Nanloy — Addrnga:
nova doba
«117 St. Clair At«. Cleveland, Ohio.
(Tel. Henderson 3889)
J
(NEW ERA)
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
—-M
Dvajset tisoč članov v J. S. K. Jednoti je lopo število, toda 25,000 hi se slišalo še ltepšef
'^l^Second Class Matter April 15th, 1926, at The Fost Office at Cleveland, O., Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing at special rate of postage, provided for in .Section 1108, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, NOVEMBER 6TH 1929 — SREDA, 6. NOVEMBRA 1929
VOL. V. — LETNIK V.
^SLOVENSKE VESTI
i"!l.ainik J- S. K. Jedno-in i ’ oseph Pishler je spo-
Iištvu, da se r n i poti k nico v Du-že pred do-laj se zdravi operaciji po-.i izborno ce-’e Počuti kot ivali opremo e v Duluthu :, da se ni že aciji, kajti dolgo prej a upanje, da m zopet pri-idu.
'eseljiva vest sorodnike in jatelje, am-anstvo, kajti trdimo, da la slovenska cija n i m ji rilj ubij enega ia J. S. K. ara ta Joseph
oče društvo
ans, št. 205 8u. Pa., pri. 'vembra svo-poljski so-last Canons
. 70 JSKJ v
di.
jesensko 'lvf->rani na za ln cesti.
jve Dobe se i oglasil g operni pevec se mudi na Ameriki. V njegovi iz j a-ačega. Izra-ii nikoli pri-lonjenosti' in m e r i š k ih •t v Sloven-
nek o vtisih »ri nesel izpod A. Dingmar i The Strat-l, ki izhaja v rio, Canada, vposlena že landski javni dni se je mu-ojih sorodni-Ontario, kjer no njen dom. natisnjen do-'ki strani da-vredno preči-<er diha toplo »goslavije.
•o “Ivan Can-1 je bilo pri-'en večer ma-ie bil zelo do-1 j bolj pomen-Inim maskam 1 šest nagrad, izigrana, ven-» dostojna.
»(celjski'
dan v Slo-«n Domu v 5 društvo Z,ar-
-nih konj
v Philadel-ze vrsto let i vsako leto iz-i 200 lesenih lake širom dediči so izdela* esa bele smre-
TEDENSKI PREGLED
ZA UNIJSKE DELAVCE zelo važno odločbo je nedavno podal zvezni blagajniški department v Washingtonu. The Rust Engineering Company, unijska kontraktrska firma, je dobila od vlade kontrakt zgradbe za povečano zvezno tiskarno. Od te tvrdke je potem dobila neka neunijska firma naročilo, da v poslopje namesti potrebne stroje. Ko je prišlo 200 delavcev te neunijske firme na delo, so delavci linijske Rust firme zapustili delo. Graditev milijonske zgradbe je s tem obstala, in posledica je bila gori omenjena določba zveznega blagajniškega depart men ta.
Glasom tega odloka mora linijska tvrdka, ki je dobila kontrakt od vlade, delo v vseh posameznostih izvršiti z linijskimi delavci. Ako dobi kontrakt neunijska firma, se seveda lahko poslužuje neunijskih delavcev, j Organizirani delavci smatrajo j to za lepo zmago, ker velike kontraktorske firme, ki lahko izvrše vsa dela velikih od vlade dobljenih kontraktov, so večinoma linijske.
PO LATINSKI AMERIKI
Kadar kdo v Eropi ali tukaj na splošno govori o “Ameriki,’’ si mi navadno predstavljamo Združene države. Razmeroma malo pozornosti se obrača na Centralno in Južno Ameriko, kjer se nahaja dvajseterica neodvisnih republik. Celo povprečni “Amerikanec,” to je prebivalec Združenih držav, ki se toliko zaveda trgovinske važnosti Južne Amerike, ve manj o tej deželi kot o drugih kontinentih sveta. Zna bolje razločevati med raznimi deželami, kulturami in kolonijami v Aziji ir Afriki kot med onimi v drugi polovici svoje lastne hemisphere — Amerike; ko govori o Južni Ameriki, si predstavlja celotni kontinent, mesto skupino raznih posebnih dežel, od katerih ima vsaka svoje posebne razmere in probleme.
Svetovna važnost Latinske Amerike
Republike Centralne in Južne Amerike so navadno znane pod imenom “Latinska Amerika,” ker so bile naseljene od naro dov latinskega izvora. Toliko gospodarsko, kolikor politično igrajo, čim dalje važnejšo vlogo v ameriških in svetovnih zadevah. Gospodarsko je ves svet v velikem obsegu odvisen od pšenice in goveda Argentine, gnojil države čile, kave in ka
kava Brazilije, kaka va Equa-dwja in raznih polutropičnib
produktov Centralne in Južne Amerike. Skupna trgovina samih Združenih držav z Latinsko Ameriko je leta 1927 — in to je bilo baje dokaj slabo leto — znašala približno 1763 milijonov dolarjev, od katere svote predstavljajo malo .več kot polovico uvozi iz teh republik. Leta 1928 je ameriška trgovina z Latinsko Ameriko prekoračila dva bilijona dolarjev. V enem izmed zadnjih let je Argentina kupila tri osminke svojih uvozov v Združenih državah; Brazilija in čile sta v Združenih državah potrošile približno polovico stroškov za svoje uvoze. Na drugi strani so Združene države kupile dobro polovico izvozov države Čile, Colombije, Perua in Venezuele, skoro polovico izvozov Brazilije in približno tretjino izvozov Argentine.
Združene države imajo mnogo močnih tekmecev za latinskoameriško trgovino. Nemčija, Velika Britanija in mnogo drugih evropskih dežel gre tja po surovine in razne produkte in tudi išče tržišča za svoje izvoze. Konkurenca je postala 'izrazita po otvoritvi Panamskega prekopa, ki je odprl pot do nekdaj izoliranih pokrajin ob pacifični obali Latinske Amerike. Tekma je postala še živahnejša od časa vetovne vojne, ko so evropske dežele nujno potrebovale surovine in tržišča.
Toliko geograiično, kolikor finančno so Združene države v ugodnem položaju pri tej tekmi, Namerava se zgraditi pamlme-riško cesto, ki naj vodi čez kontinente Severne, Centralne in Južne Amerike. Ta orjaški projekt pomen ja nadaljno vez med Amerikami.
Z gospodarskim razvojem in industrializacijo se je povečal vpliv Latinske Amerike v svetovnih zadevah, in Argentina, Sile, Brazilija, Mehika in druge republike so zavzele svoje mesto v zboru svetovnih sil. Tudi latinsko - ameriška kultura, literatura in umetnosti postajajo čim dalj bolj znane po svetu in se vedno bolj cenijo v Starem in Novem svetu.
(Dalje na 2. strani).
SUHAČI SO BILI PORAŽENI pretečeni teden v sosedni canadski provinci Ontario Stranka, ki je bila zdaj na vladi in ki se je zavzemala za to, da ostane v veljavi sedanji sistem vladnekontrole opejwh-■pijač,- je izšla iz volilnega boja s sijajno zmago. Stranka, ki je šla v volilni boj z obljubo, da bo vpeljala prohibicijo, kot jo je pro vinca Ontario že imela, pa jo je navrgla, in kot jo imajo Zedinjene države, je doživela silen poraz. Naši sosedi Canadčani imajo priliko videti, kakšen ’“blagoslov” je prohibicija za Zedinjene države, zato pa te vrste blagoslov hvaležno odklanjajo.
JUGOSLAVIJI je bila vrnjena umetnina velike vrednosti, katera je bila pred par leti ukradena iz katedrale v Zagrebu in prodana Demotto Inc umetniški galeriji v Parizu Tam .jo je zasledil kurator muzeja v Clevelandu in kmalu dojil potrebno svoto za nakup iste. Ko so pred par meseci v Zagrebu opazili, da je umetnina ukradena in nadomeščena s kopijo, je bila uvedena preiskava in sled je vodila v Cleveland. Polom zveznega državnega depart-menta se je začela Jugoslavija pogajati za povrnitev umetnine in pogajanja so bila uspešna Pretečeni teden se je pripeljal v Cleveland dr. Leonid Pitamic, jugoslovanski poslanik v Washingtonu, in direktor clevelandskega muzeja mu je umetnino izročil.
Umetnina ima obliko tablice iz slonove kosti v velikosti 12y 10 palcev in je bila izdelana po nekem srednjeveškem umetniku v desetem stoletju. Last zagrebške katedrale je postala že pred letom 1375.
MUSSOLINIJEVO DELOVANJE v Amei'iki je zadnje dni vzdignilo mnogo prahu. V novemberski številki “Harper’s Magazina” je Marcur Duffield razkrinkal tiranijo fašizma med ameriškimi Italijani, celo med tistimi, ki so ameriški državljani. Italijanske naselbine so polne fašistovskih agentov, ki terorizirajo svoje sorojake celo \ tej deželi, jih silijo v fašistovske organizacije in celo v plačevanje davkov. Kdor se neče zapisati fašistom, ga očrnijo pri (Dalje na 2. strani).
KAKO PRISTAJAJO AEROPLANI
_----  I
Kdor je bil že kjflaj na kakšnem letalskem polju, imel je priliko videti, kako graciozno pristajajo aeroplani. Kadar kolesa dosežejo trdL tla letališča, aeroplan še nekaj časa teče po tleh, predno:ji se ustavi. Pilot ga navadno Ukom tega časa z zmanjšano hitrostjo privede v vrsto, kjer.je njegovo mesto.
Toda vselej ne pristane aeroplan, kot se spodobi. Saj vemo, da se dostikrat tudi avtomobil zaleti preko jmosta, skoči v obcestni jarek] «li prepad, zavozi v hišo, na obcestni hodnik, v drevo, telegrafski drog itd. Podobne in dostikrat še bolj usodne neprilifce zadenejo aeroplane, kadar s6 primorani pristati kjerkoli vsjjed viharja, izgube kontrole, pokvarjenega motorja ali krila itd. Taki prisiljeni pristanki so ^Časih usod ni, včasi pa skoro smešni.
V Bostonu je neki potniški aeroplan s tremi potniki pristal z “glavo” naprej ; v mehkem blatu na robu letalskega polja. Resno ni bil nihče poškodovan.
Blizu Huntington I parka v Los Angelesu je neki vojaški biplan bil prisiljen pristati in
LEPE CESTE
je to izvršil tako »erodno, da je sedel na avtomobil, ki je sta) na cesti. Letalci i^f-^vtomobi-listi so ostali nepoškodovani.
V New Yovku je neki letalec bil prisiljen pristati na cesti in se je pri tem zaletel v obcestno svetilko. Pilot je izkobacal iz razbitega aeroplana smehljajoč in nepoškodovan.
Letalski poročnik Richard Alsworth je bil prisiljen pristati na vodi, 100 čevljev od obrežja v Rockaway Beach, N.
Y. Priplaval je na suho nepoškodovan, letalo pa so privlekli na obrežje z vrvmi.
V bližini Birminghama, Ala., je neko letalo pristalo na strehi hiše. Streha je bila precej poškodovana in letalo tudi, toda pilotu se ni nič žalega zgodilo.
Vsled megle in pokvarjenega motorja se je letalec Jack Albright zaletel v drevo v Be-lairu, Md. Letalo je bilo skoro docela uničeno in letalec ubit.
Fordov monoplan, katerega je vodil pilot Taylor je bil prisiljen pristati v Clevelandu na nekem malem lotu. Pri tem je podrl neko drevo, toda vseh 12 potnikov je ostalo nepoškodo vanih.
Kapitan Saunders je bil prisiljen pristati na zamrznjenem jezeru Ashuapmouchouan v se vernem delu canadske provin ce Quebec. Teža aeroplana je prebila ledeno površino v toliko da se je isti zagozdil v led ta ko trdno, da so ga šele po enem tednu mogli rešiti.
Z višine 2000 čevljev je ne ki aeroplan padel naravnost na avtomobil, ki je stal na cesti v Detroitu. Dva avtomobilista, ki sta baš mislila vstopiti v do-tični avtomobil, sta pravočasno zagledala padajočega “ptiča” in sta zbežala.
Poletno rezidenco newjersey-skega governerja Larsona v Sea Girt je nepričakovano po setil neki dvokrilnik. Priletel je kar skozi streho in se ustavil \v governerjevi spalnici. Bila je sreča, da governerja ni bilo tam.
--------o--------
Novih vrst jagode
V Nemčiji je neki farmer vzgojil novo vrsto jagod, katerih sadeži tehtajo skoro po tri unce vsaka. Šest takih jagod tehta en funt, kar je že prilie-no dosti za en zajutrk.
Zedinjene države imajo okoli 25 milijonov avtomobilov, tore.i mnogo več kot katera druga dežela na svetu. Razume se, da je za toliko množico avtomobilov treba mnogo dobrih cest, in tudi v tem oziru prednjači Amerika vsem drugim deželam. Na tisoče milj gladko tlakovanih cest se izpelje vsako leto preko te širne republike, pokvarjeni tlak se nadomešča z novim in ceste se razširjajo. Avtomobilisti zahtevajo dobre ceste in dobijo jih. V mnogih državah tudi avtomobilisti direktno plačujejo zanje v obliki državnih davkov na gasolin. Na ta način plača za dobro cesto največ tisti, ki jo največ rabi.
Do novejšega časa se je cesto smatralo le za prometno sredstvo, ki je potrebno, da se pride iz enega kraja v druzega. Prvo in glavno skrb se je torej posvečalo graditvi trdih in gladko tlakovanih cest. Malo-kje so se oblasti pobrigale za primerno snago in lepoto ob strani cest. Marsikje so ostali ob novozgrajeni cesti kupi kamenja, peska ali gramoza in izruvani drevesni štori, katerih se kontraktorjem ni zdelo vredno odstraniti. Marsikje so se vlekli tik ob cesti, ki je držala skozi slikovito pokrajino, goli jarki in nasipi, ki niso bili nič
GLASOVI Z RODNE GRUDE
VSAK PO SVOJE
Dne 19. oktobra je bil v ljubljanski mestni drevesnici v Tivoliju ubit inšpektor mestnih nasadov Vaclav Hejnic. Ubil ga je s sekiro slaboumni delavec Janez Pajk. Hejnic je bil po rodu Čeh, visoko izobražen vrtnar in pripoznan krasitelj Ljubljane, kajti njeni parki in nasadi so se širili in izboljševali pod njegovim vodstvom 35 let. Tragedija je vzbudila v Ljubljani veliko presenečenje, ker je bil pokojnik splošno znana ljubljanska osebnost.
V Ponikvah pod Mirno goro v Belokrajini živi 99 letna užit-karica Marija Brinskele. žena je še vedno zdrava in čila na duhu in telesu, samo sluh ji je začel zadnje čase nekoliko pešati. Imela je 7 otrok.
Prvo razglednico je poslal po pošti Jugoslovan, in sicer Joco Manojlovic, izdajatelj srbskega lista “Zmaj” na Dunaju, leta 1871. Poslal jo je svojemu stricu Demetru Manojlovicu, odvetniku v Somboru. To prvo razglednico lastuje Božidar Kekič, vpokojeni tajnik novosadske občine. Izumitelj sedaj tako priljubljene razglednice je bil torej Srb.
fjali ogromna Meštrovieeva kipa, predstavljajoča Indijanca in cowboya na konjih. Naš ve-iki rojak Nikola Tesla si je kipa ogledal in brzojavil kiparil Meštroviču v domovino: “Težko in s solzami v očeh sem se odtrgal od Vaših divnih kipov indijanskih konjenikov v borbi. Ne morem povedati, kako silno ste izrazili v hladnem materialu iz medi strašen fizičen napor, divjo bojno strast in nape-o silo, ki se hoče razklati baš r zadnjem trenutku pred spopadom. Slava’»Vam, veliki rojak! Obožuje Vas Vaš Nikola Tesla.”
V okolici Buloga v Bosni .je neke nedelje proti večeru kmet Gavro Gazičič šel pogledat za svojim konjem, ki se je pasel •ia travniku. V zadnjih dneh so se tamkaj mudili cigani, ki so kazali svojega medveda. V nedeljo zvečer se je medved rešil vrvi, s katero je bil privezan, in je naletel na Gaziciča. Misleč, da je to njegov konj, je Gazičič s palico udaril medveda, nakar je kosmatin pograbil Gazičiča s prednjima šapama ter ga nemilo pritisnil na tla. Ko so cigani slišali klice na pomoč, so prihiteli na kraj nezgode ter nesrečnega seljaka rešili iz medvedjega objema.
Zanimiva šolska statistika. Mestna deška osnovna šola v Celju, ki je bilo pred vojno znano kot zagrizeno nemškutarsko mesto, ima v tekočem šolskem letu 302 obiskujoča učenca. Po narodnosti je 265 Slovencev, 5 Hrvatov, 6 Srbov, 2 Poljaka in 24 Nemcev. . Po veroizpovedi je 285 rimokatolikov, 7 pravoslavnih, 7 evangeljskih in 3 hebrejci. Iz mesta Celja jih je 247, iz celjske okolice 53, iz Teharja 1 in iz št. Petra v Savinjski dolini tudi 1. Učenci so razdeljeni na pet temeljnih razredov in štiri vzporednice. Letos je odšlo iz mestne osnovne
šole v celjsko realno gimnazijo 27, v celjsko meščansko šolo pa 12 dečkov. — Mestna osnovna šola pa ima v tekočem šol-
Dalje na 2. strani
in ^nasipi, lepega z;* oko. ..	......
Polagoma pa so začeli ljudje,
ki imajo smisel za lepoto, uvi-devati, da se tudi pri cestah da koristno združiti z lepim in prijetnim, in sicer s primeroma malimi stroški Avtomobilisti te dežele prevozijo vsako leto na stotisoče milj samo za zabavo in razvedrilo. Tem ni vseeno, k a k š n a je najbližja okolica ceste. Vožnja po lepi cesti, skozi lepe kraje, je užitek vsak trenotek. Eden ali drugi je občudoval ceste, ki se vijejo po Franciji, obdane od dolgih vrst ponosnih topolov, v Luxemburgu ceste, ki se vijejo med temnimi borovci, v srednji Evropi ceste, poleg katerih se košatijo cvetoča ali s sadjem obložena sadna drevesa. Evropske ceste mnogokrat niso tako dobre kot ameriške, toda so mnogo lepše in prijaznejše Tudi naša Californija je že pred desetletji prišla do prepričanja, da se mikavost pokrajine zelo poveča, če se ob cesti posade primerna drevesa. Tako je vi deti v omenjeni državi marši kjei da se vijejo ob cesti vrste ponosnih evkaliptov, t u i n tam pa tudi orehov, mandeljnov in palm. Californija ima obsaje-nih z vrstami raznih dreves do-zdaj že cest nad 600 milj daljave. in vsako leto nadaljuj«3 .; tem olepševalnim delom.
V državi Indiana so posadil ob cestah 10,000 vedno zelenih dreves, v Michiganu pa nad 40,000. V državi Connecticut obsajajo gole zaseke ali nasipe ob cestah s plazečimi vrtnicami volčjo dreto (honeysuckle) in drugimi lepimi plazilkami. \ New Jersey nadomestijo vsako pri konstrukciji ceste uničeno drevo z dvema mladima drevesoma.
V državi Vermont se je tr govska zbornica zavzela, da. olepša vse obcestne kraje s pri mernim rastlinstvom. Ob enem bo skušala razširiti propagando za olepšanje cest preko vseh Zedinjenih držav.
Tu.intam že obstojajo društva, ki so si nadela nalogo, da obsade razne goličave ob ce stah z drevjem, grmovjem ali pa jih obsejejo z divjimi cvetli-.(Dalje pa 2. strani)
Minil je razposajeni Hallowe’en s čarovnicami, čuki in črnimi mački, minile so volitve, za katerimi se vselej vleče vrsta neizogibnih političnih mačkov, in približal se je sveti Martin, za katerim bo tudi mijavkala kohorta krvavogledih mačkov. To so v resnici Mač.ji dnevi, dasi nimajo domovinske pravice v pratiki, kakor Pasji.
*!c
Kje so si poiskali ležišča politični mački, š«*. ne vemo točno, ker se dim volilne bitke še ni razkadil. Te vrste mački niso nikjer dobrodošli, vsak se jih brani kot beračev, toda nekje morajo dobiti jerperge. Pravzaprav so pa reveži mački in
tisti, ki jih morajo pod streho vzeti.
*
Razveseljivo je dejstvo, da različni kandidati niso nikdar tako strašanko dobri kot jih slika njihova lastna stranka, niti tako krivi, kljukasti in nesposobni kot jih hoče predstaviti nasprotna. Ako bi bili tako vsega-mogočni in nebeško dobri kot se nam jih predstavlja od ene strani, bi se enostavno raz-cedili kot komad masla v ponvi, in mi cenjeni, spoštovani in inteligentni volilci bi kar plavali v tolšči dobrote kot pustni krofi; ako bi bili tako zanič kot so
-A 4§u^........
strani, bi nam volilcem najbolj
kazalo, da se obesimo na prvo slivo.
K sreči so vsi kandidati čudovito podobni nam navadnim vsakdanjim ljudem, zato nimamo strahu, da bi povzročili revolucijo, diktaturo ali konec sveta, pa naj častno zmagajo ali častno propadejo.
Letos je plemenita grozdna kaplja dobro in nenavadno zgodaj dozorela, zato se bodo slavnosti krščevanja pričele marsikje že v soboto pred svetim Martinom. Tuintam bo treba s krščevanjem nadaljevati še v nedeljo, kajti do besede morajo pri taki priliki priti vsi botri in botrice.
*
Za Martionovo krščevanje navadno ni težko dobiti botrov in botric. Kvalificiran je vsak Slovenec, ki je že prestopil iz mladinskega v odrasli oddelek, ki ni na bolniški listini in ki se ne ustraši vsakega mačka.
sjt
Ako bomo srečno prestali in pozdravili vse praske hallowe’en skih> povolitvenih in Martinovih mačkov, bomo dokazali svoji novi domovini, da smo potomci zdravega in junaškega naroda, in bomo v resnici imeli dovolj vzroka biti hvaležni na Zahval-dan.
m
Najvišje sodišče v Canadi je nedavno določilo, tla ženska ni “oseba” in ne more zavzemati mesta v senatu. British Privy Council je na tozadevno pri tožbo podal odlok, da se mora žensko smatrati za osebo, oziroma človeka. Svet zdaj nestrpno čaka kaj poreče Liga narodov. Marsikateri oženjen možak bi na tihem rad pritrdil canadske-mu sodišču, da ženska ni človek, na glas si pa tega ne upa povedati, ker bi bunke na glavi dokazale, da je!
* v
Včasi trdi kdo, da ženska nima srca, toda taka trditev je brez podlage. Vsaka ženska ima srce, samo najti ga je treba. Saj je znano, da imajo ženske (Dalje na 2. strani)
"JVoiJa Doba99
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina za Hane 7Sc letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $ž.
OFFICIAL ORGAN of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50
Advertising rates on agreement
Naslov za vse, kar se tiče lista:
NOVA DOBA,	6117 St. Clair Ave.	Cleveland,	O.
VOL. V.
NO. 45
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje iz 1. strani)
Za ohranitev mladosti.
Vsak bi rad ostal ali pa postal mlad. Žal, da dosedaj še ni nihče našel studenca mladosti, da še nihče ni iznašel zdravila, ki bi preprečilo ali odpravilo starost. Tudi razne pomlajevalne metode z vcepljenjem gotovih žlez so za enkrat samo še eksperimenti.
Kljub temu pa je prehitra ostarelost nepotrebna in do gotove meje preprečljiva.
Prvi pogoj za dosego tega je seveda ohranitev telesnega zdravja, kajti bolezen najhitreje postara človeka. Sveži zrak, solnce, pametna prehrana in dovolj spanja so važni pripomočki k temu. Ako nas bolezen kljub temu zaloti, bi morali skrbeti, da se je odkrižamo kakor hitro mogoče. Zdravniška veda je dandanes že toliko napredovala, da uspešno odpravlja mnoge bolezni, samo če jo pravočasne pokličemo na pomoč.
Nič manj važno kot skrb za ohranitoev telesnega zdravja je dobro in solnčno duševno razpoloženje. Kdoi ?na ostati duševno agilen in mlad, ubranil se bo do poznih iet tudi telesne starosti. Telesna starost je dostikrat izraz ali odsev duševne ostarelosti. Prevelika skrb, jeza in so vraštvo je dostikrat za duševno zdravje to, kar je rak za telo. Te vrste duševno razpoloženje je navadno nepotrebno, nič ne pomaga, a vselej škoduje. Srečen je, kdor je močan in odločen dovolj, da se takega razpoloženja otrese, kakor'hitro se ga zave.
Kdor hoče ostati dolgo mlad telesno, ostati mora mlad duševno. Mladost pa’je‘agilna in prožna, je radovedna in vedno pripravljena se učiti. Kdor misli, da že zadosti ve in mu problemi življenja in narave ne vzbujajo več zanimanja in radovednosti, je duševno ostarel, je v resnici starec, če prav bi po številu let še moral spadati med mladeniče, Nasprotno pa, kdor si ohrani duševno svežost, agilnost, dostopnost za nove ideje in vpoštevanje za lepe strani življenja ,ostal bo mlad duševno in telesno do poznih let. Kdor si ustvari v svojih mislih neko takozvano prepričanje, ? katerega ga ne premakne nobena sila več, je starina in coklja napredka. Življenje je večna izprememba in kdor ni izpremembam več dostopen, ni več živ. Kdor misli, da je dosegel vse, kar je mogoče doseči, je dospel do točke, ki j; pravimo resignacija, in od tam vodi edina pot navzdol.
Sloveči rastlinoslovec Luther Burbank je v svojem življenju dosegel uspehe, kot še nihče pred njim, vendar je dejal, da je tisto komaj začetek neomejenih možnosti, zate je njegova pot vodila naprej in naprej. Zato nam njegova slika pri sedemdesetih letih kaže mladostni izraz, ki ga mno gokrat pogrešamo pri tridesetletniku. Našega Edisona niti pri njegovih dvainosemdesetih letih ne moremo smatrati za starca, ker on neprestano dela, preizkuša in se uči. Njegovo hrepenenje po novih uspehih, po novih iznajdbah g<° dela močnega in mladega.
Ne kličimo torej prezgodnje starosti, ampak skušajmo se ohraniti mlade kar najdalje mogoče. Do gotove meje je to v naših rokah. Dokler smo dostopni za zdrave nove ideje, dokler imamo zaupanje v našo lastno moč in zmož nost, dokler smo pripravljeni se učiti in dokler vidimo in cenimo dobre in lepe strani življenja, smo duševno mladi in kot taki koristni člani človeške družbe. Prav je, da vidimo tudi temne strani, življenja, toda le v svrho, da se pretečim nevarnostim izognemo in da skušamo najti sredstva za odpravo istih. Samo čmerjenje in jadikovanje ni še niko; mur koristilo, mnogim pa že škodovalo.
Tudi kot člani J. S. K. Jednote bi morali ohraniti našo mladostno agilnost in se z vsem optimizmom prilagoditi novim in izpreminjajočim se razmeram. Ko je bilo naseljevanje iz starega kraja skoro ustavljeno, so nekateri obupavali nad bodočnostjo naše organizacije. Duševno mladi člani pa se niso vdali resignaciji, ampak so se z mladostno energijo lotili organizacijskega dela po prilikah novih razmer. Posledica je bila, da je organizacija bolj napredovala kot kdaj prej v enakem časovnem razdobju. In napredovala bo tudi v bodoče, če bomo ostali duševno mladi in se znali prilagoditi izpremembam, ki jih prinaša čas. Bodočnost spada mladosti in bodočnost bo naša, če ostanemo mladi.
----------o---------
Zaupanje, spoštovanje in ljubezen si mora vsak sam zaslužiti. To velja talco .za posameznika kot za večje ali manjše skujnne. Z golo zahtevo ali ukazi se tega ne doseže.
* *	*
Diktaturo težko prenašajo vsi,	izvzemši	tiste,	ki	jo	izvajajo.
* *	*
• Nekatere lahke ljudi zanese usoda ha	visoka	mesta,	kj,er jim.
visoko ozračje povzroča šumenje v glavi. V tenv šumenju pozabijo na svojo omejenost pa kikirikajo v svet najbolj plehke neslanosti in nesmiselnosti. Svet pa se smeje in zabava.
svoje muhe, pa nosijo različni3 predmete kjerkoli se jim zljubi, na primer denar v nogavicah, zapestne ure na gležnjih, šopke na hrbtih, očala v marelah itd. V Kirksville, Mo., je bila Mrs. Wilson nedavno ustreljena v pleča in kroglja je šla skozi tam, kjer bi moralo biti srce. ženska pa ni umrla in učeni zdravniki so se čudom čudili. Pa o vzeli X-ray sliko in prona-šli, da ima srce na desni strani, ženska bo. ozdravela in bo lahko pripovedovala še poznim vnukom, da je o priliki nesreče imela srce na pravem mestu.
*
Kadar se skušam prebalanci-rati preko ceste, preplavljene z brnečimi avtomobili, se domislim, če imam čas, kako krivico nam včasi delajo rojaki v starem kraju, ki blagrujejo nas, ki smo v Ameriki. Nedavno se je namreč oglasil v uredništvu sobrat Erčul, in povedal med drugim, da imajo v njegovi rojstni fari v Sloveniji, kjer se je mudil par mesecev na obisku, na osem tisoč prebivalcev samo en avtomobil. In še tisti, da je prilično take teže kot doraščen kozel. Srečni pešci!
*
Tako, se pa vidimo po svetem Martinu, če ne bo toliko mačjih repov kot je bilo pri Termopilah psic perzijskih vojakov, ki so zatemnile solnce. In tudi vas naj čuvajo bogovi pri krščeva-nju!	A.	J.	T.
--------o--------
LEPE CESTE
(Nadaljevanje iz 1. strani)
cami, ki uspevajo v dotičnem kraju. V Californiji posebno radi porabljajo v to svrho zlati californijski mak, ki je državna cvetka in simbol dežele in uspeva skoro povsod. Njegovo zlato cvetje med svežim zelenjem je čudovito mikavno za vsako lepoto ljubeče1 oko.
Iz navedenega je razvidno, da se je ma'terijalna Amerika začela počasi zanimati tudi za lepoto. In v tem se ponavlja zgodovina: vsaka dežela se je začela zanimati za umetnost šele, ko je dosegla gotovo stopnjo materijalnega bogastva.
TEDENSKI PREGLED
(Nadaljevanje iz 1. strani) .
fašistovski organizaciji v Italiji in ta se znese nad njegovimi sorodniki.
Duffieldov članek o Mussolinijevem imperijalizmu v Ameriki je seveda povzročil veliko razburjenje in vse kaže, da bo zvezni senat s posebno preiskavo posvetil v to zadevo. Ako so Duffieldove obdolžitve resnične, kar je zelo verjetno, bo Mussolinijevemu paševanju v Ameriki kmalu odzvonilo. Ameri ka v tem oziru ne bo poznala nikake šale.
UKOR JE DOBIL SENATOR Hiram Bingham iz države Connecticut, ker se mu je dokazalo, da je najel kot eksperta in klerka C. L. Eyansona, ki je bil v službi zveze tovarnarjev v državi Connecticut, da senatnemu odseku pomaga sestavljati lestvico tarife. To je tretji slučaj v zgodovini, da je zvezni kongres na tak način kritiziral delovanje katerega svojih članov.
ALBERT B. FALL, bivši tajnik notranjih zadev, ki je bil nedavno spoznan krivim prejemanja podkupnine v zvezi z oddajo narodnih oljnih rezerv, je bil po sodniku W. Hitzu obsojen na eno leto ječe in $100,000 globe. Njegovi zagovorniki bodo vložili priziv na apelacijsko sodišče Columbia distrikta. Priziv bo prišel na vrsto v aprilu ali maju.
VELIKA POROTA v Wash-ingtonu je začela preiskovati koliko je resnice v trditvah senatorja Brookharta, da kongresniki uživajo opojne pijače. Senator Brookhart, ki je bil pozvan k izpričevan ju pred veliko poroto, je izjavil, da bo povedal vse kar ve.
IZ ZAGREBA v Jugoslaviji poročajo ameriški listi o velikem razburjenju, ki je nastalo vsled streljanja med policijo in komunisti. Na pogonu na komuniste sta bila dva policista ustreljena, dva pa nevarno ranjena. To se je zgodilo v noči 30. oktobra. V zvezi s tem streljanjem so bili aretirani trije prominentni odvetniki, kakor tudi 171etna nečakinja dr. Via dimira Mačka, ki je bil vodja hrvatske seljačke stranke. Glede usode enajstih komunistov, ki so bili zadnje čase aretirani v Zagrebu, Sarajevu in Beogradu, je vlada dala izjavo, da so šli prostovoljno v smrt, s tem da so poskakali z zaporov na dvorišče.
 o—
PO LATINSKI AMERIKI
Nadaljevanje s prve strani
Novi kontinenti.
Slikovita zgodovina Centralno in Južne Amerike začenja od 1. 1506, ko so se prve španske naselbine pojavile ob karibski obali. Nastal je boj za posest kontinenta in Španci so uspešno odbili Škote, Holandce in Angleže in energično razširili naseljevanje kontinenta tekom dveh stoletij. Prvi začetek opešan j a španske nadvlade se pojavi proti koncu 17. stoletja, ko so pustolovska krdela morskih roparjev — takozvanih “bukanirjev” — začela napadati španske ladje in dostikrat tudi naselbine ob obali, odnašajoč bogat plen. Ropanja bukanirjev so končala začetkom 18. stoletja, ali kmalu potem so “filibusterji" začeli nadlegovati španske province. Filibuster ji so bili še bolj drzni od bukanirjev. Z dobro opremljenimi in organiziranimi krdeli so se dostikrat spuščali nad špansko - ameriške kolonije, porazili vladno vojsko in organizirali svojo lastno vlado, pri čemer je bil namen bodisi ustvariti nove “imperije” ali pa anektirati dotične province k Združenim državam.
Vojaška in mornariška moč Španije se je znatno oslabšala
tekom Napoleonskih vojn in te-
GLASOVI Z RODNE GRUDE
(Nadaljevanje iz l. strani)
skem letu 313 obiskujočih deklic. Po narodnosti je 291 Slovenk, 7 Hrvatic, 7 Srbkinj in 8 Nemk. Iz Celja (mesto) je 220 deklic, iz celjske okolice 90, iz Teharja 1, iz Petrovč 1 in iz št. Petra v Savinjski dolini tudi 1. V tukajšnjo realno gimnazijo se je vpisalo 13 učenk, v meščansko šolo pa 17 lanskih učenk.
Novi vodovod za Postojno je bil otvorjen 28. oktobra. Stal je dva milijona in sto tisoč lir. De-nar so dobili pri neki banki za dobo trideset let proti 6 odstot. nim obrestim, katerih dve tretjini prevzame vlada. Voda je zajeta iz treh nanoških studencev nad vasjo Strane, 760 m nad morjem. Voda se bo zbirala v zgrajeni kotlini, ki drži 410 kubičnih metrov. Dnevna količina vode iz onih treh studencev znaša deset tisoč hektolitrov. Vode bo dovolj za Postojno in za vasi ob novem vodovodu. Napeljava je dolga 15 kilometrov. Jeklene cevi stanejo 810 tisoč Ur.
Fordova tovarna v Črni gori? Fordove tovarne nameravajo v kratkem zgraditi na jugoslovanski obali v Baru svojo tovarno, v kateri bodo v pretežni Večini zaposljeni domačini. Ford si obeta od ustanovitve te nove tovarne velik razmah av-tomobilizna na Balkanu.
Iz ruskega ujetništva se je vrnil po petnajstih letih Marii Milič iz Sežane. S seboj je privedel ženo in sinka.
daj je odbila ura osvoboditve španskih kolonij. Vrsta uporov je istočasno izbruhnila v v centralnih ameriških kolonijah. Bil je celo čas, ko so te sklenile po-s'tati en narod in leta 1823 je konstituanta proglasila U n i j o Centralno - ameriških provinc. Nesoglasja in civilne vojne pa so kmalu razdrle novorojeno zvezo in Centralna Amerika vsebuje danes šestorico malih republik.
V oni burni dobi se je v Južni Ameriki pojavil velik vodja: Simon Bolivar, Španec po rojstvu in vzgoji, ld je energično napadel španski kolonijalni sistem in postal je vojaški in kolonijalni voditelj uspešne revolucije — južno-ameriški George Washington. Vzpodbujen od revolucije v Franciji in od upeha Združenih držav, je Simon Bolivar ustvaril neodvisnost raznih španskih kolonij. Postal je prvi predsednik republike Colum-bije in kasneje je sprejel pred-sedništvo republike Bolivije, tako njemu v čast imenovane.
Zmes plemen.
Etnologično je vsaka izmed južno-ameriških republik prav nekaj posebnega. Indijanski domačini niso bili tam odgnani preko mej civilizacije, kakor se je to zgodilo z Indijanci v Združenih državah, marveč so postali bistven del prebivalstva. Posledica je nenavadna zmes plemen:	Tu imamo najprej
Špance, Portugalce, druge Evropejce in Kreole (otroke belo-kožnih in indijanskih staršev). Mulate (otroke belokožnih in črnih staršev), Zambos (otroke indijanskih in črnih staršev). V zadnjih letih je priseljevanje iz vsake evropske dežele in iz Orijenta napravilo to zmes še bolj zmedeno. Argentina, Uruguay in Čile so edine južno-ame-riške republike, kjer je čista kavkaška kri pretežna. Brazilija je edina južno-ameriška dežela. kjer uradni jezik ni španski, marveč 'portugalski'. Zgodovina Brazilije, ki je postala republika šele leta 1889, je tesno spojena z naseljevalnimi načrti portugalske kraljevske hiše Braganza.
Latinska Amerika je še vedno “kontinent v razvoju,” ali doba razmerne stabllitete je sledila ustanovitvi neodvisnih republik in Monroeva doktrina je od leta 1823 preprečila vsako resno vmešavanje evropskih velesil v zadeve južno-ameriških republik. Edina izjema je bila neuspešna nakana Napoleona III., ki je hotel ustanoviti mehi-kansko cesarstvo, kar je stalo življenje Maksimilijana Habsburškega. Maksimilijan in Don Petro, braziljski cesar, sta bila zadnja monarha v Ameriki.
Sedanja Latinska Amerika
Politična stabiliteta je imela za posledico energično prizadevanje za razvoj ogromnih naravnih bogastev Centralne in Južne Amerike. Argentina se je razvila v enega poglavitnih svetovnih pridelovateljev pšenice in si stalno prizadeva igrati vlogo velesile. Brazilija, ki je po obsegu večja kot kontinenta! ne Združene države in more prehranjevati prebivalstvo 200 milijonov ljudi, mesto sedanjih 30 milijonov, je dežela ogromnega bogastva na rudah in rodovitnih pokrajinah in je postala svetovne važnosti kot pri-delovateljica rudnin, kavčuka in trsnega sladkorja, zlasti pa kave, kajti iz Brazilije prihajajo štiri petine vse svetovne zaloge kave. čile, energična mlada republika s skoraj neizčrpnimi mineralnimi skladi, je drugi največji producent bakra na svetu. Dokler niso iznašli načina pridelovanja nitrata iz zraka, je bil ves svet odvisen od države Čile za soliter, ki vsebuje neob-hodno potrebne nitrate za oplojevanje njiv. Ecuador, druga manjša republika Južne Amerike. ležeča ob ekvatorju, producira skoraj petino vsega kakava na svetu. Uruguay, najmanjša južno - ameriška republika, je največja živinorejska dežela
Jugoslovanska
Ustanovljena 1. 1808
Kat. Jednota
Inkorporirana 1. ^
GLAVNI URAD V ELY, MINN.
Glarni odborniki:
Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 5400 Butler St., Pittsburgh, ?*■ Podpredsednik: PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan, Ut Tajnik: JOSEPH P1SHLER, Ely, Minnesota.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 410 East Camp St., Ely, Minn.
Vrhovni zdravnik:
DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S. Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland,
1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E„ Duluth, Min"'
2. nadzornik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O.
3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, F*'
4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1845 W. 22nd St., ChicaB0'
Porotni odbor:
Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich.
1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.	.
2. porotnik:	ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Avc., Barberton^
Jednotino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC.
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne P0^;. naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na 'jj|i sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov [n b01 spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in, V menibe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Cl**f Cleveland, Ohio.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugosl°vpre za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se ,\ ■ tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev ®j obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko »stanovi z 8 *** članicami.	„	,	,	■	■
DOPISI.
Waukegan, III
Na zadnji odborovi seji J. S. K. Jednote je sobrat Balkovec priporočal, da naj od časa dc časa tudi kateri izmed glavnih odbornikov kaj napiše za naše glasilo “Novo Dobo.” To je jako lep nasvet že iz razloga, akc pogledamo naše bratske Jednote, kako so povsod marljivo na delu z besedo, dejanji, kakor tudi s peresom. Tudi pri naši Jednoti se mnogo agitira, namreč s pisano besedo in to od strani našega urednika. Uredniški članki v našem glasilu, kdor jih pozorno čita ter prevdari, mora priznati, da so' neprekosljivi. kar se tiče agitacije za našo Jed-noto. Skoro ne izide številka, da se nam ne bi v tem članku priporočalo: da naj ob vsaki priliki poagitiramo za našo Jedno-to, da ji pridobimo čim več novih moči, posebno pa naj bo naša dolžnost, da posvetimo vso pozornost naši mladini ter jo pridobimo v naše vrste. Seveda, s tem ni rečeno, da naj bo naš urednik popolnoma sam naš agitator za Jednoto. Tudi mi glavni uradniki, kakor tudi ostalo članstvo, katerim je pri srcu naša Jednota, moramo agitirati, da ji pridobimo novih moči, ker edina pot je to, da ostane naša organizacija na trdni in zdravi pqdlagi. Glavnemu odboru je sicer zadnja konvencija jako zavezala roke v kolikor se tiče 'agitacije, ko je sprejela predlog, da društva sama plačujejo glavne odbornike ob raznih društvenih svečanostih. V tem oziru se nam druge Jednote muzajo ter ob enem pridobivajo članstvo v svoje vrste. Zdi se mi, da je sedanji glavni odbor dona svetu.
Južni sosed Združenih držav, Mehika, je dežela ogromnega državnega bogastva, toliko kar se tiče rodovitnosti zemlje, kolikor skladov premoga, petroleja in rud. Po desetletju državljanskih vojn je Mehika izvedla pomembno agrarno reformo, potom katere se je pet milijonov akrov zemlje razdelilo med poljedelsko prebivalstvo, in je začela energično razvijati svoje ogromne naravne za’loge.
Costarica, Guatemala, Honduras, Salvador, Nicaragua in Panama v Centralni Ameriki in Bolivia, Colombia, Paraguay, Peru in Venezuela v Južni Ameriki, so ostale latinko - ameriške republike. Izraz “Latinska Amerika” zapopada tudi Kubo, republiko San Domingo in Haiti, tri republike v otočju Zapad-ne Indije.	F.	L.	I.	S.
iV(
'eo| in Pi 11 lei, «d” to •in st tet
'»i
‘sh( in
iitiier
of
Of
(
»tin
d.
•lot
f,
bil s tem nekakšno iieza^ C'° Pa o tej zadevi je že P predsednik sobrat Zba^ tošnje leto sem imel Prl, srečati z mnogimi ^ „ Jednote. Kot v India110 Ind., v Duluthu, Mi1111" ^ niy Minn., ter v Cleveland^ t4| povod je bil le naš ec^^nl-;c, ^f. kako zboljšati organizaj^ ^ ko ji pridobiti več člai>s | primer, v Indianapolis^ ^ smo naredili jako lep ^ tamkajšnje društvo, Je( An je pa pridobila zelo	«uc
Opazil sem pa tudi, da ^ D ]( ro članstvo zelo čudn° s I glavnih uradnikih, kot( iVe neki gospodje, da se ud ^ t |e zijo po Združenih drž0\, da kade same inmpo1’*'1 j! I[q gare na račun članst'3' ^ katerega ima vsak glaV’.j I sto, nik, je tako, da ga 118 ^ V, (nekateri namreč)	'to
nočejo ceniti.	J	'Do.
Ravno danes sem P*v| ^ smo od gl. predsednik3’ ^ 6 C( rem se mi pritožuje« jj pet ur vsak dan sam° z %, to. To se ne pravi p ^ dela, pač pa duševne#0' j še bolj ubija. Pri*»*7# H še! Iniciative je ti’e'3^1[. ,%0 odpokliče ves glavni 0 ^ ko smo čitali nedavfl0 ^ ■ T, Dobi. Malo več spo3t0J M] treba, bratje, več trohico priznanja. 7^ stokrat sem že slišal ti&^j • o našem glavnem PlC jjjo da je enkrat prišel 11 ^hi pozno na konvenčno J \ Clevelandu so mi j° ^ ^ J’
Nisem pa še slišal, ^a * naši Jednoti predseduj ^1 je mož na mestu, z vS%* J* nostmi, katere zahte'3 jf <1$ Nisem še slišal, da IU! ^ /Jtl on prihranil na zad11-1 J ^ ti ciji tisočake, ker snl°,v/ f'^0
govim spretnim v t 1 ključih konvencijo |rf! ^ 11 dneh. Poleg tega	i^c
mnogo dela ter razl^1^' jjt vsq v korist članstva ^ , note. Glavni uradn)K / . H sedne Jednote se n1' t0'a da imamo pri naši 0 J, . s
/id 1
naj zmožne j šega pr , s kar je slovenskih Jet _ j. ^ govore nečlani	‘	U
kar je dokaz, da ,ie P;rtii|,i še delo odprto. OV^/ ' ^ dela takoj, pozabi^0,^ ^ renče med seboj,	^
uradnike, kateri se V dobrobit J. S. K. Jedy* by magajmo jim v vsellfl(1 ^ >1) § vam lahko jamčim* ^ Jednoti zagotovljen '*jm »f. napredek.
glavni podpred^j)
(Dalje na 5- sir 
s
•lee
n-
111.
Current Thought.
^ords
,^G may be apparently gentle in speech and highly j 0. a Peren^ency> yet convict themselves by their words, rtinn- r), .!;',0ri may be recognized by the “word of the mouth.” pg, !,cjc* ,lr conversation be amiable, it may _show distinct ic’ag0' ^ Jd"? 0ward discouraging thoughts. To be called “good-t to as,a Peasant sound to the ear. One may easily take "irivT8 Se^’ ^ so inc^ne(^» ^or being “good hearted.” j sWi (lu^e 'n accord with the good as he understands J'et I ^.e Wrong in his mental attitude. He may mean fo ^ ^led with wrong thoughts. iS]1(!()lan well without proper action is not really to be !in(, !n tfood perceptions. Thus the ones who are unfor-lj|fli ierAspect always manifest continual fear, regardless aPnaVj f of *) i G 0J kig things are concerned. Ignorance of the a w1” ssi0n louSht is presumably present. All of this is the in HP1* 0t ^fistructive thought.
A** n. .
|f0r(j Ulction Shows Trend of Thought oslo^ :PreSif rna^ce real the thoughts of the mind, good or bad i sC* <Hsc; ear of something is to give that thing a reality in i °usness. There are two thought agencies in the is constructive, one is destructive. The first has Point in the divine mind and implies a consciousness esti'uctive thought is based on evil	and imperfection
:	** creep insensibly into the mind.	They are likened
k	against which man is taught	to guard himself
Se,	jJP3 and destroys. Fear thought,	or hate, anger oi
— 4 Wes n'Ctl includes petty spite, are destructive in theii I , j0‘o‘ It is better to look at things through the opposite 1 instance, it is better to be glad than to be afraid
ellCe Constructive Thought Beneficial
Niy’ ^^bers of the S. S. C. U. show an inclination of j Heet e bought when addressing your fellow members at  "( Wy g1*®8’ And by all means discard a spirit of hatred an# ^ ha] ,°nsequence of “holding a grude” is destructiveness idini ^ lyforatreds should be entirely put into oblivion and niz*ci; ititai!gotten. Only in this way can unity of organization lans^! iy0l)ned 'vith any degree of regularity. Just because you 30lisu’ ^ tiat J iellow member’s attitude toward an idea of youi ep ^	Probably	contradicted by him is no reason why
J^11^ Hhy	nausht some proposal of his that might be
) leP ( *nCj'' . ft takes a real “he” man to admit his mistake ’ di 6 lovCir®Umstances.
ud»° j I liot ^ many things is better than to hate anything. kot j iv,, t 0 ahut the mind tightly against good things, e ud°j t ie ° new ideas, loving toward worth and beauty, bid j X 0,1 personality. The real comforter is TRUTH por^f	 o-
istv».j CRASH
?laVl’i I V'——
s;: ^Voe market that played 116	^	investors
J l.t)osit-;V(! tinally reached m P 'tseif °n' "^e crash has
nilV KSlfinancial lead'
je, ji Nti0n ln Pronouncing m°2,.^ Vers xtife for invest vi p Q»e striking fac-»h 0* e during the past H WaJU'T'ng an^ selling
tre0dk l^ant ?at not even nl 0 v ’ ^Of ‘ Pivotal” bank
' \ej,'tas a factory shut
pošty >t Mive years
zact$	slumP	would
l5 the ei’al demoraliza-al ti■ Ue record f 19Q7
Pre% ^hit
,iekV t!>	has grown
:n° f JVtl in n years’ and 11
•i° J v ,° respect more opacity to i,, lkiii8 E‘>mbling from Z\tf h. been , nly specula-iteV nl 1' L	VlPed out, and
a niliV iS/r°P°sition, they a<^a1 :tfc>ut*bout business.
^	t0 !t’ ftX-
V V f jjtisfy	they PU1'
.1° |i*i 5k ^	r appetite.
1 *fj' i '*%??• The men ‘1,: J il,Ntrv ' MtMl work S	are run'
“"it t 1 »"'‘kin.31 institutions,
rfJ I.N18 *wk and
s* 0,A 1 55,1 ir, Vv, had no ,r iJr v	customers'
Jed f
nI	-
ie VaA of k°F Honey
pP yf ^ Th are fond >inlUlffi'fV.tl'ees<:’y frequently Sl’ tr1' I''Siklte	Search of
aeZ<	m	- !t » said
l.V	damaSe is
SC cu »	teJephone
m’	fcJlmbmg up
611 # lh Misled J°ney- The
^	^irf	y the hum*
1’>>« 2„un‘i s,r I	causey,	by colo.
New Era Supplement
7
IJ
EXPRESS OUR THOUGHTS
ATTEND THE COL-LEG1ANS’ DANCE
Come one! Come all! Everybody is invited to attend the Jefferson Collegians’ dance to he held next Saturday, Nov. 9; at the Falcons’ Hall, East Canonsburg, Pa. Extensive preparations have been made for the past two weeks for this dance, in anticipation of a large crowd. A good time is assured to all guests attending this dance, and failure to be pres ent will bring sorrow and grief, as a well-balanced program has been arranged.
For the benefit of those who are not as yet fully acquainted with this newly organized lodge, Jefferson Collegians is a branch lodge of the S. S C. U., No. 205, composed ol active members. Young people residing in the neighborhood ol East Canonsburgh, Pa., should avail themselves of this splendid opportunity to get fully acquainted with the members of the Collegians by attending this dance. Tentative plans have been made by the mem' bers to be put into force in the immediate future. These plans are gradually being worked out and will, when executed, put the Jefferson Collegians or the “map.”
WHAT MAKES WO MEN ATTRACTIVE
LODGE FOLLOWS NEW POLICY
SPORTING BITS
Idatt Vesel, editor-in-chief, and Pauline Gersich, associate editor of The Ranger, a high school magazine and annual of the Chisholm High School, are going to represent their school at the annual Minnesota High School Press Association meeting, to be held at St. Cloud on Nov. 15-16.
The 1930 quota for members for Frank Lozar Post, American Legion, of Ely, Minn., is set for 156 members.
Miss Ann Kochevar has returned to Chisholm, Minn., following her trip to Europe this past summer.
John Pussovich of Ely, Minn., was instantly killed when the car he was riding in crashed with a stolen car driven by Arthur Saari.
Community Welfare Club of Cleveland, O., held a very successful Hallowe’en dance at Mervar’s Hall Wednesday, Oct. 30.
-------o-------
ATTENTION
George Washington Lodge of Cleveland, O., will hold its regular monthly' meeting next Tuesday evening, Nov. 12, at 7:30 p. m., in the Slovenian National Home, new building Room 1. In the past the regular meetings have been held in the old building, but in the future they will be held in the new building. At the last meeting the members decided to follow a new policy. Entertainment will follow each regular meeting, as the members are pursuing a wise course in making their meetings as attractive as possible. The entertainment committee of the George Washington Lodge will take care of the necessary details required. They already have obtained the services of an accordian player to play dance music for members and their friends.
Outsiders Are Invited
A11 members of this lodge should make it a special effort to be present at the next meeting. They should also bring their friends along, as they are invited to attend. George Washington Lodge as a whole feels that by making the meetings as attractive as possible more candidates will be influenced to become members of the lodge. Unquestionably outsiders always consider the status and the activities of a lodge before they are induced to become members. Jupt attending a meeting beicpmes extremely boresome to young people that have not taken an active in terest in the proceedings. Hence by attracting youth with entertainment first, they will readilj respond to the activities and unconsciously become a valuable member. It is the outsider who is quick to notice the alertness of an organization.
GIRLS SHOULD HAVE POISE
it
Be
WHAT IS SCIENCE
Science cannot take into its purview anything that lies outside the natural order. Only that which can be weighed and measured and studied by approved laboratory methods is of use to it. Science is, after all, only a system of exact measurement and classification. By weighing and measuring and testing all the known parts of the physical world, modern sci- ]r ence has gathered the knowl- , edge that has given us a hither- t to undreamed of control of nat- | ural forces.	j
The same is true of account' ; ing. It deals in figures and ] takes no notice of weather con- i ditions, political campaigns, in- i dustrials crises or international < complications, although any oi all o*f these factors may have i to be brought in to explain cer- s tain trends in the business that is being statistically analyzed. The accountant’s aim is an absolutely correct financial statement.
No one can prove that all possible kinds of reality are subject to exact measurement and description by modern sci ence. If he believes it, it is because he has assumed that is tn be the case.
--------o---------
Titles
Small men need titles to lean against. The weak need titles to hold them up. The strong need	no	titles.	Personality does
not	need	a	title.	The	third
assistant to the second vice president, with personality, may run the place.
 o----------------
Luxuries are relative. What is one man’s car merely represents some home’s mortgage.
Women are the unsolved mystery of the universe. They are the.riddle to vvhich no man has a key. It is because a woman is an enigma that no man can guess what makes her perpetually fascinating to him. and it is the uncertainty of how a marriage will turn out that makes it an adventure that rouses a man’s sporting blood and lures him into taking a chance on it. If men could size up women as they do other men, there would be no more weddings. It is only after a man has worked out the crossword puzzle that he acquired at the altar that he tires of her and begins to get cross and grouchy.
You often hear men say that when they marry it will never be to a business girl, who knows more about how to make dough than she does how to bake bread. Nor will they wed any girl who is always gadding around instead of staying at home and darning her stockings. No, indeed. When they marry, they are going to pick out girls who are mother’s little helpers and who know how to cook and sew and wash and scrub and make a comfortable home.
But, like as not, the girl who has spent years in an office makes the most domestic of wives and the most marvelous of cooks, because she regards making a home as a fine art and goes about practicing it with joy and intelligence. And many a girl who has never even picked up her own clothes off the floor becomes a model of orderliness when she has her own house to keep. So figure it out for yourself, young man, as it is a perpetual problem to even try to understand women
--------o--------
Conscious Inferiority
The phrase “inferiority complex” has been popularized by followers of Sigmund Freud The phrase in the terms of a layman refers to a belief that an individual has not the ability of those wTith whom he ip associated.
A g a i n we call your attention to the unusual compensation offered by the S. S. C. U for securing new members to your lodge. Below is a list show-ing the reward given to each member enlisting ;successful candidates for membership and the amounts of money given for a certain number of new mem bers.
Our organization has an unlimited number of opportunities that members can take advantage of. In fact, they are too many to enumerate. One outstanding accomplishment is the establishment of. an ath letic department, which only a few other organizations can boast of. This is but one illustration of the selling points that can be used to induce outsiders to join the S. S. C. U.
We all like to be proud of the S. S. C. U. and boast of its achievements. But we must also keep in mind that we should do something for our organization. Hence, let us assume a “watch us grow” motto. Increase the number of members in your lodge, by inducing outsiders to join. Below is the list showing.the different amounts offered contingent upon the number of new mem bers admitted to the S. S. C. U.
For 10 members $ 15.00
For 15 members 	20.00
For 20 members 	25.00
For 25 members 	30.00
For 30 members 	35.00
For 40 members 	45.00
For 45 members 	50.00
For 50 members.......... 60.00
For 60 members 	75.00
For 75 rriembers 	90.00
For 76 or more  100.00
PAPA RULES CRADLE
Mama’s hand may rock the cradle but papa’s voice calms the child, providing his voice is not a squeaky tenor. Bass voices, and not too harmonious, sing the best lullabies, according to Dr. John J. B. Morgan, psychologist at Northwestern university, who has been investigating response of infants to various tones. Pure tones are best, he found, and those of low frequency are less disturbing to infants than others.
SPORTS PROMINENT IN S. S. C. U.
More Lodges Should Take Interest in Athletics
Sports play a conspicuous part in the S. S. C. U. and are given as much prominence as other activities of the lodges. When the leaders of our organization decided to institute an athletic department, they did so with a purpose. Namely, to give the members an opportunity to stimulate interest among the activities of the lodge, and in that way advertise their organization. Moreover, the executive board took more than just a passing interest in the future development by creating a fund to be used excusively for the promotion of sports between the lodges of the S. S. C. U.
By injecting the spirit of athletics into the minds of the members our organization has shown that it is modernistic. It is following the popular trend so vital to a growing institution. Other organizations of the same character as ours pay relatively small attention to sports, in comparison to what our organization already has done. The Athletic Department established by the S. S. C. U. is something that all rpembers can be duly proud of. Only a few other organizations have such a department.
A number of lodges have responded by forming various teams to represent them in some manner, such as baseball teams, bowling and basketball teams. However, other lodges have shown very little interest to boost their club by their failure to form a team of some kind. The members of these lodges should make it a point to create enough interest in their activities so as to be represented in athletics. This factor should be kept in mind—it is through sports that members can take unusual advantage of advertising their lodges.
------------o-----------
COMRADES WIN
TURY OMAN
Lack of poise or inner surety of oneself is the one reason that distinguishes a girl with charm and y beauty, and one with beauty alone. Poise comes with knowledge and understanding, and in no other way can it be acquired.
Comparatively few of us in this world have had the advantage of being born amid per fectly cultivated surroundings, which means that most of us find out for ourselves what i° the proper and correct thing under all circumstances. There is no disgrace attached to not knowing today if today we find out so that tomorrow doeu not leave us unprepared.
The lovelier a girl is physically, the nearer she approaches a perfection in dress and ap pearance, the more important it is that she have the complete knowledge of social grace so that she won’t spoil her ensem ble by some awkwardness re suiting from lack of knowledge. The lovely girl who becomes flustreted and red when acknowledging an introduction oi who murr^bles a name in giving an introduction wipes out mos1 of the advantage her beauty gives her and diminishes the •glowing possibilities of he' future.
The girl with poise is graceful in her manner, easy to talk to, satisfying to present te others and to take out, that she frequently is far more popular than a more beautiful but les« cultivated girl.
Zorc Scores 240 Pins
Comrades’ bowling team of Waukegan, 111., defeated the Sullivan pin-splitters by a score of 2601 to 2510. The opponents ended with a strong score in the third game, making 934 points, showing that the Comrades were confronted with a tough foe.
Zorc was the bright spot for the Comrades, gathering 240 pins for one game. This makes one of the highest individual scores to be made by the bowlers of the S. S. C. U. After making seven consecutive strikes, all legitimate hits, Zorc was “tapped” in the eighth frame when the No. 10 pin failed to drop. The whole team was pulling for Zorc to score a perfect game, but unfortunately the breaks were against him.
Skoff Stars Again
Skoff tapped the pins for a total of 564 points, scoring 178 177 and 209 in his three games. As a consistent bowler, Skoff has few equals. In his last week’s game he bowled for a total of 624 points; his individual scores were 209, 211 and 204.
COMRADES
Repp  165 136 160— 461
Petrovič.... 142 201 152— 495
Zorc  180 240 143— 56?
Korenin .... 144 201 173— 518 Skoff  178 177 209— 564
Totals.... 809 955 837—2601 SULLIVANS Schuster.... 154 191 170— 515
Hollons  164 138 192— 494
Alfano  157 104 176— 437
Penca  139 211 213— 563
Kozuh  .168 150 183— 501
Totals.... 782 794 934—2510 John Petrovič, Comrades, No. 193 -------------o--------
ACTIVE MINDED
Adelaide Hamilton, 14-year old girl of Marshall, Iowa, read 312 books in one year. Some will spy this is not normal and it is bad for the little girl to use her brain that way. The fact is with most of us the body is exercised too much and the brain too little. There ar« thousands of other young people —and grown up people, too— i who might read five times at many books each year as they do and it wouldn’t over-worl-their brain.
Tury Oman, graduate of the Chisholm (Minn.) High School in 1926, and presently playing halfback on the University of Wisconsin football squad, has achieved stardom. Against Notre Dame he was called upon frequently to punt the ball out of danger; he averaged ,4J( .yards per kick, while some of his boots traveled a distance of 60 yards.
This quiet lad does not say two words from one week-end to another. His quiet, unassuming air has cheated him of rightful grid heritage last year, but opportunity again has knocked and the strong, silent man from Minnesota’s Iron Mountain range is out to grab it. Oman dug ore in the summer vacation so that he could continue his pursuit of knowledge at Wisconsin during fall and winter. He works as a waiter in a restaurant while at school and hits the books. Whether his sphinx-like atti-tudi is dropped in the classroom is a mystery, but he gets the grades. He is a skilled hockey player, a good basketball player, and something of an expert with the javelin.
--------o--------
Beauty Denied
It is a common belief that a beautiful, well dressed young w oman is never convicted of anything. The contrary is true, Such a one intantly arouses the antagonism of the women ojn the jury and the men give her one look and say ‘‘Well, she isn’t going to get by me on her looks.” A handsome man, on the other hand is hard to con vict. If it is evident that a man stole in order to provide for himself or family, grand juries refuse to charge him with crime. Nor will a grand jury indict a man whom it think« has been jmnished enough.
The rough bold type of man makes the poorest witness. He either loses his temper or his nerve. The most dangerous witness of all is a child. The general concensus of public opinion is that our sytem of justice favors the rich man. It. does. Actually we do not all have the same rights; we merely have the privilege of asserting them, and that depends on being in a position to pay for the right of assertion.
JUGOSLAVIA IS NOT ALL
GOULASH AND DAGGERS
Former Stratford Woman, Miss A. P. Dingman of Cleveland, Finds Land of the Serb Intereoting and Beautiful; Dictator*King Is Helping Nation
(From the Beacon-Herald, Stratford, Ont., Canada)
Miss A. P. Dingman is satisfied that if “bohunks” exist they are not natives of Jugoslavia.
Miss Dingman has just returned from a three months’ tour of Europe, six weeks of which were spent in Jugoslavia She has been in Stratford a few days, the guest of her sister, Miss E. A. Dingman, Cambria street, and will leave on ' Sunday for her home in Cleveland, Ohio, where she is head of the adult education division of the Cleveland public library.
Intrigues and murders do not form the chief diet of the Jugoslavs, according to Miss Dingman. It annoys her to think that in the popular mind in this country Jugoslavia’s chief claim to fame lies in the fact that one of its cities, Sarajevo, was the scene of the assassination of Archduke Francis Ferdinand of Austria, an event accepted as the immediate cause of the Great War. Miss Dingman found the people a peace loving folk and the country altogether beautiful. The country has been swept by war many times but the people prefer peace.
Many States.
The postage stamp collector of 15 and 20 years ago will have treasures f r o m Bosnia-Herzegovina, Croatian-Slavonia, Montenegro, Slovenia, Dalmatia, Serbia and so on. All these and a few other scraps of territory combine to make the present Jugoslavia, which is more properly termed the kingdom of Jugoslavia. It is a nation built around Serbia , and born out of the Great War at the e x p e nse of Austria-Hungary, and in lesser degree, Rumania and" Bulgaria. Miss Dingman considers that the establishment of Jugoslavia by the postwar peace-makers was a fairly successful move. The people in the various sections of the country seem to be satisfied and there appear to be sign? of political, social and economic progress.
Some friction was inevitable. A common constitution wap adopted but in January this year King Alexander, a vigorous, sincere and comparatively young ruler, announced that the constitution would be temporarily suspended and that he would assume the dictatorship of the country. He advanced as his chief reason * for the move his conviction that the various parts of the country could be more successfully and more quickly welded together under the patient, guiding hand of a single man than through the efforts of parliaments. Miss Dingman thinks that so far Alexander has been succesful-He is a step ahead of Mussolini. Alexander is not only dictator, he is king. And Miss Dingman considers that Alexander inspires the affection of his subjects in a much greater degree than does il Duce acros the Adriatic.
The new maps % of Europe show that Jugoslavia has a coastline of about 300 miles, stretching along the eastern shore of the Adriatic from Italian territory on the north to the little country of Albania on the south, which is a buffer between Jugoslavia and Greece. The area of J u g o s 1 a v i a is roughly 100,000 square miles, or about one-quarter of the size of the entire province of Ontario. Into that area, however, time has placed some 12 million of people, more than we have in tin* whole Dominion of Canada. The country does not {seem to be overcrowded at all,
Miss Dingman says.
Breakfast Under the Trees.
Miss Dingman had made occasional entries in a diary. One morning she jotted down some notes on the activities in the little section of a main street which she could see as she took her breakfast under the trees on the hotel grounds, in accordance with the breakfast custom of Jugoslavian hotels.
“There is a woman with the black veil of the Turkish and yet she wears a light tan coat with shoes and hose to harmonize just as women from across the Atlantic do. A man passes carrying over his shoulder rugs of lovely colors. A young man in white flannel trousers and navy blue coat as a Chinese. And there are the men wearing the fez who pass by carrying their baskets of bread. Three girls stand in a group at the corner, any one of them might be a Canadian or an American A boy on a bicycle rides by, and across the street an automobile is parked. A handsome fellow goes by, tall and erect; he has a gray beard and a fine Roman nose. He wears the turban of gold, the red belt, the light colored blouse and embroidered jacket, and a gold chain adds an interesting touch. He is a native of course. I am in the Bosnian city of Sarajevo. Many Mohamedan women have passed. The dress is black, blue or gray, but sometimes it is of a light colored material, like that worn by the woman 1 mentioned before, and more suitable for the hot, sunny weather. And now the garbage wagon has gone by and othei wagons, large and small, pase also. The horse is still an important animal in this part of the world and he wears a beautiful harness here, too. Not all the women are veiled by any means. Here comes an old man wearing dark trouser s, rather full green belt, red jacket, white embroidered turban—shabby looking, but colorful. Two sisters pass, I know not whetherer they are Roman Catholic or Serbian Orthodox.”
Miss Dingman explained that the people in the Bosnia and Herzegovina territories, though of Serbian blood, are mostly Mahomedans, the religion having retained its foothold after the expulsion of the Turks, who controlled Serbia from the 14th century until about a hundred years ago. By the pact of Cor fu, ratified following the Great War, it was laid down that the three religions, Serbian Orthodox (simulating the Greek Orthodox), the Roman Catholic and the Mahomedan, should be equal. There is compulsory education. Families are large.
Varied Manufactures.
‘‘What do all these millions of people do?” Miss Dingman was asked.
“I will tell you,” she said, “about some of the industries. At Risan we saw an interesting lumber mill. At another port we saw boats loaded with lumber and they told us they were bound for Canada. Perhaps the Stratford furniture facto ries buy some of their woods there. I understand that there were extensive forests of oak, beech and fir which have suffered badly through want of a conservation policy. We saw a large sardine factory at Komisa. The sardine industry is important, along the coast, There was a large tobacco plant at Sarajevo and a big warehouse at Domanovic. At Sara jevo, too, we saw a carpet factory.' There was a cement works at Split on the coast,
and a carbide plant not a far from there. On the Tsetina river there was a huge hydroelectric development. We saw flour mills, of course, and sugar refineries, distileries and packing plants.”
A Royal Chauffeur
“It was our good fortune to engage a Montenegrin chauffeur who had been in California about 1900 and could speak English fairly well,” Miss Dingman explained when asked about her trips inland. ‘He drove us several hundreds of miles in various directions out of Dubrovnik, which is situated on the Montenegrin coast. We learned that our chauffeur, whom we dubbed Steve, had been private chauffeur to King Nicholas of Montenegro from 1908 until the old kind died in Paris in 1921. Shortly after the start of the Great War, King Nicholas found that things were pretty warm and he ordered Steve to escort the Queen and two of the royal princesses across to Italy and thence to Paris.
In all our drives along the coast and for some distance inland we found the country very mountainous. These rugged mountains, sheer rock and mostly bare, are an extension of the Alps. It is a curious fact that only a very few rivers stream down from the mountains into the Adriatic. Very often inland rivers disappear into the rocks and spout out again from a wall of rock on he coast. I saw many such subterranean rivers. The city of Dubrovnik gets its drinking supply from such a source.
“Farther inland,” Miss Dingman continued, “the country is better suited to agriculture. In the southern part of Serbia here are rolling downs and unforested grazing areas. In he north and northeast sections there, are fertile plains hat grow fine crops of grain. They told me that before the war there were large exports of plums, prunes, wheat, maize, pigs, sheep, cattle, meat, hides and so on. But I suppose their markets were upset after the war, though the farmers are said to be getting along fairly well. Even in the mountainous country we often saw great vineyards and groves of olive trees, fig trees, and walnut and chestnut trees.”
Behold the Singers! Among the imports to Jugoslavia, Miss Dingman said, are arge shipments of sewing machines. The native women are finding out( that it is easier to buy stuff by the piece and make it up with the help of a sewing machine. The art of weaving will eventually be the property of factories there, even as it is here. As for the introduction of farm machin ery, the movement is very slow. In the moutnainous districts Miss Dingman explained, the ox is the power and the farms are so small that machinery would not pay for itself.
Flappers’ Paradise.
Commercial offices in Jugo slavjan cities have a noon siesta of about three hours. The tired working girl, Miss Dingman explained, slips down to the beach for a swim, then she lunches at her leisure and has a rest before returning to work
In many of the shops it is the custom to serve coffee te the customers about 4 o’clock in the afternoon.
Miss D i n g m a n said that Jugoslavia is a country of surpassing beauty. Traveling is pleasant, roads and hotels are good. Sanitary conveniences are not as modern or as common as they are on North America and yet most hotels are well equipped. Miss Dingman declared that she is not through with the Balkan Pen | insula.
STOLEN TREASURE
Reported Purchase Price $30,000
Dr. Leonidas Pitamic, envoy extraordinary and minister plenipotentiary of the King of Jugoslavs, was the recipient of the much-treasured Belgian' Lower Rhenish 11th century ivory book cover. It was turned over in his care by Frederic Allen Whiting, director of the Cleveland Museum of Art. The ivory cover, known as Diptych, is believed to have been stolen from the vaults of the Cathedral of Zagreb, Jugoslavia.
An investigation had been under way into the reported theft since Dr. Pitamic severa) months ago informed the Cleveland museum of Cleveland, O., that advices from his government stated the panel had been stolen from the Zagreb cathedral. The theft was not discovered until last summer. The time it was taken is not known. The Jugoslav government said that the thief had substituted a poor imitation panel for the original, which remained un discovered probably for some time.
The well-known house of De Motte in Paris, from which the book cover was purchased, conducted an investigation ol its own when informed of the reported theft, and then decided to refund the entire purchase price—reported to be $30,000—to the museum if the ivory was returned to the Jugoslav government.
-o-THANK VOU
We wish to express our deep appreciation and gratitude to Dr. M. Oman and Dr. J. Faragher for their commendable work in performing a successful operation on our mother, Mrs. Mary Kikel for the removal of gall-stones'. Although her condition was very serious and considered critical and very-little hope was given for her recovery Drs. Oman and Faragher undertook the serious task.
We also wish to extend our heartiest thanks to those people who came to visit our mother during her stay in the hospital and for the beautiful flowers sent to her. As she is on the road to full recovery at the present time, words fail us to express our innermost feeling at the joy derived in knowing that we have such faithful friends.
Family Kikel.  o-------------
PENAL CODE OF MEXICO
Mexico has a new penal code that is enough to stir the blase individual who complains that there is nothing new under the sun. There are some decidedly new things, in the way of statutes. One of thejnost striking is the provision that a person can not be punished for robbery when he proves that he was hungry and he never com mitted robbery before.
The code also makes it lawful for a father to kill his daughter and her seducer, he being the judge as to whether the illicit relations have begun or arr about to begin. In either event, he is justified. These new law: will have their defenders, on the ground of their frankness, but they will come as a shock to such as have been expecting much of the new regime in Mexico.
 —o-------------
CARNEGIE MEDALS
The Carnegie Hero Fund was established by Andrew Carnegie 25 years ago. Since then it has awarded 19 gold medals 526 silver medals, and 1,760 bronze medals. During that time 29,343 cases of “alleged heroism have been brought to the attention the commis sion.
A TOWN IN JUGOSLAVIA
A Slovene, resident of Ely, Minn., decided to take a six months’ leave of absence from work in order to visit his native town in Jugoslavia. He came to the United States 34 years ago, and had not been given an opportunity during all those years to return to the place where he was born.
When he arrived at his birthplace in Jugoslavia, he was startled to recognize the town in almost the same condition as he left it. Ordinarily one is surprised at the number of changes that are brought about in a town that was not seen for 34 years. Of course, the population had increased somewhat, but relatively little when compared with the increase of population of one of the American cities during the passing of a number of years. This particular town had between 7,000 and 8,000 inhabitants. Only One Automobile During his stay this visitor wanted to rent an automobile so that he could visit the neighboring cities. To his great surprise he was informed that but one inhabitant possessed a car. And this particular car was looked upon as a curiosity. The owner seldom, if ever, drove more than a mile or two on one trip. It seemed that the proprietor of this vehicle was in a continual fear of wearing the car, as undoubtedly-he had an idea that the car would last him a lifetime. Hence, when fie was confronted with the question of renting his car he refused on the grounds that something was wrong with the mechanism.
Mode of Work Is Unchanged
Another striking fact to this visitor was the manner in which the farmers performed their work. No radical changes were
made during the last 34 years As in the past, the farmer arose at 3 o’clock in the morning te be ready for work at 3:30 a. m He then worked almost continually until 9 p. m., taking time out for meals. And yet here in the United States we complain because we have to work but eight hours a day, and want it cut down to six hours. Of course, the worker in that town had to eat more meals per day than we do. At 3:30 a. m. he had a light breakfast. At 8 a. m. he had what might be termed a full breakfast. Between the hours of 8 a. m. and 12 m. he had another meal. At 12 m. he had his lunch. Between 3 and 4 p. m he had a mid-day meal. And last, but not least, a supper between 9 and 10 p. nr. So we sec that a total of six meals were consumed by the worker. Or in other words, the farmer in Jugoslavia combined two days work into one and incidentally the number of meals consumed by an American in two dayr was eaten by him in one day.
When this visitor left for the United States he was confronted by one of the natives whether he would not remain in his native town. To which he answered: “You could give me the whole town for a gift and still not keep me here.”
-----.—o--------
DESERT AIR DRY
The air over deserts is usually quite dry and dry air does not hold heat as well as moist air. It begins to lose its heat just as soon as the sun goes down and the process goes on much more rapidly t h a n in other regions.
CRANK JUROR ALWAYS CONVICTS
Good-Natured Persons Lenient
A prosecutor will not have an electrician or his wife on a jury in a capital case, because the idea of electric current applied deliberately to the human body gives them the creeps. A person with keen, penetrating eyes which seem to look throug one generally favors capital punishment. Tall, thin people also favor it. Heavier, jollier, better-natured people do not.
The crank, crabby, impatient or conceited type always convicts on any charge. The man or woman with a familyr, whose faces show they have had their share of care and sorrow, have a leaning against the prosecution.
Those Who Won’t Convict
The deep thinker never convicts -where capital punishment is involved; he knows that this punishment depends on the make-up of juries and he knows of cases wherein the punishment could have been employed with much more justice than the case at hand, and the culprit escaped. He refuses to convict because of his innate sense of comparative justice. No lawyer wants a law student on the jury—the theory being that a little knowledge is a dangerous thing. A salesman generally becomes foreman of a jury; he makes himself likeable to others, unconsciously “sells himself.” Lawyers try to prevent two salesmen from serving so there, will be no conflict. Whenever a clergyman acts as a juror, the jury is out a long while; he leads the way in deciding that where there has been transgression punishment ought to follow, but when it comes to giving out punishment his spirit of charity and forgiveness prevails. It takes a long time. Clergymen are always elected foremen, probably a matter of courtesy.
Phunology
A CLEVER STROKE
Turning defeat into is the achievement of £ ^ Ve^ This example illustrate.^ ^ adroitness with which v ^ sometimes done.	^	• ta]
A lawyer was once cro ^ amining a very clever"^ bre2 mother of the plantifi l0 f breach-of-promise suit, a* . e, jj completely worsted in ^ ■ jj counter of wits. At the	it 0|.
however, lie turned to th f and exclaimed:	$	kal<
“You saw, gentle®elI'j iin( even I was but a child 11 Ijj g hands! What must < tel have been?”
 	-	k (J
BEAT HIM TO ^ «tia
A veterinary surg60'1 ^ instructing a farmer	^
suitable method for adn1" ryj^ ing medicine to a horse, j “Simply place this P0"^ t|Js) a gas pipe about two j ^ put one end of the back in the horse’s m° ^ p blow the powder do" throat.”	f|!
Shortly thereafter | g^. mer came running ‘■5MN terinary’s office in a d1 j condition.	%
“What’s the matter '■ the .veterinary.	^
“I’m dying!” cried tl^,, ^ “The horse blew f»'s ' \r
 Si(
HIS AIM _ A jj
_ “Really,” gasped the bilist, bending over !llS w “really, I didn’t hit y°u i|,'o‘ tionally.”	d	i
Aw, go on,” retm'1^ fallen one belligerently> er got that bumper P11, \ tc*s J for, if you don’t(; a* 1 Po' runnin’ into people?”
KIND A SHEEPl^lopj-
Baa:	“So they’re .Wr-Mt t
cut your wool today- L, Baa-baa: “Yeah. sbc‘ \ ery I calls it.”	:	pn
PLANE TAI^ jjjt
The plane had	\ 8(
tailspin, and the	,\'0
himself resting on a c J \t, crete surface after th° J \ ^ “Where am I?”	\
“You’re in my ce]]fjet back the reply from k |J( ness, “and don’t foi'g'e watching you.”	^	^	D’
Social Worker: name, my good man •
The Convict:
Social Worker:	f
that's not your reel $ "-iii The Convict:
ff	J], W
only me pen name.	} v
—	% V
“I hear you left yfll1 ^ jj-ing house.”	j/, ^ »,
“Yeah. I stayed' / V. weeks and found °u had no bathtub.”	.
—	1'	*	'•i	*
Stewed:	“I sl**^
Hash youse got iUl j ^4 j cheer me up?”	kNi
Stode:	“Surely, 8,1 V
Rah! Rah!”	j	; t
vCrt’^Vj
‘Sandy, your » ^	, m
faded. Are you one?”	CT	A
“A NEW one - j Paj not, I’ll dye it.” ,/{ “And Sandy, m.V ^ too small, can I 1 j jJ(i,
one?”	,	fer^1'
“A NEW one.;	' fel
you’ll diet!”	■*
Don:	“I hear i p’
sick, what would )°	, %
died?”	.	.,c 11 V“1,!
John:	“1	b«110	/ kS
crazy.”	% ■ '
Don:	““Would	I
again?”	^
John:	“No, J	‘JJo
that crazy.” '	tty.*'
V'
The Lad: “He/’
The Lass:	"WU
‘Hey,’ an’ don’t^^^ ^
COLORED PEOPLE
The pigment which gives the typical African his dark color does not develop fully for several weeks after birth. Newborn infants of this race arc usually r eddish chocolate or copper in color.
ARMISTICE DAY
November 11th is armistice day. Parades, programs, balls, and other kinds of celebration will be in evidence. The big idea of remembering the anniversary of the armistice is to remember the sacrifice of young men, the high cost of honorable service, the grief and pain and loss for a cause that seemed worth while. Armistice day should not be the occasion for glorifying war, for c r e a t i ng propaganda for armies and navies. It is a day for gratitude and the remembrance of heroes.
Above all, Armistice day is a time for determining once again that tolerance and idealism and the pirit of service of the war period shall not have been marshalled in vain. If men died, we must not let it to be said they died for nothing.
 0-------------
SAFETY VALVE
At first blush it might seem that if anything could drive a man crazy it would be the trials and tribulations of matrimony That the bachelors life should be one of tranquility with little to worry him. But evidently this is not the case, siirce statistics show that there are more insane unmarried men than married men. Perhaps the poor bachelors go cuckoo trying to sidestep matrimony and avoid the traps made by designing women who are bent on luring them into marriage. Perhaps having no one to think about but themselves they grow nutty brooding over trifles that affect themselves. And again if they had been all right in the beginning they would not be bachelors.
 o------------
There is a leson in every mistake made by a lodge. Profit by them.
(J
er.
v
I vi
* D°PISI
alievanje iz 2. strani)
»to eiv E,y> Minn-KjAj .y P°staja kar vido-
fk'! Modernejše. Spo-v to 8e’ k° sem Prvič pri-1 tak n,la'° mestece, ko je cr0S^ O -še vse mestne "°« ^62am,S srnrekami in beli-^ It 10 ra?,1'- Jam se danes ra-811 a ki 11Ja'1'.0 ^ePe ceste in ' Kiln •aS*''0 sedaj mesto C lobisJ? ^a 1911» ko sem Se jjjj a t° mestece, in ta-kalfor p zdel° še popolno-i>el1,1 ) in,];• }I smel reči, kakor
14 i»	mesto,
ny rteh lJ je Poteklo 18 let
5e8t«ce°Sp?naj'stih letih se a, ,ja . tako moderni-
a na n*Z^et^a kakor popol-
^k0rš°V° Us^anovljeno me-
NniiJ1 j Se začelo gra-
. CiJ *Ml let.
^iiti / 8e 'ahko prišteva Se tiče - ^ayi Minnesota. !)«„,■ S°*- To malo me fotetj, - akih Pet ljudskih h Seh rj° srednje šolt fed,,!0.)’ dalje obrtno
S iv "f, Scho»'>- ka-^ej> ^re). le^nika višje šoli*
1aS ^MŽn° je pa.t0’ da
N hi- Utl1 mestu šola po-
W ^edHPlaČna- že od Pr °le n; Pa do konca vi-
iA liti „JU^e^a staršem pla Centa za «oio. !|oi-afe 80 brezplačne, in Sl0'.° Samo tačas porav-*!i iji,Ce ^rok knjige raz
, .........
i* V"t ®0£r\ ‘,.tukaJ Zlvec’ ir ^8tnju Sv°jih posesti ii?
^ ozi,. Pr°dajaln, sem Sih ,°ma opisal že pre Sz	iz tega me-
mj*toži]f Ucl'’ ^ še to, kar se f4 l>0fQ,^esto °d zadnjega j;	Ula	od tukaj,	in to
p
,drt fftesp • ' ce *n Sheri-'' wVignil° jako le'
»> tviA 4.	0 sedaj šf
'• ,.,f Wa ®Ce Ely. Človek -° J v t° mesto i- * ^a^mu poslopju , »Pribil®1, -ie ve)jalo te 1 i#l! *>ii	„-	° $40.000.	Cio-
:)IlC,	se	v18®	znane razmere
’^° ki	i-!	’ kako se	more
1 C°c/j s,Xva°t °^e dobičkano he2 W V taku malem e 11.. JHivgi	komaj do šes1
W # V, Jalstva.
tlltV' LCenjenim čitateljerr J^ie, j 's?lano> kakšno je
4 h <!v°menim' da jc
n 1 clana na'
j \ rdta Martina Ska
lUfS«
»»"V 'IhNliko1,11 Martin Sk“'
v ra &srr “a -
^s nove i! k! ^Wn ‘St! sedaj tudi
‘ 1j' S, <W-
H L	'11<l iz najboljše
w^vb;,
te ^ilov • Prostora za vSif.Me* je tudi
* VeiSe«n ne»urejeiia p(‘ V °' i 1 S	Clnu-‘ V t. Sly \1<l Louis Cham
K,i*’;har’w >«»tu
trgovino k n0Vr. iai'dware Co. a '	p08)opje na vo-
v	c*'! f %? ^ rav° ’n Chapmar
etti^ CSoveg” 'Ul nasProt J S; V Poslopja so 0f lS Jka1^ Tako vi-J1	da	naši
f o<! ^3nee^jejo in i™ get »jNka. ta ln tudi do
ti'1"11	w '° Sestre J
‘‘v ^Vui treba biti (iP S ^ad naše Jed-you1''if: 'vSfc mestu, ki ,0U l|t’	la.	Vseh	kon
oktobi-a, se
, * N '■ «Cetv“ritev K0-
^	hn Ce ^Dii’ m nič st'
J 'Mu'Sl Oiri :(!m’ da je lt <4 (,° <liM(fl0 to novo
k^C^li J<)° ljudi’ ki j Sti e in posloviti od
y!" / SvN Slne dl'už’
iy ’V lVm je na’ ■v i0f : ( thu °ber ’	tu-
j Sbu^«Hje'pester, ka-
dobro izvež-
the"
thel^
m
it
g-eoD
r »s, lr#?
a,
30^'
feet
])ipc
l0ut'
lotf*
the
fir^
ic
lis
y0U
irne°
, "v ‘y’ „ 3n y(
ain1
et
y°
uf
tli!1'
ler
[iev
1 f
je namenjen za 60 avtomobilov, se je sukalo pozno v noč do dvesto parov veselega občinstva. Obe godbi sta bili vedno na delu, in kakor hitro je preneha) orkester, so ga nadomestili tamburaši. Tako se je ponavljalo do polnoči. Kaj pa se je pripetilo po končani zabavi v gori omenjenem prostoru, hočem na tem mestu tudi nekaj poročati, pa mislim, da ne bo ta veselica nikogar posebno razveselila.
Ker je občinstvo prihitelo od vseh koncev mesta in tudi iz bližnjih sosednih mest s svojimi avtomobili, so trije mladi pobalini (ne Slovenci) se poslu-žili nekega tujega avtomobila ter se ž njim odpeljali proti mestu Tower, Minn., ki je oddaljeno kakih 22 milj od mesta Ely. Seveda tega ni opazil nihče prej, nego je bila zabava končana, in ko se je raznesla grozna novica, da se je pripetila tudi jako velika nesreča.
Mladenič, ki leži sedaj mrtev na mrtvaškem odru, ko pišem to poročilo, se je še zelo veselo zabaval na plesišču ob otvorit-
vi	gori omenjenega novega poslopja. Nič slabega sluteč ga povabi njegov prijatelj, ko so se pripravljali, da gredo domov, naj prisede k njemu v njegov avtomobil, da se popeljejo nekoliko na sveži zrak. Prisedla sta še dva druga, nakar so se odpeljali v isti smeri kakor oni pobalini, komaj 18 let stari, z ukradenim avtomobilom. In komaj deset minut potem, ko so se odpeljali, se je že pripetila ta grozna nesreča, pri kateri je bil eden takoj ubit, drugi pa je umrl v pon-deljek zjutraj v groznih mukah in bolečinah v bolnišnici mesta Ely. Nadalje zopet tretjemu je kar glavo odprlo, toda ne tako nevarno, da bi mu odprlo lobanjo, ampak tako, da mu je vzelo z glave vse lase. Le četrti je dobil bolj majhne poškodbe na obrazu in po rokah, če se ne bodo pokazale še kake nadaljne posledice nesreče.
Mrtev je bil takoj 22-letni mladenič, tukaj rojen Slovenec in član SNPJ, ki je sedel pri vozniku. Lastnik ponesrečenega avtomobila ni bil Slovenec in se piše John Johnson. Zlomilo mu je noge in eno roko, tako da je podlegel in zatisnil oči za vedno v pon d el jek, 28. oktobra zju traj.
Zadi sta sedela neki že prileten mož, rodom Šved in na? rojak Slovenec Jos. Lenič, tudi še komaj 24-leten mladenič. Vsi trije so bili takoj odpeljani \ bolnišnico, in je eden že umrl kakor sem gori omenil, namreč voznik avtomobila John Johnson, komaj 45 let star in poročen; zapušča žalujočo vdovo brez otrok. Mrtvi Slovenec, po imenu John Pušavec, star komaj 22 let, zapušča očeta in mater ter brata in sestre.
Nesreča se je pripetila komaj eno miljo in pol od mesta Ely. Ker so se hoteli, kakor sem že omenil, nekoliko peljati na sveži zrak, so se srečali z ukradenim avtomobilom, ki je na-vsomoč priletel po klancu navzdol ter vozil na nasprotni strani ceste. Tako sta avtomobila priletela z naj večjo naglico skupaj in to tako močno, da je bil avtomobil Johnsona popolnoma zdrobljen na sprednjem koncu. Johnson je odletel skozi streho ven. Pobalini so imeli težak Buick avtomobil, drugi so pa imeli nekoliko lažjega “Erskine,” zato je bil zanje udarec hujši nego za ukradeni avtomobil, ki je še enkrat težji. Zato tudi gori omenjeni fa-lotje nišo prejeli nikakšnih večjih poškodb, temveč le male praske.
Toda vsi trije se sedaj nahajajo v tukajšnjih mestnih zaporih ter bodo čakali do porotno obravnave.
Ko sem še pri poročilih glede tukajšnih nesreč, naj tudi poročam še neko drugo nesrečo, ki se je pripetila tukaj v Min nesoti.
Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 1 JSKJ, tukaj na Ely, je tudi
v petek dne 25. oktobra pokopalo svojega člana sobrata Blaža Hafner, katerega je ubile pri razstrelbi smodnika.
Pokojni sobrat Hafner je bil doma iz vasi Mlaka iz občine Komenda v Jugoslaviji. Tam zapušča s^ojo soprogo Jero Hafner, sina Augusta in hčer Angelo. Star je bil šele 45 let, ko ga je zadela nesreča.
član gori omenjenega društva iri sobrat naše Jednote, Blaž Hafner, se je podal na delo dne 22. oktobra, kakor vsaki dan ponavadi, v železni rudnik v Carson Lake, v bližini Hib-bing, Minn. čez nekaj ur dela se je že pripetila razstrelba v rudniku, pri kateri je ubilo sobrata Hafnerja, kakor tudi njegovega sodelavca, s katerim sta skupaj že delj časa delala.
Dragi mi sobratje in sose-stre, iz teh dveh omenjenih nesreč je zopet razvidno, kako je koristno, če je človek zavarovan ter da je član najsibo enega ali druzega društva. Kajti nikdar nam ni znano kedaj nas zadene nesreča. Lepo je videti in še lepše pa slišati, ko se takoj po vsaki nesreči raznese govorica : ali je bil ali bila v ka kem društvu? In v koliko društev je spadal ali spadala? Tako se vedno sliši, kakor hitro se izve za nesrečo, in jako žalostno je slišati, če se raznese govorica: toliko in toliko časa se že nahaja v naši naselbini in toliko in toliko let že v Ameriki, pa ni bil toliko zaveden, da bi pristopil vsaj v eno društvo, ako mu že ni mogoče plačevati za več društev.
Torej dragi mi člani in članice JSKJ, stopite okrog svojih prijateljev in prijateljic, ter jim povejte, kako srečen je oni, ki ima na svoji skrbi, da plačuje vsaki mesec svoj asesment, da je pripravljen in brez skrbi, ako se tudi njemu pripeti nesreča, katera posebno danes jako malo ali pa prav nič ne počiva. Nagovorite jih, da postanejo vaši prijatelji, kakor tudi moji, v najkrajšem času člani in čla nice naše dobre matere, J. S. K Jednote.
Vaš sobrat
Rudolf Perdan, predsednik nadz. odbora JSKJ
Braddock, Pa.
Vse člane in članice društva sv. Alojzija, št. 3] JSKJ, naj bivajo v mestu ali izven mesta, prosim, da vrnejo listke za veselico, katera se bo vršila 16. novembra, najkasneje do 10. novembra.
Z bratskim pozdravom,
Joseph Sankovič, tajnik.
Cleveland, O.
Tem potom izrekam najlepšo zahvalo zdravnikoma dr. M. Oman in dr. J. L. Faragher, ki sta se toliko potrudila za moje zdravje. Podvreči sem se morala težki operaciji, katero sem po veliki skrbi omenjenih zdravnikov srečno prestala in se pozdravila.
Zahvaljujem se tudi društvu Jutranja Zvezda, št. 137 J. S. K. Jednote in društvu Srce Marije, staro, za točno izplačevanje po.dpor, in vsem sosestram omenjenih društev za obiskovanje in naklonjenost. Prav lepa hvala tudi drugim mojim prijateljicam in znankam, ki so mc obiskovale v bolnišnici, mi prinašale cvetlic in tolažbe. Lepa hvala naj bo izrečena tudi moji sosedi Mrs. Serbot, ki je skrbela za moj dom v času, ko sem se nahajala v bolnišnici.
Mrs. Mary Kikel, 6526 Schaefer Ave
Canonsburg, Pa.
Vsem rojakom v tej okolici naznanjam, da je dramski klub “Soča” povabil v našo naselbino tenorista Svetozara Banove ca, člana ljubljanske državne opere. Koncert se Bo vršil dne 10. novembra ob treh popoldne v dvorani društva Postojnska Jama. Rojaki in rojakinje i? okoliških naselbin prihitite na ta koncert, da .slišite novega pevca umetnika.
Na veselo svidenje v nedeljo 10. novembra popoldne!
John Troha.
Lusk, Wyo. članom društva sv. Antona, št. 131 JSKJ v Great Falls Montana, se tem potom najlep še zahvaljujem za po Franku Hočevarju poslane mi smotke Vseh imen žal ne morem nave sti, ker bi vzelo preveč prostora, toda vsi mi bodo ostali v lepem in hvaležnem spominu. Počutil sem se med njimi tako domačega, da se mi je pri odhodu zdelo kot bi odhajal od doma domov. še enkrat najlepša hvala in pozdrav vsem!
Anton Golob.
Canonsburg, Pa,
Ker še ni dolgo, kar sem bolj obširno poročal o našem mladem društvu in njegovem napredku, bo moje današnje poročilo kratko. Obvestiti hočem na tem mestu naše prijatelje in tukajšnje slovensko občinstvo \ obče, da naše novo društvo priredi svojo prvo veselico v soboto 9. novembra, in sicer v Poljski dvorani v East Canonsbur-gu, Pa.
Na to veselico vljudno vabimo vse prijatelje iz bližnjih naselbin, posebno pa še člane in članice sosednega društva Bratska Sloga. Pridejo naj mi pa jih od svoje strani zagotavljamo, da nobenemu ne bo žal, ker preskrbljeno bo v obilici za vse dobrote. Plesalcem bo igral no\ slovenski orkester na način, da bo ugajalo mladim in starim. Tudi slovenski valček, je že ^ naprej naročen.
Ne zamudite torej te prilike, kjer se vam obeta dobra zabava in dobra postrežba v vseh ozirih. Veselični odbor ne štedi s časom in trudom, da vse kar najbolje uredi in pripravi. Z obilo udeležbo boste pa tudi pomagali mlademu društvu moralno, kar bo pomenilo napredek za društvo in Jednoto.
Na svidenje torej v soboto 9. novembra ob osmi uri zvečer v Polski Sokolni (ime dvorane) v East Canonsburgu, Pa.!
Za društvo Jefferson Collegians, št. 205 JSKJ:
Frank Samsa.
plačan najkasneje do 25. v mesecu, sicer se bo z njim postopalo po pravilih.
John Schutte, tajnik društva št. 21 JSKJ.
Denver, Colo.
Na zadnji redni seji društva sv. Jožefa, št. 21 JSKJ mi je bir la dana naloga, da članstvo potom našega uradnega glasila pozovem, da se kolikor mogoče polnoštevilno udeleži prihodnje seje, ki se bo vršila dne 14. novembra ob sedmi uri zvečer v Domu slovenskih društev. Na omenjeni seji se bo razmotriva-lo o zadevah, o katerih je članom malo ali nič znanega. Med drugim bomo razmotrivali tudi o iniciativnih predlogih glavnega odbora. Z eno besedo, prihodnja seja bo tako važna, da bi se je moral udeležiti vsak član, ki mu bo le mogoče.
Na prihodnji seji, to je 14 novembra, bomo morali izbrati tudi dva delegata, katera bosta zastopala naše društvo na konvenciji Doma slovenskih društev. Ta konvencija se bo vršila 15. decembra in bo velike važnosti. Znano je že članom, da se tuintam govori in priporoča, da bi se sedanji Dom podrl in nov potavil. Nihče pa ne pomisli, kje bi se denar za to vzel. Pa še taki se zavzemajo za zgradbo novega Doma, ki še svojega prispevka za sedanjega niso poravnali. Po mojem mnenju je sedanji Dom dovolj dober in odgovarja dovolj dobro našim potrebam. Od naših starih članov, ki so že plačali svoje prispevke za Dom, se skoro ne more zah tevati novih davkov za zgradbo novega Doma, na mladino pa v tem oziru ne moremo dosti računati. — Apeliram torej na člane, da se udeležijo seje dne 14. novembra ob 7. uri zvečer in si izberejo take delegate, ki bodo v resnici zastopali korist celokupnega društva na konvenciji Doma slovenskih društev.
Opozarjam tudi člane, naj vsak pazi, da bo imel svoj asesment
S pota.
V Glasilu KSKJ sem nedavno opazil kratko notico, da 3. novembra poteče 10 let, odkar je za vedno zatisnil oči večletni urednik A. S., Mr. Filip Gorup v Jolietu. Lepo je, da se spominjamo moža, ki'je žrtvoval čas in zdravje za dobrobit naroda. In to je bil blagopokojni Filip, sin solnčnega Krasa, rojen v Sla.vini pri Postojni, ki danes ječi pod laško peto. Obiskal sem ga bil malo pred smrtjo v bolnišnici v Jolietu. Bolezen v vratu mu je branila govoriti, torej mi je odgovore na moja vprašanja zapisoval na papir. Tako mi je tudi zapisal na listek, da ko se vrne v svoje stanovanje, bo zbral nekatere reči zame. Izpolnitev te obljube je pa preprečila smrt. Dejal je tudi, da je uredil svoje reči, več pesmi itd. Ko sem odhajal se je tako srčno poslovil, da sem komaj zadržal solze, dokler nisem zapustil sobe in odšel po hodniku. Pred odhodom sem še naprosil bolniško sestro, da naj mi takoj sporočijo, če bi umrl. Nekaj dni potem je preminil, toda poročilo sem dobil prepozno in se nisem mogel več udeležiti pogreba.
Nedavno sem stal ob n jego vem grobu, ki se nahaja blizu grobov Rev. Sojerja, Šušteršiča, Tomazina in Kranjca. Zelena ruša krije zadnji dom moža ki je bil eden najodličnejših slovenskih urednikov v Ameriki in ki ga je neizprosna usoda odnesla s pozorišča v takozvanih najlepših moških letih.
Pokojnik je zapustil marsi-kak dober spis, članek ali pesmico, in morda bi bilo umestno, da se to objavi v trajen spomin pokojnemu. Nedavno sem dobil pismo od zavednega rojaka, ki žrtvuje mnogo časa in denar ja za zbiranje duševnih proizvodov ameriških Slovencev. Piše mi, da naj zberemo naša dela, dokler smo še živi in zdravi, kajti to bo najbolj trajni spomenik, ki bo ostal po ameriških Slovencih. K bogastvu duševnih proizvodov ameriških Slovencev je tudi pokojni Filip Gorup prispeval dober del, torej je prav, da mu ob desetletnici njegove smrti posvetimo vsaj skromen prijateljski spomin.
Kakor že rečeno, je pokojnemu Filipu tekla zibelka v Slavini na Notranjskem, ki je zdaj ena zadnjih postojank italijanske avantgarde proti Jugoslaviji. Pokojni Filip je bil sin uglednega posestnika Gorupa, p. d. Smodnika ter nečak znanega reškega multimilijonarja. lastnika brodov in filantropa Gorupa. Po končanih gimnazijskih študijah, ki jih je izvršil v Ljubljani, je šel na dunajsko univerzo, kjer se je vpisal kot slušatelj filozofije. Pozneje ga je val življenja vrgel v Ameriko, kjer je prevzel uredništvo prej omenjenega lista, kateremu je bil, kakor že rečeno, odličen urednik.
Dragi Filip: Na skalnem Ti Krasu je tekla zibel, učenost pa v šolah si višjih prejel. Urejal si list za ameriške Slovence, pri tem pa še pletel si pesniške ven ce!
Matija Pogorelc.
Gilbert, Minn.
Članice društva sv. Ane, št. 133 JSKJ poživljam, da se polnoštevilno u d e le ž e prihodnje društvene seje, ki se bo vršila 10. novembra ob dveh popoldne v Bayley Block. Ukreniti moramo nekaj v korist društveni blagajni, da bomo imele s čim pokriti društvene izdatke konci leta. — S sestrskim pozdravom.
Frances Tanko, tajnica.
Sheboygan, Wis.
Kot je razvidno iz poročila glavnega predsednika JSKJ bodo p r i š 1 i’ iniciativni predlogi »lavnega odbora tekom dveh
tednov na splošno glasovanje. Zato opozarjam člane društva sv. Janeza Krstnika, št. 82 JSKJ, da pazijo na poročila glavnega urada tikajoča se istih in da pridejo vsi na prihodnjo sejo 17. novembra. Vsak naj pazi, da se volitev udeleži. Morebitno godrnjanje po volitvah ne koristi nič.
Opozarjam tudi člane, naj či-tajo pravila, posebno v slučaju bolezni. B o 1 n i ški obiskovalci naj pazijo, da bodo redno obiskovali bolnike, kakor jim naroča tajnik društva, drugače lahko zapadejo suspendaciji.
Ni prijetno ponavljati staro pesem, toda opozoriti moram tudi odbornike društva, da se vsaki seznani z nalogami, ki mu jih dajejo pravila, in da iste tudi izpolnuje. — Ker je naš društveni tajnik na bolniški listi, sporočam jaz, da smo že prejeli stenske koledarje iz glavnega urada in da bomo iste lahko že na prihodnji seji razdelili. — Pozdrav vsemu članstvu !
Za društvo sv. Janeza Krstnika, št. 82 JSKJ:
Mihael Ortar, predsednik.
Chicago, Ul.
Kadar prebiram Novo Dobo, vidim kako številna naša društva med seboj kar tekmujejo, katero bo bolj napredovalo. Sicer pa: kaj je boljše kot biti član J. S. K. Jednote? Torej, cenjeni s o b r a t je in sosestre, agitirajmo za nove člane posebno sedaj, ko se nam s prosto pristopnino v društvo in Jednoto nudi taka lepa prilika. Kdor dobi kakšnega kandidata, naj gre. kar k zdravniku z njim, ne da bi čakal seje. Glejmo posebno, da dobimo kar največ otrok v mladinski oddelek. Zavarovalnina stane zelo malo, samo 15 centov na mesec.
Društvo Zvon, št. 70 JSKJ priredi v soboto 9. novembra veliko jesensko veselico v šolski dvorani na 22nd in Lincoln Šts. Zabava se prične ob sed: mi uri zvečer. Odbor bo poskrbel za izboren prigrizek in dobro kapljico, da ne bo treba biti nikomur lačnemu ali žejnemu.
Vabljeni so na to našo veselico vsi Slovenci in Slovenke i/. Chicaga in okolice. Vsi bodo dobrodošli in nobenemu ne bc žal, ki nas poseti na omenjeni veselici 9. novembra! Torej na svidenje!
Za društvo Zvon, št. 70 JSKJ:
William B. Laurich, tajnik.
Uniontovvn, Pa.
Znano je, da je društvo sv. Roka, št. 55 JSKJ dne 27. oktobra razvilo svojo novo zastavo, kar je bilo združeno s primerno slavnostjo. Dolžnost nas veže, da se tem potom zahvalimo bratskim društvom in posameznim sobratom in sosestram, ki so nas pri tej priliki posetili in se izkazali z lepimi darovi. Posebno naj omenim sledeče:	Društvo	št. 165 JSKJ
iz Royal, Pa., je darovalo §10; društvo št. 171 JSKJ iz Republic, Pa., je darovalo $30; društvo št. 72 HBZ iz Uniontown, Pa., §30; sobrat John Stopar $20; sobrat John Rupar $10; Mr. in Mrs. Joe Škufca $15; sosestra Ana Božič $2.
Zahvaljujemo se tudi sobratu Mike Unetichu iz Republic, Paki nam je napravil lep govor in poleg tega še daroval $5. Naj lepša hvala vsem skupaj in bratski pozdrav!
Urban Rupar, predsednik dr. št. 55 JSKJ.
IZ JOLIETSKE NASELBINE
Velika reč bč> tukaj na večef pred Zahvalnim dnem, to je 27 novembra, v Slovenia dvorani Ol^ni in članice društva št. 6C> JSKJ se z velikim navdušenjem pripravljajo na največo vese lico v tej sezoni, ki se bo vršila v. obliki kmečkega plesa ali ple sa v skednju (barn dance). “Puran v slami” bo glavna toč' ka pri plesu in za to se že pridno pripravljajo muzikanti pod vodstvom Edward Iveca. Po-
sebno zanimivo bo za ljudi, ki ljubijo starokrajske točke pri plesu, ker Ivčeva godba bo igrala stare in novejše slovenske in ameriške melodije. Ta veselica bo prava domača in kmečka zabava. Kdor jo bo prišel pogledat je ne bo dolgo samo gledal, ampak se bo kmalu vrtel med drugo veselo družbo. Odbor društva št. 66 JSKJ bo poskrbel, da bo dekoracija s koruzno slamo, farmerskim orodjem in podobnimi pritiklinami prav svojevrstna in zanimiva.
Dne 28. oktobra je preminila tu Mrs. Mary Meteš, stara 68 let, vdova po pokojnem Johnu Metešu, ki je umrl pred desetimi leti. Bila je mati 7 odraslih otrok, katerih šest, namreč. Frank, John, Joseph, Mary, Tillie in Catherine, bivajo v Jolietu, Leo pa v San Franciscu, Calif. Pogreb, ki se je vršil 31. oktobra na pokopališče sv. Jo žefa, je oskrbel pogrebniški zavod A. Nemanich in sinovi. Pokojnica je bivala v Jolietu polnih 51 let.
Dne 29. oktobra je za vedno zaspala Mrs. Anna Kochevar. stara 56 let, vdova po pokojnem Mihaelu Kochevarju. Za njo žaluje šest otrok, namreč: Joseph, Frank, Leonard, Mrs. Frank Težak, Mrs. Fred Troppe in Lillian. Pokopana je na pokopališču sv. Jožefa. Pogreb je oskrbel pogrebniški zavod Težak & Jenco.
Zbolela sta pred kratkim so brat Joseph Zugel, 1201 Oakland Ave., in sosestra Barbara Plut, 1221 Vine St. Saj imame tukaj tako vreme, da ne bi bile nič čudnega, če bi vsi zboleli. Dežuje tako pogosto, da ne mo re solnce vlage posušiti.
Letos je bila izdanih 1,615,-000 avtomobilskih licenc v državi, lllinfjis, za kar je dobila država okrog 17 milijonov dolarjev. Za prihodnje leto se pričakuje približno pol milijona dolarjev več. Prve licence za leto 1930 se bodo izdajal« že v prvi polovici novembra.
Ko se zvezni kongres snide k decemberskemu zasedanju, na-prošen bo, da prispeva nadalj-nih pet milijonov dolarjev za končno ureditev vodnega sistema, ki gre skozi Joliet. V sistemu sta tudi mosta na Ruby in Jackson Sts., preko katerih prehaja vsaki dan mnogo naših rojakov.
Sobrat John Gabrian je obljubil, da bo za naš “baru dance” napravil prave “gare,” kakoršne je videl v starem kraju, in jih bo napolnil s slamo in senom. Če bi kal> konjiček zašel notri, bi se počutil gotovo domačega.
Farmer.ji tukaj v Will okraju poročajo o dobrem pridelku koruze. Dobili so jo od 35 do 50 bušljev na aker. Ako se hoče sobrat urednik prepričati kako lepa koruza raste v jolietski okolici, naj pride na našo veselico 27. novembra; nabral si bo lahko naročje lepih storžev kar s stene. (Je predolga in predraga pot, čarovnik pa nisem, da bi na metli prijezdil; s koruzo pa tudi ne bi vedel kaj početi, ker nimam puranov, kokošk, gosi ali golobic, še kanarčka ne premorem! Op. urednika.)
jiadar društvo sklene, da priredi kakšno veselico, napravi s tem veliko dela društvenemu odboru. Odborniki se pošteno trudijo, da uredijo vse kar najbolje, kar ni v korist lo naši organizaciji, ampak tudi v zabavo in kredit vsej slovenski naselbini. To društvo pogosto-ma prireja zabave in sestanke, ki so zabavni in zanimivi za stare in mlade, za Slovence in drugorodce. Pa-tudi društveni člani sp v splošnem pridni in (Dalj« na tt. alraaU ___________*
T' ISKOVINEI
od najmanjše do največje za
DRUŠTVA
in posameznike izdeluje lično motlerna slovenska unijska tiskarna.
Ameriška Domovina
61 1 7 ST. CLAIR A VE.
CLEVELAND,OHIO
Trgovina z železnino in pogrebni zavod
Edini kat. pogrebnik v Evelethu, Minil., se Vam priporoča v vseh ozirih za točno in ceno postrežbo. Ne hodile v druga mesta, ampak podpirajte domačo trgovino!
HELPS HARDWARE
312 Grant Ave., Eveleth, Minn.
(Telefon po dnevi: 58, ponoči: 140-607)
! ^Tii i mi timi 11 lii im i i i i i 11 m nit 1111 imFiTiHTm^nTffffi inmnlwn mimE 'j j
II POTRESNA POVEST |
1 SE	Spisal	Franjo Maselj-Podlimbarski	5
j! ^iminiiiiiiiiiniiinimiiiiinniiiiiiiinniitiiimiiimiiiiiiiiniiiniiiiiHiiiiiiniF
-^--==^»fr=F=====r^7f-
(Nadnliev«nip>
In hitel jo pobirati in spravljati v meh. V členkih mu je pokalo in vse pa je že bolelo, tako se je trapil po tleh. Ko se mu je zdelo, da je vse pobral, je vsul v meh tolarje, ki jih je nabral v klobuk. Potem je vstal, stisnil plen pod pazduho in korakal preko trate z obrazom človeka, ki se mu je važno delo obneslo, pa se ni zvalila še vsa skrb ž njega. Doma je zlezel na osek in tam je s povreslom prevezal in ovil zaklad. “Semkaj sem nosil v otroških letih skrivaj, da ne bi videl hlapec ali kakšen drug lakomnik, trdo in nezrelo sadje v mladivo; tu notri naj čaka mačji meh svojega gospodarja!” In porinil je moh za deščeno ograjo v slamo. Skočil je na tla. Težko breme je padlo ž njega, ko je odložil tuji denar. Začudil se je, kako je megel toliko misliti o denarju nocoj, ko bi moral pravzaprav razdeliti svojo dušo na dve plati; ena bi morala plakati z narodom zaradi neskončne nesreče, druga bi se morala tajno veseliti luči prve ljubezni. Njegove misli so zavile zdajci v tisti tir. kjer jih je hotel imeti. Preden se je napotil k Smoletovim, je obvestil domače ljudi, da se stricu Andreju ni prigodilo nič žalega.
Smoletovi so bili zbrani na vrtu pri jarko plapolajočem ognju. Tone je postal za vrtnim plotom na poti. Njega ni mogel nihče videti, a on je dobro razločil, kdo je pri ognju. Spoznal je, da stoji pri Smoletovih gospod župnik, zato ni hotel stopiti k družbi: ne župniku in ne Smoletovim ni hotel izdati svoje skrivnosti, šel je dalje po Gabrovcu. Vsak korak mu je kazal nesrečo, ki je zadela domačo vas. Tej tihi vasi, v katero je tako rad zahajal na počitnice, ki je do konca življenja ne pozabi, ki se mu zdi vedno prijazna in mikavna, kjer pozna vse prebivalce, kjer žive njegovi starši, sorodniki in znanci, kjer se mu zdi zemlja lepša in nebo sijajnejše nego drugod, tej dragi domači vasi preti poguba! In ne samo vasi, morda vsej pokrajini, vsej deželi! Kak ponos ga je navdajal, ko se je s šolskimi tovariši pogovarjal o napredku naroda, o razvitku prestolnega mesta, o lepši bodočnosti, in glej—ena sama noč preti uničiti vse nade, vse kratkočasne sanje, prignati roj temnih oblakov na jasno obzorje! Oh, da ima Atlantova ramena, odnesti bi hotel ta toliko ljubljeni narod iz krajev, kjer se je tako kruto oglasil podzemski orjak! A ne samo naroda, ves ta predel zemlje bi moral odnesti odtod, ker brez tega zemskega raja si ne more misliti svojih rojakov. Bog ve. kaj je res z Ljubljano, na katero ga veže toliko spominov in vezi, kjer prebiva njen oče. Ali se tudi tam trese? Ali prenese prestolnica ta strašni pojav prirode? Ali se še pomiri zemlja, ali se kdaj zjasne vremena temu toliko teptanemu narodu?
Pri kapelici sv. Jeronima pred župnijskim vrtom je nalete? na kopo ljudi. Baš so drug za drugim poklekali na vlažno zemljo. Začeli so moliti litanije. “Kriste, usliši nas, Krist? usmili se na$!” Taki kliki so doneli Tonetu na uho v najrazličnejših glasovih in vsi ti glasovi so bili razcviljeni. Snel je klobuk in se pridružil verni gruči. Dolgo so molili glasno ijn goreče; ko se je pa prigodil nov sunek, je bilo spoznati, kaki* se teta bornim ljudem trga in meša njih molitev: eden je na začetku litanij, drugi na koncu, tretji bruha iz sebe pobožne vzklike, ki se ne nahajajo v nobenih litanijah, a četrti brezslovnc-giblje ustna in plaho gleda na nebo. Marsikateri misli, da zdaj, zdaj treba storiti oni strašni skok iz časnosti v večnost. In ko poneha valovanje zemeljske skorje, vse zopet udari v redno, družno priprošnjo. Ko so odmolili, se je Tone tiho odtrgal od gruče, nadel klobuk in šel dalje po vasi. Povsod je videl ljud* na tratinah ali na njivah kraj hiš. Nekateri so bili v zimskih oblekah, drugi le površno oblečeni, ker si niso upali iti nazaj v hišo po obleko. Matere so zibale, tešile in dojile otroke, k: se niso dali zlahka upokojiti v takem nenavadnem položaju možje so na vozovih pripravljali ležišča za deco, mladina jr nosila skupaj drva in kurila ognje. Poleg človeka je taboril« plašna živina, ker mnogi gospodarji je niso pustili v hlevu Vsak je izkušal tako prilagoditi fn izkoristiti okolnosti, da s> spričo kljubujoče prirode ohrani življenje. Milo se je storile Tonetu, ko je videl toliko nesrečnih ljudi. Obrnil je svo.i pogled k nebu. Mirno se razprostira nebosklon nad njim nastlan je tu in tam z rahlimi oblaki, ki se mestoma kopičijo že v težke svinčene gruče; neobjetno leži nad njim nebesn’ svod in pokojno, kakor bi se na tej borni zemeljski kepi nit1 las ne skrivil božjim bitjem. Strašna, nepozabna noč! Razbu rilne vesti lete po vasi, pri vsaki trumi ljudi se povečajo, čf se ustavi za gručo vaščanov, ki niso v molitvi, že sliši besede;' sodni dan, konec sveta in izraze, ki se nanašajo na pogibe* zemlje in človeštva. Iz neke hiše je slišal uro biti dve. “Bog, kdaj bo konec te dolge noči? Ali si je nadel čas svinčene peroti?” je dejal sam pri sebi in že se mu je prijavil nov prizor
Na gorenji strani Komarjeve hiše, ki stoji sredi vasi, tam. kjer se slamnata streha skoraj dotika zemlje, je zapazil nekaj ljudi. Ti ljudje so vpili, mahali z rokami, nemirno se kretali, tako da je bilo od daleč vidno, ko da pleše v nočni temi zbor čarovnikov, ki se prepirajo. Tonetu je precej šinilo v glavo, da se je Komarjevim prigodila nemara kakšna posebna nesreča, zato je podvojil korake. Ko je prišel bliže, je videl, da obupno krdelce le vpije in kriči v streho, h kateri je prislonjena lestva V treh skokih je bil za hišo. Spoznal je oba stara Komarja., njega in njo, ki sta stala zdofcj pri lestvi, in dva možaka iv soseščine, ki sta se bila baš spravila po lestvi na streho. In slišal je starega Komarja klicati v streho in staro Komarko javkati. Izpod strehe pa je donel votel odgovor mladega Komarja in pronikav otroški jok je bil slišen od tam in kurje kokodakanje. Tone je slišal, da se je tudi tukaj, kakor pri Smoletovih, porušilo zidovje in zaprlo izhod prebivalcem Možaka na strehi sta ga pozvala, naj pride pomagat. V hipu je bil po lestvi pri njih./ Vsi trije so jeli trgati streho, Po kratkem naporu so zagledali skozi odprtino brlečo svetiljko na dilah in družino mladega Komarja. Mladi gospodar je stal nepremično, stolpu podoben, držeč se poprečnega trama. Nje-gove velike in svetle oči, značeče grozo in strah, so se ujele t Tonetovimi. Poleg njega je stala desetletna Micka, hčerka pr njegovi prvi ženi, v belem krilcu, razkuštrana in objokana Videl je Tone, da je obok nad stopnicami sesul, pogreznil ir
GLAS NAROD* L
NAJSTAREJŠI	^
SLU VENSKI
V A M KRIK1-	„
je najbolj raz4irlrn. list v Ameriki; do"*1 ni? svetovne novosti,^ ^5 ) . iivnna poročila iz sts Jjt' ‘ vine; mnogo Salt it] Pr ,.(l. manov najboljših pisat*
Pošljite $1JH ^
fn pričeli bomo P0*1 ^ V#« pisma nasi£>v!W ^
GLAS NARO™ 'iega
210 w. 181 Ii st.,	ie]jc]
ranrain
Po\
j	H
i Joseph
1 JAVNI NOlf
i v Ely, Minnesota ^
10 pr
:	A	t%>
\ OPRAVLJA T
\ NO IN KORE1;1 V
S VSE' V NO^ !el
SKO STROK. *!,„
■ SPADAJO*' ^
E	POS1..E	5j
  fe,,.
ANTON ZBAŠNIK J
j	Slovemki	Javni Notar ^ ft *
j 5400 Butler Street	Pittsbu^	*sotj
I Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake	I
| vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi | stari kraj. Pilite ali pridite osebno.
Nnjvecja ia n&JstareJS« slovtnskn *latar»k* trgovin« T A®*vs!* J V<
Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in raa in izdelkov dobite pri nas.	1])
FRANK ČERNE , „ JO
(033 St. Clair Av». in 93® E. 79th St.. Clev*I»^J^^;; *
f	ZASTAVE,	REG ALIJE
in vse druge društvene potrebščine. Pišite po vzorce 'n fpjdi^ j'- ‘‘j jaka, sobrata in večletnega trgovca (Agency for Spar o	IV
• IVAN PAJK, 24 Main St., Conemaugh,
Glavna privlačna sila? |
pccn,s
ki nam dovaja dnevno vloge na	l.H
INTEREST ACCOUNT, je poleg ^ K?
poslovanja	1’0
POPOLNA VARNOST
pri nas naloženega denarja.	J
Obresti po	mesečno obresti 1
ft SAKSER STATE	R
I	82	Cortlandt Street
NEW YORK, N. Y.
1	RUDOLF	PERDAN
|	SLOVENSKI JAVNI NOTAR	- IS
I A Naznanja rojakom tc okolice, da izvršuje vse v notar t 4*	spadajoče posle.	.	09’	/It "i
j J »33 E. 185th St.
f	BOŽIC.V DOMOVINI	J;
£0#V j.
Onim, ki so namenjeni potovati v stari kraj za rit” I čarno, da priredimo zadnji izlet to leto na največ jen1 šem parniku francoske parobrodne družbe —
ILE DE FRANCE a
BOŽIČNI IZLET 6. decembra l®29 »Al t
ij y	■ ^ ^
Kakor vedno, so	nam tudi za te izlete dodeljene	na^s»<l j	K i.
in kdor si želi	zasigurati dober prostor, naj se PraV .f	§ ;
in pošlje aro.	itd-	I’K
Za pojasnila glede potnih listov, Return FermitoV ■jggr	na	domačo	—	.11	I,'1
fH	Sakser State	W	I
82 Cortlandt Street NEW YORK, N. Y*
VABILO
NA LETNO
JESENSKO VESELICO
KATERO PRIREDI
društvo ZVON, št. 70 J. S. K. J.
V SOBOTO 9. NOVEMBRA
V ŠOLSKI DVORANI NA 22D & LINCOLN STS., CHICAGO
Začetek ob sedmi uri zvečer
Društvo Zvon poživlja vse Slovence in Slovenke tukajšne okolice, da se udeležijo te veselice. Pridite vsi in se zabavajte z nami!
ODBOR DRUŠTVA ZVON
št. 70 JSKJ.
[zaprl pot v vežo onim, ki so spali pod st'rfeho, videl je v kotu j jato kokoši, ki so nemirno dvigale čopaste glave in po stran; gledale na to, kar so godi v njih sicer tako mirnem bivališču in kar ga jc globoko presunilo, zapazil je na tleh podstrešja mlado Komarko ob tramu, z detetom v naročju; le pročelje njenega obraza je bilo videti izpod gostih las, ki so se usipali v naročje in pokrivali malega dojenčka, čigar v plenice zavito nožiče so molele izpod take gorke odeje; In dlan materine desnice je pokrivala, kolikor je presegla, in grela pretanki povoj. Kakor bi hoteli greti nedostatno oblečeno telo, ki jim je dalo življenje, in da bi sami sprejeli od njega gorkote, tiščale se je troje otrok svoje matere: najstarejši je stal za materjo, oklepal z eno roko njen vrat, z drugo si je tri in mel oči, plašno zroč preko materine rame na glavi v strešni odprtini; še en fantek in deklica, oba v samih srajčicah, sta se držala vsak na eni strani matere, rila glavi v njeno obleko in jokala. Materina levica je brezsilno ovijala deklico. Podobne slike usmiljenja in ljubezni Tone še ni videl nikdar.
“Hoj, Komarjevi, zdaj se pa le podvizajte, da vas spravimo na tla, preden se podere svet!” je vpil eden možakov na dile. A drugi, vaški krovec, je pristavil: “Ne bodi hud name. Komar, da smo ti razbrskali streho. Nismo ti preluknjili pokrivala ; zato,, da bi mesec svetil tvojim kuram, še to pomlad ti ga zopet lepo ogladim, če nas večni Bog ne pokrije s svojo večno streho. Prebudi ženo, da je ne pozobljejo kure! Hoj. špelka, če si živa, čivkni besedo!”
(Dalje prihodnjič.)
Iz Idrije se namerava izseliti kakih 18 fantov v Belgijo, iz Spodnje Idrije jo pripravljenih za pot v Francijo in Belgijo kakih 25 fantov. Iz Gornjega Lo-kovea je razkropljenih tretjina mladih ljudi po Nemčiji, Franciji in Belgiji, odhajajo v Argentino, pet jih odide v belgijsko rudnike. Pri javnih delih v deželi se domači delavci skoro nič ne vpoštevajo, dasi je bilo obljubljeno zaposlenje domačinov.
Pred kratkim sta se izselila iz \ Hrastnika gospa in gospod Ko-j bale. Bivala sta v Hrastniku 32 let. Gospa je upokojena učite-1 ljica in je službovala v Trbovljah in v Hrastniku do upokoji- I tve. Največkrat je poučevala v j elementarnem (prvem) razredu, za katerega je bila kakor ustvarjena. Kot vestna in ljubezniva [učiteljica bo ostala Hrastničani om v najboljšem spominu. G. Kobale — rudniški paznik — jo služboval pri TPD 35 let. Opravljal je svojo službo pri lesnem oddelku zelo vestno. V doka? temu je, da ni bil tekom dolgih let službe niti enkrat kaznovan, kar se pri strogem nadzorstvu lahko zgodi. Sedaj je g. Kobale upokojen, s tem mu odpade rudniško stanovanje in se zato preseli v lastno hišo v Laško. Lastno streho sta si zakonca Kobal*3 nabavila iz svojih prihrankov
DOPISI
(Nadaljevanje i i 5. strani)
aktivni o priliki vsake prireditve. Upam, da se bodo tudi to pot izkazali in razprodali kar : največ vstopnic že v naprej in povabili vse svoje in naše prijatelje na veliko zabavo na 27, novembra, to je na večer pred Zahvalnim dnem, v Slovenia dvorano.
Društvo sv. Petra in Pavla, št. 66 J. S. K. Jednote, ki pripada Združeni akciji tukaj-šnih slovenskih društev, priporoča svojim članom, da kar mogoče številno posečajo prireditve vseh društev, ki pripadajc tej akciji. To leto imeli bomo tukaj sledeče društvene žaba ve;
14. novembra .društvo sv. Družine D. S. D. “card party’ v Slovenia dvorani;
23. novembra društvo Joliet-ska Zavednost, št. 115 SNPJ, plesno veselico v Slovenia dvo rani;
27. novembra društvo sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ, “bari'
i dance” v Slovenia dvorani;
J 30. novembra društvo sv. Ci-. I rila in Metoda, KSKJ. veselico v Slovenia dvorani;
28. decembra društvo Vitezi ■ sv. Jurija, KSKJ, plesno vese
• lico v Slovenia dvorani.
John L. Živetz Jr.,
tajnik društva št. 66 JSKJ
niso pa vedeli, kaj se je zgodilo, šele zjutraj so opazili da slapa ni več in da je reka izpremenila svoj tok. Del korita Une je ostal suh. Mnogo rib in rakov je ostalo v tem delu korita, tako da so jih ljudje z rokami lovili Bližnji mlini so stali brez vode.
že dolgo ne pomnijo okoličani Hrastnika, posebno Turjani, da bi sadne) drevje tako bogato obrodilo, ko letošnjo jesen. Po sebno produktivne so bile letos češplje. Vkljub temu, da je pridelek tako bogat, so posebno obrana jabolka po 4 Din predraga. Večinoma pa se sadje stol-če in spreša v sadjevfec, češplje pa namočijo in skuha iz njih žganje.
Te dni je na Cetinju nenadoma preminul Marko Lazov Ka-pisoda, eden najstarejših vsta šev iz črnogorskega Primorja. Pri krstni slavi je v krogu svoje velike rodbihe obračal debelega ovna na ražh.iu, pevajoč s svojci narodne pesmi. Nenadoma pa ie padel s stola in izdihnil. Zs^ dela ga je srčna kap.
V splitskem kanalu so ribiči vlovili te dni zanimivo ribo Ophychtis fertens, ki jo Dalmatinci imenujejo riba-zmija. Dol ga je dva in pol metra. Podobna je kači ter'l je rumenkastosivo barve, živi na peščenem morskem dnu.
Izseljevanje iz Goriške se nadaljuje. Po vaseh je vedno manj mladine in krepkih mož. i Dne 12. septembra je odšlo s j Kozuličevo ladjo “Marta” v Juž-i no Ameriko okoli 500 naših ljudi. Med njimi je bilo tudi več starejših družinskih očetov. — Med izseljenci je mnogo Sol-1 kancev. Pripravljajo se za od-- hod z doma po raznih krajih.
.n , ,	'	—i	—.....
GLASOVI Z RODNE GRUDE
Kranj dobi nov modferen hotel. Gospod Gorjanc, lastnik hotela “Stara pošta,” se je lotil velikopoteznega načrta. Sedanje hotelsko poslopje bo združil z novimi objekti v impozantno enotno hotelsko stavbo. Združeno poslopje se bo raztezalo od sedanjega hotela preko dosedanjega vmešnega dvorišča do stranskega objekta, v katerem so spodaj prostori tvrdke šifrer in Ahačič. Zunanja fronta bo dolga nad 50 metrov. Obstranski sedanji poslopji bosta dvignjeni še za eno nadstropje, da bosta dvonadtropni, notranje poslopje, ki se gradi na vmesnem dvorišču, bo pa imelo tri nadstropja. V. novem poslopju bo med drugim na razpolago 52 tujskih sob z nad 60 posteljami, v spodnjih prostorih bo povečana restavračj.jjf, nadalje bodo lokali za brivca, mesarja, špecerijsko in druge trgovine. Na razpolago bodo kopalnice in centralna kurjava. Tujske sobe bodo imele naprave s toplo in mrzlo vodo na razpolago. Za hotelom se nahajajo tudi hotelske avtogaraže. Z novim hotelom, ki bo v Kranju eno največjih poslopij, bo možnost razmaha tujskega in letoviščarske-ga prometa mnogo pridobila.
V solnčnem gričevju med skalovjem in prodom ob Veštru pri Stari Loki so se zaredili modrasi v izredno velikem številu. Lastnik tamošnje apnenice g-Šifrer Franc je potom precepa nalovil v bližnji goščavi tekom dveh dni 7 krasnih eksemplar-jev in jih neranjene v pripravljeni stekleni kadički oddal mag. pharm. g. Burdychu, kjer so bili predmet obče pozornosti. G. šifrer je v lovu na kače izredno spreten in mu je sicer nevaren posel v pravo zabavo. Tekom let je ujel preko 3<’ strupenih plazik. Modrase si ,i^ ogledala tudi šollca mladina.
Te dni je ustrelil gosp. Janez Jazbinšek, upokojeni graščinski lovec, v revirju graščine Planina pri Sevnici 190 kg težkega divjega merjasca. Gosp. Jazbinšek ima posebno srečo, ker je že več teh škodljivcev postrelil. Omenjene živali delajo tu kaj šn j im posestnikom ogromno škodo na koruzi in krompirju.
\ ... —---------------
V Loškem potoku je umrl g. Martin Kordiš, trgovec, posest-
r nik, bivši župan in predsednik i krajnega šolskega sveta. Sta*-r je bil 72 let.
l	-----
’ Na Uni ni več slapa. V oko-i lici Bihača se je pripetil te dni čuden prirodpi dogodek. Na re-
I ki Uni se je med seloma Golu-> bič in Priska nahajal manjši
II slap, ki je bližnjim mlinom da-J jal gonilno moč. Ob močni de-■ tohaciji se je v soboto' ponoči i? zrušilo skalovje, ki je povzroča-- lo padec vode. Slap je prenehal in voda se je razlila. Bližnji
? prebivalci so slišali detonacijo.