se občinski biki prestavijo v Komen. Ker je Komen sredina županstva, bo s tem ustreženo vsem. Zato postavljeni ljudje bodo lahko pazili, da bodo biki snažni. Ce bodo umazani, jih lahko operejo v »Soči«. km Malidol. Naš oskrbnik je podpisal sam proti sebi, seveda v nevednosti kakor drugi. Liberalci namreč niso nikomur povedali po pravici zakaj nabirajo podpise. Zato tudi ne bodo imeli sreče. km Preserje. Naši liberalci se kar čudijo, da naš krčmar ni hotel podpisati nekega papirja. Mož je gotovo prc-pričan, da so njih mreže pretesne. km S Krasa. Deželni odbor je razposlal vsem županstvom okrožnico, s katero se prepoveduje zaračunjevanje nagrad starešinom za seje. To je popolnoma prav. Saj sc ob volitvah hudo potegujejo za čast čemu še krone? ! km Komen. V nedeljo, dne 17. t. in. smo imeli običajno zalivalnico. Kljub slabemu vremenu se je udeležilo. za-hvalnice mnogo ljudi, da so izkazali Bogu svojo hvaležnost za prejete dobrote. Društveniki pa so še zbrali po končani cerkveni slovesnosti v društveni dvorani, kjer so se pokrepčali. — Liberalci slikajo sedanjo občinsko upravo v temnili barvah. Naj le sami rajši pomislijo, koliko smeti so nanesli pred občinski urad in naj sramežljivo molčijo. km Sveto. »Soča« je začela tudi po Krasu plavati. Kraške jame so globoke in jo bodo požrle. Komenskega županskega stolca pa ne bo gotovo spodrinila. Cene Jakončev pa se »Soče« prav nič ne boji. Iz sežanskega okraja. s lz Kazelj. (Smrtna kosa.) Dne valo sedem oseb iz naših krajev v Ameriko, da si poiščejo srečo. Hočejo namreč poskušati, kako se živi v tujini. Ne \ emo pa, če bodo našli zaželjeno srečo. Pa tudi če najdejo takozvano »srečo na tem svetu«, jim ne bo mnogo koristila, če pozabijo med tem na večno siečo v drugem svetu. Zemeljska sreča lahko izgine večne pa človeku nihče ne more vzeti. slz Kazelj. (Smrtna kosa.) Dne 17. 17. t. m. je umrla Marija Mozetič v 84 letu svoje dobe. N. P. v m.! Za kratek čas. I )va potujoča delavca nista imela ničesar ne v žepu iu ne v želodcu. Kaj naredita? Začneta popraševati po vasi, kje bi imeli dobrega konja na prodaj. -Ko zvedo za taeega posestnika, takoj gresta se pogajat za konja; se ve, da taka kupčija ni tako kmalu sklenjena, treba ga je ogledati, nekoliko poskusiti -in gospodinja jima je res prinesla dober prigrizek za malo južino, kakor je pri takih kupčijah navada. — Konja se razume, da nista kupila, s čim pa? Najedla sta se in šla »druzega konja iskat«, ker se za tega »niso mogli sporazumeti.« Raztresen profesor. Nemški profesor je šel po cesti ter zamišljen čital knjigo. Nasproti mu pride čreda krav. Zadel je ob eno ter se opravičil: »Par-don gospodična«. V prvem hipu je namreč mislil, da je zadel ob gospodično. Spet je šel dalje iu čital knjigo. Prišla mu je nasproti gospodična s solčnikoni. Zadel je seveda vanjo ter nakrat zavpil: »Iu spet krava tu?« Učenca za trgovino / jedilnim blagom sprejme takoj J. PAHOR, trgovec v Barkovljah štev. 834 pri Trstu. Koledar za duhovščino. 25. Ut in Dir. Off. II. Cat. Vesp. fer. 2. a cap. de seq. or. Praesta... ut qui. Com. praee. et S. Petri Alex. lip. M., Ant. et Vrs. ex Laud., or. Infirmit. Compl. fer. 2. 26. Ut in Dir. Off. II. Cat. Vesp. fer. 3. a cap. de seq. or. Exaudi. Coni. praec. compl. fer. 3. 27. Ut in Dir. Off. II. Cat. Vesp. fer. 4. a cap. de Festo, coni. seq. compl. fer. 4. 28. Ut in Dir. Off. II. Cat. Ad Laud. Suffr. et ad Prim. praec. Vesp fer. 5. a cap de seq. com. praec. et S. Saturnini M. Ant. et Vrs. ex Laud. Suffr. Compl. fer. 5., cum precib. 29. Ut in Dir. Off. If. Cat. Miss. ut in Dir, Vel miss. de Vigil. (C. Viol.) sine Gl. sine Cr., 2 or. S. Theodori, 3. S. Sa turnini, Praef. com. Vesp. ut in Dir. Compl. Dom. 30. Ut in Dir. Off. I. Cat. Vesp. ut in Dir. Compl. Dom. December. NB. Per totum Adventum omitt. Suffr., et Symb Quicumque. 1. f Viol. Dom. I. Adventus (1. el.) De ea, sem, off. ut in Psalt (II. Cat.) et ppr. loc. Non dir. Te deum, sed 9. Rs. (et sic in Dom. Seqq.) coni. (sine lect.) S. Josapliat in L. et M. ppr. sine Gl. et sine 3. or. Cr., Praes. SS. Trinit. et in fin. Ben. Dno. Ad Prim. dic. Ps. soliti; 117.118 I. 118 II., Vrs. Qui venturus. (Qui dic. quotidie per Advent, etiam in Festis Ss., nisi alit. notet) Non dir. preces. Lect. br. Dne iniserere. In 2. Vesp. com. seq. et S. Josaphat. Trst Loterijske številke. 25, 44, 73, 40. .30. Razpis dražbe. Občina Ajba — političen okraj Gorica — razpisuje tem potom gradnjo občinskega vodovoda v Ajbi na podlagi projekta izdelanega po c. kr. tnelijora cijskem uradu v Trstu od 29. aprila 1911. Gradnja je proračutijena na 18.447 ki on 59 vin. in se bode oddala na podlagi enotnih v. proračunu navedenih cen. Načrti, proračuni, kakor tudi splošni in posebni stavbeni pogoji so na ogled v občinski pisarni. Pismene ponudbe z varščino v znesku 1000 kron v denarju ali pupilarno v. rnili vrednostnih listinah so doposlati podpisanemu občinskemu uradu najkasneje do (ca 3 tedne po objavi). Občina si pridržuje popolno prosto izbiro ponudb iu razpiše eventualno ponovno dražbo. OBČINSKI URAD: V AJBI, dne 14. novembra 1912. Župan: Bevčar Župan. POZOR! Kdor hoče imeti pristno naravno belo vino, teran, refošk itd., naj se blagovoli obrnili na: Anton Stibilj, Ustje št. SO p. Ajdovščina. V kleti se nahaja garantirano pristno vino. Cena zmerna. Prodaja se od 56 litrov dalje. Posodo mora poslati ali pripeljati naročnik sam. Z~\čala vsake vrste natančno po zdravniških pred-pisib >n brez, kakor tudi tlakomere, toplomere, kompase, različne mere za vino, mleko in žganje itd. Vse po najnižjih cenah p'i trvdki Aleksander Ambrožič, urar in trgovec z zlatnino in srebrnino in optičnimi predmeti. 6 0RIOA, GOSPOSKA ULICA št. 16. (Prej Korso Verdi 26.) Alojzij Gril, mizarski mojster v St- Andrežu pri Gorici št. 81 Priporoča slavnemu občinstvu v mestu in ua deželi svojo dobro urejeno mizarsko delavnico in zalogo pohištva, vdor želi kupiti po ceni, naj se 11' r n e do te tvrdke. Sprejme tudi naročila po vzorcih. Plačevanje se dovoljuje tudi na obroke. •1 ♦ e ♦ H J v = Dr. Schmidt-ov balzam proti ozebkom. = Najboljše sredstvo proti ozebkom na rokah, na nogah, na ušesih ali na nosu. Če se je porabi ob prvem mrazu, pri prvih znakih, pri prvi oteklini ali pri prvem srbenju, ne izostane takojšen dobrodelen vpliv. Vporablja se tako, da se zvečer in zjutraj ž njim drga ozebke, dokler ni balzam absorbiran. Cena 60 vin. steklenica. Dr. Schmidtovo mazilo proti odprtim ozebkom, priporočeno od najuglednejših zdravniških oblastnij, je najboljši pripomoček za 1 1 odpravo odprtih ozebkov v najkrajšem času. ~ 1 Cena 80 vin. loiičiču. Izključna prodaja v lekarni eRISTOFOLETTI, c in kr. dvorni dobavitelj, Gorica. ♦ ♦ Ki 1 Trgovina z usnjem Kapucinska |ullca št. 2 „prl Lizi". Ker sc za obutev mnogo denarja potrosi, priporočam podpisani slavnemu občinstvu v mestu in na deželi nakupiti usnje, nadplate in podplate od najboljših strujam, s katerimi jaz lahko po zmernih cenah postrežem z vsemi črcvljarskimi potrebščinami. - V zalogi imam tudi za uprego živali, vajeti, jermene (čelvcstre goži, uzde in štrange.) — Priporočam se slavnemu občinstvu i za obilen poset. JOSIP MARUŠIČ, trgovec. JOSIP CUL0T v Raštelju št. 2—25 v Gorici. Velika zaloga vsakovrstnih igrač, okraskov za božično drevesce in puuek za igračo. Razpela iz kovine in lesa, rožni venci, podobice, rokovice iz volne iu sukna, moške in ženske no-govice, črevlje in kape za zimsko sezono; zaloga drobnarije za kramarje na drobnoin debelo, kipi, in svetniki iz porcelana, kovčki, pipe, ustniki cevi itd. itd. itd. Za vsa v svojo stroko spadajoča dela se toplo priporoča slavnemu občinstvu v mestu iu na dežel I G N A G I J MALI čevljarski mojster Gorica, Via Morelll štev. 6. Gorica. Zaloga galoš in gamaš. Izvršujejo se tudi popravila istih. V delavnici se izdelujejo najfinejši in najtrdnejši Izdelki. Srečke v korist Slovenski Straži. Niti turška vojska ne more vzeti 400.000 frankov katere bo dobil tisti, ki bo dne 1. decembra 1912 pri žrebanju turških srečk zadel glavni dobitek I .Mesečni obrok samo 4 K 75 v. Izvanredno ugodna ponudba I Skupina 4 srečk brez turške srečke z glavnimi dobitki več 100000 kron in 11 žrebanji vsako leto proti 46 mesečnim obrokom po samo 5 K 50 v. Pojasnila daje in naročila sprejema za Slovensko Stražo g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19. ODLIKOVANA rilKARNA Vsi, ki ste skrbni možje in očetje! AH hočete vsaj 10 vinarjev na teden žrtvovati za svojo oziroma za prl-hodnjost svojih otrok ? Potem pišite »Slovenski Straži" v Ljubljani po knjižico gosp. župniku HASEJA o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj. Pozor! 50.000 parov čevljev! 4 pari čevljev le za 8 K. Vsled denarnih zadreg več velikih tovarn sem dobil naročilo, prodati veliko množino čevljev mnogo pod tovarniško ceno. — Prodam zato vsakomur 2 para čevljev za gospode in 2 za dame, rjavega ali črnega usnja, zelo elegantno, najmočnejša šasona: Vsi 4 pari stanejo le 8 K. Velikost po št. Pošilja po povzetju: A. Gellt, razprodaja črevljev, Kratovo 516 Lahko se premeni ali denar vrne. 6orica, vla Formlca is priporoča za odjemanje raznega peciva navadnega in najfinejšega. Pecivo je najboljše. Priporočam se cenj. odjemalcem za obilen poset. S spoštovanjem E. J akin Slovenska mesnica ulica Treh Kraljev 16 (Via Tre Ee 16) pri lavami Dopa Podpisani priporočam slavnemu občinstvu svojo mesnico prve vrste. — Velika izbera jančjega, telečjega in govejega mesa in svinjine in na izbero usakovrste divjaščine. Cene zmerne brez konkurence. Pričakujem obilo odjemalcev. Na željo odjemalcev se dostavlja meso na dom. Se spoštovanjem Andrej Frandolič. mesar. # Odlikovana pekarija 0 In sladčičarna | K. Draščik v Gorici na Kornu £ (v lastni hlil) ♦ Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za blrmanoe In poroke, pince Itd. Prodaja . različna fina vina in likerje na drobno ali orig. buteljkah. Pri- • poroča se sl. občinstvu. Cene Jako nizke Najboljše stroje za rezanje mesa, izdelovanje klobas. Peči, štedilnike, velike kotle in vse v železno stroko spadajoče predmete. Pinter S Lenaril Le pri naši trvdki trgovina z teleznmo GORI6A, RaštelJ 7 -9. za moške in volneno za ženske obleke, zadnje mode razpošilja najceneje Jugoslov. razpašiljalna R. Stermechi v Celju It. 309 »Vzorci in cenik čez 1 000 stvari — z slikami poštnine prosto". — 'OOh Prva slovenska trgovina z Jedilnim blagom Anton Kuštrin, »eo^iei. Gosposka ulica štev. 25 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga. Vse blago prve vrste. i Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom. Pošilja se po železnici in pošti. OOO0OOO' Odlikovana mizarska delavnloa s Stro- jevim obratom ANT. ČERNIGOJ Gorica Tržaška ul. št- 18. Zaloga pohištva iz lastne delavnice. Izdeluje cerkvena dela. spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd. Vsakovrstna dela za stavbe. (jošip TERPIN naslednik Antona Potatzky I v Gorici na sredi Raštela štev. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige. Hišna obuvala za zimske In letne čase. Raznovrste semena, trave in detelje. Najboljše preskrbljena zaloga za kralj marje, krošnjarje, prodajalce po sej- Imih in trgih na deželi. P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev. 01 Ml mo*no' zavreto se popravi kakor VIIIU| tudi odvzame se prevelika množina kisline vinskemu moštu ali vinu. Vzorec prinesti ali poslati. Naslov povč upravništvo »Primorskega Lista" Semeniška ulica 16, II. nadstropje. Svoji k svojim! Podpisani slovenski brivec v Gorici Gospodska ulica št. 1 se priporoča sl. slovenskemu občinstvu iz mesta in z dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na domu. V zalogi ima razne toaletne potrebščine po zmerni ceni. Prevzema vsa lasničarska dela ter kupuje ženske lase po 12 K in naprej kilogram. Franc Novak. Gospodska nlica, št I. p TVRDKA 0. ZAJEC trgovina z železjem v Gorici v hisi .Goriške ljudske posojilnice11 (prej krojaška zadruga). Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava. Postrežba toCna, domafia in cene konkurenčne. —. — — Prosimo zahtevati listke blagajne radi kontrole. 1 Post VIKTOR T0FF0LI -- (SORICA prva zaloga oljko V ega Olja ======== Via Teatro 16. — Via Semlnarlo 10. Oljkino olje, pripeljano naravnost iz Isti e, Dalmacije, Valone, Bari, Lucca, Pizza, Onegliz. Cene so sledeče : Jedilno olje........................................' litra vinarjev Namizno olje........................................1„ „ Istrsko-oljkino olje.................................l, „ „ Valona..............................................'j „ Bari..................................................>, „ '-»neglia.............................................>2 , Lucca, Nizza........................................1 _, „ „ 52 I 56 „ 60 „ 64 „ 70 „ SO „ I ‘— .. 1.04 1.12 1.20 1.28 1.40 1.60 2,— Sprejema naročila ter pošilja franko na dom, kakor tudi na dežele in Izven države. Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima A. Breščak - Gorica Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši). Velika izber raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal, slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago i; lastnih delavnic. 1 ---- Za ninoirobrojna naročila sp toplo priporočam ANTON BREŠČAK. -------------------------------------- * Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev v Gorici • reglstrovana zadruga z omejeno zavezo posreduje pri natopi M\\M potrebščin in pri prodaji ^ •'v* Imetjih pridelkov. ‘/v- “V- 'v- Zaloga ja v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE11 v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERDI ŠT- 32- J. MEDVED GORICA priporoča naj toplejše svoje obširno podjetje zgofovlienih oblekah, čevijih in klobukih.— Princip tio-ovine: Stroga solidnosf, sfalne cene Svoji k svojini! Svoji k svojini! MIHAEL TURK GORICA na Komu štev. 6, GOBICA priporoča slavnemu občinstvu svojo BRIVNICO. Zagotavlja točno postrežbo. Sprejema naročila za maskiranje po zmernih cenah. »po la mojstra L’'lur hoče imeli pristno an^leiko t>l;i *' obleki1, naj s« obrilo na krojaikega n Antona Kruši č, Gorica Tekallšfie Franca Josipa jšt 39 ali pa na Tržaški ulici [št. 16. Se priporočam voluCastitini duhovnikom in drugim cenj. odjemalcem v mestu in na deieli, ker izdelujem vsakovrstne obleke od najfinejSe vrste do navadne, za vsaki stan in zn vsak letni čas. Uzorci na razpolago. Domača tvrdka | V • V II • v • v tam & Kurinčič GORICA Gosposka ul. 11. (sedaj G. Carducci.) sc priporoča pri nakupu Jesenskega in zimskega blaga za ženske in moške obleke Pozor 1 Velika izbora vseh potreb-ščiu za šolska in druga ročna, dela. vezenje itd. Krasni okraski zn damske obleke, kakor vse potrebščine za šivilje in krojače. Dežniki ?> veliki izberi- »CENTRALNA POSOJILNICA" F5EGISZ:F$OW\Tm ZADRUGA Z OTTlEJenO ZAtfeZO **** v GORICI ** obrestuje hranilne vloge po 4‘ Daje članom posojila na vknjižbo po 5‘V'0, na menice po 6°u, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso GillS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. ODBOR. m -—Prave — Čebelno-voščene sveče in sveče za pogrebe po nizki ceni in olje za večno luč. MED za pitanje čebel i n za z d r a v i 1 o priporoča udani J. Kopač, svečar v Ciorici. a UU za moške, ženske in otroke J. Drufo vka - Gorica (gosposka ul. 3, nasproti JVConta. o e« Q. u e ® o 2S o 63 C *£ O 3 t£ x j* o *° C/l ® s •*-> O sc a. (!. kr. priv. * kroji Strokovna krojačnica za izdelovanje oblek vsakega stanu, po najnovijivm kroju. Naj večja saloga blaga in gotovih oblek. l*o«lpisani priporoča sl. občinstvu, da si ogleda mojo bogato zalogo, rrepnca naj se vsakdo sam, da vdobi edino v moji trgovini dobro in najceneje blago na meter, kakor tudi gotove obleke za gospode, dečke in otrok*. -r-n-* a *r M. PO V ER A J Gorica — Travnik št. 5 — Gorica 3 K O 3 G «® ® 7T K ^ ° • O Z < 'Z o •* ®p* 2 °. o O' XI o „Ljubljanske kreditne banke1* se bavi s vsomi v bančno Btroko spadajočimi posli. J Vloge na knjižice obrestuje po lv.%. Ilogc v tekočem računu po dogosoru. y GORICI S.lnUk. glavnic. K 8,000.000. Centrala v Ljubljani. -He«rvnl »klad K 800.000. _=— PODRUŽNICE: Celje, Celovec, Gorica. Sarajevo, Split, Trst. Izdajatelj In odgovorni urednik J. Vimpoliek v Gorici. Tiska .Narodna Tiskarna' v Gorici (odgov. L Li*eiič.