DOLENJSKI LIST GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO Stev. 49 (611) L. XII. NOVO MESTO, četrtek, 7. DECEMBRA 1961 PRED OKRAJNO KONFERENCO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI Rast Socialistične zveste delovnih ljudi v okraju 259 delegatov občinskih odborov SZDL, sindikatov, Zve-*e borcev NOB ln Ljudske rnladine ter članov dosedanjega okrajnega odbora Je Prejelo te dni obširno porodilo okrajnega odbora SZDL 0 delovanju Socialistične *veze v preteklih dveh in pol tetlh. Toliko je namreč mililo od zadnje konference 8ZDL v okraju, ki ]e bila v aprilu 1959. Osnovno smer delovanju Socialistične zveze sta v tem obdobju dala brez dvoma oba kongresa SZDL: zvezni kon-Kres v aprilu 1960 in republiški v letošnjem marcu. Medtem ko je V kongres SZDL Jugoslavije v Beogradu pc-kazal pot nadaljnjega razvela in prilagajanja organizacij SZDL doseženi stopnji splošnega družbenega napredka, je Republiški V. kongres že analiziral prve uspehe te poti. ™U je tudi sredi časa, ko *rno najživahneje razpravlja-" o uvedbi novega gospodarskega sistema. Ugotavljali Pa smo tudi že lahko prve Uspehe organizacijskih spre-'ffcrnb organizacije. činski odbori SZDL v novi vlogi šele znajti ln tej zahtevi prilagoditi tudi svoj način dela. Z veseljem lahko ugotovimo, da so se te bistvene spremembe izredno hitro uveljavile in da so sedaj vsi naši občinski odbori SZDL samostojni politični organi komun, ki z največjo mero političnega posluha spremljajo razvoj vsega dogajanja v občini in nanj tudi odločilno vplivajo. To trditev podkrepljuje tudi vrsta uspehov, ki so jih imeli občinski odbori pri Doživljanju stikov s terenom,' nenehni obiski dr- žavljanov in predstavnikov občinskim odborom SZDL, vsesplošno upoštevanje sklepov in pripomb občinskih odborov itd. Skratka — lahko trdimo, da je SZDL v našem okraju prenehala obstajati kot »neka organizacija«; postala je resnično najširša tribuna delovnih ljudi. Posebno velikega pomena so bile konference občinskih organizacij. Vse občine so imele po 6 konferenc. Te so tako v pripravah, na konferencah sam in in po njih mobilizirale ves politični aktiv vsake občine pri reševa- nju najaktualnejših političnih vprašanj. Morda so bile manj uspešne konference za družbeno aktivnost žensk. Zaradi slabega razumevanja teh zadev je ostala večina predlogov teh konferenc bolj želja zaposlenih žensk in mater, manj pa napotilo za delo prizadetih organov in forumov. Občinski odbori SZDL so na svojih sejah obravnavah skoraj vsa važnejša družbe-no-politična vprašanja. Značilno je, da je največkrat našlo prostor na dnevnih redih sej občinskih odborov ravno vprašanje kmetijstva, zadružništva, kooperacije in druga kmetijska problematika. Takoj za tem so bila na dnevnih redih sej organizacijska vprašanja (15-krat). To je razumljivo, če upoštevamo ogromno delo za reorganizacijo SZDL in prilagoditev novim zahtevam delovanja predvsem v komuni. Ob tem pa je pomembna še ugotovitev, da so se občinski odbori pokazali kot organi z izredno sproščenimi razpravami, popolnoma samostojni v presojanju m odločanju. Želo dobro je nanje vplivala tudi vedno močnejša zasedba v vodstvih in Izvršnih odborih/ (Nadaljevanje na 3. strani) Povsod smo slovesno počastili državni praznik V vseh občinskih središčih in v številnih drugih krajih so prebivalci okraja svečano počastili 29. november — dan republike, ki je bil povsod združen tudi s spomini na 20. obletnico začetka revolucije. Na osrednji proslavi v Npvem mestu je govorila zvezna ljudska poslanka tov. Dragica Rome, direktorica PTT podjetja v Novem mestu. Med drugim je poudarila, da najnovejši dogodki v Zahodni Nemčiji, kjer fašistični »maščevalci« dvigajo glave, zapirajo bivše borec za svobodo in sramotijo osvobodilni boj nekoč zasužnjenih narodov, ponovno svarijo ves svet pred oživlja-jočo nevarnostjo nemškega militarizma. Na proslavi je sodeloval orkester novomeške Svobode pod vodstvom Draga Sproca, pevski zbor pionirjev osnovne šole Je vodila Jelka Kastelic, pevske in baletne točke pa Je spremljal pianist Stane Fink. Nastopili so tudi člani dramat-skega, ritmičnega in baletnega krožka pionirjev osnovne šole Katje Rupena in telovadna skupina te šole; udeleženci akademije, ki so napolnili dvorano Doma ljudske prosvete do zadnjega kotička so mlade izvajalce prisrčno pozdravljali z aplavzi. Tudi slavnostne akademije v Črnomlju, Brežicah, Metliki, Trebnjem, Sevnici in Vid-mu-Krškem so bile povsod dobro obiskane; v teh in drugih večjih krajih so državljani dostojno počastili dan republike. VLADO LAMUT: PO POTEH GORJANSKEGA BATALJONA — Bolnišnica v Pendirjevki (1961) % Osnova: občinska organizacija Bistvena sprememba v de-'bvanju organizacij SZDL je Dtla dosežena s tem, ko so ^* občinske organizacije SZDL osamosvojile in prilazile določilu Statuta, ki Pravi, da je organizacija So-^alistifine zveze v občini 2,*nova SZDL Jugoslavije. *° Je zahtevalo ogromno na-P°rov, saj so se morali ob- V ponedeljek bo plenum 00 SZDL Slovenije Druga plenarna seja Glavata odbora SZDL Slovenije r° v ponedeljek v Ljubljani. *'«num bo razpravljal o vlo- ' 'n nalogah organizacij Solistične zveze v komunal- "n »Istemu. VREME Vseskozi zelo nestalno • '"Kostimi, deloma močnimi '•oavinami. Sprva mrzlo '*»e, toda kasneje otopli-j » v drugi polovici de- "»ora zopet ohladitev. I)r. V. M. »MLADINA 0 REVOLUCIJI« V soboto zvečer ob pol 6. uri bo nastopilo v dvorani kina KRKA v Novem mestu šest ekip iz vseh občin (razen sevniške); mladina sc bo pomerila na javni oddaji »Mladina o revoluciji«. Med tekmovanjem bosta Igrala dva znana novomeška zabav-nog'ashrna ansambla. b| v^a"m '•"•••»'»no oborožena armada na straži miru. !**»dl "*,,reJ preprečili napake, ki nastajajo pri streljanju ^b|jUj(( az|ičnlh meteoroloških pogojev v ozračju, upo-\ "c t>i>d' t"er'Jcl Posebne naprave. Avtomatično Izracu-»liki. i " vna*»J° v «»"Mne elemente za streljanje, Mektronska naprava za merjenje meteoroloških Pogojev v višinskih slojih atmosfere Pravilniki in komune Komuna mora ugotavljati, kakšna je praksa delitve dohodka na njenem področju in kakšni so novi družbeni odnosi kot posledica te delitve — Marilo za vsebinsko, družbeno politično in gospodarsko oceno pravilnika bo razvoj podjetja — Boljši je preprostejši in morda malo manj popoln pravilnik, toda tak, da ga bodo delavci razumeli! — Pravilnik ne sme ocenjevati zgolj »zaslug« kolektiva za količinsko proizvodnjo, temveč predvsem gospodarski uspeh celotnega poslovanja Posvetovanja o pravilnikih, ki so ga 27. novembra sklicala okrajna vodstva družbenih organizacij, so se razen domačih predstavnikov ter predstavnikov političnih in upravnih vodstev iz komun udeležili tudi sekretar za delo IS LRS tov. Miran Košmelj, podpredsednik republiškega sveta sindikatov Slovenije .tov. Leopold Krese-Jošt ter pomočnik republiškega sekretarja za delo tov. Rado Miklič. Konec oktobra je bilo v Sloveniji sprejetih šele 18 odst. pravilnikov, še vedno pa je bilo 9 odst. ali 240 podjetij, ki s pripravami niso niti pričela. Koprski in novomeški okraj sta med najslabšimi, vendar to ne pomeni, da je drugod kvalitetno bolje. — V našem okraju je 227 podjetij, ki morajo izdelati pravilnike; od tega je 140 ali skoraj dve tretjini takšnih, kj morajo izdelati po dva. 22 odst. podjetij nove pravilnike že uporablja, 16 odst. je takšnih, kjer je kolektiv o osnutkih že razpravljal, v 14 odst. podjetij so organi samoupravljanja doslej razpravljali le o načelih delitve, v 48 odst. podjetij pa so komajda izvolili komisije ali pa še tega ne. V poročilu smo se omejili na bistvene ugotovitve iz razprave, ki je bila zelo obširna, hkrati pa posredujemo - bogate napotke gostov iz Ljubljane in domačih predstav-, nikov. Letos zelo pogosto politično razpravljamo o povečanj u osebnih dohodkov. kUJe posledica administrativnega poviševanja tarifnih postavk in niti najmanj posledica novega sistema. Mnogi kolektivi so se trudili vnesti v nove pravilnike novo vsebino delitve, večina pa je šla mimo tega in smatra za osnovno nalogo razvoj podjetja, politiko delitve pa je pojmovala kot drugorazredno nalogo. Takšen način graditve lahko smatramo za »aktivističen«. Izdelava pravilnikov je prav zato marsikje zastala in je slišati vso več Izgovorov in opravičil: »Nimamo investicij, nimamo obratnih sredstev, kje naj pri tako velikih težavah vzamemo čas še za pravilnike?« Politika delitve sredstev pa je osnova novega sistema in prvi pogoj za razvoj novih, kvalitetnejših družbenih odnosov. Pravilnik je zato zelo resna naloga in prav z nJim bomo odpravili vse težave, ki so nas doslej pestile, če ga bomo pripravili in izdelali s poglobljenim kvalitetnim in strokovnim delom. Naše znanstvene institucije so doslej nudile podjetjem vse premalo praktične pomoči pri izdelavi pravilnikov, na komunah in v podjetjih pa bo treba ustanoviti službe, ki se bodo z vprašanjem delitve stalno ukvarjale. ■ Ljudski odbori so veliko zamudili Zbori proizvajalcev so do pred nedavnim vse preveč odlašali z razpravami o pravil- nikih. Njihovo delo na tem področju se je v največ primerih ustavilo pri načelnih in splošnih razpravah v prvem polletju. Seje, na katerih bi morali zbori proizvajalcev delo podjetij okoli pravilnikov konkretno oceniti in reči svoj da ali ne, še vedno odlagamo. Zelo narobe je čakati, da bodo sprejeti vsi pravilniki v komuni in jih nato vse skupaj na eni seji pretresti zgolj glede na povprečni odnos med osebnimi dohodki in skladi, med najvišjimi ln najnižjimi prejemki in morda se glede na odstotek povečanja mase osebnih dohodkov. Takšne ocene so zelo formalistične in zelo daleč od prave ' vsebine politike delitve sredstev in osebnih dohodkov. V novem pravilniku so lahko vsi pravkar našteti odnosi idealni, pa še kljub temu ne pomeni napredka, če ne vsebuje meril, ki bodo delavca silila k razmišljanju, od česa Je njegov osebni dohodek odvisen. Ce pa pravilnik takšna merila vsebuje, bomo z njim ustvarjali nove, kvalitetnejše družbene odnose v kolektivu in hkrati združili osebni interes proizvajalcev z družbenimi -interesi. Zato zbor proizvajalcev brez dvoma ne more razpravljati o pravilnikih brez poprejšnje temeljite obdelave gradiva. To mu bo lahko posredovala samo strokovna služba, ki jo mora vsaka komuna imeti. Vsaj en uslužbenec na vsaki občini bi se moral ukvarjati s tem problemom in ga stro- kovno ter tehnično reševati v sodelovanju z vsemi organi, ki se s tem ukvarjajo bodisi na občini, v družbenih organizacijah ali v podjetjih. I 111 je decentralizacija res osnovna naloga pravilnika? O pravilniku, ki nima za osnovo decentralizacije, kaj radi govorimo, da ni »na liniji«. Takšne zmotne ocene so posledica tega, ker smatramo decentralizacijo vse preveč kot materialni proces in ne družbeni proces, ki naj naredi iz vsakega upravljavca proizvajalca in gospodarja. Zato še niso najboljši prav kolektivi, ki so uvedli ekonomske enote in zato občina (Nadaljevanje na 4. strani) 'v?" zda- v Pulju gradijo pet rlW* skih ladij za Tunizijo. Ladi* bodo dolge 18 metrov, poSan^ H pa Jih bodo motorji s l5" konjskimi močmi. Motorje V izdelali v IJubljnnskcm L|t°n«r» ljal okrog 400 milijonov <>"*•- ■ Za raziskovalna del« v si drtavl, ki so Jih Pr"e' „ri-toi ln Jih bodo nadaljevau J^j hodnje leto. potrebuj eJ° ete-314 mllljor.ov dinarjev. j"» d0-ten del teh eredirtev tx>ao „ bili iz zveznega sklada za * uj» m vena raziskovalna del0'nCva'* sredstva pa bodo P"sp ustanove in podjetja. UPRAVNI ODBOR BELOKRANJSKEGA GRADBENEGA PODJETJA V ČRNOMLJU razpisuje naslednja delovna mesta: a) SKLADIŠČNIKA b) OBRATNEGA KNJIGOVODJE c) GRADBENEGA TEHNIKA POGOJI: pod a) popolna srednja šola; pod b) ekonomska srednja šola, pod c) gradbeni tehnikum. — Ponudbe z opisom dosedanjih zaposlitev pošljite na upravni Tdbor podjetja do 15. decembra 1961. Rast Socialistične zveze delovnih ljudi v okraju (Nadaljevanje s 1. strani) # Stiki občinskih odborov s krajevnimi organizacijami ■so bili največkrat šibka točka v delu občinskih odborov. *o so občinski odbori turti sami spoznali in so temu Vprašanju posvečali vedno večjo pozornost. Začeli so Urejati stike ne samo z dostavo pismenih zaključkov, temveč vedno bolj obiskovati krajevne organizacije, jim Pomagati pri reševanju konkretnih zadev, organizirati krnnejavo izkušenj med Predsedniki, tajniki in blagajniki krajevnih organizacij. Predvsem zadnja oblika Je 'odila bogate sadove, saj so s* dobre izkušnje v živi besedi prenašale drugam, uspehi pa so neredko mobilizirali Uove in nove ljudi pri delu. ^elo krajevnih organizacij živahno podpirajo tudi posamezni člani občinskih odbo-*°v z neoosrednim delom v njih. Največ so v tem času opravki člani izvršnih odborov Pri občinskih odborih. To so operativni delavci v SZDL, ki so večinoma stalno zunaj ' najrazličnejšimi nalogami, vodijo delo posameznih ko-"rtsij pri občinskih odborih, akrbijo za kadrovske in finančne zadeve občinskih organizacij, za priprave sej občinskih odborov itd. Vsem občinkim odborom SZDL še ^ uspelo, da bi člane IO Razbremenili odvečnih funk-kar se seveda pri delu Pozna. benimi organizacijami in društvi. Med srednje lahko prištevamo take krajevne organizacije, ki še vedno čakajo na direktive, pomoč in mnenja od zgoraj. Tako čakanje seveda ne ustvarja dobrega vzdušja med članstvom, uspehi so manjši, zadeve pa, ki jih obravnavajo, so dostikrat zastarele in članstva ne mobilizirajo. Slabe organizacije so predvsem v krajih, od koder se mladi ljudje odseljujejo, kjer še ni prodrla vloga SZDL, kjer bi bil dosežen majnen splošni napredek. Sem spada tudi večina organizacij v občinskih središčih, ki ne najdejo svojega mesta v živahnem življenju razvijajočih se središč. Bistvena pomanjkljivost slabih organizacij je tudi slab izbor vodstev, ki se ne znajdejo ali pa sploh ne delujejo. Predvsem o zadnji vrsti organizacij (ki pa so zelo redke) že razpravljajo občinski odbori, ponekod pa tudi članstvo samo zahteva, da se tako stanje odpravi. 0 Sekcije pri krajevnih organizacijah naj bi se uveljavile kot oblika dela, ki združuje člane po posameznih interesnih področjih. Enoletne izkušnje v delu sekcij so pravzaprav dvojne: ponekod so se uveljavile, ker so imele dobrp programe in je bila osnovna zamisel privlačna, druge pa so ostale le na papirju, vod- % Pomožni organi občinskih odborov SZDL: komisije imajo skupno 310 *'anov. To je veliko število Političnih delavcev, ki delujejo v organizaciji SZDL po Posameznih področjih. Vsi °bčinski odbori imajo skup-°° 148 komisij, posamezni >* od 6 do 9. Večina komisij p Pripravljala tehtne predle za seje občinskih odbo-r°v. nekatere pa niso zažive-*• Vzrok za to so slab sirarn dela, nepravilna deli-■*v dela ter pomanjkanje JJana dela občinskega odbo-!*■ Kjer tega ni bilo, komi-*'le niso imele časa, da bi {^Pravile globlje analize in •J0 njih izdelale tudi primer-^ Predloge. stva niso razumela in poznala svojih nalog, vsebina dela ni bila jasna in so sčasoma odmrle Trenutno je pri krajevnih organizacijah 60 sekcij, od teh pa je le manjši del aktiven in dela, večina pa se pripravlja na podlagi dosedanjih izkušenj na nove načrte. 0 Okrajni odbor SZDL je imel v tem času *55 članov, 13-člansko predsedstvo in 5-članski nadzorni odbor. Deloval je na 8 sejah, predsedstvo pa se je sestalo na 27 sejah. Okrajni odbor je imel v glavnem koordinacij-sko-usmerjevalno vlogo kot organ sedmih združenih komun. Skrbel je za skladnost delovanja vseh družbenih organizacij in društev, za čim hitrejše izvajanje načel in stališč obeh kongresov in vseh plenarnih zasedanj zveznega in glavnega odbora SZDL Pri delu okrajnega odbora je sodelovalo še 62 članov SZDL v 7 komisijah, ki so v tem času izdelale več analiz in predlogov za aktualna družbena področja. # Zdaj je v vrstah SZDL 52,4% volivcev 2e iz teh skopih izvlečkov in misli o organizacijski rasti in delovanju SZDL v okraju je razviden ogromen napredek organizacije SZDL. Ta je v tem času kljub padanju števila prebivalcev vključila preko 9.000 novih članov in šteje danes 54.3ti0 članov ali 52,4 odst. vseh volivcev. Ker je znašalo še aprila 1959 ob zadnji konferenci to število le 44 odst., lahko rečemo, da je dokaj-šen napredek. Ne moremo pa trditi, da je odstotek tudi odraz dejanske pripravljenosti naših delovnih ljudi sodelovati v SZDL. Ta je znatno večja in moramo sorazmerno malo število vključenih volivcev v SZDL bolj pripisati slabemu delovanju vodstev krajevnih organizacij, kjer se evidenca nad člani prične. Vsebinsko vedno bogatejše delovanje Socialistične zveze in stalna rast ljudi, ki v njej delujejo, nam jamčijo, da bo v bodoče šel razvoj organizacije še hitreje naprej Doslej znana predvidevanja novega ustavnega zakona naj bi zagotovila, da postane SZDL stalno zasedajoč vse-ljudski parlament, ki mora jamčiti, da se bo glas našega državljana slišal vsak dan na vseh pristojnih mestih. Taka bo jutrišnja vloga SZDL — čeprav bi jo morali izvajati že danes in vsak dan. Ko bodo naše organizacije dosegle tolikšno sodelovanje s svojimi člani, potem ne bo več slabosti, ki se zdaj še pojavljajo kot posledica preteklosti, starih delovnih navad, samovolje in brezdušnega odnosa do samo navidezno malih problemov delovnega človeka. MIRO GOSN1K Presenečenje N9V0TEKS0-VES1L kolektiva za upokojence podjetja Nepričakovano lepo in zelo nevsakdanje sta delavski svet NOVOTEKSA in sindikalna podružnica v tovarni počastila letošnji dan republike in jubilejno leto naše socialistične revolucije. Spomnila sta se namreč tudi svojih upokojencev, nekdanjih proizvajalcev. Vsak upokojenec, ki je svojo zadnjo delovno izmeno odslužil pri stroju ali kjerkoli v tovarni, je bil 27. novembra popoldne povabljen na lepo slovesnost in sprejem v tovarniški dvorani, kjer je bila nato na čast povabljencev prirejena tudi skupna večerja. Lahko trdimo, da je bil to edinstven sprejem v Novem mestu, kjer so do nekdanjih delavcev pokazali tako lep odnos. Upokojenci so bili nadvse presenečeni in skoraj do solz ganjeni, ko so jih nekdanji delovni tovariši in tovarišice lepo sprejeli in pozdravili. V številnih nagovorih so jim spregovorili tudi sekretar podjetja Jože Udovč, nosilec Spomenice iz leta 1941, .tovariši Brovet, Janez Novak, Franc Božič in drugi vodilni predstavniki tovarne in sindikata. Zahvalili so se za trud in požrtvovalnost nekdanjim delavcem, ki so vložili veliko svojih sil, zdravja in sposobnosti za procvit tovarne. Povabljenci so se lepo zahvalili za pozornost; izrekli so tudi precej besed na račun tako uspešnega nadaljnjega razvoja in povečane proizvodnje v NOVOTEKSU, za kar ima nedvomno veliko zaslug uspešno razvijanje delavskega samoupravljanja v tovarni in skrb za socialistične odnose, ki še kar naprej dvigajo storilnost v kolektivu. Po proslavi in družabnem večeru so vsi povabljeni sprejeli še zelo lepe nagrade in pismene pohvale. Taka skrb in tovariški odnos do nekdanjih delavcev naj bo svetal zgled vsem našim gospodarskim organizacijam! Vsi nagrajenci se tudi prek Dolenjskega lista toplo in javno zahvaljujejo pobudnikom tega povabila, delovnemu kolektivu, njegovemu vodstvu in sindikatu v Novoteksu! ZAPISKI S SEJE OBČINSKEGA ZBORA PROIZVAJALCEV V NOVEM MES'1 Plan v novomeški komuni: zadovoljivo % Krajevne organizacije SZDL *•> organizacijska oblika, ki uaj omogoči članstvu zbirale in razpravljanje o vseh r^evah svojega kraja. Pri fl)lb se ustanavljajo tudi potnice in sekcije. Ta namen Je bil dosežen J*°raj v celem okraju. Po • kongresu SZDL Jugosla-rjje se je ustanovilo 223 kra-l^lh organizacij (iz prejš-J* 258 osnovnih organlza-v''- Te se še ne pokrivajo l vseh primerih s področji /ajevnih odborov. Zato Je r^ekod delo še slabo, saj o JjJ^vah razpravljajo z raz-01tnih gledišč. Imamo pa v «:r?iu tudi 148 sekcij, ki Vu!vlJO za stik s članstvom, bliT ° eianske knjige in po-0raJ" članarino. Krajevne s^anizact|o ln podružnice je Pa J nam povedo, da se v .0rKanlzadja članstvu še v1 Približala. Ikv , ndniurr» ftasu ^ i° uve" levni'* tr°Jna ocenitev kru-Sttrt orKantzaclj _ dobre, •ahu Je ln slabe- Med prvG steKo "vrftčamo predvsem tl- j0' kl samostojno ocenjuje- lrj j8^0-!8 svojega področja s u<" samostojno ukrepajo lfnai 3lm Članstvom. Tako Hiv Velik uplocl in nlma'° jevan,prt urejanju ln vskla-n->u akcij z drugimi druž- Čeprav gremo že h koncu gospodarskega leta, velja zapisati nekaj misli o uspehih in težavah v novem sistemu ozir. o ugodnem in neugodnem položaju gospodarskih organizacij na prehodu v novo leto. Ne bo odveč, če si pri tem pomagamo z nekaterimi številkami iz plana, o katerih je razpravljal tudi občinski zbor proizvajalcev v Novem mestu v soboto, 3. decembra. Najboljša: gradbeništvo in promet Poročilo je predvsem podčrtalo zadovoljivo izpolnjevanje plana v tretjem četrtletju. V tem času so gospodarske organizacije uresničile letni plan že s 77,5 odstotka. To pomeni, da bodo zanesljivo dosegle ali celo presegle 100 odstotkov. Se najbolj sta izpolnila plan gradbeništvo in promet, ki sta bila že 30. septembra blizu cilja (gradbeništvo s 93,4 odst., promet z 88 odst.). Med slabšimi uresničevale! je bilo gozdarstvo z 69,3 odst. uresničenega letnega plana, trgovina's 73,5 odst. in obrt z 72,7 odst., vendar, kakor so odborniki zatrjevali v razpravi, ni bojazni, da ne bi tudi v teh panogah dosegli in presegli družbene obveznosti. Razumljivo je, da so imele gospodarske organizacije hkrati- s tolikokratnim povečanjem proizvodnje v primerjavi z lanskim letom sorazmerno večji dohodek, da je prišlo za osebne prejemke precej več sredstev kot lani. s tem pa so je tudi znatno dvignil odstotek v narodnem dohodku. Resnici na ljubo je treba še povedati, da je prišlo v več gospodarskih organizacijah tudi do nekaterih problemov, predvsem zato, ker je bilo precej več kupcev kot dobaviteljev^ Z drugimi besedami bi to povedali, da se v podjetju IMV število na dan izdelanih avtomobilov načelno ni zmanjšalo, da pa je prišlo do trenutnega zastoja pri prodaji zategadelj, ker za vozila ni bilo moč dobiti potrebnih pomožnih delov. V industriji gradbenega materiala se spet pojavljajo problemi zaradi kopičenja opečnih izdelkov, ki jih gradbeništvo zaradi pomanjkanja investicij ne more potrošiti. Ponekod naslajajo problemi s tako imenovano nadprodukcijo izdelkov (predvsem v lesni in tekstilni industriji). Razumljivo je. da to gospodarske organizacije pri izpolnjevanju družbenih obveznosti zelo ovira, saj imajo v planu poleg izdatkov tudi dohodke, do teh pa ne morejo, če ne steče prodaja njihovih izdelkov. Se vedno: špekulacije s stanovanji! Mnoge gospodarske organizacije so zmanjšale investicije zaradi stanovanjske izgradnje. V ta namen so se zbrale v stanovanjskem skladu čedne vsote, ki pa so, žal, ostale neizkoriščene. Tudi začetno navdušenje za »skupna« stanovanja oziroma stanovanjske zadruge se je kmalu poleglo. Poleglo se je pravzaprav med tistimi, ki kljub temu, da znašajo njihovi mesečni prejemki 150 tisočakov, niso kanili nameniti večje vsote v skupne napore, pa tudi ne dinarja, saj so se pogosto sklicevali na to. da kot strokovnjaki že lahko dobijo »zaposlitev«, če pa jim »prej ne dajo stanovanja«! se tudi zaposlili ne bodo povsod. Na drugi s'ran i ie ostala praznih rok večina delavcev z manjšimi prejemki, ki pa so naravnost silili v stanovanjsko zadrugo, dasiravno niso imeli dovolj sredstev. — Nobenega opravičila ni, j zakaj je stanovanjski sklad ostal neizkoriščen. Ob tem tudi že lahko razmišljamo, kaj bo prihodnje leto, saj nima Zavod za stanovanjsko izgradnjo pripravljenih še nikakršnih resnejših načrtov za postopno reševanje teh vprašanj. Sprašujemo se tudi, kaj bo s šibkejšimi podjetji, ali bodo kos novemu sistemu, zlasti še, ker niti osnovnih pogojev — stanovanj — ne nudijo svojim delavcem. Ali so potem upravičena od delavcev zahtevati polno zmogljivost, od katere je nedvomno odvisen celoten uspeh podjetja?! Dasi precej pozno, je zbor proizvajalcev spregovoril tudi o pravilnikih delitve čistega dohodka in osebnih dohodkov, ki jih hite sestavljati gospodarske organizacije. Odločno je spregovoril o pretirani najnižji in najvišji meji v razponu osebnih dohodkov — med delavci in vodilnimi uslužbenci, predvsem pa o pravilnem razmerju med skladi in osebnimi dohodki, ki naj bo prikrojeno pogojem vsakega podjetja. Obsodil je vsako »navijanje« v osebnih prejemkih vodilnih mož v nekaterih podjetjih (stotisočakarjev), in hkrati obljubil pomoč tam, kjer še ne morejo splavati iz kalnih voda. Morda bi kazalo spregovoriti še o predlogu zbora proizvajalcev, da se glede na stanje strokovnih šol pojača šolski sklad. Gospodarske organizacije bi v ta sklad prispevale 50 odstotkov tistih sredstev, ki jih namenijo vsako leto za izobraževanje svojih članov. Prav je, da je zbor proizvajalcev opozoril na probleme, ki nas bodo po vsej verjetnost: spremljali v novo gospodarsko leto. Prav je tudi zategadelj, ker je tako sistematično pregledal poslovanje v podjetjih, oziroma koliko so se gospodarske organizacije že znebile zastarelih proizvodnih načel in oprijele novih, ki jih ponuja novi način gospodarjenja. Še velikokrat pa se bo moral sestati k besedi o pravilnikih, saj je prav na tem področju veliko zamudil. Vendar vse še ni zamujeno. I. Z. »BeioHranihe«: že 162 oflsiofKou piana V Belokranjki so doslej na-, redili za 185 milijonov dinarjev vrednosti in uresničili letni proizvodni plan s 162 odst. Do konca leta bodo, kot upajo, dosegli 200 milijonov dinarjev proizvodnje, letni plan pa je bil 114 milijonov. Odkar se pripravljajo na razširitev obrata v Črnomlju, so nakupili že za 5 milijonov 500 tisoč dinarjev novih strojev, med drugim pletilni stroj za sintetične in bombažne izdelke iz inozemstva in več šivalnih strojev tovarne MIRNA, s katerimi so zelo zadovoljni. Kolektiv bi lahko presegel proizvodne naloge še v mnogo večji meri, če bi se Gradbeno podjetje Begrad iz Črnomlja resneje lotilo preurejanja stavbe, v katero nameravajo preseliti novi obrat, kot so nam zatrdili. Prepričani so, da bi bilo lahko že vse urejeno, še posebej ker je treba postaviti še stopnišče, dokonč- no urediti sanitarije in opraviti nekaj obrtniških del, Begrad pa iz neznanih vzrokov s tem odlaša. Za Belnk^ni-ko je toliko teže, ker je nova strojna oprema že prišla, stroji pa zdaj leže vskladišče-ni v že tako pretesnih prostorih starega obrata, na mesto da bi v novem obratu že proizvajali. Obrat na Vinici nameravajo razširiti, da bi lahko posloval kot samostojna ekonomska enota. Prostore za povečanje obrata že iščejo. Takoj, ko bodo urejeni novi prostori v Črnomlju, bodo najeli 50 novih delavk, tako da bo kolektiv štel že 250 ljudi. Med drugim so se odločili zaposliti tudi 15 invalidov na takšnih delovnih mestih, kjer bodo lahko delali, o zaposle van ju invalidov pa bodo resno razmišljali tudi v bodoče. Razumevanje te vrste moramo posebej pohvaliti, ker je v naših delovnih kolektivih precej redko. V sodelovanju z Delavsko univerzo iz Črnomlja pripravljajo dva seminarja za kvalificirane delavce. Vsakega se bo udeležilo 28 ljudi. Takoj ko se bodo preselili v nove prostore, bodo priredili še tečaj za polkvalificirane delavce, ker ga /aradi pomanjkanja primernega, dovolj velikega prostora zdaj še ne morejo. V 223 krajevnih organizacijah SZDL je 2978 odbornikov (412 več kot v letu 1959!). Med njimi je 31 odst. delavcev, 37 odst. kmetov, 22 odst. uslužbencev, 1 odst. dijakov in 9. odst. ostalih poklicev, žensk jc v odborili 476, mlajših odbornikov (do 25 let) pa 619. Pravilniki in komune (Nadaljevanje s 1. strani) ne more dati za izdelavo pravilnikov nekih odrešilnih, za vse veljavnih navodil. Najosnovnejše in najvažnejše je, ali so kot posledica novega pravilnika v podjetju nastali novi, demokratični odnosi in aji je novi pravilnik s svojimi merili res omogočil delavcu, da lahko odloča o boljšem gospodarjenju. Ali je izpremenil proizvodnjo v vsakodnevni boj za večji dohodek na podlagi večje storilnosti ni višje realizacije? če smo ustanovili ekonomske enote, smo dosegli namen le, če smo hkrati ustvarili tudi pogoje, da se bodo te enote znotraj podjetja borile med seboj prav tako in na enaki osnovi, kot se podjetja borijo med seboj na tržišču. I Kaj so povedali predstavniki komun Razprava je bila zelo obširna, pokazala pa je predvsem to, da doslej noben zbor proizvajalcev ni sistematično in dovolj konkretno delal na področju pravilnikov. Iz vseh Izjav je čutiti neomajno zaupanje v to, da bodo vsi kolektivi do 31. decembra pravilnike sprejeli. Kakšna je statistična slika, pa smo povedali že v uvodu. V vseh komunah je storjenega najmanj v manjših podjetjih, ki so doslej s pripravljanjem komaj pričela. S tem da jih je družba oprostila težaškega dela pri izdelavi dveh pravilnikov, jih nikakor nismo oprostili gospodarjenja. Več pomoči bi lahko nudile, z Izjemo trgovinske, vse zbornice. Neredko skušajo kolektivi povečati osebne dohodke zgolj enovimi pravilniki, ne z večjo storilnostjo, večjo proizvodnjo in gospodarnejšim poslovanjem. Proizvodnja je odvisna od trga, od storilnosti, od organizacije dela in tehnološkega postopka, torej od mnogih subjektivnih činiteljev, zato osebnih dohodkov družba ne jamči več tako kot v starem sistemu. Zbori proizvajalcev morajo biti pristaš čvrste politike skladov, saj močni skladi v podjetjih pomenijo tudi močne sklade komune, vendar ne smejo kršiti osnovnih principov samostojnosti podjetij. I Hi sta sanacija in likvidacija res •dina rešitev? Dokaj težav Je v nekaterih manjših podjetjih novomeške komune, ki v starem sistemu niso ustvarjale dovolj sredstev za razširjeno reprodukcijo ln modernizacijo proizvodnje (Industrija perila in Industrija obutve). Povsem narobe je v takšnih primerih načenjati vprašanje sanacije proizvodnje ali likvidacije takšnih podjetij. V In-dustrijl obutve v Novem mestu so zelo odločno zahtevali enake prejemke, kot jim ima tovarna zdravil »Krka«, češ nas dinar ne briga! V novem sistemu lahko išče kolektiv povečanje osebnih dohodkov samo v povečanju dohodka podjetja, medsebojne primerjave osebnih dohodkov pa so lahko škodljive, če nismo primerjali tudi dohodka podjetij med seboj! Višji osebni dohodki v »Krki« so posledica skrbnih vlaganj kolektiva v proizvodnjo in njegovega truda, da bi kar nnlbolj izkoristil položaj na tržišču. V Industriji obutve so pred leti preusmerili proizvodnjo v izdelavo manj kvalitetne obutve, ki prinaša man"! dohodek. Tu so vzroki! Kolektiv nima zato prav nobene pravice zahtevati enake osebne dohodke, kot jih imnio delavci v »Krki«, če v svoji proizvodnji ne išče načinov. ■ katerimi bi jih ustvaril! v novem sistemu se ne more- mo več izgovarjati na Ljubljano ali Beograd, probleme moramo reševati sami v okviru moralnih in ekonomskih norm. Podoben primer je tudi v novomeškem Kovinarju. Kolektiv vztraja pri visokih prejemkih, ker imajo take prejemke povsod v njegovi stroki, obrat pa posluje v neprimernih prostorih, ki ovirajo razvoj podjetja. Ali je moralno pri tem kazati družbo kot krivca? In kje Je rešitev? Rešitev je v rokah kolektiva, ki bo moral povečati sklade, čeprav na račun uslužbencev v podjetjih daleč prešli povprečne prejemke delavcev in tako ustvarili nezdravo politično vzdušje, bi lahko odpadle, če bi komune pazljiveje spremljale politiko delitve ot\ bnih dohodkov. Preden se takšni primeri razvijejo v družbeni problem, bi morali o njih razpravljati v komuni in opozoriti na morebitne škodljive posledice. Brez dvoma smo še vedno v položaju, ko smo prisiljeni vrsti ljudi plačevati več, kot morda zmoremo, ker jih po- 0 Delitev osebnih dohodkov ni več zgolj finančno administrativna naloga. Z njo uzakonjujemo materialne osnove za podružabljenje proizvodnje in odnosov v njej. 0 Ce smo s pravilnikom uzakonili samo odnose na osnovi ekonomike enega leta, smo ugotovili le, kako vplivajo v gospodarskih organizacijah instrumenti delitve. O Pravilnik mora ugotovili stanje, v kakršnem je podjetje, in najti ekonomske vplive za bodoče gospodarjenje. £ Pravilnik je osnova za samoupravno gospodarjenje in razpolaganje s prigospodarjenimi sredstvi. £ Pravilnik ni dosegel namena, če določa, kako gospodarijo s sredstvi uprave podjetij in posamezni organi. Določati mora, kako gospodarijo s prigospodarjenimi sredstvi proizvajalci. osebnih dohodkov, nikakor pa ne pomeni rešitve izgovor: »Moramo dati tako visoke plače, ker so tudi drugod takšne!« I Preveč in premalo Ostre razprave in kritike posameznih primerov, ko so prejemki nekaterih vodilnih trebujemo in ker bi lahko drugod zaslužili več. Vendar pa v takšnih primerih ne smemo kupovati »titule«, ampak družbeno koristno delo. Strokovnjake moramo plačevati pod pogojem, da bodo povečevali proizvodnjo in hkrati s tem tudi prejemke delavcev. 60 odstotkov naših vodilnih uslužbencev je preobremenjenih z delom, opravljajo hkrati po deset ali celo več dolžnosti in marsikdaj nikomur več. ne zaupajo, misleč, da morajo narediti vse sami. Razumljivo Je, da jih je zato težko preplačati z denarjem. Vprašajmo se torej, kje je organizacija dela. kje napredek poslovanja, ki ju razvoj gospodarstva nujno terja! Naši pravilniki kažejo, da je delovni človek kot osnovni proizvajalec ostal s svojimi prejemki marsikje daleč zadaj in da so posamezniki v podjetjih marsikje na to pozabili. Gotovo drži, da morajo prejemki temeljiti na ekonomiki poslovanja in na storilnosti, potreben pa je tudi politični posluh, ko ugotavljamo, kako živi delavec z 10 tisoč dinarji na mesec. Zelo resno moramo razmišljati o tem, kako mu bomo pomagali, da bo svoje prejemke povečal. Razpravljati bomo morali več o dobrih primerih in manj o škodljivih pojavih prt delitvi osebnih dohodkov, vendar to ne pomeni, da takšni pojavi ne bodo več podvrženi družbeni kritiki in da proti njim ne bomo ukrepali. Nismo za »uravnilovko«, hkrati pa smo tudi proti skrajnostim! ■ 31. dec. je zadnji rok Pohiteti bo treba in v pravilnikih upoštevati vse tiste kvalitetne prvine, ki smo jih doslej zanemarjali. V razpravi so bili nekajkrat omenjeni rudniki, ki so pri nas po- Delovec, predstavnik DS termoelektrarne Brestanica je na posvetovanju povedal, kako je nastal njihov pravilnik in vprašal: Kakšni naj bodo odnosi med prejemki delavcev in vodilnih uslužbencev ter strokovnjakov? Obsojamo posamezne primere osebnih prejemkov, ki gredo v sto tisoče, ker so podobni onim v kapitalistični družbi. Toda kaj storiti s tisoči delavcev v našem okraju, ki imajo takšne prejemke, da komaj zadoščajo za življenje? - V pravilnikih želimo odgovor na to vprašanje. seben problem. Rudarji delajo celo bolj, kot so prej, njihovi prejemki pa so sorazmerno nižji. Vprašanja tržišča za premog ne moremo rešiti sami. Delitev dohodka v rudniških kolektivih bo zato dovolj dobra, če z osebnimi dohodki ne bodo zajedali osnovnih in obratnih sredstev. Posvetovanje je pokazalo, da moramo razpravo o delitvi prenesti v komune, ker so komune za to najbolj odgovorne. Zbori proizvajalcev so že mnogo zamudili. Njihovo delo na pravilnikih je v letošnjem letu šele začetek velike naloge. Zelo malo časa nam še preostaja. Zbori proizvajalcev pa bodo morali svoje delo nadaljevati in nenehno ugotavljati, kakšna je praksa delitve dohodka v komuni in kakšni bodo družbeni odnosi, ki bodo nastajali kot njena posledica. Uloga kolektiva v državni upravi Ko so na zadnji seji OLO v Krškem odborniki pretresali posamezna poglavja perspektivnega programa, se je oglasil k besedi odbornik OLO in predsednik ObLO Brežice tov. Mirko Kambič ter poudaril, da je državna uprava dosegla velik razvoj in da je že skrajni čas, da bi tudi kolektivom državne uprave dodelili nekaj samoupravnih pravic, za katere so že vrsto let okrnjeni. Med drugim je omenil tudi potrebo po tem, da bi državni uslužbenci prav tako kot oni v gospodarstvu samostojno in po enakih merilih delili osebne dohodke. Besede odbornika OLO tov. Kamlnča je nato dopolnil še tajnik OLO tov. Milan Baškovič, ki se je v imenu uslužbencev državne uprave zahvalil ljudskemu odboru za pozornost ter izrazil presenečenje in veselje nad tem, da delo državne uprave odborniki pravilno vrednotijo in cenijo. S seje OLO ter iz razgovora, ki nam ga je po seji ljubeznivo posredoval tajnik OLO tov. Milan Baškovič, posredujemo našim bralcem nekaj misli o razvoju državne uprave in o razvoju samoupravljanja v njej, ker sodimo, da s tem naša javnost doslej ni bila dovolj seznanjena. nagrajevanja po plačilnih razredih, ki povzroča, da imajo državni uslužbenci mnogo nižje prejemke kot oni v gospodarstvu. Državni uslužbenci si letos sicer že vse leto delijo petodstotni gibljivi del osebnih dohodkov, vendar pa je teh pet odstotkov dokaj majhna pravica v rokah kolektiva. Pri vsem tem pa je delo v (Nadaljevanje na 5. strani) MERILA V ZAČARANEM KROGU Z novimi merili o delitvi čistega dohodka ln osebnih dohodkov je dana vsakemu neposrednemu proizvajalcu pravica, da sam deli presežno vrednost oziroma dohodek v podjetju, v katerem je zaposlen. S tem naj bi se tudi dokončno uveljavilo načelo nagrajevanja v socialistični družbi: vsakemu po nje* govem delu. Iz analize o Izplačanih osebnih prejemkih v več gospodarskih organizacijah novomeške komune v prvih devetih mesecih tega leta pa lahko sestavimo dokaj čudno sliko. Ta slika Je slej ko prej rezultat zelo -dobrega« ali tudi zelo »slabega- razumevanja novega gospodarskega sistema, zlasti kar zadeva pravila, po katerih je vrsta podjetij mahnila mimo načel dobrega gospodarjenja. Posebno izstopajo -akontacijske- plače, ki so Jih marsikje delili v znamenju prvih »uspehov- izpopolnjenega gospodarstva ln ali je podjetje res upravičeno deliti več, kot ustvari, jenja. Pri tem se je malokdaj gledalo odkod pridejo ta sred-Slo je predvsem za to, da M Šibka podjetja Izravnala svoja merila z merili močnih gospodarskih organizacij. Malo podjetij je zaradi neučakanosti oziroma zaletavostl mislilo na sklade, ki Jih je treba jačati zlasti v novem obdobju, ko smo prenehali z administrativnimi proračunskimi nakazili. Toda od kod bomo dobili sredstva za dokončno izgradnjo komune, č* Jih ne bodo zmogle gospodarske organizacije? Bržčas so bila neutemeljena tudi merila, po katerih »° delili »akontacijske- plače. Prišlo je do takšnih razponov (NO-VOLES v Novem mestu ta v Straži), da si večje že težko zamislimo (1:9 ln celo 1:11!!) Ne gre za to ali so velike razlik" prl prejemanju osebnih dohodkov upravičene ali ne, veljalo bi opozoriti le na to. da taka neskladnost lahko vpltva »* spremembe v odnosih v določenem podjetju. Ce pa je o vsem kolektiv še slabo obveščen, lahko pride do večjih premikov. To potrjuje tudi primer v podjetju »Elektro- v Novem mestu. Ko so sprejemali pravilnik o delitvi osebnega dohodka, so ko* lektlv obvestili le dan prej, zaradi česar so Izglasovali nezaupnico delavskemu svetu. Ze z zakonom o» je določeno, da morajo biti o tako važnih rečeh, kot so pravilniki delavci obveščeni najmanj petnajst dni pred Izglasovanjem, nihče pa n* pravi da ta čas ne bi smel biti celo še daljši! Kaže, da so se organi delavskega samoupravljanja ln organizacije v podjetjih vse premalo poglobili v podrobnosti nov*' ga gospodarjenja. O pravilnikih je vse premalo razpravlja1 tUdI zbor proizvajalcev pri ObLO v Novem mestu, saj Je prv>" krat govoril o tem vprašan)« š-le na zadnji »eli v soboto dn* i. decembra. Marsikdo se .le prijel za glavo, ko je posluša« poročilo s skoraj neverjetnimi podatki. To pomeni, da se J* zbor proizvajalcev na pravilnike »snovni!- šele ta»rr«t ko ** marsikaterim gospodarskim organ'znctlam lije voda v grl* Novo leto se bliža z neznasko naglico. To občutijo nr<>nvsenj tam. kjer so se n»Jorej »spozshlll- z akontn-ltsklml plačami JJJ skušalo zdaj kltub vsemu nadoknaditi Izgubljeno, ter se vrtU" v začaranem krotru meril. - Pravilniki o delitvi dohofluov niso Igrača amnak JJJH merilo sposobnosti gospodarskih organizacij v novem sistem gospodarjenja. Obdobje, ko je okrajni ljudski odbor opravljal vrsto dolžnosti in pristojnosti komun, je že za nami. Danes nič več ne opravičujemo tega s trditvami, da so naše komune še vse premalo razvite, da ni dovolj strokovno sposobnih kadrov, da smo pač zaostalo področje in s podobnim Nagli razvoj, predvsem pa novi gospodarski sistem sta opravila svoje In v nepolnem letu dni so komune prevzele od okraja vrsto pristojnosti, ki jih je ta prej zanje opravljal, hkrati pa so prevzele še vrsto pristojnosti, ki jim jih je okraj prepustil z novimi zakonitimi predpisi. Tako hiter prehod iz prejšnjega v povsem novo stanje je bil mogoč predvsem zato, ker se je naša državna uprava razvijala vrsto let m ker je v poldrugem desetletju, odkar obstaja, dosegla velik napredek. Okrajni ljudski odbor v glavnem že opravlja dolžnosti skupnosti komun. Ostali so brez samoupravnih pravic Državna uprava je torc., opravila lepo pot v razvijanju kvalitete poslovanja Povsem razumljivo je, da je v kolektivih organov državne uprave vedno močneje čutiti težnjo, da bi dobili tu di samoupravne pravice. Na: naštejemo samo nekaj primerov, k: bodo zgovoren dokaz, da so kolektivi v državni upravi močno zapostav ljeni, če jih primerjamo f kolektivi v gospodarskih organizacijah. Slednji samostojno odločajo v organir delavskega samoupravljanja o gospodarjenju z ustvarje nimi sredstvi ter si samo stojno delijo osebne dohodke. Morda je na prvi poglerl videti, da bi bilo kaj takegi! v državni upravi neizvedlji vo. Vprašajmo se torej, kake so mogli letos dobiti prece' samoupravnih pravic zdrav stveni zavodi In prosvetni delavci? V državni upravi že dlje časa povzroča prece; težav administrativni način Kam z nomadi % Nekega majskega dne je prečenski kmet Anton Mežnaršič na svoji njivi, na kateri je pšenica že delala klasje, opazil ciganskega konja. Ko ga je hotel zapoditi, je brž pritekel Cigan, lastnik tega konja, in kmetu grozil z nožem. 0 Podobno se je pripetilo tudi Alojzu Turku iz Pod-gore pri Prečni. Cigani so v njegovi navzočnosti kradli semenski krompir, ki ga je kmetovalec v zgodnji pomladi pripravil za sajenje. Na njegovo pritožbo pa so Cigani odgovorili z grožnjami ln še tisto noč pobrali iz zemlje ves krompir na površini enega ara. % Razen poljskih tatvin prijavljajo ljudje tudi vlome v kurnlcc, stanovanja, shrambe in zidanice. Cigani kradejo in vlamljajo v času, ko ljudi ni doma, in ponoči. Večkrat so oboroženi s strelnim orožjem. V letih 1958 in 1959 je skupina pet Ciganov kar 33-krat segla po tuji lastnini v najrazličnejših krajih novomeškega okraja. — Od tatvin živijo pretežno le tiste družine, ki so sposobne za delo, vendar so brez zaposlitve. V novomeškem okraju žl-.i okrog 150 ciganskih družin s 600 člani. Več kot polovica teh je naseljenih v novomeški občini: v Podgorl, Logu pri Prečni, Srebrnl-*ah, Smihelu, Šentjerneju in Žužemberku. Pretežno so nomadi, to se pravi, da ostanejo v enem kraju le nekaj ča- sa Zaradi dnevnih selitev jih je težko za stalno zaposliti. Cesto dobijo delo kot sezonski delavci, zato tudi ne dobivajo otroških doklad In drugih podpor. Njihove žene In otroci prosjačijo. Dostikrat so pri tem kar zahtevni, in če ne gre drugače, tudi grozijo. Po sledovih ciganskih taborišč Nikoli ne veš, kam je Cigan namenjen, pravi pregovor. To nedvomno drži. Cig*" ni svojega preseljevanja °e napovedo. Čez noč zapustijo taborišče in se preselijo. Z8 njimi ostane nesnaga, star* in umazane cunje, živalske kosti, razbiti lonci in podobno. Cigansko življenje ne pO" zna higienskih predpisov. *e od mladih nog so ti ljudj* navajeni biti neumni, roz**' gani, prepuščeni sami s°blJ Priroda jih je tako tesno Pr|' klenila nase, da se celo boj1' jo vnašati red v življenje-Velika posledica tega je Pr8^ gotovo razmetavanje den8r" Ja, popivanje, neprestan prekrški. Zaradi pretepov. *• slede skoraj vsakemu piJan" čevanju, zaradi prilaščanj" tuje lastnine, vlomov in drUT gih prekrškov Je bilo 0 1959 do prvega oktobra Iet°* v upravno kazenskem P°" Gasilci odgovarjajo : »Smo za plat zvona, le da naj bije s prave plati1.« Članek »Zakaj plat zvona, ko je prepozno«, ki smo ga objavili t našem listu v četrtek, 23. novembra, je povzročil precej hude krvi med mnogimi gasilci v novomeški občini. Po našem mnenju razburjenje ni bilo potrebno; objavili smo namreč samo zgoščeno razpravo odbornikov ObLO v Novem mestu, ki so na zadnji skupni seji obeh zborov ObLO kritično razpravljali o položaju v gasilski organizaciji novomeške komune. Na željo predsednika OGZ tov. Lojzeta Mirtiča objavljamo njegov odgovor, ki pa smo ga zaradi pomanjkanja prostora morali nekoliko skrajšati. — Le mimogrede naj poudarimo, da je naš domači tednik vedno kazal veliko razumevanje za potrebe gasilskih društev in gasilstva v okraju nasploh; očitek, da smo »hoteli z zadnjim člankom sramotiti gasilstvo«, moramo zaradi neutemeljenosti in osebne prerahločutnosti posameznikov odkloniti. Predobro se zavedamo velikega pomena gasilstva v naši skupnosti in prav zato smo imeli v našem listu prav za probleme s tega področja vedno dovolj prostora, čeprav nam ga tako zelo primanjkuje! Lepo in prijetno je brati in čutiti, da so odborniki občinskega ljudskega odbora kot predstavniki oblasti vendar enkrat na redni seji razpravljali o požarni varnosti in problemih ga- (Nadaljevanje s 4. strani) državni upravi zelo odgovorno, saj so uslužbenci v nenehnem stiku z državljani in za svoje delo odgovarjajo širokemu krogu organov družbenega upravljanja in širokemu krogu državljanov. Sveti kolektivov kot samonikla oblika Tako kot v nekaterih strogo centraliziranih službah (na primer v Narodni banki, Pri DOZ) so tudi v organih državne uprave pričeli letos kot samonikel samoupravni organ rasti začasni sveti kolektivov. Kolektivi nekaterih občinskih ljudskih odborov so jih Izvolili na pobudo sindikalnih podružnic in kot izraz resnične potrebe. Sicer je res, da še ni hstreznih zakonitih predpisov, navzlic temu pa začasni sveti kolektivov že opravljajo nekatere samoupravne dolžnosti. Pa tudi sicer se kolektiv v državni upravi že vživlja v vlogo upravljavca ln polagoma prevzema nekatere dolžnosti. Pravice in dolžnosti Svet kolektiva bi kot novi samoupravni organ v držav- »topku kar 230 Ciganov, ki so bili obsojeni na 4185 dni zaporne ln na 338.500 dinarjev denarne kazni. To pomeni, da je v tem času "povprečno vsak Cigan v okraju Plačal za prekršek okrog 5600 dinarjev kazni in bil okrog »edem dni zaprt. Najbolj zaskrbljujoče pri tem je to, da Cigani na to navajajo tudi otroke. Zaradi nesnage, uživanja •hrhovin, ki jih odkopavajo Potem, ko že razpadajo, in ker se naravnost izogibajo Pridobitev civilizacije (n. pr. • zdravniške pomoči) se v kra-l'h, kjer Cigani prebivajo, *irijo najrazličnejše nalezljive bolezni. Ugotovili so, da boluje največ Ciganov za tuberkulozo In rakom, torej za dvema dostikrat neozdravljivima boleznima; zato je tudi Povprečna starost zelo nizka. Umrljivost Ciganov je namreč največja pri 35 do 40 letih. Ko vse to ugotavljamo, na-'etimo ie na bolj pereč silstva v novomeški občini, o čemer je bilo že v preteklosti porabljenega brez vsake koristi veliko papirja, črnila in besed. Kljub stvarnim podatkom in perečim problemom pa pisec članka ni upravi prevzel predvsem naslednje pravice in dolžnosti: sodeloval bi pri razporejanju osebnih dohodkov, pri urejanju delovnih razmerij uslužbencev ter gospodaril s tistim delom proračunskih sredstev, ki so namenjena funkcioniranju državne uprave. Za prehod iz dosedanjega administrativnega načina nagrajevanja po plačilnih razredih na nov, sodobnejši način, ki bi upošteval količino in kvaliteto dela, ki ga vlaga posamezen uslužbenec, bo potrebnih precej priprav, vendar pa je večji del priprav, kot smo povedali, že opravljen. Potrebni so samo še ustrezni predpisi, ki bi svetu kolektiva zagotovili njegove pravice in dolžnosti. Naloga pa ni tako enostavna, kot je morda videti na prvi pogled. V vsakem organu državne uprave se bodo namreč odslej srečevala tri telesa: organ državne uprave, svet ko-lektva in ljudski odbor; povezanost med temi tremi Institucijami pa ne sme biti okrnjena, zagotoviti moramo celo skladnejše sodelovanje med njimi Do kod smo prišli? Osnutki zakonskih predpisov, ki bi določili samo- problem, ki zadeva predvsem ciganski naraščaj. Prej smo rekli, da je pri Ciganih še vedno v navadi nomadski način življenja, da je težko dobiti zanje stalno zaposlitev, da so njihovi splošni higienski pogoji neznosni in podobno. Kazalo bi opozoriti na problem tistih ciganskih otrok, ki so že dorasli za šolo. Ze to, da Cigani neprestano menjavajo svoje bivališče, povzroča kulturno-pro-svetnim In šolskim organom obilo težav, saj je takega ciganskega otroka res težko vzgajati, "če ga danes vidiš, jutri bo pa že bogvekje. Stanje je namreč porazno: od 150 šoloobveznih ciganskih otrok je v šolah le slabih 20 odstotkov, kar močno povečuje nepismenost v našem okraju. Tudi Cigani morajo postati enakopravni državljani Zdaj, ko imamo probleme na dlani, čeprav seve nismo našteli vseh, preglejmo se, v Dolenjskem listu le ni mogel mimo tega, da ne bi oplazil našega gasilstva. Tovariš bi moral v članku najprej vprašati, kdo je zakrivil požar v sušilnici hmelja v Šentjerneju in z njim 5 milijonov dinarjev škode, ko je ugotovljeno, da je požar izbruhnil zaradi nepravilne gradnje dimnika. Ali je lokacija sušilnice primerna? Vemo, da bi bila blizu vode primernejša. Kako je prevzemala komisija investitorja novi objekt od graditeljev glede na požarno varnost? Ali je upravljavec zgradbe ugotovil, če je gasilsko društvo v Šentjerneju sposobno prevzeti požarno varnost novega objekta, ki je zelo oddaljen od tekoče vode? Le hitra pomoč je lahko hkrati tudi izdatna pomoč! Slab curek vode — glede na oddaljenost stavbe upravne pravice svetov kolektivov v državni upravi, ter osnutek novega zakona o državnih uslužbencih so bili že pripravljeni, kolektivi državne uprave so se s temi osnutki že dodobra seznanili in jih prediskutirali. V zvezi s pripravljajočo se ustavno reformo pa so osnutke umaknili, ker je prevladalo mišljenje, da so ta vprašanja tako pomembna, da je treba najprej zagotoviti ustavni temelj teh sprememb in šele nato izdati ustrezne zakone in predpise. Po vsem tem lahko pričakujemo, da bodo ti predpisi sledili neposredno po sprejetju ustavne reforme, torej v prvi polovici leta 1962. V naši republiki pa tudi v našem okraju se kolektivi državne uprave trudijo zastavljene priprave čimprej dokončati, da bi lahko že v začetku leta 1962 še pred formalno uveljavitvijo novih predpisov v praksi uporabili osnovne naloge novega sistema. To pomeni, da je treba v vseh naših občinah in na okrajnem ljudskem odboru čimprej izvoliti svete kolektivov, ki naj združujejo napore vseh kolektivov, da bi novi sistem čimprej uresničili ln preizkusili v življenju. od potoka oz. glede na višino stavbe — ob požaru ne pomeni mnogo. Akcija gašenja bi morala biti v takem primeru kolektivna, sodelovati bi moralo več gasilskih društev, kar se je ob tem požaru sicer zgodilo, vendar prepozno. V tem primeru ni dovolj uspešno delala gasilska obveščevalna služba, saj so le nekaj kilometrov oddaljena društva prispela na kraj požara z veliko zamudo* Pisec je med drugim omenil, da manjka društvom gasilska oprema tudi zato, ker kupujejo drage prapore (po 100.000 dinarjev). Menim, da piscu članka bistvo gasilskega prapora ni znano ali pa hoče namerno udariti po tem običaju. Res je, da s praporom ne bomo šli gasit, res pa je pravtako, da bomo tudi s praporom pridobili ljudi in sredstva za gašenje in preprečevanje požarov! (Pisec članka tovariš Mirtič nadaljuje v svojem odgovoru z obširnim pojasnjevanjem, kaj pomenijo prapori našim društvom in organizacijam; zavoljo pomanjkanja prostora smo morali tu njegov članek skrajšati. Pisec pojasnjuje, da slane tipiziran prapor priibl. 50.000 din, s trakovi in spominskimi žebljički pa dobi društvo precej dohodkov, ki jih spet koristno uporabi prav za nabavo razne opreme.) Čemu posploševati napake iz preteklosti? Kar zadeva slabe uspehe prireditev ali poneverbe in osebno okoriščanje ter zatajevanje posojil, je treba povedati tole: to so ali stvari preteklosti, ki se r-a račun gasilcev rade pogrevajo, ali pa se jih posploi-uje, kakor da Im hoteli gasilstvo s tem kar naprej bremeniti. Ce bi bilo tako, potem danes naši gasUci ne bi imeli tega kar imamo: med vojno smo izgubili skoraj vso opremo in orodje, zdaj pa predstavlja naše premoženje vendarle te nad sto milijonsko vrednost! Prav lahko tudi ugotovimo, koliko je za to prispevala oblast in koliko ljudje po zaslugi različnih spodbud gasilcev. Skoda po požarih bi bila veliko večja, če ne bi gasilci gospodarili tako, kot gospodarijo. Po požarni statistiki je škoda zavoljo ognja iz leta v leto manjša. Ce pa se kje se pojavlja osebno okoriščanje z družbenimi sredstvi ln denarjem s prireditev, pa se moramo tudi vprašati: zakaj pa imamo družbeno kontrolo? Kaj delajo v takem kraju druge družben« organizacije in SZDL, v katere okrilje sodi tudi gasilstvo? Gasilstvo vzgaja in želi imeti dobre, po- štene, socializmu predane državljane. Ce tega ne dosegamo dovolj hitro, je verjetno tudi krivda drugih organizacij, ki puščajo gasilstvo samo sebi! Smo za združevanje društev v močnejše enote! Vsa naša društva žele imeti primerne gasilske domove: rada bi kar najpopolnejšo gasilsko osebno opremo, motorne brizgalne, cevi in primerna prevozna sredstva. Ce bi hoteli vsa društva- v občini opremiti tako, kot bi bilo potrebno in kot je pokazal požar v Šentjerneju, bi potrebovali nad 100 milijonov dinarjev! Ker vsega tega zdaj še ni moč uresničiti, smo za združevanje gasilskih društev v močnejše gasilske enote v gospodarsko važnejših krajih. O tem bomo razpravljali tudi na občnih zborih naših društev; članek, ki je bil objavljen 23. novembra, govori tudi o tem problemu. Pri tem pa ne smemo pozabiti tudi drugih problemov v organizaciji: manjka nam šola-nega strokovnega kadra (gasilskih častnikov in podčastnikov). Med mladino ne dobimo kandidatov za te šole oz. tečaje. Se tako dobra oprema in izvežbani gasilci brez strokovnega vodstva spet niso učinkovita celota. — Veliko pričakujemo od novega centralnega gasilskega doma v Novem mestu, ki bo dograjen do 1963., če bo teklo vse po načrtih. Ne pozabimo požrtvovalnega prostovoljstva! Zdi se mi, da večkrat pozabljamo, da so vsi naši prostovoljni gasilci delovni ljudje v raznih podjetjih, ustanovah ali v kmetijstvu, kjer ustvarjamo družbeni dohodek kakor drugi državljani. Da smo lahko sposobni gasilci, se moramo naporno učiti in vaditi. Le tako lahko obvarujemo na leto po več sto milijonov vrednosti premoženja, kakor članek v predzadnji številki Dol. lista pravilno Pred dnevi je bilo posvetovanje predsednikov občinskih svetov Svobod in PD. ki je obši -no osvetlilo pomen letošn. i i skupščin. Udeleženci posveta so podčrtali potrebo, da občinski sveti prikažejo kulturno problematiko v komuni, kot so jo obravnavale skupščine, pred občinskim ljudskim odborom. Nadalje so predlagali, naj svet za kulturo in znanost OLO podpre akcijo Svobod in prosvetnih društev za ustanavljanje skladov ' sa kulturo ln v' vsaki komuni, ker bi to zagotovilo hitrejši kulturni razvoj in pravičnej- ugotavlja. S tem pa opravlja vsak aktivni ,., gasilec dvojno korist družbi: gospodarsko in splošno družbeno. Pri tem pa si mora največkrat na lastne stroške kupovati strokovno literaturo. Ce želi v trimesečno gasilsko šolo, se mora odpovedati rednemu delovnemu zaslužku, samo da bi dobil gasilsko kvalifikacijo. Ce gre med delom gasit požar, se mu dohodek zniža. Gasilska služba je hkrati odgovorna, naporna in nevarna. Gasilec plačuje društvu članarino, nekateri še celo osebno zavarovalnino. Za kmečko mladino so stvari sicer malo drugačne, eno pa lahko ugotovimo za vse gasilce: delamo z dobro voljo in z zavestjo, da smo družbi odgovorni za premoženje ljudstva. Ali je tudi v drugih družbenih organizacijah toliko idealizma in nesebične požrtvovalnosti? Ko pa je gasilec rešil premoženje, ga nihče ne vidi. Redke so pohvale v javnosti, čeprav je za korist bližnjega in skupnosti gasilec pri tem izpostavljal svoje življenje in zdravje. Ce pride pri tem do napake ali celo do večje požarne škode, kot je strokovnjaško predvidena, tedaj se vsuje-jo na gasilca javne kritike ' in obtožbe. To je eden izmed vzrokov, da javno gasilstvo upada. Občutno nam manjka mladine, zlasti na podeželju. Čutimo, da so potrebuje drugačne vzgojne metode in taktika kot smo jo poznali doslej. O gasilstvu bodo naši ljudski odbori morali še raizpravljatii pa tudi v delovnih kolektivih. Treba bo najti sredstva za obvarovanje ljudskega premoženja in bogastva našega gospodarstva. Lojze Mirtic šo delitev sredstev kulturnim ustanovam in organizacijam. Ta akcija je v nekaterih občinah že naletela na ugoden sprejem. Na dnevnem redu so bili tudi seminarji in (trakovna posvetovanja, ki bodo prihodnje leto, in priprave za plenum sveta Zveze SPD Slovenije decembra letos, ki bo obravnaval problematiko klubov. Ob vsaki spremembi naslova nam sporočite svoj stari in novi naslov! v socialistični družbi? ka je bilo narejenega, da bi se stanje Izboljšalo. Ne smemo se čuditi, da se je o tem govorilo že vsa povojna leta, da pa le ni prišlo do bistvenih izboljšav. To je ugotavljal tudi svet za notranje zadeve pri ObLO v Novem mestu, ki se je zaradi tega vprašanja že večkrat sestal in tudi sprejel določene ukrepe. Kar zadeva ukrepe, so bili ti največkrat stvar organov Ljudske milice, !r so preganjali kršilce In prestopke, ki so jih zagrešili Cigani. Da bi se oblast otresla nadležnih nomadov, je določila posebna mesta, kjer naj bi se ciganske družine naselile. Pri tem pa je bolj malo pazila na to, ali se bodo za delo sposobni moški in žene lahko v tistem kraju zaposlili. Zategadelj je bila dostikrat storjena dvojna napaka: cigani niso vedno dobili zaposlitve, na drugi strani pa so v krajih, do koder je oblast bolj redko posegla, spet po- čeli, kar so hoteli. To napako so potrdili rnnogi primeri in so se zoper ta*- m.čin »zavarovanja pred Cigani' izrekli tudi zbori volivcev. Ce hočemo, da bodo Cigani v doglednom času postali enakopravni ostalim državljanom, da jih bo zasegla vzgoja in skrb za ljudi, o kateri je v zadnjem času veliko govora, pa je že skrajni čas, da ukrepamo nekoliko drugače. Svet za notranje zadeve pri ObLO Novo mesto se je za odpravo te pereče problematike odločno zavzel in s predlogi nakazal pot do postopne rešitve. Ciganom delo, stanovanje in kulturo! V novomeški občini je samo 25 Ciganov v rednem delovnem razmerju. Ti stanujejo sicer v skromnih, a primernih hišah in barakah. Nemalo je primerov, da so se Cigani že povsem privadili na nove življenjske pogo- je; torej i«3 drži, da jih »že od rojstva preganja nemirna nomadska kri«. Z dobro voljo In seveda z večjo pomočjo pa bi se dalo napraviti precej več. V prvi vrsti bi morali Ciganom omogočiti primerno stalno naselitev, in to tako, da bi bila blizu šola in podjetje oziroma da bi se kjerkoli v bližini dalo dobiti delo. Pod nadzorstvom oblastvenega organa naj bi Cigani sami ali pa s pomočjo posebnih prispevkov gradili stanovanja in primerne barake. Občinski ljudski odbor naj bi tudi omogočil, da bi Cigani dobivali sredstva v obliki kreditov, kar bi rešitev stanovanjskega vprašanja te vrste še pospešilo. Prav bi bilo, da bi na tak način pomagali vsem zaposlenim Ciganom. Na drug; stran* pa bi bilo treba tudi poskrbeti, da bi dobili delo vsi, ki Se niso zaposleni. Prosvetni organi bi dobUi pri tem odgovorno nalogo; predvsem naj bi nadzirali obisk pouka vseh šoloobveznih ciganskih otrok ln jim omogočili tudi nadaljnji študij S postopnim usmerjanjem Ciganov v novo življenje bi se še marsikaj spremenilo: Cigani bi se znašli v novem okolju, kjer deluje vrsta; raznih društev in organizacij ; dobili bi v njih nove, delavne in razumne aktiviste v sodobnem družbenem razvoju; predvsem pa bi počasi zamrla stara miselnost, češ da "Cigan ostane Cigan, čeprav ga napraviš za kralja«, Ob robu še kratek komentar! Prav je, da smo o vprašanju Ciganov začeli resneje razpravljati. Menimo pa, da stvari ne bi kazalo samo razpihovati. Cas in družbeni razvoj zahtevata, da zagotovimo slehernemu našemu državljanu primerno življenje, pa tudi to, da vse ljudi, ne glede na poreklo, narodnost in barvo polti, vključimo v ta razvoj. Prav novomeški ljudski odbor čaka pri reševanju vprašanja Ciganov na področju komune mnogo za« pletenih, odgovornih, pa čedalje bolj neodložljivih nai log, ki jih bo moral prej ali slej načeti kar najbolj resno in preudarno, s podporo vseh! svojih občanov. Sicer bomo tudi vnaprej ostali samo 3o pri ugotovitvah in .epih h&< sedati. Vloga kolektiva v držami upravi PREDLOG: skladi za kulturo v vsaki komuni V prvih 11 dneh: 259 novih naročnikov! Najprej kratka ugotovitev; zapisati bi morali pravzaprav drugačen naslov: »V 6 delavnikih se je po zaslugi požrtvovalnih uslužbencev PTT prijavilo za naš tednik 259 novih naročnikov!« Od 25. novembra, ko se je začela letošnja akcija, pa do torka, 5. decembra, ko smo potegnili pod naslove vseh pošt v okraju prvo obračunsko črto, je resda poteklo že 11 dni, toda vmes so bili prazniki in dve nedelji; do vključno ponedeljka je *bilo na voljo le šest delovnih dni Zategadelj vsi pismono- že ob prvem obračunu po začeti akc ji povedali nekaj več o njih, ki so vendarle že kar zdaj hoteli pokazati, kako resno so se lotili te najnovejše propagandno-or-ganizacijske naloge našega domačega Ista. O Trenutno vodi občina Črnomelj Najprej nekaj statističnih podatkov. V torek dopoldne smo torej prvikrat po 25. •ovembru, ko se je akcija začela, sešteli, kar se je nabralo. Po občinah je pregled novih naročnikov takle: Prvi nagradi: v špeharje pri Vinici in Vel. Podlog pri Leskovcu! V številki 259 novih naročnikov sta tudi nova naročnika s številko 100 in 200. Seveda smo jima takoj pripravili lepi knjižni nagradi, ki ju bosta dobila po pošti v prihodnjih dneh. Razen domačega časnika, ki ga bosta poslej prejemala po zaslugi svojih krajevnih pismonoš, jima bodo krajšale zimske urice še lepe povesti in partizanske zgodbe. Knjižnih daril sta bila tokrat deležna: naročnik s številko 100 je tovariš JOŽE TROHA, Špeharje 11, p. Vinica pri Črnomlju, naročnik s številko 200 pa je tovarišica PEPCA CEMIC, Veliki Podlog, p. Leskovec pri Krškem Vseh 259 novih naročnikov pozdravljamo v krogu naših bralcev in prijateljev! Sporočamo jim, da bo naročnino za december pobral v začetku prihodnjega leta njihov pismonoša, ko bo pobiral naročnino za prvo polletje 1962. še in drugi uslužbenci PTT še niso mogli pokazati ponekod niti prvih uspehov. Pred 1. decembrom so imeli polne roke dela z raznašanjem pokojnin, veliko je bilo paketne ki pisemske pošte, pe tudi sicer je ob koncu meseca vedno veliko več skrbi in dela. »Le počakajte, po prvem decembru, potem se bomo že oglasili!« tako nam pravijo, ko jih te dni obiskujemo po vsem okraju. Bili bi pa nehvaležni In krivični, če ne bi vendarle Brežice — 11 naročnikov, Črnomelj — 132, Metlika — 3, Novo mesto — 44, Trebnje — 24, Sevnica — 10, Videm-Krško — 15, razne pošte v LRS in II.KJ — 17 naročnikov in inozemstvo — 3 n.i ■očnikl. O pismonoši, k: je že v prvin dneh dosegel nevsakdanji rekord — o tovarišu Radmeliču iz Vinice pri Črnomlju — poročamo danes še posebej. Upamo, da bo našel v vrstah uslužbencev PTT že v kratkem še več posnemalcev. Pričakujemo STARI V0LK0DIAK celo, da bodo krajevne organizacije SZDL, č'ani Socialistične zveze in drugih organizacij na terenu zdaj uspešno "pomagal« svojim pismonošem pri doseganju podobnih lepih uspehov! O tekmovanju bomo sproti poročali! # Prvih deset najboljših Vsak teden do konca akcije bomo objavili tudi 10 najboljših pošt, ki so v 7 dneh poslale največ novih naročnikov. V prvem tedna moramo poročati takole: Vodi pošta VINICA pri Črnomlju, ki je v tem času poslala že 81 novih naročnikov; na 2. in 3. mestu sta pošti ADLESIČI in ČRNOMELJ; vsaka je pridobila po 25 novih naročnikov; 4. je pošta MIRNA s 17 novimi naročniki, sledi pa Ji Aktiv L M S v Smarjeti (na osnovni šoli), ki je pridobil 14 novih naročnikov in pravi, da jih bo zbral še nekaj; 6. je pošta NOVO MESTO z 12 naroč-nki; 7. je pošta LESKOVEC s 7. naročniki; 8. pošta VIDEM-KRSKO s 6. naročniki, medtem ko je na 9. mestu pošta SKOCJAN s 5. naročniki; 10. mesto si deli tokrat kar pet pošt — vse so pridobile po 4. nove naročnike: TREBNJE, BREZICE, GLOBOKO. ZABUKOV.IE in DVOR. 9 še enkrat: visoka naklada - nižji stroški! Ljudje nas te dni sprašujejo: — Zakaj se tako ženete, da bi imel Dolenjski' list večjo naklado? Mar ni 17.000 izvodov na teden že kar lepa, dovolj visoka številka? Naj povemo še enkrat, čeprav smo že pred tremi tedni obrazložili, kako je s to rečjo: Samo nekaj tisoč izvodov jasnika se na novem rotacijskem stroju v tiskarni DELO ne splača tikati, otroški bi bili za tak lisk previsoki. Velika razliku pa je, če tiskamo po 15.000 al I 20.000 izvodov; čim višja je naklada, toliko manj s.roškov odpade na en tiskan izvod. Zato si prizadevumo, da bi sedanjo naklado 17.000 zve-dov Dolenjskega lista na teden dvignili na 19 ali celo na 20 tisoč izvodov. Ze zadnjič smo obrazložili, da to ni nemogoče. Medtem ko je imel na primer prejšnji Posavski tednik, okrajni te- dnik krškega okraja, nakla-. do 9 600 izvodov, je zdaj v Spodnjem Posavju natanko 4.600 naročnikov Dolenjskega lista oziroma kar 5.000 manj kot pred sedmimi leti. Zato pričakujemo od organizacije Socialistične zveze, krajevnih odborov, društev in vseh drugih organizacij v občinah Brežice, Sevnica hi VIdem-Krško, da bodo v teh dneh zares pomagale uslužbencem svojih pošt, da bi v decembru in januarju zbrali prav tu kar največ naročnikov. # »ROMUNSKA GLASILA«: presenečenje za naše bralce V uredništvu in upravi lista pripravljamo spremembo v urejevanju našega do- N A S OBISK »100 jih moram dobiti!« Pismonošo ADOLFA RAĐMELICA iz Vinice pri Črnomlju sem spoznal na kaj nenavaden način, v restavraciji v Črnomlju me je brez zadrege ogovoril: — Pa ja vas poznam'. Vi ste od Dolenjskega lista, ko je bil ustni časopis na Vinici, ste bili zraven! — se je veselo nasmehnil. — Kako kaj nova akcija za naročnike? — sem vprašal. — Takoj, ko se je akcija začela, sem rekel: 100 novih naročnikov moram dobiti, če pa jaz rečem, mora da drži — je zaou malce po viniško in nadaljeval: — Dozdaj sem jih dobil 68. Vse vasi svojega dostavnega področja sem obšel že po dvakrat. Izdelal sem si načrt: vse domove moram obiskati in vsakomur pokazati Dolenjski list. To je vendar glasilo Socialistične zveze, o naših domačih krajih in zadevah piše, torej ga mora imeti vsaka hiša! Tudi na praznične dni, 29. in 30. novembra sem hodil okoli ljudi in pridobival nove naročnike. — Tako je povedal vi-niški pismonoša tovariš Radmelič. — Moped ho moj, tako sem sklenil. Če bo kdo drugi dobil sto enega novega naročnika, se bom jaz pomujal, da bom dobil vsaj enega več! Ne damo se! — je dodal in pomežiknil: — Šalim se, veste! Kaj bi se moje stare kosti vozile, prestar sem že za to! Dobra volja pa ne more škoditi, kajne! Tovariš Radmelič je pismonoša na Vinici že vsa leta po vojni. Leta 1941 je bil med organizatorji vstaje na vini-škem področju. Okupator ga je odgnal v taborišče v Nemčijo, kjer je bil do 3. julija 1945, dvanajst dni na to pa je le nastopil službo pismonoše. Če ga boste povprašali kaj dela sicer, se bo pošalil: ■ — Vse sem, samo babica ne! V vseh odborih in organizacijah sodelujem, tudi v Socialistični zvezi, kako ne bi potem agitiral za Dolenjski list! — Viničani pa praitjo: ■Boljšefira poštarja kot je naš Adina ni nikjer'« Prav imajo! Tovariš Radmelič je pridobil ao-slej ie 68 novih naročnikov našega lista. Njemu in vsem pismonošem, ki so res pravi aktlinsti Dolenjskega lista, želimo v tej akciji, pa tudi sicer v njihovem napornem in odgovornem poklicu kar največ sreče in uspehov! MILOŠ JAKOPEC mačega tedn:ka. Ze z novim letom naj bi list začel izhajati v povečanem obsegu iz. dosedanjo — nespremenjeno naročnino!), novo v Dolenjk skem listu pa bo, da bo vseh sedem občin v okraju imelo vsak teden svojih 7 Romunskih glasil. Vsak teden naj bi bralci vsake naše občine v poseben oddelku časnika, ki bo imel vedno enak naslov ali »glavo«, zvedeli vse, kar jih v tistem tednu mora zanimati: za objave in poročila ljudskega odbora, za prireditve organizacij in društev, o pripravah in gradivu za zbore volivcev, novice Iz življenja in dela društev ustanov, probleme'gospodarskih organizacij, zanimivosti in vse drugo s področja zdravstva, šolstva, prosvete in kulture, uprave, javnih služb, športa Hd. Da pa bi na nov način urejevani domači tednik resnično koristil kar največjemu številu državljanov v okraju, ga je treba seveda še bolj razširiti! Zato naš trud in stroški za akcijo: »OD 25. NOVEMBRA 1961 DO 31. JANUARJA 1962: SE 2.500 NOVIH NAROČNIKOV!« Podatki kažejo, da Dolenjski list lahko še precej razširimo, posebno v vseh spod-njeposavskih občinah in krajih. Brez sodelovanja Socialistične zveze in njenih članov seveda ne bo šlo; zato ponovno prosimo vodstv* krajevnih organizacij SZDL in njihove aktiviste, da pomagajo pri širjenju okrajnega glasnika Socialistične zveze UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA 1500 novih naročnikov! 'zelo razveseljivi! — uspe-akcije so tu: samo v .dobili s pošto kar 75 no-l^ov. Več o tem berite v *nku na tej strani. Pre-**1 tole: i* »SE 2500 NOVIH NA-* razpisujemo naslednje t ^1 novi naročnik bo dobil T» zbirko; F STOTI novi naročnik bo P*o 3000 din; novi naročnik bo do-1 »00 din; PET STOTI novi na-* dobil dragoceno umetni-' 10.000 dinarjev. Vse naročilnice novih naročnikov številčimo in sproti ugotavljamo, komu je sreča najbolj naklonjena! Prvega nagrajenca imate že danes pred sabo. Ce bomo presegli številko 2500, bomo razpisali nove nagrade. — Vse pismonoše ponovno prosimo, da v zgornji del naročilnice napišejo svoje ime; v spodnjem delu naročilnice pa je prostor za točen naslov novega naročnika! Pohitite z zbiranjem novih naročnikov, da jih bomo čimveč pridobili že ta mesec. BRALCI DOLENJSKEGA LISTA: sodelujte v akciji: »SE 2500 NOVIH NAROČNIKOV!« Pridobite nam tudi vi vsaj enega novega naročnika; pomagajte nam, da se približamo redni tedenski nakladi 20.000 izvodov Dolenjskega Usta! Žel eznlca-avtobu s 2:1 V zadnjih leuh, zlus.i po zgraditvi novih avtomobilskih cest in modernizaciji starih, se je neverjetno povečal avtobusni potniški promet. Strokovnjaki so za letos že izračunali, da na vsaka dva potnika, ki se peljeta z železnico, priden en avtobusni. Se pravi: železnica bo letos prepeljala okrog 200 milijonov ljudi, avtobusi pa nad 100 milijonov. Letošnje poletje je na jugoslovanskih cestah bilo v prometu nad 5000 avtobusov. Po koncu poletne sezone se je to število nekoliko zmanjšalo, vendar ne veliko. Preprečujmo nesreče z redom in delovno disciplino! HtJENI NA CENTIMETER ITEHTANI NA GRAM... J* Merjenje posreduje podrobne in pomembne podatke o fizičnih lastnostih današnjega prebivalstva Jugoslavije */* i,01 brez po-J Nnil ln ne-^ J Vladarja in Javnih sred-y 2 V ki si jih V> kot Iz_ ljudi. t iina" r^ljo' m knez tt»VirV 8lavni ln ^^»»ovu, sta $ §ie Pojme J, !(>čna viri' C°«rajske-Cfi 19-letne-ie 174 cm. A • r««voj a*. kti.1 Podatki fj ■Vlo pičli, ti« 'u - »tele- Jt C*8« J« na rt l W!l staro p %, »tovnlku. Izmerili okostnjake in prišli do zanimivih zaključkov. Kaže, da so stari Slovani prva stoletja svojega življenja na Balkanu, to je od 8. do 12. stoletja, bili večji in bolj zdravi kot njihovi potomci v dobi razvitega fevdalizma. To degeneracijo v telesni konstrukciji pa je pospešil še prihod Turkov na Balkan v 14. stoletju. Ekonomska zaostalost, vojne, selitve, lakota in nasilje — vse to je na ljudeh pustilo globoke sledove. V drugi polovici prejšnjega stoletja pa se je začelo stanje boljšati. Leta 1912, pred balkansko vojno, Je bil srbski vojak po svoji višini na drugem mestu v Evropi, takoj za švedskim. Sele nekaj desetletij predtem so odrasli moški v Srbiji dosegli višino svojih davnih prednikov, pokopanih v Bre-stovniku — 168 cm. Prva, zlasti pa druga svetovna vojna s svojo surovo okupacijo, borbami, prestra-danostjo ln veliki izgubami moških ln žensk v najlepših letih sta spet vnesli velike motnje v ta razvoj. Celi letniki so dočakali osvoboditev s slabšim! fizičnimi lastnostmi, ki se še danes jasno pokažejo na grafikonih fiziologov in antropologov. Mlajši rod je bolj krepak in zdrav Beograjski zdravnik dr. Dragoljub Antonijcvič je že leta 1956 vodil obširne in temeljite antropološke meritve prebivalstva Srbije. Z najmodernejšimi metodami ln s sodelovanjem, strokovnjakov za statistiko so meritve zajelo na tisoče In tisoče oseb raznih starosti ln na raznih področjih: na ravninskem v Vojvodini, v goratem v jugozahodni Srbiji, mestnem (Beograd, Niš, Novi Sad), zatem posebej dojenčke predšolske otroke in šolarje (od 7. do 20. leta). To akcijo, v kateri je bilo opravljenih 1,250.000 meritpv je zbranih pruv toliko podatkov, je naš rajni antropolog dr. Skerlj imenoval največjo te vrste na svetu. »Nemaru je tako akcijo mogoče izvesti res samo v Jugoslaviji,« pravi dr. An-tonijevlč, ki je sedaj direktor Zavoda za serume in vakclne v Beogradu. Zbrano gradivo meritev stalno dopolnjuje in pripravlja za objavo. Na dvoma, da se bo opravljeno delo bogato obrestova- lo, saj je izredne koristi za zdravnike, antropologe, ekonomiste in sociologe, ki so tako dobili v roke podrobno podobo fizičnega stanja velikega dela prebivalcev Jugoslavije v šestem desetletju našega stoletja. Res mape so prepolne podatkov, grafikonov in številk, toda prave zakonitosti v telesnem razvoju Jugoslovanov bo odkrilo šele potrpežljivo preučevanje vseh podatkov, ' primerjanje in sklepanje. Vendar nam tudi ta, še nedovršena podoba, odkrije marsikaj. Tako pričajo skoraj vsi podatki, da je današnji Jugoslovan večji, močnejši in bolj zdrav kot njegovi predniki. To pa ne velja zgolj za daljnje prednike, temveč že za primerjavo z očetom, starejšimi brati in sestrami Zanimiva je na primer razlika med predvojnimi in povojnimi šolskimi otroki. Leta 1938 je bil šolski otrok v sedmem letu težak 22 kg, šolski otrok iste starosti pa leta 1956 — 25 kg (v povprečju). Ta napredek v teži je očiten celo pri generacijah, ki so si narazen le za nekaj let. Leta 1951 je povprečna teža 12-letnih otrok bila 35 kg, pet let pozneje pa 37 kg; povprečna teža trinajst let starih otrok pa je v istem razdobju narasla od 38 na 41 kg. Pa celo pri tej mladini, k! se je tako dobro razvijala (danes je 19-Ietni mladenič v mestu visok 174 cm', težak 62,5 kg; dekle pa visoka 162 cm in težka 55 kg), so opazne posledice vojnih let. Ko Je dr. Antonijevič proučeval na grafikonih širino medenice, je opazil, da je pri mestnih otrocih, rojenih med vojno, precej ožja. Niti kasnejši neprimerno ugodnejši življenjski pogoji niso mogli nadoknaditi tistega, kar je povzročilo pomanjkanje v najvažnejših letih rasti. Ni pa opazil tega pri njihovih vrstnikih na vasi, kar je zanesljivo znamenje, da so bili bolje hranjeni. Meščani prekašajo kmete, hribovci dolince Toda te manj razvite medenice Iz vojnih let so malone edina telesna posebnost, s katero mestna mladina zaostaja za vaško. V vsem drugem pa daleč, po sodbi zdravnikov celo predaleč, presega svoje vrstnike z dežele-Zlasti tiste z ravninskih področij. Hribovci U Jugoza- hodnih krajev Srbije pa običajno »konkurirajo« meščanom s svojimi fizičnimi kakovostmi. Predvsem je mestni otrok že pri rojstvu težji: fantek tehta povprečno 3 kg 382 gramov (enako novorojenček v hribovitih krajih), v Vojvodini pa 3 kg 315 gramov, in na Kosovu 3 kg 215 gramov. Do petnajstega leta te razlike že precej narastejo: deček iz mesta je visok 165 cm, težak 54,4 kg, deček s Kosova je visok 155 cm in težak le 43,4 kg. Seveda izvirajo te razlike deloma tudi Iz podedovane konstitucije in še mnogih drugih vzrokov, med katerimi je precej nepojasnjenih, na primer: čudno skladje nekaterih fizičnih obeležij pri prebivalcih z zelo različnim načinom prehrane in življenja sploh. Glede tega se v Srbiji najbolj razlikujeta Vojvodina in Kosovo, pa vendar imata obe pokrajini isto povprečno višino odraslega moškega — 169 cm. Se večja je razlika med mestnim In hribovskim načinom življenja, toda kljub temu je v mestih in na goratih področjih ugotovljena enaka povprečna višina — 172 cm. Imamo pa tudi razlike, k! si jih lahko hitro razložimo. Vzemimo debelino podkožnega tkiva, preprosto povedano: plast sala. Jasno je, zakaj pri tem nosi »krono«, Vojvodinec, saj iz mesa in maščob potegne okrog 24 kalorij od svoje skupne vsakodnevne hrane; zadnji pa je prebivalec Kosova, ki dobi iz mesa in maščob dnevno le 5 kalorij. Štiridesetletni Vojvodinec Ima 27 mm debelo podkožno tkivo, Vojvodinka Istih let okrog 40 mm, s čimer potolče v tem pogledu vse Jugoslovanske rekorde. Zdrava, normalna debelina podkožnega tkiva pri štiridesetih letih je 20 mm. Tej številki so najbližji meščani in hribovci, medtem ko je prebivalec Kosova ne doseže. (Po »Pres-servisu«) 5. »Šestkrat sem ga videl!« jc dejal King Ry-der. »Šestkrat sem videl z lastnimi očmi tega starega razbojnika — in glavo stavim, da ga bom še ta teden videl sedmič. Toda to vam povem, prijatelj, da ga potem ne bo več mikalo potikati se po preriji in vznemirjati ljudi in živino!« — Taborni plamen je živahno plapolal In metal sence na taborišče, kjer so se zbirali lovci s konji in psi. Nedaleč so bevskali kojoti, ki so se boječe plazili okrog taborišča, od časa do časa pa je prekinil njihovo bevskanje silni glas starega volkodlaka. 6. Bilo je pred več leti, ko se jc nekoč King Kyder napotil proti vzhodni strani Strašnega hriba, da bi tam lovil volkove. Kožuhi v tistem času sicer niso bili kaj prida, zato pa so bile nagrade, ki so jih obljubljali farmarji, velike: pet dolarjev za volka in deset za volčico, kar gotovo ni majhen denar. In King je bil potreben denarja... Ko se jc tako spustil tistega dne z vrha v dno doline in se približal potoku, je opazil na drugi strani volka, ki je stopal proti vodi. Naglo je dvignil puško, pomeril in ustrelil. 7. King je dobro meril. Se preden se je razkadil smodnikov dim, je volk padel smrtno zadet. King je pohitel po hribu navzdol in preko potoka, da bi vzel ubiti živali skalp kot dokaz, da je mrtva. Ko pa je pogledal ubito žival, se je razveselil Se bolj, saj je bila volčiča. To je pomenilo dvojno nagrado in ie več — če mu uspe najti njen brlog, v katerem ima prav v tem času volčiča svoje mladiče. Toda brloga ustreljene volčiče takrat King Ryder ni mogel najti, čeprav jc pregledal vso okolico. Več dni se je trudil — zaman. 8. Tačas ko *JJ&f 2 l i&jg v globoki I'"dffnbl *^5»> matV zaman čakali, dC»gJ ^gjj Mučila jih Jc l«*0**pr^g iS ar„^ in cvilili Tedaj £ i^ljNo £ volkulja ln jjft %> £ vekajo. Ker j^ J jej y« i »B s*bc čiči zavohali pri n>o. Wj S?% t stekli za njo ^ ml* pričela volkulj« »g ^ ^ ^ £ dih volčičev 2uf »c jim pridružili. Brez besed Mlad esesovski častnik stoji pred nami. Golenice njegovih škornjev se svetijo kot luč. Ostro, odsekano in določno daje povelja. Niso namenjena nam temveč esesovcem. Ločilnih znakov esesovskih stopenj še ne poznam, toda ker opazim na rokavu mladega častnika Eskulapovo palico, sodim, da je zdravnik. Kasneje sem zvedel, da je SS-Obersturmbarmfiihrer. Imenuje se dr. Mengele in je prvi zdravnik koncentracijskega taborišča Auschtvitz. Kot selekcijski zdravnik je dr. Mengele prisoten pri prihodu vsakega vlaka. Kaj pomeni selekcija v Auschvvitzu, to zvemo že v nekaj minutah... Začenja se. Esesovska garda naglo sestavi skupine. Najprej moške, nato ženske. Otroci pod 14 let Ostanejo pri materah. V nas vstaja nemir. Ločeni smo od družin. Na naša trepetajoča vprašanja odgovarjajo straže: »To ni nič posebnega! Po taboriščnih predpisih se mora vsak najprej okopati in razkužiti. Kasneje bo vsak spet združen s svojo rodbino.« Med razdeljevanjem štiritisočglave množice imam dovolj časa, ozreti se okrog sebe. Najprej me opozori nase ogromen dimnik. Četverooglat je, iz opeke in se proti vrhu oži. Mogočno se dviga ob robu velikega dvonadstropnega poslopja, ki bi bilo lahko tovarna, čuden dimnik! Vznemirja me osem do deset metrov visok plamen, ki se med strelovodi dviga iz njegovega žrela. Obide me težka slutnja, čemu bi utegnil služiti ta peklenski plamen. V pokrajini krematorijev sem. V tisti Nemčiji, kjer sem deset let živel kot študent in zdravnik... Tovarni podobno poslopje je tedaj krematorij. Nedaleč proč opazim drugega in, skritega za grmovjem, še tretjega. Vsi imajo enake dimnike in iz vseh se dviga plamen. Lahen veter prinaša dim. Zoprn vonj po ožganem mesu mi prodre v nos. Nov vonj; goreče človeško meso... Zgrozim se v razmišljanjih, kajti zdaj se začne drugi del selekcije. Po vrsti korakajo mimo selekcijske komisije moški, ženske, otroci Na migljaj dr. Mengeleja se razvrščajo na desno in na levo. Opažam, da so v prvi skupini večinoma starci, pohabljenci, betežni ljudje in ženske z otroci, v desni pa dela zmožni. Oddahnem se, ko opazim med njimi ženo in štirinajstletno hčerko. Govoriti ne moremo med seboj, pač pa si pomigamo. Starce, ki ne morejo hoditi, pohabljence in duševno bolne nalože na vozove Rdečega križa. Nekaj mojih starih kolegov prosi, da bi smeli na vozove. Prvi odpeljejo avtomobili, nato odidejo ostali iz leve skupine v peterostopih. Esesovske straže jih spremljajo. V nekaj- minutah mi izginejo izpred oči za nasipom. Skupina na desni še čaka. Dr. Mengele poveljuje: »Zdravniki naprej! Postrojite se posebej!« Vseh skupaj je petdeset zdravnikov. Dr. Mengele nas pozorno ogleduje, nato reče: »Kdor je absolviral študije na nemškem vseučilišču in je izveden v sodni medicini, naj se javi!« Nekoliko pomolči, nato pa nadaljuje: »Svetoval bi, da se javijo le tisti, ki so res strokovnjaki, sicer...« Grozeča kretnja, ki pove marsikaj, podčrta njegove besede. Ozrem se po kolegih. Ali res ni med njimi nobenega eksperta? Ali pa jih plaši grožnja? Vsekakor se nihče ne javi... Nenadoma pa napetosti ne prenesem več. Vsaka odločitev mi je dobrodošla, dokler se moram opredeliti zanjo sam. Saj ne vem, kaj me čaka. Zavedam se le, da se hočem sam odločiti za to neznano usodo. Tako stopim pred vrsto in imenujem svoje ime. Mengele me motri dolgo in temeljito: »Kje ste absolviral! svoje študije? Kje in pri katerem profesorju ste študirali anatomijo? Kje ste si pridobili sodnomedicinsko znanje?« Vprašanje za vprašanjem pada na mojo glavo. Zdi se, da so mu odgovori dovolj jasni in obširni, kajti ukaže mi, naj ostanem pri njem. Moje kolege odpošlje na desno k desni skupini, s katero nato odidejo. Takrat še nisem vedel: odhajali so v taborišče. Leva skupina pa je nekaj minut po odhodu prestopila meje krematorija in od tam ni več vrnitve. Medtem ko stojim sam ob dr. Mengeleju, imam spet čas razmišljati. Mislim na Nemčijo, na deželo, kjer sem preživel toliko let. Najlepša leta svoje mladosti. Zvečeri se. Na jasnem nebu zableste zvezde. Veliki voz je ravno nad menoj. Tako kot doma na Ogrskem na terasi moje hiše. Ce bi zdaj stala poleg mene žena, bi ji lahko položil roko okrog ramen. Hladni večerni zrak bi bil tako osvežujoč, ko se ne bi valil iz krematorijev smrad po sežganih truplih! Sto in sto svetilk žari na betonskih blokih in razsvetljuje vse z močno svetlobo. Zrak visi nad taboriščem kot gosta meglena koprena. Železniški tiri so skoraj mrtvi. Le nekaj kaznjencev naklada prtljago, ki jc ostala v vagonih, na kamione. Nato pa izgine vseh štirideset vagonov v temo. Dr. Mengele je dal čakajočim esesovcem zadnja navodila in povelja, nato pa odšel k svojemu Opelu. Ko je sedel za volan, mi je pomignil k sebi: »Vstopite!« Sesti sem moral na zadnji sedež. Poleg mene se je široko raz-položil esesovski korporal. Odpeljali smo se. Bliskovito beže luči mimo nas. Kmalu se pripeljemo do zaprtih železnih vrat. Iz stražarnice priteče esesovski korporal, da bi odprl vrata za Mengelejev avto. Peljemo se še nekaj sto metrov po široki glavni taboriščni cesti in obstanemo pred poslopjem, obdanim od vseh strani z barakami. »Taboriščna pisarna,« berem napis nad vrati. Kako smo dobili naziv »karat« Karat je merska enota z« težo diamantov ;n drugi!? žlahtnih kamnov. Na posebnem sestanku leta 1911 so se dogovorili, da bodi teža k** rata 0,200 grama, kar velj* še danes. Mimo tega pomen' karat tudi čistočo — odstotek plemenitih kovin: zlat* srebra, platine v določejd zlitini. Cisto (stoodstotno) zlato ima na primer 24 ka-ratov. Naziv karat izhaja iz Hp ponske besede klrat, ta od naziva afriške rasti Ine kuara. Suhe, fižolu podobne plodove te rastline so namreč uporabljali kot mero ts težo diamantov — štlr: zrn« so veljala za en karat. 1* mera je bila seveda precej netočna, zato so kasneje poiskali zanesljivejšo »ute*«> ohranili pa so zanjo star' naziv. Mladini konkretno pomoč! Za rojstni dan republike v šentrupertu Mladinsko organizacija ne more biti sama odgovorna za vse delo z mladino - Zapiski z zadnjega plenuma OK ZKS 2e t zadnji številki smo na kratko poročali o plenumu okrajnega komiteja ZKS, ki je na zasedanju 24. novembra obširno razpravljal o mladini. Tokrat poročamo malo obširneje o referatu organizacijskega sekretarja inž. Jožeta Legana in o bogati razpravi, ki je dokazala, da je bilo že zelo potrebno s širših vidikov spregovoriti tudi o številnih problemih mladinske organizacije in mladine nasploh. Plenum je ugotovil, da so postali komunisti preveč neobčutljivi za probleme mladine na vasi, v šoli in proizvodnji. V naglem gospodarskem razvoju bi bilo zmotno pričakovati, da bo mladina postala socialistična zgolj zato, ker živi v socialističnem okolju. Ideološko vzgojno delo med mladino postaja celo vedno pomembnejše, zato ga pač ne moremo ocenjevati samo glede na množičnost in pestrost oblik, ampak predvsem glede na kvaliteto. Z mladimi ljudmi smo se potem, ko smo jih sprejeli v ZK — kriteriji za sprejem so bili navadno dokaj nizki — premalo ukvarjali. Tudi vodstva družbenih organizacij ne skrbe posebej za svoje mlade člane. Vodstva LMS se sicer trudijo, vendar pa prav zato, ker so kadrovsko šibka in ker ne dobijo pomoči, velikih nalog pri delu z mladino največkrat ne zmorejo. Tuji idejni vplivi še žive, mladina pa 6e prav zato, ker je preveč osamljena, z njimi teže bori. Nezaupanje do mladih ljudi ni redko, osnovne organizacije ZK pa kaj rade izrekajo pavšalne obsodbe »mladina je kriva*1, ne da bi se prej poglobile v problematiko mladih in poiskale globlje vzroke. Ideo-loško-vzgojno delo je preveč odmaknjeno od komune in stvarnosti, mlade ljudi pa premalo vključujemo v družbeno odgovorno delo. Ker so neredko prepuščeni stihijskemu razvoju, se v mladih ljudeh kaj rada pojavi misel: »Nihče nam nič ne more!*' Bodočnost naše družbe je odvisna predvsem od mlade generacije, zato se moramo v njeno vzgojo resneje poglabljati. Zelo narobe pa bi bilo misliti, da je za to veliko nalogo odgovorna samo mladinska organizacija. Proizvodni proces je samo majhen del tega, kar mora poznati mladi proizvajalec Aktivi IMS v proizvodnji se ukvarjajo največ s prirejanjem izletov, z razvedrilom, s prostovoljnim delom in Sportom. V svojih proizvodnih enotah spoznajo mladi ljudje iz razprav na sestankih le tehnične naloge, zelo malo pa vedo o gospodarski problematiki svojega podjetja, o novem gospodarskem sistemu in sistemu delitve osebnega dohodka. Nezdravi notranji odnosi v nekaterih kolektivih mladino pasiviziraj o in vzbujajo v njej celo strah. Oboje je posledica tega, ker so mladi ljudje v delovnih kolektivih preveč prepuščeni sami sebi. Mlada tehnična inteligenca se v mladinsko delo ne vključuje, osnovne organizacije ZK v podjetjih pa mladim ljudem premalo pomagajo. Izgovori, da je oddaljenost večine mladih proizvajalcev, ki se na delo vozijo s podeželja, glavni vzrok za to, so kaj neprepričljivi. Klubi mladih proizvajalcev bodo lahko s pomočjo delovnih kolektivov odpravili velik del dosedanjih pomanjkljivosti. šola mora združevati pouk in življenje V Soli se mladina udejstvuje v dokaj pestrih organizacijskih oblikah, vendar pa Je tudi tu - čeprav ne po svoji krivdi — odmaknjena od razvoja ln življenja. Med prosvetnimi delavci Je premalo komunistov, pa tudi sicer so premalo povezani z okoljem, v katerem šola deluje. Čutili je, da sistem Studija na visokih Šolah ne zadošča več potrebam nove reformirane Sole. Dijaki so nad mladimi profesorji največkrat razočarani, šolska mladina ti is i o problemih v razvoju in Jih čuti, vendar ne najde nikogar, ki bi Ji Jih znal na primeren način razložiti. V razrednih skupnostih je čutiti vpliv nedotakljive učiteljeve avtoritete. Aktivi ZK na Šolah se ukvarjajo z upravnimi zadevami, zaradi kompromisa rstva med prosvetnimi delavci pa zanemarjajo žive pro- bleme, ki se na šolah pojavljajo vsak dan. Dijaki raznih letnikov imajo premalo medsebojnih stikov. Šolski odbori, v katerih je kar 28 odst. komunistov, se te dokaj žive problematike na Šolah doslej Se niso lotili. Problem zase so štipendisti in Študenti na visokih šolah, s katerimi imajo podjetja premalo stikov, čeprav je študentska organizacija dala že mnogo tovrstnih pobud. Iz mladine na vasi raste rod novih proizvajalcev Mladinska organizacija na vasi ima dokaj težav zaradi pomanjkanja sposobnih .mladinskih vodstev. Mladinec na vasi sicer res živi pod sorazmerno močnim vplivom zaostalega domačega okolja, vendar pa prinašajo na vas mnogo novega duha mladi proizvajalci, ki dan za dnem odhajajo na delo v industrijo. Sodobna kmetijska proizvodnja je načela vrsto vprašanj, ki vaško mladino živo zanimajo. Sestanki so tudi tu največkrat edina oblika dela mladinske organizacije, vendar so te močno preživeli. Suhi zunanjepolitični pregledi ne morejo odgovoriti na vse, kar mladino zanima. Osnovne organizacije ZK na vasi so kadrovsko najšibkejše in so mladini doslej zelo malo pomagale. Mladina iz vasi bo prej ali slej postala proizvajalec na sodobnih kmetijskih družbenih obratih ali pa bo odšla v industrijo. Prav zato jo moramo že zdaj s pomočjo mladinske organizacije na to pripravljati, saj bomo le tako vnaprej onemogočili težave ter dosegli, da se bo mladi proizvajalec, ki prihaja iz vasi, laže vživel v novo okolje in hitreje vrasel v družbeno proizvodnjo. Kajti moramo prilagodljive organizacijske oblike v LMS Vaške organizacije naj nastajajo v okviru kmetijskih proizvodnih enot, ponekod tudi po vaseh. V podeželskih središčih naj bodo enotne mladinske organizacije, ker bomo zaradi raznolikega sestava mladine na ta način najlaže zagotovili vpliv delavske mladine. Organizacije v podjetjih naj vplivajo na svoje mladince, da se bodo vključevali v delo vaških organizacij. Uresničitev perspektivnega programa je največ odvisna od mladih ljudi in Srečanja med pripadniki JLA in prebivalstvom po okraju Preteklo nedeljo so pripadniki novomeškega garnizona obiskali 2užemberk in Dolenjske Toplice. V obeh krajih so sodelovali na proslavah v počastitev dneva republike in 20-letnice ljudske revolucije. V Žužemberku so tudi počastili spomin na padle borce in žrtve fašističnega nasilja, katerih imena so vklesana na spomeniku. Srečanje je bilo zelo prisrčno. Dvorane so bile povsod nabito polne. Prireditve so obiskali predvsem odrasli državljani. Po koncu prireditev so pripadniki JLA v Dolenjskih Toplicah in Žužemberku prikazali film »Sutjeska«, ki ga je videlo veliko obiskovalcev. Skupina 25 pripadnikov novomeškega garnizona bo podobne prireditve pripravila 9. decembra v Šentjerneju, 10. decembra pa na Mirni. Sklenjenih bo še veliko poznanstev in prijateljstev med prebivalstvom in pripadniki JLA, predvsem z namenom, da se sedanje tovarištvo še poglobi. Pripadniki JU na svečani seji v »KRKI« Danes bo v tovarni zdravil »Krka« svečana seja upravnega odbora. Na sejo so povabili tudi pripadnike novomeškega garnizona, ki se bodo tudi v tem podjetju lahko spoznali z delovnim procesom in upravljanjem. Kolektiv Vojnega odseka: »Obiskali smo tri kolektive...« V okviru zaključnih proslav 20. obletnice jugoslovanske ljudske vstaje, so vojaki in starešine vojnega odseka Novo mesto obiskali 27. novembra delovne kolektive Dane na Mirni, Tovarne šivalnih strojev Mirna ter kmetijske zadruge in sušilnic« na Mirni. Pobudo za obisk so dali občinski odbor SZDL v Trebnjem In našteti kolektivi. Vojaki in starešine so bili od delavcev In uslužbencev prisrčno sprejeti. Z zanimanjem so si ogledali proizvodne naprave in proizvodnjo, predstavniki kolektivov pa so jim povedali marsikaj zanimivega o. svojem delu in o organizaciji proizvodnje. Ko je bil ogled opravljen, so delovni kolektivi povabili svoje goste — vojake in starešine JLA — na skupno kosilo in jih obdarili s praktičnimi darili. Vojaki in starešine vojnega odseka Novo mesto se delovnim kolektivom na Mirni za prijazen »prejem najlepše zahvaljujejo. Mirko Eržen, kapetan I. klase Videmsko-krška mladina za dan JLA Mladina iz vldemsko-kr-ške občine namerava 22. decembra — dan jugoslovanske ljudske armade svečano proslaviti. S pripadniki Jugoslovanske ljudske armade bo organizirala športno tekmovanje, na katerem se bodo pomerUI v odbojki, rokometu, namiznem tenisu ln šahu. V počastitev tega praznika je mladina 24. novembra že priredila javno oddajo »Dolenjska mladina o revolucij I« ln »Pokaži kaj znašl«, na kateri so nastopili tudi pripadniki JLA. mladih strokovnjakov, tesnejši stiki med študenti in podjetji pa bodo pripomogli, da se bodo mladi strokovnjaki laže vživeli v gospodarstvo. Tovrstne pobude študentske organizacije so bile največkrat brezuspešne, ker podjetja premalo poznajo probleme študentov, ti pa so premalo poznali materialne težave pri zbiranju sredstev za štipendiranje. Le s tesnejšimi medsebojnimi stiki bomo lahko probleme te vrste odpravili. Mladinska vodstva bodo morala' ob stvarni pomoči ZK kot celote delo mladinske organizacije poživiti tako, da bo zadostila vsem svojim nalogam. Osnovne organizacije in občinska vodstva ZK naj konkretno razpravljajo o delu mladine na svojem področju, mladi komunisti, ki kaj radi mislijo, da so kot komunisti delo v LMS že prerasli, pa se morajo udejstvovati prav v LMS in njeno delo okrepiti. Pojavi in težave med mladino, o katerih je razpravljal plenum, niso naloga LMS, ampak zadeva, ki jo mora reševati ZK. Razprava o tem naj bo stvarna in naj najde take oblike dela, da bodo mladinski organizaciji pomagale do pravega področja njenega udej-stvovanja. Vse družbene organizacije morajo še posebno pomagati mladini v svojih vrstah, prav pa bi bilo, da bi o mladini razpravljal tudi plenum okrajnega odbora SZDL. • Učenci osnovne šole t Šentrupertu smo tudi letos priredili proslavo 29. novembra. V nedeljo pred praznikom smo se popoldne ob dveh zbrali v šoli. Povabili smo tudi starše in že pred začetkom vsem navzočim razdelili liste s programom. Proslava je potekala takole: najprej so nam zapeli pevci Pesem o domovini, nato pa je bilo več enodejank in recitacij. Govor je imel tov. Jože Frelih, naša harmonikarica Jožica Biz- jak pa nam je zaigrala nettl partizanskih pesmi. Tudi j" sem sodeloval. Na koncu nam je pevski zbor zopet * pel nekaj pesmi, progr** smo pa zaključili z drža«* himno. Tako smo se pridruSJ1 vsem Jugoslovanom, ki P* znujejo osemnajsti rojsBJ dan naše republike, s pesB£ jo in lepimi željami za srt* no prihodnost. Branko Podobnik Osnovna šola v Sentrupei*1 »N0V0LES0VI« darili Vavti vasi in Straži Pionirji osnovne šole Vavta vas so dostojno proslavili dan republike 29. november v zadružnem domu v Straži. Imeli so samostojno proslavo, na kateri je sodelovalo okoli 40 Pionirjev in pionirk. Svečanosti so se udeležili tudi predstavniki družbenih organizacij. Za najmlajše šolarje je bil ta dan posebno lep, saj so bili sprejeti v pionirsko organizacije. Sindikat Novolesa je pionirjem izročil praktično darilo — diaprojektor. ki je uspešno pomožno učilo. V imenu pionirjev se je zahvalil za darilo učenec 8. razreda Ivan Kulovec, nakar se je v imenu učiteljskega kolektiva in šolskega odbora zahvalil še upravitelj šole v Vavti vasi tov. Plantan. Veliko razumevanja je pokazal Novoles tudi za ostalo mladino v vasi. V Straži je letos uredil klubsko sobo s prvovrstnim televizorjem, naročil vse važnejše časopise, šahovske garniture in knjige. V sobi le prostora za okoli 60 ljudi. Tako bo imela mladina tu drugi dom, prijeten kotiček, kjer se bo sestajala in izobraževala. Kmečka mladina, ki je doslej iskala zabave in tolažbe po gostilnah, bo našla v klubski sobi lepše ln koristnejše razvedrilo. V Straži bi se kulturno življe- nje lahko hitreje razvijalo. bi tudi ostala podjetja in «*" lovni kolektivi, predvsem f* vodstvo SZDL, imeli večje r»" zumevanje in posnemala Novir les, ki res zasluži vso pohval<" Franc Zam** Dijaki ob rojstnem dnevu republike Dijaki Dijaškega dofl* strokovnih šol v Novem mestu so imeli proslavo v V0** stitev dneva republike že 1 ponedeljek, 27 noveroM*-Najprej je bil govor o po"* nu 29. novembra za vso ns*0 povojno zgodovino, nato P* so dijaki recitirali nekaj ""fj benih pesmi. Vmes so ig1*; na harmoniko in kitaro P*1-tizanske koračnice. Proslava se je končal« 5 pripovedovanjem partij skih spominov. O partizan-*? akciji v okolici Litije je dijakom pripovedoval 11 vomeščan Lado Stibrič. Težko ni, zato pa prijetno Mladina v Krškem se je pomerila po zgledu »POKAŽI KAJ ZNAŠ!« Po zgledu oddaj »Spoznavajmo svet in domovino!« in »Pokaži, kaj znaš!« je organiziral aktiv LMS v Vidmu-Krškem tekmovanje ekip in posameznikov. Pobudo za ta natečaj Je dal OK LMS v smislu proslav in manifestacij ob 20-letnici naše revolucije. Tematika vprašanj za občinsko ekipo tekmovanje se nanaša na življenje in delo naših ljudi med NOB in v času socialistične izgradnje vse do naših dni. Na tekmovanje se je pripravilo sedem ekip iz Vidma-Krškega: dve ekipi je sestavil mladinski aktiv tovarne papirja in celuloze Djuro Sa-laj, dve Splošno kovinarska zadruga ln tri ekipe Tehniška srednja šola. Vse ekipe so se skrbno pripravile. Bogati odgovori so kazali, da vsestransko poznajo našo domovino naše ljudi, njihovo prizadevanje za izgradnjo domovine. Najboljši uspeh je žela prva ekipa tovarne papirja in celuloze, Id je nabrala 39 od 40 možnih točk. S tem se je kvalificirala za nadaljnje okrajno tekmova- Pomembna in zanimiva konferenca v Novem mestu Občinski odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva v Novem mestu jc sklical občinsko konferenco za družbeno aktivnost žena, ki Je bila 5. decembra dopoldne v novomeškem sindikalnem domu. Od 10S vabljenih delegatov se je konference udeležilo okoU 85 ljudi, ki so zastopali družbene in politične organizacije, kolektive in gospodarske organizacije ter ustanove. O poteku te zanimive konference ln plodni razpravi, U jo je dala, bomo prihodnjič obširneje poročali. nje, ki bo ta mesec v Novem mestu. V zabavnem delu so nastopili posamezniki z recitacijami, folklornimi plesi in glasbenimi kompozicijami. Prvo mesto je osvojila mlada recitatorka Lidija Kozinc iz Brestanice. Najboljše ekipe in posamezniki so dobili denarne in knjižne nagrade. Celoten večerni program je prijetno spremljal mladi «.»—--« ansambel, ki ga vodi Zakonšek. .j Gledalci so v nabito P°jj, dvorani z neugnanim manjem spremljali prog?s ter nastopajoče nagrajev*1'„ prisrčnimi aplavzi. Večer > uspel. Odmev te prired^L, velik in ljudje si še W takih srečanj! Marcel Štefan*" letali 23 člane Zl Okrajna trgovinska zbornica v Novem mestu v sporazumu z okrajnim odborom ZB pomaga članom te organizacije, ki so zaposleni v trgovini in blagovnem prometu, pri njihovem strokovnem izobraževanju. Z namenom, da si člani ZB poglobijo strokovno znanje in pridobe Ustrezno kvalifikacijo, je trgovinska zbornica organizirala tečaje v Novem mestu in v Brežicah. p|i podjetjih, rudnikih » nekaterih proizvajalnih ™ Jetjih. p Razveseljivo Je dejstv- 1 se udeleženci tečajev, starejši ljudje, zelo za predpisano učno ^ Tečaji so se začeli »• Jjrl vembra in bodo traj«1' jtj. tedne, zatem pa bodo Večina gospodarskih ly nizacij Je pokazala vs« # me van Je za te tečaje "^r delavski sveti podjetij___s Okrajni odbor Socialistične zveze vt sestavlja 55 članov, od katerih je 45 uslužbencev, 'r# cev in 2 kmeta. Med člani okrajnega odbora i*' 1° m r in 5 mladincev. Okrajni odbor se je v zadnjih 'lv< letih sestal povprečno vsake 3 mesece. Tečaj za kvalificirane trgovske delavce obiskuje v Novem mestu ln v Brežicah 32 članov ZB. Tečaj za visokokvalificirane delavce, ki je le v Brežicah, pa obiskuje 22 tečajnikov, med njimi Je 21 starih od 40 do 53 let. Precej Je tudi skladiščnikov, ki so zaposleni v gradbenih brili udeležencem tečaj8 reden študijski dopust- Take akcije Zveze "° p »o Izvajajo letos v vsfptefl nogah gospodarstva. Jjpo>> Je dana zadnja P^doV1 članom ZB, da si "del°v' kvalifikacijo za svoj« na mesta. arliO11 Ern« Občinska odbora Socialistične Videm-Krško in Novo mesto sta začela •*d*a*'nn f*5j£ Informacije xa krajevne organizacije. V Kr°*un»«. »Informator«, v Novem mestu pa »NaSa 4 r.^b °r5i Imata namen, da seznanjata člane vodstev kr**Lrf»t» ' nizacij a stališči občinskegao dbora in da I'1." Izmenjavi Izkušenj med krajevnimi organizacija""' PRED OKRAJNO KONFERENCO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ŠOLSTVU VEČ SKRBI IN POZORNOSTI CELOTNE DRUŽBE! Splošni zakon o šolstvu in *akon o osnovni šoli sta pojavila temelje sodobni šoli, -ikon o finansiranju šolstva i* bo, ko bo v celoti zaživel, ^otovil šolstvu širšo mate-flalno osnovo in pospešil 'szvoj šole kot samostojne družbene ustanove. Enotno °bvezno osemletno šolanje, jji daje splošno osnovno izobrazbo vsem Članom sociali-^che skupnosti, je osnova, "* kateri si posameznik nabije gradi specializirano ''sposabljanje, zahtevalo pa * reorganizacijo šolske mre-Ta naj v skladu z danimi ["ožnostmi omogoči vsem šoloobveznim učencem šolanje * Popolni osnovni šoli. Prav v reorganizaciji šol- "ra smo dosegli v okraju že "»ten napredek. Od 143 osnovnih šol je že 44 popol-J|h osnovnih šol, 6 razvijajo-r|b se popolnih osnovnih šol, 87 podružničnih šol in 26 nerazvitih osnovnih šol. Od ?J-662 šoloobveznih otrok jih ®M odst. osvaja znanje v tK)Polnih osnovnih šolah, v |azvijajočih se osnovnih šo-*b 5,23 odst., v podružnič-šolah 14,72 odst. in v ne-J*«vitih osnovnih šolah le 8'81 odstotkov. 2 reorganizacijo šolstva pa * bilo zadoščeno le formalni jfani. Duh reformnih priza- evanj ni mogel in ne sme J^Mt le pri oblikah in žuljem obsegu, temveč mo-j* tudi vsebina dela naših S?1 pridobivati na kvaliteti, ^tevnejših kvalitet pa ne zagotoviti administra-. . VW predpis, marveč je po- *bno večletno politično in ^kovno delo, da premagali vsebinsko, zaostajanje Brez investicij ne bo 'nacionalnega pouka Vsebinski razvoj šole je ''''sen od objektivnih in WJektivnih pogojev, od go-^darskih ln kulturnih po-Wt, katerih odraz je tudi k*, od večje ali manjše ma-S^Alne in moralne podpore, J 1° komuna nudi šolstvu s splošno politiko in ne ^*dnje od subjektivnih sil, Šolstvu in okrog šolstva J^ujejo Zato so vsebinski j^bi Sol dokaj različni. J^hJe m proučevanje vzro-^ takemu stanju je vseka- kor delo prosvetne pedagoške službe. Eno pa je gotovo: ob tako skromni opremi sodobnih učil in tehničnih pripomočkov je pouk skrajno neracionalen, potrebuje ob verbalni razlagi mnogo časa, fizičnega in umskega napora učiteljev, uspeh pa komaj zadovoljuje. Ce hočemo govoriti o izboljšanju pouka in doseči večje znanje, je nujno poskrbeti za investicije za opremo šol z učili. Stalnost prosvetnih delavcev je pogoj za kvalitetno šolsko delo Pomanjkanje učnega kadra je še dokaj občutno, saj manjka na osnovnih šolah v okraju 169 učnih moči. Občinski ljudski odbori s pravilno politiko štipendiranja zagotavljajo reden dotok novih absolventov v učiteljske vrste. Toda to ni dovolj! Treba je zmanjšati na minimum tudi odhajanje prosvetnih delavcev iz občin in okraja v druge, razvitejše predele Slovenije. Zagotoviti stalnost prosvetnih delavcev je tudi ena izmed osnov za kvaliteto dela šole. To pa bomo dosegli le, če bomo izboljšali odnos do šole v celoti in do prosvetnih delavcev še posebej. Pravilno vrednotenje družbene vloge šole in prosvetnih delavcev mora biti izhodišče za mobilizacijo vseh činiteljev, ki lahko v kakršnikoli obliki prispevajo k izboljšanju materialnih pogojev šole in prosvetnih delavcev. -Skrb za življenjske pogoje prosvetnih delavcev, razumevanje njihovih potreb in težav bi v znatni meri prispevalo k stalnosti prosvetnih delavcev. Jim dajala moralnih spodbud, da bi kljub težkim delovnim pogojem vztrajali na svojih delovnih mestih. Ithjnost v pouku naj ne bo le parola Neprestano ideološko in strokovno izpopolnjevanje učiteljskega kadra je nujen pogoj za uspešno delo šole. Tu pa ne gre samo za organizacijo raznih seminarjev in tečajev, temveč predvsem za individualno izpopolnjevanje. Stanje v tem pogledu ni zadovoljivo, saj se zaradi potrebnega ali nepotrebnega obremenjevanja prosvetnih delavcev siromasi in poenostavlja problem idejnosti v šolskem pouku. Namesto vsakodnevne prakse in tesne naslonitve pouka na življenjsko prakso konkretne družbene sredine se idejnost izkazuje v nekih deklaracijah in parolah, konkretno proučevanje snovi pa visi v zraku m ne najde rodovitnih tal, kaj šele, da bi pognalo korenine in zaživelo v učencu kot ustvarjalna osnova. Sodelovanje prosvetnih delavcev v družbenem življenju šolskega okoliša in komune je dolžnost vsakega aktivnega državljana in hkrati nujna osnova za doseganje učnih in vzgojnih smotrov, ki jih socialistična družba postavlja sodobni šoli. Vse razprave, ki se okrog tega vrtijo, zahajajo v eno ali drugo skrajnost; našle pa bodo vedno svojo pravo vsebino, če bodo izhajale iz osnove namenov naše šole in težnje vsestransko zadostiti nalogam, ki jih ti nameni postavljajo. Borba mnenj in razčiščevanje stališč se v učiteljskih kolektivih še premnogokrat eliminira spričo gledanja nekaterih, da Je važna predvsem enotnost kolektiva, pa četudi gre na račun likvidacije borbe mnenj v idejnih pogledih. Namesto plodnega boja mnenj se vzdržuje navidezna kolektivna enotnost. Napredne sile bodo morale močneje uveljaviti svoje pozicije, da bo šolstvo ujelo korak z družbenim razvojem. šola - samostojna družbena ustanova Novi način finansiranja šolstva zagotavlja proces oblikovanja šole kot samostojne družbene ustanove, temelječe na novih odnosih, ki bodo zagotovljeni v pogledu pridobivanja in notranje razdelitve sredstev. Formiranje sredstev družbenih skladov za šolstvo se Je v letošnjem letu — z redkimi izjemami — držalo okvirov, določenih po zakonu. Prve izkušnje pa so pokazale, da na ta način pridobljena sredstva ne zadoščajo za redno poslovanje šol ln da najmanjši ostanki proračunsko fcdmlnistrativne-ga poslovanja skladov zavirajo razvoj. Zato si bodo zavestne socialistične sile mo- rale prizadevati, da bodo v skladih zagotovljena tolikšna sredstva, da bodo omogočala normalno poslovanje in stalno rast naših šol, in da bodo poiskale zadostne vire iz prispevkov komune in gospodarskih organizacij. Ves ta proces utrjevanja šole kot samostojne družbene ustanove in oblikovanja novih odnosov v šolah zahteva trajno prizadevanje vseh družbenih činiteljev, predvsem pa kvalitetno sestavo or ganov družbenega upravljanja v šolstvu. Občinski odbori SZDL so o teh vprašanjih že razpravljali, prav pa je, da ob pripravah na okrajno konferenco Socialistične zveze te razprave poglobimo in razširimo in s tem zagotovimo šoli v našem razvoju tisto mesto, ki ji po njenem poslanstvu tudi pripada. Prof. Ema Muser Šopek rož za 50-letnico pesnika Severina Salija V ponedeljek, 27. novembra, je podružnica Slavističnega društva v Novem mestu pripravila večer, s katerim je počastila 50-letnico življenja pesnika, prevajalca in vsestranskega kulturnega delavca — dolenjskega rojaka Severina šalija. Nad petdeset slavljenčevih prijateljev in ljubiteljev njegove poezije se je ta večer zbralo v prostorih izobraževalnega centra v vajenski šoli, kjer je bila prireditev. Po uvodni besedi prof. Karla Bačerja je o življenju Severina šalija govoril pisatelj Jože Dular. Omenil je, da je šalijeva poezija odraz trpke mladosti na težki poti do kruha, ki je pesnika spremljala zlasti v letih pred vojno. Slavljenec je bil že takrat priznana osebnost, saj je kmalu po izidu prve pesniške zbirke z naslovom »Srečava-nja s smrtjo« prejel vrsto nagrad za književnost. Severin Sali se zdaj manj posveča pesmi, pač pa se je bolj predal predavanju iz tU' jih književnosti. Tako imamo po njegovi zaslugi v slovenščini že vrsto del iz ruske, srbske, hrvaške, makedonske, nemške, francoske in drugih književnosti. Kakor v svojih pesmih je tudi v prevodih izostril čut za lep in pristen književni izraz. Na literarnem večeru so dijaki novomeških šol prebrali štirinajst slavljenčevih pesmi. Poslušalci so tako še enkrat slišali nekaj najboljših pesmi, ki so Salija upravičeno uvrstile na vidno mesto med slovenskimi liriki. Ko so slavljencu zatem izročili šopek rož z željo, da bi še vrsto let živel in ustvarjal, se je Severin Sali zahvalil: »Priznanje, ki ste ga nocoj javno izrazili, ne velja samo mojim pesmim, ampak vsej slovenski poeziji.t Belokranjski muzej je razširil svoje zbirke Belokranjski muzej v Metliki, ki je maja letos praznoval desetletnico svojega obstoja, je za metliški občinski praznik — 26. november doživel nov uspeh: v metliškem gradu je odprl nove muzejske zbirke. Kdor je v zadnjih desetih letih zasledoval razvojno pot Belokranjskega muzeja, je videl, da se je ta iz neznatnih začetkov do danes razvil v pomembno kulturno ustanovo. Leta 1951 je bila odprta skromna etnografska Novi šolski prostori v Podzemlju V Podzemlju so pravkar dogradili in prekrili del Šolske stavbe, v katerem bodo: ena učilnica, nove sanitarije, šolski kabinet in družinsko stanovanje. Gradnjo je flnanslral občinski šolski sklad, veljala pa Je doslej 3 milijone 800 tisoč dinarjev. Ko bodo prostori popolnoma urejeni, bodo vsa I delno odpravljene težave podzemeljske osemletke, ki ima samo 7 učilnic in v vsaki po K učencev. V to Solo se stekajo učenci višjih razredov podružničnih šol lz GribeU ln iz Gradca, ki imata veUk šolski okoliš. Tudi stanovanj« učitelja v dograjenem delu stavbe bo veliko odtehtalo. Pobudo občine In občinskega Šolskega sklada moramo pohvaliti. Izšel je zbornik »PEDAGOŠKI TEDEN V NOVEM MESTU« »u*** za prosveto OLO Novo ie eno leto P° PedaBO-fej? tednu v Novem mestu oktobra do 5. novembra k"' Izdal v prikupni knjižici kj 7°° straneh zbornik člankov, tj*' nekak priročnik za pro-Ivjr* delavce. Založila ga je HJ^JVtaka založba v Novem i?*1, uredil pa Janez Tomšič UgOjlovanjem Karla Bačerja, lil Kastclca ln Mira Ku-H^1«. ki j« zbornik tudi opre- . HiJthJlgl ,e zbrar.o teoretlč-v*tu pr*kllč:no gradivo (preda-Ulii*' u*n' nastopi, razgovori, V\ "d.) u pedagoškega ted-VJJI, 1« bil velikega pomena W";'R kvalitete pouka v so- >lUvodu je natisnjen govor tji^edsedntku UvrSnegn sve-"tW,y*S dr. Jožeta Vilfana WJ~pena vloga prosvetnega ki ga je imel na zbo-fcJ2»» Prosvetnih delavcev v Nin mestu 29. oktobra 1060. SJJr*^l Je, da ne je obseg pro-VW*Ra đ'"> razširil, saj za-'"♦i, danen praktično vsa pod-Von n*Sega Jlvljenja. - Pri JjftJ' h-. Izobraževanju ne gre JhoJ, ** prenašanje določene JI« *"»• lepo urejenega zna->* mlajšega človeka, am-Nl« .Vz««JatiJe, to je za v?.bu-5»*u! v mladem rodu nikdar v*oin *',] mizami In stoli. Televizijskih večerov se bo mladina tudi v prihodnje marljivo udeleževala. Društvo PM v Dolenjskih Toplicah se že pripravlja za praznovanje novoletne jelke. Ob otroškem prazniku bo spored za otroke, ki jih bo-do tudi bogato obdarili. D. G. Novomešjka kronijka V Sevnici je več dvoran! njj Delavska univerza v Novem ihe,tu bo drevl ob 18. uri v Do-kb JLA priredila predavanje Rovanje po Izraelu ln L^^annov proces«. Predaval (U. urednik NaSih razgledov m?bert Griln. Njegova izvajata? bodo spremljana z barvni-^lapozltivL |^"Kral) Matjaž in Alenčlca« C haslov lutkovni Igrici, ki jo Vm0, novomeški lutkarji pred-'» J} 10- decembra za cicibane ^..blonlrje. Predstava bo do- O1' ob 16- ln u- url v dru" ftj; nadstropju novomeške m^azlje. Vstopnina 20 in JO >* V torek, 12. decembra, bo- qei v Domu JLA predavala o ki, "kupstinc konference mest, V6 bil« pred nedavnim v Nl-% predsednik ObLO Ludvik 4, S*r„ ln podpredsednik ObLO I8el Thorževsky. luu,Blfe na Glavne« trgu ure-v«*i »e dni. Lokal bo dobil tli«0 kuhinjo In nov vhod. To-Ce«nc° bodo pripravili na dru-bjJJ/koncu lokala. Znatno se ^° Povečali vsi prostori. '^i?"1** otrok se Je zbrala v bt^J1. 5. decembra, dopoldne Jv, "taro poŠto, kjer sta stala fla.«"v«ornoblla s čudnimi re-'**kn '■ Prvl ie reklamiral osl-Nbi *0V£>rno mila »Saponlo«, Su\pa maU varlete. Na pla-"♦ij) •* Pisalo, da gostuje v nali jnestu zelo spreten artist. !)** «!VLUkl "s" 1« bil v ponede-b|1( Mabo zaloten. Naprodaj so Nhi Buh* sllve P° 140 d,n-'i 1.1° 180 Qln hruSke po 100 • ">holka po 40 din, zelje po 20 din, hren po 10 din, jajca po 37 din, radič, regrat in motovileč merica po 25 din. mleko po SO din, slivovka po 350 din. Pre-ce| prometa Je imela prodajalka rib. Tudi lončeni in volneni izdelki so Sli dobro v denar. ■ Gibanje prebivalstva: rodile so: Anica Svajger z Društvenega trga 2 — dečka. Anica Stih lz Foersterjeve 12 - dečka, Alojzija Juinlč lz Smihelske 28 - deklico, stanislnv.-i Funkl lz Vrhovčeve 7 - dečka in Jožica Sever lz Cankarjeve 9 — dečka. Poročila sta se: Janez Regl-na, delavec z Gor. Težke vode, ln Cirila Božič, otroška negovalka lz Defranceschljeve ulice; Franc Pavlin, delavec s Poto-vrha. in Marija Kralj, kuharica lz Puglteve 3. Umrl je Franc GrobovSek, kmet s Ceste herojev 49 star 74 let. NOVO MESTO Od 27. novembra do 4. decembra Je bilo rojenih 22 dečkov in 15 deklic. Poročili so se: Janez Medved, čevljarski pomočnik, Ir. Štefanija Zupančič, delavka, oba s Krke; Herbert GalHJ, vodovodni Instalater lz Smlhela, ln Ana Zoretič, uslužbenka lz Ragove-ga; Franc Novak, mizarski pomočnik s Trate, ln Frančiška Cerne, uslužbenka iz Gaberja; Stanislav Bobnar, čevljar z Muhabera, m Marija Iglic, delavka, oba z Muhabera. Umrla sta: Janez Štrukelj, socialni podplrnnec lz Smlhela, star 91 let in Janez Pclko, kmet lz Radovlja, star 37 let. TVD Partizan v Sevnici obvešča vse interesente, da je dvorana v njegovem domu zaradi lastne dejavnosti in šolske telovadbe že stoodstotno Izkoriščena. Zato naj se za svoje prireditve prvenstveno poslužujejo drugih dvoran, na primer dvorane v gasilskem domu, v Jugo-taninu, v taborniškem domu Na sejmu veliko govedi 4. decembra je bil na novomeškem sejmišču velik promet. Kmetovalci in živinorejci so prignali 980 prašičev in 460 glav goveje živine. Prašičev je bilo prodanih 785; največ so jih pokupili Hrvatje. Goveja živina pa je šla slabo v promet, saj je bila kupčija sklenjena le v 89 primerih. Nekaj govedi je odkupila novomeška zadruga, ostale kupčije pa so bile sklenjene med posameznimi kmetovalci. Cene se v glavnem niso spremenile. Prašiče so prodajali od 3.800 do 15.000 din, vole od 110.000 do 125.000 din, krave od 70.000 do 120.00 din in junčke ter telice od 80.000 do 100.000 din. ali v kolodvorski restavraciji. Ce bo v izjemnih slučajih TVD komu dvorano odstopilo, je nikomur ne more oddati brez plačila primerne najemnine, ki odgovarja stroškom oskrbovanja in vzdrževanju doma s pribitkom odstotka za amortizacijo vloženih sredstev. Za javne prireditve, kjer se ne pobira vstopnina (proslave, zborovanja itd.), je prireditelj dolžan lzposlo-vr.ti od sveta za prosveto ln kulturo oz. odseka za šolstvo ObLO plačilo minimalne najemnine 2.500 din v smislu meddruštvenega dogovora na razširjeni seji krajevne organizacije SZDL letos v marcu. Računamo na razumevanje in prepričnl smo, da ne bo nevšečnosti. ■ Pred Štiridesetimi leti so v Hercegovini zasadili 6500 ha s tobakom ln pridelali 9.882 ton tobaka, medtem ko so lani zasadili 4.520 ha (n spravili pod streho 4.828 ton. Domnevajo, da Je letošnji pridelek tako nizek zaradi tega, ker se Je po tobačnih površinah razpasla peronospora. Zavoljo slabega pridelka tobaka in da bi z boljšimi odkupnimi cenami dvignili zanimanje kmetov za pridelovanje tobaka, so bile pred kratkim zvlSane maloprodajne cene tobačnih Izdelkov. Drage muhe pred krškim sodiščem Marija Jurečič iz Velikega Mraševega št. 2 je v začetku avgusta izganjala iz svoje kuhinje muhe. To je videla soseda Amalija Jurečič iz Velikega Mraševega št. 3 in se razjezila, zakaj muhe naganja v njeno hišo, saj jih ima že tako dovolj. Sporekli sta se in pri tem izmenjali grmado žaljivk. Sledila je tožba. Okrajno sodišče v Vidmu-Krškem je 7. in 21. novembra obravnavalo opisani primer. Razsodilo je, da sta krivi obe, in obsodilo Marijo Jeričič na 3 tisoč, Amalijo Jurečič pa na 2 tisoč dinarjev denarne kazni. Muhe so bile to pot zares drage! Samovoljna odstranitev prometnih znakov Več moških je 25. decembra 1960 popivalo v gostilni -Pri Bonu« na Raki. Ob 14. uri so se vinjeni napotili domov proti vasi Jelenk. Med potjo so razgrajali in med Rako in Jelen-kom podrli prometni znak "•cestni ovinek« in deset snežnih kolov ter enega celo zlomili. Ker so s tem storili kaznivo dejanje zoper splošno varnost ljudi ln zoper premoženje, je okrajno sodišče v Krškem dne 16. novembra obsodilo Jožeta Kema na 4 tisoč, Janeza PavkoviSa na 2 tisoč, Martina Pavkoviča na 2 tisoč, Jože'a Praha ^ia 2 tisoč ln Antona Aplha na 3 tisoč dinarjev kazni. Obtoženci bi se morali zavedati, da bi zaradi njihovih nepremišljenih dejanj lahko prišlo do hude prometne r.efreče. Z bajonetom nad očeta Martin Ciglar iz Senuš pri Leskovou je 3. septembra napadel z vojaškim, bajonetom svojega očeta Alojza zaradi neke prodane pištole in mu grozil, da ga bo zaklal, če mu ne vrne pištole oziroma denarja. Sodišče v Krškem Je zaradi ogrožanja varnosti obsodilo obtoženca na 20 dr.i zapora. Ljudje so se nad dejanjem obtoženca zgražali. * ukradel sodelavca A. H. iz Vidma-Krškega Je bil zaposlen v tovarni celuloze in papirja. 19. oktobra okoli c ure zjutraj je iz omarice v oblačilnici izmaknil ročno uro Ivana Judeža. Na razpravi pri okrajnem sodišču v Vidmu-Krškem Je storjeno kaznivo dejanje odkritosrčno priznal. Pri odmeri kazni je sodišče to upoštevalo in ga obsodilo le na mesec dni zapora, pogojno za dobo dveh let, in na plačilo sodnih 6troškov. Zaenkrat samo sodni opomin Na okrajnem sodišču se Je zagovarjal Alojz Zabkar iz Goleka St. 9. S svoje njive je 14. oktobra peljal po kolovozni poti pod nasadom kmetijskega posestva voz koruznice. Tam je videl na tleh ležečo žično ograjo, jo pobral, naložil na voz ter odpeljal domov. Na sodišču se Je obtoženec zagovarjal, da je nameraval izročiti mrežo kakemu delavcu posestva ali jo sam vrniti posestvu. Ker pa zagovor ni bil prepričljiv, je sodišče . kaznovalo Alojza Zabkarja z opominom. TRGOVSKO PODJETJE » P E T R 0 L « LJUBLJANA ekonomska enota H: JO mesto razpisuje delovni mesti za: PISARNIŠKO MOČ, ki ima prakso v administraciji in blagovnem knjigovodstvu TRGOVSKEGA POMOČNIKA za bencinski servis Otočec Placa po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prošnje pošljite na »PETROL«, Novo mesto. V TEM TEDNU VAS ZANIMA Četrtek, 7. dec. - Urban Petek. 8. dec. — Marija Sobota, 9. dec. — Savica Nedelja, 10. dec. - Smiljan Ponedeljek, 11. dec. - Daniel Torek, 12. dec. - Aljoša Sreda, 13. dec. - Lucija r m »• — • Novo mesto — »Krka«: od 12. do 14. dec. jugoslovanski barvni film »Edini Izhod«. Novo mesto — DOM JLA: od 8. do 10. dec. kitajski film »Be-lolaso dekle«. 11. in 12. dec. češki film »Krog«. Semič 10. dec. Italijanski film »Zena dneva«. Trebnje: 9. in 10. dec. ameriški barvni film »Sedeči bik«. Predstava v soboto ob 19. uri in v nedeljo ob 14., 16. in 18.30. 13. dec. ameriški film »Tetovirana roža«. Predstava v sredo ob 19. uri. Sevnica: 9. in 10. dec. italijanski film »Nevarne soproge«. 13. dec. ameriški film »Slab dan v Black Rocku«. Videm-Krsko: 9. in 10. dec. jugoslovanski film »Skupno stanovanje«. 13. in 14. dec. italijanski film »Sladko življenje«. Žužemberk: 10. dec. ameriški film »Prijateljsko prepričevanje«. Črnomelj: 8. in 10. dec. jugoslovanski barvni film »Kočija sanj«. 12. in 13. dec. slovenski film »Ti loviš«. Dol. Toplice: 9. in 10. dec. Jugoslovanski film »Vlak brez voznega reda«. Kostanjevica: 10. dec. angleški barvni film »Doktor brez dela«. Metlika: 9. in 10. dec. jugoslovanski film »Mlss Stone«. 13. dec. »Dekle in možje«. SPORED RADIO LJUBLJANA Vsak dan: poročila ob 5.0S, 6.00, 7.00 8.00, 12.00. 13.00, 13,00 17.00, 19.30 , 22.00. 23.00 ln 24.00, Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00. CETUTEK, 7. DECEMBRA: 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo. 9.25 Majhni ansamblj Igrajo za prijetno razpoloženje. 10.15 Radi bi vas zabavali. 11.00 Slovenski oktet poje dalmatinske pesmi. 11.15 Ruski tečaj za začetnike. 12.05 Kvintet bratov Avsenikov. 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Raoul Jenčič: izkušnje Z avtomatičnimi sadilniki krompirja. 13.30 Pisani zvoki z Dravskega polja. 15.35 Naši poslušalci česUtajo ln pozdravljajo. 15.20 Pevka Gabi Novak. 15.30 Turistična oddaja. 18.00 Aktualnosti doma ln v svetu. lt.49 Kulturna kronika. 19.03 Blaž Arnlč: Zapeljivec 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer. 22.15 Plesna glasba. 23.30 Melodije za lahko noč. PETEK, 8 DECEMBRA: 8.03 Operetna ln lahka glasba. 8.55 Pionirski tednik. 9.23 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe. 10.30 Vedro in priljubljeno. 11.15 Naš podUstek: Colette: Zeleno žito -IV. 12.05 Fran Gornik je komponira! za Zadovoljne Kranjce. 12.15 Radijska kmečka univerza — prof. France Varldan: Vplivi vrtnarske zemlje za uspešno delo v vrtnarstvu. 13.30 Renata Tebaldl v priljubljenih operah. 14.03 Radijska šola za nižjo stopnjo. 15.20. V odmoru z vašim pevcem. 16.00 Parada pihal. 16.43 Jezikovni pogovori. 18.00 Aktualnosti doma ln v svetu. 18.30 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana. 18.49 Iz naših kolektivov. 19.0S Zaključni prizor lz opere Don Juan. 20.00 Zabavni orkester Roberto Rossi. 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled. 20.45 Štiri sto let klavirske glasbe. 21.15 Oddaja o morju ln pomorščakih. 22.50 Literarni nokturno. 23.03 Simfonične skladbe jugoslovanskih avtorjev. SOBOTA, 9. DECEMBRA: 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji. 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo. 9.25 Naši solisti v francoskih operah- 10.15 Variacije in simfonija. 11.00 Pevka Lilljana Petrovič. 11.15 Angleščina za mladino. 12.15 KmeUjskl nasveU — inž. Jana Plntar: Bolezni vina ln njihovo zdravljenje. 13.30 Majhen opoldanski komorni koncert. 13.55 Orkestralne skladbe od tod in tam. 14.33 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.20 Napotki za turiste. 15.25 Ansambel Jožeta Prlvška. 15.50 V ritmu tanga. 16.00 Oremo v kino . . . 18.00 Aktualnosti doma in v svetu. 18.25 Od polke do calvpsa. V triče-trtlnskem taktu z velikimi zabavnimi orkestri. 20.00 Po domače v vedri sobotni večer. 20.20 Radijska komedija: Dovolite, ime ml je Cox. 21.00 Melodije za prijeten konec tedna. 22.15 Oddaja za naše izseljence. 23.03 Plesna glasba. NEDELJA, 10. DECEMBRA: 8.00 Mladinska radijska igra — Jan Mallk: Žogica noglca. 9.03 Ob vedri zabavni glasbi. 10.00 Se pomnite, tovariši... - Ivan Jsn: Iz drobnih kamenčkov. 10.30 Pisan opoldanski koncert. 11.30 Mllenko Sober: Sejem Igrač. 12.03 NaSi poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 13.30 Za našo vas. 14.00 Slovenske narodne poje Slovenski oktet. 14.13 NaSi poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.30 Pol ure s prvaki ljubljanske opere. 16.00 Humoreska tega tedna. 16.20 Igramo za prijetno popoldne. 17.13 Radijska igra - Ciril Kosmač: Balada o trobenti in oblaku. rj'.'O Športno popoldne. 20.00 Izberite melodijo tedna I 21.00 Iz glasbene geografije Evrope. 29.15 Majhni ansambli v plesnem ritmu. 23.05 Plesna glasba. PONEDELJEK, 11. DECEMBRA: 8.05 Koncertna matineja. 8.55 Za mlade radovedneže. 9.25 Dvospevl lz komičnih oper. Zvočna mavrica. 10.35 Sovjetska in poljska zabavna glasba. 11.15 Naš podlistek: Portret detektiva. 11.35 Komorna glasba. 12.15 Radijska kmečka univerza: Inž. Jože Spanring: Izbira poljSčin glede na zahtevo trga. 13.30 Italijanske, francoske popevke ln melodije Latinske Amerike. 14.35 NaSi poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 16.00 Literarni sprehod- 16.00 Ura za ljubitelje operne glasbe. 18.00 Aktualnosti doma in v svetu. 18.45 Radijska univerza - Pavle Baje: Problemi socialne zaščite starih ljudi. 20.00 Ansambel iz Florence. 21.00 Kulturna tribuna. 22.15 Izbrali smo za vas. 22.50 Literarni nokturno. 23.20 Ljubiteljem modernih popevk. TOREK, 12. DECEMBRA: 8.05 Poje Ljubljanski oktet. 8.20 Radi jih posluSate. 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo. 10.15 Izberite melodijo tedna! 11.15 Utrjujte svojo angleščino! u.30 12.15 Kmetijski nasveti - inž. Janez Verbič: O pitanju prašičev. 13.50 Klavir v ritmu. 14.05 Radijska šola za viSjo stopnjo. 13.30 V torek na svidenje. 18.00 Aktualnosti doma in v svetu. 18.45 S knjižnega trga. 19.05 Godala v ritmu. 20.00 Poje komorni zbor RTV Zagreb. 20.30 Radijska igra - Eugene O'Neill: Elektra naj žaluje - II. del. 22.15 Uvod v glasbo 20. stoletja. 23.05 Plesna glasba. SREDA, 13. DECEMBRA: 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb. 9.23 Godala ln majhni ansambli. 10.15 Z naSlml skladatelji po naših krajih. 11.15 Človek in zdravje. 11.25 Popevke se vrstijo. 12.05 Nekaj narodnih ob spremljavi harmonike. 12.15 Radijska kmečka univerza -Inž. Oto Muck: Načrtovanje krmljenja živine. ,13.30 Chopin v dvojni zasedbi. 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 14.33 Venček slovenskih narodnih ln domačih poskočnih. 15.20 Koncert po željah poslušalcev. 16.00 Šoferjem na pot. 18.00 Aktualnosti doma ln v svetu. 18.45 Ljudski parlament. 20.00 NaS variete. 22.15 Po svetu Jazza. 22.50 Literarni nokturno. 23.05 Ob plesnih zvokih. ZA PITANJE PRAŠIČEV Ker pospešuje deoeijenje! Proizvaja Drogerija, Ljubljana ZAVOD ZA REHABILITACIJO IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV V NOVEM MESTU razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoj: srednja strokovna Izobrazba in nekaj let prakse. Plača po pravilniku. Nastop takoj ali s 1. januarjem 1962. TRZISCE Novembra Je bil rojen en deček. - Poročili so se: Jožef Žagar, kmetovalec, in Marija Bevk, kmetovalka, oba iz Kaplje vasi; Karel Hajdinjak, pismonoša lz Nuskove, in Ljudmila Markovič, gospodinja iz Pavle vasi. — Umrla Je Jerica Debeljak, gospodinja iz Skovca, stara 79 let. BREZICE Novembra nI bilo rojstev Izven porodnišnice. — Poročili so se; Franc Lapuh, Student lz Artič, ln Erika Gerjevič, učiteljica iz Cerkelj. Jože Mlakar, šofer iz Artič, in Neža Valen-čak, natakarica iz Brezine. Zvonko Ilovar, uslužbenec, in Melita Kobler, uslužbenka, oba iz Brežic. - Smrti ni bilo. GRADAC Pretekli mesec sta se poročila Martin Molek, uslužbenec, ln Ana Lavrlč, uslužbenka, oba lz Metlike. — Rojstev in smrti ni bilo. METLIKA Novembra sta bila rojena en deček ln ena deklica. Poročili so se: Janez Težak, poljedelec iz Dragomlje vasi, ir. Ana Ivec, poljedelka lz Gor. Lokvic; Silvo Stalina, delavec, in Ljudmila Marinič, pletilja, oba iz Metlike; Alojz Pečarič, poljedelec lz CuriL in Terezija Klemenčlč, poljedelka iz Gra-brovca; Alojzij Cernič, delavec iz Metlike, in Martina Gornik, predilka lz Grabrovca; Ivan Ko-čevar, delavec lz Radovlč, in Ana Sterk, pletilja iz Rosalnlc. Umrli so: Ivan Oder, klepar iz Ljubljane, star 41 let; Marija Vraničar, gospodinja iz Rosalnlc, stara 83 let; Marija Bezjak, gospodinja iz Rakovca, stara 70 let; Jože Suklje, posestnik it Dol. Lokovice, star 67 let. BOSTANJ Novembra je bila rojena ena deklica,.- Poročila sta se; Janez Požun, delavec z Ledine, in Ivana Majer, delavka iz Mr-tovca. Umrli so: Anton Hrovat, upokojenec iz Križa, star 57 let;' Neža Skerget, gospodinja iz Boštanja, stara 65 let; Anton Slnkovič, užltkar lz Lukovca, star 59 let; Anton Cesar, mizar iz Trbovelj, star 44 let. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Luzar lz OreSJa — deklico, Pepca Kožar iz Iglenlka — dečka, Marija Gašpir iz Oorehovca, dečka. Marija Gršič lz Metlike - dečka, Jožefa Hočevar lz Grmovelj — dečka, Jožefa Zore lz Malkovca — deklico, Ida Užman lz Dobrine — dečka, Mihaela Resnik lz Dol. Boštanja - deklico, Angela Zugelj lz Gor. Dobraviee — dečka, Anica Korene z Zlgarskega vrha -dva dečka, Joča Mazele z Laz - deklico, Gabrijela Kramar lz Zabrdja - deklico, Olga Vraničar iz Rosalnic — dečka, Marija Ermfn iz Krmelja - deklico, Marija Vanlč lz Vldma-Krškega - deklico, Ana Murn lz Vrbovca — dečka, Justl Mehak lz Tomažje vasi — dečka, Justina KavSca lz Potočne vasi - deklico, Ana Novak lz Bistrice — dečka. Ivanka Bizjak iz ZameSkega - dečka, Ana Željko iz Metlike - dečka, Emilija Gllha lz Dol. Praproč - deklico. Ivanka Zupančič lz Vel. Vidma - dečka, Marija Golobic iz Vapče vasi - deklico, Ana Vidmar z Luže - dečka, Frančiška Turk lz Skemljevcn - dečka, Štefka Hrastar lz Jurke vasi - dečka, Marija Ban lz Vel. Brusnic -deklico, Frančiška Stuhne iz Jerneje vasi — dečka, Štefka Gnetlč lz Jelendola - dečka, Kristina Matoz lz Vratnega -dečka, Marija Pekolj lz Lokov - dečka, Vida Jalovec lz Malega Mraševega — deklico, Milena Rakovec iz Ponlkev - dečka, Marija Jakovčlč iz Grlbelj - deklico, Marija Angelov, s Podgore — deklico. Marija Drn-gtne z BuSlnJega vrha - dečka, Marija Krnc lz Zloganja - deklico, Ivann Fink z Obrha — dečka. Mirni Gore iz SmarjeSkih Toplic — deklico, Nada Vldlc lz Vavte vasi - dva dečka, Te- rezija Beg iz Podhoste — dečka, TUka--Gorenc iz Raven - dečka, Amalija Hočsvar lz Visejca — deklico, Marija Lazar z Ga-brske gore — deklico, Borka Hlaič iz Kanižarice — deklico, Marija Koleno s Sela — deklico, Emilija Smrke iz Gor. Globo-dola — dečka, Vera Zupančič iz Potoka - dečka, Jožica Luk-šič iz Poljan — dečka, Štefka Knavs z Vinjega vrha — dečka. Iz brežiške porodnišnice V predzadnjem tednu so v brežiški porodnišnici rodile: Antonija Cvetko iz Krškega — dve deklici, Terezija Zorko iz Sel - deklico, Ana Strle iz Drnovega — deklico, Zdenka Prešiček iz Cundrovca — dečka, Marija Zupan iz Osredka — dečka, Marija Benkoč iz Sel — deklico, Katica S karika iz Prigorja - dečka, Zofija Vovk lz Velike Doline — deklico, Marija Jakovina lz Sv. Križa -dečka, Antonija Prah iz Prilip - dečka, Vasfija Stojič iz Krške vasi — deklico, Antonija Hlastan lz Zabukovja — dečka. Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Viktorija Lazarja, sina upokojenca iz Črnomlja, je sestra po nesreči sunila z nožem v prsi. Alojz Urbanč, delavec iz GrSeče vasi, je padel in si zlomil nogo. Alojz Žagar, mizar lz Blrčne vasi, se je z motorjem zaletel v tovornjak in se poškodoval. Alojzija Bandstater, gospodinja lz Dolenje vasi, si Je poškodovala levo nogo. Janeza Avsca, kmeta z Dolža, Je podrlo drevo in mu poškodovalo glavo, Ludvik Kerman, delavec iz Cvišler-jev, Je bU napaden z nožem; poškodovano ima desno roko. Brežiška kronika nesreč V predzadnjem tednu so se ponesrečili ln iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Franca Ger-Saka, rudarja iz Ai-meMcega, je zabodel vol v levo nogo. Ivan Sumrak, kmetovalec lz Blatnega, Je padel na poti ter si zlomil desno nogo. Miroslav 21-berna, uslužbenec iz Videm-Kr-škega, si je pri padcu s kolesa zlomil levo podkolenlco. Mara Batur, kuharska pomočnica lz Mokrlc, si Je poparila levo nogo. Jožefa Cernič, gospodinja iz OreSJa, si Je pri padcu na dvorišču zlomila levo nogo. MLADEGA črnega volčjaka, krasne rasti, starega 8 tednov, ugodno prodam v Novem mestu. Naslov v upravi lista. PRODAM dobro ohranjen štedilnik r.a dve plošči 18-desni. Ogled pri ključavničarju Knafljlču na Resljevi — Novo mesto. UGODNO NAPRODAJ nova stanovanjska hiša ob glavni cesti Brežice — Pišece, primerna za gostilno. Naslov v upravi lista. PREKLICI Alojz Kukman lz Strelca 9, p. Smarjeta, preklicujem, kar sem govoril proti Rozi Zura ln Tončki Amf iz Družinske vasi. Preklicujem izgubljeno zdravstveno Izkaznico štev. 279417. Marija Strekelj, Dol. Praproče št. 11 - Velika Loka. Preklicujem Izgubljeno zdravstveno Izkaznico štev. 303361. Jože Mežnar, Brezovica 6, p. Stopiče. PRODAM FIAT topoJlno - tipa B, generalno popravljen. Cena 180.000 din. Naslov v upravi Usta. (1311-61) PRODAM motorno kolo DKW 175 v odličnem stanju. Naslov . v upravi lista. (1309-61) PRODAM zelo dobro ohranjen kratek črn klavir. Ponudbe na upravo lista pod Cifro »Lep glas«. (1307-61). PRODAM IIISO v Novem mestu. Naslov v upravi Usta. (1306-61). ZARADI SELITVE ugodno prodam posteljo, nočno omarico, žlmnlco, vzmetno zimnico in radio Inozemske znamke »Murs«. Naslov v upravi Usta (1304-61). UGODNO PRODAM FIAT to- poUno. Niislov v upravi lista. (1302-81) ISCEM GOSPODINJSKO pomočnico k tričlanski družini. Peric, Novo mesto, Paderšl-čeva ulica. ISCEM stanovanje v Novem mestu proti plačilu vnaprej za več let. Naslov v upravi Usta. (1303-61) ISCEM mlinarskoga pomočnika za valjčni mlin. Nastop službe 1. Januarja 1962. Stanovanje ln hrana priskrbljena. PovS«, Dol. Podboršt 3, Mirna peč. PRODAM moped, Šivalni stroj ln dlvar. v dobrem stanj u. Kopic, Trdinova 5 a. SPREJMEM gospodinjsko pomočnico. Jože Hudnič, Prešernova 32, Jesenice na Gor. NESREČE Neznan voznik ni zasenčil luči 12. novembra se je proti Čatežu ob Savi peljal z osebnim avtomobilom Jože Zevnik iz Brestanice. Pri srečanju z nekim voznikom, ki ni zasenčil luči na avtomobilu, je podrl Daneta KHsuriča. Klisurlč, ki Je stal na robu ceste je bU teže poškodovan. Nesreča v Poljanskem klancu 19. novembra sta se po avtomobilski cesti proti Novemu mestu peljala motorist MUan Teropšič iz Novega mesta ln sopotnik Jože Potočar iz Ragove-ga. V Poljanskem klancu sta srečala tovornjak, ki ga je v tistem hipu prehiteval neznan osebni avtomobU. Voznik osebnega avtomobila Je zavil preveč na levo in zadel ob motorno kolo. Oba potnika na motornem kolesu sta padla po cestiSču, pri čemer je bil zadnji huje poškodovan. Osebni avtomobil Je po nesreči nadaHeval svolo pot. Z mopedom v konja 16. novembra je prišlo do prometne nesreče med vasema Studenec in Nove. Mopedist Andrej Kiler iz Ardra se je s sopotnikom zaletel v vprežni voz, ki Je brez luči pripeljal naproti po desni strani cestišča. V prvi vrsti je za nesrečo kriv mopedist, ker Je vozil po sredi ceste. Zaletel se je v konja in padel po cesti. Kriv pa Je tudi voznik, ki je sicer vozU pravilno po desni strani, ni pa imel luči. - Poškodoval se ni nihče. Pijani voznik trčil v avtobus 25. novembra se Je z osebnim avtomobilom vinjen peljal Avgust Speglič lz Hrastnika. V ostrem ovinku je vozil po levi strani ln se zaletel v avtobus podjetja •Gorjanci'«, ki Je prav tedaj pripeljal iz nasprotne smeri. Škodo na vozilih so ocenili na 42 tisočakov. S peskom v očeh do nesreče 24. novembra se je kolesar Alojz Zupančič iz Sevnega pod Trško goro zaletel v osebni avtomobil ln se laže poškodoval. Do nesreče je prišlo zato, ker Je Martin Bučar lz Pahe, ko Je kolesar prehiteval traktor. Zupančiču vrgel v obraz pesek. Zupančič si Je zakrll oči ln ni opazil avtomobila, ki Je pripeljal naproti. H Gospodarske organizacije v občini Videm-Krško s° dosegle v devetih mesečin 77,8 odstotka planiranega družbenega bruto proizvoda. Narodni dohodek je bil v tem času dosežen z 82,7 odstotka, čisti dohodek pa s 76,8 odstotka. Sredstev za bruto osebne dohodke so i?" koristili 75 odstotno, povprečno število zaposlenih P8 znaša 94,3 odstotka določenega plana. V zadnjem tro-mesečju večina delovnih kolektivov še uspešneje izpolnjuje svoje naloge. H Beltovi zastopniki s° se preteklo soboto vrnili '» Nemške demokratične republike, kjer so podpisali p°" godbo za dobavo 2.900 kaf terjev za traktorske motorje, ki jih bo Belt Izvozi-Karterji bodo tehtal; 700 ton, Belt pa bo dobil zanj« 300 tisoč dolarjev. ■ Kolektiv livarske industrije Lič v Črnomlju je ie oktobra izpolnil letni plan * 102,5 odstotka in izdela1 412,3 tone odlitkov. Do k°n* ca decembra bodo izdela'' 490 do 500 ton odlitkov *T govske in strojne litine w močno presegli plan. Pri-8" devnemu kolektivu čestit*" mo^za lepo delovno zmago' H Ne pozabite v nedelj0 obiskati gostinsko-turistične razstave v Novem mestu! " Odprta bo samo en dan: °d 8. do 18. ure! Poskuste najboljše specialitete in prvovrstna vina! in GOSPODARSKE ORGANIZACIJE ustanove, kmetijske zadrti ge, ljudske odbore il41 druge dolžnike pr o s i m o , da nam takoj poravnaj0 zapadle račune za ol)JaV" Ijcne komercialne in drfl" ?e oglase, uradne obj»v'' razpise in male ogl»s ' Tiskarni v Ljubljani ^ ramo nujno plačati ra^u.kl, ca tiskanje našega t<"rt" — gospodarske orga«"*? cije, KZ, ustanove i" 'J" ski odbori pa nam d . e jejo več kot 3 millJ0D dinarjev. UPRAVA fA DOLENJSKEGA L1'* DOLENJSKI LIST LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL v Novem mestu - IZDAJATELJSKI SVET: Milan Baškovič, Tone Gošnik, inž. Davorin Gros, inž. Jože Legan, Franc Molan, pr°J' Ema Muser, Maks Pogačar, Miran Simič, pr0.1' Tone Trdan, Janez Vitkovič m Viktor Zupančič UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni In odgovorni urednik), Miloš JakoP* ' Drago Kastelic in Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 2<| dinarjev - Letna naročnina 900 dinarjev, P0^ letni) 450 dinarjev; plačljiva je vnaprej. Za i" zemstvo 1800 dinarjev - Trkoči račun pri P°°^ Narodne banke v Novem mestu 608-11-3"» v0 NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: mesto, Glavni trg 3 (vhod iz Dilančeve u1'0 U Poštni predal: Novo mesto 33 - TEL11,0 -št. 127 - Rokopisov in fotografij ne vračajV n, TISKA: Časopisno podjetje »DELO- v Ljuo"