LR 63 / Prelepa Škofja Loka od nekdaj do danes – v glasbi 173
Franc Križnar
Prelepa Škofja Loka  
od nekdaj do danes – v glasbi
Izvleček
Prispevek prinaša glasbene žanre in avtorje; skladatelje, ustvarjalce in izvajalce: 
ansamble, soliste in zbore v okviru glasbe z Gorenjske, iz Škofje Loke in njene oko-
lice. Gorenjska, in Škofja Loka v njej, je gričevnata pokrajina, mesto leži v spodnjem 
delu regije, pod reko Savo in v sotočju obeh Sor: Poljanske in Selške. Zgodba se začne 
z glasbo Ansambla bratov Avsenik, ki sicer ni neposredno (po)vezan s Škofjo Loko, 
pač pa z glasbo, lepoto, Gorenjsko in s tem posredno tudi s Škofjo Loko, in se zaključi 
z glasbo v Loki in današnjimi glasbeniki. Prispevek prinaša pregled vsega, kar je 
povezano z glasbo, od ansamblov, Brižinskih spomenikov, cerkvenega dostojanst-
venika, dirigenta, fagotistov, flavtistov, folklornih ansamblov, ljudskih plesov, (glas-
benih) festivalov, prek glasbenikov, harmonikarjev, izdelovalcev inštrumentov, 
kapelnikov – dirigentov, kitaristov, klarinetistov, muzikologov, organistov, peda-
gogov, pevcev, pevskih zborov, pianistk in pianistov, piscev, potopisca, preporodite- 
lja, saksofonistov, skladateljev, tolkalcev, violinistov, violončelistov, kontrabasista 
do zborovodij in dijakov ter študentov glasbe.
Ključne besede: avtorji, skladatelji, ustvarjalci, izvajalci, ansambli, solisti, zbori.
Abstract
Beautiful Škofja Loka from the Past to the Present – in Music
The paper discusses music genres and authors; composers, creators and performers: 
ensembles, soloists and choirs from Gorenjska, from Škofja Loka and its surround-
ings. Gorenjska, and Škofja Loka within it, is a hilly landscape; the town lies in the 
lower part of the region, below the river Sava and between the confluence the two 
Sora rivers: the Poljanska Sora and the Selška Sora. The story begins with the music 
of the ensemble of the Brothers Avsenik, who are not directly linked to Škofja Loka; 
but connected with music, beauty, Gorenjska and thus indirectly with Škofja Loka, 
too. It finishes with music in Škofja Loka and today’s musicians there. The contribu-
tion provides a review of everything connected with music, from ensembles, the 
Freising manuscripts, church dignitaries, conductors, bassoonists, flautists, folklore 
Book 1_LR_63.indb   173 29.5.2017   12:00:50

Prelepa Škofja Loka od nekdaj do danes – v glasbi / LR 63 174
ensembles, folk dances, music festivals, to musicians, accordionists, makers of musi-
cal instruments, bandmasters-conductors, guitarists, clarinettists, musicologists, 
organists, pedagogues, singers, choirs, pianists, music writers, travel writers, the 
Renaissance, saxophonists, authors-composers, percussionists, violinists, cellists, a 
double-bassist, to choirmasters and pupils and students of music.       
Keywords: authors, composers, artists, performers, ensembles, soloists, choirs.
Uvod
“[…] V ustvarjalnem procesu pa pokrajina ni v neposredni zvezi. Vseeno 
obstaja razloček med mojo vizijo glasbe in Gorenjsko: 'dežela Kranjska nima 
lepš'ga Kra(n)ja ko je z okolišem ta, podoba raja' (France Prešeren, Krst pri 
Savici – Krst) … ugotovili smo, da je Gorenjska bogata predvsem z godci in god-
čevstvom. Zato tukaj ni slišati balad, romanc ipd., ampak v ples obrnjeno ljud-
sko glasbo. Zato fenomen Avsenikov – Joževcev iz Begunj na Gorenjskem v slo-
venski umetni glasbi ni nič nenavadnega. … No, morda bi pri Gorenjcih govoril 
o večji ksenofobiji, upiranju tujstvu, kot pri drugih. Priznam, da sem to lastnost 
sprva jemal kot značajsko slabost, danes se popravljam: možno jo je razložiti 
kot naravni obrambni sistem zoper vdore nezaželenega, nevarnega, škodljive-
ga. Kajpak ima vsaka lastnost svoje skrajnosti. … Najbrž sem delno tudi sam 
G. Plautzius: Flosculus vernalis, Aschaffenburg (Nemčija), 1621;  
naslovnica in zadnja stran tiska.
Book 1_LR_63.indb   174 29.5.2017   12:00:51

LR 63 / Prelepa Škofja Loka od nekdaj do danes – v glasbi 175
eden tistih Gorenjcev, ki ohranjajo v sebi spomin na stoletja zaničevan narod, 
ki se še vedno ne zaveda povsem svojih dejanj. Zato mu beseda prej zastane, kot 
da bi se mu razvnela […].«
1
Prelepa Gorenjska, ponos si mi ti,
kdorkoli te vidi, te znova želi!
Gorovja, planine in bistre vode,
zelene doline povsod te krase.
Spomladi, ko planšar odide v gore,
ko mora pustiti v dolini srce,
takrat se odeneš v tisoč cvetov,
pastir pa zavriska, ker pušeljc 'ma nov!
Ne bom te pozabil, kjerkoli bi bil,
preveč sem lepot se že tvojih naužil!
Očaka Triglava le kdo ne pozna,
na jezeru čolnič se v vetru igra.
Ponoči, ko fantič na lestvi stoji,
ko od svoj'ga dekleta rdeč nagelj dobi,
takrat se mu lunca poredno smehlja,
a fant si zavriska, ker nagelj ima.
2
            
Od gorenjskih – škofjeloških muzikantov in glasbe, ki se je pojavila v tem 
prostoru že v davnini in je prisotna tako ali drugače še danes, veje neke vrste 
specifika. V muzikološkem in sociološkem pogledu je to zagotovo fenomen in 
zato predmet /te/ raziskave, ki tako ali drugače to pokrajinsko značilnost loči od 
preostale slovenske in mednarodne scene; pa naj bo to na ljudskem ali umetnem, 
ustvarjalnem ali poustvarjalnem področju. Prav zato bom skušal to glasbeno 
posebnost pogledati in ji prisluhniti po glasbeno, torej z glasbo v glasbi. Vsi ome-
njeni, pa še drugi tovrstni postopki, kljub vsem (z)možnostim ne morejo in niti 
nočejo biti (do)končni.    
1 Iz intervjuja z akademikom Urošem Krekom, slovenskim skladateljem (1922–2008), v: Križnar, 
Portreti gorenjskih glasbenikov, str. 109, 115, 117.
2 Pesem je nastala v Avsenikovem ansamblu, 1957, avtor besedila je Ferry Souvan (1919–1974). 
Informator: Ivan Sivec, 25. 3. 2015. Na: http://pesmi.si/avsenik/prelepa-gorenjska/, 25. 2. 2015. 
V angleščini se prevodi njenih prvih verzov glasijo:
 Beautiful Upper Carniola region,
 Just open your eyes  and enjoj in 
 Breathtaking beauty …
Book 1_LR_63.indb   175 29.5.2017   12:00:51

Prelepa Škofja Loka od nekdaj do danes – v glasbi / LR 63 176
Oskar Dev: Prelepa je Selška dolina, (1922). 
(vir: Jugoslovanske narodne pesmi  
za moški in mešani zbor, Dunaj, 1923)
Bisernica – Veterani, Reteče (ust. 2000, vodja Marjan Igličar). (foto: Peter Košenina)
Book 1_LR_63.indb   176 29.5.2017   12:00:55

LR 63 / Prelepa Škofja Loka od nekdaj do danes – v glasbi 177
Omenjeni vpogled in morebitni tovrstni sklepi so soodvisni od siceršnje 
vpetosti Gorenjske in Škofje Loke v vsenacionalni geografski, duhovni in kulturni 
prostor. Med naštete gorenjske – škofjeloške izvajalce in ustvarjalce pa sem uvr-
stil vse tiste, ki so bili rojeni in živijo tukaj, so se na Gorenjsko in v Škofjo Loko 
priselili in delujejo zdaj tukaj ali/in pa so bili le mimobežno tako ali drugače 
povezani s Škofjo Loko, pa tudi tiste, ki so iz rodne Škofje Loke odšli v druge naci-
onalne ali/in internacionalne prostore. Zato je tudi njihov (glasbeni) opus mar-
sikdaj le refleksija, odsev specifičnega življenja, dela in bivanja v Škofji Loki. 
Glasba je v omenjeni razpravi časovno uokvirjena v zadnjih 1500 let, od srednjega 
veka
3
 pa do danes. Zato je hkrati glasnica preprostih ljudi in njihove lakote ter 
navezanosti na zemljo (ljudska glasba), glas verstva oziroma cerkve (liturgična 
glasba), trgovine, izobraženstva itd. (kar vse sodi v umetno oziroma umetniško 
glasbo).   
3 Od propada zahodnorimskega cesarstva (leta 476) do odkritja Amerike – Amerigo Vespucci 
jo je odkril leta 1507 – nemški reformator in kartograf Martin Waldseemüller je obe na novo 
odkriti celini leta 1516 vrisal na zemljevid sveta, Carta marina navigatoria; op. avt.
Anton Jobst: Žirovska (besedilo D. Konc).
Book 1_LR_63.indb   177 29.5.2017   12:00:56

Prelepa Škofja Loka od nekdaj do danes – v glasbi / LR 63 178
Gorenjski – škofjeloški muziki
Od tipično gorenjskih – širših – škofjeloških ansamblov je zagotovo na 
prvem mestu Mestni pihalni orkester Škofja Loka (1876→), sledijo ansambel 
Fantje s Praprotna (1962→), vokalni kvintet, ki se je leta 1964 združil z inštru-
mentalnim triom Ansamblom Lojzeta Slaka, etno skupina Štedientje (2003→), 
ansambel za staro glasbo Capella Carniola (2004→), vokalno-inštrumentalni 
ansambel narodno-zabavne glasbe Dor Ma Cajt (2005→), ženska vokalna skupina 
Sorške kresnice (2010→), inštrumentalni oktet osmih ustnih harmonik 
Sorarmonica (2012→),
4
 vokalno-inštrumentalna skupina Hozentregarji (2014→) 
in še bi lahko naštevali.
Brižinski (tudi Freisinški) spomeniki so najstarejši znani ohranjeni zapisi v 
slovenskem in najstarejšem latiničnem zapisu, v katerem od slovanskih jezikov 
nasploh. Najtesneje so povezani s Škofjo Loko, saj spadajo v zvrst srednjeveškega 
cerkvenega slovstva. Rokopisni zbornik je bil last brižinskega škofa Abrahama (umrl 
994), služil naj bi mu kot bogoslužni priročnik pri njegovem delovanju med slovan-
skim prebivalstvom. Po pisavi v karolinški minuskuli sklepajo, da so slovenski zapisi 
nastali med letoma 972 in 1039, njihovo izvirno besedilo naj bi bilo iz 9. stoletja.
4 Inf. Vladimir Hrovat, Medvode, elektronsko pismo, 23. 12. 2015; hrani avtor.
Naslovnica knjige Franca Križnarja:  
Anton Jobst (Ljubljana, 1990) z Jobstovim 
portretom (Stane Kosmač, risba).
Book 1_LR_63.indb   178 29.5.2017   12:00:58

LR 63 / Prelepa Škofja Loka od nekdaj do danes – v glasbi 179
Na besedilo Brižinskih spomenikov, treh staroslovanskih spomenikov iz 10. 
stol, je slovenski skladatelj Jakob Jež (roj. 1928) napisal istoimensko kantato za 
tenor, bas, dva mešana zbora, otroški zbor, trobila in tolkala. Njena prva izvedba 
je bila v Ljubljani, 27. 7. 1971. Slovenski skladatelj Marijan Gabrijelčič (1940–
1998), tudi bivanjski Škofjeločan, je na to temo zložil kantato za sopran, flavto, 
violončelo, mešani zbor, zvonove in orgle Glagolite (1997). Njena prva izvedba je 
bila v Škofji Loki, v nunski cerkvi, 28. 6. 1997.  
Marijan Gabrijelčič (1940–1998).  
(foto: Tihomir Pinter)
Marijan Gabrijelčič: Glagolite, 1997 (naslovnica in prva str. tiska partiture).
Book 1_LR_63.indb   179 29.5.2017   12:00:59

Prelepa Škofja Loka od nekdaj do danes – v glasbi / LR 63 180
Med cerkvenimi dostojanstveniki, ki so, ne le v Škofji Loki, temveč tudi 
širše, pustili tudi glasbeni pečat, je nedvomno duhovnik, teolog in škof, šolnik, 
gospodarstvenik, narodni buditelj in glasbenik dr. Andrej Karlin (15. 11. 1857, 
Stara Loka–5. 4. 1933, Maribor). Med dirigenti je to skladatelj, muzikolog, duhov-
nik in urednik dr. Anton Dolinar (13. 1. 1894, Trata/Gorenja vas–1. 8. 1953, Yates 
Centre/Kansas, ZDA). Med fagotisti, med temi redkimi inštrumentalnimi solisti, 
je pomemben Ločan Anton Rupar (2. 7. 1938, Škofja Loka) – dolgoletni solist 
osrednjega državnega simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije. Damir 
Huljev (30. 3. 1958, Osijek) samo živi v Škofji Loki in je solist v Simfoničnem 
orkestru RTV Slovenija. Drugi uveljavljeni glasbeniki so: flavtistki Vesna Jan 
Mitrović (27. 3. 1969, Kranj), solistka orkestra Opere in baleta SNG Ljubljana, in 
Patricija Mihelač Korica (27. 1. 1971, Kranj), solistka orkestra SF), pedagoginje 
Lar/is/a Zurunić (30. 8. 1971, Ljubljana),
5
 Liza Hawlina (11. 6. 1975, Ljubljana), 
Anja Burnik (4. 5. 1976, Ljubljana),
6
 Ana Kavčič Pucihar (3. 12. 1976, Ljubljana) in 
Barbara Volčič (18. 11. 1989, Kranj).        
Med folklornimi ansambli imata pomembno mesto Folklorna skupina 
Škofja Loka (umet. vodja Marko Krajnik; 1977→)
7
 in tamburaška skupina 
Bisernica (Reteče; umet. vodja Janez Kermelj et al; ustanovljena 1922; od 1971→ 
Bisernica).
8
 
Od glasbenih festivalov (v Škofji Loki) je treba izpostaviti tako specifične, 
tj. značilne, kot tudi tiste z najdaljšo tradicijo in ne nazadnje še one, ki so s svojo 
uveljavitvijo že dali svoj pečat Škofji Loki in segli tudi zunaj nje: Srečanje ljudskih 
pevcev in godcev na Sv. Ožboltu nad Škofjo Loko (1997→), Koncerti ORGLE &: v 
Papirnici pri Škofji Loki (2009→), mednarodni festival pihalnih orkestrov Loka jo 
piha, ki ga prireja Mestni pihalni orkester Škofja Loka (2009→), in Večeri sloven-
skih viž v narečju, najprej na Sv. Andreju nad Škofjo Loko, sedaj na Loškem gradu 
(2001→).
Med glasbeniki naj omenim organista in skladatelja Lovra Hafnerja (10. 8. 
1883, Binkelj–10. 6. 1963, Preska/Medvode), duhovnika Don Kosta Jer/nej/ka 
Seljaka (23. 8. 1893, Sovra/Žiri–14. 6. 1968, Brezje), harmonikarja in skladatelja 
Jožeta Burnika (2. 8. 1947, Jesenice), kulturnega delavca Janeza Jocifa (5. 1. 1960, 
Ljubljana), kitarista in jazzista Primoža Grašiča (30. 6. 1968, Kranj) in umetno-
stnega zgodovinarja Boštjana Sokliča (26. 10. 1962, Jesenice). Med harmonikar-
ji sta to Jernej Jemc (24. 12. 1974, Kranj) z ansambli Trio Jemc, Štrio Jemc, Muzika 
Mešano na žaru, Duet Accordon idr.)
9
 in pedagog Jernej Hostnik (27. 2. 1979,  
Kranj).
5 Inf. L. Zurunič, Ljubljana, elektronsko pismo, 22. 3. 2016; hrani avtor.
6 Inf. A. Burnik, Škofja Loka, elektronsko pismo, 21. 3. 2016; hrani avtor.
7 Inf. Marko Krajnik, Škofja Loka, elektronsko pismo, 4. 1. 2016; hrani avtor.
8 Inf. Marjan Igličar in Janez Kermelj, Škofja Loka, ustno.
9 Inf. J. Jemc, Škofja Loka, elektronsko pismo, 22. 8. 2016; hrani avtor.
Book 1_LR_63.indb   180 29.5.2017   12:01:00

LR 63 / Prelepa Škofja Loka od nekdaj do danes – v glasbi 181
Omeniti moram tudi izdelovalce inštrumentov; naj jih nekaj naštejem: 
Simon Otonič, orgle (1730, Kranjska–6. 11. 1784, Maribor), Blaž Demšar, godala 
(2. 3. 1903, Selca nad Škofjo Loko–23. 12. 1981, Ljubljana), Atelje Demšar, 
Ljubljana, goslarstvo (1927→), samostojni kulturni delavec Daniel Musek, diplo-
mirani mojster goslar, Škofja Loka (Kranj, 1976)
10
 in drugi.
Med glasbeniki je veliko kapelnikov – dirigentov (tudi Mestnega pihalne-
ga orkestra Škofja Loka), vsi so bolj ali manj glasbeni profesionalci, med njimi pa 
najdemo tudi kakšnega (ne)poklicnega, zelo redko pa so nešolani glasbeniki. 
Mestni pihalni orkester Škofja Loka so vodili: Oton Sadar (10. 11. 1864, Škofja 
Loka–1919, ?), Zoran Pianecki st., Zoran Pianecki ml., ljubljanski klarinetist in 
pedagog Josip/Jožef Trmota, Josip Eliška, Anton Pöschl, Jože Matek, pedagog 
Edvard Lipovšek (1. 1. 1901, Poljane nad Škofjo Loko–17. 3. 1973, Škofja Loka,),
11
 
pedagog Lojze Štajer (21. 6. 1906 Škofja Loka–12. 11. 1985), Hans/Henis, Janko 
Ravnik/h/ar (30. 4. 1908, Oberhausen/Nemčija–24. 4. 1968, Tuzla/Federacija 
BiH),
12
 klarinetist in pedagog Oskar Škulj (14. 12. 1912, Trst–11. 4. 1995, Škofja 
Loka), pedagog Ivo Gulić (1. 9. 1935, Sinj/Hrvaška), pedagog Janez Ravnikar (13. 
8. 1937, Škofja Loka), pravnik Franc Sever (31. 1. 1948, Škofja Loka), trobentač 
Velimir Piskač (8. 1. 1959, Maribor)
13
 in trobentač Roman Grabner (13. 3. 1969, 
Slovenj Gradec).
14
 Od preostalih dirigentov je tu še mladi Žiga Kert (2. 1. 1992, 
Kranj), ki vodi simfonični orkester Crescendo Škofja Loka (2013→) in mešani 
pevski zbor Crescendo Škofja Loka (2015→).
15
 
10 Inf. D. Musek, Škofja Loka, elektronski pismi, 22., 24. 8. 2016; hrani avtor.
11 Inf. žup. ur. Škofja Loka, zanj Matej Nastran, elektronsko pismo, 10. 8. 2016; hrani avtor.
12 Inf. Tomaž Ravnihar, Ljubljana, elektronski pismi, 11. 5. in 8. 8. 2016, hrani avtor, in Andreja  
in Oto Ravnihar, Škofja Loka, ustni vir, 3. 8. 2016; vsi potomci oziroma sorodniki.
13 Inf. V. Piskač, Škofja Loka, elektronsko pismo, 20. 4. 2016; hrani avtor.
14 Kapelniki godbe na pihala/pihalnega orkestra (danes Mestni pihalni orkester, Škofja Loka),  
z nepopolnimi (biografskimi) podatki so uvrščeni po kronološkem vodenju (op. avtor).
15 Inf. Ž. Kert, Kranj, elektronsko pismo, 30. 8. 2016; hrani avtor.
Folklorna skupina Škofja Loka, (ustanovljena 1977).
Book 1_LR_63.indb   181 29.5.2017   12:01:01

Prelepa Škofja Loka od nekdaj do danes – v glasbi / LR 63 182
Med kitaristi so: pedagoga Uroš Lovšin (10. 3. 1957, Celje–19. 7. 2007, Škofja 
Loka) in Denis Kokalj (15. 4. 1970, Kranj), skladatelj Uroš Rakovec (25. 2. 1972, 
Kranj), mag. art, pevec, producent in tonski tehnik Dejan Lapanja (21. 9. 1981, 
Kranj),
16
 pedagogi mag. Luka Vehar (14. 10. 1982, Kranj), pevec Lenart Rupar (22. 
4. 1985, Kranj) in Janez Golob (21. 11. 1985, Kranj); med klarinetisti solist in 
pedagog Stanislav Kermelj (22. 10. 1914, Reteče–8. 5. 2004 Stara Loka)
17
 in peda-
gog Vlado Stanek (26. 9. 1948, Mele/Gornja Radgona). Med muzikologi so mag. 
Vida Kopač (7. 5. 1953, Celje), novinar-urednik, pedagog in pisec dr. Franc 
Križnar (20. 11. 1947, Ljubljana) in pedagoginja in zborovodkinja Ana Prevc 
Megušar (29. 6. 1969, Kranj).
18
 
V okviru podružnice Narodne čitalnice v njenem zgodovinskem razvoju 
zasledimo tudi marsikatero glasbeno dejavnost, osebnost in opus, tudi v Škofji 
Loki (1862). Kako je bilo to pomembno za nastanek in nadaljnji razvoj glasbe v 
Škofji Loki, pove tudi današnje stanje v glasbenem šolstvu, ljubiteljski in poklicni 
glasbeni dejavnosti, tudi zunaj Loke. Med organisti so uveljavljeni: pedagog, 
zborovodja in skladatelj Anton Potočnik (13. 1. 1951, Bukovica v Selški dolini), 
zborovodja Tone Čadež (16. 3. 1961, Kranj), zborovodja Gregor Voje (12. 4. 1966, 
Ljubljana),
19
 pedagog, mag. art. Klemen Karlin (22. 3. 1973, Kranj), Andrej Prosen 
(25. 3. 1973, Kranj), zborovodja Matjaž Rink (17. 8. 1975, Kranj), zborovodja 
David Končan, dr. medicine (22. 9. 1976, Kranj), zborovodja Andrej Žagar (18. 1. 
1977, Kranj)
20
 in Lenart Golob (30. 3. 1982, Kranj).   
16 Inf. D. Lapanja, Škofja Loka, elektronsko pismo, 31. 5. 2016; hrani avtor.
17 Inf. Marjana Nemec, Trzin, Kermeljeva hči; ustno, 9. 4. 2015.
18 Inf. Ana Prevc Megušar, Selca, elektronski pismi, 4. 1. in 4. 8. 2016; hrani avtor.
19 Inf. G. Voje, Škofja Loka, elektronsko pismo, 22. 3. 2016; hrani avtor.
20 Inf. A. Žagar, Škofja Loka, elektronsko pismo, 29. 3. 2016; hrani avtor.
Organist Tone Potočnik (roj. 1951).  
(foto: Tihomir Pinter)
Book 1_LR_63.indb   182 29.5.2017   12:01:01

LR 63 / Prelepa Škofja Loka od nekdaj do danes – v glasbi 183
Med glasbenimi pedagogi so klarinetist Miško Gal (16. 6. 1903, Feretići/
Subotica/Rep. Srbija–9. 11. 1966, Škofja Loka),
21
 Anton Kvaternik (30. 12. 1914, 
Šmarata/Sv. Marjeta/Stari trg pri Ložu, Loška dolina–28. 3. 1998, Beograd),
22
 
Franjo Zorko (7. 2. 1916, Senovo–22. 2. 1995 Radovljica),
23
 zborovodja Janko Jocif 
(13. 4. 1919, Koprivnik–12. 7. 1997, Golnik),
24
 (ljubiteljski) violončelist Miloš 
Mlejnik, st. (25. 9. 1921, Škofja Loka–23. 8. 2012, Škofja Loka),
25
 pevka Marija 
Schulz, roj. Lotrič (21. 12. 1930, Železniki), zborovodkinja Pavla Grahek, roj. 
Erjavec (11. 6. 1935, Šebrelje/Cerkno), harmonikar, pianist in zborovodja 
Aleksander Sašo Zagoršek (2. 8. 1944, Ljubljana), zborovodja in organizator 
Slobodan Poljanšek (1. 12. 1944, Beograd–3. 5. 2003, Žiri),
26
 pevec in orgličar 
Valentin Bogataj (14. 2. 1945, Podgora/Gorenja vas), harmonikar, organizator, 
politik, violončelist in zborovodja Viktor Zadnik (26. 8. 1948, Ljubljana), harmo-
nikar in pianist Milenko Arnejšek (4. 10. 1948, Ptuj–13. 2. 2009, Kranj), dirigent 
in pihalec Dušan Mlakar (11. 3. 1950, Ljubljana), zborovodkinja Irena Rupnik (24. 
10. 1954, Cerkno), harmonikar (diatonična harmonika) Janez Fabijan (3. 5. 1960, 
Kranj), uglaševalec in restavrator klavirjev Gorazd Jan (5. 4. 1963, Ljubljana),
27
 
21 Inf. Valentin Jesenovec, Škofja Loka, elektronska pisma med 22. 6. in 20. 7. 2016; hrani avtor, 
in žup. ur. Škofja Loka, zanj Matej Nastran, elektronsko pismo, 14. 7. 2016; hrani avtor.
22 Inf. Marija Kvaternik Ristić, Beograd, ustna inf., 29. 5. 2016.
23 Inf. Ljubo Zorko, Škofije. Zorkov sin; elektronski pismi, 26. 5. in 23. 8. 2016; hrani avtor.
24 Inf. Janez Jocif, Preddvor. Jocifov sin; elektronsko pismo, 28. 3. 2016; hrani avtor.
25 Inf. Miloš Mlejnik, ml. sin Miloša Mlejnika, st.; elektronsko pismo, 5. 5. 2016; hrani avtor.
26 Inf. Irena Rakovec Poljanšek, Žiri, Poljanškova vdova; elektronsko pismo, 20. 4. 2016;  
hrani avtor.
27 Inf. G. Jan, Vrhnika, elektronsko pismo, 21. 3. 2016; hrani avtor.
Violončelist Miloš Mlejnik ml. (roj. 1947).  
(foto: Tihomir Pinter)
Book 1_LR_63.indb   183 29.5.2017   12:01:02

Prelepa Škofja Loka od nekdaj do danes – v glasbi / LR 63 184
Irena Ravnikar (15. 11. 1963, Škofja Loka),
28
 zborovodja Andrej Žakelj (2. 3. 1965, 
Kranj,), skladatelj Boris Vodopivec (9. 8. 1965, Kranj), zborovodkinje Maja (Marija) 
Voje (12. 6. 1970, Kranj),
29
 Alenka Zajec (4. 8. 1970, Kranj),
30
 Branka Potočnik 
Krajnik (23. 3. 1971, Kranj), Marta Omejc Gulič (20. 7. 1971, Kranj),
31
 pozavnist in 
dirigent Damjan Tomažin (8. 7. 1973, Ljubljana),
32
 organist Andrej Benedik (17. 12. 
1973, Kranj),
33
 Tina Martinčič, roj. Čadež (2. 7. 1989, Kranj)
34
 in drugi.      
Najštevilčnejši so zagotovo pevci različnih smeri in žanrov: tenorist Jože/
Josip Gostič (5. 3. 1900, Stara Loka–25. 12. 1963, Homec/Domžale), pedagog in 
skladatelj Franc Wilfan Babič (27. 3. 1909, Škofja Loka–11. 6. 1986, Celovec), teno-
rist Leopold Polenec (14. 11. 1912, Puštal/Škofja Loka–5. 10. 1974, Ljubljana), 
baritonist in zborovodja Tomaž Tozon (29. 11. 1937, Ljubljana), tenorist Janez 
Lotrič (26. 7. 1953, Železniki), sopranistka in pedagoginja Vera Mlejnik (1. 7. 
1954, Škofja Loka), sopranistka in zborovska pevka Zdenka Anžur Tozon (23. 8. 
1954, Ljubljana), tenorist, harmonikar in pedagog Janez Triler (2. 2. 1965, Kranj), 
učiteljica Uršula Ramoveš (10. 9. 1968, Kranj)
35
 s pesnikom Janezom Ramovešom 
(21. 9. 1965, Suša pod Blegošem v Poljanski dolini)
36
 in njunim vokalno-inštru-
28 Inf. I. Ravnikar, Slovenske Konjice, elektronsko pismo, 25. 7. 2016; hrani avtor.
29 Inf. G. Voje, Škofja Loka, prav tam.
30 Inf. A. Zajec, Ljubljana, elektronsko pismo,22. 3. 2016; hrani avtor.
31 Inf. M. Omejc Gulič, Koper, elektronski pismi z dne 19. 7. in 5. 8. 2016; hrani avtor.
32 Inf. D. Tomažin, Domžale, elektronsko pismo, 17. 4. 2016; hrani avtor.
33 Inf. A. Benedik, Škofja Loka, elektronsko pismo, 21. 3. 2016; hrani avtor.
34 Inf. T. Čadež, Gorenja vas/n. Šk. Loko, elektronsko pismo, 22. 3. 2016; hrani avtor.
35 Inf. U. Ramoveš, Gorenja vas/n. Šk. Loko, elektronski pismi, 18. 4. in 5. 8. 2016; hrani avtor.
36 Prav tam.
Tenorist Aleksander Aco Biščević (roj. 1984)  
v vlogi Kastorja v operi Kastor in Poluks J. P. 
Rameauja v berlinski Komični operi (2014).
Book 1_LR_63.indb   184 29.5.2017   12:01:05

LR 63 / Prelepa Škofja Loka od nekdaj do danes – v glasbi 185
mentalnim ansamblom Fantje z Jazbecove grape (2006→),
37
 kantavtor Jan 
Plestenjak (27. 3. 1973, Ljubljana), pevec zabavne glasbe in kitarist Jernej Tozon 
(27. 1. 1980, Ljubljana), baritonist in pedagog Janez Hostnik (12. 1. 1981, Kranj), 
tenorist in pianist Aleksander Aco Biščević (17. 4. 1984, Kranj), Maja Triler (23. 
10. 1995, Kranj), Lina Voje (7. 3. 1996, Ljubljana)
38
 in drugi.  
Od pevskih zborov (vsi so amaterski, tj. ljubiteljski) so na Škofjeloškem: 
Grudnove šmikle v Železnikih (Marjeta Naglič; 2002→), Mladinski mešani pevski 
zbor Gimnazije Škofja Loka (Žiga Kert; 2007→),
39
 Mešani pevski zbor Lubnik, 
Škofja Loka (Urban Tozon; 1980→), Škofjeloški oktet, Škofja Loka (Andrej Žagar; 
2007→). Precej številčni so v Škofji Loki tudi pianistke in pianisti: pedagoginji 
Marija Kocijančič (15. 10. 1943, Škofja Loka) in mag. Jasna Kalan (5. 8. 1944, 
Ljubljana), pedagog in skladatelj Blaž Pucihar (19. 3. 1977, Ljubljana), pevka in 
skladateljica Neža Buh/Neisha (5. 1. 1982, Ljubljana) in študent Tomaž Hostnik 
(25. 9. 1992, Kranj). Med cerkvenimi pisci ne moremo mimo Ahaca Stržinarja 
(11. 5. 1676 Suha/Škofja Loka–17. 5. 1741, Nazarje) in pisatelja, šolnika in glasbe-
nika Josipa Levičnika (6. 4. 1826, Železniki–8. 1. 1909). Italijanski potopisec 
Paolo Santonino (ok. 1440, Stroncone/Nurmi, Umbrija–ok. 1508–10, Udine/
Videm), tajnik kardinala in oglejskega patriarha Marca Barba, je prvi pisal in poro-
čal o glasbi samostanov in cerkva na Gorenjskem, tudi v Škofji Loki, proti koncu 
15. stol. v svojem dnevniku. Sledi preporoditelj in duhovnik Jakob Volčič (14. 7. 
1815, Sv. Andrej/Zminec–10. 11. 1888, Zarečje/Pazin).
Saksofonisti so: skladatelj Miloš Ziherl (4. 8. 1914, Škofja Loka–3. 2. 1945, S. 
Ferdinando/Bari), skladatelj Andy (Andrej) Arnol (31. 5. 1947, Železniki–22. 7. 
2002, Jesenice), jazzist Jaka Hawlina (7. 4. 1973, Ljubljana) in Irena Šmid (26. 4. 
1978, Kranj). Tudi skladatelji so (tako kot pianisti) celo najbolj številčni: Gabriel 
Plavec, poznan tudi kot Plautz, Plautzius,  Carniolus (roj. v drugi polovici 16. 
stol.–11. 1. 1642, Mainz) – ta je s svojimi deli (vsa so izšla na tujem – Nemškem) 
prestopil lokalne meje in postal last celotnega nemškega, če že ne kar evropskega 
prostora. Plavec se je umetniško razvil šele v Mainzu, sprostil svoje ustvarjalne 
moči in postal osebnost evropskega pomena. Skladatelji so še: duhovnik Luka 
Dolinar (14. 10. 1794, Bodovlje/Škofja Loka–27. 8. 1863, Šmartno v Tuhinjski doli-
ni), Anton Dolinar (11. 1. 1847, Lučine–5. 11. 1930, Mekinje/Kamnik), zborovodja 
in sodnik Oskar Dev (2. 12. 1868, Planina/Rakek–3. 8. 1932, Maribor), organist in 
pedagog Anton Jobst (12. 9. 1894, Brdo pri Šmohorju/Avstrija–11. 7. 1981, Žiri), 
pedagog mag. Marijan Gabrijelčič (18. 1. 1940, Gorenje polje/Anhovo–23. 6. 
1998), pianist in pedagog Peter Kopač (21. 8. 1949, Jesenice), zborovodja in peda-
gog dr. Andrej Misson (2. 8. 1960, Novo mesto), pedagog Pavel Dolenc (10. 10. 
1968, Kranj), pedagog David Beovič (28. 2. 1977, Kranj) in drugi.
37 Prav tam.
38 Inf. G. Voje, Škofja Loka, prav tam.
39 Inf. Ana Prevc Megušar, prav tam.
Book 1_LR_63.indb   185 29.5.2017   12:01:05

Prelepa Škofja Loka od nekdaj do danes – v glasbi / LR 63 186
Od tolkalcev sta to Klemen Markelj (15. 2. 1977, Kranj) in Jaka Strajnar (22. 
2. 1978, Kranj). Med škofjeloškimi godalci so na prvem mestu violinisti in vio-
list: Alojz Drnovšek (2. 6. 1940, Reteče), pedagog Armin Sešek (22. 2. 1951, 
Beograd), Andrej Kopač (23. 8. 1978, Ljubljana), Ivan Pejić (24. 9. 1979, Beograd), 
študenta Ana Julija Mlejnik (17. 11. 1990, Kranj) in Ervin Luka Sešek (26. 3. 1991, 
Beograd), Ana Dolžan (1. 6. 1992, Kranj)
40
 in celo dve nadobudni, mladi in že zelo 
uspešni dijakinji – dvojčici na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani Ana 
in Kaja Sešek (14. 11. 2000, Ljubljana); med tenorskimi godali pa še violončelisti 
pedagog Adolf Ravnihar (17. 6. 1912, Oberhausen/Nemčija–9. 4. 1961, Ljubljana),
41
 
univ. pedagog na ljubljanski Akademiji za glasbo Miloš Mlejnik ml. (4. 2. 1947, 
Ljubljana), Jošt Kosmač (16. 5. 1984, Kranj), Jaka Trilar (28. 4. 1987, Kranj)
42
 in 
Nika Seljak (15. 12. 1992, Kranj);
43
 brat Jake Trilarja, Žiga Trilar, je študent kon-
trabasa na Akademiji za glasbo (13. 5. 1992, Kranj).
44
    
Med zborovodji sta to še Valentin Pirc (10. 2. 1915, Škofja Loka–29. 9. 2004, 
Škofja Loka)
45
 in pedagog Urban Tozon (10. 2. 1979, Ljubljana). Na koncu ne 
moremo mimo vsaj treh nadobudnih dijakov in študentov, ki nadaljujejo v 
Glasbeni šoli Škofja Loka (ustanovljena 1949) začeto šolanje, in sicer so to: bari-
tonist/evfonist Simon Tavčar, študent na ljubljanski AG (7. 7. 1992, Kranj), pozav-
nist Niko Mir, študira v Münchnu na Visoki šoli za glasbo in gledališče (13. 3. 
1996, Ljubljana), njegova sestra – hornistka Ana Mir pa v Ljubljani na Konserva-
toriju za glasbo in balet (5. 11. 2000, Ljubljana); bolj ali manj so vsi trije še doda-
tno zrasli v Mestnem pihalnem orkestru Škofja Loka.
40 Inf. Maja Zupanc, Glasbena šola Škofja Loka; elektronsko pismo, 14. 6. 2016; hrani avtor.
41 Inf. Miloš Mlejnik, ml., Škofja Loka, elektronsko pismo, 5. 5. 2016; hrani avtor,  in Tomaž 
Ravnihar, Ljubljana, Adolfov vnuk; elektronsko pismo, 11. 5. 2016; hrani avtor.
42 Inf. J. Trilar, Škofja Loka, elektronski pismi, 21. 3. in 4. 8. 2016; hrani avtor.
43 Inf. Maja Zupanc, prav tam.
44 Inf. J. Trilar, brat Žige Trilarja; prav tam.
45  Inf. Vladimir Pirc, Škofja Loka, Pirčev sin; elektronsko pismo, 17. 5. 2016; hrani avtor.
Violinist Andrej Kopač  
 kapeli Puštalskega gradu.
Book 1_LR_63.indb   186 29.5.2017   12:01:07

LR 63 / Prelepa Škofja Loka od nekdaj do danes – v glasbi 187
Namesto sklepa   
Med tiste, med katerimi iščemo in najdemo ali tudi ne značilno glasbeno 
gorenjskost, škofjeloškost, ločimo tako produktivne – ustvarjalce (avtorje in skla-
datelje) kot reproduktivne – izvajalce (ansambli, solisti, zbori …). Med enimi in 
drugimi obstaja bistvena (glasbena) razlika medija, s katerim so tako ali drugače 
posegli v škofjeloške glasbene karakteristike, značilnosti. Med njimi je gotovo 
večja ali manjša verjetnost, da bomo zadano specifiko, značilnost tudi opazili in 
jo morda celo dokazali. Ansambli so zagotovo med prvimi, ki si zaslužijo vsaj del 
teh škofjeloških značilnosti. Morda so najbolj tipično gorenjski in s tem posredno 
loški (pa spet ne vsi), prav Brižinski spomeniki, ne toliko po (izvirni Ježevi ali/in 
Gabrijelčičevi) glasbi kot po besedilu, saj so vezani neposredno na Škofjo Loko in 
njene arhaizme. Skladatelji znajo tudi v tem delu vedno znova ujeti patinirano 
slovensko, če že ne gorenjsko in škofjeloško glasbeno preteklost.
46
 Edini cerkveni 
dostojanstvenik je le toliko tipično škofjeloški, kolikor se njegovo specifično in 
tipično (cerkveno) delo nanaša na konkretne geografske pojme. Med njimi so na 
46 Rijavec, K vprašanju slovenskosti slovenske instrumentalne glasbe, str. 10.
Capella Carniola, ustanovljena 2004.
Book 1_LR_63.indb   187 29.5.2017   12:01:09

Prelepa Škofja Loka od nekdaj do danes – v glasbi / LR 63 188
tem prostoru edinstveni prav folklorni ansambli ljudskih plesov in glasbeni festi-
vali.; prav nič pa spet dirigent, fagotista, flavtisti, glasbeni pedagogi, glasbeni 
publicisti – muzikologi in saksofonisti; razen, kolikor bi pri publicistih našli 
kakšen posebno velik nabor tovrstnih, torej gorenjskih – (škofje)loških člankov 
oziroma člankov o loški glasbi in Ločanih. Med glasbeniki, ki jim pogosto dodaja-
mo še kakšne dodatne in specifične afinitete pa ta, torej izrazita pripadnost tej 
škofjeloškosti v glasbi, spet drži le deloma in posamično; ne moremo pa je gene-
ralizirati. Povsem nasprotno to spet velja za izdelovalce najrazličnejših glasbenih 
inštrumentov, ki so bili množični v preteklosti in jih je tudi danes ostalo še nekaj, 
čeprav so v Škofji Loki zelo redki. Nekaj več verjetnosti o škofjeloških vsebinah in 
oblikah njihovega izražanja lahko najdemo med kantavtorji, medtem ko pri kita-
ristih ne. Narodna čitalnica v Škofji Loki je prav gotovo zaslužna izključno za 
tovrstno škofjeloško glasbeno produkcijo in reprodukcijo, posledično celo do 
današnjega časa. Organisti, pedagogi, pevci in pevski pedagogi, z nekaterimi izje-
mami, svojih poustvarjalnih dosežkov niso posebej obarvali z izpostavljenimi in 
ugotovljenimi škofjeloškimi kvalifikatorji. Vsega navedenega je kar največ v smi-
slu izvirne škofjeloškosti najti v repertoarju (seveda med preostalim) v številnih 
ljubiteljskih pevskih zborih, nič pa med harmonikarji, pianisti in pianistkami. 
Cerkveni pisci so spet bolj univerzalni, slovenski, kot pa gorenjsko, škofjeloško 
značilni. Morda bi slednje iskali in našli edino med saksofonistom – skladateljem 
– aranžerjem M. Ziherlom in edinim škofjeloškim glasbenim preporoditeljem 
Jakobom Volčičem; čeprav je prav slednji večino svojega dela in opusa zapustil 
hrvaški Istri. Edini potopisec (Santonino) je še kako pomemben za prikaz gorenj-
skega, posredno tudi škofjeloškega, glasbenega življenja v davnem 15.–16. stol. Za 
violiniste in violončeliste tega spet ne moremo ne iskati, kaj šele najti, saj gre za 
izrazite glasbene virtuoze, izvajalce (poustvarjalce). Tudi med učitelji lahko naj-
demo le sekundarne, škofjeloške elemente, ne pa da bi s svojim delom neposre-
dno prispevali v ta nacionalni in krajevno obarvani izraz.      
Peter Kopač (roj. 1949).  
(foto: Tihomir Pinter)
Book 1_LR_63.indb   188 29.5.2017   12:01:09

LR 63 / Prelepa Škofja Loka od nekdaj do danes – v glasbi 189
Posebno poglavje škofjeloške glasbe ali/in škofjeloškosti v glasbi pa lahko 
iščemo in najdemo med številnimi avtorji in skladatelji. Z zgodnje časovne 
oddaljenosti je to zagotovo Gabriel Plavec, s svojim povsem samosvojim in indivi-
dualnim opusom, v katerem pa kljub uglasbenima latinščini in nemščini najdemo 
marsikaj slovenskega, če že ne kar škofjeloškega. Od novodobnih skladateljev je 
tu zagotovo še opus skladateljev in avtorjev srednje in mlajše generacije, katerih 
čas ne da šele prihaja (D. Beovič, P. Dolenc, P. Kopač, A. Misson idr.), ampak še 
traja. Njihova, torej starejša in novejša glasbena ustvarjalnost pa zagotovo že sedaj 
zveni veliko bolj internacionalno in nacionalno, slovensko, kaj šele pokrajinsko, 
gorenjsko in škofjeloško. Gre za ozir glasbenega materiala, njegovega oblikovanja 
in estetsko-emocionalni pomen, za pristen »muzikantski element« ali celo za 
»mediteransko-slovansko varianto avantgardizma.« Marsikdaj je to pevska barva z 
»neba južno od Alp.« Gre za upoštevanje geografskih in klimatskih značilnosti, 
rasne posebnosti, ki so v polpreteklosti doživele absurdno izpeljavo. Gre za duh 
časa in končno, a ne nazadnje, skozi prizmo skladateljske osebnosti projicirane 
nacionalne in pokrajinske glasbene karakteristike ali/in – splošnejše, a manj 
pomembne – značilnosti narodove mentalitete – same spremenljivke, ki so glede 
na omejeno, bolj metaforično prevedljivost glasbenega medija bolj interpretativ-
ne kot pa objektivno apologetske narave. Končno gre za zgodovinski proces več 
kot tisoč let stare Škofje Loke. Seveda ne more biti nobenega dvoma, da nacional-
nih in pokrajinskih (gorenjskih in škofjeloških) posebnosti ne smemo enačiti z 
uporabo slovenskega jezika oziroma z razmeroma neproblematično dokazljivimi 
ritmičnimi in harmonskimi značilnostmi ter še bolj zgovornimi potezami melo-
dične dikcije. Pri zastavljenem hotenju gre za nekoliko več. Gre za iskanje in 
nakazovanje tistih »okrasnih pridevkov,« ki bi jih kljub prekrivanju s podobno 
označenimi, drugih, tj. negorenjskih in neškofjeloških stvaritev, torej brez samo-
zvanega, gorenjskega in s tem tudi škofjeloškega »copyrighta« lahko v posame-
znih primerih interpretirali kot verjetni ali vsaj možni odsev določenih pokrajin-
skih – krajevnih potez ali samo ene pokrajinske – krajevne poteze oziroma men-
talitete, ki so posledice določenega, tako ali drugače, v času in prostoru »gorenj-
sko-škofjeloško« pogojenega traitementa, obravnave zvočne izpovedi in glasbene 
misli. Tak barometer je začel dialektično beležiti rast in nihanja obrisov pokrajin-
skega ali kar samo krajinskega – krajevnega, ki se je polagoma izvijalo iz spon 
utilitarizma, variante, ki je umetniško in razvojno manj zanimiva.  
Na področju vokala se je gorenjska, škofjeloška glasba znova približala ravni 
sočasnega slovenskega in s tem posredno tudi evropskega glasbenega ustvarjanja. 
Inštrumental je v tem še zaostajal, bolj kratkosapno kot zgoščeno liričen. Kljub 
temu pa mu še vedno ne manjka v žlahtni melodiki gorenjskih, škofjeloških in s 
tem tudi slovenskih prvin, tega blagohotnega odseva čitalniške dobe in njenega 
samozadovoljnega družabnega življenja. Pri tem so bili češki vzori, slovanska in 
slovenska ideologija, visok čas nacionalnih šol, tekmovanje s tujerodnim in doma-
čim ter medla slutnja lastne identitete; vse silnice so se križale v ustvarjalnem 
Peter Kopač (roj. 1949).  
(foto: Tihomir Pinter)
Book 1_LR_63.indb   189 29.5.2017   12:01:09

Prelepa Škofja Loka od nekdaj do danes – v glasbi / LR 63 190
Andrej Misson: Sorško polje, (Simon Jenko).
Book 1_LR_63.indb   190 29.5.2017   12:01:11

LR 63 / Prelepa Škofja Loka od nekdaj do danes – v glasbi 191
žarišču in cilju njihovega početja; pa hkrati idejnoestetska nebogljenost, folklorna 
zavest, amaterizem, literokritična vokalnost, šibke izvajalske možnosti. Kajti 
Evropa – zahodna in vzhodna – je sočasno gradila narodnostne identitete na 
visoki (intelektualni, strokovni, vsebinski) ravni inštrumentalne muzike in glas-
benega odra z razkazovanjem ljudske dediščine, izvirno mitologijo ter estetsko 
občutljivostjo, ki ji Slovenci, in z njimi tudi Gorenjci in Škofjeločani, (še) niso bili 
kos. Konec koncev je tudi v Škofji Loki še vedno šlo za 'pristnost' domačijskega.
47
 
V tem je Slovencem, Gorenjcem in Škofjeločanom še dodatno pripisati (po 
Antonu Trstenjaku) odsev neodločnosti in premajhne pokončnosti, nemara celo 
kot odmev dejstva, da so bili v stari Avstriji (1868–1918) prav Slovenci najboljši 
železniški uradniki.
48
 Tu pa so še take značajske posebnosti, kot sta npr. bolest, 
bolečina – obe potencirani kot individualizirani kategoriji – kar bi že lahko pri-
merjali s tradicionalnim slovenskim, gorenjskim in škofjeloškim rožnim vrtičk-
om, a tokrat v introvertiranih fantazmagoričnih barvah – seme, ki »mutatis 
mutandis«
49
 še vedno klije na slovenskih in gorenjskih tleh, tudi v Škofji Loki. Ne 
moremo tudi mimo duhovitosti, sarkazmov, groteske, drznosti, nekakšnih jeder 
mobilnosti, kar vse je preko Škofje Loke, Gorenjske in Slovenije enako zajadralo v 
svetovna morja. Zato so prav pozna 20. in 30. leta 20. stol. pomenila prvo in pravo 
zlato dobo slovenske, gorenjske in škofjeloške glasbe. Ta se je v vseh kompozicij-
skih zvrsteh slogovno povsem »konvertibilno« primerjala s sočasnimi evropskimi 
glasbenimi prizadevanji, čeprav je marsikje še ni dohajala. Postavlja se vprašanje: 
mar niso slovenske nacionalne in s tem tudi gorenjske pokrajinske in škofjeloške 
krajinske poteze bolj očitne v kakšni drugi zvrsti umetnosti. Morda v likovni ume-
tnosti ali arhitekturi? Prav tako se moramo zavedati dejstva, da inštrumentalna 
glasba tudi pri najbolj muzikalnem narodu ne more odsevati vsega. Gotovo obsta-
47 Loparnik, Slovenska glasba in slovenska cerkev : 19. stoletje, str. 163.
48 Rijavec, Slovenskost slovenske glasbe, str. 100.
49 S potrebnimi (izvršenimi) spremembami.
Andrej Misson (roj. 1960).  
(foto: Tihomir Pinter)
Book 1_LR_63.indb   191 29.5.2017   12:01:11

Prelepa Škofja Loka od nekdaj do danes – v glasbi / LR 63 192
ja cela vrsta karakterističnih črt, ki jim ni mogoče najti glasbenega ekvivalenta. 
Toda glede na to, da jih več kot samo slutimo, kaže, da odsevajo celo v inštrumen-
talni glasbi, ne da bi si pri tem domišljali, da je bil s tem zapisom zarisan popoln 
topografski zemljevid stereotipov slovenskosti ali/in gorenjskosti in škofjeloško-
sti. Vprašanje je tudi, če je kaj takega sploh možno oziroma, če lahko to z glasbo 
sploh razvozlamo?
50
           
Pristne slovenske in s tem tudi gorenjske in škofjeloške note seveda niso 
dane same po sebi, če skladatelj oziroma avtor »pade v folkloro,« ampak s tem, če 
črpa »glasbene domisleke iz sebe, iz svoje notranjosti;« ker niti Škofjeločan niti 
Gorenjec in niti Slovenec ni mogoče, da bi komponiral v kakih drugih tonih 
kakor v pristno slovenskih, gorenjskih in škofjeloških.
51
 Zato merilo slovenskosti 
ali/in gorenjskosti in škofjeloškosti ne more biti v mehaničnem premem soraz-
merju s stopnjo uporabe folklore, ampak hodi ponekod tudi bolj zakrita pota, s 
čimer pa njena ekspresivna avtentičnost ni v ničemer zmanjšana. V najslabšem 
primeru, ki je glede na medij še celo ustreznejši, ostane »samo« glasbeno doživeta, 
ne pa tudi pojmovno in racionalno, pokrajinsko ali krajinsko in krajevno spozna-
na, kar je v absolutnem smislu v okviru te umetnosti itak nemogoče.
52
 Vsekakor 
pa je njeno trenutno stanje, torej vzporeditev v začetku 21. stol., izenačena. Pri 
tem pa že označene značajske poteze škofjeloške, gorenjske in slovenske glasbe 
še vedno doživljajo transformacije in retuše, nekatere stopajo v ozadje, medtem 
ko se nekatere šele prvič pojavijo na obzorju: staro se skuša prilagoditi, novemu 
50 Rijavec, K vprašanju, str. 12.
51 Bedina, Nazori Slavka Osterca v tradiciji v glasbi in o glasbenem nacionalizmu, str. 94.
52 Supičić, Estetika evropske glazbe, str. 130.
Sorarmonica, ustanovljena 2012 (v Gračišću na Hrvaškem, 2015).
Book 1_LR_63.indb   192 29.5.2017   12:01:15

LR 63 / Prelepa Škofja Loka od nekdaj do danes – v glasbi 193
pa manjka izkušenj in je morda prav zato tako samozavestno in prodorno, kar 
samo bogati in spreminja paleto po nepotrebnem podedovane, a sociološko 
razložljive slovenske in še posebej gorenjske in škofjeloške skromnosti. Tipično 
neslovensko, negorenjsko in neškofjeloško pa je zagotovo pojav največjih vzpo-
nov in zvočnih krikov, kakor tudi ne najpritajenejšega šepetanja ali dolgih miru-
jočih barvnih linij.
53
 Kako neslovensko in celo negorenjsko in neškofjeloško zveni 
torej tole: izvajalci in ustvarjalci, ki znajo in se ne bojijo premikati gorá zvoka? V 
čem in ali res za vsako ceno iskati in najti v dandanašnji slovenski, gorenjski in 
škofjeloški glasbi njeno mediteransko-slovansko-slovensko varianto 
avantgardizma?
54
 Morda vse tole že meji bolj na kritiko škofjeloških, gorenjskih 
in slovenskih značajskih potez? Pripomnimo lahko še, da se je medtem do danes 
marsikaj od slovenske, gorenjske in škofjeloške glasbe že tudi povsem internaci-
onaliziralo, univerzaliziralo in s tem posredno niveliziralo krajevne, regionalne in 
nacionalne kazalce, se preprosto evropeiziralo, postalo je last pluralistično osve-
ščene Evrope. Vse to pa hkrati pomeni njeno največjo vrednost in vrednoto. Tudi 
pri slednjih: tolkalcih, violinistih, violončelistih ter dijakinji in študentih glasbe iz 
Škofje Loke zunaj nje ni najti kakšne posebne škofjeloške karakteristike oziroma 
specifike.
VIRI:
Arhivski viri:
Glasbena šola, Škofja Loka.
Mapa Kritike, arhiv 10. kongresa Mednarodnega muzikološkega društva, Oddelek za 
muzikologijo Filozofske fakultete, Ljubljana, 3.–8. 9. 1967.
Mestni pihalni orkester Škofja Loka, Škofja Loka.
ZAL, Enota v Škofji Loki (arhivi oziroma fondi Gasilskega društva, društva Sokol in Glasbene 
šole Škofja Loka).
Spletne strani in elektronski viri:
Križnar, Franc: The development of Slovenian music from the remoteness to the contemporary. 
V: Buzarovski archive, Skopje : Buzarovski archive, 2014), vol. 1, na: http://buzar.mk/
BuzArJournal.html
http://casopisi.junis.ni.ac.rs/index.php/FUVisArtMus/article/view/1570/1098.
http://cultcenter.net/?p=1934, fotografija.
www.gorenjci.si, 7., 8. in 27. 3. 2015.
Križnar, Franc: Ivan Grohar and Oskar Dev : An Interdisciplinary and Multidisciplinary 
Fragment Comparison of Their Artistic Works in Škofja Loka/Slovenia (1905–1911).  
V: Kultura, 7, Skopje, 2014, str. 37–51, http://journals.cultcenter.net/index.php/culture.
http://pesmi.si/avsenik/prelepa-gorenjska/, 25. 2. 2015.
Križnar, Franc: The music of Slovenia from the past to the present. V: Fontes artis musicae,  
53 Lajovic; Kogoj; Vurnik, Umetnik in družba. Slovenska glasbena misel po prvi vojni, 7 sl.
54 Prim. mapo Kritike, arhiv 10. kongresa Mednarodnega muzikološkega društva, Oddelek za 
muzikologijo Filozofske fakultete, Ljubljana (1967).
Book 1_LR_63.indb   193 29.5.2017   12:01:15

Prelepa Škofja Loka od nekdaj do danes – v glasbi / LR 63 194
Vol. 60, No. 1, Kassel [etc.] : Bärenreiter-Verlag, 2013, str. 17–25, na http://www.jstor.org/
journal/fontartimusi.
Zvočni posnetki:
“Loka jo piha« 140 let [Zvočni posnetek] : (1876-2016) / Mestni pihalni orkester Škofja Loka. 
Maribor [i. e. Škofja Loka] : CD Studio [i. e. Mestni pihalni orkester Škofja Loka], 2016,  
1 CD (46 min., 34 sek.) : stereo ; 12 cm + knjižica ([10] str.).
Drugi viri:
Križnar, Franc: Glasba izza časov Tavčarjeve Visoške kronike : glasba in ples v romanu in 
Tavčarjevem času med Poljanami (Visokim), Nemčijo in Škofjo Loko (začetek 17.–zače-
tek 20. stol.). Škofja Loka : Loški muzej, 13. 11. 2013.
Križnar, Franc: Glasba na besedila – poezijo Simona Jenka : predavanje na simpoziju 
Obudimo Simona Jenka. Kranj : Mestna knjižnica Kranj, 13. 10. 2015.
Križnar, Franc: Luka Dolinar : življenje in delo : predavanje ob 150-letnici smrti duhovnika, 
skladatelja, nabožnega pesnika in prevajalca. Šmartno v Tuhinju : Župnija Šmartno v 
Tuhinju, 31. 8. 2013.
Križnar, Franc: Oskar Dev in Ivan Grohar : fragmentarna primerjava njunega umetniškega 
opusa v Škofji Loki 1905–1911. Škofja Loka : Loški muzej, 9. 12. 2012.
Križnar, Franc; Bukovšek, Marijan: O orglah in skladatelju Antonu Jobstu: v okviru Žirovskih 
dni. Žiri, 19. 9. 2014.
Križnar, Franc; Čadež, Tone: 120 let po rojstvu Antona Jobsta tostran in onstran Karavank 
(med njegovo rodno koroško Ziljo in slovenskimi Žirmi) : vabljeno predavanje na 46. 
izobraževalnem seminarju za cerkvene pevke in pevce, organiste, pevovodje, kantorje, 
liturge in mladinske skupine v Katoliškem domu prosvete v Tinjah. Tinje, 27. 2. 2015. 
INFORMATORjI:
Benedik, Andrej, Škofja Loka.
Burnik, Anja, Škofja Loka.
Glasbena šola Avsenik, Begunje na Gorenjskem.
Hrovat, Vladimir, Medvode.
Igličar, Marjan, Škofja Loka.
Jan, Gorazd, Vrhnika.
Jemc, Jernej, Škofja Loka.
Jesenovec, Valentin, Škofja Loka.
Jocif, Janez, Preddvor.
Kermelj, Janez, Škofja Loka.
Kert, Žiga, Kranj.
Krajnik, Marko, Škofja Loka.
Lapanja, Dejan, Škofja Loka.
Martinčič, Tina, roj. Čadež, Gorenja vas nad Škofjo Loko.
Mlejnik ml., Miloš, Škofja Loka.
Musek, Daniel, Škofja Loka.
Book 1_LR_63.indb   194 29.5.2017   12:01:15

LR 63 / Prelepa Škofja Loka od nekdaj do danes – v glasbi 195
Nastran, Matej, Župnijski urad Škofja Loka.
Nemec, Marjana, Trzin.
Omejc - Gulič, Marta, Koper.
Pirc, Vladimir, Škofja Loka.
Piskač, Velimir, Škofja Loka.
Poljanšek, Irena, Žiri.
Prevc - Megušar, Ana, Selca.
Ramoveš, Uršula, Gorenja vas nad Škofjo Loko.
Ravnihar, Andreja in Oto, Škofja Loka.
Ravnihar, Tomaž, Ljubljana.
Ravnikar, Irena, Slovenske Konjice.
Ristić, Marija, Beograd.
Sivec, Ivan, Mengeš.
Tomažin, Damjan, Domžale.
Trilar, Jaka, Škofja Loka.
Trojar, Jože, Škofja Loka.
Voje, Gregor, Škofja Loka.
Zajec, Alenka, Ljubljana.
Zorko, Ljubo, Škofije.
Zupanc, Maja, Glasbena šola Škofja Loka.
Zurunič, Larisa, Ljubljana.
Žagar, Andrej, Škofja Loka.
LITERATURA:
Beautiful Gorenjska : guide to the permanent exhibition. Kranj : Gorenjski muzej, 2014, 143 str.
Bedina, Katarina: Nazori Slavka Osterca v tradiciji v glasbi in o glasbenem nacionalizmu. V: 
Muzikološki zbornik 3, 1967, Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 1965–, 
str. 89–94.
Budkovič, Cvetko: Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem I : od začetkov 19. stoletja do 
nastanka konservatorija. Ljubljana : Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1992, 398 str.
Glasbena Loka : zbornik ob 60-letnici Glasbene šole Škofja Loka. Škofja Loka : Glasbena šola, 
2009, 141 str.
Hanc, Marjana: Dvanajst sob z zgodovinskim razgledom. V: Delo, 19. 12. 2012, Ljubljana : Delo, 
1959–, str. 19.
Križnar, Franc: Ali je bil Franc Wilfan Babič (1909–1986) škofjeloški glasbenik, morda tudi 
eden naših prvih glasbenih kritikov? V: Loški razgledi 47, Škofja Loka : Muzejsko društvo, 
2000, str. 99–122.
Križnar, Franc: Anton Dolinar (1894–1953) : 120-letnica rojstva in 60-letnica smrti. V: Loški  
razgledi 61, Škofja Loka : Muzejsko društvo, 2014, str. 171–194.
Križnar, Franc: Anton Jobst : 1894-1981: življenje in delo glasbenika in skladatelja. Ljubljana : 
Pegaz, 1990. 179 str. (zbirka Pegaz/Znanje).
Križnar, Franc: Beautiful Gorenjska music – past and present. V: Facta Universitatis. Series, 
Book 1_LR_63.indb   195 29.5.2017   12:01:15

Prelepa Škofja Loka od nekdaj do danes – v glasbi / LR 63 196
Visual Arts and Music, no. 1 (2016), vol. 2, Niš : University of Niš, 2015–, str. 15–30. 
Križnar, Franc: Biskup dr. Andrej Karlin (1857–1933) = škof dr. Andrej Karlin. V: Muka kao 
nepresušno nadahnuće kulture : Pasijonska baština kajkavskih krajeva, Zagreb : 
Pasionska baština, 2016, str. 24.
Križnar, Franc: Dvoje obletnic rojstev glasbenikov – kulturnih delavcev Ločanov v letu 1994.  
V: Loški razgledi 41, Škofja Loka : Muzejsko društvo 1994, str. 265–272.
Križnar, Franc: Glasba v Prešernovem času in prostoru. V: Prešernovi dnevi v Kranju : simpozij 
ob 150-letnici smrti dr. Franceta Prešerna, Kranj : Mestna občina Kranj, 2000, str. 495–
508.
Križnar, Franc: Glasbena Slovenija od nekdaj do danes. V: Zgodovinski časopis št. 4, 1996, 
Ljubljana : Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 1947–, str. 585–588.
Križnar, Franc: Lovro Hafner (1883–1963) – slovenski glasbenik : organist in skladatelj (dopol-
nilo in dodatna raziskovalna izhodišča – seznam zvočnih posnetkov). V: Loški razgledi 41, 
Škofja Loka : Muzejsko društvo, 1994, str. 254–257.
Križnar, Franc: Luka Dolinar (1794–1863) : 220-letnica rojstva in 150-letnica smrti. V: Loški raz-
gledi 60, Škofja Loka : Muzejsko društvo, 2013, str. 207–222.
Križnar, Franc: Ob 60-letnici smrti skladatelja Oskarja Deva (1868–1932) : prispevek k Devovi 
monografiji (biografiji in bibliografiji) in fragment skladateljevega dela ter življenja v 
Škofji Loki (1905–1911). V: Loški razgledi 39, Škofja Loka : Muzejsko društvo, 1992, str. 
105–136.
Križnar, Franc: Opus Jakoba Volčiča (1815–1888) in njegovi vplivi v glasbi : prispevek duhovni-
ka in preroditelja ob 200-letnici rojstva. V: Loški razgledi 61, Škofja Loka : Muzejsko dru-
štvo, 2015, str. 209–226.
Križnar, Franc: Orgle v podružnični cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu (Škofja Loka). V: 
Glasba v šoli in vrtcu, letn. 18, št. 1/2, Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 
2007–, str. 28–34.
Križnar, Franc: Orgulje u filijalnoj crkvi Navještenja Gospodinova u Crngrobu. V: Sveta Cecilija 
letn. 79, št. 1–2, Zagreb : HKD sv. Ćirila i Metoda, 2009, str. 10–16.
Križnar, Franc: Portreti gorenjskih glasbenikov. Maribor : Center za interdisciplinarne in multi-
disciplinarne raziskave in študije Univerze, Inštitut glasbenoinformacijskih znanosti, 
2006, 315 str.
Križnar, Franc: Sarajevska epoha slovenskega tenorista Poldeta Polenca (1912–1974) je bila v 
letih 1954–1962 njegov solistični vrhunec : prispevek za bio- in bibliografijo. V: Loški raz-
gledi 52, Škofja Loka : Muzejsko društvo, 2005, str. 189–224.
Križnar, Franc; Pinter, Tihomir: Sto slovenskih skladateljev : sodobni glasbeni ustvarjalci. 
Ljubljana : Prešernova družba, Vrba, 1997, 285 str.
Križnar, Franc; Pinter, Tihomir: Sto slovenskih glasbenikov. Ljubljana : Prešernova družba, 2002, 
251 str.
Križnar, Franc: Stota obletnica rojstva tenorista in škofjeloškega rojaka Jožeta Gostiča. V: Loški 
razgledi, 47, Škofja Loka : Muzejsko društvo, 2000, str. 275–280.
Križnar, Franc: Življenje in delo žirovskega skladatelja in glasbenika Antona Jobsta (1894–
1981). V: Loški razgledi 36, Škofja Loka : Muzejsko društvo, 1989, str. 97–109.
Book 1_LR_63.indb   196 29.5.2017   12:01:15

LR 63 / Prelepa Škofja Loka od nekdaj do danes – v glasbi 197
Križnar, Franc: Župnik in glasbenik Don Kosto (Jer/nej/ko) Seljak. V: Loški razgledi 51, Škofja 
Loka : Muzejsko društvo, 2004, str. 207–248.
Lajovic, Anton; Kogoj, Marij; Vurnik, Stanko: Umetnik in družba : slovenska glasbena misel po 
prvi vojni. Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1988, 497 str.
Leksikon jugoslavenske muzike, 2 zv. Zagreb : Jugoslavenski leksikografski zavod »Miroslav 
Krleža«, 589, 575 str.
Loparnik, Borut: Slovenska glasba in slovenska cerkev : 19. stoletje. V: Vloga Cerkve v sloven-
skem kulturnem razvoju 19. stoletja : simpozij 1989, v Ljubljani [etc.] : Slovenska matica 
[etc.], 1989. 
Osebnosti : veliki slovenski biografski leksikon, 2 zv. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2008, 646, 
647–1375 str.
Petdeset let Glasbene šole Škofja Loka : 1949–1999. Škofja Loka : Glasbena šola, 1999, 116 str.
Pihalni orkester Škofja Loka. Škofja Loka : Pihalni orkester, 1996, 32 str.
Prelepa Gorenjska : vodnik po stalni razstavi. Kranj : Gorenjski muzej, 2012, 143 str. 
Ravnihar, Tomaž: Trenutki v času. Ljubelj : samozaložba, 2011, 202 str.
Ravnik, Janko: Marijan Lipovšek. V: Klavirske skladbe, Ljubljana : Društvo slovenskih skladate-
ljev, 1973 (zbirka: Edicije Društva slovenskih skladateljev ; 537).
Rijavec, Andrej: K vprašanju slovenskosti slovenske instrumentalne glasbe. V: Muzikološki 
zbornik 15, Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 1979, str. 5–12.
Rijavec, Andrej: Slovenskost slovenske glasbe. V: Slovenski glasbeni dnevi (1990), Ljubljana : 
Festival, 1990, str. 97–103.
Sivec, Ivan:, Tisoč najlepših besedil : Slovenija - zibelka narodnozabavne glasbe. Kamnik : Ico, 
2002, 352 str.
130 let godbeništva v Škofji Loki. V Škofji Loki : Mestni pihalni orkester Škofja Loka, 2006, 38 
str.
Supičić, Ivan: Estetika evropske glazbe : povijesno-tematski aspekti. Zagreb : Jugoslavenska aka-
demija znanosti in umjetnosti, 1978, 302 str.
Škulj, Edo: Leksikon cerkvenih glasbenikov. Ljubljana : Družina, 2005, 479 str.
Škulj, Edo, 2013. Leksikon orgel in orglarjev : orgle, orglarji, skladatelji, pisci. Škocjan pri 
Turjaku : Župnija , 2013, 400 str.
Summary
Beautiful Škofja Loka from the Past to the Present – in Music
While the motto of this article is taken from one of the famous Avsenik (Vilko and 
Slavko Avsenik) melodies, Beautiful Gorenjska (words by Ferry Souvan, 1957), the 
author provides an insight into all types of music and genres in Škofja Loka. With 
some of the most significant authors (composers), performers and others who are 
associated in one way or another with Škofja Loka, through a review of ensembles, 
the Freising manuscripts, church dignitaries, conductors, bassoonists, flautists, folk 
ensembles, folk dances, music festivals and pedagogues, musicians, accordionists, 
instrument makers, musicologists, organists, teachers, singers, pianists, writers, 
travel writers, revivalists, saxophonists, composers, percussionists, violinists, cellists, 
Book 1_LR_63.indb   197 29.5.2017   12:01:15

Prelepa Škofja Loka od nekdaj do danes – v glasbi / LR 63 198
double bassists and conductors, and finally school pupils and students of music, he 
establishes in all the aforementioned fields specific local (Škofja Loka), provincial 
(Gorenjska) and even national (Slovenia) particularities of the music, in compari-
son, for example. with other such Slovenian (musical) characteristics. In addition to 
historical development in this evolution, he argues locally conditioned Slovenian 
music as a whole and also some specifics. In this, performers and their achievements 
(even though they are often not merely local, provincial and national) are not such 
as would deviate excessively from the rest, except in the case, for example, of typical 
folk creativity. It is thus among creators - authors, writers - more around the latter, 
so those so specific as to appear only and uniquely in Škofja Loka. Perhaps in this 
measurement, the local specificities of music and musical art are not easily measur-
able, so the author devotes further attention to the fine arts and architecture. The 
most significant, for example, are the Freising manuscripts as literary art, which also 
challenged at least two composers musically: Jakob Jež and Marijan Gabrijelčič. 
Among organists, Tone Potočnik rose far above narrow Škofja Loka boundaries, 
singers include compatriots Jože Gostič, Leopold Polenec, Janez Lotrič, Jan Plestenjak, 
and the young tenor and pianist Aleksander Aco Biščević, the singer, author and 
composer Neza Buh – Neisha; among composers Gabriel Plavec, Marijan Gabrijelčič, 
Peter Kopač and Andrej Misson, and among performers the cellist Miloš Mlejnik, jn. 
In all this it is a matter of seeking and finding specific provincial-territorial features 
and attitudes of mind, which are the consequences of a certain treatment, condi-
tioned in one way or another in time and space by "Gorenjska-Škofja Loka," produc-
ing such treatment of musical confessions and musical thought. In what and 
whether indeed a "Mediterranean-Slavic-Slovenian variant of the avant-garde” can 
be sought and found in today's Slovenian, Gorenjskan and Škofja Loka music?
Book 1_LR_63.indb   198 29.5.2017   12:01:15