ČUPA - ČOLN SLOVENSKIH RIBIČEV
V TRŽAŠKEM ZALIVU
Bruno Volpi Lisjak
IZVLEČEK
V prispevku je predstavljen preprost,
iz debla stesan čoln, imenovan čupa, ki so ga
slovenski ribiči uporabljali v Tržaškem zalivu
in se je ohranil do srede 20. stoletja. Pred-
stavljena je zgodovina čupe, njena konstruk-
cija in način uporabe ter hranjenja.
ABSTRACT
The article presents the simple dug-
out boat called chupa (Slovene: čupa) which
was used by Slovene fishermen in the gulf
of Trieste and which survived until the mid
20"' century. Presented are the history of the
chupa, its construction, use and preservation.
ETIMOLOGIJA ČUPE
Ker mnogi Slovenci ne vedo, kaj je čupa, poglejmo najprej, kaj piše v
slovarjih. Slovar slovenskega knjižnega jezika razlaga besedo čupa: "nekdaj
preprost ribiški čoln iz enega debla, primorsko narečno". Etimološko beseda
izvira najverjetneje iz besede čok, ki pomeni "nerazsekan večji kos debla". V
primorskem narečju pa postane čok čuok, čuak, čuop, in sorodnost z besedo
čupa je iz slednjega dobro razvidna. Naši sosedje Italijani, v tem primeru Veneti,
ki so prvi videli hrvaške in slovenske čupe, so jih imenovali zoipolo (pl. zopoli).
Prav verjetno je etimologija ista. Poglejmo zakaj.
V enciklopediji Treccani pomeni zopolo majhno plovuo, izdelano iz enega
debla, izdolbeno kot piroga, uporabljeno v Kvamerju in na dalmatinskih obalah.
("Piccola imbarcazione ricavata da un tronco d'albero, scavato come una piroga,
era in uso nel Quarnero e suUe coste dalmate"). Beseda je beneškega izvora in
podobna padovanskemu narečnemu izrazu zwoppo, ki pomeni v italijanščini čok.
Tudi tu je torej izvor besede čok, oziroma v italijanščini ciocco, geslo, ki označuje
po slovarju Zingarelli velik kos lesa ("grosso pezzo di legno"), etimologija pa je
nejasna.
43 \
Bruno Volpi Lisjak
Še detajlneje označuje čupo E. Rosamani v slovarju Vocabolario Giuliano.
Njen opis pa je kljub temu splošen in netočen, saj avtor pomeša vse vrste čup, od
južnodalmatinskih do naših. Omenja, da so čoln uporabljali v Križu in Nabrežini.
Dolg da je bil približno 7 m, širši na krmi kot na pramcu (!), poganjali pa sta ga
ena ali dve bracari(!). Pomembno pa je omeniti, da je bil po Rosamaniju v stari
furlanščini zop (množ.zopz) čoln za prevažanje tovora čez Sočo. Slovar Dizionario
di marina della R. Accademia d'ltalia omenja "zopolo" in "zoppolo" kot dolgo
in ozko plovilo iz debla z dolgim prečnim drogom, na koncu katerega sta bili
naslonjeni dve dolgi vesli. Čoln so uporabljali na Rabu in Pagu.
Šele E. Rosamani poda v svojem zelo dobrem slovarju Vocabolario
Marinaresco Giuliano-Dalmata točnejšo sliko naše čupe, ki da se uporablja nekje
na kriški obali in se po slovensko imenuje čupa. Za en primerek čupe pravi, da
je v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. Izvirnik se glasi takole:
"1. zopolo (T) m. zoppolo, in uso presso alcime localita della costa (S. Croce,
Mf). Viene bilanciato da uno spuntier, pošto di traverse per le forcole. V. sopulo
e zopolo e Canovella de' Zoppoli. La voce zopolo trova un corrispondente anche
nello sloveno (čupa). Un esemplare di questo natante e attualmente conservato
all'Etnografski Muzej di Lubiana (v. Toschi - Perusini BALM 5-6,1963-64 p. 172
e fig. p. 174) M. D." V istem slovarju najdemo še besedo sopulo. Le-ta označuje
izdolben hlod, ki ga Slovenci Jadranske obale med Trstom in Tržičem uporabljajo
kot čoln. (II tronco d'albero incavato che serve da barchetta agli Sloveni délie
coste dell'Adriatico, fra Trieste e Monfalcone).
Naši vzhodni sosedje Hrvati, ki so imeli veliko več čup, saj imajo veliko
več obale in otokov, pa so to primitivno plovilo imenovali ladva. Menim, da je to
zelo lep izraz, ker so ohranili skoraj nespremenjeno staroslovansko besedo ladja,
ki je na splošno označevala čoln, splav na rekah ali veliko ladjo. (V ruski literaturi
npr. pogosto zasledimo to besedo v epih, pravljicah, pesmih in v Puškinovih
poezijah, kjer predstavlja večjo, zelo živo pobarvano ladjo z visokim premcem
in lepim jadrom). Na koncu pa je potrebno še omeniti, da strokovnjaki in pomorski
specialisti imenujejo čupo v vseh jezikih monoksil (ali monoxil). To je sestavljenka
iz grških besed monos = eden, samo eden in xylos = les. Označuje torej plovilo,
narejeno iz enega samega kosa lesa.
ZGODOVINA CUPE
Ob koncu prejšnjega tisočletja so se Slovani začeli preseljevati na zahod v
zaporednih valovih. Plemena, ki so zavila na jugozahod, so začudena zagledala
morje od Kvarnerskega zaliva do južne Dalmacije, predniki Slovencev pa mali
košček Tržaškega zaliva od Trsta do izvira Soče. Ni si težko predstavljati, kakšna
čustva je vzbudila ta ogromna, ravna, neskončna in skrivnostna površina čiste
sinje vode, ki ni imela ničesar skupnega z gladinami rek in jezer, ki so jih dotlej
videli. Verjetno so si kar oddahnili ob misli, da ne bodo umrli od lakote, ker je
čupa - čoln slovenskih ribičev v Tržaškem zalivu
Čupa z veslačem v Barkovljah (avtor G. Rieger, 1841). ¦ Chupa with oarsman in Barkovlje
(Barcola) (author G. Rieger,1841). ¦ Une "čupa" avec un rameur a Barkovlje (G. Rieger, 1841).
bilo rib dovolj. Toda v istem trenutku se je rodil problem: kako na morje? Starejši
so se spomnili, da so velike reke prepluli na hlodih in da so v jezerih lovih ribe
na iztesanih, odžganih ter izdolblenih drevakih, ki so bili narejeni iz hlodov
veUkih dreves. Iz nuje so torej začeli graditi čupe in se podali na morje lovit ribe.
Do srednjega veka se je ribolov na severovzhodnem delu Jadranskega morja
razvijal večinoma v zaprtih zalivih ali kanalih in v ozkem obalnem pasu.
Slovanom, t.j. Hrvatom in Slovencem, je čupa zato ustrezala. Nje število je raslo,
ker je bila poceni, ni potrebovala specializirane delovne sile, material za gradnjo
je bil pri roki, in - kar je bilo še posebej pomembno - bila je zelo odporna na
udarce ob skalovje ter jo je bilo po uporabi enostavno izvleči na suho. Ne smemo
pozabiti, da na obalah, kjer so živeli Slovani, ni bilo varnih luk. Čupe niso bile
primerne samo za ribolov, temveč tudi za prevažanje malih tovorov po ozkem
pasu med obalo in bližnjimi otoki.
Potopisec Alberto Fortis opisuje 1. 1773, kako lovijo ribiči z Vinodolske
obale škombre in sardele z majhnimi čolni, podobnimi ameriškim kanujem. V
reških notarskih spisih iz 1.1444 so navedene mreže "sagene" in čoln "lintrum".
Ker je Unter omenjen tudi 1.1438 v Preluki in kot pomožni čohi tonolovke, lahko
domnevamo, da je bila to čupa. Na Rabu, kjer so tudi imeli tonolovke, so čupo
uporabljali kot pri nas: pomagala je držati mrežo, da ta ne bi ob obilnem ribolovu
potonila. Statut Komune Pag iz L 1433 omenja "barcam zopulum vel bateUum",
45
Bruno Volpi Lisjak
ki so bile prikladne za lov škombrov v zaprtem paškem zalivu Caska. Čupe so
tu uporabljali še do nedavnega. V začetku 16. stol. je bila čupa na otoku Krku
verjetno cymba vel barca. Se danes se ljudje v Puntu in Dobrinji spominjajo čup,
ki so imele zelo zaokroženo krmo in premec. Statut Ninskega območja iz 12.
stol. predpisuje zelo stroge kazni za krajo čup in vesel. Statut Zadarske komune
iz 1.1305 pa omenja čupo kot barcha. Na tem območju so čupe merile samo 5 m,
široke pa so bile 60 cm. Še 1.1897 so tu našteli 29 čup, zadnja je priplula 1.1968 na
kornatski otok Lavsa, od tam pa so jo prepeljali v zadarski pomorski muzej.
V Skradinskem Statutu je odredba, da mora biti ribarnica v Prokljanskem
jezeru pri morju, vsi čolni pa ("omnes barce out zolle") na enem mestu. V Statutu
Trogira, ki je na razmeroma zaprtem morskem območju, so 1. 1322 omenjene
"barce et copuli". Statut Komune Hvar iz 1.1331 odreja, da mora dati vsak lastnik
čolna ali čupe ("pro quilibet zopulo sive barcha") mestnemu sodniku največjo
ribo svojega ulova. V Statutu mesta Kotor iz 1.1272 najdemo nazive "gondola
vel barcha aut zoUa," "navis" in "lignum vel barchorum". Zadnje velike čupe so
se ohranile v Martinščici pri Reki in na otoku Rabu. Bile so dolge do 10 m in
široke 90 cm. Obstajajo torej mnogi dokazi in pričevanja, da so slovanski ribiči
uporabljali čupe od Kotorja do Soče.^
Zelo zanimivo pa je, da ni nobenega zapisa ali ustreznega izročila o čupi
na vsej zahodni istrski obali. To si verjetno lahko razlagamo z dejstvom, da niso
Slovani nikdar prišli do samega morja, ker je bila zemlja tam rodovitnejša kot
drugod. Poleg tega so v vseh veHkih rn malih obalnih mestih nepretrgoma živeli
nasledniki starih Rimljanov, ki sta jih ščitila bližina rn velik vpUv Benetk ter
Ogleja.
Kaj pa je bilo s čupami na slovenski obali? Njihov razvoj je bil bolj ali manj
enak tistemu na vzhodni obali Jadranskega morja, le da je orografski značaj naše
obale negativno vplival na razmah ribištva. Za razliko od Dalmacije in Istre so
imeli naši predniki zelo strmo obalo brez plaž, otokov ali zaščitenih zalivov.
Morje je bilo razmeroma plitvo in praktično niso imeli zaščitenega kraja, kjer bi
lahko shranjevali svoja plovila. Zato niso mogli loviti brez strahu, da bi jih kaj
usodnega doletelo na morju. K temu je treba dodati še pojav silne in sunkovite
kraške burje, ki z vrha nenapovedano in nevzporedno zapiha na površino morja
pod vpadnim kotom 15°- 20°. Zaradi tega je jadranje v Tržaškem zalivu zelo
nevarno. Jadralci dobro vedo, da običajni veter zmanjša svojo moč, ko se jadrnica
nagne. Kraška burja pa jo, nasprotno, poveča. Naši ribiči, ki niso imeli obtežene
kobilice na svojih čolnih, so se tako cesto prevračali in utapljali. Ker je bila zemlja
na planoti suha in malo rodovitna, je bilo treba kljub težavam in nevarnostim
pluti po morju in ribariti. Ta nuja je slovenskega kmeta silila, da je tesal svoje
čupe in ribaril z njimi do srede 20. stol, to se pravi več kot 1000 let!
Prvi najdeni uradni dokument, v katerem je omenjena naša čupa, je iz leta
1621. Najdemo ga v diplomatskem arhivu v Trstu v zbirki raznih listin (B A14 -
1  Bruno Volpi Lisjak, Slovensko pomorsko ribištvo, Trst 1995; Josip Basioli, Ribarstvo na Jadranu, Zagreb 1984.
_čupa - čoln slovenskih ribičev v TržaSkem zalivu
confinazioni), ki obravnavajo spore o razmejitvi ozemlja med tržaškim
Magistratom in devinskim grofom. V pismu sodnikom, s katerim so tržaške
oblasti obtoževale devinskega gospoda raznih zlodejstev, je med drugim
navedeno:
"...havendosi per lecito 1'Ill.mo S.n Conte Matia, figliollo del premesso Ill.mo
Cente Rnimondo il prossimo passato mese di Feb. partendo da questa citta per andar
per mare a Duino et vedendo alcuni di S.ta Croce sudditi di questa citta in un Zoppol
venendo da pescare, et erano in terra, et porto di d.a. Villa S.ta Croce, far levare a detti
nostri sudditi la pesca instrumenti di pescare e l'istesso Zoppol et questo condure a
Duino et ivi ahhruggiare oltre altri disturbi et fastidi datti mentre pescavano in quel
contorni délia nostra Jurisd.ne..."
(...ko je presveth grof Matia, sin presvetlega grofa Raimonda potoval
februarja meseca po morju iz Trsta proti Devinu, je opazil nekatere Križane,
podložnike tega mesta, v čupi, ki se je vračala z ribolova. Ko so bili oni že na
suhem v kriškem pristanu, je našim podložnikom odvzel ulov, ribiške priprave
ter čupo, ki jo je odnesel v Devin in sežgal. Še druge nevšečnosti in motnje jim je
povzročil, medtem ko so ribariU v tistih krajih, ki so pod našo jurisdikcijo...)
Čupa je torej prešla v zgodovino samo zato, ker so jo gospodje, ki so se kregali
med seboj zaradi svojih interesov, s silo vzeli našim nedolžnim prednikom in jo
zažgaH.
Zadnje čupe so bile iztesane konec 19. stoletja in nekatere so bile v rabi še
med drugo svetovno vojno. Postopoma so jih zamenjala boljša plovila. Zgodilo
se je namreč tole: V19. stoletja se je avstrijska država odločila povečati in razviti
ribolov na vsej svoji obah od Kotorja do Benetk, zaradi česar je bilo treba zgraditi
nove luke. Ko so bili zgrajeni pristani v Barkovljah, Čedazu in Križu, so čupe
počasi izginile, ker je bilo laže ribariti z novimi plovili in jih obdržati privezana
v vodi, kot s trudom vleči čupe vsakokrat po ribolovu visoko na prod in jih
naslednji dan spet spuščati v morje.
Drugi uradni dokument, datiran 22.7.1871, ki navaja naše čupe, je protokol
komisije Cesarsko-kraljeve pomorske uprave iz Trsta, ki je obiskala Barkovlje in
Križ z namenom, da določi lokacijo novega kriškega in barkovljanskega pristana.
V Komisiji so bih predstavniki Tržaške občine, med njimi tudi slovenski svetovalec
Nabergoj. Občinski delegati iz Križa in Barkovelj so sicer prisostvovali, niso pa
imeli pravice uradno zastopati občine. Poglejmo, kako dokument omenja čupe:
"Recatasi indi la Commissione alla spiaggia di S. Croce, si convinse della nécessita
di costruire anche in quell'ubicazione un riparo per le numerose barche peschereccie di
quella villa, i di cui abitanti, causa appunto la mancanza di qualsiasi riparo non sono
in grado di costruire barche pescareccie di qualche portata non solo, ma devono limitarsi
con grave pregiudizio della loro industria a far uso di canotti pericolosi a loro stessi e
di costruzione tale chefanno torto ai progressi i piu limitati deli'arte navale presentando
la forma di una vera piroga usitata dai selvaggi obbligati a tale costruzione di barche
per poterie riparare a terra con facilita per mancanza di un mandracchio che le protegga
Bruno Volpi Lisjak
sefossero costruite come il bisogno delV oggi lo esige!!"^
(Komisija se je potem napotila na kriško obalo in ugotovila, da je tudi tam
potrebno zgraditi pristan za številne ribiške čolne tiste vasi. Njeni prebivalci
namreč niso v stanju zgraditi večjih plovil zaradi pomanjkanja zatočišča. Omejiti
se morajo na uporabo nevarnih čolnov, ki ne dopuščajo pravega ribolova. Take
konstrukcije žalijo razvoj ladjedelstva, ker so podobne pirogam, kijih uporabljajo
divjaki. Le ti jih morajo povleči na suho, ker nimajo pristana.)
Poleg tega dokumenta obstaja še zelo zanimiva upodobitev čupe v
Barkovljah iz leta 1841, ki jo je izdelal G. Rieger za litografijo Linassi v Trstu. Ta
litografija predstavlja čupo z veslačem, v ozadju pa so cerkev sv. Bartolomeja in
Barkovlje s plažo, na kateri so čupe in drugi čolni. Kot že omenjeno, je Avstrija v
razvoj ribolova vložila ogromno sil in sredstev. Za dosego tega cilja je ustanovila
tudi ustrezne upravne strukture. Tako je izdala leta 1835 osrednja kancelarija na
Dunaju ukaz, naj se popišejo vsa plovila, ki se ukvarjajo z ribolovom in naj
njihovim lastnikom izdajo potrdilo. To je pomenilo začetek zbiranja statističnih
podatkov.
Toda šele ko je bila za vse pomorske probleme 1.1850 v Trstu ustanovljena
Osrednja cesarsko-kraljeva pomorska vlada, so začele oblasti dosledno izpolnje-
vati ta ukaz in voditi točne popise ribiških čolnov z vsemi podatki. To dejstvo je
omogočilo, da imamo sedaj natančne podatke o naših zadnjih čupah. V registru,
ki ga pod št. 1399 hrani državni arhiv v Trstu, je med tisočerimi različnimi ribiški-
mi čolni vsega Tržaškega okraja, ki je segal od Gradeža do severne Istre, mogoče
zaslediti 7 čup.^ Glede popisov je treba omeniti še naslednje: Osrednja pomorska
vlada ni povsem prenehala delovati po propadu Avstrije. Italijanske oblasti so jo
obdržale do 1. 1924, zato so tudi ti registri (ogromne knjige, ki tehtajo vsaka
nekaj kilogramov) ostali v veljavi, italijanski uradniki pa so vanje še naprej pisali
in beležili podatke. Zaradi tega najdemo tudi pripombe o čupah, ki se nanašajo
na obdobje po prvi svetovni vojni.
Registrska tonaža je prostornina čolna, uporabna kubatura notranjosti ladje,
izražena v angleških kubičnih čevljih (1 reg. tona = 100 kubičnih čevljev = 2,83
m'). Če torej izmerjeno kubaturo, izraženo v m\ delimo z 2,83, dobimo registrske
tone. Ker so bile čupe majhne, je bil ta količnik vedno manjši od 1, zato so nekateri
uradniki pisali kar 1 tona, čeprav bi rezultat morali izraziti v stotrnkah. Oznaka
fitto in ferro pomeni, da je imel čoln tudi železno okovje, v našem primeru rinko
na premcu. Oznaka senza fodera pa pomeni, da v notranjosti ni bil prevlečen z
notranjo oplato nad rebri, kar je v našem primeru logično, saj čupa nima reber
kot vsi tradicionalni čolni. V predzadnjem stolpcu je moralo biti navedeno potrdilo
o gradnji, ki ga je ponavadi izdala ladjedelnica. Ker je bila čupa izdelana doma,
je leto in mesto gradnje potrjeval vaški starešina ali župan. Tja so tudi zapisali,
2 Drž. arhiv Trst, Governo marittimo 536.
3 Isto, register št. m9.
čupa - čoln slovenskih ribičev v Tržaškem zalivu
49
čupe iz registra ribiških čolnov (Državni arhiv v Trstu). ¦ Chupas from the register of fishing
boats (State Archives in Trieste) ¦ Les "čupe" du registre des bateaux de peche (Archives
Nationales de Trieste).
ali je bil čoln kupljen, podedovan, prodan, in komu, z navedbo pogodbe ali
potrdila. V zadnjem stolpcu je moral biti naveden kapitan oz. odgovorni za čoln
na morju. Tja so se vpisovale tudi hipoteke.
Po opravljeni registraciji je dobil lastnik za časa Avstrije dovoljenje Luškega
cesarsko-kraljevega kapitanata, da lahko pluje. To je bila t.i. "libera pratica".
Kasneje je italijanska Luška kapitanija, ki je prevzela funkcije bivše Pomorske
vlade in kapitanata, izdala "Licenza a tempo indeterminato", ribarsko dovoljenje
za nedoločen čas. Na sUki vidimo takšen dokument, izdan junija 1923, za čupo
"Zora", ki je bila last Avgusta Zaharije (Babčevega) iz Nabrežine. Zanimivo je,
da je čupa še nosila originalno avstrijsko številko 415 T iz leta 1886, ki je bUa
prečrtana, in šele leta 1933 nadomeščena z novo, italijansko.
Da bi bila slika o uporabi in številu čup do začetka tega stoletja jasnejša, je
treba povedati, da so bile registrirane samo čupe (in drugi čolni), s katerimi so
stalno ribarili in pluli tudi v druge pristane (do Trsta in Tržiča). Čupe in manjši
čolni, ki so jih ob bregu uporabljali neprofesionalni ribiči, pa niso imeli registracij.
Šlo je za plovua kmetov, ki so lovui ribe za lastne potrebe in ne za prodajo. Z
Bruno Volpi Lisjak
50
Dovoljenje za plovbo s čupo Anno pod avstroogrsko zastavo, ki ga je 22. aprila leta 1886 dobil
Anton Pertot. ¦ Sailing licence for the chupa Anna under the Austro-Hungarian flag, issued to
Anton Pertot on April 22,1886. ¦ Le permis de navigation de la "čupa" Anna sous le drapeau
austro-hongrois que Anton Pertot a obtenu le 22 avril 1886.
njimi so tudi prevažali gnoj, vodo, modro galico, kole, grozdje, drva in vse
potrebno za vinograde ter oljčne nasade v bregih, ki so bili obdelani v terasah rn
zato po strmih stopnicah zelo težko dostopni. Zaradi navedenih razlogov je bilo
nemogoče statistično izračunati, koliko čup je bilo na celotnem obrežju.
Ekonomske in stvarne okoliščine so se namreč v raznih krajih naše obale razUčno
spreminjale. Barkovlje blizu Trsta so npr. prve imele pristan, zato so čupe tu
zgodaj izginile, v BCrižu pozneje, v Nabrežini, kjer sploh niso imeli pristana, pa
so se ohranile vse do druge svetovne vojne.
V današnjih dneh se zdi skoraj nemogoče, da so se naši ribiči preživljali
do konca zadnje vojne s pomočjo tako primitivnih plovil. Težko je bilo verjeti
94 let staremu Nabrežincu Janezu Grudnu (Martinčevemu), ko je pripovedoval,
kako je hodil s svojo čupo "Lisa" na morje v času vojne in nemške okupacije in
kako je moral dajati nemškemu poveljniku del ulova, da ga je pustil nemoteno
ribariti. Dejstva pa so dejstva, posebno če jih potrjujejo ohranjeni dokumenti,
kot npr. Permesso speciale di pešca (Posebno dovoljenje za ribolov), ki ga je
15. decembra 1943 izdala Tržaška luška kapitanija, ali npr. za čupo "Liso"
čupa - čoln slovenskih ribičev v Tržaškem zaUvu
57
Dovoljenje italijanske trgovske mornarice iz 1.1933 za ribolov čupi Zori (original hrani NŠK).
¦ License issued by the Italian Merchant Marine in 1933 for fishing with the chupa Zora
(original kept by the NSL in Trieste). ¦ Le permis de peche de la "čupa" Zora, délivré par la flotte
commerciale italienne en 1933 (l'original est conservé en NŠK).
Bruno Volpi Lisjak
52
Dovoljenje za ribolov s čolnom Miramar in čupo Lisa, izdano 17. decembra 1943. ¦ Fishing
license for the boat Miramar and the chupa Lisa issued December 18,1943. ¦ Le permis de peche
du bateau Miramar et de la "čupa" Lisa, délivré le 17 décembre 1943.
čupa - čoln slovenskih ribičev v Tržaškem zalivu
dovoljenje za ribolov, ki ga je z žigom "Kriegsmarine" izdala "Hafenüber-
wachungsstelle" v Trstu.
Do konca druge svetovne vojne sta se ohranili le še dve čupi: prva v
nabrežinskem bregu "Pri čupah," druga pa v križkem pristanu. V obeh so ribiči
barvali mreže. Zgodovina slovenskih čup ob morju se konča, ko odpotuje celotna
"Maria" leta 1947 v Slovenski etnografski muzej v Ljubljani, "Liso" pa kupi znani
zbiratelj starin Diego de Henriquez; po njegovi smrti v skladišču Tržaške občine
žal razpade. Sedaj je v skladišču v Padričah, kjer dokončujejo njeno restavriranje,
ki pa je zelo problematično, tako zaradi same strukture čolna, kot zaradi trohnenja,
ki ga povzročajo lesne glivice.
Med dokumentacijo in slikami, ki jih hrani Slovenski etnografski muzej, je
tudi opomba, da so čupo "Mario" pred odhodom v Ljubljano fotografirali in
snemali na morju. Film, ki ga je posnel Edi Šelhavs, hranijo v Beogradu v arhivu
"Zvezda filma".Čupa "Maria" je danes kar dobro ohranjena, na žalost pa je v
muzejskem depoju v Škofji Loki, tako da ni dostopna občinstvu. Edini ohranjeni
primerek slovenskega pomorskega plovila, ki je služilo Slovencem več kot eno
tisočletje na edinem koščku slovenskega obrežja od Trsta do Timave, bi bil gotovo
vreden primernejšega mesta v Ljubljani oziroma Trstu aU Piranu, blizu morja.
Tako bi lahko prikazali ljudem, posebno mlajšim, preteklost slovenskih pomorskih
ribičev, o kateri nista doslej spregovorili ne zgodovina ne ehiologija. Če se ta
vrzel ne bo zapoLnila, bomo za vedno izgubili ta nadvse pomemben in vreden
element naše kulture dediščine.
ČUPA KOT PLOVILO
Kot že omenjeno, je bila čupa iztesana iz enega samega kosa lesa, hloda.
Nekateri viri navajajo, da je bila iz lipe ali topola, kar pa ni res. V morju in na
soncu bi se namreč lipa ali topol ne ohranila tako dolgo. Iz analize lesa, prakse in
ustnega izročila izhaja, da je bila čupa narejena iz hoje (picea) ali pa iz primorskega
bora (pinus maritima). Ti drevesi vsebujeta dosti smole, zaradi katere lahko les
kljubuje morski vodi in soncu. Življenjska doba čup je bila okoU 50 let, kar je v
primerjavi z drugimi lesenimi plovili zelo veliko. V Nabrežrni pri Babčevih pravijo
npr., da je Janez Caharija, roj. 1.1864, iztesal njihovo čupo iz kosa hoje, ki ga je
kupil v Bukovju na Pivki. Ljudje so tesali svoje čupe doma na dvorišču. Ko je
bila čupa dokončana, so jo Nabrežinci peljali z volovsko vprego v Sesljan na
plažo. Z vozom so šU v morje, da je voda segala čez zadnja kolesa in čupo porinili
vanj. Od tam so veslali do mesta z ledinskim imenom "Pri čupah". Križani in
Kontovelci so ravnali prav tako, samo da so čupe porivali v morje v Grljanu ali
Barkovljah. Za tesanje so v glavnem uporabljali dve vrsti tesel: bočna in prečna.
Velike čupe so imele približno te dimenzije: zunanja dolžina: 7 m; zunanja
*  Dokumentacija Slovenskega etnograßkega muzeja, Ljubljana.
Bruno Volpi Lisjak
Pogled na čupo s krme. ¦ View of the chupa from the front. ¦ Vue de poupe de la "čupa".
Širina: 0,7 m; zimanja višina: 0,6 m; debelina stranic in dna: od 5 do 8 cm. Obstajale
so tudi manjše pomožne čupe, za plovbo ob obali in pomoč tonemm. Merile so
približno 5 m. Na prvi pogled je razvidno desetkratno razmerje med dolžino in
širino, ki je izredno veliko. Ribiški čolni imajo namreč 3,5 do največ petkratno
razmerje med obema. Čimvečje je to razmerje, tem večja je hitrost plovila in tem
manjša je potrebna gonilna moč.
Čupa je bila torej zelo hiter čoln, s katerim so lahko na kratke razdalje dosegU
hitrost 5 vozlov. Na premcu je imela za pomorstvo edinstven železni ročaj trioglate
oblike, imenovan rinka, ki je služil za potegovanje na obalo (glej det. "B"). Za njim
je bila v notranjosti mala paluba iz prečnih desk, ki je tvorila majhen pokrit prostor
za shranjevanje jedi, oblačil, vode, krajših vrvi in potrebščin. Na levi strani, pritrjena
na pribita lesena utora, je stala upora za veslič, prednje pomožno veslo trimetrske
dolžine za drugega veslača. Upora se je imenovala/orfclo. Takoj za forklo sta biH na
stranicah pri vrhu dve luknji (ena na desni, druga na levi) s premerom približno 5
cm. Skozi njiju so prečno vtikali lesen drog, imenovan pajser, ki je služil za
potegovanje čupe iz vode visoko na obalo. En človek je tako zgrabu za prednjo
rinko, druga dva pa za pajser, vsak na svoji strani. Skupaj so čupo odnesli toliko v
notranjost, kolikor je bila dolga vitlova vrv.
Poldrugi meter od rinke proti krmi sta bila dva utora, v katera so ribiči
polagali prečen lesen drog, imenovan teslir, ki je v preseku meril 10 x 10 cm, v
dolžino pa 5,30 m. Ta je bil v oporo veslom. Na teslir sta büa vsak na svoji strani
pritrjena dva brčagla, ki sta tvorila nekakšen lok. Ob pritisku veslača na veslo sta
54
čupa - čoln slovenskih ribičev v Tržaškem zalivu
Načrt čupe z detajli: A - "brčagla" s klini, ki so držali vesla; B - trioglata "rinka"; C - fiksiranje
"teslirja". ¦ Plan of a chupa with details: A - "brčagla" with the pins that held the oars in place;
B - triangular "rinka"; C. fixing the "teslir". ¦ Plan détaillé d'une "čupa": A - "brčagla" avec des
chevilles pour tenir les rames; B - "armeau" triangulaire; C - fixation du "teslir".
55
Bruno Volpi Lisjak
brčagk preprečila, da bi se teslir upognil vnaprej ali celo zlomil zaradi svoje dolžine.
Teslir je bil pritrjen na stranici s pomočjo tesno zvezane vrvi (glej det. "C"). Ko je
bila čupa dolgo pod soncem, sta se ti dve vrvici razvlekli in teslir se je začel
premikati ter škripati. Da bi to preprečili, so ribiči vrvici močili, tako da sta se
skrčili in spet tesno pričvrstili teslir k stranicama.
Brcagel, ki je tvoril lok, je bil izdelan iz dolge veje drenovine. Celoten lok je
bil sestavljen iz treh delov, ki so bili med seboj zvezani z žico. Pritrjen je bil na
krmo. Zelo zanimiv in pomemben je konec hrčagla (glej det. "A") zaradi klinov,
na katere se je opiralo in skozi katere je bilo postavljeno veslo. Ta točka je bila
praktično glavna opora pri vzvodu, ki ga je tvorilo veslo. Vanjo se je koncentrirala
vsa potisna sila, zato je morala biti narejena zelo močno in zanesljivo. Vsi klini
so bili spet iz drena. Eden izmed njih je bil upognjen, tako da je zapiral veslo.
Mimogrede naj omenim, kaj je za naše prednike pomenil dren (cornus sanguinea)
in kako je bil trden. Moj ded ga je takole hvalil: "Imel sem voz, ki je bil s kolesi
vred iz lesa, le osi so bile iz drena!" Dren je bil torej zanj skoraj kot železo.
Čupa je imela v pomorskem smislu odlično, še celo preveliko podolžno
stabilnost, kar je bilo za kratke valove Tržaškega zaliva pretrdo. Prečna stabilnost
pa je bila zelo majhna, zaradi česar je bilo nevarno pluti z bočnimi valovi. To je
lepo razvidno iz načrta, če v preseku H - H (ki je narisan v strogem proporčnem
merilu) primerjamo širino čupe v morju z višino človeka in dolžino teslirja. Da bi
se ne prevrnili, so si naši ribiči izdelali zelo dolga vesla. S statičnim in dinamičnim
vzgonom njihovih koncev so izboljšali stabilnost čupe. Vesla so bila dolga 6 m.
Narejena so bila iz bukovine, klane po vzdolžnih žilah. Bukovine nikdar niso
žagali, ker bi se sicer zvila. To pa še ni vse. Da bi res dosegli izboljšanje stabilnosti,
je moral biti ves vzvod enoten. Zato je moralo biti veslo nujno združeno s teslir jem
v točki "A". Tako je pojasnjeno, zakaj je ta točka tako pomembna in zakaj je bil
en klin tako upognjen. Veslo namreč ni smelo izskočiti, kot se to dogaja pri vseh
drugih vrstah čolnov, ki imajo na tej točki dva odprta roga. Treba je tudi vedeti,
da se je pri bočnem valovanju čupa tako nagibala, da so bili konec teslirja in dve
tretjini vesel v vodi. Čupin veslač je imel na krmi pod nogami podstavek,
imenovan pajol. Tako je imel noge na suhem, tudi ko je bila na čupinem dnu
voda, ki se je tam nabirala zaradi mokrih mrež in morskih pljuskov. Da bi se
čupin les dlje ohranil v morju, so zunanjo stran premazovali z bitumnom.
KJE IN KAKO SO HRANILI ČUPE
V preteklosti, pred zgraditvijo pristanov v Barkovljah, Čedazu in Križu, so
Barkovljani vlekli čupe na suho v položnem pasu plaže od pokopaHšča do cerkve
sv. Jerneja. Kontovelci so to delali verjetno na plaži pri vhodu v miramarski park
in gotovo v Grljanu, Križani na mestu, kjer je sedanji pristan, Nabrežinci pa v
kraju, imenovanem "Pri čupah". Tukaj je büo vleko na kopno laže rekonstruirati.
Čeprav danes ni ohranjenega ničesar v zvezi s tem, je bilo tu še mogoče zbrati
Cupa - čoln slovenskih ribičev v Tržaškem zalivu
57
"Pri čupah": pogled na jugovzhod proti Miramaru. ¦ View of "Chupa Bay", to south-east
toward Miramare. ¦ A coté des "čupe": une vue au sud-est vers Miramar.
razno dokumentacijo, slike in prisluhniti pripovedovanju zadnjih ribičev, ki so
vleko čup na kopno še videli. Prostor je bil majhen, toda edino primeren, ker je bil
najbližje vasi. Imel je položno plažo, blizu so bili ostanki starorimskega pristana
ter izvir pitne vode. Bilo je natanko na mestu sedanjega pristana. To je lepo razvidno
iz slik, ki prikazujejo tri na svoja mesta le napol potegnjene čupe na plaži.
Ko se je ribič vrnil z morja in odložil svoje mreže, je moral zavarovati svojo
čupo pred morskimi valovi, preden je lahko prinesel ribe domov v vas. Poleti jo
je ob lepem vremenu potegnil na plažo do zidov, če se je nameraval kmalu vrniti
na morje. Če pa je bil odsoten dalj časa in če se je obetala nevihta, jo je moral -
posebno pozimi - bolje zavarovati, in potegniti daleč od butanja valov. Zaradi
tega si je zgradil v zidovih posebne vrzeli, imenovane fasali (edn. nar. fasau).
Načrt jih prikazuje skupaj z detajlom vitla za pritegovanje. Od začetka plaže do
zidu fasala, sta bih položeni dve gredi. Po njima je drsela čupa do polovice poti
navzgor. Od tam so bile skoraj do vitla na zemljo počez položene t.i. palanke:
polokrogli koli, dolgi za širino vrzeli. Ko so čupo, kolikor se je z rokami dalo,
potegnili iz morja, so povlekH iz vitla vrv, ki je imela na koncu kljuko. Le-to so
zataknili za rinko na premcu in začeli ročno vrteti vitlo. Na tak način se je čupa
počasi pomikala do vrha po z lojem premazanih palankah. Ko je bila najvišje, so
jo fiksirali tako, da so čez vitel položili palico na ročico, ki je preprečevala, da bi
čupa zdrsela nazaj v morje.
Kot prikazuje skica, je bil vitel zelo enostaven: dva kola iz akacijevega lesa,
zabita v zemljo, in lesen cilinder z dvema železnima ročicama, ki je bil na enem
Bruno Volpi Lisjak
58
Vitlo in "fasau", kjer so shranjevali čupo. ¦ Winch and "fasau" where the chupa was kept. ¦ Un
cabestan et un "fasau" ou la "čupa" était gardée.
koncu kola postavljen v luknjo, na drugem pa v utor. Na cilindru, ki se je tako
lahko snel, je bila navita vrv. Spuščanje v morje pa je bilo zelo lahko, ker je čupa
kar sama drsela navzdol. Ker so bile čupe vedno postavljene na suho s krmo
riižje od premca, se je v njej samoumevno nabirala voda, kar je s časom povzročalo
trohnenje tega dela. Dokaz tega sta tako čupa "Maria", last Slovenskega
etnografskega muzeja, kot čupa "Lisa" v Trstu, ki imata krmi popravljeni in
namesto izvirnega dela vstavka iz jelovine.
Ob koncu poglavlja o čupah bo verjetno zanimivo dodati še to, kar mi je v
svojem 94. letu povedal zadnji lastnik čupe "Lisa" Ivan Gruden (Janez Martinčev)
iz Nabrežine. Opisal mi je, kako je leta 1932 priveslal s čupo v Trst:
"Nekega septembrskega dne nam je bila sreča res naklonjena. Ulovili smo veliko
tonov. Nekaj smo jih prodali, nekaj podarili, kot je bila navada. Ker pa jih je ostalo še
precej, sem jih zvečer položil že očiščene v čupo z namenom, da jih ob zori popeljem v
Grljan in pošljem v Trst s parnikom, ki je vozil tja in nazaj turiste ter kopalce. In res,
naslednje jutro priveslam v Grljan, čakam na parnik, ki pa ga ni od nikoder. Vprašam,
kaj seje zgodilo, in mi povedo, da ga sploh ne bo, ker seje prejšnji dan končala kopalna
sezona. Ni bilo kaj premišljevati. Edina rešitev je bila ta, da čimprej odveslam v Trst in
prispem še v pravem času za prodajo rib na debelo v veliki ribarnici. Pljunem v roke,
zgrabim za vesla in naprejl Vreme je bilo naklonjeno, morje v tistih jutranjih urah
mirno kot olje in ob 9 h sem že bil za ribarnico v kotu, kjer so stopnice. Čupo je bilo
težko privezati, ker je teslir zadeval ob steno obale. Pa sem se nekako le znašel! Tone
sem vrgel na obalo. Potem sem jih nesel na prodajno mesto ter jih dobro prodal. Bil sem
čupa - čoln slovenskih ribičev v Tržaškem zalivu
59
Regata čup 27. septembra 1871 od Trsta do Barkovelj (Illustrierte Zeitung). ¦ Regatta of chupas
on September 27, 1871 from Trieste to Barkovlje/Barcola (Illustrierte Zeitung). ¦ Régate des
"čupe" de Trieste a Barkovlje/Barcola, le 27 septembre 1871 (Illustrierte Zeitung).
Še precej truden, toda oddahnjen in zadovoljen. Tako sem še malo pogledal naokrog po
ribarnici. Potem sem se napotil proti čupi. Od daleč pa sem videl veliko ljudi na obeh
straneh obale, ki so gledali v morje, zelo glasno govorili in kričali drugim, naj pridejo
pogledat. Približal sem se gneči in vprašal, kaj se je hudega zgodilo in če se je kdo
utopil. Šele potem sem dojel, da gledajo vsi mojo čupo, in slišal, kako glasno komentirajo,
odkod da je prišla tista piroga, tisto nevideno čudo, in kateremu eksotičnemu plemenu
da pripada njen veslač. Prerinil sem se skozi gnečo, skočil v čupo in malo zmeden
odveslal proti domačemu bregu, premišljujoč, kako malo vedo Tržačani o ljudeh, ki
živijo tako blizu Trsta."
Prav gotovo bo za vse člane in prijatelje slovenskega jadralnega kluba
"Čupa" v Sesljanu prijetno in zanimivo vedeti, da so "čupovci" regatirali že 1.
1871. 27. septembra tega leta se je namreč ob 14. uri v Trstu začela regata čup.
Regato za štiri vrste čolnov je organiziral Osrednji odbor takratne Tržaške razstave
umetnosti in industrije. Prisostvovalo je ogromno število ljudi na obali in v čolnih
na morju. Odbor je za gledalce najel celo pamik Avstrijskega Lloyda. Kot poroča
"Illustrierte Zeitung" 16. decembra 1871, je bila veslaška regata že dvakrat
odložena zaradi slabega vremena. Tisti dan pa je bil izredno lep in regata je
doživela uspeh tudi zaradi tega, ker je bil start na pomolu sv. Karla (današnji
pomol Audace), cilj pa v Barkovljah. Lahko si predstavljamo, kako je moralo biti
lepo regatirati takrat, ko se je mesto končalo ob železniški postaji, staro pristanišče
pa še ni bilo zgrajeno; Rojan je bil vas in od Grete do Barkovelj se je raztezala
Bruno Volpi Lisjak
60
naravna peščena plaža. Ker fotografov takrat še ni büo, je poslal časopis svojega
umetnika, ki je narisal potek regate. Čupe so imele na premcu zastavico s številko,
na krmi pa večjo avstrijsko zastavo. Cupar, ki je prvi prišel na cilj, je dobil za
nagrado pet zlatih cekinov, drugi tri, tretji pa cekin. Tudi ta dogodek nam potrjuje
dolgotrajno prisotnost večjega števila čup med slovenskimi ribiči Tržaškega zaliva.
Ribič Janez Gruden iz Nabrežine. ¦ The fisherman Janez Gruden from Nabrežina. ¦ Janez
Gruden, pecheur de Nabrežina.
čupa - čoln slovenskih ribičev v Tržaškem zalivu
61
BESEDA O AVTORJU
Bruno Volpi Lisjak je diplomiral na
strojnem oddelku Pomorske akademije v Piranu
in opravil poročniški in kapitanski izpit v Trstu.
Po devetletni plovbi se je zaposlil v tržaški
ladjedelnici, kjer je deloval kot strokovnjak in
tehnično-komercialni manager. Je dober
poznavalec ribištva in pomorskih ved. Napisal
je knjigi "Slovensko pomorsko ribištvo skozi
stoletja od Trsta do Timave" in "La spettacolare
pešca del tonno attraverso I secoli nel golfo di
Trieste". Sodeluje z Odsekom za etnologijo pri
Narodni in študijski knjižnici v Trstu.
ABOUT THE AUTHOR
Bruno Volpi Lisjak graduated from the
Mechanical Engineering Department of the
Marine Academy in Piran and obtained the
captain licence in Trieste. After sailing for nine
years he was employed in the Trieste Shipyard
where he worked as a ship manager and
technical-commercial manager. He is an expert
on fishery and marine sciences. Lisjak is the
author of "Slovensko pomorsko ribištvo skozi
stoletja od Trsta do Timava" (Slovene marine
fishery between Trieste and the Timavo
throughout the centuries") and "La spettacolare
pesca del tonno attraverso i secoli nel golfo di
Trieste". He is a collaborator of the Department
of Ethnology at the National and Study Library
in Trieste.
SUMMARY
CHUPA - THE SLOVENE FISHERMEN'S BOAT IN THE GULF OF
TRIESTE
The chupa is a simple dug-out boat and was used for centuries by Slovene
fishermen in the Gulf of Trieste. They were made from silver firs or coastland
pines. Their length was 5 to 7 metres and were equipped with long oars. After
fishing they hauled the chupa ashore and tied it in a special place along the coast
where the waves could not reach it. The last chupas made by Slovene fishermen
date from the late 19* century and they were still in use before the Second World
war. Two chupas survived the Second World War. From 1947 the chupa "Maria"
is preserved in the Slovene Ethnographic Museum in Ljubljana, and the "Lisa"
is being restored in Trieste.
RESUME
LA "ČUPA", LE BATEAU DES PECHEURS SLOVENES DANS LE
GOLFE DE TRIESTE
Simple, travaillée dans le tronc des arbres, la "čupa" est le premier type de
bateau utilisé par les pecheurs Slovenes comme moyen de transport maritime
dans le golfe de Trieste. Les "čupe" étaient faites en sapin argenté (picea) ou en
62
Bruno Volpi Lisjak
pin de la région. Elles faisaient de 5 a 7 metres de longueur. Les pecheurs utilisaient
de longues rames. La peche terminée, ils tiraient les "čupe" sur la rive hors de la
portée des vagues. Les dernieres "čupe" ont été construites pour des Slovenes a
la fin du 19e siecle. Elles étaient encore en usage pendant la deuxieme guerre
mondiale. A la fin de la guerre, on ne trouve plus que deux "čupi". La "čupa"
appelée Maria fait, depuis 1947, partie du Musée ethnographique Slovene de
Ljubljana, Lisa, en revanche, est en cours de restauration a Trieste.