Francija zavila na levo
Komunisti, socjalisti in katoliški republikanci (Ca tholia McaiJ&ment Republican Populaire) so iz francoskih volitev v nedeljo izšli kot zmagovalci in general Charles de Gaulle, kateremu je francoski narod z ljudskim glasovanjem poveril začasno vlado. bo s temi strankami moral postaviti vlado za četrto republiko.
Najnujnejša stranka v na rodnem zastopstvu (parlamentu) so komunisti, ki imaj-o poslancev; za njimi pri<l«'jo socialist i s 1 i'2 poslanci, katoliški republikanci 1 12, radikalni socjalisti zmerni desničarji 07. neodvisni pa lš.
P m I drugo svelovno vojno so radikalni socjalisti obvladali plit-ični položaj v Franciji.'
I >e Gaulle Im» danes sklical svoj kai!»ini-t, s »katerim se bo dogovoril j^lede sestave nove vlade. Pričel l»o s so**ijaIisti in katoliškimi republikanci, kateri stran'ki sta. ua podpirali pri volitvah. Toda v vlado l»o moral sprejeti tudi komuniste, ki si mu pri volitvah bili na»j>rotil i. kajtd v jjKKsIanski zliornici imajo med vsemi strankami naj v<*č poslancev.
Največja presenečenja so prišla iz Ilritanije. Xormaruiije, Alzaeije in Lotarinšlic. ki so od<lale največ komunističnih glasov, medtem ko so prejšnje čaise v poslansko zl>oniic,i> po
Iz delavskih krogov ...
Da se odpomore veliki brezposelnosti, bode zvezina vlada dovolila $7,000 000,000 v svrho javivh naprav in sličnih del. — Dosedanja preiskovanja delavskega položaja značijo, da bode pri nas tekom prihodnjih 5—6 mescev, naraslo število nezaposlenih delavcev na 10,500,000.
WASHINGTON, D. C., 22. oktobra. — Predsednik Truman je z 'pomočjo izvedencev in na podlagi poročil obrezpo-sclnost, izdelal načrt odpomo-či splošnemu brezdelju, katero je pričakovati po vsej deželi. Ta načrt se nanaša na dobo prihodnjih 18 mescev. Pri izdelovanju tepra načrta so pomagali vsi oddelki zvezine vlade in so prišli do končnega zaključka, da bode morala zvezi-
šiljale nazadnjaške |M>slance.
Prvikrat v zgodovini Francije so bile v narodno zastopstvo izvoljene tudi ženske in sicer jih je bilo izvoljenih ."51, med katerimi je 14 koanunistič-■ nih.
RDEČA ARMADA OR ROLGARSKI MEJI
Kot pravi neko poročilo iz Sof'je je sovjetska armada z nanovo došlimi tanki in artilerijo pričela velike manevre v južni Bolgarski, blizu meje evropske Turčije.
teh pripada k ruski okupacijski anmuli.
Med težkim orožjem, ki prihaja jna I logarsko iz Rumiin-Ske, so »min j i in težki tanki m topovi s približnim kalibrom -00 milimetrov. Pripeljali so jih z vlaki. Posebno skozi Sofijo je bilo opaziti peljati zelo mnogo tankov.
Izdelani so 'že tudi visi načrti za vežbanje bolgarske armade. ki ho pomožna sila za sovjetsko armado. Vežbanje lx>lgar.ske armade je bilo vedno zelo natančno; le sedaj je
V ni»ki oikupaeijski armadi na It.dgars'kem je bilo h' nekaj tega vojaštva, mnogo več vojakov je prHšllo čez Donavo iz Rumu tiske in so prihajali že več tednov.
Tekom enega leta se sedaj ■sovjetska armada že tretjič vežba ob tiirško-lKjlgarski meji, toda ]>rej ®> se vežl»ali samo oni vojaki, ki so prišli z bojišč v vzhodni Evropi.
Uradno sicer ni bilo ]>oveda-no, koliko ruskih vojakov je od) Uilgai-sko-tuT-ški moji, toda iz zanesljivih virov je znano, da jih je okoli 200,000 in le malo
more dobiti zagovornika. Vročili so 11111 imena ivetč odvetnikov, aned. 'k a ter in hi je bilo tudi v (v zidov.
4'Teh gospodov na poznam. Žida ne morem prositi, da me zagovarja.'*
Joachim von Rifolientrop, ki je najbolj izobražen med vsemi obtoženci in ki je bil nacijtski vnanji minister, je rekel angleško: "-Stvar bo-ni premislil, predno 'kuj rečem.''
Hjalmar Sehacht, bivši na-oijski g(»siKxiai-ski minister, je tudi v angleškem jeziku rekel: 4'Moj zet je jurist, toda ne odvetnik. Ž njim l>i rad govoril."
(ioering je rekel, ko jc prejel obtožnico: ''Seveda hočem imeti zagoviornika. Toda liolj važno je imeti dobrega tolmača.**
Kupite en "extra" Victory Bond ta teden!
NACIJSKI ZLOČINCI SE ZVIJAJO
/hfbrli Walter Funk, ki jc bil Hitlerjev finančni mini strr, xe je razjokal, ko mu jc bila v petek, kakor tiru f/ini njetforim Koobtoženceni, vročena obtožnica zaradi lojnih zločinov in mu je bilo naznanjeno, da xe bo pri Čehi obravnava pred zavezniškim sodiščem 20. no-vembm
Želel bi, da sodišče za mene imenuje zagovornika." je rekel bivši Hitlerjev finančni I minister Walter Funk. ' Želim ohraniti svoje zdravje.Zelo sem radoveden za izid te obravnave."
Funk je star .15 let in je bil suan med svojimi ministrskimi tovariši, da je rad jedel in pil Ostali obtoženci so obtožnico sprejeli IkjIj mimo. Naj-V«" so se ra;-3gova rjali «^lode wvojih zagovornikov. Kilo jiim je povedaiuo. da 1m> vsak imel svojega zagovornika.
M <*d na rodil i sodišče za vojne zločine je naznanih>, da se bo obravnava pričela novembra v isodnijski palači v Xueni-lierjru. Obtožnica dolži nacije, da so izvršili zločine pmt.i človeštvu in da so pd^ovonii za smrt uad 10,000,000 ljudi.
Julius Streicker, največji preganjae Židov je vprašal, aiko
džurije odprli zavezniško i>ot naravnost v sive sovražnika.
44 Tam, v bitki v Hingan gorovju, pri utrdbah Mudacijana in v liojili na nož s kvantung armado — tam je bila slednjič odločena usoda JajMuiske.99
JAPONCI SO SE PODALI ZARADI IUISIJE, — TRDI "RDEČA ZVEZDA"
Glasilo rdeče annade ''Rdeča zvezda" v svojem u-vodnem članku pravi, da je uničevalni udarec Japonski zadala ruska rdeča armada, ne pa atomska bomba.
*
4'S tem, da je bila vržena pr-\a IH>ml»a, ni bil zlomljen duh japonskega militarizma,** piše lldeea zvezda.
Nikolaj liogilano, ki je pisal ta članek, pravi, da so Japonci domnevati, da je tako ltoni-Ih> zelo (težko izdelati, ker velja vee milijonov i;ii da Ameri-kanci nimajo za to zadostnih /abug. Z ozimni na to. da 1>i se ltomba rabila, za živčno o-ro/je, ho Japonci dokazali, da imajo mrvne ii\w.
*'Tedaj pa je prišel gnnn i z Mandžurije.** pravi članek. — '•Zvesta dolžnosti do svojih zaveznic, je Sovjetska unija utopila v vojno. Ko je enlcrat linija nai{H»vedala vojno,-se je iz-i kazalo, da vojne ni bilo več1 mr*goč«» i.adaljevat i.
Iio<?dano je rekel, da je obiskal mnogo tovarn v Mandžuriji, ki so jih morali zapreti, ker ni bilo surovin. Pravi, da je hiikota v Tokio i*«stala tem hujša, ker ni 1>iko korejskepi i iža in dni^ih živil, ki ho bila zložena v velikih skladiščih v I hi I j ne m in I*ort Arturju.
44Ko »ta bili Mamlr.urija in Koi-eja <(dniuini, je ohromel ja-pons.ki \-ojn i >ft roj. 4Kveii vihar' ni nMi47Pl več Akodovaiti a-meri-Hkim huljanu Niti ni nosil prahu v oči nmerifikim \ioja-kmn, ko so ne izkrcali z jeepi jia oJirercjih. Ko amo opajxnali jnneri«ko izkneevanje, «mo »e spotrtuijali onih jirmricov, ki so m nvjo krvjo ua ^orab Man-
Lavalu ne dajo miru
Xa Thiais {pokopališču v bli žini Pariza je bila včeraj taiko velika množic;« ljudi, da je policija za branila La valovi dniži-ni izkopati Lavalovo truplo, da ^a položi v družinsko Lrrolaii-co na Monit|»armasse pokojiali-ščii. Oblasti so prenos Lavalo-vejj^a trmpla dovolile, tonla zadnjo minuto so dovoljenje preklicale.
Kupujic Vie lov if I to ude potoni Pay-Roll Savings Plan.
brez dela, kakor jih jc bilo tekom leta 1933, ko so bili časi takozvane krize, ko je bilo pri nas 9,500,000 delavcev brez dela.
Vlada tudi podvarja, da se bode vrnilo v domovino skoraj 5.000,000 odsluženih vojakov, kateri ne bodo zamogli dobiti takoj potrebni zaslužek, oziroma delo, kajti mnogo podjetij, pri katerih so bili ti vojaki zaposleni, predno so odšli v inozemstvo, s<pIoh več ne obstoji. Radi tega dejstva računa vlada, da bode število nezaposlenih delavcev naraslo na 10,500,000 in sicer do pričetka aprila leta 1946.
Da se temu položaju odpo-mogrne, vlada sedaj izdeluje načrte za gradnjo javnih naprav, pri katerih podjetjih bode veliko število brezposelnih delavcev dobilo delo in začasni zaslužek. Tako namerava vlada pričeti z gradnjo mnogih novih, vladinih iposlopji v vseh krajih republike. Vlada tudi namerava graditi nova poslopja za razne vseučiliščne zavode. nasipe ob rekah, kjer pre-te vsakoletne povodnji, nove ceste, itd., oziroma slične naprave, kakor so jih gradili po prvi svetovni vojni tekom tedanje krize, ko je v lada orga-nizovala znano W. P. A., katera je plačevala delavcem za niliovo delo ipo $12.50 na teden. Sedanja plača bode seve-jda manjša, kakor so jo dobivali delaavci tekom vojne do«
na vlada v to svrho prispevati z svoto v znesku $7,000,000,-j 000, da tako odpomore veliki ( brezposelnosti, katera preti po j vsej deželi v toliki meri. da je glfisom poročil iz vseh držav pričakovati, da bode število ne-zaposelnih delavcev znašalo koncem prvega polletja leta 1946 kar 10,500,000.
Zgorajšnje proračune o brezposelnosti in potrebi denarne odpomoči, so izdelali zvezini | oddelki za delo, administracijo, cen, oddelek državnega zaklada in oddelek za izdelovanje zvezinih proračunov z sodelovanjem vladinih izvedencev narodnega gospodarstva. Tozadevna posvetovanja še vedno niso končana in nekatere zgoraj omenjene številke glede števila nezaposlenih delavcev, kakor tudi denarne podpore, ki bode potrebna za pričetek z ^ delom javnih naprav, bode treba najbrže povečati.
Računi glede brezposelnosti v letu 1947 izkazujejo, da je tudi 1947 pričakovati, da bode v deželi od pet do devet ljudi brez dela in zaslužka, kar znači, da bode imenovanega leta le nekoliko manj ljudi
treba neins'kio orožje zamenjati z ruskim. Kolikor je znano, so v prednjih vrstah ob turški meji Inilprai-jski vojaki, v ozadju pa ruski.
Bolgarska armada ima r.elo mnogo mskih eaMni'kov ,in zelo močan vpliv na njo imajo tudi 'bolgarski politični komisarji.	I
Give More Than Thanks ★
YORK VIT IIH 11; WAR FUND
GRŠKI REGENT BAJE KOLABORATOR
da je bil v pismenih stikih s kvizlinškini predsednikom Tso-lakogul-om, ki je bil obsojen na ismrt radi 'kola bo racije z "Nemci.
A tone, 21. oktobra. (ONA.) <1 | — Republikanski časopis Klef- fc i heria trdi, da so profaš,isti<'ne 1 struje prisilile regenta, da je i sedanjo (politično krizo razrešil ? na ne-dentokrat ieen način. s tem da so mu grozile, da ga obtožijo kot ikolaboraeionista.
Neznano je, koliko je na tej obto/jbi resnice, toda dejstvo je, da so nionarliisti krafko pred prevzemom vlade rege.n-I ta Dan laski nosa ' namiga vali,
leta 1!)J<; do ltK!1 v Indiji in I ii;i Japonskem.	j
Tretji imjvirji parnik na svetu "luiropa" j< nedavno pripeljal 4314 ameriških vojakov iz Evrope. \a sliki je videti, kako so pri prihodu v neivyov.sko pristanišče vojaki zasedli rsak
prostor na krovu paruika.
NEMŠKA LADJA VOZI AMERIŠKE VOJAKE
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
m BihiI CImb Milter	»bfr 2S«h 1M# at Um P«< Offle* ml IW Y«rk. N. fM am«« Ar« mt C*ngr+m «T Mtt* tri. 117«.
POZOR, NAROČNIKI...
NarotnlkaB ■umajan«, da »rt m Ummo potrdil za ywlww naročnino. Zadostuje potrdilo pole« na»lova na Usta— do katerega dno, MMta In leta jo naročnina plačana.	Uprava.
SA NEKAJ VKČ ^ .
fj na dan	i . . .
"OLA ^RODA" po pofrn . 'jo® t na dom
(liTsearfl sel	% praulkor)
ClTAJTE, KAR	^VNIMA
NoJ^^ -- Štev. 2(X> — VOLl'MK L1I1—LETNIK L1II NEW YORK, TI ESDAV, ()(TOBKK~2^. 1?Mf> — TOUKK. S.\. <1KT<">RHA. VMr,__Tel. CHelfiea cM242
FARBENINDUSTRIE JE TREBA UNIČITI
General Dwight I). Eisenhower je v svojem poroeilu na vojni urad priporočil, da sti- " ri velesile [»opolnonia unirijo L G. FarbenIndustrie, ki je bila nekoe najveeja izdeloval-ka niiuiieije, ki je imela svoja industrijska podjetja po eelem svetu in j<* dosegla naj-veejo mor pod naeij ter je izvajala svoj vpliv tudi v Združenih državah. Angliji in sovjetski Rusiji.
Papržev nuncij za Jugoslavijo
Pa|mv, Pij XII. j<» imenoval škofa Josi'pli Palrink Hurlov-a. iz St. August i net Cal.. za
niiiH'ija pri ju^mslo-viiits'ki vladi v IJ«M^ra<Iu. Kot papožev nuncij škof Hurley ZiivziMiuil niosio poslanika in l»o oltenem dekan dijiloiiiatskeg^a zlK>ra, 'katere je (]>apeževim iiiiucijeni podelil dunajski kongres lota 1S15.
Xa ta'ka mesta so dosodaj vedno bili imenovani Italijani. samo na Irskem jV pjipcžev nnneij Irec škof I'askal Kohin-son.
Svoji' diplomatsko znanje si jc škof Hurley pridobil v pa-( jpeževeni državnem uradu in pozneje pa kot visok uradnik pri škofu Kdwardn J. Mooney-ju, ki j«-'bil papožev numnij od
-troji poralliijo za vojno odlškodnino, da so po-mišono vse tovanie. ki «o izdelovale isflvljueno launicijo. da so od|»ravljeui vsi moiior)h»li in o<Ipiišieeni vsi delničarji, da so konea.ni vsi kar-teli itd.
FarlMMiiialustrie je bila vdeležena v (»l.'» druž I »a h, med njimi v 17.4{ družbah v tujih deželah.
Tuje dežele so bile v Farl»eiiiiidu^trie vdele-žene po nashnlnjih od-st*vtkih: Švica 15.57. Anglija 2.9;{, llolandska 1.0!», Z<lnižene države O.Tl. Španska O.Hi, ("elioslovaška 0.11 in P.el-in Iaiksenliurška 0.115.
(Jeneral Kisenhower navaja podatke, kaj vse je Farl>eiiindustrije tekom vojne izdelovala za nemško armado, ki je bila od te industrije po polnoma odvisna. Iz<lelovala je umetni animij, umetni beuein, razna olja, zdravila itd. itd.
Med mnoiriini drugimi velikimi /podjetji v Zdniženih državah je bila Farhenindustrie v zvezi z I)u Pontovimi lnunirijskimi tovarnami, s Standard Oil Co. of X. .1. Shell Oil ('o., itd.
General Eisenltower pravi, da lwwlo tri naj-veeje tovanie z dinamit»iu razst reljen<»: t<' tovarne no: Fabrrk Kauflieuem. ki je izdelovala bi*ez4limni ^nuKluiiik; Fabrik Ebenliausen blizu In^olstadta ter Fabrik Aisebau, blizu Muehl-dorfa, ki sta i zdel mul i nitro-celulirzo. Iz teli tovarn lwid») najprej otlnewli vse stroje, nato ,|ja jih bxlo pričeli |xxlirati, kar se 1m> pričelo v desetih dneh.
Tem tovarnam 1h> sleflilo še 1111102:0 drujiih tovarn v amerišiki zoni, kot v angleški, niski 111 francoski zoni.
Stroji bodo razdeljeni za vojno odškodnino med štiri velesile; največ strojev pa Ik> po ]»o-
<*v>dbi z zavezniki dobila Rusija.
^ - --- -- :
General Eisenhower v svojem poročilu poro " ca, ka'ko je ta najveeja kemična industrija na h vet 11 tesno korakala za nemškimi armadami v 1 \sako deželo in tam K{«>jila in spravila ipod 1 svoje okrilje vse industrije zasedene dežele. < Velikanska neiijški* industrija je uako^iičila I t«,000.000 mark ter je na različne načine |h>s1o-vala v 2000 kartelih in je bila v rokah samo 1 inalesra števila ljudi.
Danes je osrednje poslovanje FarlHMiindu-strie hrese praveira vodstva. Mm^Tu njenih to , \arn in naprav so porušili zavezniški aeropla- < 111. Iti poglavitnih ilehiičarjev je v rokah za- , vezni kov, mnoupo visokih nacijev, 'ki so bili pri njej zaloteni, je polK'iniilo ali pa so bili odpu . ceni. T«nla ^enenil Kiscnhowir pravi, da je J I'arbenindnstrie navzlic temu najveeja družita i«a svetu in da mora biti popolnoma raapušče ( ):a, da » zairotovljen mir 11a svetu.
General Eisenhower z ozirom 11a to priporoma. da Združene dižiive. Anglija, Sovjetska 11- ^ j'ija in Francija napravijo naslednje:
1. Ha za-sežejo tovarne Farben Industrie in postati v vseh mMiah.
'J. Ha je sprejeta jiostava ali odredba, po kateri j«* zaplemba postavno dovoljena, predno je pre\-7.«»ta. Lastninska praviea naj se prenese n:i zavi'zni.ski kontrolni svet, ali pa kakemu drugemu o<H»ora, ki 1k> prevzel in upravljal lastnino.
J.. Naj j>e (|*rt»»ee delovanje FariMMiindustria n« raznih |>oljih, «kot n. pr. znanstvena |>re iskava. telmohiski ]»ns*<isi, trgovina, finančni in drmri crr^qnnlarski ukrepi, vključno ikarteli in patenti. z<lnržene driržls' ter zveza z nem-s vo \ lado in naoijnko stranko.
t. Zavezniški kontrolni sv»m naj tslloči, kaj naj se napravi z I. G. Fai4ienindu»trie. da se
-fitAS NARODA"—NEW YORK
TUESDAY, OCTOBER 23, 1945
VSTANOVLJEN L IBM

Glas Naroda
("VOICE OF THE PEOPLE")
99
Owned and Published by Slovenic Publueing Company, (A Corporation) Frank Kakaer. President; Ignac Bude, Treasurer; Joseph Lapsha, Sec. Plac* of bualneaa of the corporation and addresses of abore officer«: _tit WEST 18th STREET, NKW YORK 11, N. Y.
_:: 52nd YEAR ::
Naroda** la Issued every day except Saturdays, Sundays and HolMaya.
ftutwTlpdon Yearly $7.	Advertisement on Agreement.
ZA CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: •7.— ; ZA POL LETA -$3.50; ZA ČETRT LETA $2.—.
_ZA JFOOSLAVIJO —	LETNO; $4,— ZA POL LETA
"<y'«» NHr.ula" Izhaja vaskl dan trrzemM aoboto. nedelj ln praznikov. -GLAS NAHODA.** 216 WEST 18th STREET, NEW YORK 11, N. Y.' Telephone: CHelaea S—1242
DOSITEJ OBRADOVIČ — PREDSTAVNIK ^fo -fy, 'tka PROSVETLJENSTVA
Dositej Obradovič se je rodil leta 1743 v čakovu v Ba-*natu. V letih, ko je doraščal, se je med najboljšimi ljudmi v Evropi vedno boij širila in razvijala smer mišljenja, ki jo imenujemo navadno "pros-j veti jenstvo". Domovina prosvet , ljenstva je bila Francija, kjer ! je prosvetljenstvo s svojimi velikimi mislimi o svobodi in pravicah človeštva pripravljalo francosko revolucijo. Pros-vetljenci so verovali, da je vsakemu človeku dan razum, ki bi mu moral slediti, če bo sledil svojemu razumu, bo našel pot do svobode in blagostanja, do pravice za vse ljudi. Pred očmi prosvetl j ence v je bil ideal človeštva, ki se v redu in miru samo vlada. Zato — tako so mislili — treba ljudske množice prosvetiti, to je naučiti jih citati in -pisati in jih odvajati od praznoverja in predsodkov. Prosvetljenci so bili mnenja, da je človeku potrebna oblast nad samim seboj in nad naravo. Nad samim seboj zato. da sledi luči svojega last
NEW YORK
Nasledniki Japonske
Potem, "ko so naše čete pod vodstvom gen. MacArthurja osvojile Japonsko in odstranile vso japonske nierodajne ob-l.»*ti, je gen. MacArtliur svoje tozadevno uraduo poročilo za-kjučil z sledečim stavkom:
na tov
4 Tako seje končala japonska vojna moč in njen vpljiv mednarodne zadeve; Japonska se vev ne uvažuje kol sveta sila, — velika ali mala.'*
N t I a nae.in je končala država, katera je skoraj jinlno - ; je v vedno večji meri vladala Daljnemu Iztoku,-oziroma v toliki meri, da je sama sebe (prehitela v svojem končaiein it." < n ne le zasužnjiti svoje sosede, temveč škodovati tudi ii.ii •! mi Amerike in Evrope, oziroma zapaduemu delu sveta.
Japonska je sedaj popolnoma poražena, kajlti oataviti je «u ;»ia vse ono, kar je tdfcom zadnjih desetletij osvojila, in t » je postala zopet taka, kakoršna je blia pred ipričetkom odvajanja dežel svojih sosedov. !Na ta način je izgubila vse vin« bogastva tako, da v mednarodnem pogledu ne more » p<»>n*ti ono kar je bila in da se je v bodoče v nietlnaro-
•	•« m pogledu ne bodo mnogo uvaževalo.
To nenrporekljivo dejstvo je pa velikanskega pomena, li;ri to j »omenja, da je na Daljnem Iztoku nastala nekaka V	v kteri spToli ni oblasti s katero bi Ziimogel ostali
j . v.iti službenim potom. Povsem naravno je toraj. tla i i m >a nekaj ukreniti, tla se «t-a dosedaj kolikortoli ura-
<	.t praznota nadomesti z kakim drugim narodom ali orga-nizovaiio državo.	i
K« !o bode postal ta narod ali država, za set Ulj .se niko-l lir ii znano, d as i ravno so se v javnosti že pojavila tozadevna vgikinja. Piixl vsem bodo tamkaj, na Daljnem Iztoku, u-pravljale vse zadeve velevlasiti treh vel Weill uaro<lov. oziroma / i' i« ne države, Rusija in Anglija, in sicer v dobi, dokler v i/.li' ni Aziji ne nastane kaka domača velevla-st. Kitajska, primer, bi bila logičen naslednik JaQtonsfce. toda trajalo bi I I dolgo, prediao bi Kitajska zainogla zavzeli to mesto .( iivažujemo, da so jo dolgoletne vojne izredno oslabilo, i itaj>ka bode tudi dolgo vrsto let prezaposlena z popravo » izmerite -kode, katera je nastala po vseli južnih in iztoč-1 ill njenih pokrajinah; morala Itode tudi dlmoviti vsa svoja
<	bratna podjetja in pričeti a naseljevanjem neizmernih pokrajin, katere so vsled vojne ostale nenaseljene.
Di<iravno bi bila Kitajska logičen naslednik Japonske, t p.i to iz zgoraj na videni h razlogov nemogoče, in tako moril njeno me>to zavzeti druga azijska velesila. In ta velevlast,
*	item je azijska in evrojinka hkrati, je Rusija. Nje velikan-s i vpljiv je sedaj opažati ne le sanio v Evropi, temveč ]>o vsej A, ji in v-h-d vsestranskega i|H»raza Japonske, I h h le ruski politi« ni vpljiv k malo segel od sibirske severne tundre, pa \ ■ do tropičnih pokrajin južne Kitajske.
WAR FUND
Pi
smo
IZ LOŠKE DOLINE
Coraopolis, Pa. — Od svoje sestre Amalije Baraga, Igavas v Loški dolini sem prejel pred nekaj dnevi pismo, katerega je pisala 0. julija. — Decembra lanskega leta sva dobila z bratom od nje poročil', nismo je bil odnesel od tam neki angleški častnik da sta njen in sestre Angele Tisler sin iz
da bi se naveličali in vrgli vstdan. Toliko Ti napišem da so nas večkrat napadali, da smo bežali in pustili vse samo da smo odnesli glavo. Huda je bila zima v Snežniških gozdovih (bila je med partizani preko enega leta), pa kakor pripovedujejo je bilo v internaciji še hujše. Tudi zadnje čase. ko so domobranci kontrolirali Loško dolino smo se tresli kot ^*»ba na vodi, in tudi tedaj sem bila zaznamovana za smrt . . .
(Ihtiji- >m i. strani.)
držal samo tedaj, če bo vstopil v krog evropskih narodnosti, če bo prosvetl jen, če bo zastopal veliko misel svobode. V vsem svojem delu je stremel za tem, da bi presadil znanost na srbska tla. da bi praktično izkoristil vse dobro, kar so drugje spoznali.
Roril se je za svobodo svojega naroda, pa tudi za osebno svobodo sploh in za človeško vrednotenje človeka. Bil je pobom ik za p raviee žena. Takrat je bilo nečuveno, če se je kdo na Balkanu zavzemal za poučevanje in enakopravnost žen. "Vse je od Vas odisno! če boste pontene, krepostne, dobrosrčne in prosvetl j ene, bodo takšni tudi Vaši otroci. Po Vas bo prosvetl jen ves narod."
Organiziral je posebno višje šolstvo. Spomin na * njegovo delo so v vsej svežini ohranili njegovi u čenči, ki so aktivne pomagali k osvoboditvi Srbije.
Ideje prosvetljenstva. ki jih
je zastopal, so bile tedaj v
zraku. Zasluga Dositeja Obra-
doviča ie v tem, da je spoznal
naprednost nekaterih tedanjih
evropskih idej in jih žilavo in
vztrajno, z veliko ljubeznijo iti
|— z velikim praktičnim smi-
; sloni in realizmom presadil tu
tla svoje domovine. Vse po-i ' ' i znaj se prosvetno delo v Srbi j
temelji na njegovem.
("l/fn<lsla t',urim.")
"The Record
ZRAČNA POSTA IZ ZDR. DRŽAV
Od tukajšnjega glavnega poštnega urada smo bili ob-\ eščet• i, d.i se -«m1;4j zamore poslat i pisma v Jugoslavijo po zračni |»ošti (Air Mail) ter pristojbina znaša 30 centov za pol utiče težka pisma.	*
nega razuma in nad naravo, da njene sile plodonosno uporablja sebi v prid.
Med Srbi je bil predstavnik prosvetl jenstva Dositelj Obradovič. Veliki narodni prosve-titelj Dositej Obradovič je eden tistih redkih ljudi, ki jim je uspelo, da s svojim de-1 lom preusmerijo ves tok duševnega življenja svojega naro-roda. Njegov vpliv je pomenil novo razdobje v duševni zgodovini Srbije. V Obradoviču je živela volja do učenja in silna ljubezen do domovine in naroda. ki so ga stoletja tlačile mračne sile turškega gospod-stva. Spoznal je moč znanosti. moč revolucionarnih misli 18. stoletja, katerih vrednost je hotel posredovati lastnemu narodu.
Življenje Dositeja Obrado-viča je živopisana preproga do-ffodovščin. Rano je izgubil star še. V mestu rojstva se je naučil citati in pisati: čtivo cerkvenih pisateljev ga je tako navdušilo, da je hotel pobegniti v samostan Dečane. Ko so ga odkrili in hoteli prisiliti v roko delstvo. je pobegnil dru gič.' leta 1757, to pot v sremski samostan Popovo. Hotel se je posvetiti samostanskemu življenju, vendar je le predobro spoznal resnične prilike v samostanu.
želja za spoznanjem ga je zdaj gnala v svet. Leta 1760. je pobegnil iz samostana zato, da bi v Rusiji nadaljeval učenje. Potoval je skozi Zagreb, se tam zadržal, nato odšel čez Liko v Dalmatinsko Zagorje, kjer je štedil denar in se učil italijanščine. Leta 1775 je potoval na Atos. Pozneje se je vrnil in dalje časa prebil v Dalmaciji, v Grčiji, v Benet-
Tlic;itre <.iiild predstavlja
CAROUSEL
Novsi cI:i>Immi;i i;rr:i po slavni evropski itrri "IJIlioni" ««l Mulnarja. ';!j(sti:i Itielinnl Rogers n. Knjiun Iti Itcs«-«!ilo
<>« iir IlamnierstHmi 'J w^n. I'(hI v<»Ntvoin lC««uU»n MiiuionllanaJ Plese: A:rne«t «!«• Mille. .Ir»lin Kaitf — .lan Claiton MAJESTIC THEATRE Htli St. pri Rro:i»lw:iyn. < "t fioT'Mt '/vcft-r oh S:{(»_ |M*|»ol(Jtio eet. in sot«. oti /rai'iiu filajetij«-
Markovca padla kot partizana in da so posinovljenc tretje sestre Marije Preveč iz Vrhnike. Italijani hladnokrvno umoriili. Italijani so tudi izropali in požgali domačiji sester Amalije in Angele. Z bratom sva pisa-, la več pisem in to je edini odgovor, ki sva prejela in prosim da priobčite nekaj izčrpkov iz pisma, ki se glasi:
Dragi brat: Tvoje pismo od
i
28. decembra prejela letos 4. julija. Lojzovo pismo od januarja sem dobila ->0. aprila. — Angela je tudi dobila Tvoje pismo pred 14 dnevi. Odgovorili sva obe; jaz Lojzu Angela Tebi (teh pisem še nisva pre-pela.)
Xaile ša hvala za sočutje !
i
ki sta ga pokazala ob naši ne-; sreči. Res je huda izguba takoj mladih, toda ti so vedeli, da tvegajo življenje, ko so stopili-v borbo in ta zavest, da so storili svojo dolžnost, da so | bili na pravi strani, nam lai-j ša bolest. Te/ka je tudi iz-j guba premoženja, toliko težja.j ker nimamo ne živine, ne oro-j
(.hishcna privlačnost Tli«>atr»- Guild
OKLAHOMA!
< i la sita Itirlmnl ICo^its Knjiirn in I*'mhH1o * r II:imnicrMeiii 'Jni.	P<h!
v«Ml<tvom I»ouIk*h Mmnoiilinn IM"M*: A^in*s de Mille Joseph Unloff	Kiitlt Weston
Harold Keel Ifrtty Jane Walnon ST. JAMES THE A. W. 44tl> St. Matin«H»: v r-etrtkih in sobotah Zrin'uii hlajenje
im. *')
RAZGLEDNIH
ODLOMKI IZ DOMAČEGA ČASOPISJA
Anglesko-Slovensko
BERILO
Najboljši pripomoček pri učenju angleščine za starejše, ali mlajšim za učenje angleščine.
Za ameriške Slovence sestavil
Dr. F. J. KERN
artor Angleško-slovenskcga Besednjaka
Cena $2.— s poštnino
Knjig u je Ulustrirana in v platno vezana Xarocila sprejema:
KNJIGARNA "GLAS NARODA" ^ 216 West 18th St., ttew York 11, K. Y.

Iz Washing Ionskih listov posnamemo sledeče: — "Nek državljan, ki stanuje v mestecu Almeida, ('al., je te dni pisal vojnem uradu, da ima njegov sosed tri dokaj divje pse, kateri so vsej soseščini nevarni. V svojem pismu je tudi izrazil željo, da bi bilo dobro, ako mu vojni inad i»ošlje tri male atomske bombe, da se bode z njih pomočjo znebil sosedovih psov". . . Par dni kasneje je dobil sledeči odgovor: "Potrjujemo sprejem Vašega pisma. v katerem zahtevate nekoliko atomskih bomb. Toda te bombe imamo le v vojaške svr-he radi česar niso na razpolago splošnemu prebivalstvu"..,.
začel svoje književno delo. — Zelo važno je, da se je ustavil v Dalmaciji. Tu se je spoznal z ljudstvom in njegovimi potrebami, tu pa se je tudi približal čistemu jeziku, takšnemu, kakršnega ljudstvo v resnici govori. Jezik, ki so ga takrat pisali Srbi, je bil tako imenovani "slavenosrbski" jezik. V glavnem mešanica sta-roslovanskeprae srbskega in tudi ruskega jezika. Tega jezika niso govorili nikjer. Obradovič zevati, da je mnogo delavcev.
Iz magazina **\eic Republic", da bode število nezaposlenih delavcev v naši republiki naraslo do pričetka leta 1946 — na 11 do 12 milijonov in da se bode to število dokaj hitro večalo, tako da bodemo imeli v deželi kmalo no novem letu 18,000,000 nezaposlenih delavcev. Pri tem je pa treba uva-
ttudi še ni pisal čistega ljudskega jezika, vendar ga je približal ljudskemu govoru. Jezik, kakršnega je pisal, je v vsej jezikovni mešanici in z vsemi germanizmi, vendar pripravljal pot njegovemu velikemu nasledniku — Vuku Ka-radžiču, ki je položil temelje nadaljnemu razvoju srbskega jezika.
Dositej Obradovič je iz Za-dra potoval na Dunaj, kjer je poučeval; sam se je učil latinščine, francoščine, nemšči-net logike in metafizike. Pre-
ki so bili vslu/beni pri podjetjih za izdelovanje vojnih potrebščin, že dobilo drugovrstno delo, tako, da bode število ne-' zaposlenih nekoliko manjše, kakor to pričakovati.
Vcčinn časopisja, katero prihaja iz zapada in juga, izraža mnenje, da je bila zavezniška konferenca v Londonu, pra vi — fiasko. Konferenca se namreč ni končala neuspešno iz razlogov, ker se Rusi niso sirinjali z našimi nazori, temveč radi lega. ker so Z jed in je-tifi države znane, da se ne ravnajo po svojih obljubah, katere so podale pri konfcrrn-ci v Potsdam u...
Domače newyorsko časopisje naglasa v svojih uvodniki, da je položaj v Italiji sedaj ravno tak. kakoršen je bil pred več, kakor 1000 leti, ko se je zbralo prebivalstvo tedanjega Rima na Palatinskem griču in zahtevalo — "Pancm et Jus-tiam", oziroma "kruh in pravico" za vse ljudstvo. Stranke takozvane "levice" in "središča" so se namreč združile in zahtevajo, da se nemudoma razpišejo splošne volitve. Tudi iz severne Italije se javlja, da sta vodje levice, komunist Paalmiro Togliatti in vodja socijalistične stranke, Pietro Nenni, v mestu Torino v prisotnosti zborovanja 80,000 delavcev zahtevala takojšnji razpis volitev . . .
Note
?a
KLAVIR
ali
PIANO HARMONIKO
35 centov komad — 3 za S1-—
llrcczHt »f Spri n«
Time of Hloff*om (Cvetni tai)
*	Po Jewrn Kolo
*	Spa vaj Milka MoJi
orphan Waits
*	Peki** nn vrtn
<">j, M:iri('kn. jM-glJaj ■¥■ Itn rricn
»IIudi kaperaw*
*	Happy I'olka <"> UH tujpm
*	Sloionian I>anr* Vamta Polka
*	Židnna marclt vpfi»'li P r m tel
¥ i»l, v <4II« 5 Kriti* Polku
•V 7. v •••til •»»•in nekaj
R » ptWIi** ta mala
*	Zvf«i»'i sem pokaj Ko pttfii-a ta mula
^ Hclcnn Polku
Sloven-ka Polka ^ Poj'H ,, menoj Pol s |)t:iriiii(-
*	Barhj.ra 1'olka
KTZVEZEK 10 SLOVENSKIH PESMI za piano-Jiarnioiiiko za $1.
Po 25c komad
Mo je dekle je še mlada Barbara polka
Varofite pri:
Knjigarni Slovenic Publishing Co.
!JA W. 18fh Street New York 11, N. T.
Paketna pošta v Jugoslavijo
•1 UU< »SLAVIJO
"The Constitution* v Atlanta, Ga., v svojem uvodniku iskreno 'podpira predlog, da se mora naša mladina redno vež-bati v vojaški službi, in pristavlja; "Mi se ne moremo skrivati za atomske bombe, kakor so se skrivali Francozje -— za Maginotske utrdbe" ...
Nova odredba glede velikosti paketov.
(i LEDE POŠIL JATE V ZAVITKOV V SO NASLEDNIK DOLOČI »K:
t. Eni in isti osebi v Jugoslaviji je mogoče poslati «a-mo en zavitek na teden.
L'. Zavitek ne sme biti težji kot 11 funtov; širina okoli in »»koli in enkrat dolžina zavitka skupaj NK SMK MERITI VEČ KOT T'2 IXCKV. — Premerite zavitek z motvozom.
"The Sun" v Baltimore, Md.J napada zakonski predlog, ki določa, da morajo naši delavci dobivati po 65c. plače na uro in trdi. da je ta preedlog nepravičen, "kajti v državah našega juga je življenje dokaj ceneje, kakor na severu, tako da tamošnje prebivalstvo ne potrebuje toliko denarja"... 1
Iz Xexv Yorka do Jugoslavije je j»oštnine ?1.8.°» za zavi i«-k 11 funtov.
Pošiljati je mogoče mililo stvari, ki se ne pokvarijo.
dja. ne mo/ke moči. da bi pri zidanju pomagali. Vendar pa j nam vse eno ni tako strašno ( koi si Ti predstavljaš. Res ni-sir. > imeli dobrot — marsičesa nismo imeli, kar bi se vam zdelo nemogoče pogrešati — toda , lačni nismo bili. Letine so bile; I izvanredno dobre, nismo pre- f l/ivljali samo sebe. ampak tudi partizane in uboge, res usmiljenja vredno prebivalce — Gorskega Kotarja < Prezid. (" a-V>ar in kraji dalje proti Reki in Ojrulinu na hrvatski strani.)
Saj se sami čudimo, kako je vse to mogoče. Živine ni. pa se vse nekako pose je in drva pripelje. Seveda treba je dati kak travnik pokosit ali njivo obdelat za v povračilo in tako se nekako prebijemo.
Ne vem ;ia. ;ili so to napravili ti strašni časi. ali ie to starost da me izguba premoženja ne boli tako kot bi me bila j včasih. Upam. da bomo dobili, kaj odškodnina in obljubljajo; nam pomoč, pa tudi če bi vse-j ga tega ne l»ilo. mi sedaj ni ( toliko mar. Vinkota (sina) ni. več! Njega sem zelo rada ime-i la in pri vseh svojih napakah./ jo bil človek tako dobroga sr-j ca in me je imel tako rad. da zdaj ko njega ni več. me nobena stvar več toliko ne zanima.
Eno kravo so mi partizani dali. jo imam pri sosedu v hlevu. Za obleko in obutev ie l>a zelo težko, venndar so za-j čele že delati tovarne in se bo za prvo silo kaj dobilo. Ne skrbi torej toliko radi nas. najhujše je za nami.
Gotovo bi Te zanimalo, ako bi Ti bolj natančno opisala živ-j ljenje in trpljenje današnjih dnij in enkrat Ti tudi bom in j to bo dolga povest. Sedaj ko 1 je še vse cenzuriraVio se bojim.
potpval je Italijo, živel nekaj. Časa v Carigradu, potem v te-, dan ji Romuniji, leta 1782 pa se je vpisal na univerzo v Hal-leu. Od tam je prišel v Leipzig, kjer je našel cirilsko tiskarno. Tu je izdal svoje prvo tiskano delo "život i priključeni ja" ("življenje in dogodivščine" leta 1785). Dositej; Obradovič ni bil velik umet-[ nik, vendar je bil velik človek in velik prosvetiteli. Njegovo pripovedovanje je stvarno, ži-( vo in sodobno. V vsem svojem delovaanju je ostal zvest svojemu značaju in zvest svojim načrtom narodnega prosvetite-' lja. X«eto dni po prvi knjigi je izdal drugo z značilnimi nasjovom: "Nasveti zdravega1 razuma".
Dositej Obradovič je potoval po Franciji, spoznal Pa-1 riz in London in se spet vrnil, živel je u Leipzigu, na Dunaju in v Trstu. V Benetkah ga je našla vesela novica o srbskemu uporu, še avgusta istega leta je prišel v Beograd, leta 1808 je odprl "veliko šolo". Bil je prosvetni minister in član glavnega sveta "pravitelj-stvujuščega sovjeta) Srbije. — Leta 1811 je umrl v svoji hiši
v	Beogradu.	i
Ogromen pomen Dositeja 0-
bradovica je v tem. da je hotel presaditi in tudi v resnici presaditi ideje zahodnega pros-' vetljenstva, t. j. ideje tedanje-! ga napreednega meščanstva, med Srbe: v samo Srbijo, kij je bila zaostala zaradi dolgih stoletij turškega suženjstva. ! med Srbe izven Srbije in Hr-1 vate. Dositej Obradovič je pra-i
vi	jugoslovanski pisatelj. V svojih potovanjih in spisih je vezal Srbijo. Vojvodino in Dalmacijo. Prvi med Srbi se je obračal na ves narod, ki ga je imel za "eno rodbino*'. Razumel je in ostro izrazil misel, da se bo^srbski nnrod oh-
ZA SVOBODO DOMOVINE SO ŽRTVOVALI ŽIVLJENJE
PoMtirtnirr olijsvljrne v ljubljanskem listu "Slovenski 1'oruČrva-ler** julija meseca. 1915.
GORNIK MALčI je 26. junija 1941 darovala svoje življenje za svobodo. Njeno izmučeno truplo leži na pokopališču v Grahovem. Za njo žalujejo: starši, bratje Tone. France in Matija; Anica por. Brecelj, sestra, prijateljica Fanči in ostalo sorodstvo.
ZA BUKOVEC CIRIL je padel v boju z okupatorjem 11. decembra 1943. Bil je partizan Loške brigade. Za njim žalujejo: Antonija mama; Marjan. brat: rodbine Mar-kolčič, Levar in šparemblek.
CREGORI JOŽA. žel. uradnik, je padel 26. aprila 1945 kot borec Prešernove brigade. —• Za njim žalujejo; Anica, roj. Mavec, žena: Marija, hčerkica; Josip in Neža, starši in sestra Štefka.
REŠ DRAGO je bil kot talec ubit v Begunjah dne 1. julija 1942.
RES MILOŠ pa je umrl v Mauthausenu dne 15. januarja 1945. Za njim žalujejo: Karol in Marija Reš, starši; Viktorija, Stana, Teja in Draga, sestre: Makso. Kati in Drago, stric, teta in bratranec in ostalo sorodstvo.
TAVČAR ALOJZ, uradnik fin. direkcije v Ljubljani je 23. fl. 1945 umrl v Elwangenu v internaciji. Za njim žalujejo; Mihaela roj. Pfajfar, /ena; Sonja, Tatjana, hčerki; starši, bratje, in ostalo sorodstvo.
BEVC LTD VIK je tik pred osvoboditvijo -padel v 37. letu starosti. Za njim žalujeta: Mara, žena in hčerka Marina.
Dr. K AC RUDOLF, šef sani-tete IV. oper. cone. Padel je spomladi 1944. Pokopan je na podnožju zelenega Pohorja. Za njim žalujeta rodbini dr. Kac in dr. Dev.
!
I S C I T E
NOVE RJUHE?
Porabljene ihuš^Ih- |«otivlnl-je yai izdelavo rjuh. sraj«-. Itrisaf, nylons, ženske pasove in luno-r»» drujrili stvari, ki jih lioif-te . . . kakor tudi za mila.
IZROČITE SVOJE PORABLJENE MAŠČOBE
i__________!
NAJBOLJŠO GARANCIJO ZAVAROVALNINE JAMČI VAM IN VAŠIM OTROKOM
KRANJSKO-S LOVEN SKA KATOLIŠKA J E D N O T A
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA J*OT>PORNA ORGANIZACIJA V AaMEKIKI - POSLI JK ŽE 5t. LETO -
Članstvo nad 40,000 Premoženje nad $6 000,000
SOL.VENTNOST K S. K. JEDXOTE ZNAŠA 129.91%
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni orcanirariji. KRANJSKO SLOVEN -SKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko iav*rujei za smrt ni no. razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglasti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.— do $5,000.—.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila, n zavarovalnini in za v<e ilruD» podrobnosti se obrnite na uradnike in iirndni«-e krajevnih druSlev K. s. K. Jed note. ali pa na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago Street,	Joliet. Illinois
NOVA IZDAJA " Hammondov SVETOVNI ATLAS
V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom.
Zemljevidi so v barvak. Cena 450 centov Naročite pri: "GLASU-NARODA", 216 West 18th Street, New York XI. H. Y.
NAŠI ZASTOPNIKI
California:
San Frawisro. Jacob Laushin* Colorado:
Puehlo. Peter Cnlig Walsenhnrg. M. .1. Itajuk* Indiana:
In<liuuapnlis, Kr. Markieh Illinois:
Chicago. Joseph Bevčlč* Chhugo. J. Fabian (('hleauo. CMoe-ro in Illinois) Joliet, Jennie Bambiob T^a Salle, .T. S|«elicb Maseouttth, Martin Dolenc North Chlengo Id Waukegan. Matb WarSek Michigan:
Detroit. L. Plantar* Minnesota:
Chishoim, J. Lukanicb Ely, Jos. J. Peshel Eveleth. Louis GouŽe Gilbert, Ixmls Vejnel
Montana :
Roundup, M. M Pnnlan Nebraska:
Omaha, P. Broderlek New York: Gowanda. Karl Strnlnha* Little FaUe. Frank Masle* Worcester/ Peter Rode* Ohio:
Barherton, Frank Troha* Cleveland, Anton Bobek, Charles
Kariinger*, Jacob Resnlk Glrard. Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John KumSe Youagstown. Anton Kikelj Oregon:
Oregon City, J. Koblar Pennsylvania:
Conemaugta, J. Brezove«'*
Coverdale In okolica, Joe. Paternel
Bessemer, John Jevnikar
Export, Louis Supančič*
Farrell, Jerry Okorn
Forest City. Math Kamln*, Fran*
Blodnlkar Greenshurg, Frank Novak Homer City. Joseph Kerln Imperial, Coraopolis. in okolico: -Anton Keln*.
Johnstown, John Polants* Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Midway, John Žtlgt* Pittsburgh in okolica. Philip Pro*;ai SteeltoD, A. Hren Turtle Creek, Fr. Scbtfrer* West Newton. Joseph Jo-ran Wisconsin: Milwaukee, West Allls, Frank Skok* Sheboygan. Anton Solar
Wyoming:
ttoek Spring*. Mary Taucliar* Diamondville. Joe Koltch
(*ZastopDlkl, ki imajo poleg Ime*
na •, bo upravičeni obiskati tudi dru-: ge naselbine v njih okraju, kjer jo kaj aafilh rojakov naseljenih.)
Vsak zastopnik Izda potrdila m bvo to, katero Je prejel. Zastopnike topi« oriaomčsmo-—Dors v m "Glu Naroda"
Nemški Rdeči križ z ;i s e ž e 11
I*oroiMlo iz llerlina nazna-n.ja. tla je maršal Origorij 1\ /ukov s poisehuim odlokom 1 S. septembra zasegel vso lastnino Nemškega TMereira .Križa v tu-ki okupacijski zoni.
Zdravstven i ravnatelj v ruski zorni dr. PanI Konitzer ji* »nI |H>veljsrva rdeče armade prejel nalwgo. da izvede ukaze maršala Žnkova.
Nemški lidef-i križ ima lin razni k bankah v Nemčiji naloženih 350.000.000 mark, ali o-
koii *35.ooo.ooo.
Tozadevne podatke j<* maršal Žnkov tin t tudi ameriškim in angleškim oblastim, tla na i>ii način zaplenijo premoženje Itdeeega križa v svojih zonah.
SLOVENCEM
velikega New Yorka naznanjamo. da je glavna postojanka za zbiranje ponošene obleke za STARO DOMOVINO v cerkveni dvorani sv. Cirila na Osmi i v New Vorkti.
Obleko prinesite sami, ali pa jo ]>ošljite po pošti na: ST. CYRIL'S CHURCH. 62 ST. MARKS PL., XVAY YORK 3, X. Y._____
v Kratkem vasu je ono za;,
vs»* potrebe Osvobodilne fron-l
i ]
te* dokumentov, osebnih izkaz- ^
nic in dovolilnic za prehod
Vil	I1
bloka.
Bili so tako dobro naprav-j ljeni, da okupator ni odkril, da so ponarejeni.
Poletf "uradnih" dokumen- ', tov ie tiskarna tiskala "Slo-
s
venskega poročevalca" v na- * kladi 10.000 izvodkov in na- ^ pravila vrsto brošur, v katerih
i
je Osvobodilna fronta budila j in organizirala slovenski narod v boju proti okupatorjem. i V tej tiskami je izšla prva , zbirka partizanskih ]>esmi, zbirka Mateja Bora z našlo- ^ vom "Previharimo viharje". — Marsikdo, ki je zbirko bral, ni ; vedel, v kako te/kih razmerah j je bila tiskana. Na zbirki sledov iletralnepra dela ni bilo opaziti.	;
Tisk te tiskarne je bil opremljen tudi s slikami, za ka- < tere so v začetku izdelovale kli šeje lepalne cinkosrrafije. — KI i.še j i so bili nujno potrebni za izvršitev vrste dokumentov, ki jih je okupator stalno izpreminjal. Ker legalne cin-kografije vsega dela niso mogle izvršiti, je bilo treba misliti na lastno cinkografijo.
Ta je bila kmalu urejena v neki vili. V prostor se je prišlo na ta način, da se je z električnim stikalom premaknila cela stena. Prostor je bil štiri metre dolg, tri metre visok in ves obložen s porcelanastimi ploščicami. To je bilo za delo s solitrno kislino nujno potrebno. Fotografski aparat je bil montiran na tračnicah. V bunkerju je bila električna napeljava in vodovod. Ta einkografija je bila dragocena pridobitev, saj so iz nje prišli /igi, formularji nem ških in italijanskih uradov, živilske karte, klišeji za letake in brošure. Delala je skoraj leto dni.
Tiskarna "Tunel" je bila v stalni nevarnosti, da jo naraščajoče okupatorjevo nasilje odkrije. Tega so se tiskarji dobro zadevali. Vedeli so pa tudi, da osvobodilni tisk ne sme zastati niti zadan.
Tisk sam je bil tudi vedno bolj potreben. Vedno težje je bilo sestajanje, tiskana beseda
pa le najde človeka.
*
Strah pred tem, da imamo samo eno tiskarno, ki je vsak čas lahko odkrita, se je kmalu ra zgubi I, "Tunel" je dobil kma lu dve novi tovarišici, prvo v severnem delu Ljubljane, drugo v središču mesta tik policije.
Tiskarna v severnem delu ! mesta je bila prostorna in urejena na električni pogon. Toda delala je komaj štirinajst dni. Neko jutro so jo fašisti obkolili.
(	(Dalje prihod n ju-.)
Novo okupatorjevo nasilje ki se je pokazalo v kolbiranju Ljubljane, je močno oviralo prehod iz mesta na deželo. — Prehod je bil namreč možen samo s posebnimi okupatorjevimi dovolnicami. ki jih marsikateri delavec Osvobodilne fronte ni mogel dobiti!. V težavnem položaju si je bilo treba pomagati.
Požrtvovalni tiskarji so nalogo hitro rešili.
V Ljubljani so zgradili novo tiskarno, ki je bila boljša in bolje urejena kot "Podmornica". Bila je zidana in opremljena z elektriko. V prostor se je bilo treba splaziti po trebuhu. Težava je bila samo z zračenjem in štirje stalni prebivalci so si po noči odpirali vhod, da so dobili svežega zraka. Ob vhodu v prostor je bila stavnica z dvema omarama črk, na drugem koncu ročni tiskamiški stroj na nožni pogon tipa "Tigel". "Spalnica" je bila pod stropom, ker na tleh ni bilo prostora. Novi tiskarni so rekli "Tunel".
w
Na slovenskem ni tiskarne, 1 ki je v okupatorjevih seznamih, in ki bi mogla te stvari tiskati. Okupator je buden, pazi in kontrolira.
V zahodnem delu Ljubljane pa dela dan in noč tiskarna, kakršne slovenska tiskarska zgodovina ne pozna. Globoko pod zemljo teče majhen tiskarski stroj, ki tiska besedo, .ki jo okupator divje preganja, j Dekle, ki je neslo novo besedo, so v zaporu neusmiljeno mučili in nato odpeljali v internacijo. Delavca, ki je med j dvema deskama nesel "Sloven-. skega poročevalca", so na mestu ustrelili.
j Toda ilegalni tisk se vkljub temu razširja na vse strani.
Tiskarna v zahodnem delu Ljubljane je prva partizanska j tiskarna v Sloveniji, in ji je »ime "Podmornica". Ljudje, ki (delajo v njej, z ljubeznijo izgovarjajo njeno ime. Veliko-.krat udre voda v podzemski prostor. Seže do gležnjev in 'treba je poiskati vedra in jo
Majhna sekira podere tudi največje drevo. Na dober milijon Slovencev pa je navalila teža milijonskih narodov s ve-vera, juga in vzhoda. Nemci, Italijani in Madžari so imeli J samo izučenih rabljev za uničevanje narodov velikokrat ve- • čje število kot je bilo vseh Slovencev skupaj.
Majhna sekira podere tudi j največje drevo, ker se ne more ] braniti. V zdravem narodu jej pa veliko sil, prezprimerno ve- , liko sil, ki se lahko branijo.'. Te sile je treba zbuditi, jih organizirati, jih nasloniti na j, tiste sile v svetu, ki so ti naklonjene in takrat lahko dvig-' neŠ svojo trudno glavo in sej začneS boriti v neupogljivo vero.
o
Takrat se je zgodilo nekaj j nezaslišanega.	,
Na Krško polje so .pripeljali gestapovci tri avtomobile slo- j venskih otrok, jih zmetali na, kup, polili z benzinom in zaž-gali.	»
Sredi leta 1941.
Narod ob Soči, gornji Savi, srednji Dravi in Muri pre živ-lja najtežje dni svoje zgodovine.
Primorci in lstrani so obupani. Jugoslavija, ki so jo nosil« v svojih srcih kot veliko upanje, je preteklo pomlad klavrno propadla. Italijanski fašisti sede v Ljubljani. Tega slovenski Primorci in lstrani ne morejo razumeti.
NTa Gorensjktm je vse narobe. Lepe gorenjske cerkve in šole so prazne in zaprte. Hitler je pregnal duhovnike in učitele. Ponosnim Gorenjcem merijo naduti tujci lobanje in preisgujejo, kakšne rase so Vsak teden jih na novo popišejo, tudi zadnja kura je že v nemških spiskih.
Na slovenskem Koroškem sa m.> Drava še živi svoje staro življenje.
Na slovenskem štajerskem je se huje. Tam se že izpolnjuje Hitlerjeva zapoved: Napravite mi štajersko nemško! V grmadah gore slovenske knjige, dolgi vlaki in kolone avtobusov drve po lepih štajerskih cestah. V teh vlakih in avtobusih sede štajerski možje /< ne, f:\ntje, dekleta in otroci. Strgali so jih s svojih doni«.v, z majhnimi culicami gredo v svet — izgnanci. Deset tisoči. Dan in noč.
Po Dolenjski se plazi italijanski okupator in že snema svoje rokavice. Tudi njegov načrt. je isti kot Hitlerjev: opraviti s tem ljudstvom, zbrisati i to packo slovenske krvi med nemškim in italijanskim impe-! rializmom. Ta južni krvnik govori medene besede, zato je še bolj odvraten.
Postopek prvega in drugega okupatorja posnema tretji o-kupator Madžar; v slovenskem Prckmurju je velikodušen in obeša.	_
Nikoli ni bilo na Slovenskem toliko solza in obupa kot v črnem poletju leta 1941. Trije rabi j i mrcvarijo razkosano slovensko telo. Vsi mislijo, da so zmagovalci. Vsi mislijo, da ne bodo nikoli odgovarjali za svoje zločine. Zato so divji in nepremišljeni. To prav za prav niso ljudje. Turki .pred stoletji so bili v primeri z njimi svetniki.
Slovenski narod je obsojen na smrt.
«
Slovenske Partizanske Tiskarne
v borbi za svobodo
Spisal (lene Kratijo *
Po podatkih organizatorjev slovenskih partizanskih tisk arn napisal na osvobojenem slovenskem ozemlju v mesecu novembru leta 1944.
I1*«m1 /linijo, v zakotnih votlinah, iiuil bombardiranjem ... % /imnkftn j mrazu in burji . . . v«*fino v nt* varnost i življenja ... so sta vri, strojniki, urtdniki, kurirji. — možje in žrnr, — izdajali in preskr-1h-Ii slo\eiisko ljudstvo ^ svobodnim tiskom. Njihova požrt\o\alnost je nepree«nljiva.—Čast iti veerut slava jim! (Velezanimiv spis n slovenskih partizan, tiskarnah v horhi za svobodo, ki ga je spiral Cene Kr«: snto prijeli pred nekaj tedni iz Trsta, in <ra priobetijemo v odlomkih.) J
V "Slovenskem poročevalcu" z dne 18. avgusta vidimo članek o delu Rdečega Križa Slovenije. iz katerega povzemamo sledeče informacije o prejemu relifnih zalog iz Amerike:
"V Ljubljano je p rispelo do 31. julija t. 1. 328 bal nošenih oblek, perila in odej. 36 kizabojev čevljev — zbirka naših izseljencev v Ameriki. — 1237 zabojev hrane je daroval kanadski Rdeči Kri/ in še 133 zabojev mila, 15 zabojev vitaminov, 16 kartonov ooblačil, 50 kartonov hrane in 1 karton čevljev.
Druga zbirka naših izseljencev v Ameriki: 467 parov čevljev. 00 kg kakava in nekaj sanitetnega materiala. Razdeljeno je bilo novomeškemu in notranjskemu okrožju, 2 težka šivalna stroja ortopedski delavci. s 33 zaboji raznih zdravil pa smo postavili temelj sanitetnemu skladišču v Črnomlju.
Tretja pošiljka: 10 zabojev konzerviranega mleka. 7 zabojev sira. 1 zaboj Ovomaltine, 2 bali mešanega blaga. 1 zaboj zimskih plaščev, štiri bale
IZ URADA SANS A.
NAŠA POMOČ V LJUBLJANI
j nošenih oblek, 200 komadov moških srajc, 121 volnenih brezrokavnikov, 26 vreč slad- | korja, 1 vrečo vitaminov, 1550 vretenc sukanca, 1 zaboj z 87! vrečicami toaletnega pribora. Razdeljeno novomeškemu in notranjskemu okrožju in civilnim bolnicam Kanižarica-Po-dub.
Od
osvoboditve do 31. julija je bilo izdano na vsa okrožja. Primorski, raznim ustanovam, posebno pa počitniškim 'kolonijam, repatriirancem, bazi za repatriirance "Baragovo semenišče", invalidom in drugim iz blagovalnega skladišča 107 bal in 2 zaboja ooblačil in perila. 29 zabojev čevljev, i70Y zabojev hrane, 85 zabojev • mila, vsi vitamini, 2 kartona oblačil, 776 kartonov hrane. Mnogo bal, zabojev in karto-(nov smo morali razdeliti in smo komadno razposlali 6,423 civilnih in vojaških oblek, suk-njičev, plaščev, moških in žen-jskih, 1,209 raznih oblačil. 1,200 parov čevljev. 6256 kosov ali j na rov perila in nogavic, 1141 j odej in kocov in 4,737 škatel konzervirane hrane".
Mirko G. Kuhel, tajnik
iznašati, sicer bi zalila tudi stroj. — Stroj pa teče dan in noč, voda za partizansko tiskarno ni taka ovira, da bi delo zastalo. Okrog tiskarne, v Ljubljani in v Sloveniji, je I polno fašistov in nacistov, ki delajo silo slovenskemu naro-| dti. Proti tej sili je treba postaviti drugo, močnejšo, vztraj ne j šo!
Mokra, majhna in stisnjena "Podmornica" ni mogla zado-! stiti vsem potrebam. Nasilje pa je bilo vsak dan večje in upor je bilo treba stopnjevati,' treba je bilo veliko borcev, veliko tiska.
Delo "Podmornice" je podprlo sto in tisoč rok. Ni bilo: tiskarskih strojev, toda bilo je dovolj dobre volje in poguma. Takrat je sto in sto mastnih črnih valjarjev zdrselo po be-j lih pol ah papirja, takrat se je tisoč in tisoč belih pol ovilo črnega valjarja p reprostega eiklostila.
Ciklostilska tehnika tiska, s katero je včasih študent razmnoževal predavanja, je postala koristno in uspešno orožja proti okupatorju. — Vsa Ljubljana je bila v kratkem preprežena s ciklostilskimi tiskarnami. Delalo se je v sobah in kuhinjah. Od tod se je bilo treba umakniti v podstrešja in v kleti, od tod v zakrite prostore in v bunkerje.
Ciklostijske tiskarne so delo "Podmornice" močno podprle in jo tudi preživele. Tudi v najtežjih Časih so delale. — Ljubljana ni bila nikoli niti za teden brez partizanskega tiska. Te tiskarnice so razmno žile vsako številko "Slovenskega poročevalca'*, osrednjega glasila Osvobodilne fronte, v takem številu, da je naklada zadostovala za Ljubi jno in deželo.
"Podmornico" je v februarju 1942. leta zadela nepredvidena nesreča. Takrat je okupator obdal Ljubljano z žičnim j blokom, žica je šla tik mimo hiše, kjer je bila tiskarna. — ! Zaradi prevelike kontrole ob bloku je bil ekspedit onemogočen in tiskarna je morala prenehati z delom.
*
Sedaj so bile stvari popolnoma jasne.
Sekiro, ki je nastavljena na slovenski narod, je treba iz-pedbiti!
Upor!
Slovenski narod se bo brani) !
Slovenski narod se bo bra- i ni!, ker je napaden, ker je : njegov boj .pravičen, ker jc obramba njegova dolžnost.
Zbral bo vse narodne sile jih organiziral ih jih naslonil na tiste sile v svetu, ki so mu naklonjene.
Sile odpora bo budil, organiziral in usmerjal slovenski narodno-svobodilni tisk.
Nova beseda je v rokah slovenskih ljudi. Na zidu je prilepljen letak, ki ti v jedrnatih oosedah pripoveduje, da je zavihtel nad teboj krvavo sekiro kruti okupator. Tak letak najdeš na cesti, na hodniku svoje hiše, v pisemskem nabiralniku.
Upor!
V slovenskih hribih že pokajo partizanske puške. Borci se zbirajo v hribih nad Zagorjem, na gorenjski Jelovici, v gorah okrog Savinjske doline.
Upor!
Zedinimo se! če bomo vsi skupaj, bomo postali močni, , močnejši kot okupator. Tri glavne poulič. skupine: komunistična Partija Slovenije, krščan j ski socialisti in demokratični del Sokolov, so se zedinile v j enotno Osvobodilno fronto slo i venskega naroda. Kulturni de-(lavci so se takoj pridružili, še (štirinajst drugih političnih skupin in raznih krožkov se je ,priključilo. Program je kratek I in jasen: upor! Le boj je naša 'rešitev! Boj je pot v svobodo! |V tem boju nismo sami. Sovjetska zveza na vzhodu, Anglija in Amerika na zahodu so naši zavezniki. Toda vsi ti so še zelo daleč, za enkrat je boj na naših ramah.
Letaki, spomenice in brošure, hude, združujejo in kažejo ■ pot. Napisani so z roko, s pisalnim strojem, razmnoženi na šapirografski koži, na ciklosti-lu. vedno več pa je že tiskanih.
"OLAS NAKOPA''-NEW YOEK____TUESDAY, OCTOBER 23, 1945__VCTANOVLJEN L. 11m
"GLAS NARODA* *—NVCW YORK
TUESDAY, OCTOBER 23, 1945
tstanotuen L 18ft
IGRALEC
IZ SPOMINOV MLADENIČA
Ruski spisal
F. M. DOSTOJEVSKI
ROMAN
(22);
•'l»ohro! Xi mi |x»vs4vi stilaiiju neumna moda. Zelo si lepa. Zaljubila bi se va te, tla sem J. a val it*. Zakaj se lie <mi«r/Jš? T<xla čas je, da i;r«ni. lil šetala bi se rada; a do zdaj je bilo samo va^on, pa vairoiu Kaj pa ti. si <šc vedno jewii ."' je vprašala generala.
"Kaj vendar mislite, tetJca * Razumem, tla v \a-ili letih . . je zinil razveseljeni general.
•M'ette vieille est toinl»ee en enlauce!" (Ta starka m- je pootročila) mi je šepnil <les i irietix.
"Jaz si hočem tu vse ogledati. Ali mi ]»re-pustiš Alekseja Ivanoviča ?" je vprašala ir«'iie-rala.
4*I>raure volje! Tudi jaz sam . . .tudi Pavlina. in r <les <iri«"ux . . . mi vsi bi si šteli v čast in bi bili zadovoljni opremljati vas.'"
"Mais. uiadame. cela sera un plaisir!" (Toda, tfoxpa, to 1k> veselje!) jo je (govoril des (JritMix z očarujiičiiii usmevom.
'Kajpak plaisir! Smešen se mi zdi S. očka! I »ena rja pa i i ne dam!" je rekla generalu hipoma. "Sedaj pa v moje solie; moram si jih m>,ledati. Potem pa se odpravimo v vse oiHeda-?*ja v lit I ne kraje. Torej dvignite!"
Žopet so jo dviifnili in vsa množica se je napotila za naslonjačem ni/dolu po stopnicah, (ieneral je stopal kakor omamljen vsled udar < i - kolom po ulavi. l>es (irieux je nefeaj |»rc-mišljal. Mile Illamihe je hotela sprva ostati, potem pa je tudi odšla za ostalimi. Za njo je itivkoj tslpravil i knez in ziroraj v .trenera-lovem stanovanju sta ostala samo Nemec in fiadaiiie veuve 4 Vnniim^s.
X.
V zdraviliščih in loli po vsej Evropi se upravitelji hotelov in natakarji pri odkazova-liju stanovanj ne ravnajo samo po zahtevah in željah po^etnikov, ampak tudi po lastnem «iomnevanjn. in priznati je treba, da se redko J » daj zmotijo. Toda babici'so, ne vem zakaj, odkazali tako Jejte prostore, da so prekoračili I • mejo doiinievanja: štiri krasno opreml jene m>Im» s k spalno soIm>. soIk1 za slnžabništvo. po ščitilo sohieo za koiihtu*nieo itd. Kes je v teh sobah •stanovala pred enim tednom neka velik:«, vojvodinja, kar so takoj povt-dali novim naje-i"aleem. tla bi povijali vretlnust stanovanja.
Itahico so nosili ali bolje vozili po vseh sobah, ki jih je pozorno, natančno ogledovala. 1'pravitelj prileten mož ^s plešasto ^lavo. jo j«- >premljal na tem ourledovanju.
Ni mi znano, za k*»i?u s> smatrali 'babico. \rmlar -e mi zdi. da za »ilno imenitno in v pr \i vrsti jako bogato ose>bo. \' knjigo so takoj '/apisali: Madame generale prinees^e de Tara-\iteheva, dasi ni bila babica nikdar kneiri-iija. Lastno služalmištvt), posebni viiuron. 111110-'/<'a nej m *rebn i h zavojev, kovčeirov in celo za li >jev, ki jih je pripeljala s seboj, je najbr/e I ripomotrlo do ten-a; a naslonjač, rezko vedenje in irla*< liabičin, njena ek^fiitrična vprašanja, ki jih je »stavila brez zadižka in ne tr-pee nikakeixa priirovarjanja. skratka ves pojav
babičin — naraven. rezek, zupovedovalen —- . je provzročil sj>lošno spoštovanje. Tri ogledo vanju je včasih hipoma velela ustaviti naslonjač, pokazala del polifštva in se z nepričakovanimi vprašanji obračala do .spoštljivo na-smihajtweira se upravi'teluja. ki se je je začel hat i. Stavila je vpra&anj !a v francoskem jezi ku, ki ga je tako slabo tsrovorila, tla sem moral, navadno jaz tolmačiti. Odirovori upraviteljev«; ji večinoma Iliso bili ,jk> tfodn in je niiso zadovolji'val i. Sicer pa ni vpraševala, bi rekel, o stvari, ampak B05 vedi o čem. Ustavila se je r.a pr. naenkrat preti silno bajeslovne vsebine, Opreeej slals> kopijo znamenitega originala.
•M'egav portret je *to',?
Upravitelj je rekel, da najbrže kake grofice.
"Kako, da ne veš.' Tukaj živiš, a ne vc.š l Zakaj je tukaj-' Zakaj ima poševne oči?"
Na vsa ta vprašanja upravitelj seveda ni inoi^el po godu odgovarjati in se je docela zmetlel.
"(ilej »a tepeti !" je rekla po rusko.
Odnesli so jo dalje. Taisto se je zgodilo s saksonskim kijM-em. ki si ga je babies dolgo ogledovala in ira dala sleHnjič odstraniti, ne vem zakaj. Končno je vprašala upravitelja, kolfko so stale preproge v spalnici in kje jih t ko. 1'pravitelj je ot»ljnl>il, da poizve.
"To so os I i!"' je godrnjala babica in posvetila vso svojo i>ozornc*vt p<»štelji.
"Kak razkošen baldahin! Razgrnite ga!"
Odgriiili so odejo.
"Se, >e. vse odgmite. Odstranite blazine, prevleko, vzdignite pernico!"
Vse so obrnili. Jlabica si je natanko ogledala.
"Dobro, da nimajo moljev. A'se perilo proč! 1'ostcl jite z mojim j»eribim in blazinami. Sicer pa je to vse preveč razkošno, čemu bo meni. starki, tako stanovanje: dolgčas mi ho. Aleksej I van o vi č, prihajaj flMigostoina k meni, Iko ne haš pouk!'"
"(►d včeraj nisem več v generalovi »službi, bivam v hotelu popolnoma sam zase." sem odvrnil.
4'Zakaj pal"'
"I'ml par dnevi je došel semkaj znaten nemški baron z baronico, svojo soprogo, iz nerlina. Začel sem včeraj na promenadi «o-voriti ž njim po nemšJko, ne da bi se držal pristno berlinskega izogvarjanja.
*'\ii. kaj potem?"
• Smatral je »to za predrznost in se pritožil generalu, ki me je takoj včeraj odslovil."
"Ali si odmerjal nemara, tega bil milu <l»a -i g-a tudi ozmerjal, kaj zato!)
"0 ne. nasprotno! ]Sumil je vzdiirnil name
palico."
'•In ti, slinež. si dovolil tako ravnati s svojim učiteljem V' «e je hipno obregnila natl generalom. ''In še iz sIužIk' si spa pognal. Mihe >te, mrhe ste vsi, kakor vidim!"
Pt ILITICATj ADVERTISEMENT
ZELO VAŽNO
za VAŠE in BLAGOSTANJE VAŠIH OTROK!
Življensko zanimivo za 7V2 ™iUjona Newyorca-nov. poslušajte JUTRI VEČER (sredo)
od 7 — 7.15 PM NA POSTAJI W J Z Dial 770
Slišali boste
NEWBOLI) MORRIS-A
. Vašega ^bodočega župana!
HELP * WANTED
DELAVKE ISCEJO
HELP WANTED
I	t JEN KRAJ,
HOUSE WORKER
i	STEADY WORK
I 5 DAYS — !> AM TO 0 I'M -NO CHILDREN lMiont' \VI s-j*i:ttl
C«K> -JtJSI
GIRLS — Experience Preferred
WiU c<*iHii|«>r willing ln'filiiriers TO CARD & STRAP WATCHES
t!»rt«l l'ay — St«uly Work l'lfusant Siirrouiicliiifrs — Apply
CRAWFORD WATCII t:<>. 17(1 BROADWAY	N. Y. C.
f inishers
ON MENS VESTS Steady Work — Omul Pay Apply
A B II A H A M H R »I S .
' ST I'N I VERS IT Y PEACE N. Y. C. (Near 11th Street)
(•_»Ol - IX >7)

GIRL
Nt> EXPERIENCE NECESSARY
for Light Factory Work
5 DAYS — STEADY — GOOD OPPORTUNITY for WILLING WORKER — Apply
MANHATTAN GLOVE 4(>4 — 4th Ave., It. l.'UlS. X. Y. C.
SHOES
SOCKLINER & ALL AROUND GIRL IN PACKING ROOM
Apply M. RADESCHI INC. 1T«» BROADWAY
N. Y. C.
(LI »5 litWi I
(Dalje prihodnjič.)
Their Only Crime Was Hating Our Enemy — They Need Your Help
Prank Ml:klich preminul v Clevelandu
V soboto večer, 6. oktobra, ko je šel preko ceste na East 185 St. in Shawnee Ave., je bil zadet od avtomobila Frank Miklich. Bil je odpeljan v E-Emenrency Clinic bolnišnico, kjer je čez pol ure poškodbam podlegel. Pokojni je bil 63 let star. Doma je bil iz vasi Gro suplje, fara Šmarje na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 40 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Fran ces, rojeno Omahen, dve hčeri Mrs. Mary Žagar in Rose, in štiri sinove: Frank, Anthony, Pfc. August, ki se nahaja v Alabami, ter First Sgt. Edward, ki se nahaja v Franciji. Dva sinova sta izgubila svoja življenja na bojnem polju. Lt. Ivan je bil ubit v Franciji 27. julija 1944., Cpl. Louis pa v Nemčiji 27. maja 1945.
PISMO...
(Naslaljcvanjc z 'J. str.)
Želim da bi Te to pismo dobilo. Sicer sem že Lojzu malo ipopisala pa ker ni gotovo ako dobite pišem še tukaj na kratko. Jaz sem si napravila na dvorišču zasilno stanovanje in sem zadovolna sama da nisem pri tujih ljudeh. Ipavčeve (Angela Tišler iz Markovca, žena n jenega pokojnega sina in nje sinček) pa imajo lepo stanovanje v novi hiši. Renpo-tevega (Janežič) Feliksa.
še enkrat najlepša hvala za vse tolažil ne besede in skrb, ki sta jo pokazala. Lažje je, ako ima človek koga, ki čuti z njim in ki mu lahkri potoži svoje gorje.
Pozdrav Tebi, Lojzu in njegovim od — Malke."
Iz tega pisma bi se dalo soditi, da razmere v stari domovini niso sedaj več tako neznosne, kakor smo si jih mi predstavljali. Toda pomisliti moramo, da je pošiljatel jica tega pisma mnogo pretrpela, prezgodaj ostarela vsled česar je izgubila smisel in zanimanje za življenje. Dasi so ji požgali hišo in gospodarsko poslopje ji je še ostala zemlja — polje, travniki, gozd; dovolj da se skromna oseba skromno preživi. Z gotovostjo lahko domnevamo, da se mora velika večina tamkajšnega pre bivalstva v mnogih ozirih omejevati, da težko prenaša po-mankanje, da potrebuje in pričakuje naše pomoči.
Upajmo tudi, da so v kratkem najde pot, da bo vsakdo lahko direktno pomagal svojcem. Kar se more sedaj v tem oziru storiti je nezadostno in nezanesljivo. Preveč tujih lju-dij vtiče prste med potjo v te pošiljatve. Nismo tako bogati in ako kaj pošiljam tudi pričakujem, da naslovljenec sigurno prejme, ne pa da bi pošiljal stvari kakemu nepridipravu. ki vodi črno trgovino v deželi, "High top" škornje.
•Jt)r>-'J11)
MOŠKO in ŽENSKO DELO (Male and F«male)
ŠIVALKE SLAMNIKOV
IZVRSTNO DELO DOBRA PLAČA DOLGA SEZONA Vprašajte pri: .L <;. & SONS •JN WEST :wtli ST.. Stil Floor New York City
(ft *j::»
SLAMNIK ARICE
Izurjene na Saturn kite
NAJ BOLJŠE DELAVSKE RAZMERE
DOLGA SEZONA
STALNI STROJNIK
NAJVIŠJA PLAČA
Brrcuilaftia Življ.-nska Zavarovalnina Bolniška I'o<l|>ortt in Hospitalization
OGLASITE SE TAKOJ
LEPMAN BROS. CO.
Harrison & Marshficl Ave. Chicago, 111.
kupite eim "extra" bono danes
(0 is I
General Houseworker
1 Rooms — No ('hil<lr»-ti fJ3 \W«'k Sleep In or Out. t Litrht Cooking; Light Lnin>lrv (Washing Mat-hind	Appl.v
M us. KAPLAN, Ki47 E. ITth Št. I Brooklyn. N. V. - es r.-«Uo
•ji»r. JI i.
SHOES	1!
SKIVER
Experienced Man or Woman also To Do Perforation and Folding or Stitching. — Excellent portunity fur <|ualific<l |K»rson. — Apply CHAIN FOOTWEAR INC. j' 4-'l East 20th Stn-et N. Y. C. |
(iiošj—211)
OPERATORS EXPERIENCED <»N binding & pinking attachments
STEADY WORK — GOO D PAV PLEASANT WORKING CONDITIONS
Apply: WIRTIK-JOLD I'XDERWKAK CO.
r»l EAST i:$8th STREET	R o N X. N.
(2»»4—21 fH
dec 'or ators
ON CHINA (FLORAL> SKILLED — CJOOD PAY Good Working Conditions—Per-niaiient P«»a«-etinie Positi<»n A [»ply HUE ARROWS — "»1 WEST "r«I ST., N. Y. C.
P A P E R B O X E S GIRLS TO LEARN TRADE
STEADY WORK — GOOD PAY Apply
C V M R o T & c V M R O T
GREENE STREET	NEW YORK CITY
f 204 —2<Hi)
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
KnJWcm daje poljudna navodila kako poctatl amerlflkl državljan. (V alorenMInlV	Ona M c«itr
Dobite pri Knjigami Slovenie Publishing Co., 216 West 18tJb Street, New York 11, N. Y.
Vcnc. Palcich.
Izročite svoje porabljene maščobe. — Sedaj dobite 4 rdeče točke mesto 2
Help Wanted
MOŠKO DELO Help Wanted (Male)
; tTass~b T7owerš i
<»11 crystals
ExiMTionee«l or Beginner—Perma- | : nent peacetime ]M»siti«»n mul Ex- i I cellent opj>ortunity to etipahle, ! willing worker. — Apply FEB I IN CRYSTALS 270 Lafayette St.. N.Y.C. llth fl. I I_C Anal CIC-JS	j
(2trj—20.S»
AUTO MACHINIST
TO
REBUILD MOTORS
135-01 — 35th Avenue Flushing, L. I.
_ (204—210»
C-'Ol -_'H»i
BUTCHER
COUNTERMAN Steady Position with Well Established Firm Apply
AARON BFCHSRAUM Ct». 711» — nth AVENPK N. V. C. I
(20i 2101
EXPERIENCED
f i n i s ii e r s
ON
f l o o r s
Apply
BEFBIS IiROS. & CHOPNICK *j::i WEST lS>th ST.. N. Y. C. Chiokoring l-«K»7S

M 1 1
HELP WANTED :: MOŠKO DELO
:: HELP WANTED
Help Wanted (Male)
SHOE CUTTER
O X LADIES S H O K S
Ti DA Y S	------s T E A D Y
Apply —	G O O D P A Y
e v e h i t e f o o t \v e a r
i:» WOOSTER STREET	NEW YORK
CITY 1 :_■»►«; -JI:
BAKERS! BAKERS! Benchman or 2nd Hand
NIGH WORK — o DAY WEEK Must Be Ex|K*rien<*ed on CAKES Top Salary — The Right Job for the Right Man I*Ieji>3int Working Cohditions CALL JA !>-:;i4ti — or apply
qcality bakery
132-08 ItOCKAWAY BLVD. SOUTH OZONE PARK. L. I.
(20U L'osi
M E C II A N I C
ALL ROUND PRECISION WORK ON
WATCH CRYSTALS
Permanent PojKftime Position BONUS FOR INNOVATIONS Apply FEIGIN crystals
270 Lafayette St.. N.Y.C. llth fl. CAnal G-ltrJS
(202 20S>
p o l i s h e r s
Experience«! on B II A S S P I E C E S fiootl Pay Daylight Workr<K>in Apply
HELSTAN MERCHANDISE CO 101 — 7th AVE	N. Y. C.
(204—210)
Angleško-Slovenski
BESEDNJAK
Izšel je novi angleško slovenski besednjak, ki ga
je sestavil
Dr. FRANK J. KERN .
V njem so vse besedq, ki jih potrebujemo v vsak. dan jem življenju. — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 273 strani.
Cena je
Naročite jo pri:
KNJIGARNI "GLASA NARODA" 216 W. 18th Street	New York 11, N. Y.
I B IT F F K R & X I X K E A G !
f i x i s ii e r s
ON	I
LADI ES FINE Slin ES STEADY WORK Apply: M. RADESCHI INC. j 470 BROADWAY N. Y. C. 1
P1CTCRE KRAMERS MAT CCTTKRS
EXPERIENCED ONI.V Periiuinent Peaeelime .Iol»> to Willing Worker Af»ply S I' N G < »TT ART S EAST 2Tln1 ST.. N. Y
(202
C.
ji k >
CUSTOM SHOE MAKER
TO MAKE LADIES' A MEN'S SIIoES Will p!iy |1!) np on nn'ii's -iliiK-s :n-«-i«r"ling l<> »»♦'■ri-en<*e. - Strtadv work, pleasant working eonditi'His. Apply EFREMEIHS. 1!» E. r^fli St. New York City

(2lfc> JlXi)
K NIT T E R
WATCHMAKER
i EN PERI EX' "EI» PERMANENT PI: A CETIME
P« »S1TION HIGH PAY — 5 PAYS Apply HARR WATCH <*o .>15 FIFTH AVE.. N. Y. t
<201 21»» i
ON CIRCULAR KNIT RIB MACHINE Permanent Pen eet i me Position
$40 — 10 Hour Week Apply PYRAMID MFG. I IS WEST 23rd ST. X. V. C. C H 2-70H0
2t»o>
sold e r e i?
and BRASS NOVELTIES Exjieriptieed on SoET METALS
GOOD PA Y Permaiient Position for Right Pa rty. — Apply
METRO ART CRAFTS INC. 4*Mi West ,'Jls-t St.. N. Y. C.
AUTO BODIES
WOODWORKERS — METAL MEN
Apply
FRANKLIN BODY »r STANDARD BODY loll! I »EAN ST.	BROOKLYN
(inrner Franklin A Bergen t
2<W—211 >
Opozorit« ie drngre, k) ne fit a jo MG. N." na te oglase. — Mocoie bo komu vHtrelevm*
KITCHEN HELPERS
Pleasant Working Conditions at Airport
MODERN EQUIPMENT ADVANCEMENT OPPORTUNITIES
Apply Daily 9 — 2 Saturday A. M.
TRANSCONTINENTAL & WESTERN AIR, INC.
HANGAR No. 6 LA GUARDIA FIELD
_N. Y.__
(202—214)
Painters
SPRAY and LETTERING
Experinced Desired
WORK AT AIRPORT
GOOD PAY
TRANCONTINENTAL AND WESTERN AIR INC.
HANGAR fi LA GI ARDIA FILED, X. Y.
(205 211»
Dishwashers
Pleasant Working Conditions at Airport
MODERN EQUIPMENT A D V A N c E M E N T O P P O R T U N I T I E S
Apply Daily 9 — S Saturday A. M.
TRANSCONTINENTAL & WESTERN AIR, INC.
HANGAR No. 6 LA GUARDIA FIELD
N. Y.
(302—214)
NIW YORK
NATIONAL WAR FUND an
» WVUAM STMCT . WW TOW (. M T. • »rv-— —« J«eoitT