v. b. b.
Naroča se pod naslovom
»KOROŠKI SLOVENEC"
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov:
Pol. in gosp. društvo
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
List
za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno : 1 šiling.
celoletno : 4 šilinge. Za Jugoslavijo
četrtletno : Din. 25'— celoletno: Din. 100'— Pozamezna številka 10 grošev.
Lelo VIL
Dunaj, 30. novembra 1927.
§t. 48.
Starši, vzgajajte otroke v narodnem duhu!
Ali pa imamo pravico slovenske otroke vzgajati v slovenskem duhu? Ali ne proglašajo gotovi krogi vsega, kar diši po slovenskem duhu, za iredento, za protidržavno mišljenje?
Ne bojmo se praznih strahov. T u s m o i n pravico imamo, da tu ostanemo! Slovenci smo in naravno, od Boga dano pravico imamo, da Slovenci ostanemo. Narodnost spada k človeški osebnosti. S človeško osebnostjo pa so združene neodvzetne, naravne pravice, ki jih človeku nobena človeška oblast nima pravice ožeti. Sramotno bi bilo, če bi se človek samega sebe, recimo svojega telesa sramoval. A ravno tako sramotno je, če se sramuje svoje narodnosti. Kajti s tem bi se sramoval nečesa, kar bistveno spada k njegovi osebnosti.
Iz vsega tega pa sledi, da nam nihče nima pravice braniti ali zameriti, če gojimo svojo narodnost in če se veselo in pogumno priznavamo k svojemu narodu. Če nam kdo to zameri, potem nam ravno tako lahko zameri, ker smo ljudje in ne živali.
Nemški narod ima danes narodne manjšine skoro po vseh evropskih državah. Nemci živijo na Poljskem, Češkem, Ruskem, Ogrskem, v Italiji, Rumuniji, Jugoslaviji in še drugod. Toda nobenemu Nemcu ne pride na misel, da bi Nemci v teh državah ne smeli biti Nemci, da bi se morali stopiti z vladajočim narodom. Samo nas imajo za take otroke, za tako politično nezrele, da nas hočejo ostrašiti s tem, da nam očitajo iredento in protidržavno mišljenje, če hočemo ostati Slovenci. Če je to že iredenta, potem povejte to najprej svojim ljudem v Italiji, v Jugoslaviji, na Čehoslovaškem itd. Kajti potem so tudi Nemci v vseh teh državah sami iredentisti, ker tudi hočejo ostati Nemci in se nočejo poitalijaniti. posrbiti, počehiti itd. Toda mi vidimo, da se Nemci v vseh teh drža-
vah pogumno priznavajo k nemški narodnosti in da pogosto naglašajo narodno in kulturno občestvo, edinstvo vseh Nemcev. In nihče jim radi tega ne očita iredente.
Ravno isto pravico imamo tudi mi. Slovenci smo in narodno in kulturno edinstvo nas veže z vsemi drugimi Slovenci. En narod smo vsi Slovenci in se tega tudi zavedamo. In dovolj žalostno bi bilo, če bi se ne zavedali. Kajti narod je ena družina. In žalostno je, če so v družini raztrgane družinske vezi, če se oče ne | meni več za sina, brat ne za brata. Ravno tako žalostno bi ubilo v narodu, če bi se narod razbil vnebroj koscev in bi en del naroda ne hotel več čuti v drugih delih.
Zato, slovenski starši, vzgajajte vstrajno in brez strahu svoje otroke v zavesti, d a s o Slovenci, in da je njihova sveta d o 1 ž n o s t, d a t u d i Slovenci ostanejo!
Seja deželnega kulturnega sveta, dne 29. oktobra 1927
Proti davčni obl isti v Beljaku.
Ò -
S a 111 e g g e r poroča, da se je vršilo nedavno v Beljaku posvetovanje davčne cenilne komisije. Nekaj davčnih izpovedi je napravil urad pri kulturnem svetu (Buchstelle), in vse te je davčna oblast zavrgla, češ, da je davčna bilanca nekaj drugega kakor dohodek, ki se je izračunal. Treba se bo z davčno oblastjo dogovoriti in priti do sklepa, kaj se sme pri dohodkih odtegniti?
Inž. Meierhofer, ravnatelj računskega li-rada, poroča: Beljaška davčna oblast ne razlikuje gospodarskih dohodkov od dohodkov, ki pridejo pri obdavčevanju v poštev. Tista oblast pravi, da se prehrana sme uračunavati samo za 50%, potem pravi, da se davek na blagovni promet ne sme odračunavati-davčna oblast ugovarja, da se cena dnevne prehrane računa samo na 1. 25 S, potem
pa je v sklepnem računu vpostavljena z !. 75 S. Govornik pravi, da davčna oblast stvari ne pozna. Davkarija ni pustila vračunavati plače za lastne pololetne otroke, potem ni pustila vračunati, ko se je prodalo nekaj živine, odpisa od vrednosti tiste. O vsem tem se bo treba zgovoriti in priti do reda.
Preds. Supersberg: Računski urad hoče kmeta braniti; zdaj smo tako daleč, da moremo nekaj dokazati in bomo delovali z vso odločnostjo proti tenu, da bi kmet ne prišel do svoje pravice.
Dr. Stotter: V Lesni doloni se zahteva povečini od ljudi, ki imajo 3—4 goved, dohodninski davek. Njihovi dohodek se poljubno tako ceni, da pridejo ravno še v davek.
F e r 1 ič: Na Žili se je dohodninski davek tirjal od mnogih ljudi, ki ne morejo pasti pod davčno dolžnost. Ko so se ljudje pritoževali, bil je rok zamujen.
Podporni (ond za uinie.
Dr. Stotter: Kadar se ljudem dovoli kaka podpora za uime, dožive navadno razočaranje. Kar se pri davku podšteje, je malenkost; vlada pa ima z določevanjem škode veliko stroškov. Deželna ! vlada je zato sklenila, dati znesek 6692 S toliko I se je lani pri davkih odpisalo, v poseben nov fond za podpiranje v slučaju uim.
Konjereja na Koroškem.
Dr. S c h e u c h : V W e i t e n s f e 1 d u, G r a b-štanju in Šmohor u se je vršilo pregledovanje konj. V Grabštanju se je privedlo 20 žrebečjih kobil, 7 jalovih, 5 štiriletnih, 9 triletnih, 9 dveletnih. V Šmohoru 6 žrebečjih kobil, 17 jalovih, 10 triletnih, 7 dveletnih, 3 enoletne. V Weitensfeldu so bile kobile lepe, žrebeta slabša. V Grabštanju je bil utis dober. Videlo se je, da je konjereja napredovala. Zadnji čas je bilo od eraričnega žrebca izbornih žrebet. Vzgajati se namerava neki G i d r a n-konj: to je pol arabec, ki se lahko krmi, navadno je ždeče barve. V Šmohoru se je videlo, da se škoda, ki jo je Ziljska trpela v vojni, še ni porav-
I
Reberški Ožbej:
Kapelški pimi.
(Nadaljevanje.)
Flegar se prezirljivo nasmeje in porogljivo pravi: „Da, Bog, tega kličete, ko ste na varnem in vas oblast ščiti, kdo vas je pa tedaj branil, ko so prišli Turki čez Sv. Lenart in Jezerski vrh? Ali niso bili vitezi, ki so se postavili Turkom v bran? Ali jih ni že ženeški Ivan Ungnad leto dni prej zadrževal skupno z vitezom Viljemom Ostrovrharjem, da niso že tedaj pridrveli v naše kraje, ko ste vsi še mirno spali, he — he, to ste bržkone že pozabili?14
„0, dobro to verno,44 pravi Vegi, „a kaj bi počeli vitezi sami, če bi ne bilo kmetov, ki so vendar največ trpeli, dosti pa je tudi takih plemenitašev, ki so se skrivali za zidovjem.*4
„To je laž!44 razhudi se flegar.
„No, le poglejte viteze sv. Jurija v Mil-štatu. Saj sem bral v zgodovini, da so za zidovjem na varnem gledali, kako so Turki pustošili po okolici in ropali blago ter morili uboge prebivalce.4*
Flegar je pogledal divje, saj Vegi je povedal resnico; videl je; da mu ni kos, ker so vsi proti njemu. Zato zagrabi klobuk, izpije hlastno ostanek vina in gre k izhodu. Pri vratih se še enkrat obrne ter reče proti Veglu:
PODLISTEK	1
„Le zapomni si, ti napuhnjeni kmetavzar, kar si danes govoril!*4
„To si le vi zapomnite, jaz imam druge skrbi!44 odvrne Vegi ves rudeč v obrazu.
Glasen smeh je sledil tem besedam.
Flegar jezno zaloputne vrata in hitro koraka po potu, ki pelje ob potoku proti Kapli. Sram ga je bilo nekoliko in pihal je od jeze, da je moral tako oditi. A kar je nameraval, to je dosegel. Komisar Pauer mu je namreč naročil, naj poizveduje, kako se upoštevajo cesarske naredbe, da ve dati stroge ukaze, če bi se ne ravnali po tem, kar hoče imeti. Flegar se je hotel na lastne oči prepričati, ali se res še vršijo procesije; zato je šel danes sem. Kaj je videl in slišal, smo ravnokar izvedeli. Bilo mu je povoda dovolj, da to takoj sporoči v Celovec.
Ves divji je prišel v svoje stanovanje pri Vrbniku, kamor je ob istem času prišel tudi pisar Robert.
„Ravno prav, da si tukaj,44 pravi flegar še ves razburjen,44 vsedi se in piši!44
Robert pogleda svojega očeta, ki je bil ves razvnet, vzame pero in piše, kakor mu je narekoval flegar.
Pismo je bilo dolgo, kajti popisano je bilo vse, kako Kapelčani in sploh vsi župljani omalovažujejo cesarske odredbe. Kip D. M. je še vedno kakor prej v oltarju, romarji prihajajo zopet od daleč kakor nekdaj in še bolj častijo ta okinčani les, tudi procesije se vršijo kakor
prej. Vsega tega je kriv župnik, ki noče tega ljudem prepovedati, ampak se udaja njih volji. Podpira ga pri tem celo trški sodnik. Namesto da bi kaznoval osebe, ki se pregrešijo proti odredbam, jih še zagovarja in sam hodi na take procesije. Med prebivalci se širi puntarski duh in skrajni čas je, da se uporabi vsa strogost ter kaznuje nemirneže in puntarje.
Globoko se je oddahnil flegar, ko je končal to poročilo.
„Tako, sedaj sem gotov,4 meni flegar, „takoj zapečati pismo in ga pošlji po zanesljivem hlapcu v Celovec -h komisarju, da bo ta tem puntarjem posvetil.44
„Mislim,“ pritrdi pisar, „da treba bi bilo enkrat podregniti v to zalego; ni dosti, da smo jih priškrnili pri davkih, še ne dajo miru in so vedno bolj predrzni.44
Tako sta si pritrjevala oče in sin, saj sta bila oba istega mišljenja, in to je ugajalo fle-garju, ker bi se drugače čutil osamljenega, vedoč, da ima vse prebivalce zoper sebe.
Posledice pisma, ki ga je sprejel komisar Pauer od flegarja, so se kmalu pokazale. Bilo je že pozno v jeseni, listje je padalo od dreves in mrzel veter je pihal od severa. Župnik Prun-ner je sedel v svoji sobi pri peči ter se pri-pripravljal za pridigo za prihodnjo nedeljo. Prijetna toplota se je razširjala po sobi. Župnik je odložil knjigo ter se zamislil v dogodke v preteklih dneh. Mir je zopet vladal v trgu in
(Dalje sledi.)
naia. Kulturni svet je dal tja najbolšega žrebca, ki postavi v Rižah. Po kakovosti je bilo
	prvovrstnih	drugovrstnih	tretjevtstnih
v Weitensfeldu	. 33,5%	44%	32%
v Grabštanju .	. 22,5%	40%	37%
v Šmohoru .	5%	40%	54%
Premij sa je izplačalo 3195 K, od katere svote je dala država 1600, dežela 1595 S. Na Turah je zdaj 17 letnih žrebcev, v Feldkirchenu se jih je precej prodalo, ko Wùrtemberg hoče uvesti namesto belgijskih konj naše noriške.
Živinoreja.
Goveja živina se je pregledovala v 12 krajih. Videlo se je, da je dežela zopet napredovala, ljudje so si poskrbeli boljših bikov in kar je bilo starih dobrih, so se dalje rabili. Premiralo se je 868 glav; in sicer:
prvovrstnih drugovrstnih tretjevrstnih
bikov. . . .	15,5%	36,5%	48%
krav . . . •	17%	50%	37%
telet ....	17%	45%	38%
Prvovrstne živine je torej le malo, in živinorejci si morajo prizadevati, da priredijo več prvo-ali vsaj drugovrstne živine. Najlepša je bila živina v Sv. S a 1 v a t o r j u. Prignalo se je 290 glav. med njimi 40 starih in 39 mladih bikov.
V Velikovcu se je videlo, da simendolska pasma napreduje. Stari biki so bili prvovrstni, srednja vrsta slabo zastopana, mladi so zadovoljevali. Živinorejci naj izbirajo srednjetežke bike in naj stare dolgonoge izločijo. Žal se bavi v tem okraju samo neko gotovo število živinorejcev z umno živinorejo; želeti bi bilo, da bi vsi bolje gledali na hlev, bolje krmili in živini bolje stregli; Zelo neugoden vtis je napravilo pregledovanje v Kože n t a v r i. Prignalo se je samo 12 bikov in izmed teh so bili samo 4 premije vredni. Kar je bilo boljših bikov, so se drugod nakupili, kjer se redi boljša živina.
Delovanje živinorejskih zadrug.
Pri pregledovanju živine se je že zapazilo, da o dobro uplivale živinorejske zadruge: 44 jih je daj v deželi, v katerih je 1131 kmetov zadružnikov, ki imajo 8300 krav. Pri velikem številu goved ,e je že predlagal rodovnik, kar pomeni veliKansk, lapredek. S pomočjo rodovnika se bodo našla naj-loljša plemena. Tako se je zdaj že izkazalo, da so »ili nailepši premirani biki iz rodu ..Helios ut ,Herman"; to je kri, o kateri se upa, da bo pozlah-lila kontrolnih asistentov. Plača se bo tem asi-itentom zbojšala, zato se bodo poučili spoznavati iivinske bolezni in dajati kmetom potrebnih na-
Pozimi se bo napravil v Drauhofenu k u t z -a krmljenje živine, poseimo se hoče domati vrednost ale nevrednost poparjene krme. ^osebnega pomena bo ta pouk za kraje, kjer se irodaja mleko. Ljudje naj spoznajo, s katerimi dola tki se množi mleko.
Živinoreja v celovški okolici.
O žalostnih razmerah v živinoreji celovške ikolice poroča Krasnik: Razmere so take da ie sramota prirejevati izbiranje bikov. Zadrug a i kontrolnih društev ne moremo ustanoviti. Ah se naj zakon o izbivanju bikov opusti, ah pa ga je treba strogo izvrševati. Kurz za krmljenje je v
Celovcu posebno potreben.
Dr. S c h e u c h poroča, da bi kulturni svet za celovšsko okolico ceno za bike popustil do 1,3») za kilo. Ako da še občina nekaj, gospodar dobi bika zelo pod ceno. Do zdaj se je tako postopalo, ako je bilo v kraju preveč nepotrjenih bikov, se je občina pozvala, naj poskrbi za potrjene. Obenem se je okrajnemu glavarstvu naročilo naj paz na ljudi, ki se poslužujejo nepotrjenih in jih naj kaznuje ; kaznovali so se tudi ljudje ki so krave gonili k nepotrjenim bikom.
Mnogi požari in pasivna deželna zavarovalnica.
Dir. Kit tinger deželnega zavarovalnega zavoda poroča: Razmere niso samo na Koroškem tako žalostne, drugod ni nič boljše. Mislilo se je, do bo po vojni polagoma boljše, ah število požarov raste od leta do leta; lansko leto je bilo najslabše, ker se je moralo 50% vec odskodnine p -čati nego se je dobilo iz premij-plac.l režija pa pride še povrh. Potem se je mislilo, da to letos vsaj boljše; a ko se je sicer mesečno Placevalo škode 500 milijonov, se je avgusta meseca škod. zvišala na 1500 milijonov. Poleg deželne zavarovalnice dela v deželi 40 drugih društev, katerim ne gre prav nič boljše in so raditega hotela pre-
mije zvišati za 80%. Deželni zavarovalnici se je posrečilo, znižati načrt na 25% zvišanje, a to ne za vsa zavarovanja, marveč samo za kmečka ker je samo tu toliko požarov.
Krasnig poroča, da je bilo 1. 1926. 293 slučajev škode: v 44 slučajih je gorelo po nemarnosti, v 34 vsled pomanjkljivosti v stavbi, v 15 slučajih je udarila strela, v 18 je porelo po elektriki, stroji so se vneli ali je gorelo po eksploziji v 27 slučajih, v 155 slučajih se razloga ni našlo. Za te slučaje se je plačalo škode 1,042.000 S, medtem ko se je leta 1925. plačevalo samo 524.000 S. Naj bi se vsa zavarovana poslopja nanovo cenila, ker je škandalozno, da je toliko predmetov zavarovanih za 100 S, ki so vredni samo 40 ali 50 S.
Strauss povprašuje, imali zavarovalnica pravico pobirati premije od vse zavarovane vsote, ko v slučaju požara plačuje po odpisu amortizacije?
Msgr. P o d g o r c zahteva, da se izvajajo postave vkolikor se tičejo pijančevanja. Trezni človek ne bo požigal. A ljudje pijančujejo v soboto, v nedeljo in pondeljek, in potem se seve dogajajo nesrečni slučaji. Govornik je sam videl v kmečkem hlevu kravarico, ki je kadila cigarete. Kmet pa si ne more pomagati proti upornim ljudem. In potem se sploh premalo gleda na požarno nevarnost. V kraju G. je občinska hiša. V prvem nadstropju skedenj, kjer je visela slama iz oken, spodajpa si je revež, napravil ognjišče in napeljal železni dimnik naravnost pod slamo. Opozoril sem orožnika, in ta je dejal: ..Dvakrat sem že javil stvar županu, ale ta ne stori nič." Oblasti morajo na to stvar bolje paziti, pa ne bo toliko požarov.
S a 111 e g g e r: V tem so zavarovalnice same krive požarov, ko vsaka hoče čimvišje zavarovati, ker zastopniki dobivajo svoje odstotke. Ko bi moralo vsako zavarovanje ostajati 20% pod vrednostjo, bi ne bilo toliko ognja.
R i t sc h e r priporoča, naj občine pregledajo ognjišča. On sam je kot župan pregledal 250 hiš in je našel v 57 slučajih take nedostatke, da se je bilo čuditi, da ni že gorelo.
K i 11 i n g e r odklanja nasvet, naj bi zavarovalnica stopnjevala tudi premije, kakor se stopnjuje vrednost hiš po letih. Potem opozarja na težkoče, če hi se hotelo poslopja nanovo ceniti. V deželi je 50.000 poslopij, stroški cenitve bi se morali plačati od dežele ali države. Zal. da se v deželi ognjišča dosti ne pregledujejo. Postava določuje, da se mora k takemu pregledovanju poklicati tudi zastopnik zavarovanlnice. Le-ta se je takih pregledovanj udeleževala vselej z lepim uspehom. Obžalovati je. da se električne naprave često ne izvajajo od strokovnjakov. Kar se tiče režije, se je deželni zavarovalnici posrečilo, skleniti ..Riickversicherung", ki ji odvzame tudi 603/ režije. Torej se je ta znižala neposredno na 40/a. Iz obrtnega zavarovanja se zdaj ne da nič dobiti za kmečko, ker ima že vsakatera panoga svojo tarifo. Vrhutega pa je deželna zavarovalnica prisiljena iemati vsakatero zavarovanje, medtem ko druga društva izbirajo bolj varne predmete. Zavod, pri katerem se je deželni zavod zavaroval (Riickverischerung), iz dežele še ni dobil Krosa, da pa vsako leto plačuje tri milijarde. Sicer je v državi preveč zavarovalnic: zavodi, ki so svojčas dito" vali v monarhiji, so ostali, delokrog pa se je skrčil in tako je nastala med njimi nepoštena tekma. Treba je ljudi poučiti, potem pa je treba zaukaziti, da se morajo pregledati ognjišča (Peuerbeschau).
1 POLITIČNI PREGLED 1
Zbližanje. Na strankinem zboru soc. dem. stranke se je precej opazila struja za sodelovanje s kršč. socijalci. Prodrlo je sicer radikalnejše krilo, ki je ugotovilo, da za sodelovanje še ni ugodnih tal. Od tega časa se stalno ponavljajo vesti o črno-rudeči koaliciji. 1 udi zadnje vesti pravijo, da do te zveze vsekakor pride, če ne prej, pa vsaj spomladi. V tem slučaju bi bili vsenemci in kmečka zveza vržem iz vlade. Landbundu in vsenemcem to seve ne gre v račun, ki pravijo, da mora sedanja zveza ostati še tako dolgo, dokler se ne sanira gospodarstvo. dokler se zopet ne vpostavi državna avtoriteta in zunanjepolitični ugled. — trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Avstrijo so se začasno prekinila, ker vstrijski delegati niso mogli sprejeti jugoslovanskih predlogov m o-bratno jugoslovanski ne avstrijskih. Jugoslavija je namreč preklicala carinske ugodnosti za našo industrijsko robo, ker ubija naša viso-
ka agrarna carina izvoz jugoslovanskih agrarnih proizvodov. Enake težave bo imela naša vlada z Madžarsko, ki bo gledala tudi na to, da ji bo mogoče izvažati k nam poljedelske proizvode. — Uradniki nikakor nočejo odstopiti od stavkovne pravice. Zdaj so stavili nove zahteve, ki jih ne bo mogoče spraviti v sklad s ponudbami vlade. Finančni minister jim je ponovno povedal, da ostane pri tem, kar jim je sporočil. Slabo je za uradnike to, ker niso enotno organizirani in se vlada pogaja z vsemi organizacijami obenem. Raztrosili so že, da bo moral finančni minister vsled svoje trme odstopiti.
Revolverski atentat na dunajskega župana.
Po končani slavnostni otvoritvi „snežne palače" na severozapadnem kolodvoru je bil na dunajskega župana izvršen revolverski atentat. Ko je župan po otvoritvi hotel vstopiti v svoj avto, je iz množice skočil k njemu črno oblečen moški z belo vratno ruto in nanj hitro zapored večkrat ustrelil. Župan Seitz in njegovi spremljevalci so k sreči ostali nepoškodovani. Atentator jè zbežal in skočil na tramvajski voz, ki je vozil z vso hitrostjo. V tramvajskem vozu so ga nato aretirali stražniki. Atentator se »iše Rihard Strebinger, 23 let star, pristojen v Gutenstein na Nižje Avstrijskem. Na vprašanje, zakaj je izvršil atentat, je odgovoril: „To je dolga povesU moral bi dolgo pripovedovati!" Rekel je, da je imel že davno namen, obračunati z županom. Smatra se, da pripada hakenkreuzlerjem.
Jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovič je govoril v skupščini o zunanjepolitičnem položaju, da Jugoslavija zasleduje mirovno politiko in je vsled tega za Malo antanto in ozke zveze med balkanskimi državami. S podpisom pogodbe s Francosko se položaj ni spremenil, ker so se že itak obstoječe zveze le for-melno potrdile. Z Italijo obstojajo nekatere ne-sporazumljenja, ki pa se bodo dala odstraniti s prijateljskimi pogajanji. Bolgarska kaže dobro voljo v pobijanju macedonskih komitašev. Z Albanijo smo v dobrih odnošajih, z Grško pa se bodo vršila še pogajanja. Nemčija je bila napram nam vedno prijateljski razpoložena. Skupščina je sprejela izjavo z zadovoljstvom na znanje — § 69. finančnega zakona predvideva, da se na jugoslovanskem ozemlju 50 km od državne meje ozir. od morske obale ne more, kadar gre za inozemce,izvršiti nobenai sprememba lastninske pravice brez prejšnjega dovoljenja ministrstva. Brez tega pristanka sodišča in ostale oblasti ne morejo vršiti prenosov ali pa sploh sodelovati pri kakem tozadevnem pravnem poslu. Proti temu je protestiral italijanski poslanik v Beogradu, čeravno velja v Italiji isto. in nemška stranka je izjavila, da ne bo podpirala več vlade, ako se to uzakoni. (To sc izvaja tudi pri nas. Koroški Slovenec — domačin — je kupil posestvo, a zemljiško-prometna komisija ni dovolila, da b! se posestvo prepisalo na njegovo ime. Kupčija je šla nazaj in dotični je imel veliko zgubo, pota in stroške.) — Pri občinskih volitvah Celje okolica so dobili Nemci 4 mandate. Kandidiralo je 6 strank. — Italijani se še vedno ne morejo pomiriti, tako jih je zadela prijateljska pogodba med Francijo in Jugoslavijo. Po vsej državi so fašisti uprizorili manifestacije, pri^ katerih so sodelovale tudi vladne osebe. Več slovenskih dijakov je bilo v Padovi zaprtih, ker so prepevali slovenske pesmi. Na Reki je prišlo do spopada. Demonstranti so vklikali proti Franciji in Jugoslaviji in prisegali osvoboditvi Dalmacije. Položaj v Italiji je zelo zamotan. Da Mussolini ljudstvo nekoliko pomiri, je te dni sklenil z Albanijo pogodbo za dobo 20 let. 1 ako se je Albanija na milost in nemilost izročila za dolgih 20 let italijanskim izkoriščevalcem. Raj-hovski listi pravijo k pogodbi, da se Mussoliniju ne more odrekati, da kot največji rušitelj miru v Evropi razvija največjo delavnost, la pogodba ni varstvena pogodba, temveč vojaška. Posamezni členi naravnost izzivajo. Značilno je za sedanji čas, da se take pogodbe sploh sklepati morejo.
Romunska. Ko se je položaj na Romunskem najbolj zostril, ko so se hotele združiti vse opozicijske stranke proti vladi Bratianua, se je moral ministrski predsednik Joan Brati-anu podvreči operaciji, kateri je 24. t. m. zjutraj podlegel. Razširjajo se celo vesti, da je bil zastrupljen. Gotovo pa je, da bo smrt Bratianua povzročila dalekosežne spremembe v ro-
munski notranji politiki. Bratianu si je pridobil v teku svojega ministrovanja za državo veliko zaslug. Leta 1913 je po balkanski vojni pridobil od Bolgarov Dobrudžo, njegova zasluga je, da Romunska ni šla v vojno z osrednjimi državami. Ker so bile centralne države v svetovni vojni premagane, jc pridobila 1. 1918 Sedmo-graško, del Banata, Bukovino in Besarabijo. Po vojni se je lotil temeljnih državnih zakonov, agrarnih razmer, finančne, davčne in prosvetne uprave. Četudi je večkrat zletel z ministrskega stolca, se je vendar zopet dokopal do njega in ga držal do zadnjega z dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi. Novo vlado je sestavil brat pokojnika, Ventila Bratianu, ki se je izrekel tudi proti povratku princa Karla.
I DOMAČE NOVICE	j
Tu in tam. Naši Nemci kaj radi trdijo, kako bi Nemci v Jugoslaviji bili zadovoljni, ako bi živeli v istih razmerah kakor mi. Posl. Maier-hofer je celo na protestnem shodu proti kulturni avtonomiji v Velikovcu povdarjal, kako da bi Nemci v Jugoslaviji bili zadovoljni z našimi razmerami. V kakšnem razmerju do Slovencev pa živč Nemci tam, nam razsvetli sledeči slučaj. Mariborsko nemško moško pevsko društvo je priredilo nedavno javen koncert. Ta koncert so obiskali župan dr. Leskovar, komandant 45. pp. polkovnik Šafič, predsednik (jlabsbene Matice dr. Tominšek, zastopstvo njenih pevcev itd. Vidi se, da tam Slovenci nimajo do Nemcev tiste mržnje, kakor tu Nemci do nas. Ali je to balkanska kultura?
Knjige Družbe sv. Mohorja. V „Freie Stim-men“ beremo pod naslovom: „Jugoslovanska propaganda na Koroškem11: Na obmejni kolodvor Pliberk je došla iz Jugoslavije polovica vagona jugoslovanskih časnikov, koledarjev, knjig, nabiralnih listkov za jugoslovanska društva itd., ki so določeni za vse katoliške župnijske urade bivše cone A v zvezni deželi Koroški za razdelitev. Po nalogu deželne vlade se je odpošiljatev začasno prepovedala in bo odvisno od cenzure, ali bo odpošiljatev sploh dovoljena. Koroški Heimatbund je storil baje že potrebne korake, da prepreči poplavi te v bivšega koroškega glasovalnega ozemlja s sto-tisoči izvodov jugoslovanskega, Avstriji sovražnega materijala. Značilno je, da ravno katoliški župnijski uradi podpirajo jugoslovansko iredento na Koroškem na tako očiten način, in bila bi dolžnost deželne oblasti, da v interesu naše zvezne države proti temu z vso resnostjo nastopi. — Mi doznavamo, da so se knjige odposlale okrog srede novembra na Koroško in da jih zdaj državna policija v Celovcu pregleduje, da bi ne bilo kaj protidržavnega v lijih. Upamo pa, da jih dobimo v Celovec še ta teden.
Železnica na Kanzel. Kanzel, 1489 m visoka gora, leži med Trebnjem (Treffen) in Sedlom (Sattendorf) odnosno Osojskim jezerom in Osojščino. Na to goro se zida vspenjača, ki bo za zimski tujski promet velikega pomena, pa tudi našim športlerjem bo ustreženo. Gradnja bo skoro gotova, vsa poslopja so že pod streho in je treba izvesti samo še notranja dela in na progi tehnična. Predvidoma bo vspenjača (Kanzelbahn) otvorjena med 20. in 23. decembrom 1927. Poleg postaje na Kanzlu se nahaja turistovska hiša za 1Ò0 ljudi in s 66 posteljami. Poleti 1928 se postavi še hotel. V obeh poslopjih bo naenkrat lahko jedlo 350 ljudi in prenočevalo 100. Kanzel je izredno lepa razgledna točka. Za smučarje je posebno drsališče s 45 meterskim skokom. Prva smučarska skakalna tekma se vrši 7. in 8. januarja 1928. Vožnja na Kanzel stane 5,50 S, po dolini sami 2 S, po gori sami 4,50 S, otroci in šolarji imajo popust, isto-tako plačajo Korošci z legitimacijo s sliko le 4 S oziroma 3,50 in 1,50 S. Za prevoz smučev je plačati 40 g, za sanke 80 g in za ostalo prtljago po 20 g za 2 kg.
Želinje. V petek dne 18. novembra smo obhajali izreden jubilej — štiridesetletnico, odkar opravlja na tukajšnji prijazni cerkvi službo mcžnarja g. Ožbej Jamnik. Velika množica faranov z g. provizorjem in cerkvenimi ključarji je spremljala Ožbeja od mežnarije v cerkev k slovesni službi božji, pri kateri sta stregla njegova prva ministranta od takrat, ko je prevzel mežnarijo, sedaj že oba postarana moža. Farani so Ožbeju izkazali priznanje v zbirki
v denarju in naturalijah. Ob tej priložnosti je ^Ana Wòlbitsch deklamirala jubilantu sledečo pesem:
2e štirdeset let je minulo, preteklo, odkar službo prevzel si cerkveno.
Zvesto si služil Gospodu in skrbel za čast hiše božje, spremljal premnoge na njih zadnjem potu. 2e štirdeset let!
Posvetil življenje Bogu si in fari. živel samotno in skromno življenje.
Dobi življenski, ljudem nepoznani. Vsemogočni naj dà zasluženje, naj delo in trud blagoslovi.
2e štirideset let!
Bog čuvaj, ohrani Te dolgo še let pri zdravju in moči, veselju pri cerkvi 2eiinjski, da moreš kot slej opravljati službo cerkveno!
To je želja, voščilo želinjskih faranov.
Tudi mi kličemo zavednemu Ožbeju: Na mnoga leta!
AH ste že slišali, kako visoke dobitke izkazujejo srečke poslovalnice razredne lolerije J. Prokopp v Badnu?
B. : Da, je res neverjelno ! Po glavnem dobitku
IV.	razreda s S 60.000, sedaj še celo 1, glavni dobitek
V.	razreda s S 250.000
A.	:........in še ni dosti tega, zdaj je bila vlečena
zopet ena Prokoppova srečka s 50.000, in druga s 10.000 S.
B.	: Tedaj moram hitro naročiti „Badner Gliickslose", drugače bodo še razprodani.
A.: Vzemite kralkomalo prospekt poslovalnice j. Prokopp, razpošiljalnica za zvezne dežele, iz lista in vpošljite priveseno naročilnico ; tako gre najenostavnejše in najboljše, kakor sem naredil tudi jaz.	122
Pečnica. V nadi, da ostanejo med nami čg. Koschier, smo živeli skoraj že eno okroglo leto. Trudili smo se na vse načine in upali, da se bo ljudska volja upoštevala, ali up je bil zastonj. Težko nam je bilo slovo od tako priljubljenega in v poklicu tako marljivega dušnega pastirja. V polno nabiti pečniški cerkve ni bilo suhega očesa, ko so padale poslovilne besede s prižnice in še posebno težko nam je, ker so tudi naš dragi g. Koschier neradi šli od nas. 2aluje tudi cerkev po svojem marljivem oskrbitelju. Zadnji večer se je zbralo v Čemernjakovi dvorani ljudstvo iz vseh naših vasi. Po nagovorih raznih korporacij je med drugim še naš mladi pevski zbor zapel v slovo „Slavček mili, vsaj ne hiti tako nagloma od nas“. Drugi dan je pa odpeljal avto našega čg. Koschiera v spremstvu 12 mož na njegovo novo mesto v Borovlje. Vam pa, nam priljubljeni gospod župnik Koschier, kličemo še v duhu v slovo: Bog Vas obvari in ohrani v plodonosnem delovanju v Vašem poklicu na mnoga leta in spominjajte se še v v molitvi Vaših Pečničanov!
Dobrla vas. (Gospodinjski tečaj.) Izobraževalno društvo je priredilo šesttedenski gospodinjski tečaj za svoje članice. Vodi ga domačinka gdč. Hartmanova iz Libuč. Tudi drugim bi svetovali, da gredo svoji k svojim, saj imamo sami izvrstne moči. Domačini se sami najbolje razumejo. Kjer želijo tečaj, naj se 0-brnejo na Slov. kršč. soc. zvezo.
BHčovs. (Nesreča.) Dne 6. nov. t. 1. je šel neki 31 let stari Martin Hercele ponoči precej vinjen na Velinjskem brodu čez Dravo. Sodi se, da je moral z ladjo priti srečno čez, toda od tega časa se on pogreša, in ker je bil sam. je ostala ladja na drugem bregu. Sumi, se, da se je imenovani vsled vinjenosti ponesrečil, ter najbrž padel v vodo in tam utonil. Vse poizvedovanje, tudi po orožništvu, je do danes brez uspeha. Najbrž bo to zopet žrtev alkohola.
Kleče. Znani prijatelj Slovencev, Morak Hans, je prodal svojo lepo posestvo protestantu iz Nemčije. Novi posestnik je zelo marljiv in štedljiv, da se od njega lahko učijo vsi naši prijatelji, ki radi jagajo in heilajo. Kreditverein v Velikovcu pa pridno piše in beleži šilinge. Mo-rakovi starši so dobro gospodarili. Posebno oče je bil zmiraj dober Slovenec. Mladi rod zaničuje svoj materni jezik in slovenska posest gre v tuje roke. V velikovškem okraju je več nemškutarjev prodalo svoje domove Nemcem iz Rajha. Slovenec še nobeden ni prodal. To je znak, da kjer je spoštovanje do maternega jezika ie tudi ljubezen do dela, napredovanja, lastne grude in domovine.
Potoče pri Suhi. Minulo je že par let, da bralci ..Koroškega Slovenca niso čitali novic iz naše vasi. Čeravno smo že pozno v jeseni,
ko že pokriva sneg naša polja, vendar z veseljem pozdravljamo dva nova zvonova. Kar nam je prej vzela kruta vojna, smo zdaj spet nadomestili. Med vožnjo od kolodvora do cerkve dne 13. nov. je božja narava s snegom veselo pozdravljala zvonove. Vozove, ki so jih tete itak krasno ovenčale, je med potoma okrasil še sneg. Blagoslavljanje zvonov dne 20. nov. je slovesno uspelo med sviranjem godbe in pokanjem topičev. Blagoslov je izvršil domači dušni pastir ob asistenci dveh sosednih gospodov. G. župnik iz Zvabeka so nam v prelepi pridigi polagali na srce molitev, posebno kadar nas kliče zvon. Tudi dekleta so z lepimi deklamacijami pozdravljala zvonove. Botri so bili pd. Klemenjakovi in Stoparja, ki so se po sv. opravilu z duhovniki, tetami in pevci peljali na dom k Stoparju. Dela v zvoniku je vodil pd. Pečar na Suhi. Nova zvonova z ostalim večjim lepo soglašata, ki nam zdaj prelivajo prelepe glasove po naši lepi slovenski okolici in še onstran Drave.
Celovec. (Razno.) Deželna vlada bo tudi letos iz vzrokov štednje skozi zimo zaprla nekatere državne ceste ob meji, in sicer 4 km ceste Ridovc—Ljubeljsko sedlo (državna meja), 4,6 km ceste Labod—državna meja in 5 km ceste Železna Kapla—Jezersko sedlo. — Kakor slišimo, je v trškem kinu v Železni Kapli igralo nemško telovadno društvo 24. t.m. igro „Špansko muha“. Nismo pa slišali, da bi izdal kdo letake proti prireditvi, da bi kdo hujskal ali grozil celo z bojkotom, kakor se je dogajalo zadnjič, ko je igralo slovensko društvo. —-Celovška občina namerava prihodnje leto spremeniti polovico Novega trga v park in prenesti trg kam drugam. Poleg tega se bo nadaljevalo s flakovanjem cest. — Sprožila se je misel, da bi se tudi v Celovcu, da se zajezi beračenje nepotrebnih in lenuhov, vpeljale posebne znamke za berače. Stranke bi kupile znamke pri magistratu in jih potem oddajale beračem. Berač pa bi moral iti potem z znamkami k magistratu, kjer bi dobil za nje denar. Kdor nima pravice do beračenja, bi seveda ne dobil nič. — V Bilčovsu je tega meseca padlo 82 cm snega. — Vsled padca snega je poskočilo 19. t. m. število brezposelnih za 1000 in 4220. — Dobrla vas dobi advokata v osebi dr. Sommaruge Friderika, doslej v Železnem na Gradiščanskem. — Kiln Štefan, pomožni delavec v Pliberku, je ukradel natakarici Alojziji Sadnikar ključ od blagajne. Tatvino izvesti ni imel prilike. Zato je dobil 10 mesecev ječe. — Gabrijel Hribernik in Peter Maurer sta pri Slov. Plajberku šla večkrat v gozd na lov, ne da bi bila za to upravičena. Vsak je dobil po 3 mesece zapora. — V petek 25. t. m. ob 1,20 zjutraj se je čutil tukaj potres, ki je trajal par sekund. — V davčni prizivni komisiji za Koroško Slovenci nimamo svojega človeka. Kakor doslej, bodo v davčnih zadevah tudi za-naprej delali z nami, kakor bodo hoteli. — Posestnik Josip Ciak v Korpičah je ozmerjal in obrcal občinskega redarja občine Bekštanj, mu grozil in se ni pustil odvesti. Pobil je tudi nekaj šip. Pogojni trimesečni zapor mu bo nekoliko ohladil prevročo kri. — Pomožni delavec Gra-ber v Svetni vasi je dobavljal hotelu „Exzel-sior“ v Vrbi malinje. V kuhinji je dobil potrdilo o množini predanih malinj in šel z njim v hotelsko pisarno, kjer je dobil denar. Pozneje je kar sam delal potrdila in prevzemal denar. Desetkrat je bil v pisarni in dobil skupno 908 S. 12. septembra je goljufija prišla na dan. Dobil je pogojno 4mesečni zapor. — V Knaflovo gostilno na Otožu so neznani tatovi vlomili in odnesli 20 steklenic piva, 4 kg masti, klobase in slanino, 5 S gotovine, perilo in nož.
Vovbrske gore. Marljivi Alojz Pokeržnik, žagar na Plaznikov! žagi, se je naveličal sam kuhati, izbral pridno in pošteno dekle, Sridni-kovo Jerico v Sridmi. Vesela svatba se je vršila pri Prižu v Vovbrah 7. t. m. Mlademu paru obilo sreče! — Zavratna morilka, jetika, je pretrgala nit življenja mlademu gospodarju Strausove in Dobemikove kmetije. Bolezen si je nakopal v vojni in od tega časa vedno bolehal. Naj mu bode zemljica slovenska lahka, ki jo ie tako ljubil! — Močan plaz je poškodoval dješko cesto tako, da je promet iz Velikovca preko Vovber na Djekše že dalj časa otež-kočen. Delo pri popravljanju počasi napreduje, ker je tam teren zelo moker. Precejšnjo škodo trpijo lesni trgovci, ki ne morejo spraviti svojega blaga naprej.
Hodiše Poročati imamo žalostno vest, da je umrl Šimen Obued, pd. Rader in da je s tem zgubilo naše društvo „Zvezda“ najboljšega sodelavca pri uprizoritvi poštenih zabav. Okoli 20 let je bil pri društvu v svojih nastopih na odru vedno mojster. Velika množica pogrebcev je pokazala, kako je bil priljbuljen. Tudi on je moral marsikaj prestati radi svoje odločnosti, vendar ni omahoval, kakor smo slišali ob odprtem grobu, da je bil kakor v društvenih rečeh, ta natančen tudi s svojo dušo. Vsem nam naj bi služil za zgled. Ljubezen so mu izkazali tudi društveniki, ki so ga obiskovali na njegovem domu, ko je ležal na mrtvaškem odru, in tam glasno molili za zveličanje njegove duše. Naj sladko počiva!
ffl DRUŠTVENI VESTNIK j
Dobrla vas. (Igra.) Naše izobraževalno društvo uprizori dne 11. decembra (drugo nedeljo meseca decembra) lepo igro „Roza Jelo-dvorska“. Kaže se nam, kako je resnična obljuba četrte božje zapovedi za tiste, ki jo vestno izpolnjujejo. Začetek po blagoslovu ob 3. uri popoldne v Društvenem domu.
1 GOSPODARSKI VESTNIKI
Slovenska govedoreja.
Martin Zupanc.
Namen teh vrstic ni, priporočevati upelja-vo kakih drugih pasem, ampak kar je važnejše, opozoriti naše živinorejce na naravne zakone v splošni živinoreji, ki veljajo za vsako pasem, njen obstoj in tudi gospodarsko zadoščenje.
Nimamo boljšega slučaja, l^akor opisati društveno delo živinorejske podružnice Št. Jurij ob juž. žel.
Pred nekaj leti so se zbrali živinorejci, da poslušajo strokovna predavanja o živinoreji s posebnim ozirom na osamosvojitev, t. j. odvisni so bili, kakor je še mnogo sličnih slučajev, glede dobrin na uvoz bikov iz drugih krajev. Preobrat je našel nepripravljene in izrek: „Sila kola lomi“ je učinkovin na važne sklepe v prid domačogrudne živine in skupnega delovanja.	.
Najprvo je bilo potrebno dognati, posedu-od katerih bi bilo mogoče vzgojiti plemenski jejo li posestniki tega okoliša primerne krave, naraščaj, ki bo odgovarjal stavljenim ciljem za splošno pospeševanje. Prignali so na skupen pregled približno 80 boljših krav in nekaj bikov. Komisija, sestavljena iz domačih živinorejcev in strokovnjakov, je spoznala približno 60 krav, ki so imele po sodbi oblik in znakov sposobnost za ustanovitev rejskega temelja. Izvolila se je nato tričlanska komisija, ki je naknadno od posestva do posestva pregledala, presojala, ocenjala in merila primerne krave, žigosala s številkami in vse podatke glede ple-menja in pregleda naraščaja vpisovala v knjigo, ki je pozneje služila v pomoč ureditvi rodovnika. Pri pohodih posameznih posestev so se obravnavala razna vprašanja in razmotri-vali pogreški in napake rejskega dela, hlevov, krmljenja, gnojišč, vzgoja telet. V kratkem času nato se je priredilo premovanje za žigosano živino, fo je bila zopet prilika za boljšo izbiro že izbrane živine. Seve je bilo tudi par še precej dobrih bikov med temi živalmi. Omeniti se mora, da so bili člani vezani z dano besedo, sposobni naraščaj od te živine vzgajati v plemenske svrhe, bodisi za svojo popolnitev ali odprodajo. Nastalo je s tega vprašanje prireditev plemenskih sejmov, ki so se tudi priredili in precej dobro obnesli, sicer neglede števila prigona, ampak z ozirom na višje plemenske cene. S tem je rastla in se dvigala samozavest rejcev in tudi ugled domačogrudne živine.
Kar pa bi bilo s tem že izčrpano delo z o-zirorn na plemensko odbiro na oko (oblike, znaki in teža), ni pa dognana hasnost glede mlečnosti in izraba krme, se je pričela upeljava mlečne kontrole. Dosedaj je bilo delo enostavno in živinorejci so se — kakor sploh običajno — zanašali, da stori ta tričlanska komisija vse, kar je v njihov prid, in delala je tudi to, in sicer dosedaj brezplačno; člani pa so bili deležni premij in boljših cen za prodan plemenski naraščaj.	(Konec sledi.)_
Lastnik : Pol. In gosp. društvo za Slovence na Koroškem
Tiska Lidova tiskarna
Borza. Dunaj, 29. nov. Dolar 704,50; nemška marka 168,90; franc, frank 27,80; ju-gosl. 12,37; švic. frank 136,15; čehoslov. 20,92 šilingov.
RAZNE VESTI
Drobne vesti. Železniška uprava je uvidela in preračunila, da elektrifikacije železnic ne izboljšujejo oziroma pocenjujejo uprave in da pride premog cenejši. Zato namerava izvesti samo ta elektrifikacijska dela, ki so že v teku, vse druge projekte pa vreči v koš. Pač pa popraviti železniški park, predvsem nabaviti nove moderne lokomotive. Proga Solno-grad—Beljak se bo najbrž še elektrificirala, ker je Mallniška elektrarna skoro gotova. Vlada je določila poseben odbor, ki naj prouči vprašanje elektrifikacij. Ako se ustavijo dela, se bo število brezposelnih strašansko pomnožilo. — 86 odstotkov prebivalcev naše države je.za slučaj bolezni zavarovanih. — V Švici so vpeljali novost, da oskrbuje lokomotivo in vozi samo ena oseba. Baje se je to dobro obneslo, ne da bi bila varnost potnikov bolj ogrožena. Država si prihrani s tem 3—4 milijone frankov na leto. — Na svetovnem trgu se opaža nad-produkcfja sladkorja. Kuba hoče zato postavo, ki bi zmanjšala produkcijo za 20%. V tem slučaju se bo cena sladkorja dvignila. Zato bo pa treba saditi v Evropi več sladkorne pese. — V žveplenem rudniku v Orusettu v Italiji je eksplodiralo skladišče dinamita. Pod ruševinami je pokopanih 15 rudarjev in 2 uradnika.
—	Maroški sultan Mulaj Jusuf je umrl. — Celoten avstrijski dolg znaša 2544 milijonov S.
—	Penzionistov je v Avstriji 21.477, ki dobe na leto 262 milijonov S pokojnine. — Dunajski kidalci snega, nad 18 let stari, dobe na uro 70 g, pod 18 let stari pa 45 g. Ponoči pa še posebne doklade. — Na postaji Aleksandrovo je položil nekdo pod tračnice peklenski stroj, ki je eksplodiral. Človeških žrtev ni. — S 5. decembrom se med Nemčijo in Jugoslavijo odpravi potniški vizum. — Po najnovejšem ljudskem štetju ima New York 10 milijonov prebivalcev. — Štajerski proračun za leto 1928 kaže 70,397.000 S izdatkov, 64,694.000 S dohodkov in 5,700.000 S primanjkljaja. — Prenos slike po radiju z Dunaja v Berlin ali obratno stane po velikosti slike 8 do 40 mark. — Avstrijska zvezna železnica se pogaja za 15 milijonsko dolarsko posojilo. — Sredi novembra smo imeli v celi državi 139.210 podpiranih in 26.000 nepodpiranih brezposelnih. — V prostore zavarovalne družbe „Phònix“ na Dunaju je bilo vlomljeno in odneseno 23.000 S gotovine in za 17.000 drugih vrednosti. — Tisk poroča, da je 21. t. m. v srednji Nemčiji ves dan snežilo in da je bil vslcd tega železniški promet znatno oviran. Na Holandskem je bil na glavnih progah promet ukinjen, mnogo krajev je bilo brez električne luči, ker električne centrale vsled mraza niso delovale. Snežni vihar ob angleški obali je potopil razne manjše ladje. Na Španskem se je potopilo nad 30 ribiških ladij, v Valenciji je utonilo 12 ribičev. Na mnogih hišah so se zrušile strehe ter je bilo več oseb ubitih. Na Danskem je napravil snežni vihar mnogo škode. Nekatera pristanišča so preplavljena, druga pristanišča pa so vsled velikega pritiska viharja skoro popolnoma porušena. O snežnih zametih in viharju se poroča tudi z drugih Jerajev.
Za tiskovni sklad so darovali: Rovišnjak Miha, Št. Peter, 1,50; Dobernik Josip, Rožek, 2; Rovišnjak Miha, Št. Peter, 1,20; Dobernik Karol, Grabštanj, 1; Kropivnik Franc, Borovlje, 1; neimenovan v Kožentavri 1; Hafner Jernej, Celovec, mesto venca na grob M. Pro-šekarju 5; neimenovan 1; Ripič Silvester, Sinča vas, 20; Gozdni mož v Št. Jakobu 1; Kežar Janez, Horce, 0,50; Izobraž. društvo v Poljubelju nabralo na »Materinskem dnevu" 12; Bayer Štefan, Loga vas, 2,90; Trampič Terezija, Celovec, 0,50; Kaiser Sebastian, Olše-nica, 1 S. Bayer Štefan, Loga vas in Jiša Karel, Novy Jachimov, 50 Kč. Sokolsko društvo Črna pri Prevaljah nabralo na članskem sestanku o priliki obletnice plebiscita 180; Sokolsko društvo Mežica zbralo na »Koroškem večeru" 276,50 dinarjev. — Za poslane darove se vsem darovalcem najlepše zahvaljujemo! ___________
Hlapce in dekle
spretne, družabne, voljne osebe
sprejme v službo
večji posestnik blizu Baškega jezera.
125
Ponudba naj se pošiljajo na naslov :
Jožef Trata, p. Latschach bel Villach.
IZŠLA JE BLASNIKOVA
VELIKA PRATIKA
za prestopno leto 1928,
id ima 366 dni.
»VELIKA PRATIKA'1 je najstarejii slovenski kmetijski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj vpoštevan in je še danes najbolj obrajtan. — Letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini in slikah. — »VELIKA PRATIKA" je najboljši in najcenejši družinski holedar. — Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 D. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
J. Blasnika naslednikih
tiskarna in litografiini zavod, Ljubljana, Breg 12
BENCIN-MOTORJE
s 3 konjskimi silami od 1100 S naprej, z enoletnim jamstvom, ter vsakovrstne kmetijske stroje in potrebščine
prodaju po konkurenčnih cenah.
Zastopnik (Laure) tovarne kmetijskih strojev :
Franc Žmaher, Podkraj, Bleiburg.
Vabilo.
Izobraževalno društvo „Trta“ v Žitari vasi uprizori v nedeljo, dne 11. decembra 1927 popoldne v Društvenem domu v Žitari vasi prelepo Meškovo igro
Mati
Začetek po blagoslovu, in sicer najprej govor našega poslanca, čg. župnika Starca in nato igra. Natlačeno polno dvorano pričakuje
ODBOR.
130
Sredstvo
za štedenje
so praktične
Meve
MAGGI
kocke za govejo juho.
1 kocka za >/« litra izborne goveje juhe.
MAOOl-leve kocke i. govejo juho so narejene Iz najboljiega mesnega ekstrakta In finlk jninih zeljiič.
v Celovcu. — Založnik, izdajatelj in odgovorni urednik :Žinkovslc« Josip, typograf, Dunaj, X» Ettenreichgasse 9. — Ant. Macfaàt in dreiba (za tisk odgovoren Jos. Zinkovskf), Dunaj, V» Margaretenplatz 7.