ENAKI PRED Ljudmi in Postavo

"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE ( NATION INDIVISIBLE WITH LI-' BERTY AND JUSTICE FOR ALL." ©
LETNIK II. VOLUME
Frank Zupančič 5-3-20 1514 Elizabeth St. xrpn -»OLIET,	ILL.


DniLv
SVNIK ZASTOPAJOČ INTERESE SLOVENSKEGA DELAVSTVA
CLEVELAND— PITTSBURG, PA. SREDA (WEDNESDAY) OCTOBER 8, 1919.

THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK & CHICAGO.
^"TT II — ii — h ^
THE BEST MEDIUM TO REACHi 180.000 SLOVENIANS IN U. S, CA-' NADA AND SO. AMERICA.
Single Copy 3c
Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Of fice at Cleveland.0. under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
Posamezna številka 3c.
---------------SLwJ
ŠT. 235. NO.
Published and distributed under permit (No. 728) authorized by the Act of October 6, ] 917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, Gen*
T.
"Epoha" prinaša v eni svojih številk zanimiv pogovor s sodru-gom Antonom Kristanom, ministrom za šume in rude, kojega izjave so značilne glede velevažne ga vprašanja v naši državi, oko;
Po tej konferenci so bo obdr-žavala še druga konferenca, kjer se porazgovorimo z rudarskimi delavci, da spoznamo,tudi njihove zahteve. Stojim na stališču, da se mora delavca, ki je važen
DELAVSKI POLOŽAJ.
POLOŽAJ STAVKE NEIZPRE-MENJEN.
spodarsko življenje. Premogovna kriza se je posebno izrazito pojavila zadnje čase na Angleškem, nič boljše pa ni v Nemčiji, in sploh po celi Evropi. S to krizo preti splošna gospodarska kri za. Zato je povsem na mestu, da podamo zanimive izjave sodr. A. Kristana, glede premogovnega stanja v naši državi. Članek se glasi:
"Julius Verne, znameniti francoski romanopisec, ki v svojih knjigah opisuje pot človeških iznajdb, imenuje opravičeno premog "črni dijamant". Ne oziraje se na dejstvo, da je diamant res ogljik, in da je izkustvo priznalo premogu isto vrednost kot dijamantu in zlatu, je danes, v času strojev, ko je premog silna ekonomska energija, primerno.
li katerega se danes suče vse go-faktor pri vsem delu, poslušati,
' kaj da zahteva.
Na temelju sporazuma glede plač in izboljšanja splošnega nje govega življenskega stanu, ka-koršen mu pristoja kot človeku, je možno začeti s solidnim delom. Kolikor bo delavec zadovoljne j še živel, v toliko bo tudi produkcija intezivnejša.
Da izvemo še za potrebo premoga za ^ašo industrijo, se bo sklicala tudi konferenca industrijalcev.
U ver j en sem. da imamo premoga v naši državi za svoje potrebe dovolj in da je treba začeti samo z intenzivno proizvodnjo. Prva moja skrb mi bo, da zopet oživim srbske premogovnike, odkoder naj bi se premog oddajal železnicam tega okraja. Vsled te-
da se ga ceni bolj kot vsako dra- ga sem zahteval na ministrski šego kamenje.	! ji kredit treh milijonov dinarjev, Vprašanje,, al: zmore naša dr-j da da n predujm .privatnim pre-
se, nas je napotilo k ministru za šume in rude, ki je bil pri ljubljanski deželni vladi poverjenik za javna dela, pod čegar področjem je tudi celokupno rudarstvo — v.centralnem montanastičnem uradu.
' Nemala je zasluga sodr. Kristana, da ima danes Slovenija ne samo zase kolikortoliko še dosti premoga, nego da ga je dala tudi Hrvatski in zadnji čas tudi Srbiji.
Na vprašanje, če se je že kaj odredilo v svrho intenzivnejše produkcije premoga, je sodr. A. Kristan izjavil:
Prva moja skrb, ko sem prevzel ta resort, je bila, da izvem za stanje naših premogovnikov. Posvetoval sem se z načelnikom slovenskega centralnega monta-nističnega urada, rudarskim nad svetnikom g. Pirnatom in g. Kro-paČem. Konferiral sem tudi z bivšim poverjenikom za rude in šume g. Markičem iz Sarajeva. Obiskal sem premogovnik v Vrd-niku, da vidim na svoje oči, kaj da se da tam napraviti. Vrdnik je jako blizu Belgrada. Konferiral sem nadalje z g. Belanči-čem iz Bosne in s predsednikom bosanske vlade A. Šolom.
O rezultatu vsega tega sem poročal na, ministrski ^eji.' Dne 24. se je vršila v Belgradu tudi velika konferenca rudarskih stro kovnjakov iz vseh krajev naše države. Pozvani so bili na to konferenco: iz Ljubljane g. Pirnat kot.šef montanističnega urada v Sloveniji, rudarski predstojnik Kropač iz Celja, rudarski poglavar g. Stergar iz Ljubljane, šef rudarskega odseka v Zagrebu g. Tata, šef rudarskega odseka iz Sarajeva dr. Kure, rudarski ko misar Čergulič iz Vrdnika, direktor pečujskih iz rudarskega, od delka v Belgradu. Na tej konferenci se je izdelal načrt za hitro in intenzivno delo v vseh rudnikih. Na konferenco so bili po-
"V štrajkarski situaciji je vse neizpremenjeno in delavci bodo nadaljevali s stavko," so se izjavili včeraj zvečer člani stav-karskega odbora v Gillsey hotelu.
Poslovodja mestnih jeklarskih naprav so zopet ponovno izjavili, da niso v ničemur izpre-menili svojih nazorov in da so pripravljeni pustiti tovarne zaprte, dokler se delavci sami ne odločijo, da pričnejo zopet z delom.
Unij ski voditelji in organizatorji pravijo, da še vedno pristopajo v unij^novi člani.
Buffalo, N. Y., 7. okt. — Dva moža sta bila ubita, več jih je bilo pretepenih in preko sto re-volverskih strelov je bilo sestreljenih v bližini Lackawanna Steel tovarne, ko je množica delavcev napadla neki železniški vagon Buffalo & Lake Erie železnice, v katerem so se nahajali skebi, ki so bili aa- potu v tovarno.
Gary, Ind., 7. okt. — Tukaj so naredile vojaške Čete mir in red nad mestom je proglašeno obsedno stanje.
Izgredi, ki so se pričeli v soboto V Gary, Indiana Harbor in East Chicago, so prenehali, ko je dospelo v mesto 4000 regularnih vojakov, veteranov svetovne vojne.
Vojaštvo, ki je dospelo iz Fort Sheridana, je pripeljalo seboj 16 strojnih pušk, 60 avtomatičnih pušk, nekaj zakopnih mož-narjev in enofuntnetopove.
-o-
DELAVSKO VRTNO MESTO G. CADBURYJA.
jem, seveda pod našo kontrolo. Ta kredit je odobren. Za bosanske rudnike sem zahteval kredit od 50 milijonov kron, ki bo nedvomno dal take rezultate, da bomo zalagali z bosanskim premogom vse potrebe železnic, industrije, in privatnih potreb. Iz Bosne moremo dobiti dnevno 200 vagonov;
produkcijo pa bomo zvišali že na petsto vagonov in še več. — Pe-čujski rudniki so dajali dnevno 300 vagonov. Podvzel sem vse korake, da to produkcijo obnovimo. To pa zavisi od kvalificiranih delavcev, pravih minerjev,
ki danes delajo na Štajerskem v Leobenseegraben in na Vestfal-skem v Ruhrgebletu. V najkrajšem času bomo imeli v teh rudnikih 300 delavcev pravih minerjev, od katerih se bodo tudi naši naučili.
S premogovnim vprašanjem so v zvezi vsa življenska vprašanja. Računati in zanašati se moramo samo nase. Motijo se oni, ki mislijo na to, da bi dova-žali premog iz Amerike, ki bi veljal 1 kg. 50 parov (1 50 K). Zelo važno je, da se uredi reden promet, od katerega je uspeh odvisen. Sedaj se dela na tem, da se spr,avi lokomotive in ves vozni materij al v red. Poleg tega je potrebno, da imamo zmožne delavce. Zato se otvorijo posebne rudarske šole, kjer se bodo v dve-j
letnem kurzu izobrazili rudarji. '0 elegantnega sloga, v notra-
Angleška je prva dežela mj svetu, v pogledu delavskih stanovanj, vrtnih mest in ljudskih hiš.
Eno najbolj interesantnih skupin delavskih stanovanj je vrtijo mestece Bournville. Leži blizu Birminghama, par korakov od starih zatohlih hiš, ki so še v tolikem številu v velikem indu atrijskem mestu; Bournville je v resnici mesto med cvetlicami. Hiše so sezidane po vzoru pode-želnih vil, okrašenih z venci rož in se razprostirajo na širokem odprtem terenu, med vrtovi in športnimi prostori; hiše same na sebi so navadnega, pa vendar ze-
POSOIILO NEMCI)!.
NEMČIJA IŠČE POSOJILO V V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Berlin, Nemčija. — Nadaljna znamenja, da bodo ameriški kapitalisti posodili Nemčiji denar je videti iz navzo'-nos'l Viljem Westermana, predsednika Rot-Wrdamske banke ter najbrž najbolj mogočnega nizozemskega finančnika. Dospel je semkoj pretekli teden ter se posvetoval z vodilnim nemškimi bankirji ter tudi z zastopniki nemške vlade. Rekel je, da ni v stanu razkriti namene svoje misije, vendar pa mora obstajati neka zveza med njegovo delavnostjo ter nekim poročilom iz Ecter-dama, v katerem se glasi, da je dobila Nemčija y Združenih državah prvo posojilo štiridesetih milijonov dolarjev v seriji posojil, ki bodo sledila.
Obisk Westerjnana je značilen v dvojnem pogledu, kajti Westerman namerava odpotovati dne 1. oktobra v Ameriko. On je intimen prijatelj Vanderbil-ta. Morgana in drugih vplivnih in mogočnih ameriških finančnikov. Tekom i> govorov je dal izraza avojemu^nnenju. da je edini način kako rešiti hitro in na zadovoljiv način nemški finančni položaj ta, da dobi Nemčija posojila v Ameriki, od vlade ali privatnih bankirjev.
— Vse govorice o posojilu v znesku štiridesetih, petdesetih ali milijon dolarjev so bedaste, — je rekel. — Ce bi Amerika dovolila Nemčiji posojilo v znesku dveh do štirih tisočev milijonov dolarjev, bi tak korak od strani Amerike naenkrat izči-stil finančni in politični položaj v deželi.. V takem slučaju bi ne bilo treba dati vsega denarja naenkrat, temveč le malenkostno uvodno svoto. Moralični učinek takega dokaza zaupanja v zmožnost Nemčije bi napravil absurdnim vse govorice o novih revolucijah. Jaz osebno sem prepričan, da se razmere stalno izboljšujejo, a finančna pomoč z druge strani Atlantika bi pospešila proces konečne uravnave svetovnih zadev ter dovedla do razmer, katerih si žele vsi narodi.
SEN 0 MONARHIH
KRONPRINC NI IZGUBIL U PANJA.
Amerogen, Holandsko, 7. okt.
— Bivši nemški prestolonaslednik je izjavil, da se bo vrnil v domovino, kjer upa, da bo prej kakor v enem letu 5^0pet upo-stavljena ustavna monarhija.
Včeraj se je nahajal v Ame-rongu, toda, dasi, ni že dolgo časa videl svojega očeta, je pokazal prav malo želje, da prebije svoj čas z njim.
x Odločil se je, da počaka, dokler ne ^0 ratificirana mirovna pogodba, potem pa se namerava vrniti v Nemčijo. Njegov oče bo ostal še nadalje v Holandiji, zato smatrajo, da je vzel prestolonaslednik ob priliki tega obiska od njega slovo.
BREZPOTREBNA ZAPRAV-LJIVOST.
CELIBAT UCI-TELJIC.
CELIBAT ZA UČITELJICE ODPRAVLJEN.
fJuKOslov. Vladni Tiskovni Urad)
V to šolo bo treba poslati kar največ Srbijancev.
Za trdno upam, da se na ta način prav kmalu naša premogovna kriza reši. Znano je že, koliko premoga potrebuje železnica; koliko pa ga potrebuje industrija, mlinarska, sladkorna in tvornice, ki izdelujejo izvozne predmete, bo pokazala konferenca z industrijalci. Kolikor premoga pa bi še manjkalo za potrebe domačega ognjišča, to se bo izpopolnilo z drvmi. Treba bo seveda pri tem paziti, da se drva hranijo kolikor največ za
zvani v svrho informacije širšeindustrijske svrhe. — Belgrad javnosti tudi vsi belgrajski čas-bo letošnjo zimo gotovo preskrb-nikarji.	______Ijen s premogom.
n j osti opremljene z vsemi modernimi pripravami. Vsaka ima še zraven poseben prostor, ki ne služi kot stanovanje, pač pa kot knjižnica ali pa sprejemnica, ko-je Se lahko posluži vsak Bourn-villjski prebivalec.
To vrtno mestece je delo industrijalca Cadburyja, fabrikan ta čokolade, ki je dal mestece sezidati na lastne stroške ter potem njegovo upravo poveril neki družbi pod pogojem, da le-ta u-potrebi vse dohodke v povečanje vrtnega mesta.
Cadbury je industrijalec, ki ga je treba iskati širom sveta. Henri Selljer, sotrudnik "Huma-nite", ki je z drugimi tovariši o-biskal Bournville, opisuje tvor-
nico, kjer dela 8000 delavcev, o-pisuje, kako je tu vse do najmanjše pičice tako urejeno, da imajo ljudje veselje do dela, nečuteč skoraj nobenega napora. Treba je videti vse Športne priprave, ki so v zvezi z tvornico, kjer se delavci in delavke — med delavnimi urami — fizično vzgoluje-jo: treba je biti navzoč pri zaju-trku, ko jedo delavke, v belih o-blačilih, z belimi havbami poleti na travi, pod rožnimi paviloni, pozimi v prostorih, zelo bogato in umetno opremljenih jedilnicah, dočim se na orgijah proizvajajo izbrani muzikalični komadi. Je to v resnici mesto novo ustvarjenega sveta!
In stvarnik vsega tega je 80-letni starec, ki je obogatel v svoji industriji, izdaj pa ves svoj zaslužek za skupno stvar; njegovih enajst sinov ne bo podedovalo ni vinarja. On je hotel dokazati, da individualna lastnina ni neobhodno potrebna za človeški napredek ter je to potrdil z vzgle dom.
Neki čikaški zdravnik, na poti k nekemu bolniku, je bil pred par dnevi ošvrknjen z blatom od mimovozečega avtomobila. Po-tegil je iz žepa svoj beli robec in si očistil blato z obleke. S tem je postal robec nerabljiv in vstopil je bližnjo štacuno, da si kupi novega. Vse, kar je potreboval, je bil nov robec za takojšnjo rabo, kar bi ga stalo — pa naj bi bil še tako izbirčen — nikakor več kot petdeset centov.
"Hočem čist robec," odvrne na postrežno vprašanje brhke pomočnice. Ta mu nato pokaže škatljo najbolj finih robcev.
'Kar 'dajte mi pol ducata," odloči se zdravnik,ne da bi vprašal za ceno "Koliko ?"
"Osemnajst dolarjev."
"Kaj hočete, bil sem šport, pa sem plačal," pristavil je zdravnik, ko je pozneje povedal o tej neprijetni izkušnji.
Bil je zares tak "'šport"? Ne, ampak le jako lahkomišljen zapravi j ivec. Ni imel dosti koraj-že, da bi rekel pomočnici, naj mu da le en robec iz omota, pa še takega, ki bi največ stal 50c. Bal se je, da bi pomočnica mislila, da je "čip". Pa je moral drago plačati za ta neumni ponos.
Ako dopuščate, da se Vas pregovori, kaj naj kupite in kako naj plačate, tedaj dajete največ potuhe odiranju in "profitarst-vu." Dokler bodo ljudje kupovali brez ozira ha ceno in na resnično potrebo, da tedaj bo vedno cvete! odirač.
Najboljši način borbe proti o-diranju je ta, da štedite svoj denar in da mislite po svoji lastni pameti. Vaša unija vas bo lahko varovala pred izrabljanjem gle de plače, ampak vas ne bo obvarovala pred vašo lastno nespa metnostjo, ako se dajete izrab Ijati od vsakega o^irača. Vaša unija vam more dajati dobre mezde, ali vaša stvar je, da jih trosite pametno in razmišljeno.
Najboljši način, da varujete te mezde, je ta, da s prvim dolarjem iz omota plače kupite War Savings Stamps. Ako to delate redno, boste morda mahj "šport" v zmislu nešega zdravnika, zato pa veliko bolj pame-[ten in previden človek.
V zadnji seji pred počitnicami (24. rrl. m.) je bila v čehoslo-vaškem parlamentu soglasno in brez debate v prvem in drugem branju sprejeta zakonska osnova glede odprave celibata učiteljic. Poročevalec češki narodni socijalist Konečny je utemeljeval predlog zelo stvarno. Izvajal je med drugim: "Za odpravo celibata govori veliko okolščin, med njimi posebno ta, da se jemlje s celibatom učiteljicam možnost popolnega razvitja ženske individua|itete. Celibat učiteljic je v svobodni republiki popolnoma nemogoča institucija. Ce so učiteljice prisiljene, da se po poroki odpovedo svojemu poklicu, izgubi s tem država celo vrsto izkušenih in kvalificiranih sil. Ako pa ostanejo učiteljice pri svojem poklicu in se ne o-možijo, izgubi s tem narod celo vrsto inteligentnih mater in celo vrsto dobro vzgojenih in pametnih otrok. Rodbinsko življenje bo stvorilo učiteljici zadovoljne in vesele misl^ ki netijo gori j i ve j še in fadostnejše delo in ki bodo stvorile novo, boljše, ljubeznjivejše in prijaznajše razmerje med šolo in rodbino samo. Danes moramo trditi, da je celibat učiteljic šolstvu le škodoval, ker je izganjal izdatne sveže moči iz učiteljskega stanu, in škodoval je tudi financam posameznih dežel, ker so te morale plačevati mladim in zdravim učiteljicam pokojnine. Ker govori vse jroti celibatu, zato' prosim v imenu kulturnega odseka "Narodne skupščine", da se predlog sprejme".
-o-
NOV ULTIMAT NEMČIJI.
f ' --
Pariz, Francija, 7. okt. — Vrhovni svet mirovne konference je naročil maršalu Fochu, naj izdela ultimatum, katerega se bo poslalo Nemčiji in v katerem se bo zahtevalo od zadnje, da takoj umakne svoje čete iz baltiških provinc.
, Nemški odgovor vrhovnemu zavezniškemu svetu, češ, da bodo čete feldmaršala von der Gol-tza odpoklicane, ni zadovoljil zaveznikov.
Kodanj, Dansko, 7. okt. —. Maršal von der Goltz in njegov štab se je pridružil ruskim četam, kakor naznanja poročilo iz Berlina. Berlin je baje prejel 4y vest iz ruskih virov.
WILSON IZVEN NEVARNOSTI
WILSONOVO ZDRAVJE SE O-BRNILO NA BOLJE.
—O" -
Washington, D. C. — Predsednikovo zdravje se je obrnilo na bolje. Predsednik je zopet dobil tek do jedi, kar je znamenje, da se njegovo zdravje obrača k normalnemu stanju.
Njegovo življenje je sedaj izven vsake nevarnosti, vsled Česar sta tudi njegovi dve omože-ni hčeri, ki sta bili sedaj ob njegovi postelji, odpotovali nazaj na svoje domove, ko sta se prej posvetovali s predsednikovim zdravnikom.
NOV
JUGOSLOVANSKI PREMIER.
Pariz, Francija. 7. oktobra,— Poročila, ki so dospela danes sem iz Belgrada, naznanjajo, da je bil Marijo Trifkovič imenovan jugoslovan. ministrskim predsednikom.
POTREBA ŽIVIL V SRBIJI.
Washington, D. C. — Dr. Ve-limir Stojkovič, član srbskega a-grikulturalnega departmenta, ki se nahaja sedaj v Ameriki, kjer bo obiskal agrikulturalne šole, je podal precej jasno sliko o stvareh, katere Srbija najbolj potrebuje.
Ena od največjih potreb v Srbiji je ta, da se rekonstruira štirinajst agrikulturanih institucij, katere so prej eksistirale v Srbiji.
V splošnem se občuti največjo potrebo živine in semena, toda živine sedaj ne bi svetoval pošiljati, ker jo čez zimo ne bi mogli prehraniti.
"Naše najvažnejše delo preko zime je," je dejal Stojkovič, "da prehranimo naše otroke".
ZOPET LINČANJE.
Macon, Ga.. 7. oktobra. — Eugene Hamilton, črnec, ki je bil obsojen v deset-letno ječo, ker je bil obdolžen poskušenega umora nad nekim farmer jem, je bil od množice odveden iz ječe in linčan.
IRSKI PREDSEDNIK V CLE-VELANDU.
Eamon De Valera, predsednik [irske republike, je dospel včeraj v Cleveland, kjer je bil od množice navdušeno pozdravljen.
De Valera se je pripeljal z avtomobilom iz Akrona, kjer je i-mel govore kot prvi predsednik irske republike.
De Valera se je sam proglasil s pomočjo svojih pristašev irskim predsednikom, dasi dozdaj še hi priznana irska republika. Izjavil je, da je irska republika prekinila vse politične zveze z Nemčijo.
VREME.
Lepo danes in jutri.
POSLM SEDAJ!
Jugoslovanski Prometni Urad pošilja v staro domovino
100 kron ................. $ 3.25
300 kron ................. $ 9,00
500 kron................... $ 15.00
1000 kron ................. $ 28.00
5,0000 kron ............... $140.00
10.000 kron ................ $280.00
50 lir ..................... $ 6.00
100 lir..................... $ 11.40
500 lir.....................$ 56.50
1000 lir ................... $113.00
Pošiljatev je jamčena. V tej vsoti so všteti vsi posebni stroški.
Pošljite denar po Postal Money Order, ali American Express na
THE JUGOSLAV FOREIGN EXCHANGE & STEAMSHIP
AGENCY 6418 St.. Clair Ave. Cleveland, Q

"ENAKOPRAVNOST
OCTOBER 8 .1919
KEODVLSEN DNEVNIK ZASTOI-A.IIH' INTFRr.SF SI nvpNSmiOA DELAVSTVA
IZHAJA VSAK DAN IZVZEMSl NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND wni TnAvg
Owned and Published by THE "EQUALITY" PRINTING AND PUBLISHING COMPANY. INC.
Bussinea Place of the Corporation;
f*1® ®T- CLAm AVENUE	CLEVELAND, O.
LOUIS F. TRUGER, Managing Editor	ANTHONY ŠABEC, Editor
SUBSCRIPTION RATES:
By carrier................. 1 year $4.50, 6 mo. $2.25, 3 mo. $1.25
Cleveland, Collinwood, Newburgh, by mail 1. y. $5.00, 6 m. $2.50, 3 m. $1.25
United States ........................ $4.00 per year 6 months $2.50
l^oreign Countries ...................... $7.50 per year, 6 months $4.00
ADVERTISING RATES UPON APPLICATION ' = ~ Lastuje in izdaja ga KORPORACIJA TISKOVNE DRUŽBE "ENAKOPRAVNOST" 8418 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND, OHIO.
Princeton 551__
CENE LISTU:
Po raznašalcn ............. aa leto $4.50, pol leta $2.25, četrt. $1.25
Cleveland, Colliwood, Newburg, po pošti 1. $5.00, 6 m, $2.50, 3 m. $1.25
Za Združene države ........................ na leto $4.00 pol leta $2.50
Za inozemstvo ............................ na leto $7.50, pol Iceta $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c	SINGLE COPY Sc
OGLASI PO DOGOVORU
Z» VBebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo.
CLEVELAND, 0. SREDA (WEDNESDAY) OCTOBER 8, 1919.
Balkan je bil že v davnih časih gnezdo prevratov in nemirov ter povzročitelj velikih vojn. Balkan je bil že od nekdaj živa nevarnost evropskega miru, in istočasno je vlekel nase poglede vseh evropskih in azijskih imperialističnih držav, ki so pohlepno gledale na ta mastni grižljaj.
V starih in prastarih dobah — kajti že tedaj je bilo dovolj imperialistov — v srednjem veku in v sedanjem modernem — je bil Balkan pozorišče krvavih sporov in bojev. Tu se križajo pota zapada in vzhoda, severa in juga. Kra* bogat vsega mogočega prirodnega blaga, narod čil in čvrst — vse sijajen predmet za izkoriščanje. Tu so se medsebojno klali narodi vseh' mogočih plemen. Eni so preko Balkana hiteli na vzhod, drugi iz Azije v Evrdpo. Orjaški narodi in ogromna cesarstva so se dvigala in padala, Balkan pa je slej kot prej ostal pozorišče krvavih bojev za nove narode, za nova carstva.
Na Balkanu je pričela ta strašna svetovna vojna, ki je onesrečila toliko družin in zapustila toliko sirot, na Balkanu je bila končana;1 In sedaj je Balkan zopet to, kar je bil prej: evropski vulkan. Izgleda, kakor da se bodo morali radi Balkana narodi zopet oboroževati ter zopet metati milijarde v žrelo nenasitnega vojnega moloha. Mi vidimo, kako balkanske narode v Parizu ocenjujejo in prodajajo. Gonijo jih z enega bojišča na drugo. Hodeči preko trupel balkanskih sinov, bogatijo drugi. Balkan si zopet razde-lujejo kapitalisti sveta: Turčija in njeni azijski kraji tvorijo "interesno sfero" za, Anglijo, ostali del tvori "interesno sfero" Francozov in Italijanov.
Toda saj ni čudo! Ogromni francoski kapitalisti, ki brodijo sedaj v nemškem zlatu, potrebujejo tržišča za prodajo svoje robe, italijanski imperialist!, da zaduše revolu-lucijo svojega naroda, pa potrebujejo istotako Balkan. Kapitalizem sveta potrebuje balkanskih gozdov, kapitalistom je treba bogastva naših krajev, da, še več, oni potre-
bujejo cenene delovne sile, da morejo iz te zemlje izkopati prirodno bogastvo in surovine, katere potem kot predelano blago prodajajo za drage denarje. Da se pa vse te ma-hinacije kapitalistov uresničijo, zato je v njihovem največjem interesu, da se ti narodi ne prenehajo črtiti in klati, treba jih je hujskati ter netiti medsebojno mržnjo, kajti čimbolj se koljejo med seboj, tem bolje je zanje. Da pa ne-' rodi ne izpregledajo, na čigrav račun se koljejo, zato je treba igrati vlogo velikodušnih osvoboditeljev, ki so nas "dvignili k sebi", do svoje "visoke kulture". Kultura, ki se je udejstvila z izkoriščanjem človeka po človeku, z ropanjem in obogatenjem enega naroda na račun drugega!
To svojo vlogo pa si dajo balkanski "osvoboditelji", drago plačati. Balkanske državice so zadolžene do vratu, I in veliki so računi v knjigah ententnih zaveznikov. Tako1 so že zadolžene, da so jim zavezniki zaprli svoje blagajne. Ni več kredita. Kakor mora sirota vdova v bankirjev! zastavljalnici zastaviti svoj borni imetek, prav tako morajo balkanske državice po vrsti zastavljati svoje gozde, svoje rudnike, soline, režije in monopole, železnice in ostalo svoje siromaštvo,
Dočim balkanski narodi zadivljeno gledajo svojo sedanjost ter sanjajo o svoji bodoči "veličini", jih njihovi stari izkoriščevalci nadalje izrabljajo. Veleposestniki u-živajo zemeljske plode,duhovni jih zavajajo z raznimi blod njami in verskimi dogmami, bankirji jim menjavajo menice, trgovci verižijo in ilavijajo cene, da postanejo preko noči milijonarji, tovarnarji priganjajo delavce, države ustanavljajo nove armade in nove žandarje.
In kdo je temu kriv? Družabni sistem, ki stremi za tem, da si vsak posameznik čim več nagrabi, da človek izkorišča svojega bližnjega, da ukrade človek človeku plod njegovih muk!
Ta gordijski vozel bo moral rešiti proietarijat, delavski razred! Balkanskih proletarcev ne briga račun velikih držav, temveč račun velikega Balkana.
Tu smo podali povsem objektivno skico političnega življenja mednarodne buržoazije, ki nam jasno dokazuje s kakšno neod-kritosrčnostjo hoče ta preslepiti prebivalstvo in čuvati interese s tem, da slepi javnost in nje mnenje.
Ce omenjamo še, da je bratsko časopisje po drugih državah imelo v tem boju prav enako stališče, smo v splošnem povedali vse. Z isto vehemenco kakor smo morali ugovarjati mi trditvam meščanskega časopisja, so ugovarjali tudi drugi bratski listi. Prepošten je naš boj proti krivicam, prepomembna pariška ha-zadnja igra antante, da bi svetovni proietarijat molčal k njej, k krivicam, ki imajo namen zamoriti kulturni in gospodarski razvoj narodov. Buržoazija se zateka v okrilje antantinega kapitala, a proietarijat se združuje v rešitev človeških pravic ljudstva.
S tega stališča je bilo potrebno,- da označimo ravnanje meščanskega razreda kot illojalno. Na drugi strani pa je nujno, da se proietarijat tudi zaveda svojega položaja, v katerem ga čakajo neizprosni boji za naj primitivne j še pravice.
-O--
MEŠČANSKA MORALA POVSOD ENAKA.
Ob priliki splošne delavske stavke smo imeli lepo kolorira-no sliko meščanskega časopisja, ki si je v enem popolnoma podobno. Vse meščansko časopisje je, kakor bi bilo dogovorjeno, soglasno omalovaževalo stavko v svoji državi, nasprotno pa poveličevala ogromne prireditve v "sovražnih" deželah. Tako so poročali o stavki v Jugoslaviji zlasti italijanski pa tudi drugi listi, da se je vzpostavila sovjetska vlada in da se vrše boji še naslednje dni med vojaštvom rdeče garde in vladnimi četami. Isto je pisalo o italijanski stavki naše meščansko časopisje že pred stavko. Da je bilo govora o terorizmu od strani delavstva v lastnih deželah, o tem smo že na jasnem, dasi vemo, da je delavstvo popolnoma po svojem preudarku in sklepu mirno stavkalo v znaku solidarnosti proti krivicam, ki so se godile in se gode po sklepih pariške mirovne konference.
Posebno značilno je tudi, kako so svarili meščanski časopisi
svoje lastno delavstvo pred stavko. Vsi so naglašali kar uniso-no, toda vsak s svojega stališča, da utegne imeti stavka težke zunanje politične posledice. Po poročilih "Slov." Naroda" so zbrali ob demarkacijski meji vo-jaštvo,ki je imelo vkorakati v Slo veni j o. V Trstu so trdili nasprotno, da se nahaja ob demarkacijski :i - "ti Italiji 50.000 mož sr'vojaštva. Isto so trdili n : -..n-. i t v Franciji in Angliji. "Tv- -r in "Gaulois" sta vedela povedati, da so Nemci zbrani v Porenju ter bi takoj v-drli v Francijo, če nastane tam stavka. In vse to ni bila resnica.
V tem lažnjivem poročilu, da vično stvar in ostrašili proietarijat, so lagali meščanski listi po enem receptu o delavski stavki in o političnem položaju, dasi vsi prav dobro vemo, da čet niso nikjer zbirali in da bi tuje čete vkorakale "na pomoč" le tedaj, če bi jih ta ali ona država sama klicala in če bi to sploh mogle storiti z ozirom na notranji položaj v svoji deželi.
kar so započeli. Seveda, kadar jer —Včeraj se je vršila v Lau-štrajk, je eno, kadar kapitalist| schetovem kegljišču tekma med zapre vrata, je pa drugo. Mi se kegljalskim klubom Enakoprav-sedaj poganjamo za svoje pravi- nosti in Norwood glediščem. Tu-
ce in ne za to, da bo tovarna zaprta in da bi s tem škodovali državi sami. Zato pa delavci, le
di včeraj je v vseh treh partijah Enakopravnost sijajfno 'premagala svoje tekmece, kakor je
vztrajno naprej, saj ni več daleč razvidno iz spodaj priobčenega
čas, ko bode ^maga na naši atra ni. Slišali smo tudi, da so prišli kompanijski agent je k nekim listom in ponujali denarno pomoč,
izkaza.
Izid včerajšnje tekme je sledeč:
Norwood:
če pišejo za nje. Seveda denar je p]omsk '......m 168 173
denar. Ah delavec je pa danes drugi kot je bil samo pred petimi leti. .
Disc ............ 157 137 171
Bender ......... 155 157 180
Kohlmorgen......131 162 172
Shilder.......... 150 155 174
Skupaj ........ 704 779 830
Enakopravnost:
Če vam je le mogoče in vam: Berk............ 172 126 132
razmere deloma dopuščajo, ne pozeMk	179 155 179
226 164
Apel.
Cleveland, Ohio.
hodite drugam za delom, da se'jameg...........144
navsezadnje same ne osmešite.
Zasledujemo vsi skupaj položaj,
obenem pa pazimo na stavkoka-ze. Ce se drugače ne bo dalo. pomagati, zastražimo tovarno po-
DOPIS
Cleveland, Oh,o.
Kakor je razvidno, so se razmere v Clevelandu v tem tednu malo predrugačile. Seveda mislim pri tem kar se tiče jeklarske stavke. Voditelji unij vse premalo raztolmačijo našim ljudem podrobnosti kar se tiče stavke in v nekaterih krajih se ce-
Dugan .......... 158 203 189
Zupančič ........ 141 204 193
Skupaj ........ 794 914 857
—Sloviti vatikanski pevski
dnevi in ponoči, ge enkrat kil- zbo'r, poznan pod imenom "Sik-čem: ne obupajte ter trdno stj-^tinska kapela", bo imel dne 18. mi na stališču, da (dosežemo'oktobra svoj koncert v Central prav gotovo, za kar se borimo, j Armory. Pri koncertu bo nasto-Kar se pa tiče angleških listov v i Pil0 šestdeset pevcev. Najmlaj-Ameriki so kapitalistični in da ši Pevec tega zbora, Renati di pišejo za kapitaliste, se razume, Romeo Georgino, je star jedva samo ob sebi. Potem pa ver je- osem let, dočim je najstarejši mi, kakor se ti zdi najbolj ver-1 Prefosor Tomaso Mori, star 63 jetno. Saj ne more svet obsta- ^t. Oba pojeta sopran.
jati brez delavcev. Delavec v vojni, delavec na polju, delavec v tovarni. Torej na plan!
Delavec.
Profesor Mori je vstopil v ta kor, ko je bil devet let star ter poje v vatikanskem zboru že 54 let.
Glasovi teh pevcev so izvan-redno krasni in močni, in zlasti zveneči so soprani o^raščenih pevcev.
Danes zvečer ob osmih se Značilno in zanimivo je, kako vrši v Slovenskem narodnem do- so dosegli to, da poje odraščen
NOVICE.
mu račun o zadnjem banketu, prirejenim na čast delegatom
lo pusti, da tovarna, četudi sa-i Tretje redne konvencije. Proše-mo z nepolovično silo stavkoka-j ni smo, da naznanimo, da se sni-zov, obratuje. Vzrok je ta, da soj de ves pripravljalni kakor tudi
delavci premalo informirani. Zdaj pride pa še drugo; vzemimo tovarno American Steel and Wire Co. na 40 St. Tam so zavr teli mašine ali kolesje, iz dimn ka se tako kadi, kakor bi tovai na s podvojeno silo obratovala i to samo zato da delavce —- seveda nevztrajne delavce — oplaši, češ, saj obratujemo. Nas delav-
nadzorni odbor okrožne organizacije.
človek najvišji ženski glas sopran. O teh pevcih so že mnogo poročali ameriški časopisi, ki pa ne povedo, s kakim sredstvom se je dosegla ta izvanredna izurjenost vatikanskih pevcev, temveč tozadevno puste svoje
JW-
pptf na banketu J Iv l^p u«r, za kar se mu omenjeni gospodični lepo zahvaljujete.
—Danes zvečer ob 8:00
jo poavreei aamo se tursKi evnuhi, operacije, ki se roga natu-ri in ki izpremeni krepkega mo-ža v šlevo. Sramota za civiliza-
cev samih krivda je, da tovarna se vrši v S. N. Domu seja okmž-lcjj0 in dvajseti vek!
postavlja na streho in v tovarni machin gunne in kaj jaz vem še drugega Vzemimo za vzgled položaj v Newburghu; tam delavci vprašajo vsakega, kdor kaže znamenje, da je delavec in da gre na delo, ako ima unijsko izkaznico in če jo nima, hajdi se vpisat, ako hočeš kje delat. Tako bi moralo biti tudi tukaj. In vse to bi se delo napraviti, ako
| bodo delavci vztrajni pri tem I stajo.
ne organizacije JRZ št. IV. Bodite navzoči vsi zastopniki.
—Štirideset moških je bilo a-retiranih včeraj zvečer, ko je policija vdrla v zadnje sobe neke tobakarne, kjer je zasačila igralce, ki so igrali prepovedane hazardne igre. Policija je odpeljala celo bando v treh policijskih vozovih na policijsko po-
-0-
PROHIBICIJA NA KEM.
NORVEŠ-
Kristjanija, Norveška, 7. okt.
— Vojna prohibicija, ki je bila v veljavi izza leta 1916, glasom katere je bilo prepovedano prodajati opojne pijače in likerje, je stopila v veljavo tudi za mirno dobo, ker je norveško ljudstvo s plebiscitom tako odločilo.
r
■V
Kontrolor Skrobar
Spisal DR. AL. KRAIGHER
(Dalje)
Jaz pa občudujem lepoto svoje ljubice, njeno sve-žost, njeno prožnost. Opojen čar mi dehti od njenih kril, iz njene bluze, od njenih las . . . Pod mizo poiščem njeno nogo v mehkem šolničku; ona mi jo ovije okrog gležnja, jaz pa stisnem svojo golenico k njenim me-čam ...
Panika — nečistih lic, surovega izraza vsled gneva in zavisti — mi imponira, kot prava kmečka pomaranča; vkljub temu, da je njena domačija mesto v primeri s Sv. Jedrtjo . . .
Obide me kaprica, da očitno pokažem svoja čustva. Naj izpregleda vrag brezplodnost svojih naporov!
Dotikam se Filipine roke in njene rame, popravim jej poreden koderček za uhelj; in ko se poslovim, da grem v urad, jej stisnem bradico in lica pa jo poljubim toplo, kakor da odhajam od žene poročene .. .
Filika je srečna ; a v zadregi je pred Faniko, ki je ne bi rada dražila.
Fanika pa leze vase od grenkobe in zavisti. Vedno bolj zelena so jej lica, ledeni so odgovori, pogledi vedno bolj strupeni . . .
Tudi zadnja karta je propala.
O zadevi sami nismo govorili ni besedice. — Fani-kin predlog je bil ugoden zame. Čeprav bi jej ne bil izpolnil najbrž niti teh zahtev; a stvar bi bila odložena — Fatalistična brezbrižnost me je imela pod oblastjo. Vsa modrost je bila zame: Naj mi vzemejo, kar morejo; naj mi zarubijo magari plačo; — toliko mi morajo pustiti, da živim! — Da sem kriv in da imam dolžnosti,
tega sem se bržkone zavedal; a toliko junaške poštenosti ni bilo v meni, da bi se bil odločil sam k žrtvi in ola-čilu. V človeku se skriva strah pred izpolnjevanjem obveznosti, ki ga tihotapsko celega prevzamejo in ga privežejo s staterimi vrvmi na upnika ... Da bi sc pa pustil vezati na Faniko — te kaše ne izpihaš, Jaka!
V uradu sem imel zabavo.
Dr. Žižek je prišel s svojim klijentom Kolaričem podžupanom pri Mariji Pomočnici.
Dr. Žižek je bil edini v celem jedrskem okraju, ki je celo od naših pangermanov zahteval slovenskega u-radovanja in brez pardona vrnil vsak samonemški odlok. Saj je imel dovolj sovražnosti, dovolj neprilik radi tega!
Nasprotno je bil Kolarič povsodi znan kot strasten nemškutar, Ferenčev podrepni, vinski bratec, kmet in posestnik žgalnice za slivovko in droženko, v prostem času oderuh. Obenem je bil tudi slaven po svojem — neznanju nemščine.
Nekdaj je bil na Dunaju. Ko se vrne, ga sreča Spornbauer, prekupčevalec sadja iz Spodnje Avstrije, in ga vpraša nemški :
"No, ali je na Dunaju tudi vedno deževalo kakor
tu?"
Kolarič pa se popraska za ušesom in odgovori po nemško — v svoji nemščini —:
"Boljši! Po šestdeset je mnogo boljši nego tu!"
Mislil je na vino — Wien! —
Od takrat mu je ostal pridevek: '"Sechziger!" — To je nemški podžupan nemške občine Marije Pomočnice. —
Prišla sta v davkarijo po neki odlok. Davkar si privošči nesramnost, da vpraša:
"Slovenski? Nemški?"
Dr. Žižek zahrešči:
"Slovenski!"
Kolarič pa zamenca z nogama, se-obrne malo v stran z modrikastim obrazom in bakrenim nosom in
zamrmra.:
"Radi mene je,lahko nemški."
A tu vzroji njegov odvetnik:
"Zakaj pa ste vi pravzaprav nemškutar? Kaj so še dali Nemci yam? — Spitz je že zapravil nekaj nemškega denarja s svojo falitno slatino. V — s svojo sko-postjo — pa sploh ne morete zaiti v položaj, da bi pro-sjajli Suedmarko ža podporo! — In kaj so dali Nemci našim kmetom? Ali ste dobili vi kaj tistega milijona za ponemčenje Št. Ilja in Marnberga? Kaj ni tu dosti revežev, ki nimajo ničesar, pa so nemškutar ji, da se še vam ne umaknejo? Zakaj pa niso teh poklicali v Št. Ilj in Marnberg in jim odkazali zemljišča? Ali bi se vi branili, čq vam kupijo tam graščino? — Oni pa naseljujejo Švabe in Sakse, bogve odkod jih vse privlečejo, da odgrizejo našim kmetom zemljo, da odgrizejo zemljo vam! Nič se ne bojte, saj že pridete na vrsto — takrat pa culo na ramo in ha jd v Ameriko! Tukaj mora biti Nemec, nemškutar ni dovolj!"
Od ogorčenja zardel se ozre zasopel na cfavkarja, Posegarja in Sormanna, na Postruschnigga in slugo, ki gledata pri vratih — pa povzame zopet, skoraj priliznjeno f
''In zakaj pa sovražite slovenščino, gospodje? Ali bi imeli vi te službice, ko bi ne znali našega jezika? V nemških pokrajinah avstrijskih jih preži po tisoče na take službe. In ko bi ne bilo treba slovenščine, bi bili oni tu, ne vi. Ali je torej upravičeno zaničevanje slovenskega jezika, ko ste vendar rojeni Slovenci, vsi po-vrsti? — Ali imajo vaši sinovi službe na nemških šolah? Tudi tu pri Sv. Pedrti? Pojdite jih vprašat, odkod so prišli!.. Eden je Tirolec, drugi je Šlezijec! Aha, gospodje! Nemec sedi ob naši skledi in tudi po vaših skledicah se mu skomina."
— Odlok je bil izdan slovenski. —
Celo Posegar je povesil glqvo nekam klavemo. Po-strupchnigg v prednji sobi pa rentači:
"Zvita buča! Vidiš? Celo slovenščina je nekaj vredna! Meni se obrestuje. Tvoja plača — to so obre-
sti! Ampak jaz bi rajši spravljal dr. Žižkove obresti — huj!"
Moral sem k Filipini večerjat. Seveda nisem šel takoj po uradu, temveč zadnji hip.
Fanika ni bila klepetala. Nekdo me je vprašal v trgu, če nimam svoje sestre tu! S prefriganim nasmeškom me je vprašal — Ugenili so, da je bila prišla ženska na ogledi zame . . .
Fanika me je sprejela hladno... Med nama je končano; jaz vas se poznam, gospod! Tinka je brez očeta; — ti si kriv, če je tako! . . .
Poleg tega pa je kazala zadoščenje . . . Gledala me je ošabno, zaničljivo: — v drugo past si se vjel! Da si se le vjel! Jaz sem pripričana, da te Filipina še bolj navije. Dobro srečo torej ....
S Filipino pa je prijazna, čisto prijateljska je z njo. Prenočila bo pri njej in zjutraj se odpele s pošto.
Vse sta opravili med seboj. Filipina jo je bila že v prvem pismu barala, koliko da zahteva odpravnine. In zdaj sta sklenili račun, — kakor da bi jaz sploh ne imel besede poleg ...
Jaz se zgrozim nad velikostjo vsote in pogledam Filipino v čudu: — Odkod ima pravico, toliko založiti zame? In kdo me more siliti k taki žrtvi? — Naj toži! Bomo videli, koliko jej prisodijo!
Filipina pa me zgrabi za roko in me potegne v svojo sobo:
"Bodi priden, ljubček! Boga zahvali, da si rešen teh skrbi!"
Stiska me k sebi in poljublja, pa gladi in boža z roko.
"Nikdar te ne more več nadlegovati. Podpisala je izjavo, jaz sem priča. Denar dobi pri moji banki, tako da imava tudi tamkaj^ potrdilo."
Ko se le ne da^ kar hitro pomiriti, stopi k miznici in vzame menico iz nje:
"Da boš tudi proti meni zavarovan, podpiši mi menico! Imel boš čisto mirno vest, čeprav je le for-
malnost."

"ENAKOPRAVNOST^
OCTOBER 8 1919
SLOVENCI HRVATJE in SRBI!
VI NAPREDUJETE IN IMATE VSEGA DOVODLJ
1
ow<«5»
Ne pozabite onih na drugi strani, ki so vam najbližji — one, ki potrebujejo vaše pomoči.
PORABITE PRILIKO
dokler je še denar tako poceni in za malo dolarjev dobite dosti KRON. Morda se bo cena kron v kratkem zvišala. Mi vam pošljemo denar stalno, brzo in sigurno na katerikoli naslov ali ga uložimo na vaše ime v katerikoli banki v domovini, kamorkoli želite. Za nadaljna pejasnila se obrnite na
1597 SECOND AVE., COR. 83rd ST.
❖.a.
SAMOTAR.
Guy de Maupasant.
Konec.
A. Š. *
"Ko sem se pripravil k odhodu, sem stopil proti kaminu, da položim nanj mali dar, nato, ko sem se z deklico, ki je ostala v postelji, domenil kdaj se zopet' snideva. Na kaminu je stala ura budilka, dvoje cvetličnih vaz in dvoje fotografij; ena teh že jako stara, druga v lepem okvirju. Ko sem ugledal ta portret, sem ostrmel . . . Slika je predstavljala mene samega, fotografiranega kot dvajset-letnega dijaka v Quarter Latinu.
"Nervozno sem zgrabil sliko, ter jo pričel natančnejše ogledovati. Ne, pomota je bila izključena.
"Vprašal sem:
"Kdo je ta gospod, ki ga predstavlja ta slika?"
pet s klopi ter blodil v blatu in dežju po ulicah do ranega jutra.
"Sklenil sem, da vsaj deloma poravnam strašni greh, ki sem ga zakrivil nad materjo in hčerko. Naročil' sem nekemu notarju, mojemu dobremu osebnemu prijatelju, naj poizve od deklice, v kakih okolščinah je dobila o-menjeno sliko.
"Notar je vestno izpolnil moje zahteve. Dejal je, da je umirajoča mati izročila omenjeno sliko svoji hčeri na svoji smrtni postelji v navzočnosti nekega duhovnika. Moj prijatelj mi je dal tudi naslov dotičnega duhovna.
"Naložil sem v hranilnici na dekflčino ime v imenu nepoznanega prijatelja polovico svojega premoženja, okoli poldrugosto tisoč frankov, od katerih naj deklica, dokler se ne poroči, prejema Samo obresti. Nato sem resigni-ral s svoje pozicije sem tukaj.
"Blodeč okoli te obali, sem zagledal to gorovje, kjer sem se u-stavil. Kako dolgo bom tu, tega
V najvažnejšem trenotku, ko se je, s plačami osobja po drugih
Ona je odgovorila:
"To je moj oče, ki ga pa ne po- jne vem-znai)i. To sliko mi je zapustila' ^aj si mislite o meni in o vsem
mama, rekoč, naj jo skrbno hranim, ker mi bo še koristila, kajti nekega dne —"
Ona se je prekinila, nato pa je nadaljevala
tem, kar sem učinil?"
Stisnil sem mu desnico ter odgovoril :
"Storili ste, kam vam je narekovala vest in kar ste bili dolž-
i
i
m
0
B 0 Ti
1 0 I
i
0
"Ne vem, kako naj mi ta slikaj11* storiti. Mnogo je ljudi, ki bi koristi? Ne verujem, da bi me!tej fatalni stvari posvetili manj hotel moj oče pripoznati." pozornosti."
Ako tri-ite ali ako vas zadržuje kaka ,
bolezen, posvetuite se z zdravnikom, ki ima I veliko let praktične izkušnje v zdravljenju kroničnih, nervoznih in zamotanih bolesti,
ki vam bo povedal, ali vas ie v stanu ozdraviti ali, potem ko vas bo natančno in podrobno preiskal, pri čemur bo spoznal vaše pravo fizično stanje in ki ie morda zmožen spraviti vas na pot zdravja.
Ako trpite za kakimi kroničnimi, nervoznonimi, krvnimi, kožnimi ali zagonetnimi nerednostmi, ali ste bolni na želodcu, čreverju. jetrih, ali ako imate revmatizem, bolečine v hrbtu ali sklepih, glavobol, slabo prebavo, vrtoglavost, izpahke ,katar v glavi nosu ali vratu, obrnite se name sedaj. Odlašanje je lahko nevarno.
Uradne ure;
od 9. z j. do 8. zvečer.
Nad N'.'v Jd^a.
nekarlio.
Tel. Main 1238
Moje srce je pričelo divje biti; zdelo se mi je, kakor da galopira splašen konj, iS tresočo roka sem položil portret zopet na kamin. Poleg slike sem položil, ne
vedoč, kaj delam, dva bankovca,
po sto frankov, ki sem ju imel v! nikdar nisem ostal na jugu žepu, nato sem planil proti | mesecu maju
Poslovil sem se od nesrečnega samotarja in odšel. Ne tajim, da me je njegova povest zelo pretresla.	' I i 4 Od tistih dob sem ga videl še dvakrat, nato pa sem odšel, kajti
po
OR. EEALY
Republic Bids:.
Ob nedeljah od 10. zj. do 2. pop. Pcleg Star gledišča.
647 Euclid ave. Second Floor, Cleveland, Ohio.
ORKESTER SLOV. DRAM. DRUŠTVA
priredi
"
ležbi.
DNE 11. OKTOBRA, 1919
v John Grdinovi dvorani
Velik ples
Cenjeno občinstvo je vljudno vabljeno k obilni vde-
VSTOPNINA 35c. PRICETEK OB 7:30 ZVEČER
vratom, se opravičujoč:
"Kmalu se zopet vidiva. — Zdvastvuj, dragica!"
"Cul sem še, ko mi je odgovorila :
"Na svidenje v torek!"
Planil sem po stopnicah, skakajoč preko treh ali štirih hkra-tu, in znašel sem se na ulici. Da-|si je deževalo, sem se vendar na-i potil po prvi ulici, ne vedoč, kam j grem, in poizkusil sem zbrati svoje misli, ki so mi divje begale po glavi Ali je bilo mogoče to? Da! Prav dobro se spominjam neke deklice, ki mi je nekako en mesec po najinem razstanku pisala, da se nahaja v blagoslovljenem stanu. Pismo sem sežgal in zadeva je bila rešena. Zakaj nisem natančnejše pogledal slike, ki je visela nad kaminom. Dotič-na slika je predstavljala neko žensko. Toda naj bi joJzpoznal? Bila je slike stare ženslfe, ki je strmela vame.
"Dospel sem na Quay. Ko sem zagledal neko klop, sem se truden vsedel nanjo. Od časa do časa so prihajali mimo mene ljudje, prihuljeni pod razpetimi dež niki. Jaz nisem čutil dežja; srce mi je razbijalo nalik kladivu, glava mi je bila razpaljena. O življenje! Moja hči — In Pariz, ta prokleti Pariz, s svojim blatom in mizerijo, s svojim sijajem in bogastvom, je bil poln takih zapuščenih sirot.
"Bil sem že na tem, da se strmoglavim v reko. Norel sem, naravnost norel! Vstal sem zo-
Ko sem dospel naslednjega leta nazaj in ko sem obiskal Kačjo goro, ni bilo mojega nesrečnega znanca več t^m. Odšel je, in jaz nisem nikoli Več čul o njem.
To je zgodba mojega samotarja. --
stroji nujno potrebujejo, ko ima jo samo te tovarne za več milji-nov krom naročil na take nujne stroje in naprave, kakor nam po» ročaj o iz prizadetih krajev, veleva modrost in dalekovidnost veščaka, da mora delavstvo stav kati, ker mu je hotela družba zmanjšati doklade za 25 odstotkov. Gospod inžener in doktor ve, če prav ni mnogo deloval v tovarnah, da kovinarji in uradniki po takih tovarnah nimajo nikjer tako slabih plač kakor v Ljubljani. Vsaj je bil naročil z Dunaja nedavno več kovinarjev, ki so nastopili delo v tovarni, in g. inžener jih je še bolje plačeval kakor domače delavce, pa so mu kljub temu ušli in so morali iskati svojo pravito še pri ljubljanskem obrtnem sodišču. In mož, inžener, dalekoviden veščak in sedaj;se upa strašiti s tujo konkurenco! Ne, konkurenca, ampak o-deruški dobiček banke je tisto, kar je ideal tega veščaM.
Gospod inžener se moti, če misli, da bo po tej poti moderniziral strojno industrijo. Delavstvo in uradništvo si poišče lahko tudi drugje kruha, boljšega kruha in gospod inžener je lahko prepričan, da če bo tiral stvar le predaleč, da organizirano delavstvo ne bo prestopilo praga to-varen, dokler gospod ravnatelj ne izpremeni svojih čudnih ne-modernih nazorov.
Prav veselilo bi nas, če bi gospod inžener posvetil svojo učenost pravi modernizaciji strojne industrije qa Slovenskem, dalje če bi primerjal plače svojega u-radništva in delavstva, to je u-pošteval socijalni moment, ki ga menda doslej prav nič ne pojmu-
enakih podjetjih; šele potem bi utegnil govoriti o veščakih. Do-
kler bo pa pisal sofistično-dema-goške članke, je znamenje, da nima resnosti.
NEW m
JE SREDIŠČE SVETOVNEGA PROMETA V VSEH OZIRIH.
' Denarne pošiljatve Potovanje v stari kraj — Svojce in prijatelje dobiti iz domovine sem — vse to se izvrši najhitreje in najzanesljivejše v velikem New Yorku s posredovanjem v obče znane, nad DVAJSET let obstoječe ter zlasti našim rojakom vsestransko priljubljene.
POTNIŠKE PISARNE IN BANKE EMIL KISS
Ta tvrdka pošilja denar zanesljivo hitro in po nainižii dnevni ceni, zastopa vse parobrodne družbe, izstavlja menii-ce (DRAFTS) na vse zanesljive denarne zavode sveta, ppreiema denarne vloge, jih obrestuje od dneva vložitve in izplačuje vloee brez odpovedi.
Ta tvrdka vam daje GARANCIJO za vse poslovanje.
Če kaj potrebujete, NE poskušajte drugje, temveč najprej vprašajte to tvrdko za pojasnila, katera dobite brezplačno. Pišite ali pridite osebno na:
EMIL KISS, BANKIR,
133 SECOND AVE. cor. 8th St. New York, N. Y.
Pod nadzorstvom državnega bančnega oddelka^ Phone: Orchard 4230 Vstanovlieno 1898.
NAJVEČJI IN NAJMODERNEJŠE UREJEN SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V AMERIKI.
-0-
UROGA JUGOSLOVANSKA INDUSTRIJA S TAKIMI RAVNATELJI.
Šehist in inženir g. dr. Milan Vidmar nam je poslal dolg članek v nalogah strojne industrije. Gospod inžener bi rad nekaj povedal v svojem članku, pa ne upa z besedo na dan. Glavni smernici, ki jih zagovarja v svojem članku sta: strojna industrija mora delati (menda misli delavce) in inžener kot dalekoviden veščak mora biti absoluten gospodar nad delavci, podjetniki in nad državo, in sicer za-raditega, da mu delavstvo in država služita ter imajo podjetniki "primeren dobiček. Kako gre delavstvu in državi, to je bolj figa. Prav nič druge vsebine nima njegov članek.
Mi ne podcenjujemo strojne industrije v Jugoslaviji. Trdimo zelo, da je brezvestno, če Jadran ska banka pušča v svojih strojnih tovarnah v Ljubljani stavkati skoro tristo kovinarjev, se daj, ko je industrija v največji krizi, ko premogokopi no morejo delati zaradi pomankanja nujnih potrebščin, ko ni poljedelskih, viničarskih in strojev za obrt.
LIBERTY BONiJY VOJNE VARČEVALNE ZNAMKE.
od $60 naprej, kupimo in prodamo po tržni ceni.
BOND BROKERS 910 SCHOFIELD BLDG
Cor. 9th in Euclid Ave.
9 nadstropje.
Odprto vsak dan do 6. ure zveč
AVTOMOBILI ZA KRSTE. POROKE IN POGREBE.
Posebnost je naš bolniški voz, ki je eden najlepše opremljenih. Nas lahko pokličete ponoči ali podnevi.
Za one, ki nimajo prostora za mrtvaški oder, imamo nalašč za to pripravljeno kapelico,
Zalcrajšek Sc Kaosek:
pogrebniki in embahnerii
1105 Norwood Rd.. N. E.
Nasproti slovenske Telefon:	O. S. Princeton'
rkyc sv. Vida.
Cleveland. O.
"BiStrKoscdale 4983
ALI HOČETE DOLGO ŽIVETI?
Gotovo ne želite zgodaj zapustiti ta svet! Dobri zobje so eden
giavnih pogojev dolgega življenja. Zato pa pazite na vaše zobe ter jih imejte vedno v redu. Kadar hočete imeti nove zobe ali jih dati plombirati, tedaj pridite k slovenskemu zanesljivemu zobozdravniku
DR. ZUPNIK-U
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK — DENTIST
__(Nad Grdinovo trgovino.)
gggPKot vplačilo vzprejmem tudi Liberty bonde.
6127 ST. CLAIR AVE.,_______________^JCLEVELAND.
Odprto od 8. zj. do 8:30 zver.
Odprto ob nedeljah od 9-12 dopoldne
S. A. TITUS, odvetnik. .Ti!
civilnih in kriminalnih, izvršuje pogodbe, testamente, administracijo, zemljiške pogodbe in odškodninske tožbe na vseh sodiščih države Ohio.
637 Society for Savings Bldg ; ob večerih:
Main 5833 Central 1502-K	15513 Waterloo Rd.
DR. L. E. SIEGELSTEIN
Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša apecijaliteta, 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9tli St.
Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12, opoldne.
: j
ST. CLAIR MUSIC HOUSE Vogal E. 66 St. in St. Clair Ave.
Prihranite si 50% s tem da kupite gromofon sc*) daj.. Mi imamo PET različnih vrst.


Main 2063
:TELEFON:
Central 1690
Kadar potrebujete nasvetov v sodnijskih ali sploh odvetniških slučajih, tedaj se obrnite mi edinega slovenskega odvetnika v Clevelandu.	/
JOHN L. MIHELICH
Slovenski odvetnik.
5514 St. Clair Ave.	902-4 Engineers Bldg.
Tel. Cent. 582J —W.	CLEVELAND, 0.
sst—................
ir

'*8jE^,104
Sezopa 1919-20
Slovensko dramatično društvo
IVAN CANKAR
Predstava druga
Slovensko dramatično društvo IVAN CANKAR vprizori v
GANGELNOVO ŠTIRIDEJANSKO DRAMO
v Josip Birkovi dvorani in sicer:
popolpne ob	zvečer ob
2. uri	7:30
	E7i
	n
	m
	m
	»
	n
	Hi
	■
	Ml
	M
	ro
	■
	m
	n
	■
	a
	m
	M
	H
	W
	r
	S
	w
	n
- OSEBE; -
ANTON SLEMENEC, posestnik in nižji davčni u-
radnik v pokoju .............. g. Josip Skuk
MARIJA, njegova žena............ ga. Zofi Birk
T1LKA, njuna hči........... ga. Josipina Močnik
CIRIL, njun sin ............... g. Janez Stcblaj
METOD njun sin............g. Vatroelav Grill
MATEJ SLAK, imovit trgovec in Slemenčev prijatelj ......................... g. Josip Mrhar
MARICA, njegova hči...... gdč. Emilija Koprivec
Dr. IVAN TRDINA ............ g. Jakob Homovec
HELENA, njegova sestra...... ga. Pavla Truger
OROŽNIŠKI VODJA .....i. g. Josip F. Terbižan
META, Slemenčeva služkinja, ... ga. Ivanka Šifrer POGREBCI ... g. F. Žagar, J. Mirtič, F. Klemenčič
Igrovodja Vekoslav F. Truger'
Vstopnina: 75,50 in 30 centov
Po igri ples in prosta zabava.
POLOVICA ČISTEGA DOBIČKA JE NAMENJENEGA S. N. DOMU, DRUGA POLOVICA PA DRUŠTVENI BLAGAJNI ZA NABAVO IGRALNIH POTREBŠČIN.
NAJBOLJŠE BLAGO DOBRO DELO VSE DELO GRANTIRANO. IZDELANO PO MERL
MUNDY
$25.00 in višje.
■»
RESNIČEN KROJAČ ROJEN M KROJAČA 146 PUBLIC SQUAWS, i PARK BLDG.. CLEVELAND, O.
OCTOBR 8 1910
ENAKOPRAVNOST
STRAN 4
ZAPISNIK SEJE J.RI
(Nadaljevanje.)
3.	Eksekutiva more le tedaj razpustiti parlament, če je v važnem vprašanju med njo in parlamen-tem nastal nesporazum in odobri ljudstvo s splošnim glasovanjem razpust. V tem slučaju se morajo razpisati volitve za nov parlament najpozneje dva tedna po razpustu in izvršiti se morajo najpozneje osem tednov po razpustu.
4.	Volilei lahko odpokličejo poslanca, če sklene tako nadpolovična večina njih s plošnim glasovanjem. Najkasneje osem tednov po odpoklicu se mo-jako izvršiti nadomestne volitve.
CENTRALNA EKSEKUTIVA.
1.	Na čelu eksekutive stoji predsednik, ki ga voli narod potom direktnih volitev na dobo štirih let obenem s člani centralnega parlamenta. Pomaga mu kabinet, katerega člane, strokovnjake, imenuje sam. Predsednik in vsi člani kabineta so odgovorni parlamentu. Vsak član kabineta mora odstopiti, če mu izreče večina parlamenta na sklepčni seji nezaupanje.
2.	Če pride predsednik v konflikt s parlamentom in ta mu izreče nezaupanje, ima pravico apelirati na volilce, ki izrečejo svoje mnenje s splošnim glasovanjem. Če sklene večina volicev odpoklic predsednika, se voli naslednik za dobo do prihodnjih splošnih volitev.
POKRAJINSKA AVTONOMIJA.
Ustavodajna skupština določi zadeve, ki odpadejo v kompetenco pokrajinske uprave. V teh zadevah so pokrajine popolnoma avtonomne.
Vsaka pokrajina ima svojo zakonodajo in ekse-kutivo analogno državi.
Za pravice in dolžnosti pokrajinskega parlamenta in eksekutive veljajo enaka načela kakor v državi.
OKRAJI.
Pokrajine se razdele v okraje za uspešnejše o-pravljanje administrativnih poslov. V določenem okvirju so avtonomni. Vse posle vodi od ljudstva izvoljeni okrajni svet, ki voli svojega načelnika.
Za delitev v okraje naj se jemlje gospodarski značaj krajev v poštev. Če se ta značaj tekom časa spremeni, se okraji lahko na novo razdele, kar odloči ljudstvo v prizadetih okrajih s splošnim glasovanjem.
OBČINE.
Občine uživajo popolno avtonomijo v vseh zadevah, ki niso pridržane državi, pokrajinam ali okrajem, policijska služba je občinska zadeva. Upravo vodi občinski svet, ki izvoli iz svoje grede župana. Občinski svet voli ljudstvo občine s splošnimi volitvami.
VOLITVE.
1.	Volilno pravico v Jugoslaviji ima vsak državljan brez obzira na spol od dovršeuega dvajsetega leta za vse javne zastope.
2.	Pasivno volilno pravico ima vsak državljan — moški in žpnske — od dovršnega petindvajsetega leta.
3.	Vse volitve so tajne. Ustavodajna skupščina je poklicana, da sklene zakone, ki zavarujejo popolno svobodo vsakega volilca in kazni za vsako e-ventualno kršitev volilne svobode. Vse volitve, iz-
.ši nadonvMtwe, bc- vrSe ob ernm času. Volilni 8..it ;<■ d#:a "Ti prazni«,
.- -iti >t rtn'-1* r.-Ktsta -~n • -tlv v trt v, ;wkf&]tne iti w-okraje • nhčine, ki Štejejo najmnnjv trulesettisoč pn K/ . v, se sestavljajo yo pokiicin. Voli se na podlagi teh katastrov tako, da odpade na enako število volilcev vsakega katastra enako število zastopnikov. Vse volitve so proporčne, tako da dobi tudi manjšina zastopnike po razmerju svoje številne moči.
IZOBRAZBA.
1.	Vsak državljan ima pravico do vse izobrazbe, ki je primerna njegovim sposobnostim. Pouk v vseh javnih šolah, vštevši vseučilišča in druge visoke šole, bodi brezplačen; to velja tudi za dodajanje vseh potrebnih učnih sredstev.
2.	Šolska obveznost traja do osemnajstega leta za oba spola.
3.	Vsaka občina, pokrajina in država ima svoj šolski svet, izvoljen od ljudstva, čigar naloga je na podlagi zakonov pospeševati ljudsko izobrazbo in podajati zakonodajam primerne predloge za zboljšanje pouka, razširjenje izobrazbe, ustanovljanje novih šol, i. t. d.
CERKEV.
1.	Cerkev je ločena od države. Vsako versko prepričanje je svobodno. Kršitve zakonov v imenu vere podlegajo enako pravnim določbam kakor enake kršitve brez poziva na vero. Duhovniki, naj pripadajo katerikoli cerkvi, ne morejo biti učitelji na javnih šolah. Verski pouk je izključen iz javnih šol. Opravlja se lahko v cerkvah, toda nihče ne sme biti prisiljen nanj.
2.	Vsaka cerkev se mora samo' vzdržavati in ne more dobivati podpore od države, pokrajin, okrajev ali občin.
CIVILNE SVOBODE.
1.	Svoboda mišljenja in besede mora biti zajamčena.
2.	Svoboda tiska, združevanja in zborovanja je nedotakljiva. Cenzura se ne sme uvajati pod nobeno pretvezo.
3.	Poštno razpošiljanje časopisov je prosto pri-pristojbin.
4.	Svoboda zborovanja vključuje pravico, da vodijo zbor tisti, ki ga prirede in se prepreči razbijanje zborov od strani drugih, tudi če imajo na zboru slučajno večino. Pravica nasprotnikov je zadostno zavarovana s tem, da lahko skličejo in prirede svoje lastne zbore, ki so enako imuni.
6. Vsak državljan ima pravico ustanavljati društva in biti njih član. Poslovanje društev in organizacij vsake vrste je svobodno. Za pregreške društev in njih članov so merodajni navadni zakoni.
OSEBNA SVOBODA.
1.	Vsak državljan in prebivalec v Jugoslaviji uživa popolno osebno svobodo, dokler se pe pregreši proti veljavnim zakonom. Njegovo stanovanje je nedotakljivo. Aretacija ali hišna preiskava zaradi pregreška ali zločina ali opravičenega suma je dovoljena le na podlagi godnijskega odloka. V vsakem slučaju aretacije ali hišne preiskave se mora prizadetemu povedati vzrok; prilika, da si oskrbi pravnega zastopnika, se mu ne sme na noben način ovirati.
2.	Pisemska tajnost je nedotakljiva.
3.	Država je dolžna za popolno varstvo svojih držjavljanov v tujini.
DAVKI.
1. Za pokritje stroškov služijo državi:
a) Dohodki iz podjetij, ki se upravljajo nacionalno, bodisi od države same, ali pa od socialnih kor-poracij, ustanovljenih v ta namen na podlagi kooperacije;
b) Davki in carine.
2.	V interesu demokracije bi bila odprava vsake carine, v čemer pa je posamezna država odvisna od internacionalne trgovinske politike. Dokler imajo druge, v boljših materijalnih razmerah živeče države visoke caring se tudi Jugoslavija ne more izogniti zaščitam carinam. Na vsak način pa morajo kiti izključene carine, ki bi domačemu prebivalstvu podraževale življenske potrebščine, poljedelstvu o-rodje in drug za razvoj potreben materijal, industriji pa sirovine.
3.	Vsak indirekten davek, ki se more prevaliti na konsumente ali na široke ljudske mase sploh, mora biti izključen. Načeloma naj se uvaja v državi in njenih avtonomnih delih le direkten progresiven davek na dohodke in imetje, pri čemer naj se določi tak vsakega davka prost eksistenčni minimum, ki zadošča za udobno življenje državljana oziroma prebivalca in njegove družine.
NARODNA OBMAMBA.
1.	Narodna obramba mora biti organizirana na demokratični podlagi.
2.	Brambovšto bodi splošno za vse sposobne možke državljane.
IV. SEJA III. REDNE KONVENCIJE J. R. Z.
30. septembra 1919 popoldne.
Predseduje sestra Udovič — zapisnikar br. Za-laznik.
Sestra Udovič otvori sejo ob 2h popoldne. Br. Bogataj pojasni glede fotografa, ki bi računal fio $1.50 in treba je da se v naprej pobere naročilo in denar za toliko slik, kolikor jih žele delegati.
Br. Kristan stavi predlog v smislu pojasnila br. Bogataja da bo zadnji uredil vse potrebno, da so fotografira konvencija. Sprejeto.
Br. Cainkar, tajnik konvencije prečita pismene in brzojavne pozdrave na konvencijo in sicer:
Pismo soc. klub Št. 27 Cleveland, Ohio:
Cleveland, O., septem. 28 '19.
Članstvo slovenskega socijalističnega kluba št. 27. J. S. Z. najprijaznejše pozdravlja cenjeno konvencijo J. R. Z. in je uverjeno, da se nam dragi zborovale! zavedajo svoje resne naloge pri sodelovanju poti v boljšo bodočnost.
Najiskreneje tudi želimo to, da ko odpotujete na svoje domove, da odnesete s seboj iz tukajšne naselbine najprijetnejši spomin z zavestjo, da so izvršili najboljši mogoč načrt za delo, ki so se ga zavzeli izvrševati.
Cilj nas vseh bodi neumorno delovanje, in ko eno delo poteče, poprimemo se drugega, nič vas nc more utruditi.
ANDREJ BOGATAJ, tajnik.
Pismo lok. organizacija J. R. Z. Cleveland, O., št. 8.:
Slavni III. Konvenciji S. R. Z.!
Članice organizacije št. 8 J. R. Z. v Clevelandu, Vas, cenjeni delegatje in delegatinje iskreno pozdravljajo ter želijo in pričakujejo od Vas, da napravite kar najboljši korak, ki vodi že po začrtani poti v pravo svobodo.
Čut hvaležnosti, nas vseh tu v Ameriki in naših v verigah se bojujočih bratov in sester. Vas bode enkrat pa še iskrcnejše pozdravljal.
Živel naš voditelj in sobrat Etbin Kristan, Tvoje m dejiinja so velika, zato bojujmo se skupno
in '/mftjr
b!
Živeli!!!
(". nice J. R. Z.) Št, 8.
Cleveland, Ohio. ■ a ' Ov . št. 1, Chicago, II.
Jugoslav. Republican Convention,
Moose Hall, Cleveland, Ohio.
Org. J. R. Z. Št. l.pozdravlja delegate in delegatinje in upa, da boste postavili take principe, da jih ne bo samo Jugoslovansko ljudstvo presojalo, ampak celi svet.
J. Stebla j, pred,, Wm. Launch, zastopnik. Brzojav Dubuque, la,. Kari Poglodič:
Yugo Slav Republic Alliance Cenvention:
6418 St. Clair Ave. Cleveland, O.
Bodite iskreno pozdravljeni zvesti sinovi Jugoslavije! Ljubezen do naroda naj ne pozna nobenih meja. Iz ljubezni do naroda smo pripravljeni žrtvovati vse delo, trud, žrtve in življenje, naprej za svobodno in demokratično Jugoslavijo!
Narodni pozdrav, slovenski dijak
KARL H, POGLODICH,
Dubuque College. Brzojav Waukegan in North Chicago, 111.: Joseph Birk:
6006 St, Clair Ave,, Cleveland, 0. Delegacija konvencije J. R, Z,, dol s kralji! Živela Jugoslovanska republika! Ne pripoznamo nobene vsiljene vlade! Neupogljivo stojimo na braniku človeških pravic našega naroda,
Jugoslovani iz Waukegan in North Chicago, 111. Pismo J, S, K, J. Pishler, Ely, Minn,:
September, 27th 1919.
Mr, Matija Pogorele,
Cleveland, Ohio.
Cenjeni mi prijatelj:	'/
Tvoje cenjeno pismo iz Chicage sem prejel. Upam, da si srečno dospel v Cleveland ter da se je cela manifestacija dobro obnesla.
Konferenca se gotovo zaveda svojih nalog, zato je meni nepotrebno dajati kake nasvete. Vendar pa, ker ravno zastopaš J. S, K, J,, smeš zbornico zasi-gurati da je večina našega članstva na strani Repu-bličanskega gibanja. Da pa oficijelno nismo več storili, je pa vzrok največ v tem, ker odkar obstoji S, R, Z:, odnosno J. R, Z,, nismo imeli nobene konvencije.
Upanje v ratifikacijo republičanske ideje ofici-jelnim potom na konvenciji ima večina naših naprednih društev Do tega tudi mora priti. Ako se pa splošne željd našega naroda poprej vresničijo, bo pa še boljše.
Po mojem mnenju uradniki sami od sebe nismo mogli več storiti kakor smo storili. Mi nočemo neka j_ narediti za kar nas članstvo ne pooblašča, vendar pa vsepovsod kažemo dobro voljo za dobro stvar in članstvo tudi zna o tem.
Upajoč, da bode ta velevažni sestanek moralnega pomena za vse Jugoslovane, te in onstran morja, ter da se bode ideja federativne republike realizirala v bljižr.i bodočnosti, ostajam,
z narodnim pozdravom Tebi udani
. JOSEPH PIŠLER, tajnik. Pisma in brzojave se z veseljem pozdravi in vzame na znanje.
Čita se zapisnik dopoldanske seje I. del ter sprejme s popravkom, da se izpusti iz zapisnika pojasnilo br. Skubica,
Br, Kristan je mnenja, da bi bilo bolje, da poda sedaj br. Kerže svoj referat za gospodarski program in potem šele sledi socialni, ki je nekaka vez med obema. Ker pa br. Kerže želi, da se poda preje socialni referat, prične br. Zavertnik z referatom: (Dalje prihodnjič)
NAZNANILO.
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem popolnoma preskrbljen za zimo z vsakovrstnimi čevlji za moške in ženske, kakor tudi za otroke. Čevlji najnovejšega izdelka, itako bodem lahko vsakemu ustregel po njegovi želji.
m SE
PRODAJALEC ČEVLJEV, Slovenec, ki ima skušnjo v tem se išče, da prevzame prodajo v naši prodajalni-ci čevljev. Havres, Broadway in E. 78 St.	(236)
i:: ===== = mi
PRODA SE
KLAVIR v dobrem stanju, vreden $350, se proda po jako nizki ceni. Družina, ki hoče kupiti, naj se oglasi na 1215 E. 60 St. od 10. do 12. dopoldne in med 7. do 8 zvečer. (234-36-38)
t Posebno velika zaloga rubber boots, filt boots in drugih robarjev se razproda po jako nizki ceni.
Rojak*,, sedaj se' vam nudi prilika poslati čevlje v stari kraj.
Za obilen obisk se toplo priporočam
C. JANCHAR
16109 Waterloo Rd. Cleveland, O.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H
IŠČE SE mlekarski pomočnik. Vprašajte pri Jack Gregorin, 1007 E. 66th St.	(230)
žmrE®
Več kakor 1100 yardov finega, trpežnega, suknenega in svilenega blaga sem dobil in to posebno za tiste, kateri želijo poslati blaga v stari kraj.
VSE TO BLAGO BODETE DOBILI PRI TEJ PRILIKI PRI MENI PO NIŽJI KAKOR TOVARNIŠKI CENI.
To blago sestoji iz
600 yardov čisto suknenega teškega blaga, jako pripravno za moške obleke in moške in ženske suknje.
500 yardov svilenega in drugega blaga, jii' pripravno za ženske in otročje oble l e, krila, bluze, žeketc itd. . .
Vse to blago je garantirano sveže in samo prve vrste.
Zapomnite si, da si lahko pri-štedite od 40^ centov do 3.00 dolarjev na vsakem jardu gori o-menjenega blaga in po vrhu tega Vam bodem povrnil za vsaki funt blaga kupljenuega pri meni 17 centov za poštnino. .
Moja želja je pomagati, torej pomagajmo drug drugemu dokler je mogoče.
Ne odlašajte dolgo in kupite kar potrebujete kakor hitro Vam je mogoče, da se ne bodete potem kesali, ker take prilike ne bodete več imeli, da bi dobili tako dobro blago in to po tako nizkih cenah.
Ob isti priliki se Vam naj topleje priporočam v nakup vsakovrstne ženske in otročje oprave, kakor na pr.; Vsakovrstne ženske in otročje suknje, ženske in otročje obleke, obleke z žeketom, krila, bluze, vso žensko in otročjo spodnjo opravo, ženske, moške in otročje svedre, vso poročno in potem krstno opravo, nogavice, rokavice in t. d.
Vse blago, ki ga imam v zalogi, je vedno najboljše in cene istim vedno najnižje.
Za obilen obisk se vam naj topleje priporočim
BENO B. LEUSTIG, 6424 St. Clair Ave. čez cesto. S'ov. Nar. Doma.
POHIŠTVO za 2 osebi, med drugim tudi postelja iz brass, se proda po nizki ceni radi odhoda iz mesta, komaj šest mesecev staro. Poizve se v upravištvu Enakopravnosti. (237)
2 - TON TRUCK, v izvrstnem stanju, novi tajiti, ravno overhaulan, enclosed body. Se proda poceni, ako se takoj proda. Tel. Garfield 5G90J. (236)
RAD BI PRODAL 50 delnic od Templar Motor Corporation. Delnice so zanesljive in nesejo 12 odstotne di-vidende. Prodal bi radi povratka v staro domovino. Kdor želi kupiti, naj se zglasi pri Anton Godler, 1415 E. 51 St.	(239)
DOBRO UREJENA RESTAVRACIJA 7. vso opremo v slovenski naselbini se jnoda. Poleg restavranta se proda tudi gostilna, ako kupec tako zahteva in več drugih ugodnosti. Več se poizve v upravništvu Enakopravnosti.	(235)
PRODA SE pred kratkim časom započeto kegljišče na 40 cesti in St. Clair ave. Posla okoli $400.00 na mesec ali preko $100.00 na teden; proda se radi odhoda v drugo trgovino in je nemogo-č eopravljati obe. Kdor želi kupiti, naj pride osebno in se prepriča koliko prometa je na dan. Tudi prilika za dva partnerja. Za vse nadaljne informacije se obrnite na
J. M. DOBRANIC CO.
Tvornica tamburic 3830 St. Clair Ave.
Društvena Poročila
ČLANSTVU DR. NAPREJ ŠT. 5.
S. N. P. J.
-O-
Na seji dne 7. septembra 1919 je bilo soglasno sklenjeno, da plača vsak član meseca novembra in decembra po 50c za osirotele otroke v starem kraju. Ta sklep je bil zopet odobren na seji dne 5. oktobra 1919. Nadejam se da ga ni člana, ki bi ne bil pripravljen dati enega dolarja za preskrbo otrok, ki trpe pomanjkanje vsled minule vojne. Če pa je kateri član sam v taki revščini, da ne bi mogel tega dolarja plačati, pa naj to sporoči in bode društvo za njega založilo dokler mu ne bode mogoče plačat ta znesek.
L. MedveSek, tajnik.
DRUŠTVO NAPREJ, št. 6. SNPJ opozarja vse članstvo S. N. P. Jedno-te v Clevelanndu in okolici in sploh po celih Združenih državah Sev. A-merike, da pazi, da ne bodo člani naše Jednote med stavkopazi in da vsak član takoj naznanj vsakega stavko-kaza (skeba) tajniku njegovega društva, da bode potem društvo takega člana v smislu pravil izključilo iz Jednote in društva. Obenem se naznanja, da je društvo Naprej pripravljeno vsem članom, ki stavkajo če so v skrajni potrebi, zalagati ases-ment dokler ga ne bodo mogli zopet sami plačevati.
L. MedveSek, tajnik.
NAZNANILO.
Vsem tistim, ki še nimate grozdja za stiskanje vina, naznanjam, da se lahko preskrbi-te sedaj, ko je še čas in še vsa zaloga ni pošla. Oni, ki ste že stiskali in vaše posode še niso polne, si lahko naročite pri nas in mi vam pripeljemo od 200 funtov naprej ali kolikor hočete.
Vaš stari vinski trgovec
ALBERT F---TCE
1620* 'I t ;:. AVf,
50 TON GROZDJA je naprodaj. Ceneje kot kje drugje. Cena $125 na dom postavljeno. John Kramar, 5301 St. Clair Ave. (234)
POZOR SLOVENCI!
Ako potrebujete zanesljivega delavca v svoji hiši za vsako plumbersko stvar ali delo, tedaj se oglasite pri meni. Ne vpra-š a j t e poprej drugega. Si prihranite denar.
Delam vsakovrstno plumbersko delo .kot: toalete, kopalne ba-,
nje, pralnike a-11 sinke, kotle in vse kar spada v mojo obrt.
Vsako delo garantirano in rabijo se samo dobre stvari pri dolu.
NICK DAVIDOVICH
Edini slovenski plumber za vas.
6620 ST. CLAIR AVE.
LIBERTY BONDI IN VOJNE ZNAMKE.
Prodajte jih sedaj dokler bo cene visoke. ■ Simon, najboljši in najzanesljivejši izmenjalec izplača na mestu v gotovini za katerikoli množino bon-dov ali znamk. Pridite v sobo 216 Len nox Bldg, 2. nadstropje, na vogalu E 9th St. in Euclid ave. Nad Singer Sewing Machine Co. Odprto vsak dan razen v nedeljo do 6 ure popoldne. Najboljše cene.
r
ZAKAJ?
i
n
SESSSSS*
n
■	bi si človek zataiil dobre utvari?	■
■	ker le mogoče po našem nnvodi-	H
■	lu vsakteremu i zvariti zelo o-	m
■	kusr.o pive 10 ealon za $2.50.
j katero pošilja in jamči tvrdka	S
FRANK OGLAR
S 6401 Superior Ave. Cleveland. O. jj m Telephone Princeton 466. 5 Collinwoodska naročila sore- * m i emu nodruinicet M. V. trovich. n olliriwood. 5
cmisudtiifiKra w mmm	1$
O
D
O
V ZNANJE.
Ker se splošno govori po Clevelandu, da so tiste hiše, ki jih jaz lastu-jem, last mojega brata Franka, tem potom izjavljam, da je to sama izmišljotina in gola laž. Hiše so moja last in moje žene in ne pa bratove; ako pa so njegova last, naj se sam oglasi.
Jakob Homovc, 1084 E. 64th St. (234)	Cleveland, O.
HIŠA v dobrem stanju s 5 sobami se proda po nizki ceni. Kdor si želi kupiti svoj dom, naj se zglasi na 5433 Homer Ave.	(240)
STANOVANJE s 3 sobami se odda za malo družino. Poizve se na 6414 Varian Ave.	(237) j Ql
I
O
o
D
O
n
O
O
D
O
=Otvoritev=
OTVORITEV V PDHOEIM OKTOBM
Naznanjam, da je moja trgovina popolnoma preurejena in prepolnjena z raznovrstnim blagom. V zalogi imam žensko spodnjo obleko vsake vrste, veliko zalogo ženskih jopičev in bluz, ki se bodo prodale po jako nizkih cenah. Ako hočete blago na jar-de, imam tudi tega lepo zalogo po jako nizkih cenah.
V	zalogi imam različno opravo za moške in sicer spodnje perilo, zgornje hlače, overalls, srajce, sploh vse, kar se potrebuje. Istotako imam celo opravo za fante in deklice, za male in odrasle. Posebno lepa obleka za deklice po jako nizki ceni. Lepa zaloga vsake vrste čevljev od najmanjših do največjih mer za deklice, fante in moške. Istotako imamo v zalogi kovtre, blankete od najvižje do najnižje cene, kakor si kdo poželi. Se priporočam rojakom za nakup blaga pri meni, ker bodem napravil posebno izjemo pri tistih, kateri boste poslali blago svojcem v stari kraj, ker tam je veliko pomanjkanje na obleki in na obuvalu.
V	zalogi imam vedno dobre cigare, cigarete in tobak.
m CENE SO M8 ZMERNE.
Za obilno vdeležbo se vam priporočam kot prvi trgovec s takim blagom v Collinwoodu
John Debeljak
580 East 152nd Street.
Collinwood, O.
k