Amerikanski Slovenec
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
IS. številka	Joliet, Illinois, 2. marca leta, 1906.	Letnik XV
STRAJK ŠE NI GOTOVA STVAR.
Dne 19. marca bo zadnja skupna konferenca na željo Rooseveltovo.
Operatorji morda le popuste.
Indianapolis, Ind., 25. febr. — Podpredsednik združenih premogar-jev ameriških T. L. Lewis je nocoj obvestil “Associated Press”, da dne 1. aprila premogarji ne bodo za-štrajkali, ker bodo rudniški posestniki pred dvema letoma delavcem naloženo znižanje plače preklicali in morda še kaj več dovolili.
New York, 26. febr. — Predsednik John Mitchell, ki je pred par dnevi naznanjal za dan 1. aprila začetek velikega štrajka premogar-skega, je bil vprašan o tem, kajpač misli o izjavi podpredsednika Le-wisa, ki je rekel, da ne verjame na štrajk in da računa na mirne čase v okoliših premogovih. Mitchell je odgovoril: “Mislim, da ima prav.”
New York, 26. febr. — G. Mitchell je prejel pismo od predsednika Roosevelta. V pismu je rečeno, da je ponesrečenje zadnje konvencije premogarjev in operatorjev glede plačilne lestvice jako obžalovati in da je želeti, da se prepirne točke med operatorji in premogarji poravnajo mirnim potom na novi konferenci.
Washington, D. C., 27. febr. — V soglasju z željami predsednika Roosevelta je Francis L. Robbins, vodja rudniških posestnikov v okolišu mehkega premoga, sklical za jutri konferenoo rudniških posestnikov v posvetovanje o sredstvih za odvrnitev štrajka.
New York, 27. febr. — Predsednik Mitchell, vprašan, kakšen je po njegovih mislih verjetni učinek pisma Rooseveltovega glede premo-garskega štrajka, je odgovoril, da ne more sedaj o tem nič gotovega povedati. Zadnjo besedo o tem ima odbor premogarjev.
Dan 19. tnarca odtoči.
Pittsburg, 28. febr. — Razni državni odbori rudniških posestnikov v okoliših mehkega premoga so se posvetovali o vprašanju, ali je priporočati prireditev splošnega zborovanja. Štrajk bi se bržkone lahko preprečil, če dovolijo rudniški posestniki zahtevano zvišanje plače za 5 odstotkov. Konferenca se je odgodila ob 1. uri in razglasilo se je, da se je sklenilo v prid splošnemu posvetovanju med operatorji in premogarji, ki se ima vršiti dne 19. marca v Indianapolisu. Nadalje se je razglasilo, da se skliče splošna konferenca samo po želji predsednika Roosevelta, da pa ni nikakršnega dogovora, ki bi se tikal mirne poravnave razpornih vprašanj.
Prenagel strah.
Pittsburg, Pa., 28. febr. — Ino-zemci, uposleni v premogovih rudnikih, kažejo bojazen nad pretečim premogarskim štrajkom in vsled tega je danes odpotovalo 110 delavcev,ki se vračajo v svojo domovino, v Avstrijo, Slavonijo in Hrvatsko. Prišli so iz McKeesporta, Monon-gahela City in Brownsvilla.
Ob sobotah delo do večera.
Shamokin, Pa., 28. febr. — V premogovih rudnikih, pripadajočih pennsylvanski železniški družbi, so se danes nabila naznanila, da morajo za nedoločen čas vsi rudniki ob sobotah delati polno dobo. Doslej so se rudniki ob sobotah zapirali opo-ludne. Mnogi delavci pretijo i štrajkom, če se naredba resno pro izvede.
“Lucifer” v kaznilnico.
Chicago, 111., 27. febr. — Moses Harman, 500 Fulton st., urednik “Luciferja” (svetlonosca), ki je bil pred več meseci obsojen v kaznilnico radi razpošiljanja zlonravnega slovstva po pošti, bo danes prepeljan v jolietsko kaznilnico. Izza obsodbe je bil urednik Harman na svobodi pod poroštvom Sl,000. Včeraj je bil dejan v zapor. Pred več leti je bil obsojen radi istega prestopka, ko je izdajal svoj list v Valley Fallsu, Kas. Poslan je bil v kaznilnicoi kjer je nadalje urejeval svoj list. Zadnjih deset let ga je pa izdajal v Chicagi.
Spet ga. Yerkes.
New York, 26. febr. — Gospa Mizner ali Yerkes, kakor se hoče spet imenovati, je izjavila, da se je strašno zmotila, ko se je poročila z mladim Miznerjem. Ta jo je preslepil s svojo mladostjo in navdušenostjo za umetnost in svojim vedenjem, da ga je vzela, dasi je srčno ljubila svojego pokojnega moža. Ko je mladi Mizner sedaj zahteval od nje denar, ga j« spoznala in zapodila.
Bahač Castro.
VViilemstad, Curacao, 25. febr. Iz Venezuele se poroča, da je predsednik Castro rekel, da bo Francijo ponižal, Monroe-doktrino zatrl, Francoze iz Venezuele pregnal in se potem obrnil zoper A-meričane, Angleže in Nemce, ki so baje hujši nego Kitajci.
Johanu Hoch obešen.
Chicago, 111., 23. febr. — Danes ob 1. uri 84 minut popoludne je bil obešen v okrajni ječi Nemec Johann Hoch, ki je bil obsojen na smrt radi umora ge. Marije Walker-Hoch, svoje predzadnje žene. Kaj je storil s tucati svojih prejšnjih žen, ostane uganka. Njegovi zagovorniki so poskušali vse, da bi ga rešili, a zaman. Pod vešali je Hoch rekel v slovo: “Gospod odpusti vsem; ne vedo, kaj delajo. Jaz sem nedolžen. Zdravstvujte ! ”
Unijo hočejo uničiti.
Denver, Colo., 24. febr. — Jzvr-ševalni odbor zveze “Western Federation of Miners” priredi te dni shod obnambo uradnikov, ki so bili aretirani v Idahu. James Kirwan, član odbora, je izjavil, da se tožbe, podane zoper Moyer ja,Hay wooda in Pettibona radi dozdevne zarote, umoriti bivšega guvernerja Steunen-berga, delo rudniških posestnikov, ki hočejo s pomočjo tajnih policajev ¡d vohunov unijo uničiti. Ne delavci so se zarotili, ampak rudniški posestniki, ki jim je delavska organi zacija trn v očesu.
Kihala do smrti.
Cincinnati, O., 27. febr. — Gdč Bessie Cole iz Bloomingburga, Fayette county, je umrla včeraj, ko je deset ur neprestano kihala. Zdravniki ji niso znali prav nič po magati.
ČRNI OBLAKI
NAD AVSTRIJO.
Vladna predloga volilne reforme je povzročila splošno nezadovoljnost.
Ogri v zaroti z Italijo i Srbijo.
Nova katedrala.
St. Louis, Mo., 25. febr. — Nadškof Glennon je naznanil v imenu katedralnega predsednika spreejtje načrtov tvrdke Barnett, Hanyes & Barnett v St. Louisu za katoliško katedralo,ki se ima tu zgraditi za ceno skupnih stroškov 12,000,000. Tekmovanje je bilo mednarodno. Zunanjost katedrale bo iz romanske in notranjost iz bicantinske arhitekture. Zidana bo iz granita in bržkone v treh letih zgrajena.
Srebrna poroka Viljema II.
Berolin, 27. febr. — V slavnostnih člankih in spomenicah proslavlja nemško časopisje rodovino Ho-henzollern o priliki cesarjeve sre brne poroke. Se nikdar ni bilo v Berolinu tolike gneče po cestah. V čast cesarju in cesarici je bilo ustanovljenih in danes otvorjenih vsepolno bolnišnic in dobrotvornih zavodov po vsej Nemčiji, za naj manj 25 milijonov mark. Poročil se je danes obenem drugi cesarjev sin, princ Eitel Fritz z neko vojvo dinjo Oldenburško.
Dunaj, 24. febr. — Prvi minister baron Gautsch je predložil državnemu zboru pet načrtov, ki imajo v svrho uvedbo splošne volivne pravice in volivnih reform. Ko je Gautsch predloge utemeljeval, so mu Vsenemci segali v besedo z medklici. Večina poslancev pa je s ploskanjem odobravala ministrove besede. Po predlogah se ima vsakemu Avstrijcu, ki je dovršil 24. starostno leto in biva eno leto v svo-volivnem okraju, dovoliti vo-livna pravica pri volitvah za državni zbor. Kdor hoče biti voljen za poslanca, mora biti poleg tega najmanj tri leta državljan. Vsak volivec ima samo en glas. Razdelitev volivnih okrajev in drugi predpisi zagotavljajo Slovanom 280, Nemcem 205, Italijanom 16 in Rumu-nom 4 sedeže v državni zbornici.
Dunaj, 26. febr. — Predloge o volivnih reformah, ki jih je predložil prvi minister baron Gautsch državnemu zboru,se v vseh nemških krogih najostreje obsojajo. Da se odločno daje prednost Slovanom (?), to razburja Nemce. Z največjo napetostjo se pričakujejo obravnave v državni zbornici. Vlada se kaže odločno, vztrajati pri predloženi volivni reformi. Živahne se razpravlja izjava barona Gautscha, da hoče s predlogo “stati in pasti”.
Dunaj, 27. febr. — Tudi Slovani so nezadovoljni z Gautschevo vo-livno predlogo. Kajti velikanska večina Slovanov nad Nemci v Avstriji je vedno očividnejša. Zato se pritožujejo, da ima 15,000.000 Slovanov samo 25 poslancev več po novi volivni razdelitvi nego 9,000,-000 Nemcev. In Nemci so zlasti hudi, ker ne dobe nijednega sedeža izmed 30 novih v mestih. Vlada bo potemtakem težko dobila dve-tretjinsko večino, ki je potrebna za sprejetje postave.
Ogri zoper Viljema II.
Budimpešta, 28. febr. — Ker ne morejo takozvane narodne zahteve več dovolj razburjati ljudskih stra-stij, je koalicija izdala geslo: Nemški cesar se vmešava v ogrske notranje razmere! V zvezi s tem se Madžari pozivajo, naj se zavedo svojega starega narodnega čuta in naj ne trpe tacega zločina. Grof Julius Andrassy, vodja koalicije, izjavlja, da je on in ves ogrski narod uverjen o tem, da je nemški cesar uplival na cesarja Franca Jožefa, ne dovoliti vojaških zahtev Ogrom. Potem dostavlja, da se bodo Ogi hudo maščevali nad Nemci s tem, da razderejo trozvezo.
Zarota zoper Avstrijo?
Dunaj, 28. febr. — Po političnem zraku se širi vsepolno vesti, ki so precej vznemirjajoče. Gre se baje za veliko zaroto proti Avstriji. Zaroti načeluje Italija, a v zvezi ž njo so Črnogora, Srbija, Bolgarija in deloma tudi Ogrska. Balkanske države so med seboj že sklenile ofenzivno in defenzivno alijanco. Govori se, da je avstrijski vladi prišel v roke cel načrt o tej koaliciji. Košut in Garibaldi sta baje med seboj v zvezi. Vojnemu ministrstvu je padel baje v roke načrt, po kate rem namerava Italija okupirati Trident, Trst, en dalmatinski otok (Vis?) in Albanijo. Vojnemu mini strstvu je nadalje že štiri mesece znano, da nameravajo Albanci meseca marca proglasiti neodvisnost Albanije, kar bi povzročilo, da ko rakajo avstrijske čete v Novi Pazar in naprej.
Ogorčeni katoličani.
Pariz, 24. febr. — Slavna katedrala “Notre Dame” je bila danes prizorišče velike razburjenosti, ki se je razvila v demonstracijo zoper bivšega predsednika Loubeta. Pred katedralo so množice pričakovale uradnikov, ki so imeli priti popisat premično blago korarske hiše. A prišli niso, in ljudstvo je drlo do Loubetovega stanovanja, kjer je policija razpršila izgrednike. Demonstracija je veljala Loubetu, ker se je pod njegovo upravo sprejela kulturna postava, ki loči cerkev in državo.
Konzistorij.
Rim,[27. febr. — Zagotavlja se, da namerava papež prvo polovico meseca aprila imeti konzistorij, v katerem bo imenovanih več kardinalov. V svetem zboru je sedaj dvanajst) praznih mest. Med drugimi bo imenovan nuncij Rinaldini v Madridu, ki bo kot kardinal poročil španskega kralja Alfonza e princezinjo Eno Batenberško.
Novi francoski škofi.
Rim, 25. febr. — Zadnjo sredo imenovanih 19 francoskih škofov je papež Pij danes posvetil v Vatikanu pod slovesnim obredom. Več tisoč oseb je bilo navzočih, ponajveč Francozov. Novi škofje so nocoj večerjali s papeškim državnim taj nikom kardinalom Merry del Val.
Duma sklicana na 10. maja.
Petrograd, 26. febr. — Po ravnokar objavljenem carskem odloku se ima gosudarstvennaja duma ali državni zbor sklicati na dan 10. maja. Torej je lažnjiva govorica, ki jo trobijo v svet prekucuhi, da ruska vlada nikdar ni mislila resDO glede državnega zbora. Razsodni in zmerni krogi upajo, da bo duma spet prinesla Rusiji potrebni notranji mir.
Maroko.
London, 28. febr. — Velika Britanija in Rusija se sedaj na moč trudita razjasniti maroški položaj. Zlasti Rusija si prizadeva preprečiti pretečo vojno med Nemčijo in Francijo. Nemški cesar je baje zelo bo-aželjen. Vendar ga morda pomiri car, ki ima nanj večji upliv, nego kdorkoli na svetu. Vsekakor pa je položaj še velekritičen. Toliko je skoro gotovo, da se konferenca v Algecirasu zaključi brez uspeha. Kako se zamotana štrena razvoz-lja potem, ni možno prerokovati.
— Pisma na pošti imata: Frank in Katanič George.
Kisel
Rusko-augleški sporazum?
Petrograd, 27. febr. — Prvi minister Witte je sedaj izrecen zagovornik rusko-angleškega sporazuma. Dotična pogajanja se baje že vrše v Londonu. Če se posrečijo, s« bodo velesile tako združile, da se nemška častihlepnost omeji. Glavna ovira rusko-britanskemu sporazumu tiči v Perziji kjer hoče Rusija prodreti do perzijskega, zaliva, česar se pa Anglija boji.
DVA BELOKOŽGA BILA OBSTRELJENA.
V Springfieldu,0.,drhal požgala črncem vse hiše iz maščevanja.
Osem stotnij vojakov na straži.
Springfield, O., 27. febr. — Ker sta bila dva belokožca obstreljena po črncih, se je tu nocoj zbrala drhal 1,200 moških in sedaj požiga črncem domovanja. Policija je brez moči in krajevna vojaška posadka je županu odrekla pomoč. Vsanaselbina črnokožcevje v plamenih in bo brez dvoma do jutri v pepelu. Ognjegasci niso vstanu pomagati, kajti drhal jim je prerezala vsako cev, ki je bila namerjena z vodo do gorečih poslopij. Drhal je črncem razdejala prodajalne in sa-lune in na stotine moških je pijanih. Razkačene množice mečejo kame nje in streljajo z revolverji v domovanja črncev. Drhal se je zbrala v maščevanje, ker so črnci napadli belokožca Martina Davisa in Earla Sulkinsa. Zadnjega sta dva črnca nevarno pretepla, ker jima ni hotel povedati, kdaj odrine neki tovorni vlak. Krive črnce je policija prijela, a jih je skrivaj poslala v sosedno mesto, ker je ljudstvo nameravalo naskočiti ječo in črnce linčati.
Mesto razbttrjeuo.
Springfield, O.,	28. febr. —
Vkljub dohodu osem 6totnij državnih čet se je drhal danes zopet zbrala. Hiše še gore, dasi delajo ognjegasci na vse kriplje. Črnci, kolikor jih je še ostalo v mestu, iščejo zavetja v mestni hiši, ki je močno zastražena po vojakih. Vo jaški oddelki razganjajo drhal s cest do cest. Tupatam se še zažigajo hiše črncem in vsepovsod odmevajo streli. Meščani so razburjeni nad izgredom. Po cerkvah molijo za varnost in dobro ime nesrečnega mesta.
Tujci oboroženi.
London, 27. febr. — Iz Pekinga se brzojavlja: Odkar se organizirajo kitajski razbojniki, so Nemci in Francozi po mestih oboroženi. Nemci imajo povelje, hoditi na ogled po vaseh in vse Bumljive Kitajce ustreliti. V soboto se je bati velikih izgredov. Straže so podvojene.
Vanderbilt ml. v stiski.
Florenca, Italija, 24. febr.—W K. Vanderbilt ml. s soprogo in voznikom je potoval po severni Italiji v avtomobilu. Pri mestecu Pontedera je povozil necega otroka skoro do smrti. Kmalu so se zbrali okoličani, ki so Vanderbiita stra šno pretepli. Linčan bi bil, da ni še o pravem času posegla vmes policija, pridirjavsi na lice mesta.
Vstaja na Balkanu ?
Dunaj, 25. febr. — Iz Cetinja semkaj dospela brzojavka poroča, da črnogorska vlada odreka potne liste ljudem, ki nameravajo iti v Ameriko, ker se je bati na Balkanu velikih nemirov.
Vojaška šola zgorela.
Gambier, O., 24. febr. — Vojaški zavod “Kenyon Military Academy ’ je davi zgorel. Izmed gojencev se trije pogrešajo, osem jih je bilo ranjenih in od teh trije menda ne bodo okrevali. Ko je ogenj zarana izbruhnil, je bilo 85 gojencev v spalnici, ki eo v divjem dirindaju kričali na pomoč. Zavod je bil že enkrat pogorel.
Nesreča v rovu.
Springfield, 111., 24. febr. — V nekem premogovem rovu v Hills-boru se je vsulo kamenje. Usmrčena sta bilalCharles Philip Mason in Charles|jTaulbee, a hudo ranjen je bil Harry Brown.
Jolietska novica.
— TukajšnjimJSlovercem dobro-znani Slovak Mat Fandak, stanujoč p. h. št. 306 na Virginia ave., star 43 let, je umrl dne 27. febr. in bil pokopan včeraj 1. marca. Pogreb je oskrbel Nemanichev pogrebniški zavod. Pokojnik zapušča tu žalujočo ženojjin četvero otrok. Pripadal je slovaški rimskc-kat. Jed-noti. Dokler niso imeli Slovaki svoje cerkve, je spada! k naši fari sv. Jožefa. N. p. v m.!
Rojak umrl.
Indianapolis, Ind., 27. febr. — Umrl je dne 18. t. m. Fran Kalin, 20 let star, doma iz Mokrega polja na Dolenjskem. V Ameriki je bival 10 mesecev. Rojaki so mu oskrbeli pogreb, ker ni bil pokojnik pri nobenem podpornem društvu.
Ustanovitelj Rdečega križa.
Geneva, Švica, 28. febr. — Starček Henri Durant, ustanovitelj družbe Rdečega križa, umira tukaj. Plemeniti človekoljub je porabil vse svoje nekoč znatno premoženje v pospeševanje svoje ustanovitve je tako bridko ubožal.
m
Kranjski novici.
—	Umrla je 5. feb. gospa Marij» Lilek vrlospoštovana posestnica >v Črnomlju. Sestra ji je Mrs. Antonija Gosar, West Hoboken, N. J. in brat Mr. Frank Medic v Roslynu, Wash. R. I. P.!
—	V Metliki je umrl g. Mavrič, star okolu 80 let. Poznan je bil skoro vsem Dolenjcem in sosednim
Hrvatom. N. v m.
Iv
Jos. W. Bailey, ki je odklonil vodstvo v senatu.
Senator Bailey iz države Texas, ki je zadnjič odklonil vodstvo demokratske stranke v senatu, češ, da ni vstanu zadostno brzdati svoje nravi, je bil preje v poslanski zbornici, kjer je bil kandidat svoje stranke za govornika. Nekoč se je grdo sporekel s senatorjem Beveridgem, zato pravi, da se ne more brzdati.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 28. febr. - “Polnočni zvon z visokih lin krepko za- ■ klenkal je! Potihnil glas je vijolin. strunar odbrenkal je. Plesišča in gledišča se povsod zapirajo, v odprta pa svetišča se zendjani zbirajo.” Tako poje pesnik o pepelnični noči. Razposajenih plesov in zabav je konec, in z današnjim dnem je napočil štriridesetdanski post, ko človek premišljaj resnost življenja ter istega cilj in konec. Potem pa napoči Velikonoč in slavno vstajenje. . .
_Še več električnih prog dobi
Joliet. G. Blackhall, glavni poslovodja električne črte Chicago & Joliet, je v ponedeljkovi seji vprašal mestni zbor, kaj je s prošnjami za gotove svoboščine, vloženimi dne 31. marca 1903. Dotične prošnje so bile vložene za pomnožitev dosedanjih pouličnih prog. Ena bi držala od vogla Cass in Chicago cest po zadnji do Ruby ceste, potem za-padno do Granite ceste in zapadnih zvez. Druga bi držala od vogla Bluff ceste in Western ave. do Hickory ceste. Mestni zbor je sedaj obljubil rešiti zadevo bržko mogoče.
—	Illinois Steel Co. je kupila 100 čevljev dolg kos zemljišča na dvorišču jeklarniškem, do katerega je imela doslej Santa Fe-železnica vozno pravico. In tako bodo polagoma odstranjene železniške proge iz jeklarniških dvorišč, kjer so povzročile dovolj nesreč. Santa Fe-železnica se že pripravlja, da preloži svoje tire zapadno od jeklarne čez reko nad Ruby cesto in od tam vzporedno ob kanalu navzgor. Tudi Alton-železnica bo premestila svoje tire, da bo držala v mesto s severa zapadno od jeklarne, in sicer bržkone po starem kanalu od Lockporta, ki se opusti.
—	Lojze Vrenčur je vložil odškodninsko tožbo za $1,000 proti salunarju Mike Horwatu, ker ga je zadnji po nedolžnem spravil v zapor pod obtožbo, da si je spet prisvojil ček, ki ga je zamenjal pri njem. Več o tem smo poročali zadnjič.
—	G.in ga. Josip Jakoš iz Aurore,
111.,	sta bila zadnjo soboto na obisku v Jolietu. Pri tej priliki sta pose-tila tudi našo tiskarno.
—	V avtomobilarnico “Joliet Automobil”-kompanije na Cass cesti je nekdo vlomil zadnji teden in je ukradel znatno množino starih kolobarjev in drugih avtomobilskih kosov. Na sumu je neki bivši uslužbenec, ki biva sedaj v Chicagi, a ga bodo poiskali.
—	Anton Oramusu, ki je pod obtožbo tihotapstva, je sodnik znižal poroštvo od $8,000 na $1,000, ki so je položili njegovi prijatelji, nakar je bil Oramus osvobojen do porotne obravnave,ko bržkone dokaže svojo nedolžnost.
—	G. Mike Božič je prodal svoj salun v Lockportu g. Antonu Dov-jaku, a kupil salun in hišo od g. Lovro Zime na Ruby cesti. Zadnji -Baiun je sedaj ves prenovljen in naj-moderneje opremljen, da ga je kar lepo pogledati.
—	Prihodnji ponedeljek se začno obravnave porotnega sodišča (grand
iury)-
—	Wm. Bobrich, uposlen v jeklarni Illinois Steel-kompanije, je v petek padel pri delu in se hudo poškodoval. Prepeljali so ga v Silver Cross bolnišnico, kjer ga upajo po polnoma ozdraviti.
—	Kapelo zvano “Brown Chapel” ob Scott cesti so začeli naši črnci popravljati. Povišali jo bodo, olepšali in spremenili v mično cerkvico ter jo prekrstili v “Bethel African Methodist Episc. Church”.
—	Javne šole jolietske so v čedalje večji zadregi glede učnih močij. Vse najboljše učiteljice uhajajo v Chicago, kjer se jim nudi boljša plača.
—	V notranjem mestu so zadnje dni namestili kraj cest rdeče shrambe za smeti in makulaturni papir. Pod kaznijo od $3 do $25 bo odslej
prepovedano onesnaževati eeste in aleje z izmečki.
__Mr. Harry Geedeson, rockdal-
ski župan, je pa res divji mož, če smemo verjeti njegovi boljši polovici. Ta ga je v ponedeljek spet tožila naši slavni policiji, da jo še vedno pretepa, da jo hoče spraviti v kaznilnico ali celo na boljši svet itd. Kako se konča ta komedija, sporočimo o priliki.
—. Matt Baiun, bivši salunar na Meeker avenue, je nadaljeval točiti in prodajati likerje, seveda skrivaj, kar brez licence. A bil je zasačen na samem dejanju in plačati je moral $34.75.
Chicago, III., 23. febr. — Dne
16.	t. m. tu obešeni John Miller je bil rodom Hrvat, 26 let star, doma iz Muro-otoka v Istri. Njegovo pravo ime je bilo Ivan Damjanovič. Na vešala je moral radi trojnatega umora, ki ga je izvršil dne 11. januarja 1905 v tem mestu. Ivan Damjanovič je bil uposlen v nekem hotelu kot kuhar, in tam je delala tudi njegova mlada soproga. Na to je postal ljubosumen, češ, da ima prepovedano razmerje s hotelskim nadzornikom. In silni sum ga je polagoma spravil ob pamet, da je rečenega dne usmrtil svojo ženo in dvoje otročičev. Zločin je pripoznal.
K.	JV.
Calumet, Mich., 28. febr.—Položaj v Tamarack rudniku je dose daj še nespremenjen. Rudarska uprava je odredila, da se prične delati v shaftu št. 5 še minoli ponedeljek. Ko so se pa zjutraj omenjenega dne delavci zbrali okoli rudnika, povedalo se jim je, da z delom ne bode še nič, kajti iz shafta št. 2 je začel dohajati plin v veliko večjej meri. Razen tega se je pa primerila še druga neprilika. V shaftu št. 2 se je pokvarila pumpa, ki goni vodo na površje ter nehala delati. Radi tega se je začela nabirati voda v velikej množini v spodnjih rovih in predan začno delati bodo imeli veliko posla, da jo odstranijo. Veliko so se trudili zadnji petek in soboto, da bi poiskali in prenesli na površje trupla onih treh delavcev, katera leže že šesti teden nekje v bližini pogorelega rova, pa vsak napor je bil zastonj. Vsakdo, kdor jc stopil v shaft št. 2 in se bližal osodepol nemu rovu, moral se je vrniti ves omamljen od okuženega zraka, ako ni hotel pasti na tla. Vse nade, da se bode rudnih kmalu očistil plina, in da se prične kmalu z delom, so torej zopet zamrle za nedoločen čas.
—	Dramatično društvo “Slovenija” priredi 28. marca daljšo žalo-igro.
—	The Duluth News Tribune poroča o nekem mladem “Austrianu”, kteri je te dni oropal dva lumber-jacka (drvarja) v jednem duluthskem saloonu. “Austrian” ali bolje re čeno Slovenec Jernej Umek (tako si vsaj tolmačimo ime Jerry Usnek, katero je priobčil rečeni list) je iz praznil žepe dvema drvarjema ktera sta vsled preobilo zavžite pijače v saloonu trdno zaspala. Pri jeduemu je našel $4 dočim je pri drugemu $6. Pri tem ga je pa zasačil tretj lumberjack, ki je istočasno stopil v sobo in videl vse. Umek mu je po nujal 50 centov za molčanje, a oni ni hotel nič vzeti temveč je takoj telefonično obvestil policijo. Pri izpraševanju na policijskej postaji je Umek razun svojega imena vse drugo trdovratno zamolčal. Gl.
je izdihnil svojo dušo. Pogreb se je vršil dne 16. t. m. iz tukajšnje katoliške cerkve na katoliško pokopališče. Pokojnik je bil star 27 let, doma iz goriške fare pri Celju na Štajarskem. Tukaj zapušča žalujočo vdovo in mladega otroka, v stari domovini pa enega brata. Bil je veren in uljuden rojak. Naj mu sveti večna luč!
Le žal, da pokojnik ni bil v našem društvu in Jednoti. Bil je pač pri nekem nemškem društvu, ki pa le neznatno malo svoto izplača vdovi, ker ni bil še 5 let v društvu, kakor predpisujejo pravila dotičnega društva. Kako nepravilno ravnajo rojaki, ki raje pristopajo v tuja društva, kakor v svoja slovenska društva in Jednoto! Ali nekaterim se bolj dopade vsaka tuja reč, posebno nemška, čeravno je veliko slabeja kakor naša slovenska. Naj bi ta žalostni slučaj vzbudil rojake take vrste in naj bi se raje družili s svojimi rodnimi ibrati nego s tujimi narodnostmi. Za resen zgled naj služi to, da nljednega Nemca društ-venika ni bilo blizu k pogrebu umrlega, dasi je društvo tukaj blizu. Kako vse drugače skrbe slovenska društva ob tacih prilikah, to lahko vsak priča, kateri je imel priliko biti pri društvenikovem pogrebu.
Zatorej Slovenci, združujmo se v slovenskih društvih in K. S. K. Jednoti!
Bratski pozdrav vsem udom in članicam K. S. K. J. ter vsem rojakom po Združ. državah! Tebi pa, vrli “A. S.”, želim obilo uspeha, in moja in vseh tukajšnjih rojakov srčna želja je, da bi nas bolj pogo-stoma obiskaval; obenem želimo, ako bi mogel izhajati en dan preje, da bi te mogli ob nedeljah citati.
Mihael Hočevar.
Bridgeport, 0-, 18. febr. — Cenj. mi “A. S.”! Zopet imam poročati rojakom o žalostni nesreči, ki se je pripetila v tukajšnji slovenski naselbini.
Dne 12. t. m. se je vračal z dela rojak Alojz Zorko. Ko je pa hotel iti čez železniško progo, ni opazil železniškega vlaka, ki je z vso silo dirjal proti njemu. Pač je opazil drug vlak, kateremu se je umaknil, a premalo se je umaknil prvemu, ki je šel proti njemu. In ta ga je z vso silo zadel in vrgel iz proge. Nesrečnež je živel še en dan, ali zavedel se ni več. Po hudih mukah
SUŠICA
Je izmed vseh boleznij najbolj smrtonosna. Do cela ena sedmina vsega človeštva umrje za njo. To je neverjetno število, vendar je dokazujejo življenjske štatistike. Lahko te zadene jetika, če ne boš kaj storil za tisti tvoj kašelj. Izženi kali te strašne bolezni in okrepčaj svoje telo z rabo
Severnega Balzama za Pljuča.
Že četrt stoletja je lajšalo in popolnoma zdravilo bolnike od prehlada, kašlja, naduhe, vnetja dihal, in vseh drugih pljučnih boleznij. Cena 25 in 50 ct.
“Trpel sem na strašnem prehladu, ki mi je kradel spanec po noči. Bral sem v Poljski Gazeti o vašem Balzamu za Plju-če in posledica je bila, da sem že popolnoma ozdravil dasi je marsikdo trdil, da ne bom nikoli več zdrav. Zares, to je neprecenljivo zdravilo.”
Thomas Mis, Kewaunee, 111.
Kos flanele,
s Severovim oljem SV. GOTHARDA in porabljen pri spahlinah, obdrgnjenjih, trdih udih in opeklinah bode olečil vse te nerednosti in še mnogo drugih. Bodi moder in imej vedno pri roki tako steklenico. Cena 50 ct.

• »JV ••
‘•'JU“
vXfë
Rnlna Ženska komai	okoli in opravljala svojih sto in en opra-
vek ter ne bo hotela priznati, da je bolna. Za ženske bolezni v vseh slučajih ga ni boljšega zdravila kakor je Severov regulator za ženske. Cena $1.
Javna tainost **avna tajnost je» da zdrav želodec skrbi za dobro prebavo
«	*	* in torej dobro razpoloženje. V vseh slučajih hude dispep-
sije, vnetja želodca, neprebavnosti ter slabosti želodca ojači se s Severovo želodčno grenčico. Cena 60 cts. in $1.
Id:':
New York, 25. febr. — “Rojak toži.” Pod tem naslovom je bila priobčena novica v predzadnji št. “A. S.”, ki jo pa nekateri vedoma napačno tolmačijo. Dolžnost mi je, da pride stvar čista pred narod.
G. J. Gosar je umeteljni slikar ter je bil vslužben pri tvrdki Bohne Bi os & Co., 34 Barclay St., New York City. Meseca marca 3 905 ga je poslala tvrdka v Wilkesbarre, Pa., napravit troškovnik in pogodbo za preslikanje župne cerkve sv. Nikolaja. Vse je izvršil v redu in se pogodil za svoto $4,400.00 z Very Rev. Msgr. F. Nagell-om Pogodba se je glasila, da bodi“delo prve vrste in blago najboljše vrste”, torej najboljše barve in pravo zlato.
Fred in Gustav Bohne pa sta prisegla in tožila g. J. Gosarja'radi velike tatvine $41.98, češ, da je g.
J.	Gosar dne 17. maja 1905 osebno prinesel v trgovino troškovnik ter prejel omenjano svoto,a blaga da ni kupil ali plačal.
Vzrok tej tožbi je bil:	Kakor
zgoraj rečeno, je g. Gosar napravil za firmo pogodbo za slikanje cerkve z najboljšim blagom itd. Tvrdka pa mu je zapovedala, mesto zlata rabiti metal in bronzo. In ker je g. Gosarju že presedala taka sleparija, je javil msgru. Nagellu in odsvetoval izplačati tvrdki še ostalih $900. To doznavši, je Fred Bohne takoj zagrozil g. Gosarju z osveto! G. J. Gosar je dne 17. maja iz Wilkesbarra pisal tvTdki v New York ter poslal stroškovnik, nakar je g. Gosar prejel dne 19. maja v Wilkesbarre ček za $129.28. V tem je bilo tudi onih izdanih $41.98 za' metal pri Adam Express Co. vWil-kesbarru po C. O. D. dne 17. maja 1905. G. J. Gosar je torej dokazal1 z računom, pričami in pismi od j tvrdke Bohne Bros Co., da je blago J plačal ter da ni bil omenjeni čas v j New Yorku. In dokazal je tudi, da je bil Fred Bohne od dne 16. do 22. maja%v Wilkesbarru, dasi sta Fred in Gustav Bohne poprej prisegla,da ni bil Fred Bohne celi mesec maj v Wilkesbarru.
To je vzrok odškodninski tožbi za $25,850.00, ki jo je vložil naš rojak, g. J. Gosar, proti tvrdki Bohne Bros. Co.
Resnicoljub.
f.laVObftl 8G ^a^'£0 Povzr°oi po nevralgiji, zabasanosti ali prehladu v glavi ali pa vsled kakega drugega nereda. Naj bo vzrok kar hoče, Severovi
praški zoper Glavobol in Nevralgijo vam bodo dali olajšanje, šatuljo takih praškov. Cena 25 cts.
Drži si glavo jasno s
V vseh lekarnah.
Zdravniški nasveti brezplačno.
W. F. Severa Co. ‘“M™5
POZOR, ROJAKI!
Pijte slavnoznano “blue ribbon” pivo, katero izdeljuje Pabst Brewery v Milwaukee, Wisconsin.
Mi pijemo “blue ribbon” prvo v gostilni
Antona Košiček,
914 N. Chicago St., JOLIET, ILL.
N. W. Phone 979.
ANTON NEMAN1CH
205-207 OHIO ST., JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
zavod in konjušnica.
Chicago Phone 2273.	/t	Northwestern 416.
Barberton, 0., 23. febr.— Umrl je tu dne 2. t. m. za hitro pljučnico Ivan Rajgelj, star 63 let, doma iz' Spodnje Zadobrove pri Ljubljani, J kjer zapušča ženo in enega sina. Tu j je bival skoro tri leta. Radi preve* j like starosti ni bil pri nobenem dru-: štvu, a zapustil je denarja dovolj za 1 dostojen pogreb.
Priporočam se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot brstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah.
N a vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se točno ustreza.
Ntanovanie 913 N. Scott Street,
Northwestern Telephone 344.
G. F. REIMERS
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah.	Telefon	1343.
N.229 Bluff Str., JOLIET. ILL.
Hrvatom in Slovencem priporočam svojo GOSTILNO ali
Stone City Buffet
GEO. BAJT, lastnik.
107 Ruby Street. N. W. Phone 4391
S. HONET,
KROJAČ,
918 Chicago Street,	Joliet, 111.
Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižje ceni.
R. C. Bertnik.	L. B. Bertnik
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODK
Naš* posebnost: JUDGE, NEW CENTURY.
10 centov.	5 oentoi
403CassSt., nadstr.
JOLIET
ANA VOGRIN,
603 N. Bluff St. Joliet, N. W. Phone 1727
IZKUŠENA BABICA.
(MidtVife.)
Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam.
BRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.
Velika zaloga. Nizke etne.
104 Jefferson St., blizo mosta.
Vprašajte svoj ega mesarja za
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & Co.,
112 Ezchange Street Joliet
iffitaSÄS”-* Bar
and Porter.	g
J. C SMITH
BOTTLER
Van Buren St., Joliet, IH.
M. F. LOUGHRAN,
Lougliran Bldg.	JOLIET, ILL.
Prodaja hiše in lote v ugodnih krajih. Zavaruje poslopja proti ognju in poso-juje denar na zemljiško lastnino. Obrnite se do njega v vseh takih zadevah.
—	Dvojno mero hočejo kranjski
Nemci. O tem piše tudi praška “Politik”, ki pravi:	“Kako smisel
za pravico imajo Nemci, kaže to,da zahtevajo, naj nad 100,000 koro ških Slovencev ne dobi pri volivni reformi nobenega zastopnika, okolu 88,000 kranjskih Nemcev pa naj dobi enega poslanca. Če bi se 13,000 Kočevcem, med katerimi je pa že 4718 Slovencev, dal en mandat, bi bilo to toliko, kakor da bi en Nemec pri volitvi imel štiri, Slovenec pa le en glas. In stotisoči Čehov na Dunaju naj ne dobe nobenega poslanica. Tako razumejo Nemoi splošno in enako volivno pravico.
—	Slovenske pesmi na Bolgarskem. Piše se iz Sofije:	Vojaški
orkester častniške šole večkrat prireja v Sofiji koncerte ter na njih ¡pogosto svira slovenske pesmi in snarše, ki so tu jako priljubljeni. Pred kratkim sem prisostvoval pri takem koncertu in razveselil sem se, ko sem slišal burno ploskanje, s katerim je občinstvo sprejelo slovensko pesem “Triglav”.
—	V Želimljah se je dne 28. jan. osnovalo ljddsko izobraževalno društvo Luč.
—	Št. Peter, 30. jan. Pri današnji volitvi občinskega odbora v Knežaku dobil Andrej Urbančič 99 glasov, dosedanji župan liberalec, Karol'Česnik 39 glasov.
—	Iz St. Lamberta. 10. jan je nenadoma preminul Janez Ocepek iz Jablane, mladenič 22 let star. Vzrok prezgodnje smrti nesrečno žganje.
—	Novo pokopališče nameravajo napraviti v Dravljah.
—	Na Bledu zida bankir Mayer iz Ljubljane tri vile.
—	V Savo je skočil in utonil umobolni Jožef Šetina iz Prebače. vega.
—	Elektrarno namerava ob Savi <pri Krškem napraviti g. Josip Lenarčič z Vrhnike.
—	Zima. Z Vrha pri Vinici z
•dne 31. jan. se javlja, da vlada ojstra zima v tamošniih hribih. — Kakor je bila prva polovica prosim ca gorka in suha, tako je druga polovica mrzla in snežena. Prav je tedaj imel cigan, ko je rekel: “Božič prodje, zima dodje”. Naj razjasnim te besede ciganove. V sosednjo župnijo Lukovdol, tako se glasi pripovedka, je pred mnogimi leti prišel cigan k seljaku Stovragu po imenu prosit krme za svojega konja. Da bi ložje priberačil seno, pravi cigo: “Kume, ne bojte se, da vam bode zmanjkalo krme, jer znajde: “Božič dodje, zima prodje.” Kmet natovori ciganu dober kup sena. Cigan, vesel, da je dobil seno, reče: “Kume, vedite: Božič prodje t. j. mine, zima dodje t. j. nastane.” Stovrag jezen, da ga je cigan lepo prevaril, vzame žveplen-ko in zažge seno natovareno na ciganovem hrbtu. Cigan čuti,da ga nekaj peče, hitro vrže na tla goreče seno in reče Stovragu:	“A sada nisi
Stovrag, nego si jezero t. j. tisoč vragov.” — Cigan je tedaj le drugikrat prav govoril, da se prava zima še le po božiču začne, kar mi vsako leto poizkušamo.
—	Nova poslopja. V Ljubljani letos izgrade tri javna poslopja in šest privatnih hiš.
—	V Rim se je odpeljal dne 31. jan. zjutraj premilostni gospod dr. Jeglič, knezoškof ljubljanski, da bo poročal sv. očetu o stanju ljubljanske škofije. Avstrijski škofje so namreč vezani, da morajo vsako četrto leto sv. očetu poročati o stanju svojih škofij.
—	Nepoboljšljivi pretepač Janez Redilnik, delavec ▼ Podgorici, je bil zopet sojen vsled pretepanja in ker se je upiral aretaciji. Sedel bo 8 mesecev v težki ječi.
—	V nedeljo, 28. jan., ravno pet minut pred polnočjo, nastala je eksplozija v Martinovi peči v to-
varni na Savi. Vseh 12 mož, ki so bili zraven, je vrglo ob tla. Janez Strgar je začel goreti in na zobeh ležeč je milo klical na pomoč. Gotovo pet minut je preteklo, predno je prišla pomoč in tedaj je bilo že grožnjo pogledati ga. Ves črn, ves ožgan po životu, do kolen je obleka že na njem zgorela. Brž so ga prepeljali v bolnišnico na Javorniku. V ponedeljek ob pol 8. uri zvečer izdihnil je po groznih mukah svojo dušo. Zapustil je vdovo in štiri otroke, star je bil šele 40 let.
—	Nova železnica skozi karavanški predor in dalje skozi Bohinj na Goriško bo otvorjena šele 1. oktobra. Tako je sedaj definitivno določeno.
—	Umrl je na Volaki pri Velikih Laščah dne 23. jan. Jožef Gruden v 66. letu svoje starosti. Pokojnik je bil vedno odločnega katoliškega prepričanja, neupogljiv značaj ter neumorno delaven v prid svoje občine. Bil je opetovano izvoljen za župana, zadnja leta je bil načelnik oestnega odbora za velikolaški okraj, načelnik posojilnice in hranilnice ter odbornik “Kmetijskega društva” v Velikih Laščah.
—	Starosta slovenskih igralcev bivši režiser slov.gledališča v Ljubljani g. Jožef Gecelj je praznoval 27. jan. svojo zlato poroko, star 72 let. Gosp. Gecelj deluje sedaj v postojnski obč. pisarni. Njegova soproga gospa Karolina Gecelj rojena Hradecky je nečakinja bivšega ljubljanskega župana Hradec-kega.
—	Narodne gosli — dar cesarju. Domobranec Marko Brežanin iz Spiča v Dalmaciji je napravil in z rezljanjem okrasil zelo lepe javor-jeve gosli in jih poklonil cesarju. Ta je bil tega daru tako vesel, da je odredil, naj se Brežanin na njegove stroške izuri in izuči v svojem umetnem rezljanju. Ministrstvo za bogoslovje in znanstvo ga je dalo v Ljubljano na strokovno obrtno šolo.
-— Kančevo pekarno, tovarno za jesih na Dobrovi in posestva je kupila na dražbi — “Ljubljanska kreditna banka”.
—	Ljudska hranilnica in posojilnica v Zagorju je imela v prvem upravnem letu t. j. v 9 mašečih nad 126 tisoč kron prometa. Pridobiva si čedalje večje zaupanje. Število članov koncem leta j s bilo 47.
—	V Kodredežu pri Zagorju se je v nedeljo 28. prosinca ustanovilo novo“Slovensko izobraževalno društvo”.
—	Premalo premoga na Kranj skem. Neverjetno a resnično. Kranjska zemlja krije mnogo premoga, in vendar so premogu cene skrajno visoke. Posebno v Ljubljani in tovarnah sedaj v zimskem času živo občutijo draginjo in pomanjkanje tega kuriva. To dejstvo je obžalovanja vredno v interesu prebivalstva in velikega obrta. Obžalovati moramo tembolj, ker poklicani faktorji ne store svoje dolžnosti. Tako n. pr. leže v premogovniku pri Št. Janžu bogati zakladi premoga, s katerim bi mogli zalagati mesto in deželo ter glede cen tudi tekmovati s trboveljsko družbo, ki sedaj neo-mejeno narekuje cene premogu. Od Št. Janža do Trebnjega je le okoli 20 km. Že 1. 1898 je deželni zbor kranjski načeloma sklenil, naj se zgradi železnica od Št. Janža do Trebnjega ali Vel. Loke. Ta železnica bi pospešila izvoz premoga in sploh promet v prijazni okolici Mokronoga, Št. Ruperta in Mirne ter tudi dohodke dolenjske železnice. Dež. odbor je dotični sklep dež. zbora a priporočilom predložil želez. ministrstvu, ki pa se ne gane in niti ne odgovri.
—	Napadeni voznik. Ko se je posestnik Janez Kepic neki večer vračal z vprego iz Ljubljane domov, došel je na državni cesti proti Trzinu štiri voze, na katerih je bila naložena pšenica. Vozniki Fr. Kuralt, Anton Teran in Karol Pirc vsi iz Domžal so Kepica vstavili; ker
mu je eden od teh treh neopravičeno očital, da je z žrdjo konja zadel, zahtevali so, da naj jim pove svoje ime. Ker se je tega Kepic branil, prijel ga je Kuralt za vrat, potegnil z voza, da mu je šlo kolo čez nogo, nato so ga pa vsi trije vozniki z bi-čevniki pretepli, tolkli so ga po glavi in hrbtu, tako da je krvavel ter bil na levi čelnični grbici težko ranjen. Kuralt bo zato sedel 6 mesecev, Pirc 2 meseca, Teran pa 6 tednov v ječi.
—	Zopet eden. Kavarnar Valjavec je izginil z Jesenic. Pravijo, da se že pelje čez lužo v blaženo Ameriko.
—	Vseslovansko romanje v Rim prirede Čehi dne 19. aprila. Doslej se je k temu romanju priglasilo 511 Cehov, 214, Poljakov, 96 Slovakov, 86 Hrvatov, 17 Slovencev. Slovenci in Hrvatje se bodo pridružili romarskemu vlaku v Trbižu ali pa v Vidmu (Udine).
—	Nova mostova čez Krko prično graditi v tekočem letu t. j. most med Stražo in Vavtovasjo, ki je že ves trohljiv, in novega med Gor. Poljem in Toplicami, katerega je bila predlansko jesen voda odnesla. Oba sta nujno potrebna.
—Nova mestna klavnica.V Škofji Loki je v nedeljo dne 4. febr. blagoslovil cndotni g. župnik Ščinko-veo novo mestno klavnico, katere zgradba stane nad 80,000 kron. — Pri otvoritvi je klal mesar Anton Hafner dvoje — 2236 kilogramov težkih volov, kupljenih od gospe Karoline Poklukar na Dobravi za 1920 kron.
—	Iz Št Jerneja. Dne 2. svečana nas je zapustil g. Ivan Nagu, c. kr. poštar. Bil je blagi gospod prav vesten in natančen uradnik, a ob enem izboren društvenik. Njegova zasluga je, da se je poštni promet v Št. Jernejutikopovzdignil;njegova zasluga, da imamo v sredini trga poštni nabiralnik in ravno zadnji čas nam je izposloval udobnost, da bodemo imeli v vsaki večji vasi v fari nabiralnik za pisma. Koliko časa in pota bode strankam s tem prihranjenega! Bilje nagloma odpoklican na svoje novo mesto v — Črnomelj, ter obenem bil povišan v viši činov-ni razred.
—	Vladni komisar za Trst. Tržaška iredentovska klika je dobila zopet hud udarec od vlade: Dne 29. jan. je tržaško namestništvo izdalo odlok, ki odvzame mestnemu magistratu prenešene upravne posle politične oblasti I. instance in zadeve o okrajnem šolskem nadzorstvu. Te posle je poverilo namestništvo vladnemu komisarju, namestniškemu svetovalcu, ki so mu poverjena poročila o teh zadevah.
—	Iz Trsta. Iz delavskih krogov tržaških se piše: Vlada je zadela enkrat v črno, ko je posegla v tržaški magistrat. Ta je imel tudi nadzorstvo okrajne bolniške blagajne. Iredentovska klika je to izrabljala zase na vse mogoče načine, zlasti pri volitvah. Kdor je volil s kliko, je bil lahko bolan, dokler se mu je zljubilo. Koncesije za gostilniški obrt so dajali pred vsem najraje italijanskim podanikom. Zdaj je tega vendar enkrat konec.
—	Ladjedelnica avstrijske vojne mornarice. Koncem leta 1904 je bilo v Poli v ladjedelnici avstrijske mornarice 8,830 delavcev. Iz Istrije jih je bilo 2,74-3, iz Dalmacije 192, 693 iz drugih avstrijskih dežela in 256 ogrskih državljanov. Po rodu je bilo 1,886 Italijanov (!!), 1,059 Hrvatov, 561 Slovencev, 198 Nemcev, 57 Mažarov, 56 Cehov, 12 Poljakov in 1 Rumunec. Razen 14 so bili vsi drugi katoliške vere. Zaslužek ni poseben. Navadni neizu-čeni delavci so zaslužili od 1 K 60 v. do 2 K 26 v. Izučeni delavci pa od 2 K 8© v. do 3 K 50 v. Jako malo za tako težavno delo.
— Nova cerkev v Teharjih. Stavba nove cerkve v Teharjih lepo na-napreduje, ne samo na zunaj, ampak tudi sicer. Kakor čujemo, bo dobila nova cerkev nove lepe orgle.
t

>
*
(SX. <£)C,
gV5> JS)
csa'OCia'à
uoviaoij
p ®2<o 9>e<p c» o wjfcf äo(6 cw o <6 a


ua\Saa\t

USTANOVLJENO LETA 1893.
SAKSgfi
GLAVNA PISARNA:	* «
109 GREENWICH STREET, NEW YORK
TEL.EFON 3793 CORTEANDT.
Podružnica :
1778 St. Glair St., Cleveland, 0.
ZASTOPNIK
VSEH PAROBRODNIH DRUŽB, ¿p & 4*
v staro domovi-
Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 t
Pošilja denarje
no najceneje in najhitreje.
Parobrodne listke Prod?ja
virnih cenah.
•po l z-
VSAK SLOVENEC najbolje stori, ako se obrne na me, ker New York
.....	je najpripravneje mesto za naseljence in delujem že
nad 10 let v tej stroki. Pazite na mojo telefon številko 3795 Cortlandt. Kadar do-
spete v New York na kak kolodvor, pokličite me in se slovenski pogovorite.
Z velespoštovanjem
FRANK SAKSER,
109 GREENWICH ST., NEW YORK. 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND.
*
+
*
Sprejemam hranilne knjižice in jih takoj izplačujem.
V zvezi sem s c. kr. poštno hranilnico na Dunaju.
(
l
ß
?5
•m
I
i
zrdavi se predno se razboliš.“
Tak uči sv. pismo knjiga modrosti Isusa sina Sirahovega v 18. poglavju na !9. strani.
Ta izrek je dobro, da si zapomni naše ljudstvo, kajti ako je komuna svetu potreba nauka o čuvanju zdravja, je v prvi vrsti to naše ljudstvo, katero navadno še le takrat išče zdravniške pomoči, ko bi bilo bolje poklicati duhovna.
Blagor onemu, kateri je Ktlrtn, a kedor zdravje izgubi, je v nadlogo sebi in drugim. Zdrav človek je trden in vesel, njemu ne škoduje veter in zima. Jed in pijača mu diši in delo mu je o veselje. Nič ga ne boli in ničesar ne pogreša ter je popolnoma srečen in zadovoljen.
Zatoraj rojaki l ZAKAJ TRPITE IN BOLUJETE? Ako ste bolni in slabi, sploh, ako rabite zdravniške pomoči ter želite popolnoma ozdraviti, obrnite se samo na:
Dr. E. C. Collins Medical Institute
Kajti znano A am je (la je on edini, kateri Vani garantira in vas v resnici do kraja in popolnoma ozdravi bodisi katere koli bolezni kronične ali akutne kakor: bolezni na pljučah,
prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, reomatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemoroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhute po glavi, srbenje, lišaje, ma-zole, ture, hraste in rane, nevrastenični glavobolj, kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni moške ali ženske, kakor tudi vsake tajne spo?!l6 bolezni m napake. On je prvi in edini zdravnik, kateri ozdravi jetiko točno ir» popolnoma.	;
t
Čitajte nekaj najnovejših ozdravljenje.
Ozdravljen: trganja po nogah in bolezni v prsih in želudcu.
priznanj, s katerimi re rojaki zahvaljujejo za popolno
Ozdravljen: tajne bolezni in izpadanja las.
Javna zahvala.
Springfield, Ills.
DRAGI GOSPOD DR. E. C. COLLINS M. I.
NEW YORK.
Vam naznanim, da sem prejel Vaša posljana zdravila za srbeči lišaj in Vam se imam zahvaliti, ker so Vaša zdravila zares uspešna, kajti jr.z sem sedaj pr vjlpo-ma zdrav.
Vas pozdravljam s spoštovanjem
Johan Intihar,
1917 So. 15th Street,
SPRINGFIELD, ILL.
John dubik,
17 Reed St., North Adams, Mass.
Alex Lombardi,
Glems Falls, N. Y.
Da bodete bolezen ložje spoznali pišite po knjigo „Zdravje*1, katero dobite zastonj, uko pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Ako ste bolni ali slabi ter rabite zdravniške pomoči, natanko opišite svojo bolezen iti naznanite, koliko časa že trpi in koliko rde stari i:i vse glavne uzroke radi katerih je bolezen nastopila in pisma naslavljajte na sledeči naslov.
OR. L 0. COLLINS MEDICAL INSTITUTE,
140 West 34th Street,	New York, N. Y *:
Zavod je odprt vsaki dan od 9 ure zjutraj do 5 ure popoldan, ob nedeljah in praznikih od
dopoludan do 1 ure popoludan
10 re gj
AMEfflMISLOTEM,
Ustanovljen 1. 1891.
?rvi in najstarejši slovenski katoliški list y Ameriki in glasilo K. S. K.Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
ILBVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Saroeuitia za Združene države le proti pretlplači $100 ua leto; za Evropo proti predplafi $2.00 na leto.
©opisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, 111.
Tiskarne telefona Chicago in Interstate: 509 Uredništva telefon Chicago 1541.
4MERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
IThe first and oldest Slovenian .Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the
Stovenfc-Amjrican Printing Co. Joliet. 111.
Advertising rates sent, on application.
CERKVENI KOLEDAR,
4,	Marc nedelja 1. postna.
5.	“	pondeljek	Friderik.
8.	“	torek	Fridolin.
1.	“	sreda	Tomaž.
8	“	četrtek	Janez od Boga.
9	“*	petek	FračiSfca.
X).	“	sobota	40 mučencev.
Postni čas.
Nastopili smo postni čas. V dobi, lose čutni užitek ne redko predstavlja bot cilj in konec našega življenja, mnogi več ne razumevajo post nega časa in postne zadovedi. Noben drug čas nam živeje ne predočuje velikih resnic sv. vere, nego čas, ki ae začenja s pepelnično sredo in končava z velikim tednom.	.
Vsi bomo morali nekoč umreti Cerkev nas spominja smrti na pepelnično gredo. Razlaga nam pa tudi postavo smrti. In nudi nam nade, ii nam eliue donašajo tolažbo v nnrti.
S spominom na smrt in uke o »mrti druži cerkev svojo postno zapoved. V tej vidimo zapoved, ki Suva dostojanstvo človeško. Saj pravi užitek prihaja od Stvarnika. jSikakor ga ne obsojamo. Čutni ali {«lesni užitek pa ni cilj in konec člo veku. Duh vladaj, in ne telesni uži i«k. Dolžnost in krepost ali čednost je naš prvi namen. Kdor se ni na ueil, vladati nad čutnim užitkom v imenu dolžnosti, tisti je izpostavljen nevarnosti, postati sužnjem užitka, izpolnjevanje postne zapovedi in jdržne zapovedi nam je tudi šola za vladanje nad meseno poželjivostjo.
Mnoga stoletja se je ohranila pe pelnična sreda. Ohranila se bo tudi nadaljnja stoletja. Mnogo tiči v neliki besedi, ki jo nam govori cerkev, polagajoč posvečeni pepel na našo glavo: “Memento, homo, quia pulvis es et in pulverem reverteris”. fPomiii, o človek, da si prah in se v prah povrneš).
Poljaki in Rusi.
Medlo vseslovenstvo dobiva vedno h®:},'.a<ialnejšo obliko; slovanski na-rpdii.g«? drug drugemu bližajo, a upoštevajo zgodovinski razvoj, kul turne posebnosti in upravne razlike, ki vladajo med njimi. Posebno T^žno je zbližanje Poljakov in Ru-¿Sv, seje doslej zdelo skoro nemogoč, a bo v kratkem postalo dejstvo. Nemci so nasprotstva med tema slovanskima narodoma izkoriščali v to, da so kruto zatirali poznanj ske Poljake; če se pa med Poljaki in Rusi doseže sporazumlje-isje, bo germanskemu nasilju stavljena velika ovira. Nočemo tajiti, da bo treba premagati še mnogo težkoč, posebno kar se tiče veroiz-povedanja, predno bi ponehala anta-gonija med Rusi in Poljaki; toda kakor hitro pade v širokem carstvu 'Mrokratska vlada iu zmagajo demokratska načela zemstev, napočijo za 3*bljake boljši dnevi. Prvi veliki korak k temu cilju je resolucija, ki jo jo sklenila v Moskvi zbrana ruska aeinstva.
Odsek zemstva je predlagal na
kongresu sledečo resolucijo: Kongres priznava, da tvori Poljska v narodnem in kulturnem oziru od drugih delov ruskega carstva strogo ločeno ozemlje in da se zategadelj mora takoj po uvedbi splošne gosu-darstvennaje dume na demokratski podlagi dati poljskemu carstvu avtonomija. Meje med carstvom in ruskimi gubernijami se morajo vnovič določiti, Poljska mora imeti samostojni deželni zbor itd.
Najbolj znamenit je bil govor, ki ga je nato govoril Rodičev iz Tvera. Dejal je dobesedno sledeče: “Poljaki niso prišli na kongres zato, da prosijo, ampak kot enakopravni člani zahtevajo, naj jim se priznajo njihova zgodovinska prava. . . Poleg pravnega vprašanja je treba upoštevati tudi vprašanje o evropskem miru. Ne smemo prezreti, da ima avtonomija in osvobojenje Poljske velikanski pomen za položaj Rusije v Evropi in za razmerje z bojevitim nemškim cesarstvom, ki teži za neomejenim imperijalizmom. Avtonomija Poljske je branik proti temu imperijalizmu, najhujšemu sovražniku Rusije. Separatizma in odtu-jenja Poljakov nasproti Rusom se se nam ni treba bati. Leta 1846. so bili avstrijski Poljaki v istem položaju, toda, ko so jim dali njihove pravice, so postali dobri Avstrijci. Mi moramo ustvariti položaj, da bo Poljak dober ruski patri jot in da bo nato ponosen. . . Avtonomija Poljske je prvi korak k združitvi vseh Slovanov in miru v Evropi. Če nočete propada carstva, dajte Poljski samoupravo!”
Nikdo drugi ni k temu približanju Poljakov in Rusov bolj pripomogel, kot nemška hakatistiška politika, ki kruto zatira Poljake in jih goni v naročje Rusiji. Nemci so se vedno zanašali na to, da rusko carstvo ne bo ščitilo svojih poljskih podanikov in tako tudi odtegnilo vso moralno pomoč poznanjskimPoljakom. Toda v Rusiji se podira tista po duhu popolnoma nemška birokraška aristo-kraška vlada, kije v Poljski zatirala vsako svobodoljubno gibanje, in pripravljena so že tla za ustavno življenje, ki bo osvežilo tudi staro poljsko misel. Izjava zemstev sicer ni izjava peterburške dvorne kama rile, toda je odmev vsega javnega mnenja v Rusiji. In to javno mnenje si bo vedelo preko vseh ovir polagoma priboriti zmago. Nemci dobro uvažujejo moskovsko resolucijo. Ugledna “Vossische Zeitung” je prinesla o tem shodu in o poljskem vprašanju, ki se je v njem obravna valo, obširno poročilo, glasila cen-truma pa,poživljajo nemško vlado, naj pridobi Poljake zase s trezno politiko, upoštevanjem njihovih narodnih in kulturnih pravic, in naj ne da novi, demokraški Rusiji priliko omajati pangermanstvo s pomočjo realnega vseslovanskega giba nja. Za Nemčijo bo to spoznanje najbrže prišlo prepozno. Slovenec.
can v spovednico; pa predno sem mogel slediti temu klicu, se je pojavila pred mano tista osebnost, ki me je zaželela, in je prosila kratkega razgovora. “Čajte da Vam najprej povem, prečastiti gospod pater”, je začel dotičnik, “kako sem se spreobrnil, kajti velik grešnik sem, ki se mnogo let ni več spove dal. Posebna okoliščina me je spet dovedla v naročje mojega Boga. Pred nedavnim časom sem spet enkrat prišel v neko katoliško cerkev. V istej so visele štirinajstere postajne podobe sv. križevega pota na stenah; bile so prekrasne slike. Slučaj — ali marveč božja dobrota — je hotela, da sem dobil svoj« mesto pod osmo postajo (Jezus tolaži ihteče žene). Komaj sem podobo dobro pogledal, me je spreletelo kakor električen tok — kajti z natorno silo — kakor nekdaj Petra — me je zadel pogled križ nosečega Zve ličarja. Neskončno tožno je gledal doli name iz okvirja presunljive postajne podobe pogled Gospodov, kakor bi mi očital moje slabo življenje. Vsi moji težki grehi so mi stali pred dušo, in občutil sem kes in hudo bolečino. “Ne objokujte mene, ampak objokujte sebe in svo je otroke,” govori Zveličar na osmi postaji ihtečim ženam. Temu svetu sem sledil. Vsakikrat, kadarkoli sem spet pogledal kvišku, so me zrle milo prešinjajoče oči Zveličar-jeve tako proseč, in pred to podobo sem sklenil svojo spreobrnitev. Za čenjam jo s svojo sedanjo spovedjo.” Ti greš in moliš, dragi čitalec, in posebno tudi v tem sv. postnem času, tako upamo, večkrat križev pot. Ne opuščaj, pobožno pogledati tudi podobo trpečega Zveličar ja ter potem v svoje srce in življe nje. Četudi nisi v položaju, kot je tu navedeni, najdeš vendar tudi marsikaj v svojem srcu in življenju, kar ti povzroča očitke. Skesaj se, prosi trpečega Zveličarja odpušče-nja in da te po milosti Svojega križevega pota ohrani na poti do nebes.
“O u t i n g” magazin p r i-pisuje sijajne uspehe Japoncev dejstvu, da pijejo na dan 2 do 4 kvarte vode. V prihodnji vojni postavi stric Sam svoje prohibicijociste v prvo vrsto.
Iz življenja za življenje.
Slučaj.
“O vi dvomljivci”, je vzkliknil škof Fenelon v neki pridigi, “poglejte vendar tale tempelj, ki jegro-mada mrtvih kamenov. A ko bi vam hotel reči, daje ta krasna stavba delo slepega slučaja, da jo je samo slučaj tako skupičil in skrpal s temi lopami, temi altarji, bi me smatrali za blaznega. ” Kako bi torej moglo razumnemu človeku priti na misel, da veliki tempelj vesmira ali vesoljnega sveta s svojim čudovitim redom in svojo blestečo krasoto nima nobenega mojstra, ki ga je ustvaril, ga vzdržuje in hrani!
“Slučaj je bog norcev”, pravi Napoleon I. “Vse oznanja bivanje Boga, in največji duhovi so verovali vanj. Dela stvaritve, ljudske zgodovine, znanosti, vest v človeku, vse to spričuje bivanje Boga,” piše modroslovec Jakob Belans; “dokaz temu potegnem iz svojega žepa, in ko opazujem umeteljni mehanizem svoje ure in njeno redno gibanje, me ne bo mogel nikdo pregovoriti, da je nastalo to samoposebi, po slučaju. Vesoljni svet pa mi kaže brez dvoma še nekaj več nego ura. Torej mora biti Nekdo, ki je isto naredil.”
Molitev pred jedjo.
Star kmet je bil nekoč na svatov ščini, pri kateri je bilo navzočih tudi nekaj odličnih mladeničev. Mize so bile v hipu pogrnjene in | ženske so nanosile jedi. Nato so mladeniči sedli za mizo in se lju Ibeznivo pozdraljali; prvi je voščil dobro slast, drugi dober tek, tretji je zinil nekaj po francosko. Kmeta pa to ni motilo, sklenil je roke in tiho molil svojo molitev pred jedjo. Potem se je prekrižal in je začel jesti. Tedaj mu je rekel eden izmed mladeničev:	“Kaj ne, ljubi kmet,
pri vas je še stara moda, pri vas doma morajo vsi moliti?”
“Vsi?” je rekel kmet, “vsi ne molijo v moji hiši.”
“Potem pa niste niti gospodar v svoji hiši”, je nadaljeval mladenič.
“Da,” je rekel vprašanec, “dva junca imam v hlevu, ki nikdar ne molita, če se jima donese krma, ta dva sta torej bržkone po novi modi.”
Pred osmo postajo.
Neki frančiškauec je pripovedoval sledeče:	Nekoč sem bil pokli-
Deset pravil ra trgovce.
1) Oglašaj! 2) Oglašaj samo v naših listih! 9) Sam se prepričaj o dobroti kacega lista! 4) Oglašaj dostikrat! 5) Ne začenjaj oglašati šele, ko te konkurent k temu sili! 6) Oglašaj tudi potem, ko smatraš to nepotrebnim vsled dobre kupčije! 7) Svoje oglase primerno zaokrožaj! 8) Svoje oglase oddajaj o pravem času! 9) Rokopise svojih oglasov piši razločno! 10) Ne čakaj, da te šele zastopnik časopisa obiSče radi oddaje tvojih oglasov!
Kardinal Gibbons je začasa svojega bivanja v Baltimoru posvetil že 1,256 duhovnikov.
Jezuvitje, ki imajo v oskrbi katoliški misijon v Shangaiu, Kitaj, naznanjajo v svojem letnem poročilu, da so sprejeli 1. 1905. v katoliško cerkev 6,375 spreobrnjencev.
Zoper n e w jorškega di-striktnega pravdnika Jerome a je podana tožba, da se z “Metropolitan Street Railway”-kompanijo skriva pod isto odejo in da je mirno gledal, kako so se delničarji in občinstvo goljufali za milijone.
Neki newyorški podjetnik je prodajal vodo pod učeuo-zvenečim imenom in sicer steklenico po $1. Kupci zahtevajo sedaj svoj denar nazaj. Če pa le nekaj ur mirno premišljujejo o tem, morda uvidijo, da so kdaj kupili še kaj kaj hujšega in za tisto več plačali.
Pogreb kralja Kristi-jana IX. se je vršil dne 18. februarja v mestu Roskilde pri Kodanju (Kopenhagen) med najslovesnejšimi obredi. Udeležba je bila ogromna. Ministrov, diplomatov in drugih dostojanstvenikov je kar mrgolelo. Pogreba se je udeležil nemški cesar.
Znani črnec F. M. Turner iz St. Louisa, bivši ameriški poslanik v Liberiji, se trudi napotiti komisijo za panamski prekop, da bi dala črncem iz Združ. držav delo ob kanalu. Turner misli, da so črnci, katerih bi bilo v to svrho zlasti veliko na jugu, telesno prav sposobni za kanalsko delo. Doslej so se tamkaj uposlovali samo črnci iz Jamajke.
O stiski starih v o j a-kov na Angleškem poroča “Standard”. Na vseh velikih cestah, piše list, beračijo stari vojaki. Med njimi so ljudje, ki lahko kažejo na zaslužno službeno dobo in ki niso nikdar ničesar zakrivili. Po dolgi službeni dobi so se morali ločiti iz armade in ne morejo najti zaslužka, ker se kot vojaki niso učili nobenega rokodelstva. Delavske hiše so prenapolnjene.
Benedetto Mola Gerac, iz mesta Termini v Siciliji je najstarejši italijanski pravnik. Zadnjič je slavil stoletnico svojega rojstnega dne. Poznal je sedem papežev, cd Pija VII. do Pija X., in živel je je pod osmimi vladarji, od Napoleona Bonaparte do Viktorja Emanuela III., ki ga je zadnjič odlikoval s križcem italijanske krone. Cava-liere Geraci je morda najstarejši živeči notar na svetu, pa še vedno opravlja svoj posel, že oseminsedem deset let.
51 let v postelji je pre-živela neka Miss Relse v bolnišnici za neozdravne v Tutneyu na Angleškem. V bolnišnico je prišla kot prva bolnica in ostala tam do pozne starosti 80 let. Služile ji niso ves čas ne roke ne noge, vendar ni nikoli obupavala in želela smrti. Tolažila je celo bolnike, ki so ležali ž njo v isti sobi. Umrla ni vsled svoje dolgoletne bolezni, ampak vsled ostarelosti. V isti bolnišnici je še več podobnih slučajev. A samo ženske dosegajo tako visoko starost, pri moških bolnikih je to skoraj izključeno.
Po na j novejši statistiki je na Filipinih 7,000,000 katoličanov, 919 duhovnikov; na vsakih 7,000 katoličanov pride 1 duhovnik, dočim v Združ. državah na vsakih 1,000.
Iz naša listnice.
Dne 12. januarja 1906 smo dobili štiri zanimiva pisma, ki gotovo govore sama zase. John Glovaeki, N. Amhersi, Ohio, piše:	“Prisrčno
hvalo Vam, da ste mi ozdravili pljuča hudega prehlajenja. Vedno lahko priporočam Sevorov balzam za pljuča.” Frank Chervak, Kaddle, 111., piše: “Uporabil nisem cele steklenice Severovega balzama za pljuča in že me je zapustil hudi kašelj, na katerem sem trpel.” Nicholas Ni-mohaj, Canton, Ohio, piše:	“Kaš-
ljal sem neprestano in trpel bolečino v prsih, a Severov balzam za pljuča me je ozdravil.” Martin Remejko, \Valtham, Mass., piše: “Severov balzam za pljuča je izvrstno zdravilo in me je izlečilo v nekoliko dneh.” Pričevanje te vrste je prepričevalno. Za svoj prehlad ali kašelj uživaj Severov balzam za pljuča. Cena 25c in 50c v vseh lekarnah ali W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Delavci na prostem
izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehanju zareumatizmom in neuralgijo, ako rabijo
Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller,
ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 let.
. | . V vseh lekarnah, 25 ^ I yin 50 centov, ali pa pri izdelovalcu.
F. AD. RICHTER & C0.,
215 Pearl St.,	New York.
Popravtiica ur iti druge zlatnine.
E,Wunderlich Granite Co,
804-806-808 N. Hickory St., Joliet, lil.
Velika zaloga spomenikov
*
>
rJ>
r 4
• -j -»•:

%
*
*
PS
>
«
i—i
«
>
55
O 3S « h-1
Z
c
S
M
72!

>»
Naše podružnice so: v Chicagu Betka-ia and Resurrection Cemetery blizu Summit, Cook Co., in Naperville, 111 Chi. Phone 1872	N. W. Phone 949

Jacob Pleše
MESNICA.
911 North Scott Street.
JOLIET, ILLINOIS.
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens’ Brewery. Rojakom se toplo priporočam.
MIHOČEMOTTOJ DENAR, TI HOČEŠ NAŠ LES!
Če boš kupoval od tuis, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre deske in šinglne vsake vrste.
Ji as prostor je na Desplaiues ulici blizu norega kanala.
Predno kupiS lumbk ¿glasi se pri nas, in oglej si naSo zalogo! Ml te bomo zadovoljiti in tl prihranili denar. '
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumbér Yard je na voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC.
Ta $30 zlata ura, za $1.50 na mesec.
Sedaj je najboljša prilika, da si kupite zlato uro za mali deuar.Pokrov je pozlačen ingraflran, ima dvojni pokrov in je jamcena za 20 lal,—Kolesovje je najboljše vrste ua 17 kamnov. Drži čas do minute. Take ure ne morete kupiti nikjer za manj nego $30. Dn pa vsakemu damo priliko kupiti to lepo uro. smo se oglasili v tem listu. Cena ji je $15.00 to je le za 30 dni. $6.00 plačate na exprès pošti precej ko si ogledate uro, 9 dolarjev plačate pa na obroke v šestih mesecih po $1.50 ua mesec. Ako nam pošljete $6.00 z naročbo, pošljemo vam lepo verižico iu uro na naše slroško. Za plačilo $6.00 je ura kakor vže plačana ne da bi mi imeli kakšno drugo Ilatiuo, da nam še kaj dolgujete,ker vemo da boste zadovoljni in nam poslati $1.50 vsah mesec dokler izplačate $9.00. Ako mislite kupiti uro in plačati precej, popustimo vam 10 odstotkov I« je pošljemo vam jo zn $13.50. Pri uaročbl nam naznanite, ali hočete moško ali žensko uro, z enim ali dvojnim pokrovom.
M. Rech & Co., .lewel-rs, Dept. 283, Chicago, 111.
V naši veliki prodajalni je eden oddelek posebej odložen za popravljanje ur in druge zlatnine.
Naši takozvani popravniki ur so možje, kateri to delo posebno dobro razumejo in prav dobro delajo.
Vsak popravek bodisi ure ali druge zlatnine vam jamčimo.
POMISLITE!
Ako daste svojo uro dobremu možu v popravo gotovo si prihranite nepotrebne sitnosti in denar.
Dobro delo, a nizke ceneje naše geslo.
R0BT P. KIEP
121 N. Chicago St. JOLIET
Tki Joliet Jalional Bait
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
KAPITAL $100,000.
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic
Kam pa danes?
V Lockport!
Hrvate in Slovence uljudno vabim v svojo moderno
GOSTILNO
14-16 Ninth Street,
Izborna pijača, importirana žganja, izvrstne smodker: Odprl sem tudi
Grocerljo In mesnico.
MIKE BOŽIČ.
USTANOVLJENA 1871.
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek S300,000.00
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik, C. H. TALCOTT, blagajnik.
Herbst&Sin
i Pogrebnik in J j balzamovalec t
Chicago Phone 562... .Northwestern 861 Res. Chicago Phone 1373
lOH Jefíerson St.
JOLIET, ILL.
Govorimo po nemško. Odporto po dnevi in po noči.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK.
Posebnost so naše
“Tite U. S.”lPc. in ‘leerscliani” 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, llls.
Henrik H. & Menno H.
8TA88EN
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JA VNJ NOTAR
r*
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
(
i
j
(


04<H(»0*0*<H(H0*tH04t>*04fHO*(»<H0*O*<»<H04O*(»<H(H ♦O
=6)	@=rr_______________|
K. S. K.
JEDNOTA
> 40 tOO+O+O+O+O+O+O+O+O+O+O+O+O+O+O+O+O+O+O+O+O+O+O+t)
Inkorponrana v državi Illinois dne 12. ian. D. A, 1898.
Predsednik: John R. Sterbenc, 2208 Calumet ave., Calumet, Mich.
I.	Podpredsednik: Mihael Skebe, Box R., Collinwood, Ohio.
II.	Podpredsednik: Franic Bojc,222 Messa ave., Pueblo, Colo. Glavni tajnik: Josip Dunda., Golobitsh Bldg., Joliet, 111.
II.	Tajnik: Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, O.
Blagajnik: John Grahek, 1012 North Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. John Plevnik, 620—lOthSt., Waukegan, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 360 Garfield ave., Chicago, 111.
Pristopili člani:
9353 Jurij Flajnik, roj 1871, 9354 Mihael Dr. š. 96 članov.
9355 Franc Vodišek, roj 1875, Dr. š. 56 članov.
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa.
Vouk, roj 1867, spr. 28. febr. 1906.
K društvu Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark spr. 28. febr. 1906.
K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 9356 Janez Peternel, roj 1887, 9357 Florijan Goste, roj 1871, spr. 28. febr. 1906.	Dr. š. 99 članov.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, O., 9358 Matija Žulič, roj 1879, 9359 Jožef Poto kar, roj 1876, 9360 Ignacij Bartol, roj 1875, spr. 28. febr. ’06. Dr. š. 382 članov. K društvu sv. Frančiška Seraf. 46, New York, 9361 Leopold Guardia, roj 1878, 9362 Jožef Rabič, roj 1869, 9363 Dr. Jos. Vilimek, roj 1867, 9364 Franc Podgoršek, roj 1861, spr. 28. febr. 1906.	Dr. š. 49 članov.
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 9365 Janez Ratajc, roj 1882. 9366 Janez Turk, roj 1880, spr. 28. febr. 1906.	Dr. š. 88 članov.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 9377 Janez Merlak, roj 1888, 9368 Matija Kucler, roj 1882, spr. 28. feba. 1906.	Dr. š. 236 članov.
K društvu sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 9369 Janez Kočevar, roj 1880, 9370 Anton Težak, roj 1880, spr. 28. febr. 1906.	Dr. š. 32 članov.
K društvu sv. Jožefa 69, Great Falls, Mont., 9371 Martin Kosnič, roj 1864, spr. 28.
febr. 1906.	Dr. š. 21 članov.
K društvu sv. Jurija 73, Toluca, 111., 9372 Janez Urbančič, roj 1882, spr. 28. febr.
1906.	Dr. š. 29 članov.
Prestopili člani;
Posamezni član 2291 Matija Pavlišič prestopil 26. febr. 1906 k društvu sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo.	Dr. š. 52 članov.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, lil., k društvu sv. Jurija 73, Toluca, 111., 2962 Janez Urbančič, 19. febr. 1906.	I. dr. š. 127 članov.
II.	dr. š. 30 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., k društvu sv. Vida 25, Cleveland, O., 3524 Tomaž Jereb, 19. febr. 1906.	I. dr. š. 235 članov.
II.	dr. š. 383 članov-
Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, O., k društvu sv. Vida 25, Cleveland, O., 5232 Luka Bajc, 19. febr. 1906.	I. dr. š. 27 članov.
.	II. dr. š. 384 članov.
Suspendovani člani zopet sprejeti:
K društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 2650 Anton Dovjak, 24. febr. 1906.
Dr. š. 110 članov.
Suspendovani člani:
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 3658 Franc Šnajder, 6773 Janez Sobek, 6859 Jožef Bojc, 7068 Janez Stražiščar, 20. febr. 1906.	Dr. š. 277 članov.
Od društva sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 1957 Paul Žalec, 24. febr. 1906.
Dr. š. 60 čianov.
Od društva sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 5025 Mihael Klobučar, 22. febr.
1906.	Dr. š. 47 članov.
Od društva Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 7566 Andro Sever, 5745 Toma Herceg, 22. febr. 1906.	Dr. š. 57 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 6105 Franc Trlep, 798 Anton Oremovič, 28. febr. 1906.	Dr. š. 108 članov.
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 9100 Janez Kopitar, 26. febr. 1906.
Dr. š. 91 članov.
Odstopili člani:
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 5489 Mihael Jemič, 3204 Janez Požar,
21.	febr. 1906.	Dr. š. 115 članov.
Od društva sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 6686 Franc Tomšič, 22. febr. 1906.
Dr. š. 46 članov.
Izločeni člani:
Od društva sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 4944 Jožef Boštjančič, 22. febr. 1906.	'	Dr. š. 45 članov.
Pristopile članice:
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 2660 Frančiška Marolt, roj 1884, spr. 28.
febr. 1906.	'	Dr. š. 157 članic.
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 2601 Ivana Turk, roj 1883, 2662 Marija Ratajc, roj 1379, spr. 28. febr. 1906.	Dr. š. 22 članic.
K društvn sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 2663 Marija Miklič, roj 1870, spr. 28. febr. 1906.	Dr. š. 13 članic.
Prestopile članice:
Posamezna članica 749 Neža Pavlišič prestopila 26. febr. 1906 k društvu sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo.	Dr. š. 10 članic.
Suspendovane članice:
Od društva sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 1780 Marija Žalec, 24. febr 1906.
Dr. š. 16 članic.
Od društva Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 2623 Frančiška Vodnik, 22. febr.
1906.	Dr.	š.	19	članic.
Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, lil., 536 Marija Oremovič, 513 Katarina Pašič, 28. febr. 1906.	Dr. š. 34 članic.
Od društva Marija Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 2493 Pavlina Jurkovič, 27. febr. 1906.	Dr.	š.	60	članic.
Odstopile članice:
Od društva sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 862 Katarina Goestelj, 19. febr.
1906.	Dr.	š.	17	članic.
Od društva Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 2528 Frančiška Pikel, 26, febr. 1906.	Dr.	š.	59	članic.
Umrli člani in članice.
0124 Franc Rosenstein, star 23 let, član društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind. Umrl 19. jan. 1906. Vzrok smrti: bolezen na ledvieah. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 2. okt. 1903.
5903 Janez Hodnik, star 45 let, član društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111. Umrl 30. jan. 1906. Vzrok smrti: bolezen na ledvicah. Zavarovan za $1000. Pristtopil k Jednoti 16. avgusta 1003.
1W25 Franc Petre, star 28 let, član društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn. Umrl 9. febr. 1906. Vzrok smrti: vročica. Zavarovan za $50p. Pristopil k Jednoti 20. julija 1903.
1053 Miko Simčič, star 43 let, član društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa. Umrl 13. febr. 1906. Vzrok smrti: vročica. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 25. novembra 1895.
793 Barbara Tuškan, stara 50 let, članica društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn. Umrla 28. decembra 1905. Vzrok smrti: sušica. Zavarovana za $500.
0404040404004040404040404C
f Društvene vesti. j
040404040404040404040404CC
lz urada glavnega tajnika.
Zastopniki in zastopnice podrejenih društev, katerim sem poslal formularje za poroštvo, oziroma jim tudi vrnil prejšne poroštvo, so iste ob tem času že gotovo prejeli. Prosim jih tem potom, da mi svoja poroštva, izdelana na novih formularjih, pošljejo ne kasneje ko do 15. marca 1906. Povdarjam še enktrat, da mora vsak zastopnik(-ica) imeti poroštvo kot zahtevajo pravila, brez vsake izjeme in izgovora.
Nekatera društva so jako počasna s pošiljanjem starih ženskih certifikatov, da, nekatera še sploh nobenega certifikata poslala niso, niti ne sporočila ali so prejele kdaj njih članice stare certifikate ali ne! Dragi j sobrat j e in sosestre, ne zadržujte tega dela po nepotrebnem! Vsaka članica, ki ima še pri sebi svoj stari certifikat, naj ga vrne tajniku ali tajnici svojega društva in to nemudoma; če ga pa nima, naj istotako sporoči tajniku. Kot prišejo nekateri tajniki, se boje nekatere članice oddati stare certifikate, češ, da potem tudi novega ne bodo dobile! Take članice kažejo, da imajo jako malo pojma o namenu Jednote sploh! Le uverjene naj bodo vse cenjene sočlanice, da čim preje vrnejo stari certifikat, tim preje bodo dobile novega! Upam tudi, da mi v tem oziru ne bo treba več opominjati.
Združenim sobratom insosestram iskreni pozdrav!
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote,
Golobitsh Bldg., Joliet, 111.
Raukin, Pa., 23. febr. — Društvo sv. Petra in Pavla št. 91. K. S. K. J. ima svoj'e mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu v Katchmarovi dvorani na voglu Hod-kins ave. in 2. ceste. Novi uradniki za 1. 1906. so sledeči:
Martin Starešinič, predsednik, John Ritmanič, podpredsednik, Anton (Hotujec, I. tajnik,
Marko Gojtan, II. tajnik,
Mihael Likovič, blagajnik,
Math Kozan, delegat,
Peter Vidina, Peter Starešinič in Ivan Munič, nadzorniki,
Jurij Adlešič, vratar.
Koncem svojega dopisa pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. ter želim našemu društvu, da bi srečno napredovalo v lepem redu in slogi, potem gotovo ne izostane dober uspeh.
Anton Hotujec, 1. tajnik.
uposlen v Bringam Junction, Utah kjer se nahaja tudi jedna topilnica
— ‘-Glasnik” se bode imenoval nov list, ki bode izhajal v Leadville. Urejeval ga bode Rev. J. Perše, tiskal pa ga bode g. Max Buh v Puebli.	C. K.
Allegheny, Pa., 27. febr. — Naznanjam vsem onim članom dru štva sv. Roka št. 15. K. S. K. J., kateri niso bili na zadnji seji dne 18. t- m-, da sem se bil odpovedal tajniškemu delovanju. Bil sem blagajnik cela tri leta in zadnji dve leti I. tajnik. Marsikaj v korist društvu sem naredil v teh petih letih. In zopet sem bil izvoljen za 1. tajnika dne 17. dec. 1965, to je bilo na glavni letni seji društveni, ko se je volil odbor za leto 1906. Potemtakem je moj namestnik na pačno poročal, da je bila glavna letna seja dne 18. februarja To je bila samo redna mesečna seja, na kateri je bil sobrat Nikolaj Klepec potrjen, da prevzame moje mesto kot I. tajnik, a na njegovo mesto je bil izvoljen drugi. Nikakor pa se ni volil celi odbor na tej seji. Konečno pa vedite, dragi sobratje in člani društva sv. Roka, da bom na prihodnji seji meseca marca naznanil vse vzroke, zakaj sem odpovedal se tajnikovanju .
S pozdravom
John Medosh, bivši tajnik.
Allegheny, Pa., 27. febr. — Društveno vest, priobčeno v 11. št. “A.S.”, o društvu sv. Roka št. 15. K. S. K. J., je spremeniti vtoliko, da dne 18. t. m. ni bilo letno zborovanje, ampak mesečna seja, na kateri se je nadomestil samo I. in II. tajnik. Pomota se je zgodila v tiskarni. Zato prosim sobrate, naj ne zamerijo, ker zmoti se lahko vsakdo. Z bratskim pozdravom Nikolaj Klepec, I. tajnik.
Op. upravništva. Pomota se je res zgodila pri nas, ker dopis ni bil dovolj razločen.
04040404040404040404040440
I Iz slovenskih naselbin, o
04404040404040404040404040
Sheboygan, Wis., 23. febr. — Prošlo leto do konca se je tu prav dobro delalo, ali sedaj jih je pa veliko brez dela, posebno še, odkar je jedna strojarija z delom prenehala v kateri je bilo precej Slovencev uposlenih, ki so sedaj brez dela. Kdaj se z delom spet začne, ni znano. Tukajšnje tovarne so večinoma samo stolarne, kjer je vedno najnižja plača.
Bridgeville, Pa., 23. febr. — Dne 11. t. m. je tu pogorelo slovensko župnišče. Rev. Jos. Zalokar se je komaj rešil. Na srečo je bila cerkev rešena, dasi je oddaljena samo 27 čevljev od župnišča. Prizadeta škoda znaša par tisoč dolarjev, a zavarovalnina je le pičla. '
Pueblo, Colo., 24. febr. — V ponedeljek sta se zopet poročila tukaj dva mlada para. Anton Valentinčič, doma iz Šentjurja je vzel v zakon Frančiško Francelj iz Strug in Frank Boltezar, doma iz Šmarja na Dolenjskem se je poročil z Frančiško Tisol iz Strug.
—	V Trinidad se je ponesrečil v tamošnjem premogovniku Sufeld Coal Company Slovenec Frano Valentin in vsled zadobljenih poško-deb umrl dne 17. t. m.
—	Iz Florence se poroča: United Oil kompanija namerava izkopati najglobokejši oljnati studenec v Coloradi. Globok je že sedaj 3,500 čevljev, ko je še le jeden del polja razstreljen. Družba namerava iti v globočino tako dolgo, dokler bode zamogla s stroji vrtati.
—	Gospica Ana Menoinger iz Brockway, Minnesota, se bode vrnila nazaj na svoj ljubi dom. Zdravila se je nad 10 tednov tukaj v Puebli, toda zdravniki so jej svetovali, naj se poda raj še k svojim sta-rišem.
—	V predzadnji ponedeljek se je poročil v naši cerkvi g. John Hočevar iz Hinja na Dolenjskem z Elizabeto Tekaučič lz ravno istega kraja. G.Hočevar je že kaka tri leta
Pittsburg, Pii., H. febr. —(Ko nec). Na vzhodnem koncu omenjenega gojzda se vidi med vsakovrstnim sadnim drevjem čedna, v tej okolici nekdaj najbogatejša vas Ger-dune. Upam, da bode isto v kratkem dičila krasna kapelica, katero si je tukajšnja soseska namenila sezidati v čast Mariji Tolažba Žalostnih s pomočjo milodarov rojakov sedaj živečih v Ameriki.
Ko greš od tod navzgor, po kratki hoji prideš na vrh in pogledaš na prevel. V najnižjem delu preveli, med ozkimi polji iu skalnatimi obrežji, vidiš kako se vije bistra Kolpa, katera teče skoz metliško ravno polje in naprej proti svoji sestri Savi. Na eno in drugo stran Kolpinega obrežja se vidijo semter-tja visoki holmci, kateri se ponašajo vsak s svojo belo cerkvico na vrhu. Najimenitnejša izmed teh je cerkev “Marija Žeželjska”. Marija Žeželj je kake pol ure od Vinice na strmem pa prijaznem griču, na kate rega te peljejo moderno izdelane kamenite stopnice. Ob straneh stopnic je sezidanih 14 kapelic, v Katere je postavljenih 14 post3j ali štacijo-nov sv. križevega pota.
Žeželj je že od nekdaj dobro ob iskovana božja pot. Iz Hrvaškega, iz Bosiljeva, Ogulina in Modruš potoka se domačim častilcem Matere Božje pridruži prav mnogo romarjev vsako mlado nedeljo in veliki in mali šmaren. Posebno obilno obiskovano shodišče je na spomlad v nedeljo po Kristusovem Vnebohodu in v jeseni na praznik Sladkega Imena Device Marije. Te dni je vse-polno duhovnih opravil na Žeželjnu. Največ vernih romarjev je v jeseni. Že v soboto pred večernicami mrgoli okrog cerkve truma pobožnih romarjev iz Ogulina, ki po golih kolenih drsajo okrog cerkve do trona Matere Božje. Marsikatera mati nese zibelko z detetom na glavi, ker je sebe in dete zaobljubila Materi Božji na Žeželjnu. Drugi dan je ves hrib prenapolnjen s pobožnimi romarji. Tudi nadležnih beračev se ne manjka. Ta ti kaže svoje rane, oni svoje pohabljene ude, ta glasno moli, oni slepec popeva na svojo staro flunko. Tu ti ponuja Černo-maljka svoje preste, tam Viničanka svoje hlebce, tam bojanška Vlaliinja svoje čarape.
Kedaj je bila cerkev postavljena, mi ni znano. Skoraj gotovo je bila zidana v 16. stoletji v strašnem času turških napadov in, kakor svet pravi, v pobožni namen, da bi milostljivi Bog odvrnil to strahovito šibo krvavega preganjanja. Ko so Beli-kranjci na Žeželjnu zidali Marijino cerkev, so ravno takrat tudi Hrvatje onkraj Kolpe stavili romarsko cerkev na Gradišču. Občudovati moramo srčnost in vnemo naših pradedov, ki so v božjo čast in v slavo Marijino na tem strmem hribu postavili tako prostorno cerkev. Njen 38 sežnjev visoki zvonik na osem voglov se ponosno ozira po Beli Krajini in doli po Hrvaškem. Ima precej velike zvonove. Veliki zvon ima tale napis: Fugite Partes adversae vicit enim leo de tribu Juda radix David alleluja Opus Gasp. Franchi Labacensis A. D. 1695. Druga dva je vlil Martin Ramuta, druzega posvečenega sv. Eliju 1. 1707. Pod
04040404040404040404Q4040404040404049404040440404040
L. STERN & SON
903, 905 N. CHICAGO ST. in 1023 N. COLLINS ST. JOLIET, ILL.
Zastopniki za 18 linij.
Banka in parobrodna poslovnica.
Denar pošiljamo pri nas zanesljivo, ceno in g	hitro v staro domovino.
0404 340494940404040404040404040404044040040440404040
Joliet Citizens’ Brewing Co.
Collins Street Joliet, Illinois
Izdelovalci najboljšega piva
v sodčkih in steklenicah.
IQOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Kje ie najbolj varno naložen denar?
Hranilnih nlogje: 20 milijonov kron.
Rezervnega zaklada je: 700,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši slovenski denarni zavodlte vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
Y mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Yarnost je torej tolika, da ulagateiji ne morejo nikdar imeti rebene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. k. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, papilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica pijanska posluje v svoji plači v Prešernovih nlioah
FRANK SAKSER,
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJE GOYA BANČNA PODRUŽNICA 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, 0.	g
iOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOtyOOOOOtXSOOOOOOOOOOOOOQ
Naš zaupnik v Združenih držfavah je že več let naš rojak
(Konec na 8. strani.)
Joliet. iul.
FINO PIVO V STEKLENICAH.
Bottling Dept. Scott and Clay Sts.	Oba telet. 26.
S
A MU E L BAHT. * #
Iz italijanskega prevel B’ . K.
Dolgo vrsto let sem izvrševal notarske posle, toda kaj sličnega nisem nikdar doživel.
Daši se je dogodek pripetil takoj, ko sem začel izvrševati notarsko prakso, vtisnil se mi je vsled svojega skoro nerazumljivega in neverjetnega značaja tako živo v spomin, da še danes ne morem misliti aanj, ne da bi imel pri tem nekak praznoveren strah.
Jaz in moj prijatelj, s katerim sva istodobno pohajala vseučilišče, sva otvorila v Rimu skupno notarsko pisarno. Sicer ne morem trditi, da bi bila početkom sijajno izhajala, upala sva pa vendar z vso potrpežljivostjo, da nama bo tekom časa mogoče dobiti toliko strank, da si bodeva preskrbela in ustvarila eksistenco.
Bilo je 9. novembra 1. * * Tega dneva ne pozabim do smrti. Sam sem bil v pisarni, ko je vstopil strežaj prikupljive skoro inteligentne vnanjosti. Po naglaševanju in izgovoru sem spoznal, da je tujec. Prosil me je, naj se potrudim v stanovanje njegovega gospoda, profesorja Charentona, a takoj, ker je to neobhodno potrebno.
Tega tujega profesorja sem pognal le toliko, kolikor sem čul o njem pripovedovati. Bival je ze nekaj let v glavnem mestu. Govorilo se je mnogo o njegovem čudnem življenju, zlasti so se pripovedovali o njem drzni dogodki, katere bi lahko imenovali naravnost blazne.
Tako je n. pr. nekoč, ko je dospel v glavno mesto, šel v velik zverinjak, zahteval od lastnika, da mu je dovolil vstopiti v kletko k divji levinji, in to popolnoma samemu in neoboroženemu. Seveda je moral popred plačati kavcijo, ki je bila višja kot petkratna vrednost krasne živali. Krotilec in dva uslužbenca postavili so se oboroženi s samokresi pred kletko, pri pravljeni vsak hip usmrtiti zver, ako bi pretila čudaku - profesorju najmanja nevarnost. Ta pa si je prižgal z naj večjo ravnodušnostjo »valčieo ter jo v tej nenavadni kadilni sobi do konca pokadil.
Lahko si je misliti, kakšne slutnje so me obhajale glede tega, radi česar sem bil k njemu pozvan.
Pisal sem svojemu odsotnemu tovarišu list ter mu javil povod svojega odhoda; sam pa sem se pripravil za odhod ter sledil strežaju k profesorju.
Vstopila sva v razkošno oprem Ijen voz, ki naju je čakal pred vhodom, in v nekaj minutah bila sva v ulici Via Venfi settembre. Profesor je stanova) v neki palači pred Kvirinalom. — Sprejel me je ljubeznivo in prijazno kot starega znanca. Bil je lep mož pri šestde setih letih, že sivih kodrastih las in plemenitih potez v obrazu. Sivi, skoro kot sneg beli lasje so bili v ostrem nasprotju z njegovo poltjo, ki je bila kakor od solnca obžgana. Le kadar se je smehljal, je bilo opaziti vnjegovili višnjevkastosivib ačeh nekaj posebnega, nekaj žago /letnega, kar sem opazil na prvi hip.
. “Ravno Vas sem pozval k sebi, ker vas mi je posebno priporočil grof Sangallo, ki je tudi vaš znanec”, nagovoril me je profesor lei&ttnion opazivsi, da me je njegova nepričakovana prijaznost o-aupnita ter me spravila celo v nekako zadrego.
“Povedal mi je, ko sva bila danes zjutraj na lovu, vaš naslov in aui zagotovil, da se vam smem z mirno vestjo popolnoma zaupati.”
Poklonil sem se in zahvalil za zaupanje.
"Pofeiu vam torej”, nadaljeval je profesor, “vzrok, čemu sem Vas naprosil k sebi. Gotovo se bodete čudili, da še nisem do sedaj mislil na to, da bi napravil oporoko, če tudi štejem za seboj 62 let. Vsled nekega pisma, ki sem ga prejel pred dvema dnevoma iz New Orleansa, sem prisiljen urediti tudi to zadevo, ker bi sicer moje precej veliko pre-
moženje podedoval moj bratranec v Meksiki, ki pa je sam večkratni milijonar. Ker hočem pa svoje premoženje porabiti v boljše namene in pa ker mi to jutri ne bode več mogoče . .
iž največjim začudenjem sem skoro odskočil raz sedež ter profesorja strmeč vprašal:
“Kaj pravite?”
Prepričan sem bil, da ga nisem razumel.
Na obrazu profesorja Charentona sem opazil zopet ono posebno, skrivnostno smehljanje; zdelo se mi je, da se nekam pomišljuje.
Kratko nato mi pravi:
“ Popolnoma imate prav; ker mi že morate potrditi, da sem napravil oporoko ob popolni duševni zavesti, imate tudi pravico zahtevati, da vam pojasnim besede, ki so mi nehote ušle iz ust”.
Uvidevši pa, da nisem raiumel niti prvih njegovih besed niti tega, kar mi je nadalje omenil, pojasni mi stvar sledeče:
“Vi ste prvi in brezdvomno tudi zadnji, ki bo izvedel mojo tajnost, kajti jatri ne bodem jaz — več živ!”
“Za Boga”, vzkliknil sem, ko mi je končno bilo mogoče izpregovori-ti nekaj besed, “ne strašite me vendar; ali uameravate morebiti sa-moumor?”
“Kaj še; tega pač ne bode treba”, odgovori mi Charenton s posebnim povdarkom. “Zato bo že skrbela usoda sama, torej ni treba, da bi se jaz nadalje zato brigal. Pila bodeva, prijatelj, sedaj kozarec šampanjca, dobro vam bo delo.”
Pozvonil je in ukazal strežaju prinesti šampanjca, katerega je, kakor sem opazil, izpraznil kupo za kupo s posebnim užitkom. Hipoma pa je postal resen in začel pripovedovati:
“Žalostna je povest, ki vam jo hočem povedati; začela se je pred štiridesetimi leti, končana bo pa jutri, 10. novembra. Odkrito vam priznam, da sem prestal trenutke brezmejnega strshu, zato sem tudi celo svoje življenje uredil tako, da sem kolikor mogoče izbrisal spomine na preteklost in da sem bil v stanu, pred svetom skrivati svojo bolest.
Vedite, da me je kot malo siroto vzgojeval moj varuh, prijatelj mojega očeta; privedel me je iz Toula, kjer sem bil rojen, v Pariz; ondi me je dal izobraziti. Hitro mi je po tekla mladost pri študijah in šport nih zabavah ter vajah. V starosti 29 let sem postal laurent naravoslovja; to vedo sem že od nekdaj najvišje cenil. Ker sem bil popolnoma prost ter me je gnalo v svet hrepenenje po praktični izobrazbi, podal sem se na potovanje. In bas na svojem prvem potovanju doživel sem dogodek, ki je bil samo-obsebi malenkosten, ki je pa odločilno vplival na vse moje življenje.
Bil sem v Egiptu in prišel tudi v Kairo, kjer sem bival že približno en mesec. Tam sem občeval s svojimi rojaki, zlasti z nekim d’Auron-telom, ki je bil nastavljen pri neki francoski parobrodni družbi in nad eno leto vdovec.
Shajali smo se večkrat v neki arabski kavarni. Tako smo sedeli nekoč d’Aurontel in njegova hčerka — dražestna devetletna deklica — pri čaši kave, ko je vstopil po sebn« vrste Arabec rumenkaste polti, z visokim belim turbanom n» glavi. Bil je Arnu el Baht, z drugimi besedami, eden izmed onih vedeževalcev, ki ob cestnih voglih in po kavarnah ljudem za nekaj pi-jastrov prerokujejo bodočnost. Postal je trenotek med vratmi, opazo-vaje nas s svojimi črnimi očmi in nato pristopil k naši družbi.
“ Ta šarlatan je na glasu kot resuičen prerok,” pripovedoval je d’Aurontel. “Pravijo, da so se vse njegove prerokbe istinito uresničile. Ljudje se ga raditega boje, vendar se pa obenem obračajo nanj, da jim odkriva bodočnost in njego
vim besedam potem slepo veruje-jo.”
“ Rad bi vendar čul, kaj bi mi ta Mohamed II. vedel povedati,” sGrn pripomnil, ko je šel Arabec mimo u as.
Mož, ki je na moje začudenje razumel nekaj francoščine, ustavil se je pred menoj in me opazoval, kakor bi me hotel prodreti s svojim mrkim in hladnim pogledom. .
“ Pripravljen sem,” je dejal in razvezal barvasto tkanino, v kateri je imel droben, svetel pesek.
“Naj gre k vragu,” dejal mi je prijatelj natihoma; “te vrste ljudje niso često samo usiljivi, ampak tudi nestrpni.”
Meni pa je stvar ugajala in rad sem dovolil, da mi odkrije bodočnost.
Amu el Baht vsedel se je s prekrižanima nogama na tla, pokril tkanino popolnoma s peskom, začrtal potem s kazalcem vanj nekaj vsporednih črt ter jih mestoma zvezal zopet z ravnimi črtami. Te črte je nato narisal z rdečilom na papir, premišljeval nekaj časa in nato na drugo stran papirja napisal nekaj v arabskem jeziku. Z besedami: “To je vaša usoda” mi je izročil papir in odšel, ne da bi bil sprejel od mene kako darilo.
“Res čuden človek”, dejal sem d’Aurontelu ter ga prosil, naj mi raztolmači prerokovanje.
Vidol sem, kako je ta prcbravši list izpremenil barvo in opazil sem na njegovem obrazu izraz zaničevanja.
“Kaj je vendar pisano”, ga vprašam.
“Ničesar”, mi odgovori; “Arabec vas je hotel imeti za norca”.
Na mojo ponovno prošnjo, naj mi vendar prestavi vedeževalčeve besede, udal se je in jaz sem izvedel, da me sicer ne bodo zadela telesna trpljenja, pač pa mi bodo ogrenili življenje težki udarci usode. Čez devet let oženil se bodem s krasno osemnajstletno deklico, katero bom pa kmalu potem na morju izgubil.
V tem zakonu rodil se mi bode krasen deček, ki bode pa končal svoje življenje v vojski in točno čez dvanajst let sledil mu bom v večnost tudi jaz. Zapustivši d’Au-rontela, domislil sem se, da bo njegova hčerka čez devet let slučajno ravno osemnajst let stara. Sam sebi sem se smejal tembolje, ker na ženitev niti mislil nisem, ampak sem hotel ostati vedno samec. Po preteku 14 dni sem zapustil Egipt in tudi pozabil cel dogodek.
*■
* *
Svojega nadaljnega potovanja vam ne bodem opisoval, zato preidem takoj na svoje drugo potovanje v Ameriko, kjer sem nameraval proučevati botaniko ob Misisipiju. Stanoval sem v New Orleansu pri neki normanski rodbini, ki je štela le tri osebe, soproga, soprogo ter njihovo gojenko. Bili so nad vse prijazni z menoj ter name obračali vso pozornost; dozdevalo se mi je le, da se mi Julija — tako se je zvala njihova gojenka — namenoma izogiblje . . .
Ko sva bila 'nekoč sama, vprašal sem jo odkrito za vzrok njenega obnašanja. Opazil sem, kako je prebledela, a se je takoj zopet zavedla iD »e opravičila. Od tega dne pa se mi je zdelo, da se ji je razjasnilo lice, postajala je vedno ljubezni ve j a in rada občevala z menoj. Odslej sva bila vedno skupaj. Toda kolikorkrat sem jo hotel izpraševati o njeni preteklosti, je postala otožna, in tega hipnega pojava si nisem mogel raztolmačiti.
Vkljub temu, morda baš zaradi-tega, vplivala je lepa devojka name tako, da sem bil prisiljen sam sebi pripoznati, da so vsi moji lepi skle pi in obeti, ostati samec, že davno omajani. Naposled sem jo vprašal, hoče li združiti a mojim svoje življenje.
Le trenotek sem opazil v njenih lepih očeh žarek radosti, ki pa je takoj ugasnil, nato pa je počela na tihem plakati.
Skrajno presenečen sem jo prosil, naj mi vse zaupa. Izpovedala mi je, kar mi sicer ni nameravala nikdar odkriti. Bila je Sara d’Aurontel, hči mojega prijatelja, s katerim sem bival ravno pred devetimi leti v mestu Kairo v Egiptu. Po ne
TBtCTEB'S
^ïTer’v/I^
4ECISTCRES'
Radosti življenja |g
je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdravju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, podjetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega prebavljanja, ker
Trinerjevo zdravilno grenko vino
vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto kri, ki je vir življenja.
Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je se vedno tako veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le
Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno
kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu.
(Nadaljevanje na 7. strani).
okus.
Dobro prebavljanje. Dobro zdravje.
^VEočni živci. Močne mišice. Dolg-o življenje.
Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mnogim boleznim, kadarkoli je rabite. Rabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali kot zabranilo bolezni.
POZOR! — Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se nnrate vzdržati špirituoznih in varjenih pijač.
Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah.
JOS. TRINER,
799 South Ashland Avenue,
CHICAGO, ILL.
Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih špecijalitetah:
Trinerjsvem brinjevcu, slivovici, trpinovcu in konjaku.
ZASTON J !
Da se naSi občeznani
“JERSEY ELEKTRIČNI PASOVI”
tembolj udomačilo, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj Se nepoznani, smo pripravljeni na želje vsakomur jednega zastonj doposlati.
To je pomenljiva ponudba od naSe tvrdke. Za pas nam ni treba ničesar pošiljati, kertoje darilo.
Kedar zgubljate svojo telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpl jen ja živcev, bolečine na hrbtu, če ne morete prebavljati, imate spriden želodec, ter ste ae že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi “Jersey električnega pasa" ozdravljeni.
Dobro vemo, da na5 električni pas istinito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu in uporabi tuai drugim tolniKom priporočali, da zadobimo s tem ge večje priznanje, ko vas bode ozdravel.
Občna priznanja.
Vai električni pa9 je torej V9e učinil, kar ste ml obljubili, in Se več, pas me je iznoVa zopet pomladil. Fran Jenčič, 30 Bryon A ve., Chicago, 111.
Kar govorimo, todi držimo! Izrežite to ter nam dopoftljite vage ime in Da9lov ter pridenite zraven znamko za odgovor — in pas vam bode doSel čisto zastonj. PiSite na naslov:
Jersey Specialty Co.,
121 Cedar Street.	New York, N. Y.
Stefan Stanfel,
na voglu Ohio in Chicago St. Jotiet, 111.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter proda jo-prijetno dišeče smodke.
Northtvestern Phone 548.
¡OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
FRANK MEDOSH
W78 Ewing Ave., vogal 95tb ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija South Chicago, III.
[gostilničar ....
Izdeluje vsa notarska dela, prodaja šifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu.
TELEPHONE: SOUTH CHICAGO 123.
I C. W. Brown, preds Hobt. Pileber, podj w. G. Wilcox, kaslr.
tioilül
Kapital 9100,000.00. BARBER BUILDING. JOLIET, ILL.
Denar na podojilo.
Pogojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros.
E.PORTER BREWING COMPANY
Pivovarna: South Bluff Street.
EAGLE BREWERY
Izdelovalci
PAL ALE IN LONDON PORTER v*»
Posebnost je Pale Wiener Bier.
JOSEPH STUKEL,
avs. zastonj.
JOLIET. ILLINOIS
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
Hill Girt Vineyard”
ft«
Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivotko. Fino muškatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
-Box 77—
Crockett, Contra Costa Co.,Cal.
OZNANILO 1
(	1114 H
Vsled razširjenja naše dosedanje trgovine na 606 Mas oni c Temple, preselili smo radi pre-malega prostora našo trgovino na 1114 Heyworth Building.
V novem prostoru imamo sedaj obilo zalogo razne zlatnine, nr, verižic, prstanov i. t. d.
S spoštovanjem
Matija Pogorelc,
1114 Heyworth Building:, CHICAGO, ILL.


Kje je resnica?
Samo jedcn zdravnik ne more nikdar jamčiti/ da bode ozdravil vsako bolezen, kajti ni jeden zdravnik ne mere biti strokovnjak za vse bolezni.
O tem dejstvu je vsak razumen človek prepričan. Več bolezni je, ktere mora zdravnik od blizo pregledati, ker jih je nemogoče drugače ozdraviti.
Vsak zdravnik je sposoben za jedno vrsto bolezni, ako pa kdo trdi, da zamore ozdra viti VSAKO bolezen, je to nespametnost.
Po vseh velicih mestih vstanovljajo zavode za raznotere bolezni, in na čelu vsakeg; oddelka je zdravnik strokovnjak.
Tako je nastal naš NEW YORK UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE, samo da *e izpolni ona med slovanskim ljudstvom v Ameriki opazujoča se praznota, kajti siromake «tanujoče daleč »d velikih središč, običajno nepošteni zdravniki osleparijo. On: ne vedo kam bi se obrnili, da bi se rešili bole'ni, ktera jih tlači.
Universal Medical Institute
in Vam naznani:
„ AKO STE BOLNI. — AKO STE V NEW YORKU ALI DALEČ PROČ. — AKO SO DRUGI ZDRAVNIKI PROGLASILI VAŠO BOLEZEN ZA NEOZDRAVLJIVO — AKO SO VAM NEVEŠČI ZBRAVNIKi OD VZELI STOTINE IN STOTINE DOLARJEV IN VAM KLJUB TEMU NISO POVRNILI DRAGOCENEGA ZDRAVJA.
Pišite Universal Medical Institutu v New York. Pojasnite nam Vašob*lezen odkrito srčno brez Sramovanja, tako natančno, kakor da pišete svojemu prijatelju. Vaš slučaj bolezni bode 7dravniška konferenca pre skala, in ako bede strokovnjak one vrste bolezni, za ktero Vi ^olu ete. uvidel, da Vas zagore ozd aviti, poslali Vam bodemo z ekspresom zdravila, v kterokoli mesto Zjed. držav Canade rli Mehike.
V slučaju pa, da je Vrša bolezen neozdravljha, ali, da je treba, da se Vas osobno preišče, odgovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku ter Vam pojasni'1 Vašo bolezen.
Vedeti morate, da je več bolezni, ktere ni mogoče ozdraviti le d tom vživaira zdra vil in tudi več tacih, ktere ni mogoče iz Vašega pisma takoj spoznati. Universal Medical Institute ima mnogo električnih strojev, s pomočjo kteriH se oslabele osebe krepe, organizmu (životnej sestavi'! dodeli se nova moč, suhi se odebele, debeli se osuše, preskrbi se Lcwa meč izmučenim in oslabljenim, ker stroji zamore muke in bolečine.
Rentgenovi ali X žarki omogočijo vpogled v notranjost človeka. Na ta način jevide'i vse notranje poškodbe, kterih s prostim očesom ni mogoče opaziti. Radi tega pa Vas lahko ozdravimo, aao «mate:
REVMATIZEM. — SRČNE BOLEZNI. - OTEKLO KOZO. — BOLEZNI NA OČEH, UŠESIH, NOSU, VRATU, ALI NA PRSIH -AKO ZGUBITE LASE. - AKO STE BOLN! NA ŽELODCU, NA MA TERNICI. — AKO IMATE HEMEROIDE — SPOLSKE BOLEZNI. -ONEMOGLOST PRI SPOLSKEM OBČEVANJU — AKO STE NERVOZNI. - AKO NEPRAVILNO PREBAVLJATE — IMATE ASTMO, KAŠLJATE. — NEČUTITE — AKO STE BOLNI NA MEHURJU, LEDVICAH, JETRIH, itd , itd.
Ali, ako imate katerokoli drugo bolezen, cbrnite se na Universal Medical Institute, kjer so zdravniki-strokoynjaki, kteri Vam bodo pojasnili Vašo bolezen. Ako ste ozdravljivi, je njih stvar brezpogojna gotovost, kajti v Universal Medical Institute se za vsako sprejeto zdravljenje jamči; ako je pa bolezen neozdravljiva, se Vam to naravnost brez ovinkov na tnani, da ne trošite zaman drazega denarja.
Ako ste v kteremkoli kraju, pišite nam in zvedeli bodete v čem obstoji Vaša bolezen.
Naslov:
UNIVERSAL MEDICAL INTSITUTE
30 WEST 29th ST., blizu B’way,	NEW YORK,
Uradne ure; Vsaki dan od io. do 12 dop. in od 2. do 7. ure zvečer.
Ob nedeljah od 10. do 1. ure popcludne.
A. Sclioenstedt,
naslednik firmi
Lougliran & Sclioenstedt
Posojuje
denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča.
Preskrbuje zavarovalnino na posestva.
Prodaja tudi prekomorske vožne listke.
Cor. Cass & Chicago Streets,
I. nadstropje,
M. B. Schuster
Young Building
Joliet, Illinois.
Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota.
Lote na Hickory cesti v Jolietu.
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander
Chicago telet. 2794	N. W. telei. 927
122 Jefferson Street:::::JOLIET, ILL
A»
Izreži to, pa dotiesi v
Anderson’s
Studio
in dobil boš dvanajst naših najboljših 5 dolarskih fotografij za $3.50, vštevši eno fotografijo v upravnih barvah po najnovejšem načinu.	JOLIET, ILL.
J. IP. KING
Lesni trgovec.
Cor. DesPlaines in Clinton Sts. Oba telefon 8. Joliet.
Delavska
agentura.
Ako potrebujete delavcev ali delavk oglasite se pri nas mi Vam jih hitro pre skrbimo. Imamo tudi delo za nekaj dobrih deklet za hišno delo. Dobra plača.
M. PHILBIN
515 CASS STREET Cbi. Phone 3932	N. W. 5
Stanovanje 3541 Chicago Phone.
DR. STRUZINSKY,
809 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL.
ODPRTO VSAKI ČAS.
Emil Bachman
580 South Center ave., Chicago, 111.
Slovanski tvorničar društvenih odzna-kov (badges), regalij, kap, bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Kato-log na zahtevanje zastoni.
Prav nizke cene!
V zalogi imamo veliko zalogo UR IN ZLATNINE, katero prodajamo sedaj ceneje kakor kedaj preje in kje drugej v mestu.
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdeijujemo vsa v to stroko spadajoča dela pa najnižjih eenah, naše dol ) vam jamčimo. , BSPPopravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike.
B. BERKOWITZ,	° JOLIET,aSI°LL!reet
VELIKA KAZPKODAJA
POSTAJA ZA STRELJANJE ZOPER TOČO.
Štajerski vinogradi, slavnoznani radi svoje dobre kapljice, so bili še pred desetimi leti dostikrat opustošeni po toči. Poskusi streljanja na točonosne oblake so se tako izvrstno obnesli, da se je streljanje splošno uvedlo na Štajerskem, koder biva naš slovenski rod, in postaje, kot jo kaže slika, so zgrajene na mnogih vrhih. Po streljanju se mesto toče vlije dobrodejen dež.
VELIKIH S LOT
za polovico njih prave vrednosti.
(Nadaljevanje s 6. strani).
sreči svojega očeta so je vzeli k sebi daljni sorodniki v New Orleansu, kjer je živela kaki dve leti.
Sedaj sem razumel vse. Pred dvema letoma sem namreč čital v časnikih, da se je d’Aurontel, ki je bil postal glavni blagajnik, radi nekih nerednosti usmrtil. Pretreslo me je, ko sem se domislil Arnu el Bahta, in ves takratni dogodek mi je stopil živo pred oči. Ali naj se njegovo grozno prorokovanje vendarle uresniči? Sara je smatrala moje obotavljanje za nevoljo ter počela iznova plakati, rekoč:
“Pustite me, vsaj uvidevate, da ne morem nikdar postati vaša soproga.”
Nisem se mogel dalje zadržavati; objel sem ji obe roki ter dejal:
“Sara, usoda sama naju je zdru žila, ko sem vas ugledal, seveda nisem izpoznal, da ste ona lepa in vesela deklica iz Kaire, toda ko sem pogledal v vaše oči, sem vedel takoj, da sem vas že moral nekje videti. — Morda v sanjah ! Uverjen sem, da naju je usoda namenila dragega drugemu. Prosim vas še enkrat vaše roke ter hrepeneče že lim, da vsprejmete mojo ponudbo.” *
* *
Mesec pozneje sva bila mož in žena, in prekrasni dnevi najinega zakona so nama potekali v blaženstvu in sreči.® Strašnega prerokovanja se že davno nisem več spominjal. Po preteku enega leta povila je Sara lepega, krepkega dečka, ki je bil najino veselje in najin ponos. Na-daljnik pet let je poteklo v nemoteni sreči.
Nekega večera dobim brzojavno obvestilo, da je umrl v Parizu moj nekdanji varuh ter izdaten del svojega premoženja zapustil meni. Sara je hotela na vsak način potovati z menoj v Pariz, dasi so jo roditelji prosili, naj raje v New Orleansu počaka, dokler se ne Vrnem. Zapustila sva torej Louisiano ter odpotovala v New York, od koder sva se odpeljala s francosko ladjo “Ra-pide” v Evropo.
Sara se je veselila zopet videti Pariz, katerega ni videla že izza otročjih let. Tudi malemu Reneju je potovanje jako ugajalo. Kako bi mi bilo mogoče takrat slutiti strahovito nesrečo, ki mi jo je usoda določila?
Dospeli smo do Azorskega otočja. Bila je temna, meglena noč, ko se je naša ladja z vso močjo zadela ob angleški parni*, katerega Brno zagledali šele v tako mali razdalji, da ni bilo več mogoče, umakniti se. Sunek je bil strahovit in usodepoln.
Prednji del angleškega parnika je popolnoma razbil stran naše ladje; vendar se je rešil del naših potnikov.
Razume se, da sem mislil jaz le na Saro in Reneja.
Po skoro obupnem trudu se mi je posrečilo spraviti oba na angleški parnik. — Sara je bila na glavi težko ranjena; po zdravnikovem izreku je bila rana smrtnonevarna. Izdihnila je naslednji dan in morje je liki svinčeno krsto z nepojmljivo težo zakrilo njeno truplo.
*
* *
Od tega trenotka mi je stala podoba onega egiptovskega vedeževalca neprestano pred očmi.
Niti dvomil nisem, da se izpolni
tudi ostalo prorokovanje. Bil je to strah pred gotovostjo, pred znano mi bodočnostjo.
Vnela se je francosko-pruska vojska. Na tisoče mladeničev se je borilo ob Renu. Rene (moj sin) je nameraval vstopiti kot prostovo ljec v armado.
Do skrajnosti prestrašen sem ga komaj pregovoril, da je opustil ta korak. Koncem oktobra pa, ko je Gambetta zbiral nove čete, odšel, recimo pobegnil je Rene in padel v boju s prednjimi četami generala Tanna. — Tudi tukaj je torej usoda odločila, kakor mi je napovedal arabski vedež.
Pod vtiskom teh zame strašnih dogodkov sem bil popolnoma uničen in pobit. Uvidevši, da podležem v boju z grozno usodo, sem zapustil Francijo ter začel zopet staro skoro pustolovsko življenje.
Iskal sem smrti v marsikaterih drznih podjetjih; hotel sem zdrobiti spone, ki so me vezale na mogočno voljo do življenja, — zaman!
Mislil sem celo ca samoumor, toda v hipu, ko sem nameraval izvršiti svoj sklep, se je temu proti-vila moja lastna volja, ki je nisem mogel obvladati.
Bil sem razorožen. Edino sredstvo, ki mi je po tolikih poizkusih še preostalo, je bila resignacija. To je krinka, ki zakriva najspretneje vsak obraz.”
*
* *
Profesor Charenton je umolknil. Natočil je iznova kozarce ter še enkrat izpregovoril:
“Oprostite, ako sem Vas morda dolgočasil s svojo pripovedjo. Mislili bodete, da je neverjetna, toda jutri ne bodete o resničnosti nič več dvomili. Jutri je dvanajsta obletnica smrti mojega sina in zato .	.	. Zato ne bom imel več časa
misliti na oporoko. Pismo, o katerem sem vam omenil, prejel sem od roditeljev svoje soproge, ki se nahajajo v bedi, torej je moja sveta dolžnost skrbeti zanje.”
Profesor je poklical nato dvoje slug kot priči k oporoki, mene pa pooblastil, da isto izvršim.
Ko je bilo vse končano, me je spremil do vrat ter mi zahvaljujoč se večkrat stisnil roko in me prosil, naj vse zakonite obveznosti in formalnosti kar najhitreje rešim ter pospešim.
*
* *
Vrnivši se v pisarno sem dobil ondi svojega tovariša ter mu pri-povedal profesorjevo povest.
Prijatelj se je smejal.
Naslednji dan pa sem čital med dnevnimi novicami rimskih večernih listov sledečo vest:
Smrtna nesreča. Danes zjutraj se je peljal profesor Charenton, kot ponavadi, po ulici Via Nomentana na izprehod; kar so se njegovi konji, ki so ugledali neko čredo, nenadoma splašili. V divjem diru so drvili z vozom po cestah. Pri tem se je voz preobrnil in profesor je padel s čelom na s kamenjem posuta tla in obležal na mestu mrtev. Rojen je bil v Toulu v Loreni in je živel nekaj let sem v glavnem mestu, kjer je bil zlasti poznan vsled svojega nenavadnega življenja.
Poročilo sem položil svojemu prijatelju na mizo.
Ta je prebral nenavadno vest in molčal.
Lote so v bližini največjih tovarn v Jolietu; Ježe ob Hickory St. Car progi.
$200 in višje na lahke obroke.
Pismeno izjavo ali poroštvo dajemo z vsako lote.
(Warranty Deed and Abstract of Title.)
Te lote so bile zamenjene, za eno veliko čikaško poslopje,za to jiis moramo prodati kakor hitro mogoče.
Pošljite po plat (plan) in druge reči na urad
L.STERNSSON
1Q23 N. Collins St., zastopnik za
FRED H. BARTLETT & CO., ICO Washington St., Chicago, Illinois. Poprašajte naše zastopnike v Jolietu, 111.
VSI NARODI V AMERIKI
POZNAJO O HVALIJO
DR. LEONARDA EANDESA
kot naj večjega dobrotnika trpečega človeštva.
Kajti ozdravil je tisoče in tisoče ljudi in jih rešil prerane smrti. Dr. Landes je v New Yorku obče spoštov an zdravnik. Bilje prvi asistent v bolnišnicah Bellevue, Lebanon in Manhattan na dolikliniki o dispen-zarija Mount Sinai, Good Samaritan in na uuiverzi.
Ni Človeka kateri bi ze ne bil bral v časnikih ali slišal pripovedo-voti o njegovih velikanskih zdravniških uspeheh.
Vse notranje in zunanje telesne bolezni, vse kronične bolezniw glavi v grlu, v sapniku, v pljučah v prsih, jetiko, katar, hripo ali influenco, astmo ali naduho, vse kronične bolezni jeter, ledvic srca in mehurja, slabenje in sušenje ledvic, zaprtje mehurja, kamen, vse kronične belezni želodca in prebavljalnih organov slabost želcdca ali dispepsijo, neredno čistenje ali zaprtje, zlato žilo ali bemeroide, fistel ali ture,bule, grče v želodcu, v črevesu in v trebuhu, raka, revmatizem in vse bolezni v kosteh, gibt ali trganje po udih, glavobol, migreno, očesne nosne in ušesne bolezni, mrzlico, malarijo, nevralgijo, nevrastenije, božjasl skro-fuloznost, kašelj, srab ali garje prišč, mazulje in ture izpadanje las, prbuto, krč, otrpnelost, kilo ali bruh, vse kožne bolezni papelje, lišaj, krvne lise itd. ozdravi v najkrajšeni času.
Za zdravljenje nervoznih bolezni ima najbolje in najmoderneje stroje tudi ima svojo apoteko in svoj laboratory zTt izdelovanje zdravil.
Zdraoniški svet in knjigo zastonj vsakemu kdor mu piše in priloži nekaj znam k za poštnino.
Dr. Leonard Landes je najznamenitejši zdravnik v New Yorku 140 East 22nd Street, živeči.
Speijaiist za vse tajne možke in ženske bolezni nobeden zdravnik o New Yorku, pa tudi ne drugod nima z zdravljenju teh bolezni tako obširne izkušnje in prakse, kakor Dr. Leonard Landes. Vse bolezni zdravi po najnovejšem načinu zdravljenja in b.ez vsake operacije.
Rojaki Slovenci! Ako ste bolni ali ako vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti ili so uas morda le še pokvarili, priporočamo žam, da se obrnete na doktorja Leonarda Landesa kateri je osega zaupanja vreden in kateri vas ne bode prevari!.
Pojdite k njemu osebno ali opišite natančno svojo bolezen in mn pošljite pismo. Pišite v slovenskem jeziku na sledeči naslov:
DR. LEONARD LANDES,
140 East 22nd St., between 3rd and Lexington Ave., New York, N. Y.
Uradne vre so ob delavnikih ob 8. zjutraj do zvečer in ob nedeljah od 9 dopoludne do 3 popoludne.
Grayhek & Ferko
MESNICA
207 Indiana St.	Joliet, UL
Velika prodaja domačih krvavic in prekajenih klobas.
Pošiljamo iste slovenskim trgovcem na vse kraje. Pišite po cenik.
Imamo veliko zalogo svežega, slanega in prekajenega mesa.
NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA.
N. W. Phone GOO	----o---	Chicago Phone 1521
[««r.rnJ
-tt #••<!«• t « i < « «	im« tjLm*** *
wmmn/smm , ' Ä îSpilîp
y.


Knjigarna
Amerikanskega
Slovenca.
Cenik fenjig,
katere so dobiti odslej v do vi knjigarni.
Amerikanski Slovenec
Joliet, 111.
Nadaljevanje s 5. strani.
Molitvene knjige.
Duhovno veselje.............. 65c
Krščanski zakon..........•	65c
Marija Varhinja nedolžnosti,
fina vezava............. 50c
Ista, vezana v usnje........11.00
Otroška pobožnost, lepo vez.. 30o
Ista, z okraski.............. 75c
Ista, vezana v usnje........$1.00
Rajski glasovi, lepa vezava.. 50c
Ista, vezana v usnje.......II. 00
Ista, šagrin usnje.........$1.35
Skrbi za dušo, fina vezava... 65c Sv. Angelj Varh, lepa vezava 50c Sv. Ura, vezana v usnje....	65c
Poučne knjige.
Katekizem....................2Eo
Poduk rojakom Slovencem......25c
Druge knjige.
A
Admiral Tegethoff............20e
Andrej Hofer.................20c
Ave Marija...................10c
B
Beneška vedeževalka..........20c
Burska vojna.................30c
C
Cesarica Elizabeta...........10c
Ciganova osveta..............20c
“Cvetke.......................20c
D
Domača zdravila..............60c
F
Fran baron Trenk.............25c
G
Godčevski katekizem..........15c
Gozdovnik....................70c
Grof Radecki.................20q
H
Hedvika, banditova nevesta.. . . ] 5c
Hildegarda...................20c
Hitri računar................40c
I
Ivan resnicoljub..............25c
Izza mladih let...............40c
L
Lažnjivi kljukec.............80c
M
Mala pesmarica...............30c
Marjetica....................50c
Materina žrtev...............60c
Mati božja na blejskem jezeru.. 15c
Miklova Zala.................80c
Mlinarjev Janez...............40c
Mrtvi gostač..................20c
N
Na indijskih otokih...........30c
Narodne pravljice za mladino.. 25c P
Pavliha.......................20c
Prino Evgen Savojski..........90c
R
Repoštev..................... 20c
Roparsko življenje............20c
Rusko-japonska vojna,zvezek po 10c S
Sanje v podobah...............15c
Spisovnik pisem...............30e
Srečolovec....................20c
Stanley v Afriki..............20c
Skozi širno Indijo............40c
Stoletna pratika..............60c
Sv. grofinja Genovefa.........20c
Sveta noč.....................15c
Sv. Notburga..................20c
Š
Šaljivi Jaka..................20c
Štiri povesti.............. .. 20c
T
Tisoč in ena noč, 61 zvezkov,18.50
Posamen zvezek...........80c
■ V
Vseznalec mali................20c
Velika sanjska knjiga	30c
Voščila za vse prilike........20c
Ž
Ženinova skrivnost............2Sc
zvonikom je čedna kapelica. V al-tarju je na platno slikana lepa po doba rožnovenske Matere Božje. Tudi v tej romarski cerkvi se vidi na sredi cerkve na tronu sedeča, lepo oblečena podoba Matere Božje z Detetom, okrog katere še pobožni verniki po golih kolenih plazijo ter jej po svoji zmožnosti darove prinašajo. Veliki altar je nenavadne vi-sočine, ima dvajset angelskih podob in enajst svetnikov, v sredi je kronana Mati Božja s svojim nebeškim Sinom, lepo ozaljšana: na čelu ima pozlačene verižice in zvezdo podobo zgodnje danice. Stranska altarja st» posvečena Spremenjenju Kristusovemu in Spreobrnenju sv. Pavla. Ko se odtod ozreš proti solnčnemu izhodu v meglenem ozračju, vidiš Bosansko pogorje; ko se pa ozreš proti jugu in zahodu, ti zapira daljni pogled visok hrib, takoimenovani Klek. Isti se ti v daljavi kaže kakor stara pasja glava.
Nikolaj Gerdun.
Razglednice, kranjske narodne
noše in druge, po......... 3c
Podobice, po..  .............. 5c
OPOMBA. Naročilu naj se pri-dene denar. Knjige pošiljamo pošnine proste.
Ni hotel obupati.
G. Frank Kubis iz Independence, Wis., nam je poslal sledeče pismo: “Človek, ki ga je ozdravilo slavno Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, želi izraziti svojo najlepšo zahvalo. Iskal sem pomoči pri mnogih zdravnikih zaman, a nisenfhotel obupati. Po naključju sem kupil steklenico tega vina na poskus. Od prvega popitka sem opazil, da sem našel pravo zdravilo, ker je bolečina polagoma odlegala in želodec je zahteval hrane, ki je preje nisem mogel sprejemati. Popil sem pet steklenic in se počutim popolnoma dobro. Komurkoli sem priporočal to zdravilo, je bil zadovoljen ž njim in moje sestre ga ne morejo prehvaliti.” To je nov dokaz, da ozdravi Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino vsak želodec, celo v slučajih, kjer se je opustilo vsako upanje. Kadarkoli se ti slast zmanjša ali popolnoma izgubi ali kadarkoli li želodec odklanja hrano ali ne more obdržati; kadarkoli se ti obličje noče razvedriti, oko ne razjasniti, jezik ne očistiti, telo ne usposobiti za delo, te to zdravilo gotovo ozdravi. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ash land ave., Chicago.
Odprto pismo Slovencem.
Dragi gosp. Dr. E. C. Collins M. F. New York.
Vam naznanim, da sem prejel Vaša poslana zdravila za srbeči lišaj in se Vam imam zahvaliti ker so Vaša zdravila res uspešna, kajti jaz sem popolnoma ozdravljen. Vas pozdravljam ter ostanem s spoštovanjem. Johan Futihar 1917 South loth Str. Springfield, 111.
Velik ogenj.
Moncton, N. B., Kanada, 86. febr. — Delavnice za lokomotive so zgorele in škoda znaša nad f 1,000,-000. Nad 1000 delavcev je izgubilo zaslužek, in brez dela ostanejo več mesecev. Nad 100 potniških in tovornih vagonov je zgorelo.
Zastonj
pošljemo knjigo: “Kako dobite in si ohranite lepe in goste lase?” vsakemu, kdor pošlje nekoliko poštnih znamk. Knjiga je zelo zanimiva in koristna in za vsakega potrebna. P. Frank, 229 East 33 st., New York, N. Y.
Posebna
razprodaja oblek
za moške iti dečke ter obuval in klobukov.
Obleke vredne 112.00 prodajamo sedaj za........
Klobuke vredne 12 in $1.60	1
prodajamo sedaj po 7Bc in.. l.UU
čevlje vredne 12 in 1250	1 np
prodajamo sedaj po $1.50 in J, /!j
Ravnotako vse drugo blago.
Pridite in oglejte si jo.
Win. Fisher,
JOLIET, ILL.
TISTA MAROŠKA MELONA.
VAMPEŽ IN BOBEN.
NAGLORISARIJA.
04»0CHtH04»040''t»tKXH««
MALI OGLASI
n
KADAR IŠČETE SLUŽBE,
svojega prijatelja ali kaj drugega, imate kaj naprodaj, želite kaj kupiti, i. t. d. denite to med male oglase v našem listu,ki vedno prinašajo uspeh. Cena za jedno uvrššenje, Še oglas ne obsega veš ko 7 vrst, S5c, za hkratno pa 75c. Ge obsega oglas nad 7 vrst, pa za jedno uvrššenje SOc, in za hkratno $1.50. Rašuna naj se po-vprešno po 6 besed na jedno vrsto. Svoto je poslati z oglasom naprej.
NA PRODAJ DVE HIŠI: ENA
na Clement st. s 5 sobami, druga na Marbie st. z 10 sobami. S trdo in mehko vodo. Tudi tri lote na Grant st. Več pove lastnik Anton Kastelic, 746 Summit st., Joliet, 111.	p3t
SLUŽBE IŠČETA DVE SLO-
venki, vešči gospodinjstva in navajeni vsakega dela. Naslov: 1115 N. Cente st., Joliet, 111.	p2t
NEUGASLJIV UŽIGALNIK, KI
je pripraven za užiganje cigar, nobena sapa ga ne ugasi. Prodaja se samo pri nas. Pišite ponj. Cena 50c. John Pu-gil, Box 759, Leadville, Colo. pt2
KJE JE MARTIN REŽEK? DO-ma je iz Bojane vasi pri Metliki na Dolenjskem h. št. 1. Pred dvema letoma je bil v Rockvillu v Coloradi, a zdaj ne vem, kje je. Podpisani sem mu nekaj dolžan in bi mu denar rad poslal. Zato prosim rojake za njegov naslov v slučaju, da vedo zanj. George Molek,429 Degaro st.,Kansas City,Kas.
d3t
Prvi slovensko - hrvaški
“DOM”
v Rockdale, 111.
Izvrstna gostilna kjer se toči vedno sveže pivo in druge pijače ter tržijo raznovrstne smodke. Rojaki dobro došli.
Valentin Fajnik, lastnik.
Chicago Phone4653.
Pozor rojaki!
Anton Terdič,
Cor. Ruby and Bluff Sts. JOLIET.
Vas vseh uljudno vabi, da ga pogostoma obiščete. Velika zaloga dobre postrežbe. Poskusite moje domače dobro vino in druge raznovrstne pijače ter dobro smodke. IggfProdajam tudi premog po prav nizki ceni.
Ji. W. Pitone 825.
SLOVENCEM in HRVATOM
naznanjam, da točim vedno sveže pivo, zvano Elk Brand
IZ ME PIVOVARNE
‘•JOLIET CITIZENS’ BREWERY.’ Prodajam tudi izvrstno žganje, whi-skije in iepodišeče smodke.
Vabim vse rojake na kozarček nevega piva.
Mike Kochevar
N. W. Telefon. 809
Pozor, rojaki!
Slovencem in Hrvatom uljudno naznanjeni, da sem otvoril prve vrste
Gostilno,
1137 N. Hickory St., Joliet.
Točil bom izvrstno Schlitzovo pivo, najboljša žganja in prodajal izborne smodke. V obilen obisk se priporočam
ANTON SK0FF.
N. W. Phone 609.
S* ura ZASTONJ
Krasna ura z zgornjim navijakom in dobrim ameriškim kolesovjem, pokrov je jamčen, da ne očrni, Ura je podobna uri vredni $BO, ter drži čas prav dobro. Damo jo zastonj če razprodate 24 kosov, nafte izvrstne zlatnine po 10c vsak. Naročite 24 kosov zlatnine kakor hitro je mogoče in ko i»io prodate in nam pošljete $2.40 dobili bodete po pošti vam poslano krasno uro zastonj.
NATIONAL JEWELRY COMPANY, Dept. 47, Chicago, 111.
PREMOG
TRD IN MEHEK, TER
:
! kok in drva •
ZA KURJAVO
prodaja v Jolietu po najnižjih cenah.
Stefan Kukar,
N. W. Telefon 348 in 1479.
NAŠE SLOVENSKE GOSPODINJE VEDO
da 80 pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno
MESNICO
obilo založeno s svežim in prekajenim mesom. Naša doma scvrta mast
Í'e zelo okusna ter je garantirano ista.
JOHN & ANTON PESDERTZ
1103 N. Broadway, Joliet, 111.
Northwestern Phone 1113.
Chicago Phone 4531
MAUSAR BROS.,
|	200 Jackson St.,
i	na voglu Ottawa,
JOLIET, ILL...
i ...SLOVENSKA GOSTILNA...
i V zvezi je tudi zelo prostorno prenočišče, katero zlasti priporočamo na novo i	došlim rojakom.
| N. W. TELEFON ŠTEV. 1257. —MIMMIMIMHMHIBt
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
❖
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Telef. 2252.
1012 N. Broadway, Joliet, Ills.
Denarje v staro domovine
pošiljamo •
za $	20.55	  100	kron,
za $	41.00	  200	kron,
za $	204.50 .......... 1000	kron,.
za $1021.75 .......... 6000	kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh.
Denarje nam je poslati najpriličneje do $25 v gotovini v priporočenem ali re-gistrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER,
(Glas Naroda!
109 Greenwich Street, New York. 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Pasdertz & Terlip
1100 Broadway, Joliet, 111.
SLOVENSKA * GOSTILNA,
kjer se teči vedno sveže pivo in druge izvrstne pijače ter prodajajo lepo dišeče smodke.
Rojakom se priporočava y .obilen poset.
Pozlačena ura za $3.98
še nikoli ni bila ponujana.
Mi vam pošljemo za prost pre-
§led 14 karatno zlato uro z verna pokrovama, z gornjim navijakom in z nafinejšem ko-esom, C. O. D. le za $3.98 in expresne stroške. J&mčena je za 20 let, verižico z vsako uro. Ta ura ne bo postala črna kakor druge pozlačene ure, in drži čas izvrstno, posebno za Železniške uradnike. Po zunanjosti je podobna čisto zlati uri za $40 in marsikje Jih prodajajo po $10. e nam pošljete $3.98 pridenemo k uri še prstan, ali nož zastonj in pošljemo vse po pošti ne da bivaš kaj stalo. Eno uro dobite zastonj, če jih kupite šest. Pri naročanju! naznanite ali vam poslati moško ali žensko uro.
M. Rech S CO., Jewelers, Dept. 183 Chicago, IU.
RAZJASNJENA
SKRIVNOST.
Pristen kranjski brinjevec,
katerega žge podpisani iz importiranega brinja, je najvspešnejše zdravilo za vse želodčne bolezni, posebno pa za ledvične napake. Cena zaboju (12 steklenic) je $15.00, šest steklenk za $7.50.
Naročilom je priložit’ denar.
1199 St. Clair street,
CLETÏUÏD.
OHIO.
John
Kracker,