Stev. 46. V Trstu, v tetrtrtu dw t. oktobra 1914. Letnik t. Izhaja vsak dan, IzvzemŠi nedelje lo ponedeljka ob 5 popoldne. Uredništvo: Ulica Sv. Frančlika AsiSkeg« St. 20, L nadsta. — Vrf ćopisi naj se pošiljajo uredništvi lista. Nefranklrant pisma te OC sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Ird.ijiteTJ In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastntk konsorrfj lisin .Edinosti". — Tisk tiskarne „Edinosti", vplaane zadruge s omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsiSkega §L 20. Telefon uredništva in uprave itev. 11-57. Naročnina znata: Za celo leto.......K 24*— za pol leta................. ta tri mesece. . ...................~ Ta nedeljsko Izdajo za četo Ida........ 520 za pol leta VEČERNA Poiametne Številke se prodajajo po o vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Širok osti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev ln obrtnikov.....mm po 10 vla Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za« vodov...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5*— vsaka nadatjna vrsta............. 2'— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema in ser a t nI oddelek .Edinosti*. Naročnina ln reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava is inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frar.čiSka AsUkcga ».201 — PoStooiiranilnični račun ŠL 841.651 a Francoskem še nI odločitve. - Obleganje Mmim Oerdanu otiDltL - Antoerpenska u navod pri Snualklh odML - BERLIN. 7. (Wolffova pisarna). Veliki gla\ni stan 7. oktobra zvečer. Boji na des-ncu. vojsk inem krilu oa Francoskem niso doveli še do nikake odločitve. Pomožne sile Francozov v Argonih in na severno-v z tunini fronti Verduna so bile vržene nazaj. Pri Antwerpnu je lort Broechem v naši posesti. Napad je prekoračil predel Nethe in se bliža notranjemu pasu fortov. Aeka angleška brigada in Belgijci so bili med vnanjim fortom odbiti proti Antwer-pcnu. Šiiri težke baterije, 52 poljskih to-i>>\, mnogo strojnih pušk, tudi angleških, smo vzeli na odprtem bojišču. Napad Rusov v guberniji Suvalki je bil odbit. Rusi so izgubili 2700 v jetnikov in 9 strojnih pušk. Na Poljskem smo v malih vspešnih bo-jin zapadno od lvangoroda v Jeli 4800 Rusov. _ Z nemšKo-francosKegn bojišča. Francoska poročila. ŽENEVA, 7. (Cenzurirano). Ob 11. ponoči 4. dne meseca oktobra izdano poročilo francoskega generalnega štaba slove: Na našem levem krilu rohni boj v okolici Arras. ne da bi prišli do odločitve. Akcija je bila manj silna med zgornjo dolino reke Anere in Somine ter med rekama Somme in Oise. V okolici Soisona smo napredovali in vzeli nekaj sovražnikovih strelskih jarkov. Skoraj na vsej ostali fronti vlada mir. V NVoevre smo nekoliko napredovali in prav tako med Apremontom in Mozo, v Cotes de Lorraine in ob Rupt de Made. iVVoevre se imenuje visoka ravnina, ležeča med Mozo. Cotes de Lorraine in Mo-zJ Rečica Rupt de Made teče od Thian-ci urta v Mozelo. v katero se izliva v bližini mesteca Pagny, južno od Metza). ^e se primerja lo poročilo z zadnjo objavo nemškega generalnega Štaba, je oči-vidno, da skuša vodstvo francoske armade vse do zadnjega prikrivati dejstva, kajti ob 11 ponoči so pač morali tudi že v Parizu poznati dnevne dogodke. Ko govori nemški generalni štab kratko in točno o vspešnem napredovanju na desnem krilu, se francosko poročilo, fino razliko-vaje, bavi z dogodki v posameznih boj-mn s kupinah, ki stoje v okolici Arras, med rekama Ancre in Somme in med rekama Simniv m Oise. (Ancre je mal desni pr -tok reke Somme, ki teče mimo mesteca Albert in se izliva v Somme vzhodno od Amiensa.) Francoski generalni štab pa vendar priznava, da gre na skrajnem krilu za odločitev. Na tem ne izpreminja tudi prav nič zavzetje nekaterih strelnih jarkov pri Soi-sonu. Lspehe, ki so jih baje dosegli Francozi vzhodno od Moze pri Apremontu, popolnoma odtehtajo nemški uspehi v Ar-gonih. Pogled na zemljevid pa kaže poleg vsega tega, da Francoze ogroža na tem bojišču tudi bližina trdnjave Metz. ŽENEVA, 7. (Cenzurirano). Uradno francosko poročilo z dne 5. oktobra poudarja, da na Francoskem levem krilu razvija bitka skrajno liuto, da so pa boji doslej neodločeni, da so se Francozi moral; na več krajih umekniti in opustiti teren. »Daily MaiU poroča v nedeljski številki. da se je okoli Donai, severovzhodno od Arras vršil ljut boj. FRANKOBROD OB MENI, 7. (Kor.) > Frankfurter Zeitung« poroča iz Amsterdama z datumom današnjega dne: »Het Ničuws van der Dag« poročajo iz Roosen-daala: Ob poli 8 zjutraj so najav 111 Nemci po selu, da se ob poli 10 dopoldne prične obstreljevanje mesta Antwerpna. Vlada se je preselila ob poli 12 v Ostende. Kralj je ostal v mestu. Vsled najave obstreljevanja ie prispelo več beguncev na nizozemsko mejo. R« TTEkDAM 7. (Cenzurirano). Begunci iz Antuvrpna poročajo, da ie Angleška ob jt bila 40 000 mož pomol i Antwerpnu, da pa s* • Anfwtrrpeačani že izgubili vse zaupane v Ang*eško. ROTTERDAM 7. (Cenzurirano). Antwer-pe:?ska poročila iz belgijskega vira govore z pet o b l^t ski z-nagi rad Nemci, ki so skušati prr.dr« li trdnjavsk« pas. Ker "^e pa po < ča »st« ča^no, da so bil« razstrelieni most v o z re*o Nethe. je 'či'.idio, da so se m«:rali Beli ci «m 'nti čez reko. K knr ; oroča Tclegiaf" veje na kraljevi pri^ i i- na sto nid zastava z rdečebelim kr ž m, v znan nje, da gre /a umetnine, k« ne rabiio v vojaške namt-ne. Tudi še sedaj 7an Ičujej i btlgi] k uradna poroč la padec utrti eb «n priznavajo le umckr.itev čez reko Nethe Rottern*mski .Maasbode" poroča iz Oes-c.nhrecfita: Pravkar sem govoril z nekim visokim belgijskim uradnikom, ki je iz posebnih vzrokov zapustil Amsterdam. Rekel je: Pet utrdeb je padlo. Prva je bila St. Cathe-rine. Že v sredo so Nemci razstrelili od šestih pet strelišč. Prišel je v An«werpen sel, ki je zahteval predajo utrdbe. Dogovorili so se, da se utrdba izprazni. Utrdba VVaehelm se ^e držala do sobote zjutraj V noči od srede na četrtek je uporabila posadka wael-hemska vojno zvijačo. Spustila je v zrak tri zaboje smodnika ln užgala več sodov petroleja. Nemci so mislili, da je utrdba izgubljena in so se približati, Belgijci *o jih sprejeli s strojnimi puš ami in jim zadali velike izgube. Toda tudi ta zvijača ni pomaga'a. V soboto ob 1 ponoči so Nemci vzeli utrdbo, in kmalu na to so bile tudi ostale utrdbe v nemških rokah. Od sobote zjutraj sem je molčalo nemško str ljanje, v čemer so Belgijci videli dobro znamenje. Nemci postavajo na zavzetih utrdbah težke topove. Razpoloženje v Antwer^nu ie zelo potrto. Včeraj ob 11 se je baje kralj odpeljal z avtomobilom v Ostende, da od tam odpotuje na Angleško, navodno, da bo konferiral z angleško vlado. Stvar pa ni še potrjana. Bilko pri fivrutfovem. PETROGRAD, 7. (Cenzurirano). Po u-radneni poročilu je trajala bitka pri Avgu-stovem dva dni. Boj je bil skrajno ljut. Sovražnik se je branil na pozicijah severno od Vigris, je naskakoval Raczke in je udarjal na zapadu izhode in gozdove pri Avgustovem. Prva nemška konjiška divizija je skušala zadržati ofenzivo ruske konjice. Boj se je vršil ponoči. Zadnje nemške operacije so bile posebno energične. Nemci so hoteli doseči Vilno, ne da bi se dotknili Kovna. Rusi so se izpočet-ka umeknili in so potem izvršili protinapad. Grozno je bilo, ko ste armadi trčili druga og drugo. Kak je bil izid bitke, ruska poročila molče. Nemci v Tovrogih. BEROLIN, 7. (Cenzurirano). Rusko mesto Tavrogi, kakih 35 kilometrov oddaljeno od Tilže (Tilsit), je zasedlo nemško vojaštvo, in je preganjalo od Tilže bežeče ruske čete. Nemški poveljnik je ukazal v Tavrogih izdajanje vojnega lista za Tavroge v nemškem in ruskem jeziku, ki izhaja po potrebu Onltenjc Mi srbskfk dMzO. SOFIJA, 7. (Cenzurirano). V zadnjih bojih vzhodno od Driae ste bili dve srbski diviziji, šumadijska te moravska skoraj popolnoma uničeni. Priznanj! cesorla vnema Badencn. KARLSRUHE 7. (Kor.) Veliki vojvoda je prejel danes sledečo brzojavko cesarja Viljema: Srčno te zahvaljujem za sporočita, da st pozdravil XIV. armadni zbor na fran coskem bojišču. Tvoji Badenci mo ejo biti ponosni na to, da so videli svojega vladarja pri sebi v sovražnikovi deželi. Posebno me veseli, da morem Tebi in hrabrim sinovom Tvoje dežele p< deliti častno priznanje, podeljujoč Ti železni križ II. m I. razreda, aterih znake Ti dara odposati. Bog nakloni naši pravični stvari kontno zmago. Mzh gdiikhi državnim uradnik«. BIALA 8. (Kor.) Sedaj v Bali izhajajoči ura-ini list „Lemberger Zeitung" pr občuje sledeči uradni razglas: Gališk« namestnik pozivlje državne ur- dnike vseh strok gališke službe, ki so zapusiivši povodom vojnih dogodkov svoje uradne sedeže, ali niso naznanili svojim pritožnim oblastim svojega novega začasnega biva išča, ali pa opustili naznanitev morebitnih izprememb, naj nemudoma brzojavno sporoče svoj ? atančni naslov namestništvenemu predsedništvu v Biali. Priznanje ogrskemu irodittta. BUDIMPEŠTA 8. Kor.) Ministrski predsednik grof Tisra je doposlal vetikim županom szolnok-doboške, bereške, szatmarske, mar maroške, sz i laške, unške, zemplenske in ugoške županije dopis, v katerem izraža priznanja ogrske vlade uradništvu ogrske uprave na njegovi možati hlad nokrvnosti in smotreni zavesti, ki ju j - pokazala zadnje dni povodom ruskih »padov. Obenem je izrazil ministr ki predsedn k sv- je obžalovan te, da so nekateri uradniki proti predpisom zapustili svoja me-ta. Ti obžalovanja vredni slučaji naj se preiščejo in naj se poroča preje o njih, da se izreče nato primerna kazt n. Budimpeštanski mestni odbor. BUDIMPEŠTA 7. (Kor.) Po trimesečnem premoru je imel danes mestni odbor izredno glavno skupščino, v kateri Je namestnik nad-župana Barczy v daljšem zanosnem govoru poročal o sedanjem položaju, ki ga je ustvarila vojna. Govor namestnika nadžupa-novega je bil sprejet z dolgotrajnim odobravanjem. Posebno je oni del govora, v katerem je poudarjal ljubezen in vdanost do Nj. Veličanstva ter spoštovanje njegovega zvestega zaveznika in simpatije do nemškega naroda, pobudil navdušeno pritrjevanje. Tekom svojega govora je govornik sporočil glavni skupščini tudi, da so se storili pri vladi koraki v zadevi odprave carine na žito in moko. Sedanje razmere v Oariavi. Uredništvo krakovske »Nowe Reforme« posnema iz varšavskih listov sledečo zanimivo sliko o razmerah v Varšavi: Vsi listi soglasno pripoveduejo, da Varšava trpi vsled občutnega nedostajanja premoga. Ker so pretrgane zveze s premogovniki v Dombrowski, stoji Varšava pred premogovno katastrofo. Tvornice so že zdavnaj ustavile delo, dobava elektrike in plina je vsled teh razmer omejena na polovico. Cena puda premoga je v podrobni razprodaji skočila na 80 kopejk. Pud ima 16.85 kg in stane torej K 2.05; metrski stot stane potemtakem K 14.75. To velikansko pomanjkanje premoga je prisililo vlado, da je oddala za Varšavo 1.6 milijona pudov premoga iz dr/avnih zalog. To pomenja 272.000 metrskih sto-tov. Železniške zveze se vzdržujejo samo deloma. Na progi Varšava - Dunaj vozijo vlaki do Piotrkovega, Kutna in Lodže, na obnovljeni nadvislanski progi pa do Kiel-cev in Radovne. Vse ostale železnice v notranjost carstva so v polnem obratu. Na 14. dan meseca oktobra so napovedani letošnji nabori vojaških novincev. Vseučiliščni arhiv Je bil prepeijan v Moskvo v tamkajšnje vseučiliško poslopje. Sedaj pa so se povrnili profesorji ter so prepeljali arhiv zopet v Varšavo. Vseu-čiliščna pisarna je zopet začela poslovati. Izpraznjena mesta poslušalcev ne bodo zadostovala, zato bodo letos sprejemali nadštevilne poslušalce . Prostih mest je letos na filozofski fakulteti samo 200, na pravniški 300, na medicinski 150, mate-matiški 100 in na prirodoslovni 60. Rektor je prišel v Varšavo 3. oktobra. Ravnatelju poljskega gledališča, Arnol-du Szyfmannu, ki je bil izprva kot Avstrijec interniran, je bila dovoljena povrnitev v Varšavo, in to zato, da bi gledališče moglo izpolniti vladni ukaz. s katerim je bilo zaukazano vsem varšavskim gledališčem, naj igrajo, kakor v mirnem času. Ta ukaz nalaga gledališčem zelo velike neprilike, ker ni posetnikov gledališč in abonentov. Povratek je bil Szyfmannu dovoljen, še preden je prosil za sprejem v rusko državljansko zvezo. Toda vzlic temu, da si vlada tako prizadeva na vse mogoče načine, da bi vzdržala normalne razmere, se prebivalstvo ne čuti dosti varno, kar je tudi očividen vzrok, da se je na tisoče ljudi izselilo. niHjonsko armado. Kakor je pač umljivo, nima tisti, ki ni samo neposredno soudeležen v vojni in prizadet po njenih posledicah, pravega pojma o vojni. Tako je tudi z Amerikanci, ki imajo popolnoma drugačno vojaško u-pravo, kakor je običajna pri evropskih državah, in ki tudi ne pojmijo prav vojno in njenilt posledic. Zato pa tudi nahajamo v amerikanskem časopisju najrazličnejša in tudi najčudnejša razmotrivanja o vojni sami, da bi se tako občinstvu predočilo vse to ogromno vojno gibanje, ki sedaj tako mrzlično pretresa ves svet Tako skuša na primer list »World Magazine« pokazati amerikanskim državljanom, kaj pomenja milijonska armada, in velikanske številke, ki tu prihajajo na papir, pač res morajo imponirati Amerikancu, ki je navajen računati edinole s številkami. Tako kaže list v pisanih slikah, da bi milijon vojakov, ako bi stal drug poleg drugega postavljen, segal od Newyorka pa do Indianopolisa in da bi slanina, kolikor jo je treba za prehranitev te armade v enem dnevu, tvorila tako velik kup, kakor je mestna hiša v Newyorku. Toda računi so še boj natančni in se tičejo celo najmanjših podrobnosti. Tako na primer izračunavajo tudi. koliko živali je pri diviziji, ki šteje 20.000 mož. Štejejo pa 3165 konj za ježo in 1400 konj za vprego. Dalje naj bi bilo po računih tega ame-rikanskega vojaškega statistika še pri di- viziji 80 mezgov za ježo, 408 za prenašanje prtljage, 3212 pa za vprego. V celoti torej spremlja 20.000 mož 8265 različnih živali. Potem spada k diviziji 48 topov in 144 municijskih voz. Nadaljnih 107 muni-cijskih voz pa da oskrblja moštvo, ki ne pripada topništvu. K temu je treba še dodati 48 bolniških voz in 622 voz, ki vozijo krmo. Vsega skupaj 1009 voz. In to vse samo za eno samo divizijo. Za en milijon mož je treba vse to: živali, kanone, vozove itd. pomnožiti s 50. To potem znaša 413.250 živali in 50.450 voz z vštetimi kanoni. — To so številke, kaj? — vzklika potem amerikanski učitelj vojne umetnosti. — In to še ni vse. Najboljše šele pride. Mobilizacija v New Yorku! Za to je treba predvsem ogromno množino železniških vlakov, kajti vse te konje, mezge, topove, vozove, municijo in živila je vendar treba prepeljati na bojišče. Ce se hoče odpraviti divizija po železnici, je treba po računih amerikanskega računarja 27 vlakov za infanterijo, 12 za topništvo, 6 za konjico in 4 za ženijski zbor, skupaj torei 49 vlakov. Ce se pri-štejejo potem še sanitetne kolone, vlaki za krmo in živila ter vlak za divizijski štab, je vseli skupaj 60 vlakov. Za en milijon ljudi je potemtakem treba 3000 železniških vlakov. In kaj pomenjajo ti vla-j ki? Šest vlakov je dolgih najmanj pol-drug kilometer, vseh 3000 pa 750 kilometrov in še več, kar je toliko, kakor iz Ne\v Yorka v \Vashington in nazaj, in šest takih velikanskih vlakov bi segalo 'preko vse severne Amerike, od New Yorka pa do San Frančiška. Torej sedaj je milijon mobiliziran. Vsi so v enem samem velikem taboru. Kako velik je ta tabor? Pravcato mesto, to se lahko verjame. En sam pehotni polk zavzema s svojimi živalmi in vozovi 7.6 hektarja. Ka-valerijski polk potrebuje že 24 hektarjev, artiljerijski pa približno 19.2 hektarja. Ena divizija zavzema potemtakem prostor 259 hektarjev ali več nego 2V» štirjaška j kilometra. Newyorški vojni tabor za mi-! lijon ljudi bi zavzemal potemtakem 75 štirjaških kilometrov. Še večje številke pa prihajajo na dan pri zračunavanju dnevne hrane. Hrane računa amerikanski računar za milijon ljudi po 4,400.000 funtov ali 2200 ton na dan. Vsa ta množina živil se mora prepe-Ijavati v petih vlakih, ki ima vsak po 21 velikih tovornih voz. in to le za Štiriindvajset ur! In nič bolje ni s krmo za živali. Konji in mezgi morajo imeti na dan 10,331.250 funtov krme, ki napolni 258 železniških voz. Za prevoz človeških živil in živalske krme je treba pri milijonski armadi samo za en dan 4500 železniških voz, in ker ni dovolj, da bi bila živila in krma pripravljena samo za en dan, temveč vsaj za deset dni skupaj, je treba za prevoz nič manj nego 45.000 železniških voz. — In sedaj lahko začnemo! — zaključuje bistroumni računar imenovanega amerikanskgea lista. — Naprej! Konec nemSke pomožne Krlžnrke „Kfllser (Mm der Grosse" O potopitvi nemške pomožne križarke »Kaiser VVilhelm der Grosse«, menda največjega nemškega transatlantiškega parnika, poroča »Neue Freie Pressc«: Pomožna križarka »Kaiser VVilhelm der Grossec je stala dne 26. avgusta v španskem pristanišču Rio del Oro z dvema premogovnima parnikoma ob strani, a 500 metrov dalje je bil zasidran nek drug nemški parnik. Vsa posadka je bila že več dni zaposlena z nakladanjem premoga. Premogovne shrambe še niso bile napolnjene do polovice, ko se je proti poldnevu pokazala ladja, angleška zavarovana križarka »Highflyer«. Nato se je pričel s-pomočjo reflektorjev!?) sledeči pogovor ined obema ladjama: Highflyer: »Vdajte se.c Kaiser W. d. G.: Nič odgovora. Highflver: »Poživljam vas, da se vda-ste.« Kaiser W. d. G.: »Nemške vojne ladje se ne vdajajo. Prosim vas, da spoštujete špansko nevtralnost.« Mighflyer: »2e drugič nalagate premog v tej luki. Pozivljem vas, da se vdaste. Če ne. začnem takoj streljati na vas.« Kaiser W. d. G.: »Nalagam prvikrat tu premog. V ostalem pa ie to španska stvar « Highflyer: »Vdajte se takoj.« Kaiser W. d. Gr.: »Nimam vam nič več reči.« Nato je ob t uri 16 minut začel »Higli-flyer« streljati, a »Kaiser VVilhelm der Grosse« inu je takoj odgovoril. Boj se je vršil, ko je bil »Kaiser VVilhelm der Grosse« zasidran kakih 2000 metrov od obali in se je toraj nahajal v španskih vodali. Da bi se izognil nepotrebni izgubi ljudi, je poveljnik pomožne križarke ukazal moštvu, ki ga ni potreboval za boj. naj prestopi na oba premogovna parnika, in prav tako tudi moštvu angleških ladij, ki jih je prej ujel »K. VV. d. G.« Premogovna parnika sta takoj nato odplula proti jugu. V tern pa je »Highflyer« iz znatne razdalje 9000 metrov začel streljati. Začel se je nato približevati in se je premestil z desne na levo stran pomožne križarke, nakar se je zopet nekoliko oddaljil, ker ga je zadelo več krogelj. Po poldrugournem boju je začelo streljanje na pomožni križarki ponehavati, ker je zmanjkalo streliva. Takoj v začetku boja sta namreč dva strela zadela v sprednje ladijske skladišče, kjer je bilo nameščenega polovico streliva. Skladišče se je začelo polniti z vodo in streliva ni bilo več mogoče dvigati na krov. Ko je bilo porabljeno strelivo zadaj nameščenih topov, je ukazal poveljnik, naj se iadja potopi, da ne bi prišla v roke sovražnika. Ko so na »VVilhelniu« umolknili topovi, j je tudi »Highflver« prenehal streljati in se je počasi približal do 5600 metrov. Ko ga je tu obstreljeval še edini top na »VVilhelniu«, ki je imel še streljivo, revolver-ski top. je tudi »Hight"lyer« zopet začel streljati in je potem takoj prenehal, ko je tudi zadnjemu nemškemu topu zmanjkalo streliva. Ko se je začel »Kaiser VVilhelm der Grosse« vsled vdirajoče vode potapljati, se je posadka umaknila v čolne. Poveljnik je zadnji zapustil ladjo. Trije »hura« iz čolnov so bili zadnji pozdrav potapljajoči se ladji in »Deutschland. Deutschland iiber alles* mu je bila slovesna pesem. V rešilnih čolnih je dospel na špansko obrežje pri Rio del Gro del posadke, ki se je udeležila bitke, razveti poveljnika 7 častnikov, 2 nadomestna krmarja in /2 mož podčastnikov in moštva. Napravili so v naglici dve nosilnici, naložili nanje ranjence in dospeli po 2 in četrt urnem maršu do španske utrdbe. V španski utrdbi so bili nemški mornarji od poveljnika najboljše sprejeti. Sedai se nahajajo v Las Palmas na kanarskih otokih. Poveljnik ladje »Kaiser VVilhelm der Grosse« hvali izvrstno ponašanje častni-ikov in moštva med bitko. Poveljnik nemške pomožne križarke. pomorski kapitan Maks Revman, bi ne mogel postopati pravilnejše in bolj viteško. Poročilo osvetljuje ponovno zelo dobro postopanje angleškega poveljnika, ki ne odgovarja narodnemu pravu, ki se ni zmenil za mednarodna določila, dasi se mu je dalo znamenje z ladje ^Kaiser VVilhelm der Grosse«. No, Angležem pride vse prav. Sila jačja od pravice! Sličice iz vojne. Med ruševinami in grobovi. Znani italijanski žurnalist Diego Angeli opisuje veliko bojišče na Francoskem: ____Notri sredi bojišča smo. Zemlja je preorana po strelnih rovih; najoddaljeneji so zgrajeni globoko in po vseh pravilih u-nietnosti; sprednji pa so bili izkopani v vsej naglici med tem, ko so na okrog žvižgale krogle in so grmeli topovi. Povsod znamenja dogodivšili se eksplozij. Tu in tam in povsodi po vsem prostoru ostanki šrapnelov, razbitih provijantnih vozov, kosov uniform, raztrgam tornistri in mnogo, kaj mnogo praznih steklenic. In potem ob robu poti topoli, ranjeni, prevrtani po strojnih pušk ali ah šrapnelih. Na nekem zaostalem nemškem vozu le še zapisano z velikimi črkami: SO porcij guljaša iz govejega mesa in 45 škatlic. Tu in tam ostanki v naglici povžite ;edi, skiedice za juho, v katerih še tiče žlice, kakor da Čakajo na povratek onega, ki jih ]e tam pozabil. V druzih strelnih rovih se ti dozdeva kakor da so trobili alnrtn, ko so hoteli vojaki pisati pozdrave domov. Rov je polit poštnih dopisnic: nekatere nepopisane, druge na pol popisane, kuvert za pisma, zemljepisnih kart. In mnogokateri je morda tam v strelnem rovu ostavil svoje zadnje misli za koga, ki je ne prejme nikdar. V nekem drugem rovu je prizor veliko bolj bolesten. Tu so vojaki počivali, ali si obvezovali rane. Vzeli so iz torni-strov ovoje obvezil, a ji!i je pri tem presenetil — boj. Ves ta sanitetni materijal „VEČERNA EDINOST- št. 46. V Trstu, dne S. oktc-bra 1914. le/i Svdiij po ;Ieh: obveze, rokavi, unifor-jliko močnejšemu sovražniku in so se v me. rii/.rczani čevlji, krvave srajce — pra-f lepšem redu umeknile. Aliogi ranjenci so va "mešanica. Koliko onih ranjencev, ki se z obvezanimi ranami vrnili v bojno črto, so bili tu. se je rešilo? Itako huda je bila potreba ljudi. Čete so se SieJi vojne v b... so strašne. Mala, Zt,° nerade umeknile nazaj, ker so bile v sredi polja izgubljena vas je preluknja-! navduSene za boj: a polovica njih je bilo ca po kroglah artiljerije. Hiše so izginile s'*c ranjenih in se torej ni smelo pustiti, da tai.. To vas so Nemci trikrat zapustili !še da,Je ostanejo v bitki. Medtem so naši in jo zopet vzeli. Borili so se v vsaki hiši,!^postavili lelefonsko zvezo z Marmaros-na vsakem dvorišču, v vsakem kotu. Vi- »agetom, odkoder je došlo povelje, da naj deti je razpokane stene, ožgane, poruše- ®e_čete umaknejo do Nisovolgija in tam za- ne po granatah. Dvorana, v kateri je bila poprej šola, je &e zapisano na tabli: So-yez bons avec les animaux (bodite dobri drže sovražnika, dokler je mogoče. — In tu so naše čete zopet celih 6 ur zadržavale sovražnika. S tem smo pridobili čas, da z živaljo!) Tu je moralo biti pozorišče o-1 J™ mo&1 ,zPfazn?? ^asi za našim hrbtom. bupnega boja: stene so omadeževane s I Naše ćete so nalodošlev Marmaros-Sziget: krvjo, vsaka klop je služila kot zadnja ba-Lin redko kateri, dani bil ranjen. Sovražnik rikada. tla so posejana z vsake vrsti drob-!j® J* napredoval proti Marmaros tin. Vsa vas |e le velika ruina. Tri, štir- S2ftl^ kcL * 1® ** ** na}eU J« *cSe naše čete. Tako so ruske predstraže došle v Marmaros-Sziget šele v petek. Pozicije Je prebivalci nam prihajajo plašno nasproti iz skrivališč, da bi kaj poizvedeli o vna-njeni svetu, od katerega sc odrezani. — Vpraševali smo jih po podrobnostih boja, a oni so melanholično zmajevali z glavo: Od B ... do L ... ruine in grobovi. Povsod, kjer je še kaka hiša, kaka vas, ka- Rusov so brezupne, ker jih bo naša ofenziva, ko se bodo morali umakniti iz Marmaros Szigeta, spravila v hud Škripec. Avstro-ogrski aeroplan nad Parizom. Eden naših častnikov ziakoplovn* ga oddel-ko mestece, se dobiva utis velike naravine j ka, ki se je vdeležil bojev okoli Pariza in nesreče. Tu vidiš vodnjak, porušen po! ki je tudi sam s svoiega letalnika metal granatah, tam posestvo, ki je je požrl pla-jbombe na Pariz, pripoveduje sledeče pomen, in stena, prestreljena po strojnih pu-1 drobnosti o delavnosti naših letalnikov v škah. Vsa drevesa poškodovana, vsa po- j nemški vojski: Dne 24. avgusta, po zavzetju Ija razorana. Med ruino tu in ono tam ^abca, sem d bil ukaz, naj se pridružim grobovi njih. ki so branili to mesto. Sredi našemu zrakoplovnemu oddelku, ki se na- polja, ali kraj glavne ceste, kjer je padel kak posamičnik, kjer je bila uničena kaka kompanija ali kak polk, počivajo vo- haja na francoskem bojišču. Z Dunaja smo Sli " v Luttich in potem v Namur, a od tu preko Charlorcija, Cam- jaki pod tanko plastjo zemlje. Tu pa tam braija, St Quentina, La Fčra in Soissonsa kaka mala cvetka, ali v naglici sestavljen i v Senlis, ki je bil cilj našega potovanja, križ nad nepoznanimi grobovi. Tu pa tam zopet kak večji križ, ki kaže, da je tam zakopan kak oficir. Še en križ vidim pred seboj, pod drevesom ob robu poti. Napisano je: »Lajtnant Georges Jussot«. Cepiča s srebrnim trakom leži na tleh ob vznožju križa___ ! Francoski neuspehi v Jadranskem morju. — Kakor hitro je vojna izbruhnila, so sc Francozi pojavili v Jadranskem morju ter sc niso več umaknili od tu. Vsaki dan je videti njihove vojne ladije, ki kri-žarijo po morski gladini, sedaj v večjem, sedaj v manjšem številu. V ljudstvu je sprva, ker ni še poznalo »sposobnosti* Francozov, zavladala prava groza, ki se je pa kmalu spremenila v veselje in šalo' V Senlisu smo se dvignili v zrak ob osmih zjutraj ter smo ostali v zraku tri četrt ure. Imeli smo služiti nemškemu topništvu za ustanovljenje daljave. Iz prilične višine smo opazovali učinek nemških topov ter srn i potem naj situacija trajno ugodna, morda bolja, nt po v dneh, ko so se naznanjali vspelii. Franca ski listi zaključu ejo : Pripravljajo se važni in srečni dogodki in francoski načrt je na ' predvečeru svojega uiesničenja, ako ne nastopi kak nepričakovan dogodek, a celo tudi za ta slučaj je ukrenjeno vse potrebno. Možnost, da po padu Antwerpna nem-ško-belgijske sovražnosti prenehajo. Iz Kristijanije javljajo: Neki vojaikl sotrudnik lista »Aftenposten" piše, da ima Nemčija velike pomožne vire, da izvede obleganje Ant-werpna in drugih velikih trdnjav Čim bo vnanji pas fortov v posesti Nemcev, potem ni verjetno, da bi se mogel notranji upirati. Nemški topovi bi mogli potem preko notranjega pasu bombardirati mesto, tako, da ni verjetno, da bi Belgijci nadaljevali z obrambo. Pričakovati je, da sovražnosti med Nemčijo in Belgijo sploh prenehajo, čim bodo vzeti vnanji forti, ker potem ne bi bilo nobene nade več, da bi se mogli angleški teritorijalni vojaki izkrcavati v Antwe penu, ne glede na to, da morejo te čete šele po mesecih zadob ti vojaško vrednost. Po padu Antwerpna se položaj Nemcev izdatno izboljša. Nam se to domnevanje norveškega lista o zaustavljenju sovražnosti ne zdi posebno verjetno. Kitajska in vojna. »Frankfurter Zeitung« poroča: Kutuhtu v Urgi je izjavil po odhodu ruskih čet iz vzhodne Azije, da se prostovoljno zopet podvrgava osrednji kitajski vladi. Ta izjava sedanjega vladarja svobodne Mongolske pomen ja, da je Mongolska prenehala biti svobodna država. Ko je namreč pred tremi leti izbruhnila na Kitajskem revolucija proti absolutistični vladavini in se je očitno pokazalo, da ljudstvo hoče imeti republiko, tedaj so vstali tudi Mongoli in so zahtevali, naj se jim da avtonomija. Tej želji pa glavni voditelji revolucionarnega gibanja niso hoteli ustreči niti potem, ko so popolnoma zmagali s svojimi idejami in se je v resnici pretvorilo kitajsko cesarstvo v republiko. Rusija je izkoristila t u k i. i i.! J "-"»i [J uj L S kj Trst, ul. C. de Rittmeyer 9 priporoča slav. občinstvu svojo delavnico ter zagotavlja točno izvršbo za vsako delo in.po zmernih cenah*! HR NAZNANILO. Čast mi je naznaniti slav. občinstvu, da sem odprl popolnoma novo pekarno v ulici Caserma št 11, katera je preskrbljena z vsakovrstnim blagom. Kruh vedno svef. Najf nejše vrsti moke. Prepečene!, slaščice, mrzle pijače, kakor tuei vino in likerji. Uljudno se priporoča Alojzij GulJ, prej na trgu Caserma.) krogi ja ščali o premikanju francoskih čet, kar je izredno dobro služilo nemškim operacijam. — Dne 12. stptembra smo dobili nalog, da mora _______________________ , ___...________preleteti Pariz. S ponosom smo na- tn slednjič v dovtipe in zasmeh Ljudstvo ■ stoP® to potovanje. Še nikdar nisem bil v je pričakovalo groze od francoskih topov, Izraku tako navdušen in zavzet za letanje, a mesto groze, je prišla lepa zabava. — kakor ta krat. Vedel sem, kako važna ie Kmalu so naši Dalmatinci, ti nedosegljivi moia niisija. Preleteli smo Pariz v višini mornarji prišli do prepričanja, da Iran- 3000 metrov. Moj podčastnik-opa ovalec je crtski streli niso vredni pipe tobaka. Do- vrgl* 44 b< mb in opazoval njih učinek. K^-čim so naši prve dni bežali v notranjost, i kor Sem pozneje izvedel iz časnikov, s » {< beže sedai. kakor hitro prično Francozi jbombe povzročile v Parizu grozen strah, streljati, na obal, da gledaio lepe prizore.! Delovanje se je moglo sijajno opazovati. In res ie krasno gledati to mornarico, ka-|s Prva smo bili sklenili metati bombe le na ko dviguje velike vodne stebre. Ti prizori I voia^ke čete, so naravnost veličastni: kroglje iz topovTako letanje seje ponavljalo ne-pljuskajo v morje ter dvigujejo 20 do 30lkoi,ko dni- pri vsakem poletu smo imeli se-metrov vbok voden steber: dvigajo se, boi P° 70 bon*b. Ko smo se drug krat počele piarmide vode, ki se krasno blešče v iav,li nad Parizom, so nas sprejeli z ognjem solnčnih žarkih in ki kar naenkrat izgine- ,z francoskih topov in vojaških pušk, in s>-jo. Šumenje vode ob taki priliki se pa sli-,cer so strellal» na nas raz streh. Škode nam JIS***"* -da- je p^dla ta PQ|ožaj in takoj začela podpirati tež- isiocasno smo pa tudi točno obve " I nip Mnncrnlnir Q nnmn/^in riicL oirn rlonnr nje Mongolov. S pomočjo ruskega denarja se je potem Mongolska, do tedaj pod verskim poglavarjem, pretvorila v posvetno državo in ruski častniki so prišli organizirat mongolsko armado. Rusija se je pogodila z Angleško, da ostane angleška interesna sfera Tibet, ruska pa Mongolska. Tako je tudi bilo, dokler je imela Rusija svojo armado na skrajnem Vzto-ku. Sedaj pa, ko je Rusija poklicala svojo vztočno armado v Evropo, se je Kutuhtu, mongolski vladar po ruski milosti, spoko-ril in se zopet prostovoljno podvrgel kitajski vladi. Tako je svobodna Mongolska prenehala po kratkem, niti triletnem obstanku. Al. Cerne 60 vin , Alojzija Boštj nčič 2 K, IZ23E5 Ern. Derman 1.20, Neža Černic 1 K, Jož.'r\/"l Mur vec 40 vin., ga. Draščekova 1 K, ga.ILvj Brumatova 1 K, neimenovana gospa 5 K, Ant Boštjančič 1 K. Miha Reščič II K, Fr. | tapetnik Kuljat 1 K, Alojzij Černe 1 K, družina Ant. Nemcc 5 K, družina Iv. Batistič 5 K, Andr. Lasič 80 vin., Jožefa Nemec 3 K, Angela Nemec 1 K, Fr. Štrukelj I K, Lofza Faganelj 1 K, Mar. Spacapan 20 vin., Štefanija Markič I K, Jožefa Candek 1 K., Fr. Lasič 40 vin., Jerica Jare 1 K, Polda Sokol 20 vin., Lojza Lasič 2 K, Jožefa Lasič 40 vin., Tonč*a Ška-rabot 40 vin., Karlina Kastanjevic 40 vin., Alojzija Cerne 1 K, Jožefa Bizjak 1 K, Lavra Sever 40 vin., Francka Filipič 50 vin., Val. FrančeSkin 1 K, Neimenovan 40 vin., Lojza Lukežič 30 vin., Cilka Batistič 1 K, Jožefa Nemec 30 vin., Alojzij Nanut 60 vin., Andr. Nanut 40 vin., Mar. Peloz 1 K, France Nemec 2 K, Francka Arčon 1 K, Pepka Nemec 5o vin.. Mar. Nemec 40 vin., Jos. Nemec 1 K, nabral Al. Cejan, bog. 79 K, Franc Pavlin 60 vin., Jožef Pavlin 20 vin., Miha Živic 30 vin., Kari. Lasič 40 vin., Ivan Batistič 1 K, Ivan Černe 1 K, Anton Pičulin 20 vin., vojak Jos. Donda 1 K, Karol Peloz 60 vin., Ivan Černe, gostilna 5 K, Pepka Faganelj 1 K, Pepka Boštjančič 1 K, Rozina Pavlin 20 vin., Jož Reščič 1 K, Ivana erne 20 vin.. Katar. Cučič 40 vin., Luci a Markič 40 vin., Ana Gulln 1 K, družina Cejanova 2 K, Franc Furlan 30 vin., Pavlina Cučič 20 vin., Justina Čaudek 2 K, Andr. Maraž 1 K, Kristina Toplikar 1 K, Francka Pahor 1 K, Ant. Furlan 1 K, Pepka Markič 30 v., Malka Bertos 20 vin., Mar. Pavlin 20 vin., Jožefa Pavlin 60 vin., France Batistič 1 K, Katra Gulin 80 vin., M-r Lasič 1 K, Jožefa Cerne 40 vin., Francka Černe 2 K, Marija Kastanjevic 10 vin., Cilka Lasič 1 K ; skupaj 111.60 K. — Darovi za »Rdeči križ», nabrani v občini Sempas: Grča Blaž K 10, Makuc Klementina K 6, Cernatič Janez K 4, Sa-velli Bernarda K 3, Ipavec Alojzij K 2, Bratuš Anton K 2, Laznik Terezija K 2, Huinar Franc K 2. Ravtar Janez K 2, Bele Jožef K 2, Cernatič Jožef K 2, družina št. 53 K 2, Humar Marija K 2, Batič Antonija K 1.20, Nardin Anton K 1.10, Klanj-šček Jožef K 1, Gleščič Blaž K 1, Samo-kec Anton K 1, Škarabot Franc K 1, Ban-kovič Jožefa K 1, Mladovan Ana K 1, družina Fr. Peršič K 1, Konič Marija K 1, Dovžah Jožefa K 1, Zbirka v cerkvi K 35.60. EtJuM^TrnTorslTa^uvaniT dvokoles .TRIBUNA* Gorica, Trla&ka ul- 29 prej pivovarna Goriup). Zalngj dvokoles. itvalnlh in kmetijskih strojev,fr3-mofonov, orkestron. lid. F. BATJSL Gorica. Stolna ul. ?—4 Plafuje s« na obroke. Ceniki franko. Specijalist za sifilistifne in ko2nc bolezni Ima svoj ambuiatorij % v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1. J P.ilazzo Pianu) Za cerkvijo Sv. A ti to. a novega. + Sprejema od 12. do 1: In od 6 do 7 poo. ženske od 5 do 6 popoldne. TVRDKA TRST — ustanovljena 1. 1878 — TRST je preložila svojo trgovino šivrJnih strojev bicikljev in pridevkov z mehanično delavnico vred Iz ulice Ponterosso štev. v ulico Campanile š£ev.1s* Ši jako daleč. Tako je bilo tudi zadnjikrat, Je s to lazliko. da. dočim so naši vživaii pa, hvala bogu, niso napravili nobene. -Dne 16. septembra sem se aktivno vdeležil na veličastnih prizorih, so Francozi hudo Clr,a kl g3 ne bom nikdar pozabil, jaz z trpeli. Tega dne jc vladala na morju gosta i moi,m in trIJe nemški letalci s svojimi le-icgla. Francozu ki vedno radi delujejo; ta,nikl smo naPa 300 metrov od obali.' Od malih „Gurkhov" do gigantskih „Si-Ce ie pa kaka kroglja padla na kopno, jeikhov" ie bilo videti vseh tipov jake moža-šla a!i inuno, a!i pa preko kake utrdbe.! tosti. Niti en Indije, ki je stopil na francoska Tako niso hrancozi napravili nikake ško-|tla, ni ugibal radi tega, čemu je prišel v de. izvzemši, da so poleg neke utrdbe e-; vojno. Geslo teh čet je sedaj kakor pred nega vojaka ubili, enega pa ranili. — Fran- tisoč leti: Smrt ali zmaga ! Francozki čast c.:zt so pa drago plačali ta svoj pohod. Na-|niki izr. žajo svoje začudenje na občudo-ši so namreč na streljanje odgovorili, in to vanja vredni preciznosti pri izkrcavanju. Nič porazno za Francoze. Utrdba Mamula je j manje se ne čudijo tem, da do dolga pot vzela za cilj eno ogromno francosko kri-; iz Indije ni čisto nič oslabila v jakov. Koso žarko ter izstrelila nanjo nekoliko strelov,; temni „Gurkhi" začeli peti marzeljezo ter jo ki so imeli velik uspeh. Bil je to krasen, a i spremljali na različnih svojih orijmtalskih ze tudi poučljiv prizor, ki so ta-1 instrumentih, so se gnetle množice okolo apustili obal in pobegnili na ši- "j'h kakor kaka stena. DomaČe vesti. Pokrivanje tovornih vozov na državnih železnicah. Tukajšnjemu ravnateljstvu državnih železnic je došla odredba c. kr. železniškega ministrstva, glasom katere se dovoljuje pokrivanje za vojaštvo nesposobnih tovornih vozov na račun strank. Nov osebni vlak na poreški železnici. C. kr. državnoželezniško ravnateljstvo v Trstu javlja, da bo za Čas trgatve od 10. oktobra dalje na železniški pro^i Buje-Poreč pri vlaku št. 950 (odhod iz Buj ob 5 50 zjutraj, prihod v Poreč ob 9 50 dop.), ki je bil doslej le za prevažanje tovorov dovoljen tudi osebni promet. Vozni red tega vlaka je razviden iz lepakov, veljavn h od 1. majnika 1914. Tržaški „Sokol* v Trstu javlja, da se bo vršila redna telovadba naraščaja ob sredah in sobotah. Moški naraščaj od 3—4, ženski 47,-57,. Začetek telovadbe v soboto, dne 10. t. m. iti Inun Min TRST, ulica Lazzaretto vecciiio 31, TRST se priporoča toplo vsem svojim udom in Slovanom sploh. Toči se izvrstno vioavsko, dalmatinsko in istrsko vino ter puntigamsko pivo. DomaČa kuhinja z gorkimi in mrzlimi jedili. POSTREz-BA TOČNA. Dr. PETSCHNIGG TRST, VIA S. CflTERiMA $TEU. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bofezn! 8— 9 in 2 — 3 In Specijalist za kožne In vodne (snolne) bofeT-ni: JI M?—f in 7— 7Vi p \ otol FqJ Topetarskl in preprogarski mojster DRAGOTIN PDC Trst, Via Kolin srande šle«. 38 se priporoča ceni. občinstvu dod »/jg op po "I V.I ©P Viti po Al'III '21 aojs 0SJ03 njsjj. a nfuEAouBjs ujsfoAS cu ofnujpjo (Boa ui ojjS : jojjuji) qijuqip «u iU70i0q vi m iaze[oq efavjioa «z )st|«fi03de NvivvavN a -»g MlNAVUaZ »OJ II II^H^BBHill IIE@ _^ S v OJI K S VOJIM t -- p I Ferdinand GomSssč I Trst, olice Molio a vesto (ta!) 251 priporoča cenj. občinstvu svojo — Prodtfalnica ur In dragocenosti G. 3UCHEH (« drug Drag. VehJ«l8) TrstCorso Jt. 35. B< pati izber zlatan i ne, prebrnino. dragocenosti in ftepnih ur Kupuje in menja star' z1»»ai in tudi srebro z novimi predmeti. Sprejema narotbe in popravlja THauovntiftc-srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure. z-i Franc koj nato roko morje. Bitka pri Kordsmeze. »Pesti Naplo* priobčuje sledeči dopis s ojega vojnega dopisnika, v katerem je opisana bitka, Iri se je vr&la pri Kdrosmeze: MNaše čete so obstojale iz hrabrh vojakov iz Szefcelja. Zapovedano Je bilo <*a se o napredovanju Rusov nemudoma obvesti poveljnik v Marmaros Szlgetu. Kakor hitro so naSi opazili, da sc Rusi bližajo, je bil nemudoma odpo-rlan glasn k, ki pa ni dospel v Marmaros-Sziget, ker ste bili pretrgani telef nska in brzojavna zveza. Rusi so bili za našim hrbtom porezali vse zveze s poveljstvom. Ker je bit sovražnik že blizu, so naše čete, ne da bi čakale daljnih povelj, same branile svoje pozicije in so s 1200 možmi zadržavate Ruse. Naši so jedrnato streljali na sovražnikove pozicije. Ker niso mogli Rusi s konji pripeljati s veje topove na višine, so jih morali sami vlačiti gori, ker konji sploh niso mogli na one, za njih nedostopne vi-?:ne. Tako Je naša maloštevilna četa zadr-ža a sovražnika celih 17 ur. Sele ka>n je smo izvedeli, da smo se borili proti brez-primerni premoči. Poleg vsega tega ie pa imela naša četa le male Izgube: ranjenih je bito v rt*niči mnogo, a mrtvih malo, in Rusi so dvakrat poskušali bajonetni napad, a so bili obakrat odbiti. Še v sredo je trajala bitka, m tedaj so naše frte uvidele, da ne morejo dalje vsnaiaf proti številno to- Rožne politične vestL 1z Genfa poročajo „Neue Freie Presse", da francozki časop si skušajo pomiriti občinstvo radi malobesednosti uradnih poročtl. Občinstvo naj bo uverjeno — tako pišejo_ da malobesednost generala Joffre ne pome'ja nikakor kakega zaustavljanja vojnih operacij Nasprotno. Morda še nikoli ni bH boj tako vroč kakor je sedaj. Ali sedaj je prišlo do odločilnega zaobrata, ko bi vsako pobliije pojasnjevanje moglo prinesti le neprilike. Kakor izhaja iz Izjav dobro poučenih oseb, je Umrli so: Prijavljeni dne 7. t. m. na; mestnem fizikatu: Cergol Ivanka, 28 let,| ul. Petronio št. 24; Meden Ivanka, 2 dni, _ . £ a — ul. C. Donadoni št 6; Rigutti Rupert, 5,— tMftflfVlfl I0ff(llil ** Ifl = mesecev, Skedenj št. 927; Stegu BrunonjU llSJlIVIIIll JCJiVlH •• lil = 10 mesecev, ul. dei Oiuliani Št. 34; Fa- "" - - ■ - — vento Fran, 63 let, ul. O. Caprin št. 13; Kljun Jakomina, 2 dni, RocoJ št. 3; Gre-gorič Ivan, 15 mesecev* Skedenj št. 991 Croci Ivan. 75 let, trg Barriera vecchia I koionijainesa: H m | S kakor tudi ŽGANJARNO. S št. 11. M Iz Gortibe. Darovi za »Rdeči križ« nabrani v Gor. Vrtojbi. Fr. Lasič 1 K, Al. Pavlin 50 vin., Jožefa Batistič 2 K, Matilda Pavlin 20., Katar. Pavlin 40 vin., Jernej Markič 20 vin., Ana Klančič 2 K, Avg. Gulin 1 K, Andr. Zibernik 20 vin., Verun. Nemec 40 vin., neki vojak 30 v n., 2 neimenovana 40 vin., Rud. Siničič 10 vin., Jak. Lukežič 20 vin., Jos. Gulin *0 vin., jos. Nemec 40 vin., Mar. Žibernik 20 vin„ Roža. Nemec 20 vin., Joida Lasič 30 vin., Ivan Nemec 1 K, Franč. Pire 40 vin^ Fancka Živec 1 K, Alojzija Černe 1 K, Tezeza Ne-40 vin^ vojak A. Bajt 20, Mar. Živec Blago vedno sveže. - Postrežba na dom.---Cene zmerne in solidne. Zaioga obuvali m Basftna ♦♦♦♦♦♦♦♦♦ delavnica ♦♦♦♦♦♦♦♦♦ A. V1SENT TRST, Olotu* Car« ducd številka 27. Podrulnlca i ulica Rigutti It. 31 („Al Buon Operalo"') :x Velika taloga moSkMi in Sansklh fovljcr. Popravlja to>o In solidno. Zmarn* cana. r«f*itro'arte zadruf■ t H-|M» lav- ! Vsled nastalih GRABNU*4 razmer sem v slanu prodajati v „tRNEM GRABNU" izborno VIPAVSKO vino po 24 ISTRSKO vino po 24 st. *,4 L - PRISTNI TERi stotink V4 litra. TERAN po 32 st. % L LjndsKn hranilnico In posojilnico v Trstu E - v Vl» T°rrc bianca 21 (v lastni hiSi) sprejema hranilne vloge in obrestuje po 4l/,%» Mp vlo8« n« dvamesečno odpoved po m^r \iogt na šestmesečno odpoved po «•/., dl^i^i•,S^0I,^!Il-Pr0tl*1P0T0ifv,l na M^ttnlco (menjice so izključene), aH p. na rknj'ZDo, oboja proti odplačevanju v poljubno določljivih obroaih na daljio dobo. V-mdmJm mm »aat d*>m+mik ,4 9, do MMm rfopoitf*« t* od 3- <*« S po «Mh. iBiBitaSloi Em n— ia nai^^a m—ki iiai——IH I»—■■^"■j ržažka posojilnica In hranilnica C C roglatrovana zadruga s omajanlai poro i tvom TRST« Piazza della Caserma it. 2,1. nad. |v iaatnl palažl) vhod 90 glavnih ft^nJKah. POSOJILA DJUE aa vfagttbo 5 »/»•/• lia* fo «•/• HRANILNE VLOGE ikin, ta adi ai ud ia jik ihault m 4 \ °lo Večje stalne vloge In vlof e na tek. račun po dogovoru. III II •• III l«5 II lil lil m aai Poitn -branilniCoi ra^ua IdlKM. fBLBfOA n. U.,2.. Ima varnostno calico (safe depositO » »hrambo vrednot o b li-tm, dokumcatoT o muih drugih rradnoi, popolnoma W° P1®« Tlo™u, m oiaru. arrjaoo 10 n;.iooT«ilrm u»-ćmo tar jo oddaja strankam r nniem . 0 uiiUih e«avh. Ursiuc ar«, vla« nad 10 milijonov kron. ir e* • 4m 12 doaolta« In o« 3 ti. $ po^Mn*. - It vak imnlk rt .r.rf.n. urah- III It! !■■ rij iaa aai ias e 'j