400
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — V nižeavstrijskem deželnem zboru sprejet je bil predlog poslanca Weitloffa kot nujen in soglasno, da se njegovi svetosti papežu Leonu XIII. čestita v imenu nadvojvodstva nižjeavstrijskega povodom 501etniee njegovega mašništva. Prav tak sklep storil je soglasno tudi mestni zastop dunajski, akoravno je v njem yoč odbornikov izraelitov.
Tako, kakor v deželnem zboru kranjskem, sklepajo sedaj zaporedoma vsi deželni zbori glede slavljenja 40-letnice vladanja presvitlega cesarja. Pri dotičnih sklepih ozirajo se na znane izrečene želje cesarjeve. — Glede nevarnosti vojske z Rusko so se ravno minuli teden duhovi izdatno pomirili. Od ruske strani se nikakor ne prizna, da bi kedo sedaj mislil napadati Avstrijo.
Nasproti pa je gotovo, da ima Ruska na meji ga-liški zbranega muogo vojaštva. — Soditi je tudi skoraj gotovo, da se to zgodi v ta namen, da bi za slučaj nemško-francoske vojske bila Avstrija prisiljena, proti Ruski varovati lastne meje — in ne dejansko pomagati Nemški. — Namen, ravno sedaj iz Berolina in po odmevu tudi z Dunaja zagnanemu vrišu je očividno ta, da bi se miroljubnost Ruske dejala na poskušnjo. Pa še dalje zagotavlja se z Berolina, da se tam kaže želja, da bi Avstrija tudi od svoje strani pomnožila vojno v Galiciji. — Vojni svet pod predsedstvom cesarjevim pa je storil, kolikor čujemo, sklepe za gotove slučaje prihodnosti, za sedaj pa ni vkrenil nikakoršnega pomnoženja naših posadk v Galiciji.
Francoska. — Sadi Carnot-u predsedniku republike se dolgo časa ni hotelo posrečiti, da bi sostavil novo ministerstvo. Še le petemu državniku se je to posrečilo, v ponedeljek namaeč, Petru Emanuelu Tirardu Iz prejšnjega ministerstva prestopili so v novo: minister unajnih zadev,   Flourens, minister trgovinstva Dau-
tresm e iu pa Falli eres ,   ki je sedaj prevzel pravosodno ministerstvo.
Pa med sostavljanjem novega ministerstva zgodilo se j9 nekaj, kar dosti jasno osvitluje sedanji položaj na Francoskem. Bivšega ministra Lulija Ferrija napadel je nek klobučar z revolverjem, je trikrat strelil po njem ne da bi ga bil teško ranil. Morilec imenuje se A u b e r t i u, in nikakor ne taji svojega dejanja in pa namena umoriti Ferrva. Ko so ga prijeli in dejali v zapor našli so pri njem sledeče pisanje: Št. 17. dne 3. decembra 1887. Ako se divjim zverem stavijo zanke, moli se ]im tudi vabe. Jutri 10. decembra, soboto, grem v zbornico ter bodem „kugi" Ferriu poslal karto Herveto, lastnika lista „Soleil* in prepričan sem da mi izdajalec pride v zanko. Takoj ga bodem .prebodi! ter v^klUuiiJ :J3mrt;} bojazlivcu, proč z ©portuhizmoim ^To je^ovra&nik no^ tranjega. Živila Francoska in Ruska, jaz sem Lotarinžan ter se maščujem nad Prusko in Bismarkom. Proč z anarhijo in izrekoma z vladinoanarhijo! Živila sloga poštenih republikanov, zelo mnogobrojni so, — Aubertin imenovan Lotarinžan. — Dostavek: Nas je 20, srečkali smo iu jaz sem prišel prvi na vrsto. Julij Ferry je št. 17. — Moja naloga je rešena, drugi naj jo nadajlujejo, živila sumarična sodba! njegovo vladanje je pri kraju, ter je prost, pot odkazana, mogoče bode sostaviti razumno nesebično, domoljubno ministerstvo, zgodi naj se tako."
Aubertin pri zaslišanji ni kazal nikakoršnega kosanja. Med drugim je rekel: Te dni bal sem se vojske med državljani, sedaj ste lahRo mirni, usmrtil sem Ferry-a, fakor steklega pesa in on sam je več kot 30.000 steklih psov itd.
Sadi Carnot je včeraj po novi vladi zbornicama predložil poročilo, te imajo pred sklepom leta privoliti še začasni budget in rsšiti nekaj nujnih stvari, potem se pred božičem sklene jesensko-zgodovinsko zasedanje, novo zasedanje pa se prične po ustavi drugi torek meseca januarija.
Ministerski predsednik Tirard je v Genfu rojen 1. 1827, učil se je zlatarstva ter 1. 1851 ustanovil v Paj-rizu trgovino. Leta 1870 postal je načelnik 6. okraja parižkega. Leta 1876 postal je poslanec, leta 1879 bil je minister za trgovinstvo in poljedelstvo, leta 1883_pa finančni mjnister in senator.