LUBLANSKE
N O V I Z E
JANN. FRIDR. EGERJA. *—--u--=====3
Nro. 12»
Lublana
"VTa povele dvorniga vojfkniga fvgtvalfha fo rtg x dni naprej marfhirali proti benedfkim vli na Krajnfkfm leshiozhi foldatje. 16. dan fo fhli dalaj Vlafhk? Banatzi is Zirknize ; 17. dan gre-natgrji Neni inu Oberft batallion regimenta Huf is Lublane, en tavshent mosh inu fhtirji fhtuki, tudi general Kovazhevizh sa njimi; ponedglk fta fhla oba druga Hufova batalliona , inu fhtirji * fhtuki , po tem, k ti je trgtji batallion is Kamne-ka en dan poprgd lefem perfhel. Zhetertek grg-dejo kojniki dalaj. V' Nedelo je tudi regiment Alvinzi v' Forlanio marfhiral is Zelovza, fkusi Potabel.	Zefar-
Zefarfki fi persad§nejo mgfta Verono inu Legnago dobro obgraditi. Is Legnago morejo minihi inu nune drugam iti, de bo mgflo na boj perpravleno; kar fe pa dosdaj sargf vg j fhe ni nizh boja fe sazhglo med nafhmi inu med fran-zosmi, deflih fo shg nekiteri tg dni otli vedeti, de je kaj pretepa bilo; al fkusi od tam pridio-zhe ludi fe svg, de ni rgf.
Regiment Turn je dobil povele 12. dan ti-ga mgfza is Vidma perpravlen biti marfhirati i kakor hitro bi potrgba bila.
Franzosi fo per Rajni shg dalaj {topili, kakor je glihanje v' Campo Formio fturjeno, de ne-fmgjo. Tudi is Shvajza per Basli fe naprej potegujejo , vender fe nevg , al miflio vojfko sa* zhgti, al Ig fe braniti inu varvati.
Dunej % inu 13. Sujhza,
4. dan tiga mgfza je poflanik fedajniga Paf* fkiga Kurfirfta na Duneji pred Svitliga Zefarja perfhel, s' nasnanjam fmerti Kari Theodora, inu naftoplenja noviga gofpodarja Parfke deshele Ma-ximiliana. 10. dati je bil ta Kurfirft pred Ze-farjam fposnan inu v' pravizah poterjen.
En semlak v' Efterajhi je vfe safton puftil sa vojfkni dar, karkol je v' turfki inu potle slo* shil, inu fhe po verhi oblubil, sanaprej dajati 6. mernikov shita, 6. ovfa, inn en zent fen£» dokler bo vojfka terpgla.
Benffh1-
Bengfhka shida fe fmg sanaprej v'zefarfke deshele pofhilati naprodaj po teh pravizah, kakor je poprgd is Majlanda pufhena bila; tedaj jo fmg vfaki notri perpelati, kirkol od njg opravi take zole, kakor je sapoved 2. dan Profenza 1788. savolo Mantovanfke shide.
Shpania.
Sadne pifma is Madrit povgjo, de po zglj Spanii filno v' shold lovg ; vfe po vojfki difhi, inu pravio, de rgzh je namerjena zhes Potogal.
4. dan Svizhana fe fhtir Marokanfke barke pred brodam Kadix perkashejo, inu k' anglejf-kem perblishajo. Po enim kratkim pogovori fo anglejfke prozh fhle, inu Marokanfke oftale, de Kadix sapert dershg. V" Kadix fo perprav lali na boj, de bi ene barke ven poflali, katil re bi Marokanze popadle, inu prozh odgnale.
L ajhko.
General Mak je 14. Svizhana perpelan od franzosov v'Majland, ga imajo na tefnim obvar-vanga, de nobeden nemore s' njim govoriti. Of-fizirji njegoviga ftana fo tudi vjeti, vender ne zlo tako na tefnim savarvani.
Ena genoveska najgta barka je v' mgfzi Gruden jgfti nefla franzosam v' Malto , pertekla po novim lgti, fpgt odrinila na fvgzhnizo, inu na-saj v'Genovo perjadrila 12. Svizhana. Kapitan povg: Franzosam grg v' Malti na^eno^frgdno vi-
sho,
sho, ne prevezh hudo j v* oblafti imajo narbol-fhi. grad fha inu terdnave ; al domazhi ludjg jih smiraj ftifkajo, mezhejo bombe inu shelgsne je-dre v' terdnavo, anglejzi nofio ludgm inu dajejo vojfkno perpravo. Anglejzi pa tudi neodng-hajo ftrglati od morfke ftrane, sunaj kader jim vihar brani. Portogalfke barke fo tudi pred Malto; satorej ni lahko, franzosam jefti pernefti. Vfiga imajo per malim, famo shita inu vina je fhe sadofti.
Is Florenz pifma 28. Profenza: Sardinfki Kral je shelel s' Papesham govoriti, franzoski of-fizirje pervolil, al povfot sraven bil inu Krala fpr§mlal. Papesh fe je puftil od dveh podpirati , inu je fhel Kralu naproti. Kralgvi iudjg fo Papeshu nogo kufhnili. Franzoski offizir ni 0-tel iti v' Papeshovo kamro, rekozh: morebit bi moje oblazhilo Papeshu nedopadlo.
Civita vecchia fe nezhe podati Rimzam, anglejzi jo podpgrajo, franzosi bodo mogli filo mg-ftu delati Franzos pofhila smiraj vezh foldatov proti Neapli. Z?fte nifo varne; kurirji vezh-krat okradeni, vmorjeni. Lazzaroni fo fe {franzosam tri dni pred Neaplam branili; 6. tavshent kmetov je tudi per mgfti Trajeta v' oroshji inu terdno sagrajenih. Vojfkneh bark nifo nizh dobili , famo ene ladie, inu eno fregato; Kral je vfe odpelal v' Sizilo ; al pa fo bile poshgane.
Srgdno morje je polno , de vfe mergoH od
afrikanfkih roparjov j katirakol franzoska, ge-r
noves-
noveska ; al rimfka barka jih frgzha, jo poberejo.
Piemontejzi fi vfe persadevajo, de bi njih deshela s'Franzio sdrushenaj bila, nezhejo biti faraofvojni.
Po Zisalpinii denarja manka, miflio na vfe forte nove dazie , fhtempel je zlo na vfe pifan-ja naloshen, tgrjajo dazie s'vfo filo.
Ngkaj zisalpinzov fo hvalo dobili od fran. zosov, de fo v' Neapolfki vojfki fe dobro ob-nafhali. Al per vfim tim nezhejo radi v' sliold hoditi. Mgfto Brefcia inu okolne vafi nezhejo na republiko perfezhi.
11. Svizhana je uzheni profefsor Lazaro Spal-: lanzani v'mgfti Pavia vmerel.
V'Rimi ftradajo, Sizilia nepofhle nizh,' brod Civita vecehia je sapert, po Neapli fran,, zoski foldatje vfe fnedo. Mgfta Perugia, inu v-fe druge po zeli Jakinfki okrajni, inu po de-sheli Abruzzo fe puntajo zhes franzose.
6, dan Svizhana pifma is Neapel: deshela Calabria je Kralu svefta; kje fo Lazzaroni inu drugi svgfti potegnili; v' Neapli grg praviza inu deshelne oppravila po ftari navadi, fhe nifo nizh prenaredili.
Franzia
Anglejzi fo saperli brod Havre, fibifhke zholnove pobrali, inu franzoski brgg s' ftraham napolnili.	Fran-
Franzoski generali na lafftkim fe pertoshio, de komifarji inu foldatje prevezh ropajo po Ne» apolfkim, fe boje, de bi jigi Lahi pot v' Kerto-vo deshelo nepokasali.
Po notrajnira franzoskim tudi ni miru, Po Niederlandi fe fpgt najdejo femterkje nevolni jpod oroshjam.
Po brodovih zimprajo, in-j perpravlajo , de bi poflali pomoah generalu Bonaparte^v' Egipt.
Neapolzi pobiejo vfe franzose, katirel^olpo farnim najdejo,
Anglia.
Franzoskih na vojfki vj§tih franzosov ima«« mo 33. tavshent, med katirmi je 300. offizirjov,
Batania.
Rajna inu morje naf shugajo sa (topiti, dos-? daj fhe ni mogozhe nobeniga nasnanja dati, kaj je fhkode; v?zhi d?l Hollanda je saftopleniga* al faj voda vifoko ftoji.
Turzhia*
6. Profenza je bila svgsa med Rufam, Tur-kam, inu med Anglio fklgnena, inu fo vefele obhajali v' Conftantinopli; drugi dan fo pifma eden drugimu nafproti dali, inu svgso poterdili.
Dofti franzosov fo 11. Profenza perpelaliv* jfzho, kar jih je po poti opgfhalo, fo jim gU-
ya
ve pofgkalij inu vjgti franzosi fo mogli glave noiiti. Vjgti fo bili na poprgd bengdfkih otokih. 46. v'Egipti vjgtim franzosam je anglejfki miniiler proftoft isprofil.
Turk napove vojfko Hollendarjam; Pofhle eniga poflanika v' Berlin na Prajsa; fe perprav-la na morje zhes Bonaparte, Anglejfki miniftef je v' narvgzhi zhafti, tudi neapolfki poflantff j© perjasen»
Nffnjko*
franzos ni jgnal fe dolgo perpravlati, inu Je fhel sargf 1. Sufhza na ta kraj zhes Pvajno, tet osnanil rekozh: Zefarjova Krala Ogerfkiga inu Pgmrkiga vojfka je soper glihanje ven ftopi* la zhes vodo Inn. Rufi fo prejgti, inu pravio, de fo nad naf perfhli. Smo shelgli mir, inu nagovarjali , Rufe nasaj poflati. Zefar ni dal odgovora. Tedaj fe moremo v' bran poftaviti, ven-der fmo perpravleni per ti prizhi odjgnati, kakor bi Zefar hitro Rufe odflovil, inu fvojo voj* fko nasaj potegnil. Dano Pariš 20. Svizhana ali c, Veternika*
Skusi to franzosko ftopno je bil Prinz Kari Jpermoran, zefarfko vojfko zheterti Sufhza pe-lati zhes vodo Lech, inu staven osnaniti v'img-ni fvitliga Zefarja tg befgde:
„ Franzosi fo per Rajni, inu ob drugeh na-fheh mejah foldate filno nagmeralij dalaj lozhes
Iturje-
fturjene glihanja v'frgdi med prenghanjam od vojfke pofilili gradifko Ehrenbreitftein, to terd-navo, kadra farna je fhe Ngmze varvati samo-gla. Med tim fo v' shold nabirali 200. tavshent novih foldatov, po fili v' shold jemali fhvajzar-jg ; tedaj je tudi fvitli Zefar permoran bil, fvo-30 mozh povgzhati, inu na fvojo varnoft mifliti. Svitli Zefar svgft v'fvojih glihanjih fi persadel, mir dodglati; je perjenval, kar narvezh mogel, de ni mogozhe pomifhlati, de njega mirna mi-fel je bila refnizhna. Al franzos je Ig dalaj 0-koli febe grabil, fe fhiral; satorej je mogel tudi fvitli Zefar dalaj pomakniti, inu fvojo vojfk0 tako poftaviti, kakor je sa njegovo varnoft bol' fhi „
„ Svitli Zefar ima upanje, de Ngmzi bodo fvojo laftno nevarnoft fposnali, de bodo vidili, kaj fe je njim bati pred franzoskemi perprava-mi, inu bodo s'fvojo mozhjo perftopili. Zefaf enkrat sdaj fkerb fturf sa fvoje laftne deshele, katire fo v' nevarnofti pred franzoskim fovrash-nim pozhgtjam; naj tedaj tudi Ngmfki firftje e-no pametno perpravo fturg sa fvoje laftne de-shele. „
...........................-	■	I	||,M|M,	..........—
L o t e r I a.
16* Sufhza fo v'Lublani vsdignene:
8.*- 2. 33. 37. 25.
30* Sufhza bode y' Gradzi vsdigvano.