SL 18.
V Trstu, v sredo 3. marcija 1886.
Teeaj
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
t» dilMM h ■*!•
»EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako »redo in aabot« o poludne. Cena za v«e lato je « gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta 1. plri. SO kr. — Posamezn« itanlke dobivajo un ih; ravništvu in v trafikah v 7r«t« po K kr., v Gorlol in v Ajdo viSlnl oo 0 kr. — NarobUtnt. reklamacije in in»«raT.e urnima Opravnlitv«, vla Tor rente, »Nsva tiskarna •
t
Vsi dovta ae pošiljajo Ur|tfalitva »vil Tarreiita« »Nuova Tlpogra&a;- viak m >r* biti trankiran. Rokopiai t>»e7 posebne vrodnosti ae ne vračajo. — Imeratt (razne vrnta uua»-niia in poslanice) ae zaraounijo po pogodbi - prav cen6; pri kratkih ogUalh z drobnimi črkami sh plačuje za vnako besedo 2 kr
Črna vojska.
li.
Obnova zakona o »črnej vojski« se naslanja na več razlogov, koji so tirjali, da se tudi v Avstriji kakor je v vseh evropskih državah, uvede ta dolžnost.
Avstro-ogerska monarhija ima napram ostalim večjim vojniškim vla-stim razmerno najslabejšo stalno vojsko, rali česa je vedno skrbela, da jo podupre z inštitucijo domobranstva. Ako je torej monarhija z jedne strani v načinu sestave operativne bojne moči učinola toliko, kolikor se za zdaj more narediti, manjka jej z druge strani, izimši Tirolsko in Predarelsko, pravi specifični narodni in ekonomični temelj občnega sklica ter ona z obzirom na skupni broj vsega prebivalstva tako zaostaje za imenovanimi državami, da njena bojna moč ne stoji proti njim v odgovarjajočem razmerju. V tem ko so se večje kontinentalne evropske vlasti, neozi-rajo se na svojo kompletno formacijo stalne vojske, glede vednega obdržanja zadnjo, poprijele take organizacije, da imajo vedno na razpolago novili elementov, koji na milijone broje, ne razpolaže Avstro-Ogerska z svojim tako tesno osnovanim obrambenim sestavom niti toliko moči, da v slučaju večje vojne normalno stanje stalne vojske in domobranstva popolno obdrži, ter je od prvega časa uvedenja sistema občne obrane in odpustom vojaSke krajine pretrpela celo redukcijo svojega vojniškega organizma.
Pri takih okolnostih je vstrojenje obsežno črne vojske živa potieba, ne le v občnem interesu vspelia za slučajne vojne, temveč v interesu ovih predelov, katerim preti sovražna invazija, koji bi brez organizovane lokalno obrane bili izpostavljeni ropu in tlačenju narav zadače črne vojske, kakor tudi interes vsakega vojskovanja, da se tako komplicirana vojna sredstva
po potrebi izrabe, ali nikoli v tohkej . meri ne porabe, da bi samo na nepri-liko in v obteženje bila; — jamifi, da ne bode vporaba te inštitucije nikoli neomejena, ter da bode vedno veČ ali manj omejena na prostor in Čas.
Potrebi popolnjenja obrambenoga sestava države zadovoljava se z osnovo zakona črne vojske, koji zakon bo le najbrže vsprejet v prihodnjih sejah državnega zbora. Z vstrojem nove postave se z j-idne strani namerjuje zadovoljiti potrebam slučajne vojne sile, poŽrtovalnost pa vojujoČega prebivalstva omejuje se le na slučaj skrajne potrebo ter se prebivalstvo v mirovnem času ne obtežuje. Institucija narodnega opolčenja ali črne vojske prikazuje se vsled tega kot patriotični odgovor na praSanje, da so narodi za svojo domovino požrtovalni tudi v vojni ter pripravljeni vseobČnej obramb-nej dolžnosti zadovoljiti.
Pomen te osnove ni gotova bodoča vojna, ampak, ako se ta zakon sklene, prihrani se v mirnem času mnogo denarja ter se ne vzdržuje močna stalna vojska, in v tem je baS jnajveČe jamstvo miru.
Silni razvoj obrambene moči, ! prevelike žrtve in nevarnosti velicih J vojn, kakor tudi vedno se šireča in ; napredujoča civilizacija ne dozvoljuje i v sedanjih časih velikih vojn razven v slučaju, ko je treba se bojevati vsled vitalnih interesov.
Ali vojna, ako je redkejša, pa je v sedanjej dobi tem intenzivnejša in večja v svojih posledicah. Osobito razmere avstrijsko-ogerske monarhije, katere izključujejo provokatorno politiko, morejo zajamčiti mir in kul-j turni razvoj le tedaj, ako si pridobi 'spoštovanje prijateljev in eventualnih noprijateljev z lastno močjo.
To so v kratkem razlogi, ki so bojda našo vlado napotili, daje predlagala osnovo črne vojske.
PODLISTEK.
Mahvika in Agnimitra.
Indijska drama K&lid&sova.
jI :
Ni slovenski jezik preložil dr*. Karol Olaser*.
(Dalje). Ganadasa.
Prečastna 1 .lavi mi odkritosrčno, kar si dobrega ali slabega zapazila.
Parivriidikd. Ničesar ne morem grajati, vse se je vršilo izvrstno; kajti
Prav jasno izrazili ho pomen Nje udje; menil bi, da govoro. Nogo je stavljala mirno po taktu, Popolno v d janje hm zamislila; lil kretala Me ju tako mignit Da videlo so je jasno, kak 6 Kazuine položaj, in igrati Enako vidla nisem ho nikdar. Ganadasa. In kaj misli kralj?
Kralj.
Moje zaupanje na mojo stranko omahuje.
Ganadasa. Zdaj sem učitelj plesa.
Ce Htrokovnjaki rečejo : „Poduk Ta hvale vreden jo", potem ho le Knuk setn zlatu, ki ho skušalo Je v ognju iu ho čisto ukazalo
Kraljica.
Častitam gospodu, da se je skušnja tako dobro obnesla.
Ganadasa. Tvojej naklonjenosti se imam zaliva liti, <la sem vesel. (Vidulaka pogledavši) No Gantania, povej, kaj pa misliš ti ? Vidulaka.
Ce se poduk prvokrat na ogled stavi, j se mora najpoprej brahmancem čast »kazati; na to si pa pozabil.
Parivrddiikd. To je praSanje, ki gre stvari do živega.
(Vsi se smejijo, tudi KUlavika).
Kralj (\a se). Predmet v uajlopšom nvitu videlo Jo moje zdaj oko, iu gledulo Jo zaloške lep obraz, ki ga Krasa zobjć, (o sladko Htueje se ; Enaka lotusu jo, ki na pol Razvite prašne nitko kaže zdaj. Ganadasa. Veliki brahmanec! Gotovo to ni bila žrtev garderobina? Tukaj ne obhajamo
O poljskem prašanju.
(Dalje).
Progon Poljortv iz v*ho Injih pruskih dežel je gotovo bil izvršen le iz tega namena, da se germ in^tvo pospešuje. Morda j« pa bil še kak dru« v/.i-ok, ki je starega Bismarcka tudi k temu vodil.
Kakor ie znano, gibati so sp sedaj jeli po vsej Evropi anarhisti, ljudstvo brez dela In kruha, ki rova proti vi idi in vladajočim osebam ter z «ilo o t njih tirja zaslužka in potrebnega kruha. Enako počenjajo na Angleškem, kler so delavci in mestni ubogi po Londonu neizrečeno škode naredili, ter hiti le z silo umirjeni; takib izgredov bati se j* tudi drugod in tudi Nemška ne bi bila ona »srečna« dežela, kder bi se brez enakih izgredov izšlo, kajti tudi tamkaj anarhisti hudo na viado ježe ter jih more le velika sila v miru držati. —
Takih rova rje ki z geslom: »Hočemo komunizem« prestole preobrečijo ter grozen strah in zmešnjavo v deželi provzro-čujo, boji se menda tudi Bismarck in ker se drugače ni mogel teh rovarjev ohraniti, kajti vsa njih moč obstaje v dinamitu in opustoševanju dežele, jel ie skrbeti, di se jih na drug način — nekako postavnim in mirnim potem ohrani: jel je namreč skrbeti za ta borni delavski stan. boleč mu zemljišča in dela pripraviti; v ta na-men pa nakupiti, kder si bodi, zemljišč na državne stroške ter jih mej nje v ob ielo-vanje razdeliti. NiČ ne de, da bole imel pri tem ogromno škode ubogi Poljec, njegov državljan, — ladnjl je Slovan, jaz sem Nemec in njegov gospodar in kot tak mu lihko posestvo ropam ter ga iz dežele spravim, samega sebe pa obranim nevarne IjiKlske r.izbuke — tako nekako se je mislil železni kancelar, prednojejel Poljce iz dežele tirati.
Ve loč, da njegov sedež, čeprav se ga vse boji, ni prel anarhisti zadosti varen, ka|ti zadnji poslužujejo se izdajalskih iu vražjih sredstev, da prestole prekopicujejo — hotel si je ustanoviti državno demokracijo, koja bi od vlade bjla odvisna in radi tega mu služila v obrambo proti ostalim burnim socijalistom.
To svojo namero je izjavil Bismarck v drživnej zbornici uže pred devetimi leti ter dostavil, da se ie bode Uoj lotil, ko mu ugodne okoliščine dopuste, ko mu se namreč ne bode treba bati druzih dežel, da bi ga v oživotvorenju njegove ideje motile in ta prilika je prišla zanj proti koncu lanskega leta. Ted=ij je ukazal in njegov ukaz je b i k< j izviŠen. Sedaj se pa razmotruje v d< želmj zbornici v Berolinn, kaj storiti s posestvi, s katerih so bili prejšnji gospodarji pcljsk« krvi prognani.
Razpravlji se, kako bi se poljstva, po izgnanju Poljcev zapuščena, od države pokupila ter mej nemške delnice razdelila.
praznikov vgleduliŠčnej lepoti; gotovo bi ti ne bili odtegnili častnega daru.
F i dušaka.
Godi se mi, kakor žejnemu ptiču ča-taku, kadar se čuje grom iz suhe megle.
Parivradžika.
Kes, taka jo. Bes je neumno zanašati se na zadovolijnost učenjakov. Če je pa častna inače umestno govorila, jo hočem obdariti [Sname s kraljičinih rok napestnico).
Kraljica.
Sto1, kako moreš ti darove deliti, ki nisi zmožen pametno soditi.
Vidulaka.
Ueč je celo naravna.
Kraljica.
Gospod Ganadasa, vaša učenka je pokazala, kar je imela pokazati.
Ganadasa.
Dete, odidiva.
(Malavika z učiteljem odide).
Vidulaka tiho (kraljn).
Tako daleč seže moja moč, da Tebi služim.
Kralj,
Prijatelj dragi, ne zapuščaj nu-Soditj, saj vidiš, da odhaja ljubica. Oh, zginila je mula slast očij,. In zginil tud' je praznik mi srca, Oh dnša luoju, prod teboj beži Na vedno radoBt in voseolje rae.
V ta smoter se je stavil predlog, naj se Nemška za 100 milijonov zadolži, da se omenjena posestva pokupijo.
Dae 22. j»nuv. je bila seja. v kiterej je poslanec Wierzbinski strastveno govoril proti zakonu naseljenja ter rekel, da Polici, v borbi na živenje Iti smrt ne propadejo, na kar mu j-i poslanec Lucius odgovoril, daje drživna osnova narejena iz potrebe in samoobrambe, rekoč, da Poljcl nečejo v pru«ko državljansko zvezo stopiti t^r vedno goie na lo o vzpostavi Poljske, da je Poznanjska spašena od propasti po pruskih kraljih, koji so v njo uveli enakopravne agrarne in socijalne odtiošuje.
S to osnovo nameij ijejo se vstrojiti naselbine dobrih in pridnih kmetov In delavcev. — Nemška vlada torej hode Poz-nanj<ko in vshodnje Prusko polnoma po-germanezovati ter z nemškimi stanovnik! naseliti in iz tega razlogi spravila je iz nje poljske prebivalce I
Dne 21. januv. je govoril poslanec Wmdhorst ter branil Poljce, rekoč:
»Zakon kojega hočete narediti —menil je naseljevanje Pozrianjske^a in fond 100 milijonov v to svrho — in katerega imenujete mirovnega, boljše rekoč je bojni zakon do zadnje k i pije krvi. Mirsenikder ni kalil, Satno zadnji skupni progoni so ljudstvo nekoliko osupnoli, kar je naravno. K'lo Ima pravico kazati na svojem domu večji patriotizem od druzih ? Vsi tukaj pričujoči smo Nemci in pruski podaniki ter spolnujemo svoje dolžnosti napram kralju, kakor vsi drugI. Centru n iz starodavnih nemških dežel nema nič manj veljave od gospode iz vshodnjib dež«jl. po-uaj več potomcev nemških naselnikov. Tirja se pa 100 mil. ter hoče, da k temu svoj donesek dajo isti prebivalci, koji se hočejo iz dežele izgnati. Naj se pomisli vsaj, da Poljci, kot pruski podložniki, imajo pravico do nakupljanja nepremičnih posestev, kakor vsi drugi. \ko jim hoče posestva vlada z svojim denarjem pokupiti — ni to nl-kak pravičen čin.
Ako se bode tako nadaljevalo, pride čas, ko bodo morali iz deleže tu ii V ilonci, Elzacijani in honoveranski Njmol in osobito jaz. Državne finance morajo se obte-žiti z 100 milijoni, ki so pravi fond korupcije, namenjen vgoditvi posebncžev.
To ni več naseljevanje, ampak razŠir-jevanje protestantizma. — Iz vse .-a projekta je razvidno, da vlada hoč-^ vporabiti priliko kritičnega poljskega položija, da mote v ceno nakupili poljskih posestev. Je li to domoljubje ?(iesnica: Ne ! — Cen-trum: nenravnosil)
Mi dan je mej drugimi poslanec Ho-brecht izrekel, da se morajo Netaci n apram Poljcem boriti dokler ne bode položaj zadnjih priti Prusiji enak položijo erdelj-skih'Nemcev napram Ogerskej. E'-deljski Saši zahtevajo od Maojarov sani'> zaščito svojega jezika in narodnega značija, ter
Vidulaka (tiho kralju )
Enak si Človeku, ki na revnosti boleha, in ki od zdravnika zdravila zahteva.
Iiaradatta (nasloplvti)»
Zdaj pa rafii ogledati si mojo predstavo.
Kralj (^a se).
Jaz nimam nobenega vzroka, igro si ogledati. {Sili se k prijaznosti). Haradatta, zel6 sem radoveden.
Hara da t ca
Hvala lepa.
(Za kulisami). Zmaguj kralj, zmaguj, prišel jo poldan, kajti l^abud čopi tam u hladni senci pod Vejami lotusu na jezeru In upi; nad streho grada pa sode Oolobjo in se Holncu uinikaja. Gttej, žejen obletava pav kolć, Ki so vrti in t vrnlo hvo »kropi. In v veličastnih žarkih Rveti ho Nam Holnoe, kako* ti vladar močan.
Vidulaka.
Aha, zdaj prihaja čas obeda. Zdravniki govore, da bi vtegnilo kralju škoditi, če za to določen čas prekorači; kaj misliš Haradatta?
*) Ptič oirouluB melanoleucus, ki neki živi saino od deževnice
fDalje prihj
EDINOST
da hi Madjari prav storili, ako hi se najostreiSih sredstev poslužili, ako bi se ke iaj erdeljski Nemci od Madjarov hoten odcepiti.
(Dalje prib.)
Deželni zbori.
Kranjski.
(XX. večerna seju, 23. januvarij».)
Deželni glavar oh 'J4 na 11 odpre sejo in zbornico naprosi, da bi zapisnike zadnjih sej verificirala samo verifikatorja. Potem poslanec Detela poroča ovinarskejin sadjarskej šoli na Dolenjskem ter v imenu združenega in gospodarskega odseka pred iaga :
Slavni deželni zbor naj sklene : w 1. Deželni oiibor se pooblaŠčuje, za dežel no vinarsko in sadjarsko šolo na Dolenjskem nakupiti posestvo »Grm« (Stau-den) poleg Novega mesta z grajščinskimi in gospodarskimi poslopji, z zemljišči vred v skupni meri 66 oralov 5I3Q°, kakor j? ponujano v dopisu posestnika g. Antona Smole z dne 9. okt. 1885, deželnega odbora štev. 6742, za ceno 30 893 gl. 50 kr. proti temu, da se prevzame užitek kupljenega posestva z sklepom kupne pogodbe in da se s prepisom vred izbrišejo vsi književni dolgovi, katerih dežela ne prav-zame.
Ako hi pri nakupovanji posestva »Grm« nastale take zapreke, da bi bil na. kup pod pogoji v prvi točki navedenimi nemogoč, pooblaščen je deželni odbor na mesto onega posestva kupiti v isti namen in z jednakimi pogoji g. Franc vitez Lan-gerjevo posestvo »Bršlin« poleg Novega mesta s poslopji, zemljišči in pravicami vred v skupni men 69 oralov 371[]°, kakor je ponujano v dopisu zgoraj Imenovanega posestnika deželnemu odboru z dne 22. sept. 1885, pod dež.odnoiu Št. 5825, za ceuo 20000 gl.
3.	Deželnemu odboru se naroča, pri o. kr. vladi prositi za kolikor moč izdatno utanovno podporo, za nakup posestva, prezidavanja poslopij, notarnjo upravo in pre>elitev šole, kakor tudi za stalno letno podporo za vdrževanje šob.
4.	Deželnemu odboru dovoljuje se za nakup, prezidovanje in druge nujne potrebščine pri nakupu posestva Grm kredit <io ."{8.000 gl.fosemintiideaet tisoč gld.) oziroma pri nakupu posestva • BrŠlin« kredit samo do 34.000 yld. (Štiriintrideset tisoč gld.) iz deželnega zaklada, od katerih je oiŠteti svota državne ustanovne podpore.
5.	Deželnemu odboru je nalog, nakup za šolo namenjenega posestva v pravem času in z redno previdnostjo sklenoti, potrebno prezidavanje z najmanjšimi stroški kar pred preskrbeti, vrh tega pa tudi za to skrbeti, da se dohodki posestva od nakupa do preselitve šole kar najboljše za-gotove deželi na korist; končno pa skrbet', da se po dogotovljenih pripravah vinarska in sadjarska šola v primei nem času preseli z Slapa na Dolenjsko.
Po daljšej in temeljitej sprejmo ti predlogi.
Po dovršeni obravnavi o dolenjski šoli deželni glavar ob 7412. uro pretrga sejo, ker je imel finančni odsek Še pogo vore, bije ne bilo prav deželno prlklaio, ki jo je že prej znižal za dva odstotka, znižiti še za en odBtotek? Sklenolo se jn po daljši obravnavi, da se ima to zgoditi Deželna prildada, ki je lani znašala 21 odstntkov, znašala bo toraj letos samo 18 odstotkov, in ako pomislimo, da se je tudi za zemljišno odvezo znižala za en odstotek ter bo od leta 1887 najprej znašala 15 namesto 16 odstotkov, boau naši davkoplačevalci iraeli 4 odstotke manj deželnih priklud, kakor jih imeli. Toje pač najboljši dokaz, o . narodna večina deflelnega zbora dobro g« podan in da si na vso moč prizadeva varovati davkoplačevalce.
Ob *I41, uro deželni glavar zopet odpre sejo in se najprej močvirska postava potrdi v tretjem branji.
Potem dr. Poklukar poroča o svojem samostalnem predlogu glede osnove deželne vodne komisije, ter v imenu gospodarskega odseka predlaga :
Slavni deželni zbor naj sklene:
1.	Deželnemu odboru daje se nalog, v sporazumenji z visoko c. kr. vlado kar pred moč osnovati deželno vodno komisijo, v katerej bo : vodno-tehnični, gospodarski in pa kulturno-tehnični zastopnik. — Ta komisija ima nalog:
a) preiskati vse kraje naše dežele, kateri trpe pomenljivo fikodo po vodnih nezgodah; h) dalje, preskrbeti vse tehniške, skladne (konkurenčne^ in zakonodajske priprave za vrejenje teka in zagradbo bregov zemljiščem nevarnih voda, v kolikor se to ne zgodi po državnih organih, in pa za osuševanje močvirskega ali sirer pogostima preplavljenega ozemlja.
2.	Deželnemu odboru je, po zasipanji komisije, izdelati za njo osnovo pripadajočega jej dela in navod za delovanje. Pri razvrstitvi dela seje ozirati pred vsem na priprave za ona deželuo-kulturua dela,
razpravi se
za ktera je postavno zagotovljena drživna denarna pripomoč, dalje za ona, za katera je sicer pričakovati državne podpore in konečao tudi priprave za taka dela zbolj-Ševanja zemljišč, pri katerih stroški zadevajo praviloma samo prizadete.
3.	V pokritje stroškov za vodno komisijo privoli se deželnemu odboru za leto 1880 kredit do 6000 gl i. iz deželnega zaklada.
4.	Visoka c. kr. vlada se naprosi glede na važno nalogo deželne vodne komisije za povzdigo roiovitnosti zemljišč v deželi ob državnih stroških namestiti v deželi kulturnega inženirji, kteremu bo mogoče sodelovati v vodni komisiji, dalje pa, da za pokritje stroškov te komisije, za čas njenega delovauja blagovoli dokladati izdatno letno podporo, ako moč v pokritje polovice vse potrebščine.
5.	O delovanji vodne komisije poroča naj deželni odbor vsako leto.
Ti predlogi so bili sprejeti brez ugovora. —
Dalje je dr. Poklukar poročal o načrtu Detelovem glede deželnih cestin imenu gospodarskega odseka predlaga:
Slavni deželni zbor naj sklene:
1.	Deželnemu odboru se nalaga, deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji predložiti načrt nove cestne postave na podlagi načel izraženih v načrtu priloge 45. in pa s primernim ozirom na preusto-|eše opazke.
2.	Ob ertem naj deželni odbor — po natančni preiskavi vseh razmer — predloži tudi načrt zakona o novej uvrstitvi okrajnih cest v deželi v vrsto deželnih in pa okrajnih cest, in pa
3.	prevdarek potrebščine za vzdržava-nje, oziroma delanje deželnih cest in predlog o pokritji te potrebščine.
Odsekov predlog je obveljal s 15 glasovi proti 10.
O prošnji cestnega odbora Log iškega za podporo ali posojilo v znesku 3000 do 4000 gl. in uvrstitev okrajnih cest Logaških med deželne ceste, nasvetuje se v imenu finančnega odseka, aaj se izroči deielnenru oobOru v rešitev.
Poslanec Obreza pa povdarja važnost te ceste in predlaga:
Prošnja cestnega odbora Logaškega izroči se deš^luemu odhoru z naročilom, da deželni odbor dovoli naprošeno posojilo 3000 gld., in da se ta znesek postavi v letni proračun za 1. 1886.
Poročevalec Detela podpira predlog Obrezov, ki se pa pri glasovanju odbije iD sprejme predlog odsekov.
Prošnja komiteja za zgradbo cest In m*stov v Toplicah Za naprav® nove ceste od Tophc do Gorenjca polja se izroči deželnemu odboru v rešitev.
Glede zgradb za obrambo Savskih bregov na Gorenji Savi pri Kranjr, za katero je bil zbor lani dovolil 14(J0 gl., cestni odbor Kranjski tudi 1400 gl., vlada pa le 400 gl., sklene se slavno vlado prositi, naj bi dovolila zato tolikanj potrebno zgradbo, ki bo stala okoli 8000 gld., zdatno podporo.
Prošnja občine Velikopoljanske, da hi se stroški za šolo razdelili po hišah, se zavrže, ker bi bilo treba v ta nam^n posebne postave, ki je pa deželni zbor v zadnjem trenutku ne more delati.
Zadnji predmet, ki ga je imel deželni zbor obdobravati, bil je deželni proračun za I. 1886.
Poročevalec prebere posamezne točke proračuna, ki se sprejmo. Vsa potrebščina znaša 601726 gl. 93 kr. zaklada pa .... 154213 gl. 98 kr.
iz obstoječe blagajnične gotovine in ako bi bilo to nemogoče, s kakim posojilom.
4.	Deželnemu odboru se naroča, da preskrbi Najvišje dovoljenje za sklepe pod 2 a, b, c.
5.	Razglasilo c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem z dne 12. aprila 1885, dež. zak. Štev! 6 o pobiranji deželne za klade od porabljenih žganih pijač za leto 1885 ostane v veljavi tudi za I. 1886.
Vsi predlogi so bili sprejeti soglasno. G. Murnik je potem v imenu finančnega o-iseka še nasvetoval, naj se talije za vidre snižajo od 6 na 4 gl. in sicer za stare in mlade onako, za ubitega steklega psa pa od 10 na 5 gl. Tudi ta predloga sta obveljala brfz ugovora.
Deželni glavar grof Thurn na to poprime besedo, rekši, da je deželni zbor dovršil svojo nalego, omenja važnejših predlogov, ki jih je rešil, izreka zahvalo deželnemu predsedniku za njegovo prijazno podporo in deželnim poslancem za njihovo marljivo delovanje ter cesarju zakliče trikratni živio-hoch, kar je krepko odmevalo iz ust deželnih poslancev.
G. deželni predsednik se zahvali deželnemu glavarju z i prijazne besede, omenja vsp^finega delovanja In zlasti povdarja lepo slogo, ki se je razodevala pri obravnavah mej obema strankama, ne da bi se bila b katere strani kalila, ter se poslancem v imenu vlade za to prav toplo zahvali.
G. Svetec kot načelnik narodnega kluba konečno še izreka zahvalo g. deželnemu glavarju za njegovo ljubeznjivo nepristransko predsedovanje, potem pa dežel ni glavar ob petih popoludne poslancem naznani, da sklene ietošnje zborovanje deželnega zbora.
toraj bo primanjkovalo 4475*2 j.1. 95 kr. Ta primanjkljej se ima pokriti :
1.	Z 20*1, doklado na davek užitnine od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa, od letnih najemščin po izkazu finančnih uradoh v znesku 71.256 gl. 26 kr.
2.	S samostojno m klad i 6 gl. od vsa-cega hektolitra porabljenih žganih pijač v cnesku 85.000 gl.
3 Z 18°i0 priklado na vse neposredne iavke v z- e*ku 248.821 gl., tedaj skupaj 405.077 gl.26 kr. v primeri s prlmanjkavo v znezku 447.512 gld. 95 kr. se kaže naposled deficit v znesku 42.435 gl. 69 kr., ki se ima pokriti z obstoje o blagajoično gotovino in ko bi to ne bilo mogoče, s kako kreditno operejo v nadi, da bode visoka vlada dovolila primerno podporo za ustanovitev d»želne vino- in sadjarske šole na Dolenjskem.
Finančni odsek torej nasvetuje;
Visoki deželni zbor naj sklene :
1.	Skupna potrebščina deželnega zaklada za 1. 1886 v znesku 601.726 gl t. 93 kr. in zaklada v znesku 154213 wl. 98kr. toraj sprimanjkavo v znesku 447.512 gld. 95 kr.— se potrdijo.
2.	Za potrebno pokritje pritnanjkave v znesku 4'i7.512 gl. 95 kr. naj se za leto 1886 pohira:
a) 20(l° priklada na už tnino od vina. vinskega in sadnega mošta in od rnesa;
h) samostojna naklada 6 gl. od vsacega hektolitra porabljenih žganih pijač;
c) lHftl° prikla a na vso predpisano svoto vseh neposreinih davkov z vsemi državnimi prikl idami vied.
3.	Deželni odbor se nooblaščuj". da pokrije d« ficit v znesku 42.435 gl. 69 kr.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Cesar je 1. t. m. sprejel tržaškega deželnega namstnika v daljšo avdijenco. Ni dvombe, da seje pri tej priliki govorilo o Zadnjih tržaških volitvah ter utegnolo tudi sklenoti, ali se potrdi županova volitev.
Nadvojvoda Karol Štefan, jako priljubljen častnik pri vojnej mornarici i mej ljudBtvom zelo popularen, poročil se je zadnjo nedeljo z nadvojvodico Marijo Terezijo To&kansko.
Državni %bor je 26. febr. razpravljal zakonsko osnovo zastran pomnožitve voz na državnih železnicah. Stroški za to so proračunani na 3,403.000 gdl. in sprejela se je vladina predloga v drugem čitanji. Zakonska osnova zastran pogodbe z Oger-skim za varstvo literarne vlastnine se je po prvem čitanji izročila pravosodnemu odseku. Poslanec Turk je potem vteme-ljeval svoj predlog glede znižanja zemljiškega davka; Sturm in Pollak pa sta govorila zoper njgov predlog. Poslanec Schonerer je bil posvarjen, ker je Sturrnu zaklical, da so njegovi razlogi odvetniško sumničenje. Včeraj je bila zopet seja.
Proračunski odsek je 27. t. m. refiil naslov »mala loterija«, ter po živem razgo— varjanji z 17 glasovi sprejel predlog poslanca Krausa, naj se mala loterija odpravi. Poslanec Russ je predlagal, naj se mala loterija začisno nadomesti z razredno loterijo.
Poslanske \bornice socijalistični odsek je 28. februvarja sprejel brez promembe prvih deset paragrafov; pri določbi, da minister stvo razsoja, uuela se je živa razprava. Grof Taaffe je posebno naglaŠal, da ne uvomi o ustavnej pravici upravnega i o državnega sodišča, da pa se mu ne zdi umestno, da 1)1 se to v zakonu izrečno navajalo, in vsled tega so bili zavrženi razni predlogi o tej zadevi.
Proračunski odsek je 1. t. m. sprejel proračun o deželnej brambi in dovolil subvencije za prometne Ustanove, katere je celo zvišal.
Vnanje dežele.
Ovshodnjem pralanji imamo te le važ-nifie vesti: Iz Petersburga se poroča, da so vse velevlasti sprejele predrugačbe, na-svetovane od ruske vlade glede turško-bolgarske pogodbe in da ]ih bodo v Carigradu priporočale. V ruskih krogih ae tudi zagotavlja, da bo ta pogodba v malo dneh podpisana. — Srbska vlada je 26. febr. z očila zastopnikom velevlasti noto, v katerej v interesu enakotežja na balkanskem poluotoku protestira zoper združenje Bol tiarije in Rumelije, ker bi to vzbudilo nezadovoljnost mej druziml balkanskimi narodi ter jih vspodbujalo, da postopajo tako,
k ikor je postopal bolgarski knez. Srbija je za mirovno pogodbo predlagala edini znani člen, ker so jo velevlasti k temu prisilile in ker je turška vlada z vojno pretila In prosi zastopnike velevlasti, naj ta predlog pri svojih vladah podpirajo. Is-Belegagrada se 20. febr. poroča, da j« Garašanin turškemu poslancu izjavil, da Srbija ne more sprejeti turškega predloga, ker je sama uže storila predlog, ki odgovarja željam velevlasti, da se mir k malu sklene, in ker mora Čakati, da se velevlasti izreko o njenem predlogu.
It Sredca se 27. febr. poroča, da je bolgarska vlada zopet dozvolila izvožnjo žita, ker je upanje, da se mir sklene.
Iz Sredca se poroča 1. t. m.: Č<? tuđi je danes minola doba premirja me| Srbijo in Bolgarijo in je Bolgarija vse mogoče storila za ohranitev miru ter Srbiji na vseh straneh ugajala, vendar Srbija na vso to dobro voljo ne jemlje nikakega obzira, zdi se, da neče častnega miru in zato na bolgarskih mejah dela vse mogoče zdražbe. Bolgarska vlada je bila vsled tega primorana, sklicati vse vshodnje — rumeljske vojake v Sredec, kamor bo vrne tudi knez, da otide na mejo. — To zelo diši po novej vojni, nadejamo se vendar, do imajo velevlasti toliko moči, da jo za-branijo. Če pa se to ne posreči, potem bi nič ne škodilo, da Bolgarija še enkrat Srbe potolče-
Iz Bukreša se 4. t. m. poroča: Ker srbska vlada molči in ker je prišlo iz Sredca poročilo, da se pošljejo iz vshodnje Rumelije vojaki na srbsko mejo, sodi se neugodno o sklenitvi miru. — Po poročilu iz ĐeJgrada od 1. t. m. je turški poslanec predložil ta le edini mirovni člen: Mir mej Srbijo in Bolgarijo je sklenen z dnevom podpisanja te pogodbe. Potrdbe se zamenjajo v Bukrešu v 14 dneh in če mogoče, še poprej. Garašanin je ta predlog sprejel.
Rusi so 25. februvarja zasedli Pendjeh ter tam ustanovili rusko upravo.
Italija je pršla v nasprotje z severno* amerikanskim! državami. Sprla se je namreč z republiko Kolumbija v srednjej Ameriki in pogodila se, naj Španija prepir razsodi. Ali vlada severno-amerikanskih držav je Italiji naznanila, da ne bo trpela nobenega vpliva na amerikanske države, pa bodi Španska razsodba kakeršna koli.
Italijanski Časniki poročajo, da Italijani zapustb Masavaho. Italijanska vlada se je menda prepričala, da jej v vročej Afiiki ne cveto rož ce in da si mora pomoči iz progle, v katero jo je ujel pohlep po svetovnej oblasti.
Na Francoskem so delavci tudi začeli delo odpove.lavati. VDecazeville so skoraj vsi delavci delo opustili ter pretili, da ognje v fabrika h pogase; vled tega je morala vlada vojake tja poslati.
Na Angleškem delavci še vedno hudo razsajajo. 1. t. tu. so se uprli v Manšestru, pobijali so okna in počenjali druge izgrede. Policija je nazadnje napravila red in mnogo razposajencev zaprla.
VBirminghamu na Angltlkem se je 26. febr. 4000 delavcev odpovedalo delu, ker se jim je dnina zmžala. Delavci so hudo razsajali in mnono oken pobili. Re larje so morali pomnožiti, da red narede.
DOPISI.
Tr»l 1. ma-oija 1886. £TržaUe nadeve in žalostne razmere v nalih patrijotiČmh krogih). Vsako 1- napravijo VVlikonemcl kak naskok na mlalsterstvo; napravili so ga tudi leto- z euui pismom. Katero je pisal baron Pm«, nelcmu Klier-u možu, kakoršnjih je rajnki Chabrus rodil na stotine, katero p smo pa ne more prav nič komprorn tirati ministra, moža poštenih rok in prostega vsacega egoizma, poleg tega pa blagega in uže ženijalnega državnika. P i murski Slovenci so gotovo obžalovali nevremo napadanje na tega ministra; toliko bolj pa so se veselili, ko je minister kon Čno dobil tako lepo zaupnico v parlamentu in so Velikonemci zopet ohslali z odprtimi ustmi, popolnoma pobiti in celo smešni. Kako so se pa naši Tržaški poslanci vedli v tej zadevi? Jako čudno I Mej tem ko j-* Vucetič pri prašanji, ali Be da ministarstvu zaupnica — sicer sramežljivo — ali vendar glasoval z desnico v nasprotju z drugimi Goronin jevci, ki vsi skupaj niso iznašli »pullra«, pa sta Burgstaller in Luzzato glasovala proti
I H O S T
ministerstvu, kar j« gotovo v najvećem nasprotju z interesi Trsta, katero mesto ima gotovo največ potrebo, da ga vlada Dodpira, Na eno straa vUdi mečejo polena mej noge Iredenti, od druge Se takozvani patnjotje — kako veselje morajo potem imeti ministri Trstu pomagati! Po sebno se čudimo Burgstailerju, kateri je b|l izvoljen skoro večinoma po uradnikih, ki vendar ne morejo mirno gledati, kako Burgstaller slepa miši lovi po Dunaju.
Banski lord naj se varuje; v okolici je u ž- žel svojo mzaupnlco, tudi v meBtu morda še stakne enako, ali Še hujšo; — potem pa bo imel Časa dovolj za intrigo-vanje proti druStvu Eiinost. kajti na popolno razpolaganje bode potem svoje bo-IjSe polovice. Gospod R»fael pa se Sčasoma tudi nauči, da Dunajski parlament ni tržaška mestna dvorana, v katerej se »shdne Seelen«, rudečs In črne barve, prav po judovsko poljubljavajo v javnej sej i.
Tem res lepim dušam še vedno roj6 po glavi zadnje volitve in na&ll so celo pot na Bavarsko, da tam otresajo svoje grehe. — Najprej smo v TagespoŠti m potem v Wiener Allgemeine Zeitung čitali, da so sami Nemci iz jeze na Slovence napravili propad patrijotiČnim kandidatom; v nekaterih domačih listih 4 la »Mattino« amo potem čitali, da je 41 Hrvatov vse prekucnolo, v »Neue freie Presse« smo potem Čitali, da je društvo E iinost vse zakrivilo, ali na vse zadnje je pričotala Monakovska Allgemeinerca s člankom, na vsak način inšpiriranirn, v katerem se Čita, da ne Slovenci, ne N*mci, ne ital. patri-jotje niso krivi poraza, ampak dunajska vlada, ker premalo daje Trstu. — Mojz^z — pa ne Luzzatto — pravi stari po faraonih vzgojen Mojzes, kde si I Ti bi moral biti avstrijski minister, da bi Še enkrat napravil čudo, da bi Tržačanom pečene ptice letete v usta I Potem, še le potem bi se Imelo pričakovati pravega pa-trijoiizma v Trstu. Dolični članek je potem pretiskal od besede do besede tudi »Trie-ster Tiigblatt« — in zdaj smo na Čistem I
Mi pa pravimo, da je zadnjega poraza krivo pomanjkanje patriotizma pri tistih, ki se bombastično imenujejo patrijot«\ dokler je to po ceni; ali ki svoj rep precej me| uoge potegnejo, ako je treba najmanj ž-tovati. — Pri teh ljuleh ni sploh idealov; zlato tele jim je Bog in domovina in ako rečemo, da je v Trstu mej 50 patrijoti. kateri skupaj premorejo nad 100 milijonov, težavneje skupiti 20000 gl. za patri jotične namene, nego je to mej samimi Kmeti na Kranjskem — potem lehko sodi svet, kaj more tak patrijotizem brez po-žitovalnosti, brez entuzijazma. Več bode vlada takim ljudem sipala v jasla, slabše Bi bode postiljala.
To vse je v merodajnih krajih dobro znano, ker znano je še celo drugod, da bogatiim patrijotom nočejo »zlati« izpod palca, ker iščejo drugod pomoči za patr jo učne troške. Ni torej čuda, da se v Trstu godi kar se godi in da se Še marsikaj zgodi, Čemur danes niti ne sanjamo. Da so pri takih razmerah v okolici celo hotelpoliti-karji mogoči, to je čisto naravno, k .kor je mogoče, da bomo sčasoma še morali »i i liri u m tremens« pripoznatl za pravo poslaniško lastnost.
G coria rediviva, tako se nam vidijo zadnji pojavi na Opčinah in v Skednji. Cicoria rediviva javi se nam v novej obliki Banski lord je zdaj mesto šior Poldeta prevzel firmo fabrike, iz tega se lehko tudi vidi, koliko razlike je mej Garibal-dinom in takozvanim patrijotom. Morda je kaj več trdnosti v pivem, v drugam pa je le uže bore križebcrstvo. O da Iti nekaterim takozvanim patrijotom uže pri-vezali vBaj po 10 velikih križev, da vsaj ne bodo več sveta križih se svonm natri-iotizmom. Giatto, oni Tržaški Don Juan, katerega vse sartorele obožujejo, postal je uže v resnici mučenik za >patrio«, uže zopet ga je te dni nekdo na javnej ulic do dobrega naklestil, prav jo, da ie moral teč dni ležati, za Alabardo in nje urednika ni zdaj drugih argumentov. n-go leskovih, do tega preprlč inja so prišli zdaj uže celo pravi pravcati Italijani. In »Ala-barda« je organ c|kori|e, ker druzega, po-štenejšega organa dosedaj cikorija ni mogla dobiti. Iz tega je lehko r.zvnno, kako podla je po vsem Tržaška patrijotična poli-
la Komna, i. marči 188G. — (I« v dop.) — Pri vsem slabem vremenu, ki ie bilo v nedeljo dne2I. feb, kajti prav okolo oldne, ko smo deputacijo tržaških S«>-olov pričakovali — ki je nas Komence z svojim obiskom počestila — začelo je snežiti jako močno, — nekim osebam v zadovoljnost.
Nabralo se je bilo v^ejelno Še precejšno število ljudstva od blizu in tu ti od daleč. Isti dan, kakor uže znano, n < pravilo je tukajšnje pevsko in bralno društvo »Lira« svojo prvo veselico, s kojo m< r društvo res ponosno hiti, kajti proti vsem oviram je neustrašeno delalo. Pohv.tia mora izreči se v prvej vrsti tuk»j§n|emu učit. g. Luzniku, ki je v tako kratkem času za Komen res lep pevski zbor jak<> dobro izveŽbal. Vesehčne točke so se vršile prav pohvalno, in vsaka pesen se je morala ponavljati, pohvalo je žel g. Luzmk,
ki je jako dobro »Pevčevo kletev« dekla-moval, tudi g. govornik je bil na svojem mestu, ter šibal je nasprotnike j iko koristnega društva.
Dopadala 8e j« našemu občinstvu šaljiva igra »Kateri bot, In pohvalo so želi vsi Igralci, poBebno pa gospa Bnnc ova iz Škrbine — da si tudi prvikrat na odru; gospa Fr. predstavljala je kaj precizno g. Gabrovo a tudi njena sestra Kristinca ni zaostala in je tudi pohvalno Marinko Gi-brovo predstavljala — in to v rrsnici obe nepričakovano. Veliko smeha je vzbudil s Dr. Bistrogl iv, z visoko pokvečenim klobukom in velikimi naočniki, kojega je predstavljal g. M. Prelc, sploh se mora reči, da so vsi igralci izvršili dobro svoje naloge. Vendar pa moram nekaj opaziti.
Škoda, da Komen nema ni ene lepe kaj vredne dvorane, ker ljudje so bili kar nagnjeČeni, in pri vsem mrazu se je videlo, kako so si poslušalci pot s čela brisali.
Po beseiil je bil nekaj časa prenehljaj, ker vsak je lelel si Želodec potolažiti, pri kupici vina se je vršilo več napltnic in naši »Liraši« so več zborov kaj lepo vmes zapeli, prečitali so se tudi društvu došli telegram', in sicer eden »pevskega in podpornega društva« in eden društva »Tržaških Sokolov«, kojih pa žal — nisem v spominu ohranil. — Potem smo se pa po domače zasukali, da nas je petelin opomnil, da je treba nehat;; le škoda, da ni bilo mogoče mej tolikimi plesalci pri vsej najboljej volji napraviti jako želenga reda — b c-jr je tega kriv premaii prostor a upamo pa, da nas društvo »Lira« na pomlad na prostem z enako veselico razve sel; lelaj le na noge, če prav imate še kako nasprotno dušo — nestraSite se je, saj imate na s^ojej strani res prelepo Število uajodliČenejlh in česti vrednih osob.
Kraševec.
Domač© in razne vesti.
Odlikovanj«. Vodja pomočnih ure-dov tržaškega deželnega namestnifctva, g. Aleksander Peterln je bil odlikovan z naslovom cesarskega svetovalca.
Imenovanje. G. Emil Gandellari je bn imeuovan avskultanton v okraji primorskega višjega Deželnega sodišča.
Odprava tržaške svobodne luke, Vlada neki uži letos v jesenskem zasedanji predloži državnemu zboru predlogo, zastran odprave tržaške svobodne luke, do konca leta 1889 se neki na vsak način odpravi.
Predlog V8T. državnih poslancev iturgftialler Luzzatto in lovarldev gle.ie ustanovitve državne obrtne šoie v Trstu, glasi se tako Ie: Glede na to, da so se v največ večjih mestih v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežel ustanovile državne obrtne šole z najboljšim vspehom za da-tiČno prebivalstvo;
glede na lo, da le južne krouovine ne uživajo Še dobrote tacih uČilišč in se mora pripoznati, da je državna obrtna Šola v Trstu za občno blagostanje nujno poireboa; glede na to, da največje primorsko mesto z 150.000 prebivalci, katerih je mnogo tisoč obrtnega in delavskega stanu, sme imeti popoluo pravico na stro-kovnjaško Šolo za obrtne glavne stroke (stavbena obrt, mašine in kemična industrija);
glede tia to, da uža več let vršeči se dogovori mej ces. kr. uaučuo upravo in • Giunta direttrice della scuola triestina di disegno e professlouale«, žal, še niso dospeli do zaželenega vspeha, in ker je treba piemeniti to risarsko in podobarsko Šolo v c. kr. državno oortno Šolo ki bi iielavskim stanovom koristi donašala;
glede na to, da je ustauovitev tega uČibšČa zirad tega važnega vzroka vedno potrebuiše, ker dan danes, kar se mora z obž ilovanjem uaglašati, propadajoči trgo-vina in pomorska plovitev ne moreti več kakor nekdaj, tako obilnemu prebivalstvu zadosti dela dajati,oziroma potrebni živež priskrbovati;
glede na to, da se za velik del tega prebivalstva vedno bolj kaže potreba, posvetiti se obrtnemu stanu in daje prvi pogoj k temu primerna izomika;
glede iia to, da bi bila tržaška c. kr. državna obrtna šola tudi sosednim deže lam jako konslna, stavijo podpisani ta le predlog:
Visoka zbornica naj sklene: G. kr. vladi se naroča, naj potrebno ukrene, da *e ces. kr. dižavna obilna šola v Trstu kakor hitro mogoče ustanovi.
Sprazoena Je služba gozd-nega čuvaja 3. razredi na Primorskem. Let ia plača zn;i8a 300 gld in službena do klada 75 gld., razen tega dobiva čuvaj 75 g'd. ia obleko, 12 gld. za pisarniške tro •ute in potniuo za službena pota. Prošnje imajo vložiti pri deželnem namestni-Štvu do konca iiie«eca mairija t. 1.
Za ples ženskega oddelka delalskega podporn. društva
n« pintno nedeljo v Monte Verde delajo uže veče priprave. Uže tako krasna dvorana se bo ie primerno dekorirala, a vojaška goiba bod« svirala kaj lepe nove komade, vel ko Število go«pjc doj ie v no-
šah raznih narodov; odbornice bodo na vratih gostom delile šopke cvete in za kotiljon pripravlj jo aranžer|i marsikaj lepega In duhovitega, s kratka: vrle oi bornice del. podp. društva hočejo pokazat', da znajo kaj krasnega pripraviti. K veselici ne sme nobeden, kedor ni ud ali p» povablje n, vabile pa so se mnoge najodlič-nejfce osobe.
Vabilo na Jedini koncert,
kojega priredi v sredo dnć 3. marca 1886 leta operni pevec (I. bariton) gospod Gjuro Nedelkovič (rodom Črnogorec) s prijaznim sodelovanjem možkega pevskega zbora Delalskega podp. društva v dvorani slovanske Čitalnice (Monte Verde). Spored : Dr. Benjtmiu Ipavec: Ml vstajamo zbor. Verdi: Arija iz opere «11 Trovatore« poj* gosp. Nedelkovič. — Stankovlč: »Pesem brodara* poje gesp. Nedelkovič. — V. Klaič: Svračanje, čveterospev. — Verdi: Kavatinu iz opere •Ernani», poje gosp. Nedelkovič. — Lortznig: Romanca iz opere uCar i tesaru, poje gospod Nedelkovič. — At.ton Haj drl h: »Želje Slavjana», poje zbor. — Skraup: »Gdje dom je moj», poje gospod Nedelkovič. —Dr. Benjamin Ipavec: »Slovenec sem», poje zbor. Začetek ob 8. uti zvečer. Vstopnina 50 novcev.
G. Nedelkovič, ki je poleg izvrstnega pevca tudi vrl Slovan, vreden je, da n je gov koncert siovansko občinstvo v Trstu obišče prav mnogobrojno.
Tržaške novosti:
Predsednik viie sodnije gosp. dr. Josip Defacis, bil je tedni na Dunaji na avdien-ciji pri cesarju in se je vrnol predvčeraj-njem zopet v Trst.
Mestni \bor je imel včeraj, 2. t. m. sejo. N< unevnem redu nibilo nič posebnega. Žnpana pa cesar do denes ni potrdil. Kakor telegrafujejo iz Beča, je bil trž.iški gospod namestnik predvčerajšnjem pri cesarju na audijenci, katera je nekda dol^o trajala, kar kaže na vsak način, da se je stvar glede Župana te dni uže rešila.
Ples tržaškega bralnega in podpornega druHva (ž-nskega ouaelka) je bil primerno dobro obiskan, od odličnih osob je bil navzočen nj, eks. g, fml. Kober; ples je trajal do ranega jutra,
JtudeČkar Alič, kateri je bi i zaprt zarad pretepanja Brehmerja, je te dni v gledišču Armonia na Kuvalkini nekega druzega mladeniča apostrofira! s pridevkom »spia« (ogledub) a ta ga zgrabi in ga vrže z odra v parter. Alič si |e pri skoku razbil naočnike in nos, potem pa urno pete odnesel mej smehom in roga-njem večine plesalcev in plesalk. Tudi dober lekcijon 1
Umor. V nekej gostilni ulice Conti sta se dva Gadorina (to so tisti podaniki Italijanskega kialjestv«; ki sloje pod posebno protekcijo »L'Indipendenteja« in AlabardeJ močno sprla. Angelj Mazocca je tovarišu Hinku Tolus-iu vrgel v glavo steklenico in ga v teme tako močno ranil, da se je zgrudil na tla: odnesli so ga domu, paje še tisto noč umrl. Mazocco so precej aretirali.
12letna deklica, hči dobre hiše iz Kopra je pobegnola v lVst, stari&i jo iščejo uže več dni, pa je ne morejo najti.
Policijsko. V neko gostilno v ulici Torrente so smoči vlomili neznani tatje, ali policija jih je prepodila. — V lepezu jc nek fakin ranil 331etnega delalca Jožeta Pangerca. — Zaprli s j te dni nič manj, nego 16 postopačev in tatov in 8 pouočuih frajlic, mej temi 4 Notranjke. Naj i>i se take ljudi spravilo v belo hišo, d;\ ne bodo toliko nadlegovali kmetskih občin in mesta.
Izpred sodnije. Ono Marijo P.i-vani, ki je hotela z nožem zaklati iz ljubosumnosti natakarico A. Mozetič v gostilni »Ail'Armonia« je te dni sodišče ob-so lilo na tri mesce j>če.
Čitalnica Postojlnska napravi dne 7. inatcija 1880 maškerato v svojih prostorih. Začeteč on 8. uri zvečer.
(purldke novosti. Grof Savorgnan iz Vidma jr te dni pripotoval v Gorico in se tam nastanovjl v gostilni pri »Treh kronah«. lam je drugi dan po dohodu sreč <1 nek o damo (lastno ženo) na roki nekega odvetuika dr. Mnnussl-ja. To videč, potegne mali revolver iz žepa, ustreli najprej na ženo, potem na odvetnika, oba rani, potem pa gre na pol cijo in se jej preda. Gospa tu odvetnik sta res oba ranjena, pa ne nevai no.
Društvo Narodne TIskarne
je imelo te dni sv<j občin zbor, pri katerem se je izvolil nov odbor; odbor se je konstituiral 26. p. m.luizvolil za predsednika t:, dr. Zamika, za podpredsedniki pa g. Ivana Hribarja. Ločil se je potem odbor v dva podo iseka, in sicer a) političnega v katem *o gij. Iv. Hribar, dr. Tavčar in dr. Zamik, ki bodo voditelji »Slov, Nar.«, in b) gospodsrskega, v katerega so voljeni k?g. Fr. Bradaška, Iv. Hribar in A. Kuez. G. dr. Vošnjak, za katerega ni bilo v nobenem odseku prostoru, pa se je odpovedal vsemu delovanji ter iz upravnega odbora izstopil.
Nesreča na morji. Avstrijska ladija »Kraljevica«, na poti izpred Marzilje v Novi Jork, obtičala je 11. febr. po nofij pri harnegatskih plitvinah. Barnegatska posadka je zjutraj poslala čoln na poinoč,
a ta je zajel rolo in utonili so trije mornarji. Mornaru na ladij i pa so ladijo zapustili in stopili v lastni čoln, ki .se je pa prevrgel in j* tudi osem mornarjev utonilo. Kapitan Sveiljuga in pet mornarjev pa so priohvili na suho In se tako oteli.
čitalnica v Dolini priredi veselico dne 7.marcat.l. v ohčinskej dvoran i spore i: Peije: Pobratimi«, Fajg-l) molki zbor. — Šaljiv govor. — Petje: Domovini, F. S. Vilhar, mešini zbor. — Deklamacija Oijki, S. Gregorčič. — Petje : Hrvaticam, lv.pl. Zaje, možki zbor. — Dva gospoda pa eden sluga, burka v enem dejanji. — Petje: Slavjanka, S. Carli, mešani zbor. — Tombola. Vstopnina 2<) kr., |za otroke 10 kr., sedeži 10 kr. Kartela 10 kr. Začetek pol 7 uri zvečer. K obilnej udeležbi vabi	Odbor.
la Lokve nam pišejo, da je bila nedeljska veselica v spomin 400letnega obstanka »Tabra« še lepša, nego prva, katera je bila v E llnosti obširneje popisana. Vsa č;ist vrlim rodoljunom v Lokvf, ki /najo take lepe veselice prirejati.
Vremensko prorokovanje. Mathieu de la D; 6uae prorokuje za mesec marc takole vreme;
(Veterin deževno od 1. do 5., Še hujši vetrovi, burja z dežjem od 5. do 1:2. Morje jako nemirno, velike nevihte in viharji tudi na jidranskem morju.
Vetrovi burja deževje od 13. do 20. t. m. Dež in naletavanje od 20. do 25. t. m.; na morju velike nevihte. Zadnje dni meseca lepo vreme. S kratka: Neugodno de ževno vieme od l.do 13. t. m., spreme Ij vo od 13. do 20. t. m.; deževno in jako vihirno oi 20. do 27. t. m. in šele zadnj-dni ugodnejša temperatura pri jasnem vremenu; na morju mnogo neviht in nesreč, na kopnem pa iako nezdrava temperatura vsled česar je previdnost, posebno gledo obleke j ko priporočljiv:«.
Ruška zahvalinska železnica »e je začela uže bližati Mervu, ter je že zagotovljena iz Merva v Bubaro. Nov buharskl emir je zagotovil, da bo na svojoj zjraljl grajenje železnice na vso moč podpiral. On je ruskemu poslancu dal besedo, da se ne bo upiral grajenju železnice Merf-hurdelik-Butiara, ampak z vso močjo, tudi z denarno podporo /.an|o delal, ker je prepričan okotresti oikkat hadidn (železnih cest/
Boj v spovednici- Iz Italije leto za letom uobajajo gosteja poročila o dogodkih, ki so neovržljivi dok;zi, da morala tam zelo peša. Tako se ie dni iz Genove po-roSa: Župnik cerkve della (Jarmi u e, doo Antonio Gampanelln, sedel je v petek kakor navadno v spovednici. Kar naglo stopi mlada gospa k spovednici, spovednik jeoble* del. Hotei je zapustiti spovednico, ali mlada gospa ga je zagrabila in začel se je boj, gospa ga je z železom, zavitim v ruto, dvakrat po glavi udarila, da se je na tla zgrudil. Priskočil je cerkveneo ter hotel napadovalko prijeti, a ta se mu ie iz rok iztrgala ter sama hitel i na pobejo, kder je poročila, zakaj je župnika napadla. Govori se, da ji vzrok jako ozhiljen, K sreči župnik ni nevarno ranjen.
Mesto Rim ima po štetji od 31. decemb a leta 188") .'545.036 prebivalcev. Koncem decembra 1884 jih |e imelo -314 6'i9; pomnožili so se toraj v enem letu z 120,887 iuš. —
Tržno poročilu.
Kava. — Ker so iz Brazilije došla poročila, da je tam kupčija s kavo živauna, so kavi tudi tukaj cene poskočile.
Sladkor — inlahovosi na vsej Črti.
Sadje — gre od rok po trdnih cenah.
Olje — malo bol|še obrajtano.
Petrolje — vedno stalno ua f. 10.
Domači pridelkt — imajo dobro pri -hodujost, l aoptem so cene ziaj bolj mla-hove.
Žito —cene, posobuo pšenici so zdatno poski/čile in se prodaj i denes ru^ka pšenica uže po fr. 10 in više. Tudi moka je poslala draži in kedor je letos špekuliral, ni slabo opravil.
Seno — še vedno po fr. 1.70 do 2.20.
Borsno poročilo.
Neugodna poročila tzC.ilgrada in Sredca so uplivala na borso, da so vsi kurzi nekoliko padli, ali to j« menda le borsni manever zarati mesečne likvidacije.
UunajKba ll»rwa dne /. viarcija Enotni drž. dolg v bankovcih 85 gld 75 kr. Enotni drž. dolg v srebru 8.") • 85 »
Zlata renta......113 » 00 »
5"/, a vat.	.... 102 . 20 .
Jelnice narodne banke . . 874 • — ■ Kreditne de1"'^ .... 294 . 3U » t.ondon 10 lir sterlin . . 126 » 10 «
Napoleon....... — » — «
G. kr. cekini......10 i 01*1" «
Kr. državnih mark ... 5 » 95 »
Preseljevaje se iz Lokve (Go'g iale) v Avber (P. St. Daniel, Kust^nlano), prosim one gospode, ki mi dopisujejo, da mi pisma tja pošiljati blagovole. Ob jeiinem kičem pr jateljem in znancem odsrčen: »Na zdravje I«.
V Lokvi, 27. februv. 1880.
Janko Leban. učitdj.
K D 1 N O S T
Priposlano.*)
Slavno uredništvo je proSeno sledeče v cenjenem listu objaviti, da se resnica na dan spravi. Gosp. Ivan Dolenc ne bivši marveč »izključeni ud tržaškega podpornega in bralnega društva trdi v svojem »poslanem« v Štev. 17. cenjene »Edinosti« od 17. m. m., da sem ga jaz napadel, da je slepar in da je društvu denar zapravil. Jaz besede »slepar« direktno nisem rabil, da si bi jo bil labko, ker poskus iznevere nja nič manj ne znači, kakor to. Krivdo, o kateri g. Dolanc govori, dokaže se uže s tem, da V3ak »pošten« ud. kateri />a društvo vstopnica prodaja, taiste ali pa denar društvu pred vesel co, p» ne pol meseca po veselici na »kategorično tirja-nje« izroči. V drugič več.
Vekoslav Grebene I. r. podpredsednik tržaškega podpornega in bralnega društva.
Podpisani odbor potrjuje, da je vse v gori navedenem poslanem resnično in dokazano.
Odbor Tržaškega podpornega in bralnega društva.
*) Za takove llanke je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva.
Ured.
Št: 51 o. š. s.
Stavbena dražba
bode dne 18. marca 188G od 11 do 12 ure dopoldne pri c : kr: okrajnem glavarstvu Sežanskem za oddajo stavbe novega šolskega poslopja v Vojščici.
Klicna cena je 2442 gold: 15 kr; dražbeni vadium in stavbena varščina po 150 gold: Pismene ponudbe se ne sprejmejo.
Naris, proračun stroškov in stavbeni pogoji so pri c. kr. okrajnem glavarstvu, pa pri županstvu v Vojščici v pregled razpoloženi.
C. K. okrajni šolski svet V Sežani 1. marca 1886.
Marijaceljske
želodečne kapljice,
izvrstno delujoče zdravilo pri vseh boleznih na želodcu. Neprecenljive dobrote je posebno vidiv nji-liov pri netečnosti, slabosti želodca, ako z grla, smrdi, napenjanju, kislem pelianji, koliki, želadeČ-nem kataru, gorečih (rzavcij pri preobilnej produkciji slin, rumenici blu-vanji in gnjusu, glavobolu, (ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabasanji, preobilnosti jedi In pijač v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi • roti zlati žili ali ha morojdarn. Cena steklenici je z nakaiom vred samo 35 nov. Glavtd zalog ima lekarničar «k angelju varhu*	32-52
D. Brndy Kromnier, Morava.
V Trstu jih pa dobito pri lekarničarju J. S era val lo blizo starega sv Antona.
Tržaška hranilnica
Sprejemlje denarne vloge v' bankovcih od 50 soldov do vsacega zneska vsak dan v tednu, ra-zun praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opol ud ne. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure Zjutraj. Obresti na knjižice . 3°i0 Plačuje vsak dan od 9. do 12. ure opoludne. Zneske do 50 gld. prav nrecej. zneske od 50 naprej do lliO gld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske
od 100 do 1000 gld. z od povedjo 3 dni, čez 1000 gold. z olpovedjo 5 dni. Eskomptuje menjice, domicilirane na
tržaškem^ trgu po....... 3'l}ule
Poso uin na državne papirje avstrij-
slto-ogrske do 1000 gl. po . . . 4V4°lc više zneske v tekočem računu po .............4M,9!,,
Daje denar tudi proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru.	4—
Trst, 24. marcija 1883.
••C
Ustanovljeno 1747.

1 ilhtfifeSamassa-
c. k. dvorni zvonar
FABRIKANT STROJEV IN GASILNEfiA ORODJA
V LJUBLJANI.
L BRANI ZVONOVI 2 UPRAVO.
Vsake sorte gasilnice izvrstne sestave za občine, za gosilna društva v mestih in na kmetih. Hidroforl vozovi za vodo, vrstne škropilnice kakor drugo orodje in pripomočki zoper požare.	3 — 12
Crkvene svečnike in druge priprave iz brona.
Seoofde in ozodje z>a vodovode.
Sesalke za vodnjake, za vinske in pivne so le in kadi, za drozganje, za gnojnico, za podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago cevi iz litega in kovanega železa s priteklino, mehovi iz konopnine in gumija itd po najnižjih cenah. Občine ln gasilna društva plačujejo lahko na obroke.
20 svetinj
■S
»o«
Cerkvene pesmi
nabrane m»d slovenskim narodom Zvezek I.,
ktere je Ldalo cecilijansko druUvo za goriško nad škofij o sedobeza®Okr »poštnino vred pri C^oppag-u, Krijigarju v Gorici.	1-3
VLAHOV
Likver okrepljujući želudac
odobren po viših oblastih sa dekretom a pripravljen od
ROMANO VLAHOV
Šib -nik (Dalmacija) sa filialkom u Trstu, Via S. Laizaro Br l.-A.
Ovaj likver, koji se uzimlje mješan sa vodom, kavom, vinom, teorn 11 juhom, sastavljen je iz vegetalnih so-k ovali, i maju dih zdravotna svojstva, te so njegovo neposredno djelovanje pokazuje u želudcu 1 kod probavlja-jučih organah; nadalje čisti krv izpravljajuć slabinu i tromost i pospješujuč tek. On Čisti poia«ano, nniŠtuje gljiete ublažujući knuiičke hrapavosti jetarah, slezena, umanjujući sve malo po malo zastarjele bolesti hemoroidah.
Uzme li se likera danomice, čuva od otrovnih miazmah, proizviručlh koli od pokvarena zraku, toli od epidemijah, zato je izvrstan iiek proti groznici \ proti koleri.
Ono pako što sačinjava pravu osebinu likera u zdravstvenoj struci jest. što oslobadja ljude odane srčbi i pok u lijenosti od škodnih posliedlrali, koje čovječanstvu daje veliki broj nesrečnih
Zaista iza liialo danah čovjek, koji st služi tim likerom čuti, da mu je povra-ćena Životna snaga, i čuvstvo blagostanja čini ga zadovoljnim, probudjenim i svježim za sv-iki rad.	24—22 Da se olahkoti kupovanje občinstvu gospodar tvornice osnovao je na široko razprodaju svoga likera, kojt se može dobiti u svih kavanrli i rakijašnicah
vm- Nove Šmarnic * ^m
za leto 1886
po žs v tisku; upamo, da bodu do srede marča dovršene in bodemo potem natan-čntje poročili. T« naj služi za odgovor na več vprašanj zarad „Šmarnic." „Katoliška Bukvarna" v Ljubljani,
Stolni trg št. C.
tm?.

LA FILIALE IN TRIESTE
deli' i. r. prlv.
Stabilimento Austr. di Credito
per commeroio ed Industria.
VERSAMENTI IN CON ! ANTI
Banconote: 3'l40/n annuo Interesse verso preavvlso di 4 glornl 3*» » ■ » • 8 * 3"," » ■ • ■ » 30 •
Per le lettere di versamento attualmente ln clrrolazione, il nuovo tasso d' interesse co-mincierA a decorrere dalli 27 corrente. 31 cor-rente e 22 Novembre, a se jonda del rispettivo preavviso
Napoleoni: 3'u0!,, annuo Interesse verso preavvlso dl 30 glornl 3 » » » > » » 3 mesi
3'[* • • » • » » 6 > Banco Giro: Ban onote 2'///o Ropra qualunque somma Napoleoni senza interessi Assegni
sopra Vienna, Praga, Pest., Bruna, Troppavia. Leopoli, Lubiana. Hermannstadt, Inns-brui-k, Graz, Salisburgo. Klagenfurt. Fiume Agram, franco spese. Acquisti e Vendite
di Valori. divise e inca«so coupons T:p°/0
Antecipazioni
sopra Warrants in contunti, interesso da con-venirsi.
Medlante apertura d i credito a Londra nrovviglone per 3 mesi. • iffettl5'[//0 interesse annuo sino 1'importo di 10UU per importi superiori da con-Trleste, 1. Ottobre 1883	6 —48
(Varitv. znamka)
B ez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zilravilo smatrati kot. jjnnarejeno.
Cvet zoper trganje
po d . Maliču,
te odločno najboljše zdravilo zoper protin ter rennatizem, trganje po udih, bolečine v krizi ter iircik„ oteklino, otrpnele vde in kite itd , malo *a?a če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo vevetu tnper trganje po dr. Mališu* x zraren stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr.
Zalivala.
Gosp pl. Trnkociv-ju, lekariu v Ljubljani.
Moja mati so na protinskej bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko Je pa bolezen čedalje hujŠ » prihajala in uže več dnij niso mogli stopit na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protinski cvet po 50 kr. ter si ga nemudoma nar čim. In res imel j čudovit vspeh, da so s i po kratkej rabi oprostili mučnih bolečin S popolnim prnpriča-ij m priznavam tore] dr. Maličev protinski cvet kot izvrstne zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednakt-j bolezni priporočam, Vašej blagorodnosti pa izrekam na]prlsrč-nejšo zahvalo z vsem spoštovanjem udani
Franc lug, posestnik v šmarji pri Celji.
Planinski želiščni sirop kranjski,
Izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol,
Srsne in pljučne bolečine; t stekl. 56 kr.
[oristnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči šoki in siropi.	4—
Kričistilne krog'jice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijano osve-dočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah A 21 kr; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. ManjS, kakor en zavo] se s postom ne rupolllja.
Naročila iz dežele izvrše se takoj
Lekarna Trnkozy-ja
Bf na mestnem trgu v Ljubljani.
•^SH SZSZSZnSi 5HSB52SMHS2SESZSHSa52525252525252525252525252525252525252525252«
Polnilci iz kovine
z:i natoffeiiji) tekli nlc z vit oti> in plvoin sl> zaklopkaiiif iz ka iCukii; zapirujo so sami. •
C, k.
IAV patent
Kovinske pipe
vMHtt	zu soda od vina in pivu /a pritUnjenj
hiii rnnvii nr.'t i<MH.
%
zn sndri od vina in pivu za pritisnjenje, 8 samozapr<'tJoiM.
Te pipe se nikoli ne skimijo kakor drveno in an zategadelj povsem neškodljive. Oblika prakt ^im in dalo d ivrSono in trdno. Vsled triijnosii SV" veliko prihranjenju proti lesenim pipi.in.
Zatvoru se trdno, pufičajo ne in Clstu lahko.
Ako z roko nekoliko pritUno PTUmbo, ki se na nj m nahaja odpre se zaklopka od kauCuha; tekočina polagoma rase v steklenici; pivo se jiroveS ne peni, ako gc to polnileo rabi. Vina in piva se niG ne po-ziiubi vsled samozatvorenja steklenic. Vsakdo jih lahko sam rabi,
Oene s Jeden polnile« steklenic z o«vko Iz kaučuka t. 2.20. Poštnina 20 kr. — Likvur-pipe f. 2.20. pipe za dessert-vina f. 3.50, pipe za točenje A f 4.50, pipe za sode B f. O.50, pipe za sode C f. 6 50, pipe za sode D f 8 50. llustrovmi ceniki brezplačno in franko.
H. MU" T TER,
W I E IV, IX., Maxlmilian|Jntz naohst der Votivkirche.
13—13	Prodajalce n se podnj a odbitek; Agentom zasluženo plačo.
925 E5E52525'5225252535252525252525252525252525252525252525252525252525252525 2525<#
OBLEKA
le iz trajne vočje volne, za moža srednje velikosti.
310 metrov 7a Jedno obleko:
za gld. 4 96 iz U"l>r* ovi^je vulnH-za gld 8 — i/, boljše ovčje volne; za gld. 10"— iz line ovčjo Vuln ; va gld. 12 40 iz j'iko line volne. POPOTNE 0GRINJAČE, komad po pld. 4, 5, K in do gold 12. — Najfineje obleke, hlače, previekaSe ali svrhn« suknje, blago za suknje in dežne plašče, tifl loden. ko-mis, predenino, cheviot, tricot, ogrinjače za dama ln biljardne prepr ge, peruvien, toskin pripor r-a
1?
— 1S0G -
ruu
ustanovljeno
ftilorišlca zaloga v 9;
Vzorki franko. V/.i rki /'ogledniki) r.izpo-šiljavajo se gg. krojaškim mojstrom nefran-kovano. P o š i I j a t v e proti povzet j i 3ez 10 g 1 franco.
V zalogi imam sukna vedno za več nego 150.000 gld. a. v. In umeje se, da mi pri vidiki svetovni trgovini ostane muogo *uk-neaih o s t a n k o v, dolzih od 1 d > 5 metrov, iu sem tor-j primoran, tako ostanke I>o j a k o n i z k I It f a b r i š k i b cenah razpt'Čavati. Vzor ki nd teh se ne morejo rm-poS'fjati, zamenjirojo se pa ne ugitjajoči ostanki ali se po S'je denar nazaj. /Opomniti j i, da druge firme tudi nenjuVj.jo ostanke, ali proti slabšemu blagu, denar se pa nazaj ne da^.
Vsled posnemanj po sleparskih firmah Hf-m primoran posluževati oglašanja ter prosim p n. občinstvo da se spominja moje solidne firme ter da me počasti z obilnimi naročba'mi na koje bom vedno pazil.
Dopisi vspremljejo so v nemškem, češkem, og rskem, poljskem, italijanskem in iratn'oskem jeziku.	2—20
F>r\i©Tr\ji
Rabljiv za zdravljenj«
Rabljiv za zdravljenje
vmukoj
letnej dčbi.
VMakoj
letin j dćbi.
WILCEELM-OV
proiiartritijski protireumdtičen
KricistilnTLi ž^auj
(ki čisti kri proti protinu in reumatizmu.)
Spoznan za jedino, gotovo uspešno k:r-ičistilno
sredstvo.
Potrjeno odločnega
izvrstno dtdujofi prav v s p u fi o n
■ ■ Predpona rojenjem za^ctovljon ■ r J z patentom presv.oeHaja ? P ^ Hert, 18. maja leta 1870. B
tf	Z do z vole njem	■ fl
T cea kralj.dvorn>- pisarne poleg J — fl odloka ]ie& 7. decembra !8S&. p ^
Ta čaj čisti ves o ganizem; prodi a več kot vsako drugo sredstvo v vse dele našega telesa ln odpruvi ako se ga uživa vsnko nečistoto, ki se je v telesu napravila; učinek je trpežen in gotov.
Popolno ozdravljenje od trganja po udih, reumatizma in drugih vsakovrstnih starih bolesti, vedno gnjijoČih ran, kakor ludi od vseh sp lovnih in kožnih srabnih bolezni, brbnncev po životu in obrazu, hŠajev, slfilistitnlh ules.
Po8rbno ugodni uspeh pokazal je ta čaj pri vredu jetr ni vranici, pri liem^rojdlh, zlatenici, čutniških, mišičnih in bolih členov, tiščanju v Želodcu, zaprtju vetrov, zagnjetenju v spodnjem telesu težkem spuščanju vode, polucjonih, Ženskih tokih, možkej slabosti itd.
Boli, kakor škro'ula, žlezni otok se ozdrave koj in dobro, ako se uživa ta čaj, ki je dobro raztapljajoče in čistilno sredstvo.
Pristno ga napravlja le Fran Wll<slielm, lekarničar v Neunkirohen
Jeden zavoj, razdeljen v 8 uzemkov, pripravljenih po Zdravniškem predpisu, navodom rabljenja v raznih jezikih: 1 gld. izven tega je treba priložiti 10 lir. za znamko iu zavoj.	. . .
Nvarllo. Naj vsakdo paz>, da ne vkupi ponarejeni čaj, tirja naj se le Wil-ohelmov protiprotritljski in protireumatični kričistilni čaj, ker tudi drugi ponarejeni čaji se prodajajo pod imenom protlatritijski in protireum t čni čaji, svarim vedno, kupčevalce pred takovimi.
Nahaja s« pristni Wiloheimov protiatritijski protireumatiCm čaj tudi v Trstu: Jakob Seravallo, lek., Ed. L-it nburg, le.k.; v Korminu: H. Condolini lek., v Gorici: V. Cristofoletti lek., G. B. Pontoni lek.; v Pulju. G. Wasaermann lek.	0-12
LnRtnik drnftt»o «KDIN08T« — izdatulj in odgovorni ureoniu : \IhTOH DOLKNG
imKKriu V. UtJLKNC v « rs»