petek, 6. 5.1983 CENA 11 din Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Kolesarji v nedeljo v Kranju Kranj- Včeraj se je 95 kole-tfjev iz desetih držav v Ljublja-pognalo na pot 17. mednarodne kolesarske dirke Alpe-dolge 715 kilometrov. Prvi dan so sklenili v Portoro-h danes se bodo ustavili v itali-sflskem Pordenonu, jutri v koro-skih Borovljah. Od tam se bodo v -•edeljo, 8. maja, podali proti etapnemu cilju pred gimnazijo v Kranju, kjer jih bodo privrženci lesarskega športa lahko pojavili približno ob 11.30. Razen lega bo popoldne Kranj, ki je po-središče vrhunskega kolesar-v Jugoslaviji, prireditelj se od etap letošnje dirke Alpe-a Ob 16 uri se bo začel krite-po ulicah Kranja. Kolesarji bo-prevoziti petnajst kro- Kdo bo zmagovalec 17. dirke uAdria ki se bo v ponedeljek tla v Tacnu, je težko napove-i Vsekakor bodo tekmoval-e kranjske Save poskušali lanski Marnov in ekipni Kljub močni konkurenci —«mcev iz tujine, med kateri; i »tudi državni reprezentanti ie in Zahodne Nemčije ter rske. Mleko roma v kanglice in čez prag Za kmetijstvo in pospeševalno službo namenja združeno delo veliko denarja, a koliko resnično dobi? — Pospeševati tiste, ki tudi vrnejo Jesenice — Nemalokrat se pred delegati pojavljajo programi posameznih dejavnosti za leto naprej, z zahtevki po večjem denarnem prilivu. Večinoma se delegati zadovoljijo s takšnimi ali drugačnimi programi, včasih pa se vendarle zgodi, da niso zadovoljni. Pripombe na poročilo kmetijske pospeševalne službe smo slišali na sestanku na Jesenicah, obenem z opisom vseh težav, ki jih kmetijstvo v tej izrazito industrijski občini ima Žal je še kako res, da že nekaj let prihajajo prav s kmetijskega področja silno stereotipna, opisna poročila, z redkimi oprijemljivimi podatki. Upravičena je bila zato pripomba, da bi bilo železarjem ob takšnem poročilu težko dopovedati — če bi slučajno enkrat le vprašali — kam odhaja okoli 2 stari milijardi kmetijskega dinarja, čeprav s tem nikakor ni rečeno, da ni smotrno, koristno potrošen. Prav bi bilo, ko bi bili podatki konkretni, kajti fi- m telegrafskih priključkov nanciranje kmetijstva nasploh naj bi slonelo zgolj na učinkih tržne proizvodnje. Preprosto: treba je reči, kje in kaj smo svetovali, toliko in toliko dali in te rezultate dosegli, potem pa bomo vsi zadovoljno odmaknili dinar tudi za kmetijstvo in tudi za pospeševalno službo. Jeseničani se med drugim zavzemajo, da bi dobil pospeševalec svoj delovni prostor na Jesenicah, ne nazadnje tudi zato, da bi tudi pri kilometrini kaj privarčevali. Ze dalj časa si prizadevajo, da bi dobili temeljno zadružno enoto na Jesenicah. Podatki bi bili bolj na dlani, učinek pospeševanja po jeseniških kmetijah pa bolj viden, tako dober kot slab. Slab učinek - za kar nosi najbrž še najnjanj krivde ali sploh nič pospeševalna služba, veliko bolj naši ekonomski in tržni odnosi — je v tem, da gre izdatni občinski dinar v pašnike in kmetijstvo nasploh, vemo pa, da roma mleko po vaseh večinoma v kanglice in čez prag. Pravih družbenih tržnih viškov kmetov je bore malo, domači tržni viški pa so črni zakoli in mleko na hlevskih policah. V okoliških vaseh je dovolj i Gnroniskem imamo avtomatsko telegrafsko centralo, ki ima kmetov. Se ve« polkmetov kje so SSSStzS priključkov in je ne nameravajo b.stveno pove- obeUvn, « je ^ Kranj - Na področju podjetja za imet Kranj imajo vključeno avtomatsko telegrafsko cen-z zmogljivostjo 200 pnključ-Zmodjivost avtomatske tele-centrale se lani ni spre-Sin ^ tudi v letošnjem letu ne saj se planira^obenem ' gradnjo elektronske cent^e v pijani postavitev ^muUiplekser^ podjetja za bodo imeli I* »a nodročjti fefSkTŠit izkoriščenja no S tem Wtev ki Jih nudi elektronska .^Tteleteks, faksimile in tako S Število spojnih vodov med avtomatsko telegra sko cen % Krani in tranzitno avtomatsko centralo Ljub to.J. ajli Kranj je vklju- čeno 161 priključkov, kar je za sedem več kot ob koncu leta 1981. Od tega je bilo leta 1982 vključenih 6 novih teleks naročnikov in en jates priključek. Zmogljivost te telegrafske centrale je izkoriščena z 80 odstotki. V javnem notranjem telegrafskem prometu je vključenih 22 jates priključkov s teleprinterji v Kranju, kjer jih je pet, v Škofji Loki so trije, v Tržiču dva, na Bledu trije, v Radovljici dva, v Kranjski gori eden, na Jesenicah trije, v Bohinj-jezeru eden, v Bohinjski Bistrici eden in v Zireh eden. Lani so na novo vključili teleprinterje za jates promet v Bohinjski Bistrici. V zakup pa je ptt podjetje Kranj oddalo uporabnikom 19 krajevnih in 23 medkrajevnih telegrafskih vodov. D.Sedej „ „ z zbiralnico mleka v Smokuču, za katero se nikakor ne zmore najti ustrezen prostor? Saj je jasno, da zaradi nesprejemljivih cen kmetje niso tako neumni, da bi zastonj delali in garali; a obenem naj bo tudi jasno, da naj se ne zahtevajo pospeševalci in kmetijski regresi in ostali dodatni dinar tam, kjer dajo na trg presneto malo. Čisti računi, dobri prijatelji: če delavec že odrine toliko cvenka za kmetijstvo, si nalijmo čistega vina in ga dajmo tistim, ki ga bodo po svoje tudi vrnili. D. Sedej *iinmntuko telearafsko centralo c 200 priključki, :a pri-' Gorenjskem imamo avtoma • , elektronske centrale v Ljubljani posta- ^t^^^mpu podjetja Kranj. - Foto: F. Perdan Na Storžiču je spet zagorel kres Leta 1977 je tovariš Tito praznoval 1. maj na Joštu. Od takrat se Kranjčani in okoličani, tako kot pred vojno, spet množično zbirajo na tej priljubljeni točki. Takratni Titov obisk so počastili člani športnega društva Kokrica tako, da so na predvečer praznika dela zakurili kres na vrhu Storžiča. Zvedelo se je, da je bil tovariš Tito nad verjetno v Jugoslaviji najvišjim kresom zelo navdušen. Kokričani so potem sklenili, da bodo 1. maj vsako leto proslavili s kresom na vrhu Storžiča. Tri leta zapored jim je to preprečilo slabo vreme, vrh je imel namreč kapo. Letos pa je točno ob 21. uri na Storžiču spet zagorelo. V počastitev 1. maja in v spomin na tovariša Tita. B. Vrlinšek Tri leta so minila ... Tri leta so v sredo minilo od najžalostnejšega trenutka v zgodovini narodov in narodnosti Jugoslavije, od trenutka, ko je onemel svet ob novici, da je umrl naš TITO. Ko so se v sredo najvišji predstavniki države, njenih organizacij in organov v beograjski hiši cvetja poklonili njegovemu spominu, so rezko zavijale sirene in bili zvonovi, minuta tišine in spomina pa je bila namenjena njemu, ki nas je vodil, hrabril, branil in znal tako pristno povedati, kaj delamo prav in kaj narobe. Mogoče smo ga še prepogosto preslišali. Te dni pred tremi leti se je Jugoslavija ponosno poslavljala od voditelja, ki je veroval v človeka, njegovo moč in znanje. Marsikdo je menil ali celo upal, da nas ne bo njegova smrt zlomila, pa se je zmotil. V nedeljo bo tri leta, ko smo se za vedno poslovili od njega. Jugoslavija je bila takrat v Beogradu združena s Titom, svet se je takrat zgrnil v naše glavno mesto. Odšel je največji med velikimi, človek, ki je ustvarjal zgodovino. Le redkim doslej je bilo to usojeno! *■ Maj je njegov in naš mesec. Podaril nam je Tita, prinesel zmago in svobodo pod njegovim vodstvom, nam pa ga je tudi vzel. Ne spomnimo se nanj samo maja. Tesno kot doslej, ali pa še bolj, mora živeti v nas. Besede, ki smo jih izrekali in pisali ob slovesu žalostnega maja pred tremi leti, so nam danes zelo, zelo potrebne, še bolj pa dejanja, da bomo vztrajali na poti, ki jo je on gradil in s tem gradil nas. Zmogli bomo naloge, če bomo delavni, uporni, človeški, pošteni, če bomo imeli v sebi veliko titovske energije in samozaupanja ter vere v prihodnost... -jk Sporno zdravilo v luči statistike Ali v gorenjski zdravstveni regiji zdravniki res predpišejo preveč chloramphenicola in to celo otrokom, čeprav ima ta antibiotik tudi svoje slabe strani? Bolj kot zdravilo bi na zatožno klop sodila statistika Kranj — Ze vrsto let, domala ves čas, odkar v Sloveniji z računalnikom obdelujemo vse izdane recepte za zdravila, bode v oči podatek, da se na Gorenjskem za zdravljenje bolj kot drugje uporablja antibiotik chloramphenicol. Zdravilo ima poleg svojih dobrih lastnosti tudi nekatere stranske učinke, zato naj bi ga otrokom ne predpisovali. Utegne namreč imeti škodljive posledice na kostnem mozgu, vidnem živcu in podobno. Vendar pa verjetnost takšnih stranskih učinkov zdravila ni velika, saj strokovna literatura navaja podatek, 'da lahko pride do obolenja na 18.500 do 70.500 primerov zdravljenja s tem zdravilom. To pa bi pomenilo, da bi v gorenjski regiji lahko pričakovali tak primer obolenja enkrat v 64 do 245 letih. Ob tem je pomembno tudi dodati, da se škodljivi učinki pojavijo najkasneje po 4 mesecih od končanega zdravljenja. V gorenjski regiji doslej še ni bilo nobenega primera, da bi zaradi zdravljenja z omenjenim zdravilom prišlo do neželjenih stranskih učinkov. Še več — kot so na tiskovni konferenci pojasnili predstavniki SOZD Gorenjski zdravstveni center ob strokovno nadzorovanem predpisovanju tega zdravila, kaj takega tudi ni pričakovati. Večina receptov za omenjeno zdravilo je bila doslej izdana na podlagi antibiograma, to je preiskave, s katero se ugotavlja, katere vrste antibiotika so za določenega bolnika najuspešnejše. Analiza je tudi pokazala, da večina zdravnikov v gorenjski regiji za eno zdravljenje s chlorampheni-colom predpisuje manjše količine kot v drugih regijah, kjer sicer redkeje predpišejo to zdravilo, vendar v večjih količinah. Da lahko podrobneje spremljajo predpisovanje zdravil po občinah in starostnih skupinah, so se namreč v gorenjski regiji v letu 1981 odločili priti do podatkov prek programov v Iskrinem računalniškem centru. Teh republiška avtomatska obdelava receptov ne daje. Na ta način lahko ugotavljajo predpisovanje različnih vrst zdravil, tudi podskupin pri antibiotikih, ki jih dajejo posamezni zdravniki, in sicer po štirih starostnih skupinah prebivalcev. S tako zbranimi podatki je možno vplivati na enotnejše in strokovno utemeljeno predpisovanje posameznih zdravil v regiji. Prav iz tako zbranih podatkov o omenjenem zdravilu se je tudi pokazala velika razlika v načinu zdravljenja.. Tako so na primer v tržiški občini v letu 1981 predpisali en recept s chlorampheni-colom na 12 otrok oziroma 128 v enem letu, medtem ko so v škofjeloški in radovljiški občini predpisali le en tak recept na 1500 otrok. Medicinski svet Gorenjskega zdravstvenega centra čaka glede na te podatke naloga, da poenotijo predpisovanje zdravil. Vendar pa je treba še dodati, da je od prvih podatkov pred tremi leti že prišlo do sprememb, saj so na primer v tržiški občini predpisali otrokom vsega skupaj 7 takih receptov v enem letu. L. M. SEJEM MALEGA GOSPODARSTVA kratil 13.-19.5:83 drobno gospodarstvo inovacije kooperacije ponudba in povpraševanje republiška razstava inovacij seiem rabljene šport opreme 9 v . . ~, . _: _ _ moDedi motorii camp oprema camp prikolice čolni, jadrnice oprema za podvodni ribolov mopedi, motorji jadralne deske V . V jeseniškem ptt prometu bodo dobili tri nove. v Kranju pet. v Radovljici Turi nove in v Škofji Loki štiri. Tako jih bomo imeli na Gorenjskem skupaj 182. od tega na Jesenicah 27 medkrajevnih m dve hrajevnt v Kranju SI medkrajevnih, v Radovljici 39 medkrajevnih m v Skofji Loli n medkrajevnih telefonskih govorilnic. Med drug,m, so dobil, |io-n/tel otko go vonln, o t ud, v Ratečah, (na sliki> - M* F. Perdan L ii.iu občinske konference SZDL Jesenice, Kranj Radovljica, Skofja Loka In Trilć - Izdaja Časopifno podjetje Glas Kranj G LAS Ustanov.teliGla.a obćn^ Kotnjek - Novinarji Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, He.ena ** Z GTn' " DarinkaSede° Menja Vo.tjak, Cveto Zaplotnik. Andrej ža.ar in Danica Žlebir - Fotoreporter Franc Perdan Jelo vdan, Lca Mencinger. Stojan S»je, uarm » Slavko Ham in Igor Kokalj - Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 _ Tehnični uradnik Marjan Movec - oo.mo - ^ . . ^ dnjk ob sredah ,„ 9obo,ah od 1974 pa ob torkih In petkih. - Stavek TK kot poltednik, od januarja 19MMrikrai, teden« ^ , 'urednli,va ln upfatfe lista Kranj Mo*e Pijadeja 1 - TekočI račua pri SDK v Kran|u itevilka Gorenjski tisk, ti.k ZP Ljudska pravica MuDuana^^^ ^ ^ redakc.ja 2 SO, odgovorni urednik 21 -835, tehnični urednik 21-835. komerciala, propa-51500-603-31999 - Telefoni, dlreik»rin g nafQĆnjna 2? %0 _ Opro*čeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-V72 - Polletna naročnina ganda. računovodstvo 28-463. ma»i °g . 350,— din. ----------—-——- NAŠ SOGOVORNIK Aljoša Drobnici predsednik občinske konference ZSMS Kranj Odgovor da le delo med mladimi Kranj — Mladina je* pred kongresom svoje organizacije in po njem veliko polemizirala, ali je organizacija mladih ali organizacija za mlade. Odgovor na to vprašanje lahko da le praksa osnovnih mladinskih organizacij. O tem smo povprašali Aljoš® Drobnica predsednika kranjske mladine, ki je takole razmišljal: »Še vedno bolj forumi nastopamo stališče mladih in delamo za mlade V kongresnih usmeritvah pa je nakazan cilj: čimvecja množil nost in frontnost. Ker to zahteva več skrbnejšega dela z mladimi, se D0Slej mani ukvarjamo s svojo organiziranostjo, temveč smo ubrati oot povezovanja mladih vospovnih organizacijah - v šolah, tovarnah, krajevnih skupnostih. Dodela mladih smo postali bolj kritični m nismo več prizanesljivi do tistih, ki ne delajo.« Zakaj veliko mladinskih organizacij ne dela? »Ce v mladinski organizaciji izpolnjujejo svoje interese, se mladi radi vključujejo, sicer si poiščejo ustreznejšo obliko, klub ali društvo. Mladinska organizacija naj bi tudi slednje znala povezati « Kaj ponuja mladinska organizacija v svojih programih, da bi mladi v njih našli možnost za svoje izživljanje? »Mladinska organizacija je na dobri poti, da pokrije vecmo zanimanj hotenj, želja mladih, vprašanje je le, ah so programi forumov res tisto kar zanima mlade. V Kranju na primer občinska konferenca ZSMS obravnava težave zaposlovanja, a to m problem foruma, temveč mladih v šoli tovarni... Zato poudarjamo, naj bi bilo težišče dela v osnovni mladinski organizaciji V šoli ali tovarni. Od tod bi morale tudi prihajati pobude k takoimeriovanim ,višjim organizacijskim oblikam, da bi se reševali problemi mladih.« < Kateri problemi mladih najbolj izstopajo? »Verjetno problemi družbenoekonomskega položaja, kar pa mladi težko razrešujejo brez podpore in soodgovornosti drugih družbenih dejavnikov Nekoč se glas mladih tudi ni dovolj slišal, danes pa mora mladinska organizacija odločneje zastopati svoja stahsča. Tako drugi izrečenih zahtev mladine me morejo kar obiti. Vendar mladina povsod še ne zna uveljaviti svoje besede. Zato jo je treba idejnopohticno usposobiti. treba ji je dobrega vodstva, pa seveda zaupanja mladincev v to vodstvo.« Kako deluje mladina po kongresu? »Mladina se bolj vključuje v skupščinski, delegatski sistem m tam zastopa svoja stališča. V Kranju smo na teh mestih opozarjali na pro blem zaposlovanja, tegobe študentskega doma, zahteve študentov pc cenenem prevozu. Ker smo mladi del tega sistema (in bomo v prihodnje še bolj), je nujno, da na ta način že zdaj gradimo družbo.«^^ J Ustanovitev kinološkega društva Kranj - Danes, 6. maja, ob 18. uri bo v domu JLA V Kranju ustanovni občni zbor Kinološkega društva Kranj. Društvo bo še v tem mesecu pripravilo tečaj za šolanje psov. Lastniki in ljubitelji psov, vabljeni! Družbeno koristno delo pionirjev Kranj - S problemsko konferenco o prostovoljnem družbeno koristnem delu so kranjski pionirji začeli 13. Jugoslovanske pionirske igre, ki bodo potekale pod geslom »Pionirji veselo na delo«. Na konferenci, ki so jo vodili in izpeljali povsem sami, so predstavniki pionirskih odredov iz osnovnih šol in krajevnih skupnosti kranjske občine prikazali, kako s prostovoljnim delom pomagajo razvoju svoje skupnosti. V šolah delujejo pionirske zadruge, zelene straže in skupine, ki skrbe za lepše okolje, pomagajo ostarelim, vzdržujejo šolske prostore, zbirajo star papir, oblačila in knjige. Nekateri sodelujejo tudi v pionirskih brigadah na mladinskih delovnih akcijah. Njihovo delo je pretežno prostovoljno, le z zbiranjem surovin zaslužijo kak dinar za izlet ali šolsko hranilnico. Na problemski konferenci so pionirski odredi prejeli priznanja ob koncu 12. Jugoslovanskih pionirskih iger, izvolili so tudi delegate, ki bodo kranjske pionirje zastopali na republiški konferenci Zveze pionirjev v Novi Gorici. D. Z. Lastni prispevek previsok V jeseniški občini ugotavljajo, da na letovanje v Novigra* rejo prav otroci tistih staršev, ki so socialno šibkejši* sa| prispevek previsok — Odslej samoupravni sporazum o vanju sredstev Jesenice - V jeseniški občini razpravljajo o osnovah samouprav-nega sporazuma o regresiranju organiziranega letovanja otrok v letovišču Društva prijateljev mladine v Novigradu. Menijo, da osnova za financiranje te dejavnosti ne morejo biti sredstva na zaposlenega oziroma odstotek od mase osebnega dohodka. Predlagajo, da se v sporazumu opredeli, da se sredstva za to namenijo iz čistega dohodka v določenem odstotku. Letovišče v Novigradu obnavljajo z namenskimi sredstvi interesnih skupnosti otroškega varstva, izobraževalne skupnosti in zdravstvene skupnosti. V organizirano letovanje so vključeni predšolski in šolski otroci, letujejo pa tisti, ki so izbrani po kriterijih, med katerimi prevladujeta socialna in zdravst vena ogroženost. Razliko od dogovorjene do ekonomske cene letovanja pokrivajo z združevanjem sredstev m sredstvi staršev, za družine šibkih socialnih kategorij pa je lastni prispevek previsok, zato žal prav otroci, ki bi tuli letovanja iz zdravstvenih in drugih razlogov najbolj potrebni, ostajajo doma. Delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela. delovnih skupnosti in interesnih skupnosti naj bi namensko združevali sredstvi za subvencioniranje letovanja otn* jeseniške občine za vse otrok«, k* bodo letovali in sredstva za dodato* regresiranje cene letovanja otroko* socialno šibkih družin, skladno 1 veljavnimi socialnimi lestvicam Zato naj bi letos zbrali 2 milhofli 300.000 dinarjev ali 160 dinarjev ni zaposlenega v jeseniški občini. IV nar pa naj bi zbrali najkasneje do maja letos. Prav tako pa sporazum zajeis* tudi novoletno praznovanje in prenova nje dedka Mraza. Delavci jeseniške občine naj bi za razne kulturne prireditve, proslave, praznovanja s simboličnim obdarovanje® združevali sredstva v višini 0,05 odstotka od mase osebnega dohodka * minulem letu, Denar je namenjen predšolskim otrokom po vrtcih m po krajevnih skupnostih, šolskim otrokom po šolah in raznim prireditvah po občini. Vsi, ki bodo sporazum podpisali, ne bodo še posebej organizirali obdarovanja svojih delavce* za otroke delavcev, ki prebivajo * drugih gorenjskih občinah, pa bodo enotno praznovanje dedka Mraz* uresničili s podpisom sporazumov v teh občinah. D. Sedel s it « i M H a * h k P 15 fc •fK ki V S U Tiskarna in kartonaža (JOKKNJSKI TISK n.sol.o. TOŽI) TISK b. o. Kranj na*osnov/sklepa odbor« *a kadrovske in družbene zadeve z doe 8. 4. 1983, prosta dela in naloge NOČNO vzdrževanje in ČIŠČENJE stkojev II. 7a tiSZL « mesecev (zaradi nadomeščanja delavca, ki je na služenju kadrovskega roka). utn i/kustev. Delo je samo v no-Pogoj: Končana osnovna so a m eno ltui • - zahteva enomesečne enem času /a opravljanje del m nalog st poskusno delo. tainištvo de- Ponudbe /. dokazili o izobrazbi »V^^H^kS^ Moše Plja-lovne organizacije TK Gorenjski tisk n. sol. o. Kranj deja 1 v roku 15 dni od dneva objave. j _ m. 29. APRILA 1983 GOSPODARSTVO, NOTRANJA POLITIKA 3. STRAN O L« A S Gozdarji in lesarji uresničujejo plane Gorenjski gozdarji posekajo letno 452.000 kubičnih metrov lesa in ga večinoma namenijo gorenjski lesni predelovalni industriji - Veliko izvažajo Gorenjski gozdarji in lesarji, ki so Krjfeni v sestavljeni organizaciji »nega in gozdnega gospodarstva Gorenjske, gospodarijo na 12 ofl-lockib slovenske gozdne površine in ima Gozdno gospodarstvo Bled 3.300 hektarov in Gozdno gospodstvo Kranj 67.400 hektarov. Od »površine pokrivajo pri GG Bled, Si&eni sektor 54 odstotkov in za-«ni 40 odstotkov, pri GG Kranj pa Snibeni 32 odstotkov in zasebni 68 4totkov. Na Bledu imajo 78 odbitkov iglavcev in 22 odstotkov li-Ovcev v Kranju pa 69 odstotkov £veev in 31 odstotkov listavcev. Gozdarji Bleda posekajo letno 208.900 kubičnih metrov in gozdarji Kranja 243.800 kubičnih metrov. Poleg redne gozdne proizvodnje za pridobivanje lesne surovine za predelavo porabljajo kmečka gospodarstva in gospodinjstva za lastno domačo porabo še letno na območju Bleda 12.000 kubičnih metrov iglavcev in 15.600 kubičnih metrov listavcev, v Kranju pa 18.300 kubičnih metrov lesa iglacev in 32.900 ku-bikov lesa listavcev. Glavni sorti-menti iz gozdne proizvodnje pa so hlodovina iglavcev in listavcev za Kamin ni več le samo za okras VPoliksu razvijajo več zanimivih programov - Na sejmu Alpe Adria je vzbudil veliko pozornost kaminski vložek ki poveča iz bristek energije v odprtem kaminu od 10 do 50 odstotkov Žiri - Zirovski Poliks, ki je dolga *a životaril na robu rentabilnosti, * je v zadnjih letih na novo orga-"airal, si začrtal novo pot razvoja in i novimi programi uspešno gradi •oj razvoj. Posebno so zanimivi *«ovi piogrami v okviru varčeva- lp^nperoi°am, ki so ga predstavili y sejmu Alpe-Adria v Ljubljani je **ram kovinskih izmenjevalmkov me. To je naprava, ki se vgradi v4dprt kamin. Odprt kamin je v ve-stanovanj le za okras, saj je nje- * izkoristek energije komaj 8 do ^ odstotkov, kar pomeni, da e *av3 potratnik kurjave. Z vgradnjo hotnega izmenjevalnika se zko- enereiie poveča na 40 do 50 Stkov Saprava se lahko vgradi W v že postavljene nune in se fcključi na že obstoječo centralno Wanie, lahko se zgradi samostoj-^'ogrevanje prek radiatorjev, lahko «o iz kamina uporabljajo za ^o ogrevanje, skratka, izmenje-■■inik Slahko kombinira z vsemi delovnem mestu Zadniih deset dni so imele Okffrena in Danica toliko dela, fe so komajda vse postorile šo desetkrat več kot Kno V prodajalno je prišlo STehko radovednežev - natančneje radovednic, ki so si ^lečutnfgae Blejsk; tovarna in vezenin Vezenine je pred St miVdnevi odprla novo prodajalno, ki SO JO uredij 2?-1? ^Za Zzačetek pa so iz K&i Z Vezenini^nii eks- je Olga Poklukar, doma izs Zteipaj blejski Speceriji. Delo v tekstilni prodajalni je vse drugačno kot v Si živil pač ni treba ponu jati liudie sami vedo kaj boao kupil J Pri oblekah je druga e. tLbeležJfsaicer obeležujejo sve ^^ £blaČ1^rneePrVezni ne* 'o nasploh oblekah. Pri Si za loroko pa je seveda i . Misliti kaj bo najlepše, kaT>se> bo nevesti najbolj podala KLuJlkase mora zato dodobra S # kuncem, svetovati, pred-Ld Ol^ PokTukar to nikoli ni 5atL Uigi ; ki poklic JI je o težko, trgovsKi p nekako P^^^meje odvrne, anam to po očetu,, j Rada kovino in gostilno ko je svoje delo ua ^ del*>J Seveda tudi za-»poldne nazaj.^ v pr0- voljo tega, ker se y dajalni dobrorazumejo tovarni je je zdelo, da vae tn. Dobro se* J™1^ le v nOVi je v teh dneh ko o n prodajalnipolne,e„ proti večeru pnsei tflkAne dar- če Je- "Svaio k dobremu de-'r'van PnsS u ne le dovolj ovnemu vzduSju, n Snele'Vesnine pro-Nekdaj so 11 slopJU ob dajalno Bledu, kasneje n ionski cesti na dajalni v začasno v Alm rim p |Inlon. hotelu Park, saj toplotnimi črpalkami — sončnimi, toplozračnimi, vodnimi ali zemeljskimi. Ima moč od 12 do 17 kW. Omenjena moč zadostuje, da jeseni in spomladi, ko so temperature nekoliko višje, vendar prenizke, da v stanovanju ne bi bilo treba kuriti, za ogrevanje, pozimi pa za dogrevanje stanovanja. Prihranek v eni zimi je ob redni uporabi približno 1000 litrov olja in tako se investicija izplača že v dveh do treh letih. , ' Toplotni izmenjevalnik je na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani vzbudil veliko zanimanja in Poliks je že dobil kar precej naročil za delo. Vendar pa ima odprte kamine le manjše število stanovalcev, zato v Poliksu razmišljajo, da bi podobne vložke razvili tudi za uporabo v krušnih pečeh, kar bi stanovalcu omogočilo, da bi hkrati ogrevali prostore. Omenjene načrte bodo šele razvili, zato je prezgodaj govoriti, kdaj jih bodo lahko ponudili kupcem. L- Bogataj žago, les za celulozo, tehnični les in drva. Naši gozdarji letno skrbe za obnovo 300 hektarov gozdov, za nego sestojev na 2.500 hektarih, za zakasnela redčenja na 600 hektarih ter za izboljšanje gozdov na 160 hektarih in osnovanje novih nasadov na 200 hektarih. Zgradijo ali obnovijo 43 kilometrov gozdnih cest, od tega zasebniki 23 kilometrov. V lesnopredelovalni industriji je zaposlenih največ delavcev — 4.300. Lesnopredelovalno industrijo oskrbuje gozdarstvo z letno količino hlodovine iglavcev z več kot 170.000 kubičnimi metri, hlodovine listavcev 12.000 kubičnih metrov, celulozno tovarno pa s 30.000 kubičnega metra celuloznega lesa. Za pokrivanje razpoložljive lesne zmogljivosti in porabo surovina gorenjskih gozdov ne zadostuje, zato si morajo nekatere organizacije zagotoviti dodatne količine lesa od drugod ali iz uvoza. Les, ki prihaja iz gorenjskih gozdov, pa je namenjen tudi predelovalcem, ki niso z Gorenjske, in letno oddajo na ta način 14.000 kubičnih metrov iglavcev in 6.000 kubičnih metrov listavcev. Lesna industrija z investicijami v izboljšavo izvoznih možnosti ter s povečanjem zmogljivosti za izvoz uresničuje cilje petletnega srednjeročnega plana. Pomembne so naložbe v energetiko, ki temeljijo^ na lastnih virih. Med delovnimi organizacijami pa poteka v okviru sestavljene organizacije akcija za združevanje sredstev za izvozno pomembne naložbe. ^ Sedej Cerkljanci ob prazniku Cerklje — Ob delavskem prazniku so v Cerkljah pripravili več prireditev. Na predvečer prvega maja so člani Športnega društva Krvavec pripravili »Srečanje ob prvomajskem kresu« na Ambrožu pod Krvavcem. Udeležilo se ga je več kot 250 krajanov. Krajevna organizacija ZZB NOV in družbenopolitične organizacije s cerkljanskega omočja pa so uspešno izvedi^ pohod na Da-vovec. S krajšim kulturnim programom so počastili praznik dela in spomin na tovariša Tita. J. Kuhar Ženski izlet po trgovinah OLGA POKLUKAR, poslovod-kinja Vezeninine trgovine na Bledu sko poslopje porušili. Naša želja po prodajalni v središču turističnega Bleda pa je ostala, pravi Olga. Tam bi lahko prodajali ekskluzivne modele. Nova prodajalna ob tovarni ima bolj značaj tovarniške prodajalne, v kateri je moč dobiti oblačila z drobnimi napakami, pri čemer je seveda tudi cena do 30 odstotkov nižja. Dobiti pa je seveda moč tudi metražno blago. Belo, svečano s tilom, čipke za razne priložnosti, ne smemo pa seveda pozabiti na otroška oblačila, ki so jih v tovarni iz ostankov blaga začeli izdelovati pred petimi leti. Čipke in vezenine so zadnja leta tudi pri nas moderne, poprej naše ženske po njih niso veliko povpraševale. Danes pa krase tudi vsakdanja oblačila, ne le svečana. Nad njimi pa so zelo navdušene ženske iz naših južnih republik. Letovanje na Bledu rade združijo z obiskom Vezeninine prodajalne in jo včasih dobesedno izpraznijo, pri čemer s čipkami in vezeninami polepšana oblačila zasipajo z besedami »slatka«, »medena«. Posebej prijeten občutek imam, pravi Olga Poklukar, ko zaznam, da se je naša ženska razočarana vrnila z nakupa v sosednji Italiji, kjer lepe poročne obleke ni dobila. Če pa jo je že našla, je bila zelo, zelo draga. Prišla je nato k nam in dobila lepo obleko, znatno ceneje. Že za štiri tisočake jo je moč kupiti v Vezeninah. Prodajalke pa stranke popeljejo tudi v skladišče, da si res izbere pravo obleko. Pred dnevni se je pred prodajalno ustavil izletniški avtobus iz zamejske Koroške. Korošice se niso mogle načuditi, kako poceni so pri nas čipke, laneni prti, vezene bluze. Vezeninino prodajalno seveda največ obiskujejo ženske. Malo je mož, ki bi ženi svetovali, kaj naj kupi, pravi Olga. Večina jih komaj čaka, da je nakup mimo. Kar na stol se sesedejo in njihovi obrazi so vse daljši, ko ženske odhajajo pomerjat obleke. Še dobro, da imamo vselej ob naši prodajalni krčmo, hudomušno pravijo prodajalke. Tako možem lahko rečemo, naj počakajo pri sosedu in slaba volja hitro mine. Ženske pa so seveda iznajdljive. Kar navadile so se, posebej Ljubljančanke, da po tri, štiri skupaj same eno popoldne oberejo vse tekstilne tovarniške prodajalne na Gorenjskem. Ženski izlet po trgovinah pa ne pozna slabe volje. Olga ima rada svoje delo, tudi mlajšima sodelavkama ni težko slediti njenemu zgledu. Strankam vselej skuša ustreči, če ne gre drugače, posebej skoči v skladišče ali morda le ni še kje zaželjena velikost obleke, meter čipke. Ali da obleko na stran, če se stranka ne more odločiti ali nima dovolj denarja pri sebi, da se vrne ponjo čez dan. dva. Le zadovoljna stranka se znova vrne, pravi Ol-iia, le tako dobimo stalne kupce. h ' M. Volčjak J Mlada smetarska delovna sila Ne silimo najmlajših šolarjev, da bodo za nami pobirali smeti in odpadke. Takšne delovne akcije so lahko tudi nevarne Pomlad je prišla v deželo, sneg je sko p ne L po naših vaseh in mestnih središčih se je pokazala vsa nesnaga naše nemarnosti in nikakršnega dobrega odnosa do okolja. Zato se tedaj, ko se začnejo odpirati popki in začne drevje eveteti, z vso mogočo ihto in vnemo zuženemo v očiščevalne akcije, kar je velike pohvale in priznanja vredno. Delamo, vihtimo lopate in grablje, da nas je, pridne kot le kaj, veselje gledati. Gremo se številne udarniške akcije, da je potem po nekaj dneh ožja domoviniea res nadvse čista. Moramo priznati, da je izredno malo mest, kjer še ležijo odpadki, če pa že so, so očem skriti. V teh očiščevalnih akcijah pa sodeluje tudi naša mladinu iz osnovnih šol. Ne vem, če se v delovno očiščevalne dneve zaganja tudi srednješolska mladina, ampak osnovnošolska mladina, ki je tako pridna tudi pri akcijah zbiranja odpadnega papirja, je prav gotovo ob cestah in naseljih, okoli blokov, avtobusnih postaj. Šole očiščevalne akcije redno napovedujejo in prav tu se mi spet in spet in vsako leto znova in posebej postavlja veliko vprašanje upravičenosti očiščevalnih akcij prvošolčkov, drugošolčkov in tako dalje. Res so naša okolja silno onesjiažena , tudi okoli šol in res je. da je ob cestah veliko vrečk pa konzerv pa cigaretnih škatel in odpadkov. Prav bi bilo, ko bi mladina pobirala lastne odpadke in odstranila vse žvečilne gumije s šolskih ograj, ne zdi se mi pa prav nič prav, da naže-nemo nižješolčke ob ceste, pobirat cigaretne škatle in cigaretne ogorke, da niti ne govorim, da je med odpadki redno tudi veliko črepinj. Prav čudno je, da se v teh očiščevalnih akcijah ne zgodi več nesreč. Meko tako soboto mi je bilo dano videti otroke — najbrž leške osnovne šole — kako so pobirali svinjarijo nedaleč ob magistralni cesti v Lescah, na divjih parkiriščih, kjer je ponavadi še največ odpadkov. Le neprevidni korak na cesto, ki je na tem odseku voznikom dokaj hitra in že bi bila tu neizogibna avtomobilska nesreča. Če so bili tam samoiniciativno, seveda leški osnovni šoli ni kaj očatiti. v nasprotnem primeru pa ... Ob takšnem pobiranju odpadkov mladi mimogrede lahko primejo tudi č rep inje. se zastrupijo ob smrdeči konzervi... Prav zato se mi zdijo takšne očiščevalne akcije, ki nimajo ničesar opraviti z delovno vnemo ali navajanjem otrok na delo in čistočo, neumestne. Za pobiranje odpadkov in smeti smo odgovorni mi, starejši, z ustreznimi službami, ne silimo pa otrok v to, da bodo postali smetarji v naseljih. Za tovrstno delovno vzgojo so nedvomno drugi, manj nevarni in manj po-, nižujoči prijemi... d. Sedej Od ustanovitve leta 1979 pa do danes je Gorenjsko obrtno zadruc/o vodil I rane Šuc iz Kranja. Velike uspehe je dosegla v tem času, saj je svoje članstvo razširila tudi v občine izven Gorenjske, v Domžale, Tolmin in Novo mesto, vključila pa se je tudi v izvoz. Člani zadruge svoje izdelke izvažajo v Francijo, Italijo in Nemčijo. Za tolikšen uspeh zadruge gre zahvala tudi predsedniku Francu Sucu. Z občnim zborom članov zadruge pred dnevi na Brdu je tovarišu Sucu potekel mandat. Za veliko prizadevnost pri vodenju in rasti zadruge so se člani svojemu dosedanjemu predsedniku prisrčno zahvalili. — Foto: D. Dolenc Gospodarske težave so udarile tudi obrtnike Kranj — Na rednem letnem občnem zboru so se zbrali člani Gorenjske obrtne zadruge Kranj. Kot so povedali predstavniki zadruge, so tudi lansko leto gorenjski obrtniki, povezani v zadrugo, kar dobro zaključili. Za dobro milijardo družbeno priznanega dela so ustvarili, to pa je podatek, s kakršnim se ne more pohvaliti marsikatera tovarna. Tretjino občinskega proračuna pokrivajo obrtniki. Bore se s težavami, kot vse naše delovne organizacije. Pomanjkanje repromateriala jih najbolj pesti. Toliko se v naši družbi govori o malem gospodarstvu, toda obrtniki vedno znova ugotavljajo, da vse ostaja le pri besedah in na papirju. Bolj bi morali biti zahtevni in glasni za svoje pravice. Obrtnik je pri nas tisti, ki mora začeti iz nič, pravijo. Delavec dobi takoj na voljo stroj, delovno mesto, delovno obleko, stanovanje. Tudi vse ostalo se veliko hitreje in lažje reši kot za obrtnika. Lep primer je invalidsko pokojninsko zavarovanje. Tudi prostora, ki jim je bil že pred leti zagotovljen, ne dobe. V Kranju smo se namreč odločili za obrtno ceno, kjer bi vrsta obrtnikov dobila zemljišča za gradnjo, vendar vse skupaj se je ustavilo. Potem pa še pomanjkanje bencina, omejitev uvoza strojev in repromateriala, depozit in tako naprej. Vse to jih bo v prihodnje zagotovo ovirilo pri njihovem delu in rasti. Vse več menic dobivajo za plačilo storitev. Nekateri člani zadruge pri plačevanju računov niso disciplinirani. Pošteno bi bilo, da bi svoje posle sklepali v tolikšnem obsegu, kot so velike njihove finančne zmožnosti, sicer trpi sklad zadruge, ki ga ta nujno potrebuje za nemoteno poslovanje vseh njenih članov. Osnovni vzrok vsem tem težavam pa je iskati v splošnih težavah vsega našega gospodarstva, ki se odvaža tudi na malem obrtniku. Štiri leta zdaj že posluje Gorenjska obrtna zadruga in močno je povečala članstvo. Leta 1979 je začela z 72 člani, danes jih pa šteje že 270. Temu primerno se je povečalo tudi njihovo poslovanje, ki sega domala v vse naše republike in pokrajine. Še bi radi ojačali svoje vrste, privabili nove člane, da bi bolje poslovali in se skupno lažje borili s težavami. Svoj plan za leto 1983 so postavili na realna tla. Le za 5 odstotkov so ga dvignili glede na lansko uresničitev, podobno kot predvideva svojo rast občinsko gospodarstvo. Prvi meseci letošnjega leta so kar spodbudni. Zadruga ima odplačane vse kratkoročne kredite, odplačuje le še investicijski kredit za njihovo stavbo, ki pa bo odplačan leta 1984. Že dalj časa pri vodstvu zadruge razmišljajo, kako pomagati svojim članom. Na zboru so sklenili, da bodo del čistega dohodka, ki so ga člani ustvarili s poslovanjem, od-dvojili in ga vložili kot depozit v Beograjsko banko. Temu depozitu bo banka dodala še kratkoročni kredit in nabral bi se kar lep znesek za enkratne, kratkoročne pomoči članom, ki bi bili v finančnih težavah. Izdelali bodo pravilnik o dodeljevanju te pomoči. Na zboru pa je bilo slišati tudi predloge, da bi vsi obrtniki, ki dobro stoje, vložili določena sredstva v ta sklad, da bi z njim lahko pomagali tudi obrtnikom — začetnikom, ki so takšne pomoči še najbolj potrebni. D. Dolenc ekonomsko administrativni Šolski center KRANJ Komenskegu 4 Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge delavke za čiščenje šolskih prostorov Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela 1. 8. 1983. Poskusno delo je 3 mesece. Prošnje pošljite v roku 8 dni po objuvi na naslov: Komisija za delovna razmerja ekonomsko administrativnega šolskega centra Kranj, Ko-menskega 4. O izbiri boste obveščeni v roku 15 dni po zaključku razpisnega roka. KAMEN SPOTIKE DŽENI VOLI ČEČKE MEČKE Če če vsi tako zelo trobijo in (flobokoumno razpravljajo o tej naši srečni zvezdi. ki nam je zasijala na nedavnem cvrovizijskem festivalu z Danijelom in njegovo Džuli. naj bo dovoljeno še meni, četudi nisem noben glasbeni strokovnjak, ampak čisto navaden gorenjski jež. Diuli je prav/letna pesmica, ki gre v uho. vizuelno pa vsaj naše dame tudi nimajo nič proti, saj je enako fejst tudi Danijel. Zanj se je tresla vsa naša ježevska familija, saj je dajal očitni vtis, da bo zdaj zdaj od same grozne treme ; enostavno pogrnil po odru. Potem, ko so preljubi Angleži koraj-žno usekali tistih dvanajst točk, smo zazijali hi zijali vse do konca. In Danijelu privoščili, da nam je končno rešil-ugled in po kaj veš koliko letih upravičil naš nastop na Evroviziji. A zanimiva je potlej naša reakcija. »Cajtengarska« in nasploh poročevalska. Daleč' najbolj slovensko privoščljive in neumne so tiste besede, ki pravijo, cla smo se pač enkrat spustih na raven po-pevčic, ki jih svet najraje posluša. Mi smo seveda le za kvaliteto, za glasbeno dognane m kaj veš kakšne strokovnjaške note in besedila zabavne glasbe, ki jih za dobri okus prikrajšani svet tam zunaj ne sprejema in ne razume. Mi smo mi, vi ste pa r\aše kosa! A Danijel nam je zavezal hudobne in nevoščljive jezike in dokazal, da smo hudo lieemerski. Zabavna glasba, ki danes useka, tako pri tebi kot pri meni, so prav takšne popevcice. kar nam ztigo-vorno priča sleherni val 202 ali radijski program nasploh, da niti ne govorim o oddajali po željah poslušalcev. ki so barometer priljubljenosti. Za tiste seveda, ki se pa na zabavno »muziko« res dobro, poznajo — in teh je tako malo kot. v vseh drugih poklicih — pa so popevcice morda zares le samo popevcice in le za ušesa povprečnega Slovenca. Najhujši pa so vedno bih kvazi-strokov- ' njačkt. ki so se prav pri Danijelu in okusu evropske publike pošteno opekli Čeprav gremo lahko stavit, da imajo na domače kasete posnetih na stotine še hujših zmazkov angleškega porekla kot je po njihovem Džuli. Okusa publike se pač ne da spreminjati, mojega že ne, naj se mi milijonkrat posmehujejo. Za spreminjanje okusa in navad so drugačni prijemi in drugačne korenine. Vsaj v tolažbo mi je. če sem že tako zelo pod glasbenim nivojem, da se vsaj sprenevedam ne in javno priznam, da mi je najbolj všeč tista Avsenikova o belih kostanjih. Kar pa se zabavne glasbe tiče, pa nimam čisto nič proti našim popevkam. Prav rad prisluhnem tudi viži Džem voli čečke mečke ali nekaj takega. Besedilo je malo bolj komplicirano m ga čisto dobro ne razumem, melodija pa j a kar fletna. .. I -> C LAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE _______PETEK, 6. MAJA 1 Sporazum o izgradnji komunalnih objektov Udarniška akciju v Goricah - V krajevni skupnosti Gonče, ki obsega i iisi Zalog Srednja vas in Potence, so krajani začeli z obnovo lokalnc-aa vodovoda ki je dolg 1700 metrov. Predračunska vrednost je 2 mili-iona r>00 000 dinarjev, vendar pa so se dela lotili krajani sami ,n opra-rih I ar '700 prostovoljnih delovnih ur, veliko pa so pomagali tudi I-mehe s'urcvozi Starejši prebivalci še dobro pomnijo, da je bil star, , rlnrnd ara i en takoj po vojni m da so takrat položil, ze rabljene ce-L- < M Zb>h i Črnomlja. Ko bodo dela povsem zaključena, bo vodovod izredna pridobitev za krajane. k, živijo v tel, vaseh. - Pot o: Marjan Ajdovec ___.____ Milorad Djukević, čuvaj v smetiščni jami Prazniki v smetiščni jami Delo čuvaja v smetiščni jami sicer ni naporno, je pa zelo odgovorno Tenetiše — So dela, ki jih tudi med prazniki ni moč opustiti. Eno takšnih je tudi čuvajska služba v smetiščni jami v Tenetišah v kranjski občini. Služba je tukaj neprekinjena noč in dan. Med prazniki pa je »vskočil« Milorad Djukević, doma iz Sanskega mosta, sicer pa že leto dni zaposlen v Komunalnem obrtnem gradbenem podjetju Kran; pri odvozu smeti. »Večina sodelavcev je med prazniki prostih in so se odpravili domov Tako je bilo treba zamenjati tudi redne čuvaje v smetiščni jam, \ Tenetišah. Ker imam družino v Kranju in nam bo-prav prišel še kakšen dinar, sem prevzel čuvajsko službo. 1. maja sem bil v službi od h. do 18 ure! danes (2. maja) bom od 18. do jutri zjutraj do 6. ure. Delo ni naporno ie pa zelo odgovorno. Paziti je treba, da ne pride do morebitnega samovžiga. Otrokom, ki zelo radi brskajo po smetiščih, ne dovolimo sprehajanja po jami. Pozoren pa je treba biti tudi na mimoidoče izletnike, gobarje in podobno.« . Ali so tudi včeraj in danes posamezniki vozili smeti v jamo? »Nekaj jih je prišlo z avtomobili in eden s traktorjem. V glavnem so pripeljali drobne odpadke. Nekateri pa pridejo, da malo pobrskaj*, ker iščejo najrazličnejše še uporabne predmete. Ljudje so pač iznajdljivi. Marsikdo kaj zavrže, drug pa potem to s pridom uporabi. Tako je tukaj nekakšna brezplačna menjava blaga.« . ^JSgj^H Torej vam med prazniki tukaj ni bilo dolgčas? »Ne. kar živahno je bilo včeraj. Nocoj pa ne vem, kako bo. Imam čudno slutnjo, da bom ponoči moral po pomoč. Ob koncu jame se namreč kaže v soparici dim in pozoren bom moral biti na samovžig. Težava pa .je ker nimam telefona. Na srečo sem prišel z avtomobilom-* Milorad pravi, da je z delom pri KOGP zadovoljen. Na mesec zasluži okrog 14.000 dinarjev, žena, ki pospravlja prostore v Globusu, pa okrog 8 000. Ni ravno veliko za štiričlansko družino, saj je zadnje čase vse tako drago. Toda, če človek rad dela, se nekako že prerine čez mesec. Bolj kot večjega zaslužka si Milorad trenutno želi primerno stane- 1 vanje. X ženo in dvema majhnima otrokoma (2 in 3 leta) živi v Stražš-ču v 24 kvadratnih metrov velikem stanovanju brez kopalnice, s skupnim straniščem, ki ga uporabljajo 4 družine. Stanovanje sicer ni drago Na mesec plačuje 600 dinarjev. Razmere pa so nemogoče. »Lepo je v Kranju in ne bi se rad odselil. Tudi zaslužek je bel > Pred letom dni sem namreč delal v Ljubljani pri Cestnem podjetju sem kot šofer zaslužil okrog 8000 dinarjev. Zdaj sem vložil prošnje na razpis za solidarnostno stanovanje. Želim si, da bi uspel in potem zares zaživel.« A. Zalar I Imu/ani notok - Ob poti pri Podvinu. na Spodnjem otoku jc zart, ^ZiTa vendar mJjšnje smetišče odpadkov. Prav bi bilo. [livje odlagal,šče očistili m spe, postavili na noge tablo k, opažaju. da je tod odlaganje smet, m odpadkov prepovedano. - Foro. D. X - dej ^^^^^^^^^^ • W veliko ostalo, pa \endxrle K U AS.I - Od trhU' dveh '»'»""^^»l^nikoina. Kdo sta. očitno niče. do bi bih lahko ^ ponos *udnjimu'^ * tUV mu gtrdo nur,*? ir ne ranima. Padi komunalne^P »*• lU se bo r^t drana vosih! (Oči,no samo v športni dvorani na Ffc- mio, ki bo »oskubljena« ax ton,obda s ^rkjrisca Jnikoma k,jm>a hpo nin piv s tu \ i I na odpad, stroške pa ^ m J.) ~ F ™ okolje po dejanjih sode* m kaj prida mar. (« piv \ kouat park kdo Komunalno gospodarstvo Radovljica je sestavilo sporazum o financiranju izgradnje komunalnih objektov v letošnjem letu, ki določa obveznosti posameznih financerjev — Zaradi spornih vprašanj glede obsega zajetja Kroparice je iz lanskega leta ostala nerešena le izgradnja vodovoda Kropa—Dobrava Radovljica — V radovljiški občini so tudi letos sestavili sporazum o financiranju izgradnje komunalnih objektov, ki ga bodo podpisali komunalna in stanovanjska .skupnost, Komunalno gospodarstvo in občinski izvršni svet Sporazum natančno določa letošnje naloge pri izgradnji in rekonstrukciji komunalnih objektov in naprav ter finančne obveznosti posameznega podpisnika. Ker so naloge natančno določene, so v sporazum zapisali le celotno finančno obveznost posameznih podpisnikov, ne pa njihov prispevek, razdrobljen po posameznih nalogah. Tako je narekovala lanska izkušnja, ko prav zaradi takšne razdrobljenosti finančnih obveznosti dotok sredstev ni bil ustrezen in zatikalo se je pri uresničevanju nalog. * Za uresničitev letošnjega načrta izgradnje in rekonstrukcije komunalnih objektov in naprav bodo v radovljiški občini potrebovali 99,3 milijona dinarjev. Komunalna skupnost bo prispevala 24.5 milijona dinarjev, Komunalno gospodarstvo 7,3 milijona dinarjev, stanovanjska skupnost 25 milijonov dinarjev, skupščina občine 6,1 milijona dinarjev, izvršni svet pa bo odobril namenski del turistične takse, zbrane na območju Bleda. Skupaj bodo tako zagotovili 64,8 milijona dinarjev. Poleg tega pa bodo namenili še sredstva za izboljšanje kvalitete vode, opredeljena pri območni vodni skupnosti v višini 9 milijonov dinarjev, dodatno združena sredstva v višini 6 milijonov dinarjev, ki bodo porabljena predvsem za izgradnjo takoimenovanega S kanala v Bohinjski Bistrici ter kredite v višini 19,5 milijona dinarjev. Na področju izgradnje vodovoda v letošnji program obsega nadaljevanje obnove vodovoda v Gorjah, kar bo veljalo 4,5 milijona dinarjev, zajetje in izgradnjo vodovoda Kropa, kar bo veljalo 15 milijonov dinarjev in nadaljevanje izgradnje zajetja ter prevezavo vodovoda Radovna, kar bo veljalo 23,3 milijona dinarjev. Skupaj bodo torej za izgradnjo vodovodnih objektov in naprav porabili 42,8 milijona dinarjev. Gradili bodo kanalizacijo Mlino-Selo na Bledu, kar bo veljalo 18 milijonov dinarjev, in izpust kanalizacije v novem naselju Predtrg, kar bo veljalo 3 milijone dinarjev. Skupaj torej 21 milijonov dinarjev. Na področju opremljanja stavbnih zemljišč bo prva etapa izgradnje vodovoda Krpin-Poddobrava ve- ljala 1 milijon dinarjev, kanalizacije v Bohinjski Bistrici 16 milijonov dinarjev in ceste v Lescah 7 milijonov dinarjev. Skupaj torej 24 milijonov dinarjev. Popravili in posodobili bodo nekaj cest. Rekonstrukcija ceste od Finž-garjeve do Šobčeve ceste bo veljala 600 tisoč dinarjev, posodobitev ceste na Ravne v Bohinjski Bistrici 2 milijona dinarjev, za urejanje gorskih dovoznih cest bodo namenili 1 milijon dinarjev, vključili pa bodo še ureditev pločnika na Ribniški cesti na Bledu. Za obnovo primarnih in sekundarnih komunalnih objektov in sofinanciranje novogradenj sekundarnih objektov bodo namenili 5 milijonov dinarjev, za študije in raziskave 2,3 milijone dinarjev in za dokončanje začasne deponije komunalnih odpadkov 600 tisoč dinarjev. Iz lanskega leta so bile uresničene vse dogovorjene naloge, razen izgradnje vodovoda Kropa-Dobrava, kjer se je zataknilo pri spornem vprašanju glede obsega zajetja Kroparice. Sredstva v ta namen so zato prenesena v letošnje leto. M. VolČjak SGP GRADBINEC n.sot.'o.KRANJ nazorjeva I Na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja TOZD Strojno kovinski obrati Kranj objavljamo proste delovne naloge in opravila 5 ŠOFERJEV Pogoji: — poklicna šola za voznike motornih vozil, izpit C in E kategorije, — 3 leta delovnih izkušenj za izpostavo na Jesenicah 2 STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV Pogoji: — poklicna šola in 4 leta delovnih izkušenj Kandidati naj prijave z dokazili o kvalifikaciji pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: SGP Gradbinec, Kranj, kadrovsko izobr. oddelek, Kranj, Nazor jeva 1. 6. MAJA 1983 KULTURA 5. STRAN OLAS Priznanje slovenskemu kulturnemu društvu Radiše Kropa — Leios mineva dvajseto leto prijateljskega sodelovanja med Slovenskim kulturno prosvetnim društvom Radiše na Koroškem in Komornim moškim »orom KUD Stane Žagar iz Krope. Ta kulturni jubilej, ki tudi širši narodnostno polici pomen, so počastili v soboto, 33. aprila zvečer v kulturnem fonu na Radišah, kjer je go-*&val pevski zbor iz Krope. V aedeljo, 1. maja, pa je bila Popoldne sklepna slovesnost v Sadikalnem domu v Kropi. Na jifch prireditvah v Radišah in v Kropi sta zbora izvedla koncerta a recital, slavljenci pa so si ■menjali darila in priznanja. 2adišani so v Kropi prejeli tudi spominsko plaketo Antona Tomaža Linharta in priznanje Kulturne skupnosti Radovljica. Flavtist Kacjan in pozavnist Lotrič Svežina na koncertnem odru Kranj — Dva mlada, a že znana slovenska glasbenika sta se na zadnjem koncertu kranjske Koncertne poslovalnice spopadla z novimi poustvarjalnimi zahtevami koncertnega odra. Svojima bibliografijama na slovenskih koncertnih odrih sta hotela prispevati nekaj novosti, kar jim je tudi uspelo. Hotenja Aleša Kacjana, flavtista, so bila vsaj v prvih dveh odigranih delih malce tvegana, v Bachovi Sonati v e-molu za flavto in continuo in v Hindemithovih Petih skladbah za flavto solo. Kacjanova flavtna igra se je nato v zaključni Dutilleuxovi Sonatini za flavto in klavir razigrala do tiste poustvar-jalnosti, ki smo jo dotlej pogrešali. Ce že flavtist Kacjan ni mogel uvodoma pregnati neodzivnosti odigrani muziki, pa je pozavnist Božidar Lotrič s spremljevalko pianistko Vlasto Doležal-Rusovo taisto odigral v priredbi Handlovega koncerta za pozavno. Ovladal je vse štiri različne naravnanosti baročne mojstrovine in v nadaljevanju le za Področno srečanje gledaliških kupin Gorenjske v Tržiču Drevi se bo v dvorani tržiškega ča dvignila zavesa zaključne letošnjega srečanja gleda-skupin, ki je bila v aprilu in i Selektorica Nadja Strajner-. igralka Mestnega gledališča Pijanskega -je izmed štirinajst za %ček ogledanih predstav izbrala 4 zaključno srečanje osem pred-I ^ Tako bo tržiško občinstvo v pela SNG v Radovljici Udovljica - Po skoraj treh "'bo v Radovljici spet gostovala Slovenskega narodnega gle-iz Ljubljane v okviru pro-kulturne akcije za delovne --ve Danes ob 20.30 uri se bodo d osrednje slovenske gledališke predstavili v dvorani radov-kina s Komičnim teatrom ,~«,kega avtorja Daria Foja. V Kfl Marka Vršiča, bodo uprizorili deli- »Marcolfa« in »Pleskarji V glavnih vlogah ajo spominov«. nastopili: Boris Cavazza, iviar-Okorn, Andrej Nahtigal, Tone i Meta VraniČeva »tovanje ljubljanskih Radovljico izjemen »dek, računajo na obisk prireditve, so večinoma že raz-po delovnih kolektivih, so organizatorji poskr-za nekaj vstopnic v aji uro pred predstavo v ina. —----- tek ob 18.30 videlo Mihaela Kohl-haasa, ki jo je pripravila skupina članov gledališke skupine Kulturnega društva ZKO občine Domžale. V soboto se bodo zvrstile kar štiri predstave. Ob 18.30 bosta v paviljonu NOB predstavi KUD Valentin Kokalj iz Visokega: Slavomir Mro-žek — »Na odprtem morju« in Radovljiškega Linhartovega odra — »In grem k njej in dam ji svoje srce — Večer ciganske poezije«. Ob 20. bo pod mestnimi arkadami Amatersko gledališče Tone Čufar z Jesenic zaigralo Anouilhov »Orkester«. Ob isti uri pa bo na Brezjah pri Tržiču predstava GLG Kranj »Plešasta pevka«. Zaključna predstava bo v nedeljo zvečer ob 20., ko bo Prešernovo gledališče iz Kranja zaigralo dramo dr. Josipa Vošnjaka, v priredbi Franceta Vurnika: »Dr. Dragan«. Organizacijo srečanja gledaliških skupin je prevzela Zveza kulturnih organizacij Tržič. A. Bole kanček popustil v Saint-Saensovi Cavatini in Ravelovi Habaneri. Nato se je pozavnist spopadel z redko slovensko noviteto izpred dveh let, Ajdičevo Fatamorgano za pozavno in klavir. Delo, ki mu je Lotrič s pianistko navdihnil kanček odmaknjenosti našega prostora, je zaživelo v skromnih kranjskih koncertnih razmerah kot nov izziv nenavadnosti tonske sporočilnosti. K temu sta v mnogočem pripomogli obe izmenjajoči si kombinaciji duov (flavta in klavir, pozavna in klavir), ki sta bila vsak po svoje izziva dvorani kranjske Glasbene šole. Franc Križ nar Srečanje pevskih zborov v Gorjah Gorje — Zveza kulturnih organizacij Radovljica je pripravila pred prvomajskimi prazniki, v soboto, 23. aprila v domu TVD Partizan v Gorjah srečanja pevskih zborov. Nastopilo je kar osem zborov iz radovljiške občine: moški zbor DPD Svoboda iz Gorij pod vodstvom Marjana Eržena, komorni moški zbor KPD Zasip pod vodstvom Janeza Boleta, ženski zbor Lipa iz Radovljice pod vodstvom Edija Ošabnika, moški zbor Begunjščica iz Begunj pod vodstvom Štefana Polde, moški zbor KPD iz Krope pod vodstvom Egija Gašperšiča, mešani zbor KPD Veriga iz Lesc pod vodstvom Jožeta Kocjančiča, moški komorni zbor DPD Svoboda iz Podnarta pod vodstvom Egija Gašperšiča in komorni moški zbor A. T. Linhart KUD Radovljica pod vodstvom Antona Iskre. Vsak zbor je zapel po tri pesmi, borbene, umetne in narodne. Čeprav dvorana gorjanskega doma ni majhna, je bila nabito polna in takega obiska v Gorjah skorajda še ni bilo. Domačini si podobnih prireditev še želijo. JožeAmbrožič . t za irni koledar ^jICA - V Sivčevi tadovljici so odprli raz-, na temo Otroška likov-Razstava je odprta do 18. _ 7., 9., 10., 11. in 12. bo v Prešernovem gle-a v Kranju gostovalo Nova Gorica ob 19.30 z -aP.Turini: jotef in Marija in Lov na ^V^M^tni hiši je na ogled *alna arheološka, kulturnozgo- ^inska umetnostnozgodo- '^aka zbirka ter stalna raz-**va del Slovenskega kiparja Dolinarja. V drugem aju iste stavbe si lahko »stalno razstavo Ljud-ametnost na Gorenj- , V Prešernovi hiši sta odprta fefernov spominski muzej m Jakova soba. p V galerijskih prostorih Pre^ - *e i Mestne hiše v na ogled potujoča sketra sli- IZT T,,"". Srečanj e literatov Ljubljana — Zveza kulturnih organizacij Slovenije letos petič pripravlja srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov, predstavnikov drugih narodov in narodnosti, ki stalno ali začasno bivajo v Sloveniji. Srečanje bo oktobra v Kočevju. Sodelujejo lahko pesniki in pisatelji začetniki, ki pišejo v materinem jeziku in doslej razen v samozaložbi še niso izdali knjige. Pošljejo lahko prozna, pesniška in dramska dela: novele, satire, humoreske, romane, pesmi, epigrame, basni, aforizme, drame, dramske prizore, skeče, televizijske igre in serije, filmske scenarije, za proslave, recitale, kritiške prispevke z vseh področij umetnosti, kulturnega in družbenega življenja. Besedila podpišite s šifro, v posebni kuverti pa priložite svoje podatke. Posebna žirija bo besedila odbrala za literarni nastop. Besedila morate poslati najkasneje do 10. junija na naslov Zveze kulturnih organizacij Slovenije, Ljubljana, Kidričeva 5. aju ie iva del slovenskega kronista in kritika nje-dobe Hinka Smrekarja 1—1942). Razstavo je pohvala Moderna galerija, baročni stavbi v Tavčarjevi jena ogled stalna zbirka * ?oosvobodilna borba Gorenjskem in republiška zbirka Slovenka v re- rprehodu med Titovim trii Tavčarjevo ulicojena stalna zbirka Kalturno-yvinski spomenik Kra- SKOFJA LOKA - v galerij * gradu je odprta razstava del 4Sa slikarja Leona Ko- llJf«o ŽIRI _ V Družbenem domu Slizan v Žireh je stalno od- prodajna razstava in V'v«kih slikarjev željah od 10- do 12. ure. ži- sicer v ELA/V Tovarna športnega orodja BEGUNJE na Gorenjskem Na osnovi 10. člena Pravilnika o delovnih razmerjih Delovne skupnosti skupnih služb in sklepa Komisije za delovna razmerja objavljamo prosta dela in naloge VRATARJA Pogoji: — dokončana šolska obveznost, — pasivno znanje tujega jezika, — starost nad 18 let, — poskusno delo 2 meseca. Pismene prijave sprejema kadrovska služba Elan, tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem, 8 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni pisno v roku 30 dni po končano objavi. MERKUR-trgovina in storitve, n. sol. o. Kranj, Koroška c. 1 TOZD ZUNANJA TRGOVINA, n. sub. o., Kranj Kranj, Gregorčičeva 8 Odbor za delovna razmerja objavlja in vabi k sodelovanju 1. sposobnega ustvarjalnega zunanjetrgovinskega sodelavca za opravljanje samostojnih komercialnih del in nalog na področju izvozno-uvoznih poslov 2. sodelavca-pripravnika za opravljanje komercialnih del izvoza Pogoji: poleg splošnih pogojev zahtevamo še naslednje: pod 1. — visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske, komercialne ali organizacijske smeri, 4—5 let delovnih izkušenj, ZT registracijo, aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika, trimesečno poskusno delo; delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, pod 2. — višjo ali srednjo šolsko izobrazbo ekonomske, komercialne, organizacijske ali tehnične smeri, 2 — 3 leta delovnih izkušenj, ZT registracijo, aktivno znanje angleškega ali francoskega jezika, trimesečno poskusno delo; delovno razmerje se sklene za določen čas — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. (Delovno razmerje za določen čas sklenemo tudi s pripravnikom.) Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: MERKUR-trgovina in storitve, n. sol. o., Kranj, Koroška c. 1, kadrovsko-socialna služba. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepov o izbiri. Kranj — V ponedeljek, 9. maja, ob 20. uri bo v športni dvorani na Planini nastop folklorne skupine iz Senegala s spektaklom Črne Afrike »Afriška čarovnija«, ki ga v okviru programa tujih folklornih ansamblov prireja društvo Modrina iz Kranja. Ansambel prihaja z gostovanja po Franciji, mesec dni pa bo svoj »Čarobni mozaik Črne Afrike« predstavljal Jugoslaviji. Gledalcem bo predstavil ritualne igre ob zvokih tam-tama, balafona in kore. >>Čarobni mozaik« Nacionalnega folklornega ansambla iz Senegala sodi med vrhunske spektakle. Vstopnice zanj je moč dobiti v tuiistični agenciji Alpetour v Kranju. — D. Papler Gorenjska Naša beseda 83 GORENJSKA NAŠA BESEDA 83 Tako kot že nekaj let bo tudi letos gorenjsko srečanje Naša beseda, ki bo med 1. in 13. majem. Bera prireditev je sicer nekaj manjša kot lani, zato pa je več gledaliških predstav. Organizacijo prireditev bo letos prevzela Zveza kulturnih organizacij Kranj in tako se bodo v Kranju in okolici vrstili za gledalce prijetni odrski dogodki. Tri od vseh predstav bodo tudi v treh različnih gorenjskih občinah. Zal zaradi varčevanja letos ne bo izšla programska knjižica srečanja, kar je bilo doslej običajno. PROGRAM SREČANJA NAŠA BESEDA 83 1. maj — ob 10. uri Križna gora — Mladinska igralska skupina Prešernovega gledališča PARTIZANSKI MITING 4. maj — ob 11. uri — osnovna šola Besnica — ŠKD »Ivan Grohar« oš P. Kavčič Šk. Loka S. Makarovič: ŠKRAT KUZMA DOBI NAGRADO — ob 17. uri — Kulturni dom Cerklje Machado-Simon-Belina: MALI STRAH BAV BAV KUD Borec Velesovc 5. maj — ob 12.30 uri — osnovna šola Orehek — ŠKD osnovne šole J. B. Tito Domžale L. Kovačič: PRAVLJICA O POLOMLJENI LUTKI —. ob 16. uri — Prešernovo gledališče Kranj — DPD »Svoboda« Bohinjska Bela M. Držič: TRIPČE DE UTOLCE 6. maj — ob 16. uri — osnovna šola Begunje — Prešernovo gledališče Kranj Lepljenka pesmi slov. otroških pesnikov: ČENČAČI — ob 17.35 uri — osnovna šola L. Seljak Kranj — Stražišče ŠKD podružnične šole Krašnja S. Makarovič: PEKARNA MIŠ MAŠ — ob 20. uri — Galerija Nova — Delavski dom vhod 6, Kranj — Skupina kranjskih kinoamaterjev: PROJEKCIJA AMATERSKEGA FILMA 7. maj — ob 20. uri — Kulturni dom Visoko — OO ZSMS »Alpina« Žiri Bar-rash-More: CVETJE HVALEŽNO ODKLANJAMO 8. MAJ — ob 19. uri — Zadružni dom Primskovo — DPD Svoboda »Rudi Je-dretič« Ribno J. Alešovec / Medved-PODLAGA ZAKONSKE SREČE in RANDEZ VOUS — do 27. aprila Galerija Nova Kranj — Likovno društvo Kranj RAZSTAVA OTROŠKE RISBE — v prvi polovici maja — Gledališče Tone Čufar Jesenice — Tone Čufar Jesenice E. Ionesco: PLEŠASTA PEVKA TRIGLAV KONFEKCIJA p. o. KRANJ, Savska cesta 34 Objavlja prosta dela in naloge 1. TRANSPORT IN SKLADIŠČENJE OSNOVNEGA, POMOŽNEGA IN ADJUSTIRNEGA MATERIALA (skladiščni delavec) 2. VZDRŽEVANJE ŠIVALNIH STROJEV IN NAPRAV Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1. — dokončana osemletka, pod 2. — 3-letna šola kovinske stroke in 2 leti delovnih izkušenj pri vzdrževanju šivalnih strojev. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih del sprejemamo 15 dni po objavi na gornji naslov. Izbrani kandidati bodo o izidu izbora obveščeni najkasneje v 30 dneh po veljavnosti razpisa. veletrgovina bled . TO/l) MAIOPRPDAJA n.sol .o.Kajuhova 3 Komisija za delovna razmerja TOZD Maloprodaja razpisuje prosta dela in naloge POSLOVODJE V TRGOVINI I Pogoji: — ekonomska srednja šob ali trgovska šola VK izobrazbe in 3 do 4 leta delovnih izkušenj Kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene vloge pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Veletrgovina Specerija Bled, TOZD Maloprodaja Bled, Kajuhova 3. GLASE STRAN DELEGATSKO ODLOČANJE TRZIC PETEK, 6 MAJA 1! 11. seja DRUŽBENOPOLITIČEN K G A ZBOKA skupščine občine Tržič bo v ponedeljek, 9. maja, ob 18. uri v mali sejni sobi 11. seja ZBORA ZDRUŽENEGA DELA skupščine občine Tržič bo v torek, 10. maja, ob 18. uri v veliki sejni sobi 10. seja ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI skupščine občine Tržič bo v torek, 10. maja, ob 18. uri v mali sejni sobi Dnevni red Delegati vseh treh zboren bodo na ločenih sejah razpravljali <> naslednjih točkah dnevnega reda: — analiza uresničevanju družbenega plana razvoja občine Tržič v letu 1982 — poročilo o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982 — poročila o delu upravnih organov občine Tržič v'letu 1982 — štipendiranje in gibanje zaposlenosti in nezaposlenosti v občini Tržič v letu 1982 — spremembe in dopolnitve družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji — predlog davčnega zaključnega računa za leto 1982 — predlog zaključnega računa prispevka za starostno zav arovanje kmetov za leto 1982 — predlog za podelitev domicila Pokrajinski komisiji varnostno obveščevalne službe OF za Gorenjsko — volitve in imenov anja — odgovori na delegatska vprašanja ter predlogi in vprašanja delegatov Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti bosta razen tega obravnavala še — poročilo strokovne službe o gospodarjenju s sredstvi krajevnih skupnosti Obračun lanskih načrtov in dosežkov V tržiški občini so lani ustvarili za 25,5 odstotka višji skupni dohodek kot 1981. leta — Izvoz sicei nekoliko pod planom, vendar pa je bil zunanjetrgovinski presežek vreden 540 milijonov dinarjev, od tega konvertibilni 324 milijonov dinarjev — Delež sredstev za Investicije je v družbenem proizvodu še preskromen Uvoz je bil za skoraj tri odstotke Analiza uresničevanja družbenega plana razvoja tržiške občine v letu 1982 vsebuje podatke o gospodarskih gibanjih, politiki cen in preskrbi, kmetijstvu in gozdarstvu, malem gospodarstvu in turizmu, družbenih in drugih dejavnostih, ljudski obrambi in družbeni samozaščiti ter splošni porabi. V lanski resoluciji so Tržičani načrtovali, da bodo ustvarili 2,8 milijarde dinarjev skupnega dohodka, 18 odstotkov več kot 1981. leta, in da bo družbeni proizvod znašal 3,1 milijarde dinarjev, 22 odstotkov več. Zaključni računi pa so pokazali, da so v tržiški občini ustvarili 2,99 milijarde dinarjev skupnega dohodka in 3,2 milijarde dinarjev družbenega proizvoda, kar pomeni 26,5 oziroma 29,9-odstotno rast. Dokaj zahtevne načrte so lani postavili tudi na področju zunanjetrgovinske menjave. Konvertibilni izvoz naj bi povečali najmanj za petnajst odstotkov, tako da bi ustavarili 131 milijonov dinarjev presežka. Uvoz, brez opreme, z zahoda so omejili na 350 milijonov dinarjev, s Čimer bi dosegli 150-odstotno stopnjo pokritja uvoza z izvozom. Podatki kažejo na nekatera razhajanja z načrti. Tržiško gospodarstvo je lani izvozilo za 11,6 odstotka izdelkov manj kot 1981. leta, medtem ko je v primerjavi s planom doseglo 91,8 odstotka izvoza. Vendar pa je izredno ugodna bilanca menjave s konvertibilnim trgom. Delež konvertibilnega izvoza v celotnem izvozu je 1981. leta znašal 49,8 odstotka, lani že 68,1, pokritje konvertibilnega uvoza s konvertibilnim izvozom pa je bilo 190,3-od-stotno. I n Salo dvanajst odstotkov obvez- cTi »h oreeledu zaključnega ra-?S?30 ma"gapa se> zaostanek zmanjšal na 40.722,20 dinarjev. i* za na KTfK, 6. MAJA 1983 ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI 7. STRAN GLAS balkonsko cvetje Maj je mesec, ko na balkone in zunanje J^make police spet postavimo korita z Miunl Naj ne bo hiše brez cvetja na »4! Tiste gospodinje, ki izkoristijo že arro pomladno sonce za balkonsko cvet-It * zdajle zagotovo še navdušujejo nad fesetntmi mačehami ali kakšnim drugim jrTin cvetjem. Kmalu pa jih bo treba za-aenjati z enoletnicami in trajnicami. Na balkonih in oknih rastoče mačehe teio v zadnji tretjini meseca nadome-cš z enoletnicami. Mačeh ne moremo •rf pustiti v zabojih, ker so čedalje manj Gre pa tudi za enoletnice, ki jih mo-»oposaditi najpozneje konec maja. Margonije in petunije potrebujejo a svoj razvoj srednje težko zemljo in hranilnih snovi. Najboljša je ttapostnica, nji pa primešamo nekaj šo-t Za temeljno gnojenje je primerna nfena in kostna moka. Na liter prsti 3 do 4 grame. . Kdor bo svoje balkonske zaboje nasadil ' fcksijami in begonijami, naj upo-■sbija prst z mnogo humusa. Najboljša je Danica kompostnice, listavke in šote v *snerju 2 2:1. Zraven lahko primešamo k organska gnojila, kot sta rožena m i'4*na moka. . . , V zabojih na oknu naj ima vsaka ■asfjina dovolj prostora za nemoteno *sL Preredko posajeni zaboji vse leto ne sdj lepi Pregoste rastline pa silijo druga drugo in se potegnejo. Za sončne lege so primerne predvsem fctaraomie in petunije. Samo te obilno WPetunije so občutljive za prepih, ij te iun kvarijo cveti. Za aenčna in polsenčna okna so najpn-Vjnejše taksije in begomje. Oba ro-tw kata pokončno rastoče in viseče *u ter sorte. Tako moremo z njirru za-Voliiti vsako našo željo m olepšati tudi Mi okna, kjer druge rastline ne bi uspe- iLeljne s planin na okenskih policah *3o upoštevamo. Rastline, ki smo si 4 omislili/ prav lepo prezunijo m Jih *rco lahko več let. Vendar ti nageljni *«neseio sence in tudi ne prevročega ^nTjiSnem oknu. Najbolj ustreza •Wna ali zahodna stran hiše. Pfaano listni zimzelen (Vinca minor) »X£ara*tlina za okenske zaboje, za sončno kakor za senčno stran. Kn aLr nima .posebnega cveg V^posaSmo, ko so v loncih že neko- ^S*mora obsaditi večje ograje, ki naj obrasle naj %T fižol (ognjeni fižol - Phaesolus coccineus). Mladi stroki so tudi užitni. Ognjeni fižol sadimo sredi maja kar v zaboje, in sicer v dve vrsti. Te naj bosta 10 cm narazen, zrno od zrna v vrsti pa po 5 cm. Iz take saditve se razvije zaraščena stena. Grmičasto rastoče kapucinčke sejemo sredi maja kar v zaboje. Ce se potem, ko so rastline že vzkalile, pojavi še slana, jih pokrijemo s časopisnim papirjem. Vse zdrave rastline, ki so se dobro ukoreninile, gnojimo v tedenskih presledkih. Zasenčevanje okenskih rastlin je pomembno predvsem tam, kjer jih najbolj obseva sonce. Razen kaktej vzdrži na vročem soncu le malo sobnih rastlin. Povečini ne prenesejo opoldanskega sonca, čeprav so rade na svetlobi. Za zasenčenje se obnesejo okenske prozorne gardine; te potegnemo čez rastline, kadar sonce najbolj pripeka. Ob lepem .vremenu lahko vse sobne rastline postavimo ven in jih z razpršilcem izperemo. Tega pa ne smemo delati na vročem soncu ali na prepihu. Poleg tega jih pustimo samo toliko časa, kolikor potrebujemo za delo. Bolje je izpirati rastline kakor brisati liste. Poleti potrebujejo amarilisi mnogo vode, hrane in svetlobe. Presejane rastline so v maju napravile že zadosti korenin. Od sedaj ne smejo trpeti suše. Tedensko jim dodajamo hranila. Amarilisi naj imajo Čez poletje najsvetlejše mesto. vse o negi obraza Barbara Kregar, dipl. kemik, kozmetičarka in pedikerka a < i napake, ki se pojavljajo na obrazu Govorila bom "o napakah, kot so komedoni, razširjene kapilare, gosja koža, miliumi in rosacea ter o odstranjevanju teh napak, če jih lahko tako sploh imenujemo. Komedoni ® Pojavljajo se na mastni koži z razširjenimi porami, največkrat na čelu, bradi in nosu. Sestojijo se iz loja, odmrlih celic in bakterij. Priporočljivo je čiščenje kože, uporaba antiseptičnih krem. v prvi vrsti pa čim več sprehodov in športa na svežem zraku. Gosja koža 9 Pojavlja se v zimskih dneh na izsušeni koži, največkrat na nogah in vratu. Najlaže jo odpravimo z masažo z mehko krtačo, nato pa kožo namažemo s hranilno kremo. Rozacea • Pojavlja se največkrat na obrazu z mastno kožo, na nosu, bradi in čelu. kasneje pa preide tudi na lice. Pojavi se kot rdeč lišaj, včasih pa se narede drobne žilice. Nekatere rdečine se pozneje izbočijo kot nekakšen gomolj. Rosacejo pospešuje obilna pijača, prebavne motnje, vnetje rodil, klimakterij ter temperaturne spremembe. Ce hočemo ozdraviti rozacejo, moramo najprej odpraviti zgoraj naštete motnje, katere jo pospešujejo, priporočam pa tudi dieto z ma-lozačinjenimi jedrni, z malo maščobami in malo soli. mrzla potica Prijetno senco na balkonu si lahko naredimo z vzpenjalkami, kot so razni slaki, pisanolistni zimzelen ali ameriški fižol. m. messegue: narava ima vselej prav rabarbara Naše babice so iz rabarbare delale čudovite marmelade in osvežujoče kompote. Posadite tudi vi v svoj vrt nekaj sadik te lepe rastline, ki je doma v Tibetu, in potem kdaj pa kdaj natrgajte nekaj debelih, mesnatih stebel. Rabarbara je močno odvajalno sredstvo, zato jo je treba uživati previdno. Pravijo ceio, da mleko doječih mater, ki jedo rabar-baro, voliva na dojenčke, ki utegnejo dobiti nezaželeno drisko. Toda preprost rabarbarin kompot lahko zavre trdovratno drisko, ker spere vzroke te nadlege. V lekarnah dobite razne vrste sirupov in sestavin iz rabarbarine korenine, vendar jih ni mogoče primerjati s svežo rastlino, seveda, če jo uporabljamo pametno. Za testo potrebujemo (jO dkg moke, 14 dkg sladkorja, 11 dkg masla, 2 del mleka, 4 rumenjake, -5 dkg kvasa, sol. Najprej pripravimo kvas. V malo mlačnega mleka damo žličko sladkorja in kvas ter pustimo, da s«' kvas namoči. Posebej pripravimo tudi tekočino, s katero zamesimo testo. Sladkor raztopimo v mleku, dodamo maslo, da se lepo raztopi, na koncu pa dodamo še rumenjake in zmešamo. Paziti pa moramo, da je masa resnično le mlačna, da rumenjaki ne zakrknejo. Moki z'daj dodamo to masleno in jajčno maso ter kvas in na hitro naredimo testo. Ni ga treba ghesti, naredimo le lep hlebček. Testo ne sme zdaj nič počivali, temveč ga hitro razvaljamo. namažemo z ra/.stopljenim maslom in nadevamo z nadevom. Nadev naredimo še preden smo se lotili testa. da je takrat, ko je testo razvaljamo, že pripravljeno, da ga takoj namažemo. Za nadev potrebujemo 30 dkg mletih orehov. 2 dl sladke smetane, sladkor, cimet in maslo za premaz testa. Zmlete orehe oparimo s prevreto smetano in pustimo, da se ohlade. Dodamo malo cimeta, ruma in naribane limonine lupinice, rozine, ki smo jih prej oprali in namočili v sladkorju in rumu. Na koncu nadevu dodamo še sneg iz beljakov in ga previdno zamešamo v maso. Testo zdaj namažemo z nadevom (prej smo ga že namazali z maslom), zavijemo in damo v namazan pekač. Tako pripravljeno potico pustimo, da vzhaja 4 do 5 ur, dol#er ni dosti vzhajana, potem pa jo damo v ogreto pečico. Eno uro jo pečemo pri 300 stopinjah vročine. Če se vam bo hotela zgoraj smoditi, jo prekrijmo s papirjem ali alu folijo. Najbolje je, če za to prihranite papirje, v katerem je zavito maslo ali margarina. Da je zagotovo zadosti pečena, preizkusimo z nožem; če se ga. ko ga zabo-demo v testo, to ne bo prijelo, je potica pečena. Le korajžno se je lotite. Pogovor s pesnikom in pisateljem Mankom Golarjem 25. marca je Ob uj priliki smo povabdi sina^CveUa i^jn g p taenuje . P°|° .^liem nam je odgovarjal na vprašanja. Odšli kratek intervju. Z veseljem nam je k ^ dmi£ njegoya žena **> -sr*«^ vnukinjo kakih štirinajst let. KS Naš (W«n o škorrih časopis Mlado jutro.« ^^^ lESUt oče in kakšen vtis je pustil uavas?« .. . , da me je oče spodbujal. Dobro je, da »Naravnost ne bi renei, u ^ pokazal svojih pesmi, oč*. splohnisem^snemaL ^oh |)jegovo Lahk reče da £ ratravar- ■«» zei° p™08*"nanj-ker je b,] v ^J^^^^^^novejie pesnike, ki pišejo svoje pesmi pedraem O mestih?« Moramo pa vedeti, da ne živijo vsi m starejši moj^r. Mor j- t0 nebotičnik. Taki otroci v mestih in neteter, nQ murnihi metuljčkih. Seveda pa to^udTpoezija za odrasle je precej drugačna, kot je £ !2?oč, v£s* c°l°JZanrvo)no ste bili internirani in zaprti v tiSSMC^SSdJ£odei se vam je posebno vtisnil v *omin?« .. . „.eb matere, ki je imela punčko staro »Enkrat »em videl pogn y mrližki sobi> v preprosti krsti iz ofaog osem devetiet^ i^ j kako je jokala za svojo materjo, jurovfc desk. Gledal sem ^ farez vsega Tudl na Rabu 8mo Mati je umrla, otro* P« J hmo fltan0vali v šotorih in ko se ie preživljali hude ras*. . gmQ namreč v kotanji, ie voda Nekega večera utrgal obla k preplah. Ob tej priliki sem ^^ZT&očin Ud- I^nan fem bil s celo draiino; z f^ štiri Teta stalno kaj duši. potem pa se sprostiš, je to »Ce te SatU]ele^atiia hčerki: .Tatjana, zapomni s« ta dan, pepozabno- . E f h smo dihati kot svobodni ljudje.« zapomni si ta dan. ^ otrostva zelo navezani. Vam je ostal »Na oteUk «e dogodek?« . ,. f spominu Prj, 0£etom in materjo v Goncah. Tam smo imeli »Pozimi sem on * , -i: „tene pa so bile lesene. Ponoči se je V ^mrme je zbudila m vlekla ven. Očeta sem videl, /tal tram. M«n« ni j Zdel se mi je izredno junaški. Nekoč, tojeae*«1 ^om'Sa Gostečah, sva balinala s kamenčki. Oče je j(o sva bila z očevom da mem že kar nfl . je dobival vse/gre mi ko ^^ otrok sebičen. v Goricah smo imeli izgubljati, veste iuu , j aem zagledal očeU, sem jih hitro skril pruško. Natrgal semju , ^ a mj kot otroku „i zameril. Takrat V kot imate vi danes. to bdihudiCMi^ Heka aii Goreajca?« ** Gorenjec ali gorenjski Prlek« ^ko konial prijten pogovor s pesnikom in pisateljem MankSm ^Jf^ 9imona Miklavčič, Spela Hartman, MeU« jjja;Cvetko Golar Skofja Loka Naš občni zbor 19. aprila je bil občni zbor šolskega kulturnega društva. Naše kulturno društvo se imenuje po Ivanu Groharju. Ivan Grohar je bil slikar, ki je zadnja leta življenja preživel v Škof ji Loki. Najprej so nastopali učenci glasbene šole, potem smo izvolili nov odbor, stari odbor pa je podal poročilo o delu in finančno poročilo. Na koncu smo pripovedovali o svojih težavah pri delu. Člani dopis, krožka 3. in 4. r. osn. šole Peter Kavčič Škofja I-oka Iz našega razreda Redno hodim k pevskim vajam, ki so enkrat na teden. Pridno vadimo, včasih pa tudi malo klepetamo. Najbolj mi je všeč pesem Zdravljica, ki jo je napisal France Prešeren. — Simona Križaj Zelo rada obiskujem krožek, ki ga vodi tovarišica Miša Nor-čič. Učimo se igrati na blok flavto. Nastopali smo za osmi marec. Igramo tri pesmice: Kukavica, Rasla je jelka in Ljubezen do sestrice. Izbrala jih je tovarišica. — Marjanca Vreček Pri lutkovnem krožku pripravljamo igrico Maček Muri. Ob sredah gremo vedno vprašat tovarišico, če bomo imeli vaje. Včasih nam odgovori, da jih ne bo. Jezni se vrnemo v razred in si mislimo: »Že pet me-, secev hodimo v šolo, a smo imeli zelo malokrat lutkovni krožek.« Ko se bomo naučili pravilno izgovarjati besede, bomo šli nastopat. Takrat bodo vsi učenci videli naše lutke. — Nataša Sajovec Pred poukom slovenščine je Peter nastavil tovarišici na stol gumijasto kačo. Ko je stopila v razred, smo težko zadrževali smeh. Prišla je do stola in se hotela usesti. Zelo se je prestrašila. Planili smo v smeh, nato pa si je še tovarišica oddahnila in se smejala z nami. — Polona Cehner Učenci 4. b r. COS Josip Broz-Tito Predoslje Prepir Na travniku so pokukali iz zemlje zvonček, trobentica, marjetica. Posijalo je toplo sonce in rože so se razcvetele. Postale so domišljave in so se začele prepirati, katera je lepša. Prvi se je oglasil zvonček: »Jaz sem najlepši! In kako lepo zvonim!« Nato se je oglasila trobentica: »Jaz sem najlepša roža na tem travniku! Rumena oblekica je lepša od bele. Znam tudi trobiti!« Zvonček ji je odvrnil: »Če ne bi bilo mene, se ne bi mogla hvaliti. Jaz sem te zbudil!« Zvonček in trobentica sta se tako prepirala, da sta zbudila še marjetico. Komaj se je predramila, že se je začela hvaliti: »Jaz sem tako lepa, da kadar je sončno vreme, pridejo otroci in me nesejo svojim mamam.« Tedaj so res prišli otroci. Potrgali so vse rože. Sedaj se ne morejo več prepirati. Mario Mezek, COŠ Blaž Ostrovrhar Škofja Loka Obrambni dan Vsako leto nas čaka obrambni dan. Tovariš nam naroči, da se moramo razdeliti v skupine po pet učencev. To je za nas težava. Skregamo se, preden se zmenimo, kateri sošolci bomo skupaj. V naši skupini smo bili Janez, Marjan, Mirjam, Barba in jaz. Naučiti smo se morali vse o puški M-48 in o orientaciji. V soboto smo prišli v šolo ob 8. uri. Počakali smo tovariše. Učenci petih in šestih razredov smo tekmovali skupaj, sedmih in osmih pa skupaj. Imeli smo različno pot, v naprej nismo vedeli, kje bomo tekli. Mi smo bili 14. skupina. Dobili smo karto, kje moramo hoditi. Tekli smo v telovadnico in rešili test o poznavanju Drvarja, Sutjeske in Neretve. Tovariš je pregledal list in ga dal v nu.pu. Tekli smo na Ravne in na Ce-geljše, kjer smo rešili test o puški. Barba je bila že zelo utrujena, zato smo nekaj časa hodili. Prehitevali smo skupine in srečevali učence sedmih in osmih razredov. Pretekli smo do strelišča in rešili še test o orientaciji. Potegovali smo se za čimboljše mesto, zato smo krenili kar po bregu in mimo klavnice ter čez vodo do šole. Čas našega teka je bil 39 minut in dobili smo 512 točk. V šoli je sledil ogled orožja. Vojaki so nam pokazali in povedali veliko o zaščiti, kako se branimo pred požari in o novih vrstah orožja. Po končanem ogledu smo bili prosti. Polona Zupan. 6. b r. osn. šole Grajzerja Tržič Laž ima kratke noge Mihu se je mamici zlagal, da je s sloni po Afriki potoval. Videl je čriye velike in štirioglate bike. Tuko lepo je to mamici pel, da je še sa m svoj t laži verjel. Drugi dan jc očku pripovedo- vul. kako se je mamici zlagal, da je po Afriki potoval. Mamica je Mihca pri laži ujela in mu velika ušesa napela. Vanesa Pogačar, 5. b r. osn. šole bratov Žvan Gorje ORANJE - Vojka Bešter, 6. b. r. osnovne šole Simon Jenko Kranj GORENJSKI TEKAČI NA MARATONU »TREH SRC« V RADENCIH »Tekači smo kot velika športna družina« DEŽEVNICA IN ODPADNA VODA POVZROČATA ŠKODO VDORFARJIH Voda »odnaša« meso in mleko Odpadna voda in deževnica se zlivata po poljih in travnikih in povzročata precejšnjo gospodarsko škodo — Inšpektorji so ugotovili, da je na Hribernikovi kmetiji zaradi metljavosti za desetino manjša prireja mesa in mleka — V krajevni skupnosti bodo morali sami poiskati rešitve, sicer bodo inšpektorji povzročiteljem izdali odločbe za ureditev vodotesnih greznic ugotovili: »Tile gredo v Radence!« Nihče namreč ni posegel po alkoholu, samo po osvežilnih napitkih in okrepčilih. Bolj se je ura bližala poldnevu, bolj je pritiskala tudi vročina. Vremenoslovci so napovedali preko 20 stopinj Celzija. Neugodno za tekače, ki imajo rajši hlad ali dež. Nekateri so med vožnjo še »tehtali« kondicijsko pripravljenost, trenutno počutje, vremenske razmere. Milan Kos z Orehka, ki sicer trikrat tedensko teče s prijatelji ob železniški progi proti Skofji Loki, se je odločil za krajšo progo. Viktor Sajovic iz Olševka ni hotel ničesar prepustiti naključju. »Premalo sem treniral za veliki maraton,« je dejal. »Tek ni več nobena traparija« Natanko ob 14. uri se je po strelu iz puške pognala s startnega prostora pri hotelu Radin množica tekačev. Večina, več kot dva tisoč, se je odločila za 10-kilometrsko progo, preostali za 21 in 42 kilometrov. Prireditelj, domači TVD Partizan, je tokrat speljal progo drugače kot prejšnji leti — več po poljskih in gozdnih poteh in manj po asfaltu in makadamu. Že prva poročila s proge so obetala uspeh okrnjene »gorenjske odprave, v kateri so manjkali bratje Jošt iz Nakla, zakonca Kavčič, svetovno znani maratonec Dušan Mrovlje ... napovedovalec seznanjal gledalce ou cilju z dogajanji na progi Goren-so seveda držali pesti, da 27-lem« Kranjčana ne bi zlomila kriza bolečine v mišicah, v želodcu dveh urah in petdesetih minutah, »rešil« nestrpnost navijačev sam, ko je z dvignjenimi pretekel cfljno črto. Svež, a 1 neznansko utrujen. Varnostni Kranja, nekdanji tenisač kranj Triglava, je za osem minut drugouvrščenega Lenarta in še nekaj več Jeseničana Jožeta Lani je Dovjak prvič nf maratonu, bilo je prav v R» Bovcu je bil potem čeL Kranju sedmi. Kako resno je vadil s prijatelji pove že to, da je' prehodu iz zimske v letn shujšal za sedem kilogramov Petošolec Matjaž Vari z Jesenic je bil med najmlajšimi udeleženci malega maratonu »Tekači smo kot velika športna družina« Kranjčan Marko Dovjak — zmagovalec prvega maratona »Treh src« v Radencih Od Gorenjcev je v teku na 21 kilometrov prvi pridirjal v cilj Janez Umek iz Kranja. Osvojil je tretje mesto v skupini tekačev starosti od 30 do 40 let. »Čestitam prirediteljem,« so bile njegove prve besede za ciljno črto. »To je najbolje speljena proga v Sloveniji. Vaščani so živeli za maraton. Vedeli so, da je naš najhujši sovražnik vročina. Ob progo so postavljali vedra vode. S tem so nam veliko pomagali. »Janez Umek je letos že zmagal na velikem maratonu od Doljnih Stuhic do Kumrovca. Vsak teden preteče preko sto kilometrov, včasih si za vadbišče izbere tudi pot od delovnega mesta do doma (Ljubljana - Kranj). Vsa pozornost je po končanem malem maratonu veljala teku na 42 kilometrov, »Vodi številka 11 — Marko Dovjak iz Kranja,« je uradni X Dovjakov uspeh je dc r__ diplomirana pravnica Tanja ko iz Kranja, ki je v F prvič tekla na 42 kilometrov. »Tek je edina oblika rel jo zmore tudi zaposlena_____ vsemi družinskimi obveznostmi, pa to nobena »traparija«, kot nekateri mislijo. Tudi za ~ Nad zimskimi teki nis< navdušena, saj te udelež< prevelike tekmovalne vn< besedno pregazijo. Pri teku hem potrebujem spodbudo ščine.« Kaveljc brez primere v tekaški odpravi v Radent_ vsekakor 64-letni Škofjeločac nosilec partizanske spomenice " ne Konštantin. Pri teh le" resnično odločil za »tekmo seboj« — za tek na 42 kile natančnostjo švicarske ur. danji nogometaš, orodni i in smučarski reprezentant hitrostjo deset kilometrov proti cilju. Gledalci so mu skali Le zakaj mu ne bi? _ dvajsetih, tridesetih let je pomislil — »tega ne bi Letos junija se bo Stane od Bodenskega jezera do Italiji, prehodil pa je že tudi kilometrov peš poti do Koper na Danskem do Reke. 2e zdaj veseli kranjskega maratona src«, ko bo tekel po poteh, med vojno hodil kot sekretar za kranjsko okrožje. C. Zapl< 17, DOMAČIH HLEVOV NA INOZEMSKO PAŠO Franc pase na Belopeški planini Franc Nesman je zanesljivi rateški pastir, ki vsako leto odžene živino rateških kmetov v Italijo, na Belopeško planino pod Mangart — Na meji ni nobenih težav Rateče — Francu Nesmanu iz Rateč je šestinšestdeset let. Tako doma, v rodnih Ratečah kot preko meje v Italiji pa je vsem znan po tem, ker že dvanajst let pase rateško živino in živino sosednjih kmetov, Italijanov na Belopeški planini pod Mangartom. Franc Nesman je trden in čvrst mož, ki ga radi pbkličejo tudi v krajevni skupnosti, ko je treba opraviti po vasi razna komunalna dela. Ne ustraši se najtežjih in najbolj napornih, za katera se rateška mladina nerada zmeni in raje zmrduje z rameni. Le kdo, če ne Franc in tudi že upokojeni Franc Rebernik sta se pripravljena spustiti v skoraj kilometer dolg hudournik Kravnjak, ki teče skozi vas in ki je bil minula leta dokaj onesnažen. Nista se mogla načuditi, kako je možno v njem dobit i toliko umazanije, saj sta pred leti iz K ravnjaka zmetala okoli 50 kubičnih metrov odpadkov. Zdaj je bolje, ko ima vas kontejner, a onesnaževalcev hudournika še vedno noče zmanjkati. Prav zato smo jih tudi letos našli s škornji na nogah in s kapo na ^lavi v mrzlem hudourniku. S Francem NeHinanom pa smo začeli pogovor tudi na drugačno vižo, pogovarjal* smo se o Francu kot pastirju, ki mu nikakor niso neznane pastirske težave, še posebej pa mu je znana Belopeška planina, ta izredna planina pod Mangartom, ki jo imajo rateški kmetje že leta in leta v zakupu. Tja se Franc odpravlja vsako leto in čeprav vsako leto dodatno sklene, da prihodnje leto pa zanesljivo ne več, ga vedno znajo pregovoriti. Napor rateških kmetov je up- je tako za težko ravičen, kajti Franc zanesljiv pastir, da bi dobili in pošteno jih skrbi, če se bo Franc prihodnje leto morda zares premislil ali da ne bi več zmogel. Na Belopeško planino odžene rateško živino - v zadnjem času tudi vedno več ovac, okoli 250 - po kresu in je pod Mangartom nekake) do 20. septembra. Pridruži se tudi nekaj živine Belopečanov, ki pa je nikakor ni toliko kot rateške, le deset glav. Najemnina za planino ni velika, 40.000 lir, z ozirom na to, da se pridruži tudi belopeška živina. Preden živino odžene, je mesec dni prej pregledana in cepljena, saj navsezadnje roma preko državne meje in je carinskim očem treba pokazati »ta cepljeno« prepustnico. A oboji cariniki, naši in i tal tj— nikoli ne delajo nobenih teiav -Francu že leta in leta zaupajo. da pri prestopu in izstopu težav. Na paši je nadvse skrben enkrat se mu je zgodilo, da je do kraje, drugič pa so bile šečnosti zato, ker je bika strela, volička pa so z Bekr planine odpeljali zaradi akutne strupitve in še isti dan je b- , Ljubljani. Živino imajo zavannvidoma, na drugi strani pa se Fn»4 Nesman ob primeru težav nemudoma obrne za pomoč ka: ^ mestnega župana. Franc pravi, da je paša izredni da je prav škoda, ker je krme več kot je zdaj poleti tam živin«1 pa se le enkrat rateški kmetje rw1 odločili, da ženejo na odi*1* . belopeško planino, bi nemua^ r* izgubili pravico do paše, zato s* r? ta leto je m fc* po sta za< >1 iko trudijo, da živina redne .^to odpeketa na uro ah oddaljeno pašo pod Mangartom Rateški pastir se nad svo , delovnimi in življenjskimi ra:«*" * rami na osamljeni planini ne pritožuje, čeprav urebiva v ^ stari planinski koči. Hrane je do«* sicer' pa ima doma skrbno ženo. prihaja redno z živili. Živina J* prostem, hlevov ni, planini J vzdrževana, a kljub temu mora imeti redno na očeh. da * kaj ne zgodi. Belopeška planina, ki jo mi drugi poznamo le po slikah mora izjemno lepa in primerna za deljske planinske izlete. Pnha obiskovalci? Veliko jih je, p Franc Nesman, vsako soboto o ■>00 i/. Italije, le naših je bolj malo Franc Nesman pojde letos s planino - kot edini gorenjskir. L i brez vseh težav in v zadovolji m v veselje rateških kmeto\ sosednji državi in živum vedno t varno pripelje nazaj v do-nace nU-v I ). •i . .. je dejal Pavle Močnik, eden od več kot stotih, ki so se zadnjega aprila z avtobusom odpeljali na prvi letošnji maraton »Treh src« v Radence. Nazaj grede je bilo vzdušje še prijetnejše, saj so Gorenjci pobrali veliko prvih mest pa druga in tretja . .. kamor Hribernikovi ne morejo s traktorjem. Lahko se zgodi, da bo to čez pet let le nevredna zemlja, če v Dorfarjih ne bodo pravočasno ukrotili voda. »Veliko govorimo o pomenu doma pridelane kakovostne krme in o potrebi po hrani... V nasprotju s tem pa voda v Dorfarjih, če malce pretiravamo, pred našimi očmi »odnaša« kose mesa in litre mleka. Ne samo z naših travnikov, tudi z Langerholčevih, s Sifrerjevih, Cofo-vih, Cegnarjevih, Hafnarjevih, ftkr-jančevih, z Zakotnikovih (in še katerih). Poglobitev kanala in večje cevi pod cesto bi bile le delna rešitev, ki bi ji nasprotovali predvsem kmetje z njivami in travniki na drugi strani ceste,« razmišlja 23-letni Gašper Hribernik. Škofjeloška kmetijska zemljiška skupnost za izsušitev obdelovalnih površin v Dorfarjih nima predvidenega denarja, ker je letos sredstva namenila za izboljševanje zemlje in oživljanje pašnikov v hribovskem svetu. Za denar bi lahko zaprosila fjri republiški zvezi kmetijskih zem-jiških skupnosti, če bi bilo močvirnato območje večje od 70 hektarov. »V Dorfarjih tega pogoja ne izpolnjujejo,« pravi veterinarski inšpektor Jože Rode. »Odvodnjavo bodo morali kmetje urediti s pomočjo krajevne skupnosti. Kanal bo treba na celotni dolžini najprej poglobiti, ga speljati v potok Zahni-co ali Suho, kasneje pa bi ga še utrdili.« V Dorfarjih pravijo, da bodo lažje kot deževnico ukrotili odpadno vodo, ki zaradi neurejene kanalizacije odteka vsepovsod - tudi po travnikih. »Lažje je vodo napeljati v hišo, kot jo speljati od nje,« ugotavlja Franc Urh, sanitarni inšpektor škofjeloške občine. »Reševanje problema bomo morali odstopiti krajevnima skupnostma Sv. I)uh in Zab-nica, kamor spadata tudi vasi I)or-farje in Sutna. Če krajani ne bodo pripravljeni na skupno ureditev kanalizacije, bomo prisiljeni napisati posameznikom odločbe za gradnjo triprekatnih vodotesnih greznic. Posamezna rešitev pa bo mnogo dražja od skupinske. Krajani imajo dve možnosti: ali uredijo kanalizacijo z ustrezno čistilno napravo ali spijejo odpadno vodo v škofjeloško čistilnico, katere kraki segajo že do Ajinarjevega gradu. Druga rešitev je vsekakor ugodnejša.« C Zaplotnik Stane Konstantin se kljub svojim letom ni ustrašil 42 kilometrov dolge proge Radenci — Zveza vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Kranj je tako kot že večkrat doslej pripravila za gorenjske udeležence prvega letošnjega maratona »Treh src« skupen avtobusni prevoz v Radence. »Na ta način pocenimo potovanje in omogočimo vsem, da se ob sedanjih zagatah z bencinom udeležijo množičnih tekov,« je med vožnjo pripovedoval Pavle Moč-nik-Pajo, zagrizen maratonec in eden od organizatorjev skupnega prevoza. »Tekači smo kot velika športna družina. Pozimi se vozimo na teke po snegu, poleti na teke po suhem, srečujemo se pri vadbi, na kolesih, v planinah... Po Radencih bomo odšli še na tek v Kumrovec, Bovec, Umag in morda še kam, če bo le dovolj prijav.« Ko smo se med vožnjo ustavili v motelu ob cesti, so natakarji takoj Dorfarje — »Vasi Šutna in Dor-farje se naglo razvijata in širita. Vse več je zato asfaltnih površin in ostrešij, s katerih ob deževju pridere voda na polja in travnike. Odteči bi sicer morala po kanalu in po ceveh pod cesto Kranj —Škof j a Loka, vendar je prepust preozek. Zaradi slabe prepustnosti tal se voda dolgo zadržuje na travnikih, jih zamočvirja in s tem povzroča precejšnjo gospodarsko škodo,« pravi Gašper Hribernik iz Dorfarjev, bodoči gospodar na kmetiji z več kot 30 glavami živine. Ob pregledu travnikov in živine je veterinarski inšpektor škofjeloške občine ugotovil, da je na Hribernikovi kmetiji zaradi metljavosti za desetino manjša prireja mesa in mleka. Veliki metljaj ima namreč na močvirnih travnikih, kjer »domuje« tudi polž mlakar, ugodne možnosti za razvoj. S krmo zaide v žival in jo slabi. Zdravljenje je le »gašenje požara«, ne pa tudi trajna rešitev. Razmere na travniku pa so iz leta v leto slabše. Ze zdaj so na njem predeli, Joža Gregorij iz Podkorena - y prvomajski številki je ob članku „Joža je kmet, da se reče .« pruslo do pomote. Namesto slike doiai.re-uorija iz Podkorena smo objavili nortrvt mladinca iz Orehka Marka Oblaka. Obema se za neljubo zamenjavo opravičujemo in toktat zarts javljamo portret uspešnega mladega pod k i>r enake ga kmeta. )ŠTAR CELIH TRIINDVAJSET LET Najraje me imajo upokojenci« Hastimir Momčilovič kot poštar di. saj je poštar že dve desetletji delo Žirovnica — Vlastimir MomČi-poštar jeseniškega ptt podaja, je pred več kot dvajsetimi leti priiel na Jesenice iz rodnega Pro-šupija v Srbiji in se najprej zaposlil Pri jeseniški železnici. Le nekaj let »je železnica dajala vsakdanji kos »niha, kmalu se je zaposlil pri pošti - od tega je 23 let in od prvega dne fodanes prenaša pošte in telegrame. pozna vse hišne številke in lju- — Državno priznanje za dobro pomanjkljiv — in zato so takšnim poštarjem kot je Vlastimir nadvse hvaležni. Nadvse hvaležni pa so mu predvsem upokojenci, saj se še ni zgodilo, da ne bi prejeli tako težko pričakovanega »penziona«. Čakajo ga in z veseljem ga sprejmejo, kar si pač lahko predstavljamo. Znatno manj pa so veseli tisti, ko danes Vlastimir potrka na vrata s telegramom v roki — telegram naj bi še vedno predstavljal neko hudo sporočilo, najav-ljal bolezen ali smrt. A vedno ni tako, saj si danes znatno bolj kot kdajkoli prej pošiljamo telegrame ob rojstnih dnevih, ob veselih dogodkih, ki so lahko tudi poroke. Telegrame dostavlja redno, po dveh urah morajo biti v rokah naslovnika, v nasprotnem primeru ga čaka doma sporočilo. Vlastimir Momčilovič, ki je postal že pravi Slovenec in to nadvse priljubljen, živi z družino na Jesenicah in pravi, da živi dobro. Vsa po-štarska dela rad opravlja in ni se še zgodilo, da bi se kdaj uprl, če je treba na nujno premestitev zaradi nadomestitve bolnega ali odsotnega sodelavca. In tudi to je cenjena delovna lastnost jeseniškega poštarja ... D. Sedej Frelihovo slovo od tekmovalnih poti ebi ! * S* se Vlastimir, ki ga imajo sodelavci Nadvse radi, saj nikoli ne odreče so-felavske pomoči in je vedno redno 3i delovnem mestu, se še vedno apominja tistih let, ko poštarji še *&o imeli ne avtomobilov in ne Sopedov pa so kljub temu redno ali Svakrat na teden potrkali na vrata ajbolj oddaljenih gorskih domačij ^ Jesenicami. A ti poštarji, med totere sodi tudi Vlastimir Mom-$ovič, niso nikoli zatajili in nikoli ^»mali, četudi je na poti lilo kot iz ftafa, na rami pa je visela težka Wtareka torba. Vlastimir se tudi danes sploh ne pritožuje in še vedno zagotavlja, da £ delo na pošti nadvse veseli in »kakor ni bi menjal. Pripominja, da 50 ljudje ki ga vsepovsod poznajo. nm Puteni, da nikoli ni imel ne de-k7 *mih ne drugih težav, da pa je : -tfaa pač potrpeti, če so ljudje, ki Oprejo poštarju vrata, včasih prav volje. Vse se da preživeti, če -oje delo opravljaš z resničnim **ijem in dobro voljo. Posebno ti ljudje, ki ga sprva niso poznali, »o je nadomeščal v »rajonu« so-Viavca, niso bili v začetku prav nič *jazni Poštarji dobro vedo, kako se domačini navadijo svojega Zvijača in se celo pritožujejo, če Ladoma uzrejo drug obraz. Vlastimir, ki je za svoje vestno m Ljubno delo prejel orden dela '-zna danes domala vsako hišno (*vilko v jeseniški občini, posebej ^ vaseh. Ljudje dobijo posto, četudi »novem letu na voščiln.c. sploh naslova in je še priimek lahko hudo Ml PA NISMO SE UKLONU Škofja Loka — Lepšega praznika, kot so ga v ponedeljek pripravili zagnani loški športni delavci pa obrtniki in delovne organizacije, ki so prireditev denarno podprle, si ne bi mogli zamisliti. Kolesarska dirka Po ulicah Loke '83 naj bi zlasti pri mladem rodu resda še okrepila privrženost temu napornemu športu — prav zato naj bi tudi postala tradicionalna — a njen namen ni bil samo ta. Posvečena je bila predvsem Loča-nu, dolgoletnemu državnemu repre-zentantu Dragu Frelihu. Bila je njegovo slovo od tekmovalnih poti. Pet krogov po znanih, domačih ulicah, z ramo ob rami z drugimi kolesarji, še lani »nasprotniki« v boju za najboljša mesta, je bilo zadnjih za Draga Freliha kot vrhunskega kolesarja. Zadnjih od skupaj več kot tristo tisoč kilometrov, kolikor jih je prevozil danes 35-letni »brko« v dvanajstletni tekmovalni karieri in desetletnem članstvu v jugoslovanski reprezentanci, katere kapetan je bil celih šest let. Lahko bi nizali številne uspehe, ki jih je prigaral v modri majici ali v klubski Rogovi in nazadnje savski. A bodimo skromni, kot je bil vedno skromen, vztrajen, borben in to-variški, pravi športnik, tudi Drago Frelih. Dovolj je, če spomnimo, da je 1974. leta kot najboljši jugoslovanski kolesar dobil zlato kolo in da bi dve leti kasneje moral dobiti še drugega. da se v njegovi vitrini, prenapolnjeni s pokali in medaljami, blešči tudi pokal Vladimir Oreško-vič, priznanje za fair-play. Ponedeljkova loška dirka je bila dostojno slovo od Draga Freliha, priznanje njegovi trdi športni poti, napojeni z znojem, okrašeni s številnimi zmagami in tudi porazi. Ti so zdaj pozabljeni. Prijatelji Draga Freliha in mladi kolesarji, ki stopajo na njegovo mesto, se bodo odslej spominjali samo še zmag. Naj se jih tudi sam! h. Jelovčan PETKOV DOPTRET »Lani sem še stoje delal na glavi« Tja gor. k cerkvici sv. Petra nad Begunjami vodi strma pot, ki pa ni utrujajoča, če znaš občudovati hribe, naravo, ki se v vigredi počasi in nežno prebuja z vso ži-vljensko trdoživostjo in pomladnimi razpoloženji. Zanosno občudovanje pa prevzema popotnika ob koncu poti, ko se zazre v dolino pod seboj, ki je od tod videti bolj mirna in spokojna, kot tedaj, ko se povrne na hrupne'ceste. Na tej priljubljeni izletniški točki nad Begunjami pa na rodni domačiji živi kmet s svojo družino. Franc Močnik, za domačine vedno Gorjak. Tukaj živi že tri-inosemdoset let. Gorjak je prava gorenjska korenina, ki mu daleč naokoli nihče ni podoben, kaj šele enak. Za svoja leta, ki jih sploh ne kaže, je presenetljivo trden, a ne samo to. Gorjak zna s svojimi smejimi pogruntavščinami, zdravim humorjem zvabiti pravi, sproščujoči smeh. Ni le njegova izjemna zakoreninjenost na visokogorski kmetiji, njegova živa, organska povezanost z zemljo vredna občudovanja, Gorjak zmore z naravno, slikovito kmetsko govornico nasuti za jerbas dovti-pov, ki so tako izkustveno pristni in prisrčno ljubeznivi, da bi obiskovalec najraje kar ostal tukaj. Pripoveduje naravno, s hudomušnim pomežikovanjem, iz katerega veje neugnan življenski optimizem. Vse življenje je znal hudimano dobro opazovati, ljudi in naravo, saj zna prebito dobro povedati, kako se da zbijati šale na račun nejevernih dolinskih Tomažev ali lahkovernih mestnih gospodičen, ki jih lahko pasjo kožo prodaš za medvedovo; ki bodo na široko odpirali usta in oči, ko jim bo Gorjak slikovito opisal orla, ki se je tik pred njegovimi očmi preletaval z živim otrokom v kljunu. A to zmoreš, če si Gorjak, če si porogljivo duhovih, z obilo zdrave pameti. Če živiš naravno, daleč stran od prazne civilizacije; če si iz sleherne življenjske izkušnje odnesel šolo, prepojeno z vedrino in svežino. Njegov pripovedni dar je izjemen, beseda mu je kot dirjajoč konj, na katerem sedi hudimano dober jezdec. A prav zato si v silni zadregi, kajti ni možno ustrezno napisati tega, kar pripoveduje, in kar tu, pred domačijo, sredi pomladnih trav in utripajočih senc poslavljajočega se sonca predstavlja ta samorasla osebnost. Igrivi ognjemet njegove zgovornosti je treba slišati in naj torej ne zameri, če ga bomo v naslednjih vrstah predstavili le z nekaj čisto povprečnimi podatki. Franc Močnik je bil dolga desetletja lovski čuvaj pri Lovski družini Stol. Med vojno je bilo zanj in družino — ima dve hčerki — dovolj hudo, saj je domačija na osamljenem kraju in so jo pogosto obiskovali partizani. Četudi je družina živela težko, se Gorjak ni upiral, ko je šla v partizane krava iz domačega hleva; velikokrat je ponoči odprl okno, potisnil v iztegnjeno roko hlebec kruha in dobro videl, kako hitro se je v lačnih ustih znašel prvi grižljaj. Toda Nemci niso prizanašali. Gorja-ku že ne. Življenje tako visoko ni opojno, kot si ga predstavljajo mestni romantiki, ki so folkloristično navdušeni nad krajino. Po živež je treba v dolino in vsaka pot je naporna, še posebej pozimi. Imajo osla. ki tovori po stezici, dobro se vsako leto izkažejo Begunjci, ki mu preorjejo kmetijo. Na moč pa so se begunjski gasilci izkazali pred leti, ko so Gorjaku do doma potegnili vodovod. Domači se ne krivijo več pod vedri in ni jim treba varčevati z vsako kapljo. Zdaj nameravajo obnoviti še cerkvico sv. Petra. Gorjak je lani že stoje delal na glavi. Piše sila zanimiv dnevnik. Če se ujame miška, če puto odnese orel, se dogodek v Gorjakovem opisu izrazi v živi polnosti in neposrednem doživetju. Popopran s prebliski, bistroumnostjo in humorjem gornika, ki bi mu lahko rekli posebnež izjemno prijazne sorte. Gorjak je tak kot plemenita stara smreka, ki mu je na domačiji pognala trdne korenine: na zimo malo zadrema, da bi se čila in zdrava prebudila v novi pomladi. Polna zdravega soka, življenjske radosti, in poštene vedrine ... D. Sedej Rešila, me je Boltarčeva mama i Marica Tavčar iz Javori^ f- bila tretji otrok v družin iro pri Tončetu. Dvanajst otrok se j *st£klet in %'^SSJSraS Z materjo Povrgti; rojena 18. nove«1 Ko ^ je a^SSSSi in svobod. jebila zares lepa,Preživeli so. SVO- , Septembra tistega letelo je^p ^^ ^da, se je .Man^la ffii v Tekstilindusu. oročila sejem začela delat v hiSo »tem sta. z ™* iS* dva odrasla Dane« živita na Koknci^in taova, oba že Poro^e tetos, 27. marca, Podedat v domače Ja^rj^ i- • so Marici *UTna s veča nos t kOd tej i Pnznanje OF. imovina, mati naša. Kdo U ranil je tako da doline in planine poškropljene KŠučdje otroke Todtrgal od domov? ^jenasja^g ^ ^^ »Ti ver« so mi ostat. > r spominjam Kosem recitirala na mitingm ^ ^ *, ali sem jih -sama napisa^ zddl lepi. Bilo prebrala. Vem pa,da so *^ j( ^ Č to spom adi ladin0. Postala sem Kokal iz Volče spreje' v Urška. 1944. ^veščevalka-le a^im imen , van Repinc-Triglavski. Kot občila tudi članica gospodarske komisije v Javorjah in sekretarka OF. Zvezo pa sem držala od Javorij do Zetine. Vendar pa sem bila kmalu izdana. Večkrat sem morala bežati, najhuje pa je bilo v začetku februarja 1945. Ob pustu je bilo takrat veliko snega. Začela se je ofenziva. Tisto nedeljo sva z Justinko ves dan brez hrane prezebali v gozdu. Zvečer sem se vrnila domov. Vso noč smo trepetali, kajti takrat so požgali dve hiši v vasi. Zjutraj ob pol sedmih 4. februarja pa so prišli belogardisti. Napol oblečena sem sedela pri peči. Rekli so, naj prinesem papirje za popis živine in grem z njimi. Vedela sem, kaj me čaka. Šla sem iz sobe, kot da grem po dokumente, vendar sem ušla. Polno torbico letakov in obvestil sem imela. V vasi je bilo polno Nemcev in še danes ne vem, kako mi je uspelo prifi v hrib proti Četeni. Streljali so za menoj. Pribežala sem do Košanca v Ceteni ravni in jih prosila za obleko in za hrano. Dali io mi plašč in rekli da je povsod polno Nemcev. Na Starem vrhu sem vsa prezebla z okrvavljenimi nogami srečala partizana. Bila sem lačna, ker že prejšnji dan nisem nič jedla. Imel je dve suhi hruški in mi ponudil eno. Se danes ne vem, kdo je bil, vendar bi rada izvedela. Menda je preživel in ie bil doma iz Selške doline. Povedal mi je, da se Škofjeloški odred tolče z Nemci in prebija proti Martinj vrhu. Zato takšno pokanje vsevprek. Vedela sva, da morava naprej. Po snegu, ki ga je bilo do kolen, sva se prebijala proti Selški dolini. Toda od Sv. Lenarta sem je šla proti nama kolona Nemcev. Na srečo naju niso opazili. Tako sva prišla do Potočnika v Rov tu. Šla sem v hišo in prosila za malo kruha. Tedaj pa sem zagledala Nemce, ki so šli proti meni. Vrgla sem se na tla, se splazila po poti do brvi in skočila v grapo. Po tem pa po vodi naprej. Nazadnje sem videla tistega partizana, ko je stal pri šupi. Potem pa je počilo. Sklepam, da se je rešil, ker sem po vojni slišala, da je nekdo pripovedoval o meni, kako lačna, prezebla in okrvavljenih nog sem bila in da najbrž nisem preživela. Zares vesela bi bila, če bi morda ta zapis pripomogel, da bi ga spoznala. Vsa premočena sem potem presedela v gozdu. Povsod je bilo slišati pokanje. Pod vasjo Zapreval sem videla Nemce v belih haljah. Naenkrat se je v grmovju nekaj zamajalo. Mislila sem, da me je izsledil nemški pes. Prišel je k meni, me povohal, se obrnil in odšel. Tudi zalajal ni. Najbrž je bil iz kakšne hiše iz Zaprevala. Če bi bil nemški, bi me gotovo raztrgal, tako kot partizana Maksa iz Podobena. Ko se je zmračilo, je tudi pokanje utihnilo. Splazila sem se na rob gozda in videla, da ni nikjer nikogar. Priplazila sem se do Črnovca. Domači so me spoznali, mi dali obutev in suho obleko, namazali noge. Najedla sem se in napila toplega čaja. Tisto noč in naslednjega dne nas je bilo pri Črnovcu skritih okrog 20 partizanov. Ker je bilo za pusta, je Črnov-čeva mama naredila flancate in skuhala belo kavo. Naslednjega dne je bila hajka končana in ko so domači poizvedeli, če je varno, sem odšla domov. Pri sosedovih sem zvedela, da so belogardisti robantili, ker sem ušla, da niso nikogar odpeljali, le mamo so pretepli. Vedela sem, da me iščejo, zato doma nisem mogla ostati. Po nekaj dneh skrivanja sem odšla v Selško dolino in ostala pri Boltarčevih v Ojstrem vrhu. Toda tudi tu sem bila izdana. Nekega jutra sem stala pri oknu in zagledala belogardiste, ki gredo proti hiši. Med njimi sta bila tudi dva moja sošolca. Takrat pa je vsa zasopla pritekla Kosova Štefka in rekla naj se hitro skrijem. Iz sobe nisem mogla več, v sobi pa nikjer primernega skrivališča. Štefka se je zazrla v bolno Boltarčevo staro mamo, ki* je ležala na postelji v kotu. Dvignila je žimnico Marica Roblek — obveščevalka Urška in rekla naj zlezem podnjo. Mamo je potem pokrila z odejami. Bil je skrajni čas, kajti belogardisti so bili že v sobi. Bili so jezni. Preklinjali so in se zaklinjali, da me bodo dobili in da živa ne bom prišla iz njihovih rok. Zmerjali so in vpili. Vse so premetali; še kredenco so odmaknili. Le mamo so pustili pri miru. Nazadnje so jezni odšli. Ko sem vsa prestrašena zlezla izpod mame, je imel vsak las svojo kapljo. Boltarčeva stara mama me je takrat rešila gotove in mučne smrti. Tu sem bila potem dokaj varno skrita še tistih nekaj dni do konca vojne. Domov sem prišla s sestro in sestrično, ki sta prišli pome. Bilo je lepo, a hkrati hudo. V Železnikih je zvonilo. Na mrtvaškem odru je ležal komandant Škofjeloškega odreda Blaž, ki je padel zadnji dan vojne. Težko mi je bilo za njim, saj sem ga enkrat rešila pred belogardisti.« A. Zalar GLAS 18. STRAN Kolesarstvo ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 6. MAJA Največji Ropretov uspeh Etapna kolesarska dirka v Italiji Giro delle Regioni sodi v vrh najkvalitetnejših amaterskih prireditev na svetu. Letošnje osme po vrsti, ki je bila dolga 954. kilometrov, se je udeležilo 156 kolesarjev s petih celin, 26 ekip iz 25 držav. Torej vsi najboljši, razen Sovjetov. Trener jugoslovanske reprezentance Franc Hvasti je za nastop izbral šest tekmovalcev: Bojana Ropreta, Marka Cu-dermana in Bojana Udoviča (Sava) ter Primoža Čerina, Boruta Pirša in Andreja Zaubija (Rog). Dirka, ki se je sklenila v nedeljo - premagalo jo je 122 kolesarjev - je bila razdeljena na šest etap; po dve ravninski in gorski, kronometer in kriterij. . Bojan Ropret in Primož Cerin sta odlično »potegnila« že prvi dan, prav tako sta se tudi vse naslednje držala med vodilnimi. Ropret se je posebno izkazal v vožnji na kronometer, ko je bil četrti z istim časom kot svetovni prvak Vzhodni Nemec Drogan in le 21 sekund za Ludwi-gom, tudi Vzhodnim Nemcem, svetovnim prvakom na štiri kilometre. »Dirka je bila izredno naporna predvsem zaradi odlične mednarodne konkurence,« je v ponedeljek povedal Bojan Ropret. »S četrtim mestom v skupnem seštevku sem več kot zadovoljen. Čeprav mi Atletika Mencingarjev najdaljši met Kranj — Na tretjem preglednem klubskem mitingu, ki ga je na stadionu Stanka Mlakarja priredil atletski klub Triglav, je nastopilo okoli 60 atletov in atletinj vseh starostnih kategorij. Najboljši rezultat mitinga je dosegel mladi Aleš Mencinger v metu kopja — 61,64 m, kar je najboljši mladinski rezultat doslej na Gorenjskem, le en meter krajši od absolutno najboljšega dosežka v tej disciplini. V teku na 60 m je Rudež dosegel solidnih 7,1 sek. REZULTATI: 60 m - st. mladinci: Rudež 7,1, Štular 7,5, Petek 7,6; ml. mladinci. Kabič 7,6, Miklič 7,9; pionirji: Pevec 8,2; 200 m - st. mladinci: Pivk 25,1; ml mladinci: Rus 25,5, Korenč 26,9; pionirji: Petek 26,4; 2000 m - st. mladinci: Kelbič 6:01,5, Skumavc 6:07,4; ml. mladinci: Vehovec 6:18,5, Oblak 6:26,6; pionirji: Kavčič 6:30,7, Kukovica 6:40,2; daljina — člani: Bobič 646; st. mladinci: Kabič 591, Petek 516; ml. mladinci: Mik- « lič 550, Pšenica 537; višina - ml. mladinci: Kalan 183; pionirji: Hribernik 175; krogla — ml. mladinci: Culig 13,52; pionirji: Djuran 12,64. Bit ene 11,72; kopje — člani: Leben 53,76; ml. mladinci: Mencinger 61,64, Cuhg 43,54; pionirji: Bitenc 42,70, Krč 41,82; Ženske: 60 m — ml. mladinke: Cop 8,1, Okršlar 8,4, Hafnar 8,7; pionirke: Gornik 9,2; 200 m - ml. mladinke: Cop 28,4, Hafnar 29,2, Pangerc 29,5; pionirke: Lamovec 32,2, Hafnar 32,3; daljina - ml. mladinke. Rant 425, Leskovar 414; pionirke: Gornik 388, Lamovec 370; višina -ml. mladinke: Rajgelj 155; disk: st. mladinke Jeretina 26,76; ml. mladinke: Simčič 24,10. I. Kavčič Šport ob koncu tedna NOGOMET - Na sporedu bo prvo kolo »play-offa« v nogometni ligi občine Kranj. Najbolj zanimivo srečanje bo v Naklem, kjer bi domačini z morebitno zmago prehiteli vodečo Savo. Razpored tekem - člani - sobota ob 17.30: Naklo : Sava, Podbrezje : Kokrica, Primskovo : Trboje, Šenčur : Britof, Zarica : Preddvor, Grintovec : Visoko; pionirji - sobota ob 16. uri Naklo : Sava, Britof : Kokrica, Primskovo : Šenčur; mladinci -nedelja ob 10. uri: Trboje : Primskovo, Kokrica : Naklo. - D. Joftt ROKOMET -VLB zvezni ligi rukometašice Alplesa gostujeio v Splitu, "v II. jvezni moški rokometni ligi bo jutri ob 20. uri v športni dvorani Poden v Skofji Loki srečanje med domačo Jelovico in ekipo Kvarnerja. Z zmago bi se Škofjeloški igralci povzpeli v sredino lestvice. V enakem ženskem tekmovanju bo jutri ob 18.30 v Preddvoru tekma med domačinkami in igralkami Ine iz Siska, v 18. kolu prve in druge republiške rokometne lige vsi gorenjski predstavniki gostujejo. Izjema so le rokometaši Kamnika, ki se bodo jutri ob 16. uri pomerili z ekipo Izlak V republiški mladinski rokometni ligi - center ho jutri ob 16. uri tekma Kamnik : Sava in ob 17. uri Peko : Olimpija V občinski rokometni ligi bodo danes na sporedu srečanja 18. kola: ob 18 uri bodo tekme Britof : Sava Veterani Sava-veterani, Gumar : Križe, Zabnica IKiplie, ob 18.30 srečanje Preddvor : Stor/ič in ob 20. uri tekma Peko-veteran. • Besnica. Jutri, 7. maja, se bo nadaljevalo republiško pionirsko prvenstvo za mlajše pionirje, kjer letos sodeluje kar A-S Ekipe A skupine bodo igrale v Preddvoru Na »porecfc bodo arečanja> Preddvor : Jelovka, Jelovica Šentvid in Preddvor : Šentvid. Predtekn.ovanj. za KfeKSlfe _ J. Kuhar je dražja zmaga na domači dirki Po Jugoslaviji, je to moj največji uspeh doslej.« Isto velja za Cerinovo dvanajsto mesto. V posameznih etapah pa so se izkazali tudi drugi naši kolesarji. Tako je Marko Cuderman v tretji etapi osvojil tretjo nagrado v letečem cilju, Andrej Zaubi pa je zadnji leteči cilj dobil in bil na koncu sedmi. Ekipa Jugoslavije je v končni razvrstitvi zasedla enajsto mesto. Rezultati so še toliko lepši, ker so naši reprezen-tanti še vedno v obdobju priprav in nihče, tudi Franc Hvasti ne, ni pričakoval takih uspehov. Skupna razvrstitev — posamezno: 1. Wekschelberger (Avstrija) 22:41,46 (povprečna hitrost 42,022 km/h), 2. Gonzales (Kuba) 22:42,17, 3. Rogers (ZDA) 22:42,19, 4. Ropret (Jugoslavija) 22:42.34, 5. Bartkovrihk (Poljska) 22:42,44, 12. Celin (Jugoslavija) 22:43,22, 90. Cuderman, 94. Udovič, 115. Pirš, 118. Žaubi (vsi Jugoslavija); ekipno: 1. Nemška demokratična republika 68:07,41, 2. Kuba 68:0904, 3. Italija 68:09,30, 11. Jugoslavija 68:29,11. PO ULICAH LOKE ZMAGAL DOMAČIN JANEZ LAMPIČ Pod okriljem občinske zveze telesno-kulturnih organizacij so prizadevni člani kolesarske sekcije Janez Peternel v ponedeljek, 2. maja, pripravili kolesarsko dirko Po ulicah Loke '83. Dež, ki je parkrat zmočil asfalt, ni motil niti tekmovalcev Janez Lampič niti gledalcev, ki so spremljali boje v krogu po Mestnem trgu, mimo avtobusne postaje in po Spodnjem trgu. Mokre ceste so sicer terjale nekaj padcev, ki pa so se na srečo vsi končali brez hujših posledic. Bojan Ropret Najprej so štartali pionirji A in B, ki so peljali tri kroge oziroma 5,4 kilometra. Med pionirji A je zmagal Robert Zaletel (Novoles) 8,15 pred Markom Zupancem (Rog) in Antonom Kresnikom (Branik), oba isti čas, med pionirji B pa so bili najboljši: Blaž Bole (Astra) 8,40, Boštjan Pavlič (Novoles) 9,04 in Boštjan Škerlj (Grosuplje) 9,06. Rekreativci ter veterani A in B so prav tako vozili skupaj, in sicer deset krogov ali 18 kilometrov. V skupini se je zunaj svoje konkurence (veterani nad 50 let) posebno izkazal Kranjčan Leon Pintar, ki je svoj nastop takole upravičil: »Rojen sem bil 32. leta, 32 let je, kar sem prvič štartal na loških motornih dirkah, 25 let, kar sem na njih prvič zmagal.« Vse priznanje njegovi vztrajnosti! Sicer pa so rezultati naslednji: rekreativci: 1. Jože Dovžan (Rog-Franek) 27,59, 2. Ivan Ka-stelic, 3. Brane Hamun (oba Rog), oba 28,12; veterani A: 1. Milan Frelih (Jakob Stucin) 28,26, 2. Jože Hafner (Adria Trst) 28,30, 3. Lojze Oblak (Janez Peternel) 28,41; veterani B: 1. Franc Plestenjak (Rog-Franek) 30,10, 2. Roman Ščurk (Partizan Vič), 3. Igor Šalamun (Grosuplje), oba 30,38. Tudi mlajši in starejfc mladinci so štartali hkrati, prevoziti pa so morali deset krogov. Vrstni red pri mlajših mladincih: 1. Janez Božič (Krka N. mesto), 2. Boris Lapanje (Soča Kobarid), 3. Miha Hribar (Rog), vsi 26,50; starejši mladinci: 1. Mladen Košir (Bled) 26,32, 2. Robert Trampuž, 3. Lojze Pavlinič (oba Rog), oba 26,50. . Največje pozornosti gledalcev je bila seveda deležna vožnja članov na 45 kilometrov (25 krogov). Že kmalu po štartu so povedli Savčani Marko Cuderman, Bojan Ropret, Vlado Mam in domačin Janez Lampič. Do predzadnjega kroga so se menjavali na čelu, potem pa je skupinici pobegnil Lampič in zmagal s trenu sekundami prednosti. Tako se je uresničila želja navijačev, ki so na transparent napisali: žiga žaga Lampič zmaga. Rezultati: 1. Janez Lampič (V. P. Kranj) t 06,05, 2. Marko Cuderman, 3. Bojan Ropret (oba Sava), 4. Vlado Marn (V. 1 Kranj), vsi 1:06,18, 5. Matjaž Zevnik (Sava) 1:08,14; leteči cilji: 1. Ropret, 2. Cuderman, 3. Marn. H. Jelovčan Vaterpolo Pionirji Triglava tretji v državi KRANJ — Letni bazen v Kranju je med prvomajskimi prazniki gostil najboljša štiri pionirska vaterpolska moštva, ki so se borila za pokal SFRJ. Za prvaka so se potegovala moštva Bellevue iz Dubrovnika. Partizana iz Beograda, Solarisa iz Šilienika in domačega Triglava. Najboljšo igro je pokazal beograjski Partizan, ki je premagal vse nasprotnike in zasluženo osvojil prvo mesto. Gostitelj VK Triglav je vzorno organiziral to tekmovanje in pionirji Triglava so dosegli tretje mesto v državi. Ne moremo pa mimo ugotovitve, kako malo naši vatei pol-ski sodniki poznajo pravila vaterpolske igre. V zadnjem obračunu, ko je Šlo za prvaka, je v osenrinpetdeseti sekundi četrte četrtine prišlo do hudih kršitev materialnih pravil igre. Igralec Partizana je nepravilno vskočil v igro. To je hkrati pomenilo, v zadnji minuti srečanja so pač taka pravila, da se mora igralec, ki pogreši, izključiti iz igre, za nasprotno moštvo pa se dosodi kazenski strel. To sta sodnika spregledala. Triglavani so vložili protest, ki je bil ugodno rešen in odigrala se je še ena tekma. Izidi - Triglav : Bellevue 12:6, Partizan : Solaris 10:9, Solaris : Triglav 3:8, Bellevue : Solaris 8:14, Triglav Partizan 7:9 in ponovljeno srečanje Triglav : Partizan 6:20. Vrstni red - 1. Partizan (6), 2. Solaris (3), 3. Triglav (3), 4. Bellevue. -dh Triglav : Primorje 8:19 KRANJ — Prva zvezna vaterpolska liga Triglav : Primorje 8:19 (2:5, 1:4, 2«, 3:4), letni bazen, gledalcev HM), Gatara (Zadar), Onian (Koper). Strelci za Trigluv: Stanišič 4. Sirk, Svarc, Stariha in Z. Malavašič vsi po enega. Vodilno moštvo z Reke je tudi v Kranju v močnem nalivu doka/.alo, da je res prvovrstno moštvo. Domačini so se sicer trudili, a več kot so pokazali ni bilo dovolj, da bi goste presenetili. Reča-ni so bili veliko boljši in zasluženo so zmagali. Drevi moštvo Triglava gosti še eno kvalitetno moštvo. V goste jim prihaja beograjski Partizan, v nedeljo pa bodo Kranjčani gostili Crveno zvezdo i/. Beograda. Obe srečanji bosta v letnem bazenu ob 20. liri. dh Deseto svetovno prvenstvo v motokrosu v Tržiču V Tržiču se obetajo zanimivi boji LJUBLJANA - Letošnjo, že deseto svetovno prvenstvo v motokrosu, ki ga prizadevni delavci AMD Tržič organizirajo na znani motokros progi v Podiju-belju, se bliža s hitrimi koraki. Zanimivi boji najboljših mož na jeklenih konjičkih bodo že 14. in,15. maja. Vendar smo prepričani, da bo v teh dneh na podljubeljski progi vse teklo tako gledko kot vsa leta, odkar Tr žičan i prirejajo tekmovanja v tem atraktivnem moto Športu To so prekaljeni stari organizatorji, ki vedo, kako se tem rečem streže. To so obljubili tudi na tiskovni konferenci v sredo v Ljubljani direktor dirke Jože Jurjevčič, predsednik športne komisije Marian Romih in šef tiskovnega centra Nenad Antonič s tajnikom AMD Tržič .Jankom Justinom. Ze sedaj je jasno da bomo prihodnjo soboto in nedeljo v Podljuhelju videli na delu najboljše mojstre jeklenih konjičkov na svetu, saj je že doslej prijavljenih kar 69 tekmovalcev iz štirinajstih držav Evrope in ZDA. Kot zanimivost naj povemo, da bodo na trži.ško prireditev prišli letos tudi Grki ki se bodo nasploh prvič pojavili na takih tekmovanjih. Prijave še niso zaključene in prireditelji bodo vzeli vsakega tekmovalca, ki se.bo prijavil naknadno. Letošnje propozicije so nekoliko spremenjene od lanskih. Vsaka država lahko prijavi po osem tekmovalcev in zato bodo potrebne kvalifikacijske vožnje, ki bodo v soboto 14. maja od 15.15 do 16. ure za tekmovalce skupine A in od 16.15 do 17. ure za tekmovalce skupine B. Po dvajset najhitrejših iz obeh teh skupin pa se bo /.a najboljše uvrstitve potegovalo v nedeljo s startom prve vožnje ob 14.:U) do 15.15 in v drugi, ki bo od 16.30 do 17.15. Vendar take prireditve niso poceni. Tržiška bo približno stala 4 miljone dinarjev. Za letošnjo tržiško prireditev so Tržičani dobili kot glavnega pokrovitelja HB suzu ki Svoj delež bodo prispevale tudi delovne organizacije Tržiča, Gorenjske, Slovenije, Hrvaške in Jugoslavije ter zamejstva AMD Tržič in turistično društvo sta šla letos v skupno akcijo za skupinske izlete iz vse Slovenije. Naj zapišemo Se to, da bo vstopnina za odra tile 150 in za mladino 50 dinarjev. ISKRA TE I.K M ATI K A Industrija za telekomunikacije in računalništvo KRANJ. n. sol. o. Komisija za kadrovske zadeve Delovne skupnosti skupnih služb objavlja naslednja prosta dela in naloge I. V računovodski službi 1. VODJE FINANČNEGA RAČUNOVODSTVA Pogoji: — visokošolska izobrazba ekonomske smeri, — 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delovnih pogojih 2. VIŠJI REFERENT L Pogoji: . . — višješolska izobrazba ekonomske smeri (hnanena usmeritev). — 3 leta delovnih izkušenj na ustreznih delovnih področjih II. V slu/bi za program in razvoj 3. VODENJE ODDELKA ZA STANDARDIZACIJO IN TEHNIČNO DOKUMENTACIJO , Pogoji: — visokošolska izobrazba elektro, strojne ali organizacijske smeri. -- 5 let delovnih izkušenj na ustreznih področjih dela. — aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika. zaželene so izkušnje s področja urejanju tehnične dokumentaci je s pomočjo računalniških medijev. 4. VODJE INOVACIJSKE DEJAVNOSTI Pogoji: .i — visokošolska izobrazba elektro. strojne, ekonomske ah organizacije smeri. — f> let delovnih izkušenj na ustreznih področjih dela, — aktivno znanje angleškega jezika, — zaželeno je poznavanje svetovnih trendov na področju inovativne dejavnosti. III. V kadrovski službi 5. VODJE ODDELKA ZA OSEBNE DOHODKE Pogoji: — visokošolska izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri (kadrov-sko-izobraževalna), — 5 let delovnih izkušenj na ustreznih področjih dela, — aktivno znanje tujega jezika, 3wS — zaželena so znanja s področja sistemov delitve osebnih dohodkov IV. V investicijski službi H. VIŠJI PROJEKTANT I. Pogoji: — višješolska izobrazba elektro smeri — jaki tok, — 4 leta ustreznih delovnih izkušenj pri nadzoru in projektiranju. — zaželen je strokovni izpit V. V službi vzdrževanja 7. VODJE VZDRŽEVANJA ELEKTRONSKIH NAPRAV Pogoji: — visokošolska izobrazba elektro smeri (elektronika), — 5 let delovnih izkušenj s področja razvoja ali vzdrževanja elektronskih naprav. 8 SAMOSTOJNEGA STROKOV NEGA SODELAVCA VZDRŽEVALCA ELEKTRONSKIH NAPRAV Pogoji: — visokošolska izobrazba elektro smeri (elektronika), — 2 leti delovnih izkušenj na ustreznih področjih dela. VI. V vodstvu 9. TAJNICE POMOČNIKA INDIVIDUALNEGA ORGANA Pogoji: — srednješolska izobrazba upravnoadministrativne smeri — zaželeno vsaj delno znanje angleškega jezika — 4 leta delovnih izkušenj na ustreznih področjih dela Komisi ja /.a kadrovske zadeve Delovne skupnosti KOMERCIALA objavlja naslednja prosta dela in naloge v Kranju 1. REFERENTA ZA KOOPERACIJE Pogoji: , , . — srednješolska izobrazba strojne, elektro ah ekonomske smeri — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj PRODAJNEGA REFERENTA Pogoji: — srednješolska izobrazba trgovske smeri — 3 letu ustreznih delovnih izkušenj 3. NABAVNEGA REFERENTA - organizator nabave za vzdrževanje ' "'srednješolska izobrazba strojne, elektro ali ekonomske smeri — 3 letu ustreznih delovnih izkušenj 2 Kandidati naj pismene prijave / dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 15 dneh na naslov: ISKRA TKI.KM ATI KA KRANJ, kadrovsku služba. Savska loka 4, 64UUO KKAIVJ. SGP GRADBINEC KRANJ I)S Družbeni standard SGP GRADBINEC Jesenice, Heroja Verdnika 40 Odbor za delovna razmerja DS Družbeni standard Jesenice objavlja prosta dela in naloge I. KV KUHARICE . .. v kuhinji DS Družbeni štandard Kranj, Zlato polje za ne določen čas 2- v kuhinji DS Družbeni standard Kranj. Zlato polje, zu nedoločen cus Pogoji: pod '•=: delom, pod 2.: nepopolna osemletka enomesečnim poskus- - (> mesecev delovnih izKUstnj z nim delom. « rini nn obiavi na naslov SGP Prijave / dokazili sprejemamo H dni po u j ,žbenj štan- (irudbinec, Kranj, Odbor za delovna razmerja Di> u da. d Jesenice, Heroju Verdnika 40, Jesemce. Kandidati bodo o Izbiri obveščeni v 30 dneh. 6-MAJA 1983 19. STRAN GLAS NAGRADNA KRIŽANKA PETEK, 6. maja Prvi program 4 30 Jutranji program - glasbi • 8.06 Radijska šola za nižjo stopnjo - Pomladna zgodba - 8.35 Glasbena pravljica - P. Kovač - K. Cipci: Klepetava želva - 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Glasbena matineja • 10.05 Rezervirano za... -11.05 Ali poznate - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 't glasbene tradicije jugoslo-»tnskih narodov in narodno-iti -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Pihalne godbe - 13.00 Dsr.es do 13.00 - Iz naših bajev - Iz naših sporedov --330 Osmrtnice, obvestila in abavna glasba - 13.30 Od nebdije do melodije - 13.50 Človek in zdravje - 14.05 Haž Amič: Pesem planin -KSifonična pesnitev, op. 20 -14.25 Naši poslušalci Čestitajo in pozdravljajo - 15.30 " ki za turiste - Obve-_ in zabavna glasba -1550 Radio danes, radio jutri 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio & 17.00 - 18.00 Pojemo in »demo - 18.15 Gremo v kino 1925 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, stroci - 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela... - 20.00 l ganite, pa vam zaigra-.... 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba -22.15 Informativna oddaja v Beml&ii in angleščini - 22.25 It naiih sporedov - 22.30 Iz J ene skrinje - 00.05 i program - glasba Drugi program "15 Petek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Popotm-•tt malha, Ob koncu tedna, JŠasba, Minute za EP in še «*J • 19.25 Stop pops 20 m ,ii - 21.33 Petkov disco — - 22.45 Zrcalo dneva -£55 Glasba za konec pro- S0BOTA, 7. maja -•'»program <-30 Jutranji program - glas-8.05 Pionirski tednik --- Matinejski koncert -9.45 ^poimo pesem - MMZ parazije iz Marktoberdorfa • 10.06 Svetovna reportaža - Panorama lahke glasbe 11X6 Pogovor s poslušalci -H-35 Srečanje republik m Mrajb - 12.10 Godala v rit-•ifu - 12.30 Kmetijski nasveti • 12.40 Naši poslušalci česti- pozdravljajo - 1J.0U fb 13.00 - Iz naših v - Iz naših sporedov -Osmrtnice, obvestila, m a glasba - 13.30 Naši ,lci čestitajo m po-liajo - 14.05 Kulturna ama - 15-30 Obvestila • zabavna glasba 15.50 hiio danes, radio jutn -Vrtiljak - 17.05 Spozna-i svet in domovino -Iz dela Glasbene mla-Sloveniie - 19-25 Obve-in zabavna glasba -Mladi mostovi - 19.&& Je ena Sobotni zabavni večer - 21.00 Za Slovence po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Pavla Rovan: Pozabljeni listi -23.15 Od tod do polnoči -00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Sobota na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -Sobotne pobude, »Človek in prosti čas«, glasba, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama - 21.18 Pol ure za šanson - 21.45 SOS - Sobotno obujanje spominov - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa NEDELJA, 8. inaja Prvi program 5.00 Jutranji program - glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - Skladbe za mladino -9.05 Še pomnite, tovariši -10.05 Nedeljska matineja -11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Zabavna glasba - 13.20 Za naše kmetovalce - 14.05 Pihalne godbe - 14.20 Humoreska tega tedna - Miha Mate: Široka ribniška usta -14.45 Z majhnimi ansambli -15! 10 Pri nas doma - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Pojo amaterski zbori - 16.20 Popoldanski simfonični koncert - Davorin Kempf: Ko-njuh planinom - variacije za orkest. - Danilo Švara: Simfonija št. 3 - »Delavec« -17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - Na zgornji polici - 19.30 Obvestil? in zabavna glasba - 19-35 Lahko noč, otroci - 19.45 Glasbene razglednice - 20.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Glasbena tribuna mladih - Nagrajenci tekmovanja učencev in študentov glasbe SR Slovenije -Skupni program JRT - Studio Ljubljana - 23.05 Literarni nokturno - Vladimir Nazor: Sončni ditirambi - 23.15 Disko, disko - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7 15 Nedelja na valu 202 -13 00 Od enih do sedmih -V nedeljo se dobimo, šport. Zimzelene melodije in še kaj 19 30 Stereorama - 20.d«J Glasba iz starega gramofona 21 15 Naš podlistek - Tome Arsovski: Filozofija naključja - 21.33 Lahke note - 21.45 Drugi program novega ročka - 22 45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa , PONEDELJEK, 9. maja Prvi program ' 4 30 Jutranji program - glasba - 8 05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Ringaraja - 8 40 Izberite pesmico - 9.05 Glasbena matineja - 1005 Rezervirano za ... - 11.0o Ali poznate? - 11.35« pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru -13.(X) Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -13.30 Od melodije do melodije - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - Glasba Oceanije - Havajska glasba (IX) - 18.25 Zvočni signali -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z Alpskim kvintetom - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Prisluhnite, izberite - 21.05 Glasba velikanov - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Novosti iz' našega glasbenega arhiva - 23.05 Literarni nokturno - Epitaf za vojno -23.15 Ob domačem ognjišču -00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Od edinih do sedmih -Z rokami in z glavo, glasba, »Znanost in tehnika«, Minute za EP in še kaj - 19.25 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa TOREK, 10. maja Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - Dejavnost Rdeče pomoči - Ljudske pomoči - 8.35 Iz glasbenih šol -Republiško tekmovanje učencev in študentov glasbe -9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za - 11.05 Ali poznate ...? - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Odrasli tako, kako pa mi? - 14.35 Čez tri gore, čez tri dole - 15.00 Dogodki in odmevi (prenaša tudi II. program) - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Sotočja (prenos iz studia radia Maribor) -18.45 Glasbena medigra -19.25 'Obvestila in I zabavna glasba - 19.35 j Lahko noč-, otrocj - . 19.45 Minute: z, ansamblom Bojana Adamiča - 2000 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - »Strune bom s sabo vzel, pesmi si bom zapel,..« - 20.35 M^di na glasbenih revijah in tekmovanjih - Sklepni koncert nagrajencev rep. tekmovanja v Kranju - 21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov -22.30 Mikrofon za slovenske ZAHVALA Ob izgubi drage mame, stare mame in sestre ELIZABETE REPE znancem. UU sum Jegenice KGP Bled za darovano cvetje, niče Bled, ^eie emstvo na zadnji poti. Iskrena zahvala izrečeno sozaije k oddelRa Bolnišnice Jesenice, godbi na tudi osebju intei s župniku za lepo opravljen pogrebni pihala iz Gonj m s- ^^ VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJENI Sp. Radovna, 30. aprila 1983 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice in prababice MARIJE ZUPAN iz Jelendola nad Tržičem - uonn zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, se okrenu ^^ Qstalim za izrečeno sožulje, darovano cve- zna ~ številno spremstvo k zadnjemu počitku. Iskreno se za-Valimo dr' Bajžlju za dolgoletno zdravljenje, g. kaplanu HVtn D^rebni obred ter pevcem ,a lepo petje, kakor tud, 23 govornici za besede slovesa ob odprtem grobu. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJENI Jelendol, 21. aprila 1983 pevce zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno - Sonja Stergaršek: Pesmi - 23.15 Vodomet melodij - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Torek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - »Omejitev hitrosti« - glasba, Na obisku v . .., Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin -21.33 Jazz na II. programu -Duke Ellington - John Lee Hooke - The Tremble KIDS - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa SREDA, 11. maja Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško -9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za . .. -10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo -14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 16.45 Naš gost - 17.00 Studio ob 17.00 -18.00 Madrigali Sterndala W. Bennetta, Thomasa Tomkin-se in Luce Marenzie v izvedbi angleških vokalnih skupin -18.15 S knjižnega trga - 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Slovenija - 20.00 Koncert za besedo - Labratfor - 20.25 Jo-hannes Brahms: Sonata za violončelo in klavir, op. 38 v e-molu - Ciril Škerjanec -violončelo. Vladimir Krpan -klavir - 21.05 Georges Bizet: Odlomki iz opere »Carmen« -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.25 Iz naših sporedov -22.30 Zimzelene melodije -23.05 Literarni nokturno -Jasunari Kavvabata: Jezero -23.15 Za ljubitelje jazza -00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Sreda na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Kultura, »Odprta ■vrata«, glasha, Mi-niite za EP in Še kaj - 19.25 ! Kovi val' - !2Q.20 LikoVhi odmevi - 20.33 Melodije po pošti 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa ČETRTEK, 12. maja Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - Potočnikov načrt za osvojitev vesolja -8.35 Mladina poje - pod vodstvom Metke Pichler - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate - komorno glasbo Jacquesa Offpnbacha? - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Enajsta šola -14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Z ansamblom Pranja Zorka - 18.15 Lokalne radijske postaje se vkjuču-jejo - 18.35 Skladbe za klarinet - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - »Zeleni otok« - III - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Večerna podoknica - 23.05 Literarni nokturno - Calvin C. Hernton: Pesmi - 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 24.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Četrtek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -»Vroče-hladno«, Za mlade radovedneže, Mehurčki, glasba, Minute za EP in še kaj -19.25 Stereorama - 20.00 Misel in /pesem - 20.45 Modemi zvoki - 21.03 Zavrtite, uganite ... - 22.00 S festivalov jazza - Glasbena parada -Radenci 83 - Večer jazza: Zagreb-Skopje (II. oddaja) -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa ITALU DIRIGENT IN KOMPONIST (16 stol.) strokovnjak za napeljavo elek-trike nasa tovarna gospodinj aparatov &ljko kozinc mejna reka ved ro munuo in moldavsko ssr pueli-cistka suklje oseba iz KRSĆ MItologije albanski pisatelj s kosova (hasan) naprava za ogrevanje RDEČA KRVNA TELESCA it po pevkah (massimo) pripadnik neko germanskega plemena večji kraj v po murju (velika . ) gorsko ime v jez'-koslovju mrzlica. ki nastopa vsak osmi dan žid ver ska sekta urjenje telesn spo sobnosti angleški filmski igralec pripomo cek za risanje germanski bog vojne znameni TOST puua polni stik na koncu verzov spoonjl del posode japonski način ure jevanja cvetja izvorni krak menama prenehanje zemelj Zelja v budizmu mornar ska pijača današnje ime ZGOD mesta v sr egiptu nekd ugandski diktator (idi) Rešitev nagradne križanke z dne 29. maja: potka, ekran, stas, tanec, prvi maj, Fe, Nina, Hearn, sopara, Iza, Mig, osoje, Klara, EE, devojka, dirndl, Aleš, Antej, Ars, stan, avanti, liturgija, raca, aki, alko, malha, mac, vat, rovi, Brenk, Fyn, EAM Kri, Marx, MO, ral, noetik, Ivar, enica, Janez, Ilir, anoda, Als. Prejeli smo 204 rešitve. Izžrebani so bili: 1. nagrado ('250 din) prejme Zoran Jelovčan, Podlubnik 21, Škofja Loka, 2. nagrado (150 din) prejme Auton Urbančič, Zupančičeva 12, Kranj, 3. nagrado (120 din) prejme Zlatko Lipovšček, C. M. Tita 87, Jesenice, ostale nagrade po 100 din prejmejo: Helena Kalan. Jama 19, Mavčiče, Mihelčič Rezka, Kranj, GubČeva 4/1, Milan Bojanič, Levstikova 3, Kranj, Jože Dovžan, Luznarjeva 24a, Kranj. Pečjak Breda, Kranj, Pot na Jošta 55, Ahlin Damijan, Kranj, Cesta JLA 6, Ludvik Glavač, Jama 19, Mavčiče. Nagrade bomo poslali do pošti. Rešitve pošljite do 11. maja na naslov: ČP Glas, Kranj, Moša Pijadeja 1, 64000 iKraiij z oznako' Nagradna križanka 1. nagrada 150 din, 2. nagrada 120 din in 3. nagrada 100 din. Imate prihranke v devizah, ki jih čimbolj smotrno porabiti? S prodajo deviz Ljubljanski banki si zagotovite poleg dinarske protivrednosti pri veljavnem tečaju, še gotovinsko posojilo v enakem znesku. Posojilo boste dobili po 18% letni obrestni meri in ga vračali v enakih mesečnih obrokih. Najdaljša doba vračanja je 5 let. Višina kredita in doba vračanja sta odvisni od vaše kreditne sposobnosti. Dodatne informacije boste dobili v vseh enotah Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske. /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske, Kranj O L AS 20 STRAN TELEVIZIJA, KINO PETEK, 6. MAJA 1M3 TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 6. 5. 8.55 TV v šoli: TV koledar, Francoščina, Odmor, Obišči-mo kiparja, TV gledališče, Poročila - 10.35 TV v šoli: Zgodovina, Risanka, Iz naših krajev, Mali program, Risanka, Izobraževalna reportaža, Zadnje minute (do 12.30) - 17.40 Poročila - 17.45 Jazz na ekranu: Kvartet Andreja Arnola - 2. oddaja -18.10 Tarzan, ameriška risana serija - 18.25 Obzornik -18.40 Inovacije, ki živijo: Elektromotor brez teže -19.10 Risanka - 19 24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Prijatelj Joey, ameriški film - 21.50 Zrcalo tedna - 22.10 Sfinga, dokumentarna oddaja - 22.30 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Pogled, otroška serija 18.15 Domača beležnica: Ali znamo kupovati - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Okno v glasbeno delavnico, glasbeni magazin - 20.45 Zagrebška panorama - 21.00 Naših tisoč obrazov, dokumentarna serija - 21.50 Nočni kino: Timon, jugoslovanski film SOBOTA, 7. 5. 8.00 Poročila - 8.05 ZBIS -N. Grafenauer: Lokomotiva -8.15 Ciciban, dober dan: Trave - 8.30 Pedenjžep: Zmajček Razgrajaček - 8.50 Tarzan, ameriška risana serija - 9.00 Klesar in sinova, otroška oddaja TV Sarajevo - 9.30 Pisani svet: Pesniki o otrocih 10.00 Zvoki v gibanju, angleška poljudnoznanstvena serija - 11.00 Kruh skozi stoletja: Kdor ima kruh je zmagovalec -11.35 Dolgo iskanje: Duh protestantizma v ZDA, angleška dokumentarna serija - 12.25 Poročila (do 12.30) - 16.05 Poročila -16.10 Galaktika, ameriška nadaljevanka - 16.55 Titograd: P J v nogometu Budučnost : Dinamo (Zg), prenos T g, LJ v odmoru AEROBNA Gimnastika in propagandna oddaja - 18.45 Z Goranom Kuzmincem v Bovcu in na Kaninu - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Veliki Gatsby, sonce m antika kompasove počitnice od 14.900 din naprej VJPj prvi odhod 15. maja Ki2ofiAvuA informacije v vseh turističnih agencijah ameriški film -22.20 Zabava vas Stanley Baxter, 2. oddaja - 23.05 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 16.25 Rdeča kapica, predstava Malega gledališča Trešnjevka - 17.25 Narodna glasba - 17.55 Rubežniki, ponovitev TV nadaljevanke -19.00 Goteborg: EP v gimnastiki (ž)- mnogoboj, prenos -21.00 Poročila - 21.10 Poezija - 21.40 Športna sobota - 22.00 Ljubezen daljša od kilometrov, feljton - 22.45 Varna: Kvalifikacije za EP v amaterskem boksu, posnetek NEDELJA, 8. 5. 9.50 Poročila - 9.55 2iv žav, otroška matineja - 10.40 J. Dieti: Bolnišnica na koncu mesta, ponovitev - 11.40 625, oddaja za stik z gledalci -12.00 Kmetijska oddaja -13.00 Poročila (do 13.00) -15.45 Prisluhnimo tišini, oddaja TV Koper za slušno prizadete - 16.15 Poročila -16.20 Zgleden kinematograf Jaroslava Haška, češkoslovaški film (CB) - 17.55 Naš kraj: Sovodenj - 18.10 Športna poročila - 18.25 Slovenci v zamejstvu - 18.55 Ne prezrite - 19.10 Risanka - 19.21 TV in radio nocoj - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 M. Sabolovič: Pasti 1. del dokumentarne drame TV Zagreb - 21.35 Športni pregled -22.05 Izviri - Zlati griči Hrvaškega Zagorja: Pravica pravična, dokumentarna serija TV Zagreb - 22.25 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 9.00 Oddaja za JLA - 12.00 Zagreb: Jugoslovanski pokal v odbojki — Jugoslavija : X, prenos - 13.00 Varna: EP v boksu - kvalifikacije, prenos -i: EP nos - 16.45 Pesmice z vseh vetrov (samo za LJ 2) - 17.15 Nedeljsko popoldne - 19.00 Risanka - 19.30 TV dnevnik -20.00 Jazz na ekranu - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.00 Glasbena oddaja - 21.30 Vzhodno od raja, ameriška nadaljevanka - 22.25 EP v boksu — kvalifikacije, posnetek iz Vame (če nastopa Jugoslavija) PONEDELJEK, 9. 5. 8.35 TV v šoli: TV koledar, Ne pozabi, Makedonščina, Odmor, »Zemlja topla kak mati«, Matko Peič, Poročila -10.35 TV v šoli: Dolgo potovanje Dobrice Cariča, Risanka, Sledi v puščavi, Poklici: Graver, Risanka, Film iz serije Botanik, Zadnje minute (do 12.30) - 17.10 Poročila -17.15 Pohod po poteh partizanske Ljubljane, vključitev v prenos - 17.25 Učitelj, otroška nadaljevanka T V Beograd - 17.55 Otrok in šola: Nekatere je strah -18.25 Obzornik - 18.45 Pop godba: Manevri 82 - koncert Pankrtov v Ljubljani (za J RT 1) - 19.15 Risanka -19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna: Aerobna gimnastika - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 A. Čehov: Zgodba neke ljubezni, sovjetska drama - -21.30 Spoznano neznano -oddaja o znanosti - 22.25 Po poteh partizanske Ljubljane: tek prijateljstva, reportaža -22.40 Poročila TOREK, 10. 5. 9.05 TV v šoli: TV koledar, Pot pšeničnega zrna, Odmor, Dnevnik 10, Vloga neuvrščenih, Poročila - 10.35 TV v šoli: Kemija, Risanka, Dante Alighieri, Govori Milunka Lazarevič, Risanka, Glasbe na vzgoja - Muzikolog, Od Sremske Mitrovice do Sabca (do 12.30) - 16.30 Šolska TV: Poklici v živilski tehnologiji, Mreža življenja, Atomska energija in notranjost atoma - 17.30 Poročila - 17.35 ZBIS: Cvet, ki večno cvete - 17.50 Od vsakega jutra raste dan: Divača - 18.25 Koroški obzornik - 18.40 Sveta jama, iranski kratki film - 18.50 Knjiga - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj -19.30 TV dnevnik - 20.00 J. Steinbeck: Vzhodno od raja, ameriška nadaljevanka 20.50 Aktualno - 21.35 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik - 17.45 Suncokrili, otroška oddaja -18.15 Knjige in misli - 18.45 Rockpalast koncert - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Narodna glasba - 20.45 V areni življenja: Pepca Kardelj, oddaja T V Ljubljana - 21.30 Zagrebška panorama SREDA, 11. 5. 9.25 TV v šoli: TV koledar, Odmor, Poštni nabiralnik, M. A. Reljkovič, Poročila - 10.35 TV v šoli: Izziv prihodnosti, Risanka, Higiena, Ni vredno živeti, Risanka, Taborjenje, Vedeži — nevedneži (do 12.30) - 17.40 Poročila - 17.45 Ciciban, dober dan: Murni -17.55 Zbori iz Vojvodine: Zbor Koča Kolarov iz Zre-njanina, oddaja TV Novi Sad - 18.25 Kamniško-Dom-žalski obzornik - 18.40 Mostovi - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.30 TV dnevnik - "20.00 Film tedna: Priča, madžarski film - 21.45 Kulturne diagonale - 22.30 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.26 TV dnevnik - 17.45 Arabela, otroška nadaljevanka - 18.15 Izobraže- valna oddaja - 18.45 Prijatelji glasbe - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sreda - 22.15 EP v boksu -23.00 TV dnevnik ČETRTEK, 12. 5. 9.05 TV v šoli: TV koledar, Potočni rak, Odmor, Geometrija, Energija in promet, Risanka, Poročila - 10.35 TV v šoli: Elektrokemija, Risanka, Združeni narodi, Poročila, Risanka, Poklici: Pek, Od Sremske Mitrovice do Šabca (do 12.25) - 16.50 Šolska TV: Poklici v živilski tehnologiji, Mreža življenja, Atomska energija in notranjost atoma - 17.50 Poročila - 17.-55 Živali v gibanju, angleška poljudnoznanstvena serija - 18.25 Podravski obzornik - 18.40 Obramba in samozaščita - 19.10 Risanka -19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna: Aerobna gimnastika - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Tednik - 21.00 Francoski šanson s Catherine Sauvage - 2 i. 20 Dolgo uaoiije ljeno ljudstvo, angl serija - 22.15 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 13.00-16.00/30 Varna: EP v boksu, četrtfinale, preno« -17.25 TV dnevnik - 17.45 Modro kot pisano, otroška nanizanka - 18.15 Sodobn: dosežki v medicini - 16 4-3 Glasbena oddaja: Koncert Ravisa Shankarja in Yehud> ja Menuhina - 19..30 TV dnevnik - 20.00 Ivan Cankar Hlapci • M PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ KRANJ, Cesta* JLA 5. tele.fon: 21-144 Delavski svet DO objavlja prosta dela in naloge VODJE DELOVNE ENOTE VISOKE GRADNJE za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: — da imajo visoko izobrazbo arhitektonske smeri, — da imajo strokovni izpit, — da imajo najmanj pet let delovnih izkušenj. Dela in naloge razpisujemo za štiri leta. Kandidati naj predložijo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov delovne organizacije z oznako »za razpisno komisijo«, najkasneje v 15 dneh po objavi. 14.00 Goteborg: v gimnastiki (ž) — posamezno, pre- kovinotehna NOV PRODAJNI CENTER HUDINJA V CELJU JE ŽE ODPRT DEŽURNE TRGOVINE V soboto, . . . 7. maja, bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ Central: od 7.30 do 14. ure Delikatesa, Kranj, od 8.30 do 14 ure Dom, Srednja vas, od 8. do 20. ure Hriti Preddvor, Kočna Jezersko, Klemenček, Duplje in Krvavec, Cerklje. Od 8. do 14. ure pa Na vasi Šenčur in Naklo v Naklem. Živila: dežurne prodajalne bodo odprte od 8. do 20. ure in sicer: SP pri Petrčku, Kranj, SP Pri Nebotičniku, Kranj, SP Oskrba, Kranj Begunjska 4, SP Planina, Krani, Zupančičeva 24, PC Planina, Kranj, SP Preddvor PC Britof. Naslednje dežurne prodajalne bodo odprte od 8. do 18. ure in sicer SP Šenčur, PC Bitnje. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj: od 7.30 do 11.30 ure Delikatesa, Kranj, od 8. do 12. ure pa Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem in Na vasi, Šenčur. ŠKOFJA LOKA MARKET Novi svet TRŽI C ABC Bistrica, Mercator, Trg svobode 27 in KŽK, Trg svobode 27 BOHINJ Ljub. Mlekarne — Delikatesa BLED Špecerija — delikatesa, Park hotel in Živila Center II, Cesta svobode GORJE Špecerija Market, Zg. Gorje LESCE Murka 3 RADOVLJICA Živila Center NOVO V KINU n„™ -„ film Variola vera so resnični dogodki, povečam ; epi-demuTčZhk^Ju^Tviji 1972. leta. Nihče ni pomislil, da „i bolnik kisoma brc: rumenega kartona spustil, čez mejo. utegnil imet, to, v oddelek in tako nemoteno sin koze. beie ko ao u j > bedžija. Zahodno nemški film Svinčeni časi nas vrača v burne dni W6S. leta. ko sta državo zajela nasilje in terorizem, katerega začetnik je bila znana s k u pina I ki a d e r- M e i n h off. Film govori o usodi teroristke Krskin C i ud run. ki sojo v najbolj čuvanem nemškem -aporu našli obešeno, v svojih celicah pa mrtva še Baaderja in Raspcja. To usodo skusci mZ*AMri&kinfilmVwW* F M lanj mcd /'f""" na>tol}fedanimL S^tSS; je porod za vrsto komičnih zapletov. KINO KRANJ CENTER 6 maja franc. barv. komedija OBRAČUN PRI VELEBLAGOVNICI ob 16.. 18. in 2°7Urmaia franc. barv. komedija OBRAČUN PRI VELEBIsAGOVNICI ob 16.. 18. in 20. uri, premiera jug. barv. filma VARIOLA VERA ob 22. uri . 8. maja amer. ban. film TIGER JE Sb ŽIV ob 10. uri, franc. barv. komedija OBRAČUN PRI VELEBLAGOVNICI ob 15.. 17 in 19 uri, premiera nem. barv. filma SVINČENI ČASI ob 21. uri 9. in 10. maja jug. barv. film vARIOLA VERA ob 16., 18. in 20. uri 11. maja nem. barv. film SVINČENI C ASI ob 16., 18. in 20. uri 12 maja premiera amer. barv. komedije PORKrS ob 16., 18. in20. uri KRANJ STORŽ IC 6. maja amer. barv. komedija ALI JE PI LOT V LETALU ob 17., 19. in 21. uri 7. maja nem. barv. erot. film RESNIČNE ZGODBE 7. del ob 17., 19. in 21. uri 8. maja hongk. barv film ZMAJI TEŽKO UMREJO ob 14. in 18. uri. avstral. barv. erot. film ABC - LJUBEZNI IN SEKSA ob 16. uri, premiera hongk. ban\ filma MAŠČEVANJE PREKRIŽANIH PESTI ob 20. uri 9. in '10. maja hongk. barv. film MAŠČEVANJE PREKRIŽA NIH PESTI ob 17., 19. in 21. uri - 11. maja amer. barv. film TIGER JE SE ŽIV ob 17., 19. in 21. uri 12. maja amer. barv. film IMPERIJ VRA CA UDAREC ob 17., 19. in 21. uri TRŽlC 7. maja hongk. barv. film ZMAJI TEŽKO UMREJO ob 16. uri, ital. barv. film RAZ BOJNIK Z MODRIMI OČMI ob 18 in 20. uri, premiera nem. bari', filma SVINČENI ČASI ob 22. uri 8. maja amer. barv. film TIGER JE SE ŽIV ob 15. uri, nem. barv. erot. film RES NIČNE ZGODBE 7. del ob 17. in 19. uri. premiera hongk. barv. filma DEVICE SEDMIH MORIJ ob 21. uri 9. maja hongk. barv. film DEVICE SKD MIH MORIJ ob 18. in 20. uri 10. maja amer. ban. komedija ALI JE PILOT V LETALU ob 18. in 20. uri 11. maja avstral barv. erot. film ABC — UUBEZNI IN SEKSA ob 18. in 20. uri 12. maja hongk. ban>. film MAŠČEVANJE PREKRIŽAN IH PESTI ob 18. in 20. uri KAMNIK DOM 7. maja amer. ban>. film IMPERIJ VRA CA UDAREC ob 16. uri, avstral barv. film ABC - U VREZNI IN SEKSA ob 18. in 20. uri, premiera hongk. ban'. filma MAŠČEVANJE PREKRIŽA NIH PESTI ob 22. uri 8. maja ital. ban-, film RAZBOJNIK Z MODRIMI OČMI ob 15.. 17. in 19. uri. premiera jug. ban. filma VARIOLA VERA ob 21. uri 9. maja nem. ban>. filtri RESNIČNE ZGODBE 7. del ob 18. m 20. uri 10. maja hongk. ban\ film DEVICE SEDMIH MORIJ ob 18. in 20. uri 11. maja amer. bani. komedija ALI JE PILOT VLETALU ob 18. in 20. ur, 12. maja amer. ban>. film TIGER JE SE ŽIV ob 18. in 20. uri DUPLICA 7. maja hongk. ban\ film DEVICE SEDMIH MORIJ ob 20. uri . 8. maja amer. ban>. film IMPERIJ VRAČA UDAREC ob 15. uri, jug. barv. film VARIOLA VERA ob 17. in 19. uri 11. maja premiera amer. barv. film PORKVS ob 20. uri 12. maja nem. ban', film SVINČENI ČASI ob 20. uri KOMENDA 6. maja jug. barv. film VARIOLA VERA ob 20.30 uri 7. maja angl. barv. film VELIKI ROP ZLATEGA VLAKA ob20.30 JESENICE RADIO 6. maja hongk. barv. film ZMAJ IZ ARIZONE ob 18. in 20. uri. premiera ital ban>. filma RA ZBOJNIK Z MODRIMI OČMI ob 22. uri 7. maja amer. barv. risani film JERRY — OSKARJEVCA ob 16. uri. angl. ban', zgod film EXCALIBUR - MEC KRAUA A RTU U RJA ob 18. in 20.15 8. in 9. maja amer. barv. drama NA ZLATEM JEZER U ob 18. in 20. uri 10. in 11. maja franc. ban\ komedija OB RAČUN PRI VELEBLAGOVNICI ob 18. m 20. uri JESENICE PLAVŽ 6. maja angl. ban\ zgod. film MEC KRAUA ARTHIJRJA - EXCALIBUR ob 18.30 in 21. uri 7. moja amer. barv. komedija ALI JE PILOT V LETALU ob 17. uri, hongk. barv. film ZMAJ IZ A RIZONE ob 19. in 21. uri 8. maja amer. ban', film TOM IN JER Rt - OSKAR,!EVCA ob 11. uri, amer. ban. komedija ALI JE PILOT V LETALU ob 17. uri, hongk. ban\ film ZMAJ IZ ARIZO NEobl9.in21.uri t%rr„ _ 9. maja itaL ban-, film RAZBOJNIK Z MODRIMI OČMI ob 19. in 21. uri 11. maja avstral. barv. erot. film AP< — UUBEZNI IN SEKSA ob 19. m 21. uri DOVJE 7. maja amer. barv. film NA ZLA TEM JE ZERU ob 20. uri 8. maja angl. ban', zgod film EKCALi BUR - MEC KRAUA ARTHIJRJA ob 20. uri RADOVLJICA 7. in II. maja amer. barv. film BAB JAHA NA ZAHOD ob 19. in 21. ur, , 8. maja amer. ban', film AGENT SI. U U BI IN UBIJA ob 19. uri, franc. barv. film IZJEMNA ŽENA ob 21. uri 9. maja amer. ban\ film AGENT $T LJUBI IN UBIJA ob 21. uri 10. maja franc. ban>. film IZJEMNA ŽENA ob 21. uri 12. maja amer. ban\ film .V.4 V.4fV U UDJE ob 21. uri BLED 6. maja avstral ban\ film POBESNELI MAKS ob21. uri 7. maja danski ban\ film SEKS V .lV LEKCIJAH ob 19. uri. amer. ban . film Ul BEŽEN BREZ KONCA ob 21. uri 8. maja amer. ban\ film LJUBEZt\ BREZ KONCA ob 19. un. danski ban n!n SEKS V100 LEKCIJAH ob21. ur, 9. in 12. maja amer. barv. tfm B.AD JAHA NA ZAHOD ob21. uri 10. in 11. maja franc. ban\ film IZJEM\A ŽENA ob 21. uri BOHINJ - BOH. BISTRICA 6. maja amer. ban', film LJUBEZEN BREZ KONCA ob 21. uri 7. maja avstral ban<. film POBESNELI MAKS ob21. uri 8. maja ital. ban>. film MLADA ŽE S A 19. in 21. uri 12. maja amer. ban. film AGE S T >7" U UBI IN UBIJA ob 21. un ŠKOFJA LOKA SORA 6. maja amer. fant. film PLANET PRE KLETIH ob 18. in 20. uri 7. in 8. maja amer. avant. film LOV ZA IZGUBUENIM ZAKLADOM ob 18. - 20. uri 10 in 11. maja avstr. ban. film SMRT > ULICI ANGEL ob 18. in 20. uri 12 maja amer. ban. film TO JE ELVJS PREŠLE Y ob 20. uri ŽELEZNIKI OBZORJE 6 maja amer. avant. film LOV ZA IZ G UBUENIM ZA KLADOM 7 maja amer. fant. film PLANET PRE KLETIH ob 18. in 20. uri tf maja amer. ban<. film RAJSKA OAZA UUBEZNI ob 18. in 20. un ti. maja amer. komedija ČETA SOK!h ob 20. uri POLJANE 6 maja amer. ban', film RAJSKA 0.4ZL4 ČETA NORIH * 17 iT maja amer. glasb, film TO JE ELVTS PRESLEY ob20. un kamniška @ f trtic* PETEK. 6. MAJA 1983 OGLASI, OBJAVE, OBVESTILA 21. STRAN GLAS Prim6ne rotne ^cpiMceja ^ vrstnih FUŽIN AR n* "dO 546.40 V Vezenmini industrijski prodajalni Tinka na Bledu so na prodaj modne obleke, primerne za s/o-vresnejše priložnosti, tudi za maturantske plese Na voljo so v modnih pastelnih barvah, izdelane pa iz čistega bombaža ali 100-odstotnega poliestra in okrašene s čipko. Cene se gibljejo od 1816 do 3421 dinarjev. Obleka na fotografiji velja 2226,20 din. Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu Srednie tekstilne in obutvene .sole Kranj objavlja naslednja prosta dela in naloge: ZA NEDOLOČEN CAS , poučevanje slovenskega jezika 2 poučevanje matematika I samoupravljanja s temelji marksizma T poučevanje telesne vzgoje (2) t poučevanje obrambe i« zasute ^n strojnih elententov 10. poučevanje eno. prcdim.tov n obutvenem programu (2) \\ ^^Janje praktičnega pouka v tekstilnokemijskem programu (2) ,,ouka v konfekcijskem programu 13- P-cevanje P^}}^ pwuka v olultVenem programu (3) 1 ' P°u v morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: Poleg splošnih pogojev mu ^ ^ p0gOje, ki jih je določil strokovni svet SRS - pod zap- št. 1, 2, ■ , . • • za vzgojo in i20°^b strojne usmeritve in 3 leta delovnih izkušenj. - pod 8: naravoslovne smeri in strokovni izpit iz varstvu pri delu. - pod 10: dipl- ekonornis' . de,ovalne tehnologije ali najmanj obutve- - hjĆn^^^^f? V°bUtVeni Str0ki' - po/l2:Ž^^jj^JekJusl^'Sologije ali inž. tekstilne tehnologije /. ustrezno praks-©. ' Dredelovalne tehnologije ali obutveni tehnik s 5 ZA 1484 zaradi prehoda na usmerjeno izobraževa- (od 1- 19>} fpoučevanje angleškega jezika 2* P-^anje Stilnih tehnologij 3 ^"čevanje praktičnega pouka v konfekcijskem programu 4 |,K>U. dneh po preteku roka za zbiranje priti izbiri bodo kandidat, i i _^_ ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ DEŽURNI VETERINARJI od 6.-13. 5. za občini Kranj in Tržič RUS Jože, dipl. vet., Cerklje 147, tel.: 42-175 LOKAR FRANC, dipl. vet., Kranj, Žanova 12, tel. 23-916 za občino Škofja Loka PIPP ANDREJ, dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska 37, tel.: 60-380 za občini Radovljica in Jesenice PAVLIC FRANC, dipl. vet., Zasip, Stagne 24, tel.: 77-639 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel., 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. KMETIJSKA ZADRUGA TZO T RŽ IC išče za pašo ovac na Kriški gori PASTIRJA od 10. maja do 30. septembra. Informacije v Kmetijski zadrugi Tržič ali na telefon 57-004. Tradicionalna razstava Murke na Bledu Obilo novosti na razstavi Vaš dom ips zavarovalna skupnost triglav GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST KRANJ Odbor za medsebojna delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1 CENITEV ŠKOD AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ 2. PROGRAMIRANJE AVTOMATIZIRANIH OBDELAV (pripravljanje programov, testiranje in izpolnjevanje programov ter izvajanje obdelav) Za opravljanje navedenih del in nalog morajo kandidati poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1. — da imajo višjo strokovno izobrazbo strojne smeri, — da imajo 4 leta delovnih izkušenj pod 2. — da imajo višjo strokovno izobrazbo, — da imajo 2 leti delovnih izkušenj s področja avtomatske obdelave podatkov Prednost pri izbiri imajo kandidati s strokovno izobrazbo organizacijsko-računalniške smeri in, ki obvladajo programski jezik COBOL in RPG. Interesenti za opravljanje navedenih prostih del in nalog naj vloge s pismenimi dokazih o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom naslovijo na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, sektor za samoupravno organiziranost in kadre, Oldhamska 2. Kranj. Objavni rok poteče 15 dan po objavi, o izbiri pa bodo vsi interesenti obveščeni najkasneje v 15 dneh po izbiri. 83 Na tradicionalni razstavi pohištva Vaš dom 83 na Bledu deset slovenskih proizvajalcev pohištva predstavlja bogat izbor opreme za sodobno stanovanje — Prvikrat prikazane najmodernejše kuhinje, sestavljivi programi za kabinete, mladinske sobe in dnevne prostore ter masivno pohištvo v kmečkem stilu — Razstava paša za oči in ugodnost pri nakupih jo in montirajo, možen pa je nakup na potrošniški kredit. Hkrati s pohištvom bo na Bledu prikazana tudi bela tehnika iz Gorenja. LTH. ITP Ribnica in ELMA iz Črnuč. ELGO pa predstavlja tudi opremo za kampiranje V sredo in četrtek. 11. in 12. maja. bodo obiskovalci lahko prisostvovali demonstraciji drobnih gospodinjskih aparatov črnuškega Elma. V petek. 13. maja, bo od 17. do 19. ure predavanje o zamrzovanju sadja in zelenjave, naslednjega dne od 10. do 12. ure pa o zamrzovanju gotovih jedi. Murka vabi na zanimivo razstavo, ki ponuja obilico novosti za vaše stanovanje. To ne bo le paša za oči, ampak nudi tudi mnoge ugodnosti, zaradi katerih se bo marsikdo odločil za nakup. ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike Kranj, n. sol. o. Zaradi širjenja proizvodnega programa komisija za delovna razmerja TOZD TOVARNA ŠTEVCEV KRANJ vabi k sodelovanju kandidate za opravljanje naslednjih del oziroma nalog pri montaži elektronskih števcev in posebnih naprav: 1 3 ELEKTROMEHANIKE SPECIALISTE 2. 2 SAMOSTOJNA ELEKTROMEHANIKA 3. 3 ELEKTROMEHANIKE * 4 FINOMEHANIKA SPECIALISTA 5. FINOMEHANIKA Bled — V Festivalni dvorani na Bledu bodo jutri dopoldne odprli 16. tradicionalno razstavo pohištva in stanovanjske opreme Vaš dom 83, ki jo v sodelovanju z najvidnejšimi slovenskimi proizvajalci pohištva pripravlja Murka iz Lesc. Razstava bo odprta od 7. do 16. maja vsak dan. tudi v soboto in nedeljo, od 10. do 19. ure. Na razstavi bo z najnovejšimi in do zdaj naj-uspelejšimi programi sodelovalo 11 proizvajalcev pohištva: mariborski Marles. Meblo iz Nove Gorice Brest iz Cerknice, Krasoprema iz Duto-velj Iztok Miren. Lipa Ajdovščina, Gorenje Velenje brežiški in idrijski Slovenijales ter domača, gorenjska proizvajalca Alples iz Železnikov in tržiški Zlit Razstavljali bodo kuhinje, dnevne sobe spalnice, predsobe, mladinske sobe in sedežne garniture, pohištvo ki je bilo na trziscu do- slej najbolje sprejeto, pa seveda tudi nekatere novosti. Prvikrat bosta prikazani Marlesova kuhinja LANTANA v masivni hrastovi izvedbi, prav tako Brestova KUHINJA 12 v barvi češnjevega furnirja. Na ogled bosta tudi dve novosti iz priljubljenih sestavljivih programov, primernih za opremo kabinetov, dnevnih sob, otroških in mladinskih sob. Sestavljivi program IDRIJA proizvajalca Slovenijalesa iz Idrije je v hrastovi barvi, program LARA pa v naravni hrastovi barvi, kombinirani s temnimi masivnimi letvicami. Slednjega izdeluje tovarna Slovenijales iz Brežic, primeren pa je za opremo vseh prostorov. S sestavljivim ' "programom vkombinacijah MAJA se predstavlja cerkniški Brest. Med novostmi na tržišču je tudi Meblova sedežna garnitura ASTRI v temnoria- vem usnju. Doslej razen na beograjskem sejmu pohištva, kjer je bila ugodno sprejeta, še ni bila razstavljena. Med privlačnimi novostmi je tudi masivno pohištvo za jedilnice v kmečkem stilu. Slovenijales iz Idrije bo na Bledu prikazal program OLAF, novogoriški Meblo program MIN-STER, Lipa iz Ajdovščine pa na tržišču sila priljubljeni program TENNESSEE. Poleg pohištva bodo v Festivalni dvorani na Bledu prikazali tudi druge elemente za opremo stanovanja. Na ogled bodo preproge raznih velikosti in kakovosti, zaves iz Jarš, Velane in Gnji-lane. posteljnina po reklamnih cenah. Posebno ugodno bodo obiskovalci lahko kupili bombažne rjuhe, ostanke itisona, brisače in posteljnino. Ugodnosti so kot vsako leto tudi pri nakupu razstavljenega pohištva, saj ga brezplačno dostavi- IZBRALI SO Zk ms Za opravljanje teh del morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: pod točko 1. in 4.: — 3 letna poklicna šola ustrezne smeri, — 4 letne delovne izkušnje, pod točko 2.: — 3 letna poklicna šola ustre/ne smeri, — 3 letne delovne izkušnje, pod točko 3. in 5.: — 3 letna poklicna sola ustrezne smeri. — 1 letne delovne izkušnje. Skupni pogoj /a opravljanje teh del je tudi ustrezen nivo razvitosti psihofizičnih sposobnosti in spretosti. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Iskra Kibernetika, Kadrovska služba, Savska loka 4, Kranj. O LAS 22. STRAN MALI OGLASI PETEK, 6. MAJA 1983 MALI OGLASI tel.: 27-960 PRODAM Prodam PRAŠIČE, težke od 25 do 170 kg. Posavec 1(5. Podnart 1452 Prodam 3 mesece stare PRAŠIČKE. Stanonik. Log 9. Škofja Loka 4081 Prodam obhujilno OBLEKO /.a 7 let starega fantka. Maikun, Sr. vas 7 pri Šenčurju 4175 Prodam prostostoječe železne okrogle STOPNICE (višina 3 m. z ograjo). Jože Keršič. Kokrica, Snedičeva 9 4176 Mlado težko KRAVO, A-kontrole, pred telitvijo, prodam. Voglje 85, Šenčur 4177 Prodam traktorsko enoosno kiper PRIKOLICO. Globočnik, Gorica 1, Radovljica 4178 Prodam TOČKALNIK na vodno hlajenje (punkt aparat). Telefon 49-063 4179 Prodam salonitne PLOŠČE, šestvalj-ne. Vopovl je 16, Sp. Brnik 4180 Prodam TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, in 250 kg KROMPIRJA igor. ter kupim manjšo SLAMOREZNICO z puhalnikom. Sp. Brnik 66, Cerklje 4181 Prodam PEČ za centralno, 25.000 cea I in ZVOČNIKE sound dynamics 100 S, oboje novo. Bogataj, Trata 30, Škofja Loka 4182 Prodam OTROŠKO POSTELJICO in STAJICO. Ogled od 18. do 20. ure. Mu-bi, Ul. XXXI. divizije 52, Kranj 4183 Prodam TRAKTOR »Same 35«, s kabino, star 4 leta. Jože Odar, Stara Fužina 200, Bohinjsko jezero 4184 Barvni TELEVIZOR 'schaub lorenz, prodam. Ogled v soboto popoldan in v nedeljo. Šivic. Gradnikova 103, Radovljica 4185 Prodam mlade NEMŠKE OVČJA-KE. Zabret, Nasovče 20, Komenda 4180 Ugodno prodam skoraj nov črnobel TELEVIZOR in OMARICO za HI-FI stolp (skaj). Krajne, Veljka Vlahoviča 9. Kranj 4187 Prodam 11 OVC za pleme, 4 KO-ŠTRUNE za pleme, 2 MOPEDA (3 brzine). 2 MOTORNI ŽAGI homelite in husqarna, 100-litrski betonski MEŠALEC. enoosni VOZ za traktor in KOSILNICO BCS za hribovit teren. Bohinjska Bela 35 4187 Prodam GRAMOFON 2005, cena 300 din. star od 2 do 3.let. Behek, Gradnikova 4, Kranj, tel. 22-607 4188 Prodam otroško POSTELJICO. Ri-stov, Gorenjskega odreda 18, Kranj 4189 Prodam GRAMOFON S PLOŠČAMI Porenta, Breg ob Savi 32, Mavčiče 4190 Prodam KRAVO s teličkom ali brejo TELICO. Gorjanc, Voglje 43, Šenčur 4191 Prodam 1200 kosov sive cementne karo STREŠNE OPEKE. Selo 16/B, Žirovnica 4192 Prodam 10 dni starega BIKCA si-mentalca. Anderle, Hraše 34, Lesce 4193 Prodam 750 kosov BETONSKIH KVADROV. Telefon 45-387 4L94 Prodam SENO in OTAVO. Jenko, Sp. Otok 15, Radovljica 4195 Prodam KANARČKE. Dobite jih popoldan. Daniel Križnar, Bistrica 162, Tržič 4196 Ugodno prodam otroško POSTEIJI-CO z jogijem. cena 2.000 din. Vergles, Zapuže 13/A, Begunje 4197 Prodam 140 m' GIPS PLOŠČ, 9 mm. s 5 % popustom. Možnost plačila s kreditom. Pavla Marjanovič, Brezje 80, tel. 75-140 - int. 375 4198 Poceni prodam GRADBENE ELEMENTE odprtega kamina antika II. Rajko Benedičič, Prezrenje 21, Podnart, tel. 70-481 4Uf9 SADIKE pelargonij (bršlink in fuksij), prodam, po 30 din za kos. Jože Konc, Mošnje 37, Radovljica 4200 Prodam 310-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO gorenje. Rožman, Pre-doslje 85, Kranj 4201 Prodam nov KUPERSBUSCH gorenje. Naslov v oglasnem oddelku. 4202 Prodam 160 kosov STREŠNIKA tra-janka — sive barve L. Zupančič, Britof 387, Kranj 4226 Prodam dobro ohranjeno KUHINJO. Ogled možen ves dan. Jerkič, Stražiška 15/A, Kranj 4227 Prodam PEČ za etažno ogrevanje EMO central 15, motorno kolo TOMOS puch, 175 ccm, nevozen, 9 ŠPIROV-CEV, 12 x 14 x 500 cm, izrezne PLOŠČE od vrat (mahagoni), I.EŽAJ za prednje kolo in »ZAJLO« za plin za AMI 8. Bled, tel. 77-887 4228 Prodam avstrijsko fasadno MREŽO rapic, 200 m', in fantovsko OBHAJII^ NO OBLEKO. Godešič 87, Škofja Loka 4230 Prodam samohodni OBRAČALNIK za seno reform in enoosno PRIKOLI CO nosilnosti 2 toni. Možina, Dolenči-ce 4 Škofja Loka, tel 65-072 4231 Prodam PUNTE, BANKINE, SKALE jn OVCO. Okorn, Suha 19, Škofja Loka 4232 Poceni prodam OKROGLO MIZO in štiri STOLE temnorjave barve. Teleton 064-60-888 r r 42.J'5 Prodam 2 m' suhih DESK. Hotovlja ^ Počen Oproda m RAZNO POHIŠTVO fsDa nico, sam------- ---- „ . omari, kavč, fotelje) in ŠOTOR 3+1. Rebic. Sp. trg 4, Škofja Loka 42.J.1 sko sobo, dve kuhinjski Prodam bukova DRVA in smrekove PLOHE. Naslov v oglasnem oddelku. 4236 Prodam 10 let staro GAŠENO APNO. LATE za kozolec in PUNTE. I.a-hovče 19. Cerklje 4237 Poceni prodam malo rabljeno belo li-toželezno KOPALNO KAD, keramični BIDE in UMIVALNIK. Kokrica, Kura-tova 34, tel. 21-194 4238 Prodam staro rabljeno cementno STREŠNO OPEKO. Zg. Bitnje 164 4239 Prodam TELIČKO simentalko (3 mesece). Pipan, Zapoge 1, Vodice 4240 Prodam PUHALNIK tajfun. Franc Špruk, Lenart 4, Cerklje 4241 Prodam suhe smrekove BUTARE. Mavčiče 40 4242 Prodam OMARO za dnevno sobo, KAVČ in dva FOTEIJA. Ogled po 12. uri. Prača, Planina 1, tel. 28-038 4243 Prodam nov element z dvojnim POMIVALNIM KORITOM. ' Telefon 24-056 ali 21-474 _ 4244 Ugodno prodam 3 AŽ rabljene PANJE (9-satarje). Konc, Poljšica 1, Podnart, tel. 70-122 4245 Prodam KItAVO pred drugo telitvijo. Janez Primožič, Lom, Potarje 4, Tržič 4246 Prodam 300 kg KORUZE. Naslov v oglasnem oddelku. 4247 Prodam OBRAČALNIK za seno hd-blitz. Zg. Bitnje 23 4248 Prodam TELICO simentalko, brejo 6 mesecev. Rozman, Sp. Duplje 29 (Blejc) 4249 Prodam 10 ČEBELJIH DRUŽIN. Predoslje 110 4250 Prodam OTROŠKO KOLO za starost od 4 do 6 let. Informacije po tel.22-974 4251 Prodam kolutni MAGNETOFON akai GX 636, nov. Mali, tel. 064-25-414 4252 Prodam 8-kanalni SOLTON-COM-MANDER 2000 ojačevalec, 180 W, z vgrajenim mikserjem, echom, rever-bom. equalizerjem. Mali, tel. 064-25-414 4253 Ugodno prodam nov kotni BAR (kverkus). Marjan Novak, Križnarjeva pot 3/A, Kranj 4254 Prodam 6 P'UJSKOV, težkih od 25 do 30 kg. Čirče 38, Kranj 4255 Prodam samonakladalno PRIKOLICO SIP 17 in KULTIVATOR z ježi. Sp. Bitnje 23 4256 Prodam 7 tednov stare PUJSKE. Hraše 1, Preddvor 4257 Prodam 6 tednov staro TELIČKO simentalko. Žabnica 51 4258 Prodam drobni KROMPIR za prašiče. Luže 17, Šenčur 4259 KRAVO simentalko, pred telitvijo in dve TELIČKI, stari 5 tednov, črno-bele pasme s poreklom, prodam. Sp. Bitnje 19 4260 Prodam SENO in OTAVO. Zadraga 6, Duplje 4261 Prodam 6 m MIVKE. Karel Simon-čič, Žerjavka 5 pri Trbojah, Kranj 4262 Prodam italijansko traktorsko bočno KOSILNICO, novo, priključek zadaj. Miloš Stanonik. Vinharje 10, Poljane nad Škof jo Loko 4263 Prodam 6 tednov stare PUJSKE in 150 litrov domačega ŽGANJA. Pšata 11, Cerklje 4264 Prodam konzolno DVIGALO, 80-litr-ski električni BOJLER; zamenjam SENO za TELIČKO. Britof 106, Kranj 4265 GRADBENO BARAKO in ODER za fasado, prodam. Telefon 21-628 4266 Prodam semenski KROMPIR igor, 300 kg. Zg. Bitnje 72 4267 Prodam otroško KOLO, 3 do 6 let. MOŠKO KOLO na 3 prestave, otroški SEDEŽ za na kolo in PISALNI STROJ z dolgim valjem. Telefon 22-497 4268 Prodam KRAVO v devetem mesecu brejosti. Zofija Praprotnik, Brezje 52 4269 Prodam krmilno PESO. Strahinj 17, Naklo 4270 Poceni prodam BALKONSKO OGRAJO — kovinsko, 4x1,20 m. Križnarjeva pot 5, Kranj — Stražišče 4271 Prodam 9 ton CEMENTA »ANHOVO« 45 ter 0,5 ton APNA. Informacije po tel. 27-632 ali na naslov: Hrženjak, Veljka Vlahoviča 4, Kranj 4272 JADRALNO DESKO JUGO - RA-CING, rabljeno eno sezono, prodam. Telefon 27-852 4273 Prodam SENO. Mavčiče 47 4274 Prodam starejšega KONJA. Eržen, Ravnica 1, Kamna gorica 4275 Prodam VOZIČEK z derco in 2500 kosov bobovca. Zg. Bitnje 43, Vilfan 4276 Prodam SENO. Šifrer, Žabnica 23 4277 AKVARISTI! Prodam akvarijske RIBICE (6 vrst) in komplet 80-litrski AKVARIJ. Kranj, Juleta Gabrovška 23. stanovanje 37, tel. 25-680 4278 Prodam KOTNO BRUSILKO 2000 W, 230 mm, 4 GUME michelin ZX 175x13, 4 PLATIŠČA, 13-colska za marcedes, dele motorja 190 diesel. Telefon 064-50-047 4279 Prodam SENO. Zalog 28, Cerklje, tel. 42-056 4280 Prodam barvni TELEVIZOR iskra — panorama montreal ultra, z daljin skim upravljanjem. Informacije po tel. 75-669 po 18. uri 4281 Prodam novo zastekleno OKNO 140 x 140, »Jelovica«, s polkni. Telefon 45-346 4282 Prodam nova BAI.KONSKA VRATA — termoton Jelovica, 141x221, 101 x221. Informacije po 20. uri na telefon 21 181 Prodam PSA iabradorca. z rodovnikom. Kreft. Grosova 25, Kokrica 4283 Prodam 100 m KABLA 1,5x4. Telefon 81-437 4284 Prodam izreze od vrat (mahagoni barve), 80 kosov, dimenzije 145x 60. Hribar, Vidmarjeva 2/A, Kranj 4285 Ugodno prodam HI-FI glasbeni center ter KAVČ in dva FOTEIJA. Informacije po tel. 61-359 4286 Prodam TELETA - BIKCA za rejo. Hafner, Žabnica 68 4287 Prodam dve leti staro NEMŠKO OVČAR KO z rodovnikom, z vzrejnim dovoljenjem in opravljenim B-izpitom. Smokuč 23, Žirovnica 4288 Prodam 3 mesece stare rjave JAR-KICE. Telefon 42-209 4289 Prodam OVES. Kod ran, Benedikova 5, Kranj 4290 Prodam 50-litrski BOJLER. 170-litr-ski HLADILNIK in električno gradbeno OMARICO. Stare, Trata 27. Cerklje 4291 Sprejemam naročila za JARČKE, rjave, hisex-. Prodaja 18. maja in 25. junija. Fujan, Hraše 5, Smlednik, tel. 061-627-029 4292 Prodam ZAPRAVI JI VČKA s komplet kširom za eno konjsko vprego. Ogled v soboto od 15. ure dalje. Janez Jazbec , Sebenje 52, Tržič 4293 OKNI »Jelovica«, vezani, zastekleni, 140x 140 in 180x 140 cm, prodam za 1 SM. Telefon 61-539 4294 Prodam črnobel TELEVIZOR, znamke atair iskra. Marjana Kecelj, Savska 4. Lesce 4295 KUPIM Kupim DISCO KOTALKE, nove ali rabljene. Behek, Gradnikova 4, Kranj, tel. 22-607 4203 Kupim do 10 dni starega TELETA in TELICO težko do 150 kg. Telefon 60-734 do 8. ure 4204 Kupim italijanski zložljiv ŠPORTNI VOZIČEK. Ponudbe po tel. 24-446 po 19. uri 4205 Kupim OBRAČALNIK za traktor »Tomo Vinkovič« 18. Breg ob Bistrici 8, Križe 4296 Kupim 200 do 500 kg jedilnega KROMPIRJA igor. Dremelj Ivanka, Dragomelj 50, Domžale . 4297 Kupim BETONSKO STREŠNO OPEKO ali strešno opeko kikinda. Branko Blenkuš, Kranjska gora. Gasilska 12, tel. 88-731 4298 Novo ali mak) rabljeno litoželezno BANJO in kombinirano PEČ za v kopalnico, kupim. Tejefon 21-597 popoldan ' 4299 Kupim izolacijsko bitumensko SMOLO, 300 kg. Franc Žontar, Sv. Duh 91, tel. 60-352 4300 Kupim motorno ŽAGO stihi, moč 0, 45 cm, lahko neizpravna. Tupaliče 61, Preddvor 4301 Kupim 250 isospan ZIDAKOV. Ponudbe po tel. 79-557 4302 Kupim dve prednji GUMI za traktor Deutz, velikost 400 x 16. Arnež, Repnje 42, Vodice 4303 Kupim PUHALNIK eolo z motorjem ali brez. Silvester Arh, Žirovnica 57 4304 Kupim globok OTROŠKI VOZIČEK. Ponudbe po tel. 27-438 4305 VOZILA Prodam dve pol osovini za R-16. Informacije po 20. uri, telefon 77-529. Prodam VVARTBURG, letnik 1974, dobro ohranjen, registriran do aprila 1984. Ostoja Miloševič, Janeza Puharja 2, Kranj 4110 Za RENAULT 12 TL, prodam prednjo masko in 4 komplet kolesa z novimi gumami »Sava radial« JET 155/13. Edo Pavlovič, Šorlijeva 23, Kranj 4121 Prodam FIAT 125 PZ, letnik 1972. z obnovljenim motorjem. Informacije po tel. 28-446 popoldan 4206 Prodam R-4 TL special, letnik 1977, prevoženih 43.000 km, tehnični pregled do februarja 1984. Alojz Gros, Kovor 129 (55) 4207 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750 de lux, letnik 1976. Janez Frelih, Brezje 35, Tržič 4208 Prodam ZASTAVO 750, obnovljeno, registrirano do aprila 1984. Lavtar, Za-bukovje 6, Besnica 4209 Ugodno prodam ZASTAVO 101 me-diteran, staro dve leti. prevoženih 13.000 km. Janez Kunčič, Slatna 16, Begunje 4210 Kupim osebni avto od letnika 1976 dalje, cena do 10 SM. Telefon 27-121 4211 Ugodno prodam AUDI 60, z obnovljeno karoserijo, registriran. Legat, Smokuč 4, Žirovnica 4212 Prodam JAWO 350 ccm, v dobrem stanju. Britof 46, Kranj 4229 Prodam ohranjen ČZ 350, letnik 1977, prevoženih 7000 km. Informacije tel. 24-654 po 19. uri Dobro ohranjeno ZASTAVO 101 — 74, ugodno prodam. Erlah Franc, Bistrica 180, Tržič. Tel 50-159 zjutraj Prodam avto KOMBI KA. celega ali po delih. Telefon 064-61-937 4306 Prodam ZASTAVO 750. Križnar, Godešič 40, Škofja Loka 4307 Prodam SIMCO 1000 za rezervne de le. Trdina, Novi svet 17, Škofja Loka 4308 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, registrirano do oktobra 1983, prevoženih 73.000 km. Okorn, Hosta 11, Škofja Loka 4309 PRIKOLICO za osebni avto, novo,, lahko, ugodno prodam. Križnarjeva pot 5, Stražišče — Kranj 4310 Prodam DIANO, letnik 1978. Trboje 51, Kranj 4311 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, in Z-750, starejši letnik, registriran do konca leta. Telefon 22-497 4312 POČITNICE ZA VSAK ŽEP 7-dnevne počitnice v MEDULINU in PULI brez prevoza od 3.360 dalje s prevozom — posebni vlak od 3.680 dalje PRIJAVE: tffiS] Prodam ZASTAVO 1300. Šafarič, Janeza Puharja 8, Kranj 4313 Prodam PONY EXPRF.SS. Velesov-ska 19. Šenčur 4314 Kupim avto za 20.000 din. Ponudbe in informacije na naslov: Valentin Šuštar, Podbrezje 5, Duplje 4315 Nov PONY EXPRESS, prodam ceneje. Lojzeta Hrovata 10, Kranj, stanovanje št. 11, tel. 21-588 ££ 4316 Prodam dobro ohranjen KADETT karavan. Britof 228, Kranj 4317 Prodam SIMCO 1000 SR, letnik 1976. Stane Arhar, Šolska 7, Škofja Loka 4318 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1976. Zg. Bitnje 164 ob stari škofjeloški cesti 4319 Prodam GOLFA, letnik 1981 in FIAT 126, letnik 1979. Britof 152 4320 Prodam SPAČKA, letnik 1974 (4,5 SM). Informacije v petek od 15. do 18. ure in od ponedeljka dalje popoldan. Darjo Dimnik, Moša Pijade 44. Kranj 4321 Prodam MOSKVIČ 1500, letnik 1977. Jahez Bavdek, C. 1. maja 63, tel. 26-268 4322 Prodam ASCONO 16 S, letnik 1976. Telefon 47-348 popoldan 4323 DIANO 6 L, letnik 1978, prodam. Škofjeloška 43/B, Stražišče — Kranj 4324 Prodam R-4, letnik 1976. Pantelič, Vrečkova 11, stanovanje 7/1., Kranj 4325 Prodam avto LAND-ROVER diesel in tudi original motor land-rover die sel Klemen Svatovšek, Valjavčeva 4, Kranj, tel. 23-114 4326 Prodam ZASTAVO 750 in PEUGEOT 204 break, v celoti obnovljena in registrirana do aprila 1984. Markun, Kontno 42, Bled, tel. 78-358 4327 Prodam NSU 1000 za dele in NSU 1200, registriran, celega za dele. Jože Javbar, Zigan ja vas 57. Tržič 4328 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, garažirano, dobro ohranjeno. Mišo Bu-latovic, Zasavska 6, Kranj 4329 Prodam MOPED 15 SLC in moško ŠPORTNO KOLO. Razgledna 14, Bled 4330 Prodam 4 leta staro ZASTAVO 101. Strnad, C. Jaka Platiša 3, Kranj 4331 Prodam skoraj novo MOTORNO KOLO JAWA 350. Žabnica 1 4332 Prodam WARTBURG turist, letnik 1975. Zupan, Zaloše 7, Podnart, tel. 70-023 4333 Prodam GOLFA, rdeče barve, letnik 1977, prevoženih 60.000 km. Ogled v nedeljo dopoldan. Pavel Kobilica, Zg. Gorje 95 4334 Ugodno prodam dobro ohranjen R-4, letnik 1975. Telefon 23-727 4335 Ugodno prodam SIMCO 1100, letnik 1977. Informacije po tel. 70-179 4336 Ugodno prodam FIAT 124. Slavko Vi-dic, Zagoriška 17, Bled 4337 Prodam brako PRIKOLICO. Dolšak, Gorenjskega odreda 8, Kranj, telefon 27-318 4338 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1978. Robežnik, C. JLA 44, Kranj, tel. 24-910 4339 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. Tone Bertoncelj, Posavec 9. 4355 STANOVANJA Tri di jakinje iščejo SOBO z ogreva njem v bližini tekstilne šole za naslednje šolsko leto. Jolanda Bitenc, Nizka 28. 63332 Rečica ob Savinji 4213 Dve dekleti takoj najameta STANOVANJE v Kranju. Ponudbe po tel. 27-748 4214 Zamenjam dvosobno STANOVANJE v KS Vodovodni stolp za trosobno. Ponudbe pod šifro: Trosobno 4215 Dve upokojenki iščeta ali kupita STANOVANJE, ali kot oskrbnici stre-žeta bolniku. Ostalo po dogovoru. Ši fra: Razumevanje 4216 Kupim STANOVANJE, po možnosti s telefonom, v Škofji Loki ali okolici, cena do 160 SM. Šifra. Stanovanje 4217 Dvosobno STANOVANJE, novejše, s telefonom, v Škofji Loki, prodam. Telefon 064-62-016 4218 Študentki ali uslužbenki oddam opremljeno SOBO s posebnim vho dom. Naslov v oglasnem oddelku. 4340 Kupim dvosobno STANOVANJE. V zameno nudim lastniško GARSONJERO, na Planini in doplačilo s kreditom. Ponudbe po t( 1.064 28-193 4341 Ing., samski, išče opremljeno SOBO ali GARSONJERO na Bledu ali v Kranju ali bližnji okolici. Po potrebi plačilo vnaprej. Ponudbe pod: Soliden 4342 POSESTI______ Kupim zazidljivo VIKEND PARCELO ali manjši vikend v gradnji na Gorenjskem. Ponudbe pod šifro: Cena in lega 4219 Kupim starejšo manjšo HIŠICO na Gorenjskem na relaciji od Kranju de Tržiča. Ponudbe pod: Gotovina 422S Na lepem sončnem kraju prodam NJIVO - TRAVNIK, 1000 m Naslov v oglasnem oddelku 4>43 Kupim manjšo PARCELO za postavitev kašče. Pogoj elektrika. Zaželjena bližina smučišča. Telefon 068-84-188 — Boris Zdomec, z Gorenjske, kupi takoj vse-Ijivo HIŠO ali manjše GOSPODARSTVO, z nekaj zemlje na Gorenjskem. Plačam v devizah. Naslov v oglasnem oddelku. 4W5 Prodam manjšo starejšo HIŠO z go-" spodarskim poslopjem v Radovljic«. za 100 SM. Franc Jurkovič, Sp. Gorje 65 Kupim zazidljivo PARCELO v Tržiču ali okolici (od 600 do 800 m ). Vojko Srečnik, Bistrica 29, Tržič V Gozd Martuljku zamenjam HIŠO za dvosobno STANOVANJE ali HIŠO v okolici Kianja. Stanovanje je maM sardno. Šifra: Gozd Martuljek ZAPOSLITVE ŠIVILJSTVO KLAKOČAR. Sr. Bek 41 — Sprejmemo ŠIVIIJO iz okolice Preddvora. Informacije po tel. 45-31$ ali osebno na domu OBVESTILA Opravljamo ČIŠČENJE tal. preprog in sedežnih garnitur. Gogala 22-059 ali 28-234 Obveščam cenjene stranke, da mesne izdelke prodajam tudi na dr no in to na domu v Naklem št 24 PRIPOROČAM! Alojz KONC LAVA MESA, Naklo 24 Prevzamem ZIDARSKA DELA tranje omete in fasade). Plačilo tudi na žiro račun. Telefon 064-49-154 Opravljam vsa KROVSKO PARSKA DELA (žlebovi, obrobe), naročilu izdelujem tudi snegolove " lefon 064-42-364 PLETILJE POZOR! Z lastnim jem dobite delo na dom. Telefon 7: Vsako SOBOTO ob 20. uri je PL hotelu BOR v PREDDVORU Igra pina TRGOVCI. VABLJENI! Ansambel SIBILA, vabi v SOL ob 21. uri na PLES v hotel TR ANI RIST in v NEDELJO ob 16. uri na IJE Skupina VZPON, vas vabi vsake deljo na PLES na KOKRICO Prč« ob 17. uri. VABLJENL! 4: MLADINSKI AKTIV - Srednja . pri Šenčurju, vabi vsako SOBOTO 19. uri v nov DISCO v GASILSKEM DOMU 4353 PRIREDITVE AEROBIKA Plesno gimnastiko za ženske prit PLESNI KLUB Kranj v sodelovanju j Plesno šolo KAZINA iz Ljubliane t DELAVSKEM DOMU Kranj, vhod Pričetki: — v petek, 6.5., ob 19. uri in 20. uri — ponedeljek, 9.5.. ob 19. ur: 20. uri Informacije in prijave po tel. 21 od 8. do 11. ure in od 16. do 18. ure uro pred pričetkom v DELAVSKI DOMU. VABLJENI! - 42 NAJDENO Zatekel se je PES nemški bossei Dobi se pri Janezu Pravstu. Zas.v 6, Kranj — Orehek -,;;> OSTALO Lščemo VARSTVO za enoletni, fantka na našem domu. Ponudbe rod Podbrezje 42-> Grem v kooperacijo z obrtnikom ali podjetjem za montažo ali irdeiavc manjših polizdelkov. Šifra: Obrt Za dvanajst dni se želim ZAPOSLITI pri zidarju, vzamem dopust. Josip Ri-lič, Delavska 19, Kranj — Stražišče. 23 let zaposlen v Tekstilindusu 4SČ4 Iščemo delavca za IZKOP in BFTO NAŽO 4 m globoke greznice. Ponudb* na naslov: Osterman, C. talcev 23 D, Kranj, tel.26-603 4355 OBČINA KRANJ Uprava družbenih prihodkov MOTIM . JAVNO MAZM 2 kompresorjev FAGRAM 702 Izklicna cena kompresorjev je 120.553,10 din. Dražba bo 11 5. 1983 ob 11. uri v Veleso-vem 56. V primeru neuspele prve dražbe bo druga 19. 5. 1983 ob 11. uri. Vse stroške v zvezi s prevozom kompresorjev nosi kupec. fiiK. 6 MAJA 1983 OSMRTNICE, ZAHVALE 23. STRAN GLAS 'ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice in tete IVANE GOLMAJER roj. PLAJBES se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem m prijateljem ki ste ji darovali vence in cvetje ter nam izrekli šolali e in io pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr Albinu Bajžlju, TOZD ERO - TOD - Iskra. Zobni Dolikliniki Kranj, OA Iskra - Zobni ambulanti, KS Sebenje S govor Jekovčevim, pevcem bratov Zupan ter g. župniku za lepo opravljeni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJENI Žiganja vas, Struževo, 4. maja 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, pradeda, brata in strica JANEZA OVIJAČA Bavantov ata iz Trboj, ki je umrl v 85. letu starosti se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in ga tako števiino spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo za lepo opravljen pogrebni obred g. župniku iz Trboj in predsedniku GD za poslovilne besede ob odprtem grobu ter vsem ostalim GD. Posebna zahvala velja Mariji Križnar, ki je ob težki očetovi bolezni stala ob strani, in dr. Sten- škovi za lajšanje bolečin. ŽALUJOČ! VSI NJEGOVI Prebačevo, Trboje, Sydney, Chicago, 27. aprila 1983 V SPOMIN 5 maja ko drevje cveti, mineva leto, ko tebe vec ni! Takrat si za vedno odšla ti od nas, pustila nam solze, praznino v nas MILENA ROZMAN iz Trboj • ranico da nisi več z nami. Tako mla- Težko je sprejeti grenko resn , m nas zapustila. prazen je da, stara še ne 30 let si«riste oa tvoje ljubezni. Naša naš dom brez tebe, brez tvojih kom y ^ rapSU bolečin in spominov so se^J :P mnQgo prerani _____o naviHnm in Sandrico grob, ji prinašate cvevje H . ^ .T - nirnkoma Davidom in Sandrico ŽALUJOČI: mož Jože z otrokoma ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, strica in ta.>ta FRANCA HAFNERJA Povelcovega ata iz Žabnice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izraženo sožalje in spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom za nesebično pomoč, Onkološkemu inštitutu in dr. Zrimšku za zdravljenje. Prav tako smo dolžni hvalo ZZB Žabnica ter Janezu Šifrerju za poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter cerkvenim pevcem za lepo petje. ŽALUJOČI: žena Tončka in sin Zdravko z družino V SPOMIN 5. maja je minilo leto žalosti, odkar nas je zapustila hčerka MILENA ROZMAN roj. PETERNEL iz Gorenje vasi • r A* naše liubliene Milenke ni več med Srce nas zaskeli o» mish da nase ^ je ^ nami. Vsak dan ^ mislih > ^ objokuje te posebno tvo-hajala k nam ^ovs^svoj^ mama in ostali. VSEtKW.NOSITECVETJE..SKHENAHVA^, Gorenja vas, 5. maja 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre, tete in tašče IVANE VIDMAR roj. MUR se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, praporščakom, delavcem kolektivov SGP Tehnik in KZ Škofja Loka za podarjene vence ter cvetje in številno spremstvo na zadnji poti. Posebna hvala dr. Berniku za dolgoletno zdravljenje ter vsemu osebju ZD Žiri. Se osebna hvala pa velja dr. Perdanovi za lajšanje bolečin ob zadnjih urah njenega življenja. Zahvala velja tudi pevskemu zboru Alpine Žiri, govornikoma Minki Pivk in Vinku Frelihu ter Zoranu Likarju, ki je priskočil na pomoč ob tem težkem trenutku, kakor tudi g. župniku za pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJENI Trebija, 26. aprila 1983 ZAHVALA upustila naša draga mama, babica, praba- V 89. letu starosti nas je ^F ^ teta in sestrična FRANČIŠKA ŠENK roj. BITENC Kl kova mama iz Pred ose I j . , = .liemo dr. Janezu Bajžlju za dolgoletno zdravlje-Iskreno se zahvalJujeimv oblske v času bolezni, sosedom, posebno nje in sestri pred n vaščan0m, sodelavcem in sodelavkam GT Šmajdovim, sorodniKom, Sajevic za nesebično pomoč, izre- Vsem, m j 1 . Franc 7 družino, hčerka Francka z družino, sestra ŽALUJOČI: sin I rane z^ ^ ^ ^ sor(>dstvo predoslje, Kranj, Kokrica, Zg. Bitnje, Hras.je, JO. aprila 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mamice, sestre, tete in sestrične ANICE MEŠIČEK _ roj. BABIC z Bistrice pri Podbrezjah se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izraženo sožalje ter spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se sodelavki za poslovilne besede ob odprtem grobu in zdravstvenemu osebju Bolnišnice Sežana ter g. župniku za lep pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta in tasta MIHA KRIŽAJA se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani,sosedom za vsestransko pomoč,sorodnikom prijateljem in znancem za vence, cvetje ter vsem za izraze sožalja, dr. Novaku za večletno zdravlii'nie kakor'tudi osebju Bolnišnice na Golniku za skrb in nego v zadnjih dneh. Zahvalo smo dolžni domačemu g. župniku za duhovno tolažbo v njegovi težki bolezni ter lep pogrebni obred in besede slovesa Enako tudi g. župniku in pevcem iz Naklega za ganljivo slovo ob mrtvaškem odru in za lepo petič ori'pogrebu, kakor tudi bratom Zupan. Najlepša hvala sodelavcem Iskre — Kibernetike — TOZD Orodjarna ter Iskre Telematike — TOZD MKD. Zahvala velja tudi GD Goriče za spremstvo s praporom. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste se ga spomnili v njegovi bolezni, se ob krsti od njega poslovili in vsem. ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. ŽALUJOČI: žena Francka, sinova Franci in Milan z družinama Srednja vas, 30. aprila 1983 GLASOVA ANKETA vzdrževanje cest Kranj — Da tudi minula zima ni bila ravno od muh, so na Gorenjskem pokazale nekatere ceste, ki so se kar lepo »razcvetele«. Posebno tam, kjer je nosilnost majhna, odvodnjavanje slabo, promet pa precej gost, so" se kmalu začele kazati udarne jame, kot jim strokovno pravijo cestarji. Te so še posebno neprijetne in nevarne na cestah z asfaltno prevleko. Cestno podjetje Kranj udarne jame običajno krpa s hladno asfaltno mešanico, ki jo pripravljajo ročno, iz ustrezne granulacije peska, za vezavo pa uporabljajo tako imenovano zimsko emulzijo. Krpanje opravljajo ročno ob suhem vremenu, kadar so dnevne temperature višje od 5 stopinj Celzija. Kadar pa je vreme ugodnejše in so dnevne temperature višje, opustijo tako imenovano hladno krpanje in začnejo z vročimi asfaltbetoni. Običajno s tem krpajo močno razpokane asfaltne površine in izravnavajo večje usade na voziščih. Po letošnjem minimalnem programu bo vzdrževanje cest zajelo 466 kilometrov magistralnih, regionalnih in lokalnih cest na Gorenjskem. Največ del bo odpadlo na regionalne ceste in sicer 324 kilometrov. Predvidevajo, da bodo zato porabili 5.290 ton asfaltbetona ozi- >ma prek 23,8 milijona dinarjev. Kaj in koliko od tega mininalnega programa za vzdrževanje cest na Gorenjskem bodo lahko uresničili, pa bo znano, ko bo sprejet finančni načrt za vzdrževanje cest v letošnjem letu. J A. Ž. mineralov in nakita Jutri in v nedeljo bo v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču 11. mednarodna razstava mineralov in fosilov — Privlačne zbirke za ogled, nekatere pa tudi za menjavo ali nakup — Najmanj osemnajst domačih in dvajset tujih razstavljalcev Tržič — Pod pokroviteljstvom skupščine občine in Rudarsko elektroenergetskega kombinata iz Titovega Velenja bo jutri in v nedeljo v osnovni" šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču že 11. mednarodna razstava mineralov in fosilov, edina te vrste na jugoslovanskih tleh. V sklopu prireditve se je že včeraj v Titovem Velenju začel simpozij jugoslovanskih geologov na temo Geologija Šaleške kotline, drevi ob 19. uri pa se bodo v bistriški šoli sestali organizatorji, pokrovitelji, razstavljalci in številni drugi ljubitelji mineralov in fosilov. V kulturnem programu bosta nastopili rudarska godba na pihala iz Titovega Velenja in plesna skupina Lena iz Tržiča. Otvoritev 11. razstave bo jutri, v soboto, ob 8. uri. Odprta bo do 19. ure, v nedeljo pa od 8. do 18. ure. Obiskovalci si bodo na razstavi lahko ogledali številne zanimive zbirke: Zgodovina premogovništva na Slovenskem, Sodobna tehnologija pridobivanja lignita v REK Titovo Velenje, Življenje rudarjev v Titovem Velenju, Obdelava velenjskega ksilita, Življenje na pod- morskih stenah Komatov, Fosili iz jeseniškega prostora, Nakit Zlatarne Celje, Predelava dragega in poldragega kamna v nakit, manjkala pa Sodelovanje radovljiške Almire in ajdovske Lipe Lipino pohištvo v Grimščah V zadnjih dneh aprila je tovarna pohištva Lipa iz Ajdovščine odprla v gradu Grimšče na Bledu razstavno-prodajne prostore, kmalu pa bo podobne prostore odprla radovljiška Almira v gradu Zemono pri Ajdovščini Bled — Prodajni in razstavni prostori v obeh gradovih, v blejskem in ajdovskem, so rezultat dobrega sodelovanja med obema tovarnama, ki skušata druga drugi pomagati pri prodaji svojih izdelkov. Obema je skupno tudi to, da na ta način prispevata o ohranjanju naše kulturne dediščine. Lipini izdelki, med katerimi prevladuje kuhinjsko, ploskovno in sedežno pohištvo, so sice~ na Gorenjskem že poznani. S stalno prodajno Zadnja abonmajska predstava Kranj - Od 7. do 14. maja bo v Prešernovem gledališču vsak večer (razen nedelje) gostovalo Primorsko narodno gledališče iz Nove Gorice. Za vse abonmaje bo prvikrat pri nas uprizorilo dve enodejanki znanega avstrijskega književnika Petra Tu-rrinija »Jožef in Marija« ter »Lov na podgane«. Z gostujočo predstavo se iztekajo letošnje abonmajske predstave v Prešernovem gledališču. Uprizoritev so pripravili: režiser Dušan Mlakar, dramaturg in prevajalec Lado Kralj, scenograf Sveta Jovanovič, kostumografinja Marija Vidau, glasbenik Ilija Šurev, lektor Srečko Fišer ter koreograf Damir Zlatar-Frey. Igrajo: Bine Matoh, Mira Lampe Vujičič, Janez Skof, Tone Šolar in Sandi ter Marjanca Krošl. M. L. razstavo — odprta bo vsak dan od 12.30 do 19. ure — pa bo tovarna redno seznanjala gorenjske kupce z novostmi v njihovem proizvodnem programu. Povpraševanje po Lipinih izdelkih je bilo doslej vedno večje od njihove ponudbe. Tovarna namreč polovico pohištva izvozi na konvertibilno tržišče in samo letos bo 800-Članski delovni kolektiv iz Ajdovščine zaslužil s prodajo na tujem 8 milijonov dolarjev. Grad Grimšče, v katerem radovljiška Almira razvija svoj Center za razvoj domače in umetne obrti, tudi po zaslugi Lipine razstave postaja vse bolj zanimiv. »Pred letom dni smo se dogovorili, s čim vse se bo Center ukvarjal z razstavno, prodajno, eksperimentalno in galerijsko dejavnostjo. Danes z zadovoljstvom ugotavljamo, da se Center • razvija po naših zamislih,« je dejal direktor Almire Miro Rozman novinarjem pred otvoritvijo Lipinih razstavno-prodajnih prostorov. »Že julija bo v Centru zaživel tudi eksperimentalni del. Odprli bomo delavnice, v katerih bodo naši strokovnjaki delali poskuse, ter atelje za oblikovanje izdelkov. Pravilno usmeritev potrjujejo tudi naročila ameriških kupcev. Ko bosta grad in okolica povsem urejena, bodo Grimšče tudi pomembne za ponudbo blejskega turizma.« V okviru galerijske dejavnosti so pred prazniki odprli v gradu Grimšče razstavo slik akademske slikarke Alenke Kham-Pičman. C. Z. Cerklje Domače avio moto društvo je v počastitev delavskega pra:-io voin inioCerkelj. Šmartnec/a, Zaloga. m, a priredilo v nedeljo tc tradicionalno paradno vožnjo za svoje ela Lahcrvc m Htnika {r„,nni„m sodelovalo je 120 voznikov so vo~njo sklenili : družabnim srečanjem.* ^hcn-tcmolnlov nt 50 motoristov.- J. Kuhar ne bodo tudi likovna dela in predstavitev gospodarstva ter turistične ponudbe Titovega Velenja. Tudi ne številne zbirke mineralov in fosilov, s katerimi bodo na razstavi sodelovali domači in tuji razstavljalci. Prireditelji pričakujejo udeležbo najmanj osemnajstih jugoslovanskih in dvajsetih tujih razstavljalcev iz Avstrije, Italije, Francije, Nemčije, Švice, Češkoslovaške, Madžarske, Maroka in Poljske. Večino prikazanih mineralov in fosilov ter nakita bo moč na razstavi tudi zamenjati ali kupiti. Vzporedno z 11. mednarodno razstavo mineralov in fosilov se bo odvijal seminar za slovenske učitelje v osnovnih in srednjih šolah na temo Sodobni vidiki geologije in mineralogije, ki se bo začel jutri ob 9. uri, medtem ko se bodo ob 11. uri srečali podpisniki družbenega dogovora o organizaciji in financiranju razstave. Teh je zdaj že 37 z vseh koncev Jugoslavije. Podobno kot tržiška prireditev dobiva vse večji ugled doma in v svetu, se širi tudi krog ljubiteljev mineralov in fosilov. Do lani je bilo društvo v Tržiču, ki spodbuja tudi delo krožkov Mladi geolog v tržiških osnovnih šolah, edino pri nas. Zdaj ga imajo še v Mežici, medtem ko so iniciativni odbori že ustanovljeni v Zagrebu, Skopju, Štipu, Sarajevu, Tuzli, Trbovljah in Titovem Velenju. H. Jelovčan i Dražji tehnični pregled Kranj - Izvršni svet skupščine občine Kranj je na eni svojih zadnjih sej potrdil cene tehničnih pregledov motornih in preklopnih vozil ter traktorjev in traktorskih priklopnikov. Po novem bodo stroški za tehnične preglede pri pooblaščeni organizaciji Alpetour DO Creina Kranj, tozd Servis osebnih vozil in mehanizacije Kranj, le-ti so tudi usklajeni s cenami tehničnih pregledov pri vseh tehničnih bazah AMZS, takile: tehnični pregled za motorna kolesa 70 din, za osebni avto 250 din, za tovorna vozila z največjo dovoljeno težo do bOUU Kg 260 din, nad 6000 kg pa 320 din za avtobuse bo tehnični pregled 415 din za dvo ali večosna priklopna vozila 180 din, za traktorje 140 din in za traktorske priklopnike 110 din. Stroški za ugotovitev tehnične spremembe na vozilu pa bodo poslej 70 din. Požar zaradi malomarnosti Kranj — V livarni kranjske Iskre je v petek, 29. aprila, nekaj po peti uri zjutraj nastal požar. Žarišče požara je peč za taljenje aluminijastih odpadkov. Delavec Franc Pester, pripravljalec litine je naložil peč in nato zaspal. Na peči je nastala razpoka na talilnem loncu, iz nje pa je brizgnila po okolici talina, ki je zanetila požar. Vžgali so se leseni zaboji in ventilacijska naprava. Skupna gmotna škoda znaša 300.000 dinarjev. Malomarnemu delavcu ni bilo nič, čeprav bi se lahko požar tudi zanj lahko nesrečno končal. Reševali zablodlega planinca Vršič — Na prvega maja dan so planinci iz Tamarja zaslišali klice na pomoč. Nemudoma so se na Sleme-novo špico, od koder so klici prihajali, odpravili gorski reševalci iz Rateč in Kranjske gore. Tu so našli nepoškodovanega Milana Zinnaver-ja iz Ljubljane, starega 75 let, ki se je zjutraj odpravil iz Erjavčeve koče na Vršiču prek Slemena v Tamar. V slabem vremenu je zablodil, zato je začel klicati na pomoč. Otrok padel v kanjon Kokre Kranj — V Kranju, nasproti slaščičarne Šampion je v torek, 3. maja, 9-letni Matej Kejžar iz Kranja zdrsnil v kanjon reke Kokre. Z vrstnikom se je igral ob vodi, kjer je nepazljivo stopil ob ilovnati, spolzki rob kanjona. Tu mu je spodrsnilo in padel je v kanjon. Ranjenega so odpeljali v kranjski zdravstveni dom, od tod pa v jeseniško bolnišnico. w • w Ce vršiško cesto zgrešiš, w • ni pomoči Tudi letos so pred praznikom dela odprli cesto na Vršič, ki je edina naša gorska cesta, ki jo morajo vedno »preplužiti«, da je prevozna tudi poleti. Visoki gorski plazovi so prav na vrhu Vršiča neusmiljeni in se tudi v dokaj milih zimah nočejo umakniti soncu, tako, da so delavci obeh Cestnih podjetij Gorenjske in Primorske iz Nove Gorice vsako leto pač hočeš nočeš pripravljeni, da zagotovijo varen prevoz avtomobilov preko vr-šiškega gorskega prelaza. Ta priložnost pa je obenem tudi prilika, da pokažejo in dokažejo, da naše delovne organizacije razpolagajo z dokaj moderno opremo in da so delavci usposobljeni tudi za tako zahtevna zimska dela. Tudi letos so pri ljubljanskem Autocommercu povabili na prikaz strojev za zimsko in letno vzdrževanje cest SCHMIDT, MERCEDES- BENZ IN RIKO v Kranjski gori ter na cesti Kranjska gora -Vršič. Izkazalo se je, da sploh ni bilo težav, da so stroji odlični in delavci dobri upravljalci teh strojev, čeprav je resnici na ljubo treba priznati, da je bilo letos na vršiški cesti precej manj snega kot minula leta. Povprašali smo tri obiskovalce in delavce, ki so si ogledali »prerez« vršiškega plazu. m >m $M y. \ Andrej Anzeljc iz Cestnega podjetja Nova Gorica: »Pri vršiški demonstraciji sodelujem že deset let, zaposlen pa sem kot vodja temeljne organizacije združenega dela Cestnega podjetja Nova Gorica. Mislim, da je vsakoletna demonstracija najbolj modernih strojev za vzdrževanje cest za vm delavce cestnih podjetij izredno zanimiva in koristna, samo odstranjevanje plazu pa koristi predvsem turizmu, ki je zadnja leta čez Vršič dokaj množičen. Vršiški prikaz je torej ob prvem maju komercialnega m turističnega pomena. Z vsemi temi stroji se zdi cesto odpreti prav lakko, prav lahko pa si je obenem tudi predstavljati, da so včasih morali plazove odstraniti z lopatami, delo pa je trajalo več kot štiri dni ali Se dalj.« Ignac Špolad iz Kranjske gore: »Pri Cestnem podjetju v Kranjski gori sem zaposlen že petindvajset let in Vršič izredno dobro poznam. Celo tako se počutim, kot da bi bil moj, saj sva stara znanca že toliko let kolikor sem v Kranjski gori tudi sam. Vršiški plazovi pa so neusmiljeni, v minulih letih so bili dokaj različno visoki, letos je bilo razmeroma še najmanj snega. Vsako odstranjevanje dovoli gorska reševalna služba, ponavadi pred prvim majem, tako, da je cesta poleti normalno prevozna. V vseh teh letih so bile tudi težave, a vedno smo uspeli, saj se prav dobro zavedamo, da je to odgovorno delo: če cesto na Vršič zgrešiš, potem ni več pomoči.« Janez Povšin iz Komunalnega podjetja Radovljica: Vršiš-ka demonstracija in prikaz najbolj modernih strojev za zimsko in letno vzdrževanje cest me je vsa leta zanimala, saj morajo biti ti delovni stroji zares odlični za tako zahtevno delo kot je odstranjevanje visokih plazov na cesti. Na Vršič tako priha,__ že petnajst let in vsako leto si s sodelavci z zanimanjem ogledamo te naprave, ki pa tel veljajo veliko denarja in jih tudi ni za kupiti. Vsako leto so bolje izpopolnjeni in je njihov prikaz za vse delavce, ki s* zaposleni pri zimskem in letnem vzdrževanju cest priložnost,' da se z njihovim delovanjem seznanijo.« D. Sedej nesreče PREHITER MOTORIST Na regionalni cesti med Bledom in Gorjami se je v soboto, 30. aprila, zgodila prometna nesreča zaradi neprimerne hitrosti. Voznik motornega kolesa, 24-letni Samo Prodan je tako hitro peljal, da je v ovinku oplazil nasproti vozeči avto 43-letnega Jožeta Pintarja z Bleda. Pri trčenju je motorist padel in se huje ranil. Podobna nezgoda se je dan poprej pripetila v vasi Semčno med Tržičem in Kokrico. Motorist Andrej Repinc, star 19 let, doma iz Križev, je v brezglavi vožnji zapeljal s ceste in padel. Njegova sopotnica, 18-let na Špela Jauk iz Kranja, je utrpela hujše poškodbe. KOLESAR IZSILIL PREDNOST Kokrica - V križišču lokalnih cest Kranj-Spodnja Bela- Predos-lje se je v soboto, 30. aprila, ponesrečil kolesar, ki je izsilil prednost s stranske ceste. 70-letni Jože Hode je zapeljal na prednostno cesto v trenutku, ko je po njej pripeljal z osebnim avtom 32-letni Dušan Likozar z Visokega. V trčenju je bil kolesar huje ranjen. PRENAGLO NA CESTO Mlaka - Voznik Jože Hvasti, star 42 let, z Golnika, je s parkirišča pri gostilni Toporš na Mlaki v ponedeljek, 2. maja, zavijal levo proti Golniku. Očitno se mu je zelo mudilo, saj se ni prepričal, ali je prednostna cesta prosta. Tako je izsilil prednost avtomobilu, ki ga je po prednostni cesti z Golnika proti Kranju pripeljala voznica Olga Ipa-vec iz Tržiča. V trčenju je bila hudo ranjena sopotnica v vozničinem avtomobilu, 66-letna Marija Ipavee NESREČA NEIZKUŠENEGA MOTORISTA Rečica - Voznik neregistriranega motornega kolesa in bre* voz- « niškega dovoljenja, 17-letm Darko Kobal z Bleda, se je v ponedeljek. 2 maja, peljal po lokalni cesti ti Spodnjih Gorij proti Bledu. Zaradi neprimerne hitrosti je v kraju Reč> ca zadel ob kamnito »škarpcu m padel po cesti. V nesreči je bil hu;e ranjen. RANJENI SOPOTNIK UMRL Kočna - Minulo sredo. 27, aprila, se je na regionalni cesti Ja- vS-Gorje blizu n^aKočn^ Anton Pretnar iz Sebenj zaradi brezglave hitrosti zapeljal s ceste m brezglave ^ ponesreče- 86 preV J u feTe dni v bolnic: nem, T Etniku Lojzetu Jarkoviču. TbUo^prvf videS da je le la>e