PRIMORSKI dnevnik I® začel izhajati v Trstu '3. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž na<* Cerknim, razmnožen ciklostil. Od 5. do 17. *eptembra 1944 se je ti-**^l v tiskarni cDoberdob» ^ Govcu pri Gorenji Trebu-*•> od 18. septembra J 944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maia 1945 pa v osvoboje-'*rn Trstu, kjer je izSla za-Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEV-v zasužnjeni Evropi. 3cchi 6 PP 559 ) 794672 (4 linije) 0270 J 24 maggio 1 1«. 83382-85723 ČEl Stn Rubeis 20 Tel. »731190 Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 158 (11.574) Trst, četrtek, 7. julija 1983 S pismom predsednika Dedijera državnemu poglavarju Pertiniju Russeliovo sodišče začelo preiskavo o preganjanju Slovencev v Italiji ske oblasti naj izrazijo svoja stališča s tem v zvezi, je predsednik Russellovega sodišča pojasnil, «ko bomo zbrali vse dokaze, bomo odločili ali vzamemo zadevo v pretres, kot predvideva postop-ruk naše ustanove*. Dedijer je tudi pojasnil, da spada pismo Pertiniju v redno prakso uglednega tribunala, kar še ne pomeni odprtja formalne preiskave, ki naj bi pripeljala do procesa. Opozoril je, da se Russeliovo sodišče ukvarja še z drugimi primeri «kultumega genocida* in je napovedal, da bo oktobra v Zuerichu konferenca o vseh oblikah genocida v našem stoletju, na po budo «Ustanove za mir», -ki ji predseduje Chnsto-pher Farley, dolgoletni ožji sodelavec velikega filozofa, pisatelja in matematika Bertranda Russella, ustanovitelja mednarodnega sodišča za zaščito človekovih pravic. Vladimir Dedijer je nato izjavil, da v okviru Russellovega sodišča proučujejo možnost sklicanja svetovne konference o vseh sodobnih primerih genocidov, organiziranih in torej namernih, ali spontanih, oziroma nenasilnih. Med svetovno konferenco, ki naj bi bila po Dedijerevi želji po možnosti v Italiji, bi razpravljali tudi o vprašanju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in med drugim tudi o še spornih dogodkih ob zaključku narod noosvobodilne borbe in druge svetovne vojne, nad katerimi se pritožujejo in jih občasno pogrevajo določeni italijanski krogi v Trstu. BEOGRAD — Russeliovo sodišče, znana medna-^°dna ustanova za zaščito človekovih pravic, je za celo preiskavo o «preganjanju slovenske manjši-5? 'v Trstu in drugih italijanskih krajih*. Sklep je P^fočil novinarjem sam predsednik Russellovega ^djšča, jugoslovanski zgodovinar Vladimir Dedijer, P* F' s tem v zvezi naslovil pismo predsedniku ita-'lanske republike Sandru Pertiniju. Ko je prek poglavarja države pozval italijan vanja v predsedstvu SFRJ BEOGRAD — Delegati v zveznem zboru *n zboru republik in pokrajin skupščine Jugoslavije so včeraj na skupni seji razglasi Dragoslava Markoviča, ki je bil nedav no izvoljen za predsednika predsedstva CK za člana predsedstva SFRJ po polo-£aiu. Potem, ko je čestital Dragoslavu Markoviču, ki je pred tem dal slovesno izjavo, I® predsednik skupščine Vojo Sržentič raz-Slasil sedanjo sestavo predsedstva. V njem 80 Cvijetin Mijatovič, Lazar Koliševski, Ser pj Kraigher, Petar Stambolič, Radovan Vlaj-kovič, Fadil Hbxha, Mika špiljak, Vidoje Markovič in Dragoslav Markovič, (dd) Comielli obsodil napade na Slovence TRST — «V zvezi z izgredi, do katerih je prišlo v tržaški okolici in na kraški planoti med nedavno volilno kampanjo, deželna u-prava — je izjavil predsednik izvršnega organa dežele Furlanije - Julijske krajine — izraža najodločnejšo obsodim vsakršnega dejanja političnega nasilja, ki je v nasprotju z neodpovedljivimi vrednotami demokracije in svobode.* »Izražamo slovenski manjšini najširšo solidarnost — se nadaljuje sporočilo — v okviru tradicionalnega mirnega sožitja, ki ga ne morejo ogrožati ali sprevračati poedine vsega obsojanja vredne epizode politične nestrpnosti.* «V želji in prepričanju, da bo prišlo do hitre in popolne pomiritve duhov, želimo zagotoviti — se zaključuje uradno sporočilo predsednika deželne vlade Comellija — da bomo opravili vsak primeren poseg pri pristojnih oblasteh, z namenom, da se prepreči ponavljanje podobnih obsojanja vrednih dogodkov.* Ugrabili iransko letalo s 371 potniki na krovu TEHERAN — Neznanci so včeraj takoj po vzletu ugrabili iransko pot niško letalo «boeing 747», ki je letelo na notranji progi Širaz - Teheran in ga usmerili proti Kuvajtu, kjer so pristali ob 20.30 po krajevnem času. Po podatkih, ki jih je posredovala iranska tiskovna agencija «Ima», je na krovu 371 oseb. Kuvajtske oblasti so najprej poskusile preprečiti pristanek ugrabljenega letala. Na pristajalne steze so razmestili najrazličnejša vozila, ko pa je letalu pričelo primanjkovati goriva so jih umaknili in dovolili ugrabiteljem pristanek. Trenutno ni še znano, kdo so ugrabitelji iranskega potniškega letala. 0-blasti kuvajtskega mednarodnega letališča so po pristanku ponovno da volile letalski promet, ugrabljeno letalo pa oskrbele z gorivom in hrano. Z zračnimi gusarji se trenutno pogajata kuvajtski ministrski predsednik princ Saad - al - Abdula al Sabah in iranski veleposlanik Ali šams Arda-kani. Vsa zadeva je za Kuvajt skrajno nerodna, saj se noče zameriti i-ranskim oblastem, a bi se rad čimprej znebil gusarjev. Kot kaže bi ti radi čimprej odleteli, niso pa še navedli, v katero državo bi se radi zatekli. Kot kaže niso vsi zadovoljni z «rajem», v katerega je šiitska duhovščina s strogim spoštovanjem šariatskega (koranskega) zakona pahnila Iran in si sedaj želijo svobode. Zahodmonemški kancler zaključil obisk v Moskvi Oborožitev Evrope v osnovi sovjetsko-nemškega neuspeha MOSKVA — Mnenja so si enotna: zahodnonemški kancler Kohl odhaja iz Moskve praznih rok. Res je, da je na tiskovni konferenci pred odhodom v domovino, kjer so bile tačas velike mirovne manifestacije (na sliki), spretno krmaril med čermi, ki so mu jih ^nastavljali številni tuji poročevalci 'iz sovjetske prestolnice. Res pa je tudi. da ni šel dlje od spretno oblikovanih diDlomatskih izjav, po katerih je bil obisk «koristen», izme njava mnenj s sovjetskimi voditelji pa »odkrita in izčrpna*. Vztrajal je pri pomenu osebnih stikov z novimi sovjetskimi voditelji in zatrjeval, da so bili konec koncev' prav ti glavni namen njegovega obiska. Bistvo sovjetsko - nemškega neuspe ha pa ostaja v popolnem razhajanju stališč do razoroževanja v Evropi: Kohlovo srečanje z Andropovom ni vprašanja evroizstrelkov niti za las premaknilo z mrtvega tira, kljub kanclerjevim pomirjujočim trditvam, da bo v Ženevi do konca leta moč še marsikaj doseči. VEČ NA 3. STRANI Uspešen razvoj odnosov SFR Jugoslavije s sosedi BEOGRAD — Včeraj je bila seja predsedstva SFRJ, ki jo je vtdil Mika Špaljak. Proučili so odnose SFRJ s sosednjimi državami in vprašanja razvoja sodelovanja balkanskih držav. Menili so, da pomembni rezultati pri razvijanju odnosov s sosedi potrjujejo upravičenost politike dobrega sosedstva in odprtih meja, kar je trajna usmeritev SFRJ kot socialistične in neuvrščene države. Izrazih so zadovoljstvo nad uspešnim razvojem dvostranskih odnosov in sodelovanja z Italijo, Avstrijo, Madžarsko, Romunijo in Grčijo, kot tudi z državami v širšem sosedstvu, kot so Ciper, Turčija in Malta. Tudi odnosi z Bolgarijo se razvijajo na vseh področjih, posebej na gospodarskem. Toda njihov razvoj bi lahko bil hitrejši in bolj vsebinski, če bi prišlo do napredka pri reševanju spornih vprašanj, posebej vprašanj makedonske manjšine v Bolgariji. Predsedstvo je zavrnilo velikoalbansko politiko režima Enverja Hoxhe in izrazilo odločnost, da prepreči vsako vmešavanje Albanije v notranje zadeve SFRJ ter poudarilo, da bi bila usmeritev albanskega vodstva v politiko dobrega sosedstva največjega pomena za narode obeh držav, pa tudi za stabilnost odnosov na tem območju. Na seja so poudarili, da so manjšine, oziroma narodnosti lahko in marajo biti dejavnik zbliževanja in sodelovanja sosednih narodov in držav in da se je taka njihova pozitivna vloga že potrdila v praksi odnosov z več sosednjimi državami. Pravice narodnostnih manjšin oziroma narodnosti so za Jugoslavijo načelno vprašanje določenega značaja in se upirajo vsakemu poskusu njihovega zanikanja. To vprašanje obravnavajo v širšem okviru razvoja dobrososedskih odnosov, medsebojnega spoštovanja, zaupanja in odprtosti v okviru česar vidijo tudi pogoje za njegovo preučevanje in reševanje. V razpravi so poudarili tudi interes Jugoslavije za krepitev varnosti in stabilnosti v sosedstvu, da bi s tem nastali pogoji za miroljubno reševanje odprtih vprašanj in vzpostavljanje območja miru in sodelovanja. Jugoslavija se zavzema, da na Balkanu ne bi bilo jedrskega orožja. V V EVROPSKIH pokalih e v prvem kolu * zvezda - Verona *lbtR,CH — žreb prvega kola evrop-iti t,J*0*omctnlh pokalov v glavnem iti ]„„ ?*■ veliko sreče italijanskim Prv„i^,>s»,>viuiskim ekipam. V pokalu siti (•■■)’ tlKu na primer Romo šved-»d predstavlja ogrodje ta|„ | *‘ reprezentance. Lažje bi mo-•i Iteograjskemu Partizanu pro- V „V*(f*aHnu Vikingu. pokalnih prvakov se bo s|din p dinamo srečal s pgrtugal-*l?Ul>i| !H-t,*m, proti kuteremu je lani V,/* v Prvem kolu. Bolje bo za siten, u* •>n,ti drugoliguškemu polj- V " '"»anskii. *a,u UEFA bosta Italija In Ju-'■istuvnu.1 K<>lovo zgubili enega pred-Vet,H 11111 a, saj se bosta pomerili Cr-*Vc*da in Verona. vEč NA 10. STRANI Žico in dopolnilna blagajna Primer brazilskega nogometnega zvezdnika Žica se je iz športno moralnega problema spremenil v pravo politično vprašanje. Danes se bo namreč skupina furlanskih poslancev srečala z ministrom za turizem in prireditve, da bi mu predočila razočaranje vseh navijačev in športnih na vdušcncev Furlanije Julijske krajine, ker vsedržavna nogometna zveza ni odobrila pogodbe o nakupu slovitega nogometaša. Poslanci, ki so sledili zgledu vplivnega Giulia Andreottija (le ta je namreč posredoval za to. da bi si Roma lahko zagotovila prispevek prav tako slavnega brazilskega zvezdnika Cereza). predstavljajo celotno paleto furlanskih političnih sil. zastopanih v parlamentu, od KD do KP1; oo pri meru Žica so očitno pozabili na politična in ideološka razhajanja ter se zedinili v imenu špirrta, češ «nogomet je vprašanje, ki zanima ljudske mno žice. je Spektakel, ki mu sledijo vsi od prvega do zadnjega, tudi delavci, ki so vpisani v dopolnilno blagajno.» Ko so se odločali o posegu pri ministru Signorellu so furlanski poslanci očitno imeli pred očmi središčni videmski trg, na katerem se je kar trlo ljudi s transparenti »Dajte nam Žica ali Avstrijo*. .... To je ena plat vprašanja, en utrinek iz naše dežele. Drugi utrinek je iz Tržiča, kjer so včeraj demonstrirali uslužbenci ladjedelnic. »Tu govorimo o delu, o naših družinah, o naših sinovih brez perspektiv. Kje ste politiki? Izvolili smo vas, da rešujete resna vprašanja, ne problem Žica*. Vsak komentar bi bil najbrž odveč, (vt) Telefonski imenik molči Brez statistik lahko trdimo, da je telefonski imenik najbolj brana knjiga; čeprav velja tudi za najbolj anonim no knjigo (svojevrsten paradoks) pa le ni tako. Ni na primer vseeno, če so strani zasule s Hansi Gruberji, Josipi Grgiči ali Marii Rossiji. In še drugi trenutki so, ki nam govorijo o nekem mestu. Morda je prav zato telefonski ime- nik za Trst za leti 1983/84 tako sestavljen, da bi Grgiči, Tenceti, Švare in drugi priimki ne vzbudili v tujcu prevelike radovednosti. Na platnici je lepa slika iz škedenj skega muzeja v Ukmarjevem domu z lepo slovensko narodno nošo, pa ni nikjer zapisano, da gre za nekaj slovenskega. V kratkem vodiču mesta, kjer so tudi zgodovinski, zemljepisni in drugi podatki, se zasluti nekaj »balkanskega* in slovenskega v rubriki »Tipične jedi» in sicer s »čevapčiči», »joto* in »presnizem*. Potem dolgo nič, tja do »Slovenskega gledališča* in potem še dolgo nič do rubrike »šole*, ki nam skupno z rubriko o mašah, kjer so navedene slovenske maše, javno pove, da so tu neki Slovenci. Seveda je še stotine imen s Kalci in Calziji, ko ne veš, če je Calzi še Kalc. Na seji zbora republik in pokrajin Razhajanja glede zakona o konvertibilnih valutah BEOGRAD — Na včerajšnji seji zbora republik in pokrajin je nepričakovano prišlo do razprave o zakonu o plačevanju s konvertibilnimi devizami, ki ga je ta zbor sprejel po že znanem maratonskem usklajevanju v nedeljo zjutraj. Delegat iz Slovenije Miran Potrč je postavil vprašanje, zakaj je v torkovem uradnem listu napačno objavljen 21. odstavek tega zakona, okoli katerega so se vso noč lomila kopja. Po Potrčevih besedah so na seji zbora sprejeli besedilo tega člena, ki se glasi takole: «Če kljub uporabi predhodnih določil tega zakona nastanejo okoliščine, da plačila do tujine ni mogoče redno izpolnjevati, lahko ZIS na predlog Narodne banke Jugoslavije ustavi poslovnim bankam za določen čas vsa plačila do tujine, razen fiksnih in garantnih obveznosti, ki dospejo v tem času.* V uradnem listu so izpustili besedi »poslovnim bankam*. Predsednik odbora za ekonomske odnose s tujino, v katerem so ta zakon uskladili, Gojko Ubiparip, je rekel, da je besedilo, ki so ga objavili v uradnem listu, točno, ker so ga tako sprejeli na seji odbora. V stenogramu piše «ustaviti poslovnim bankam*, vendar delegati, ki so bili navzoči, pravijo, da tega niso sprejeli. Ker brez posvetovanja celotnega odbora niso mogli ugotoviti, kaj so zares uskladili, je predsednik zbora Anton Bubič zahteval, da se odbor sestane med odmorom in natančno u-gotovi, katero besedilo je uskladil. Po krajšem zasedanju odbora so se predstavniki vseh delegacij, razen slovenske, strinjali, da je pravo besedilo ti sto, ki so ga objavili v uradnem listu. (dd) Telefonske tarife: avgusta povišek za 7 od sto? RIM — Telefonska družba SIP je postavila pred Medministrski odbor za cene (CIP) zahtevo po novem povišku telefonskih tarif. Te naj bi poskočile avgusta letos, in sicer v poprečju za 7 odst. SIP trdi, da je novi povi šek potreben, če naj družba uresniči program novih naložb, ki znaša 25.000 milijard lir v prihodnjih petih letih. Če bodo nove tarife res stopile v veljavo 1. avgusta, bo SIP v letošnjem letu zabeležila dodatni priliv 190 milijard lir. K temu naj pripomnimo, da je SIP v letošnjem letu že povečala svoje tarife za 3,3 odst. V Neaplju končan proces o kamori NEAPELJ — Po osmih urah posveta so neapeljski sodniki včeraj izrekli razsodbo proti 101 pripadniku kamori-stičnega klana «nuova famiglia*. To je prvi »mega* proces v Neaplju proti kamori. Obsodili so 68 obtožencev, med katerimi je najdaljšo zaporno kazen šestih let prejel Luigi Vollaro znan kot «o' califfo*. Vsi drugi so prejeli zaporne kazni od petih do enega leta zapora, vsem pa so obenem priznali najrazličnejše olajšave. Neapeljski sodniki so skupno izrekli za 263 let zapornih kazni. Sedemnajst obtožencev so oprostili, ker niso zakrivili kaznivih dejanj, desetim pa zaradi pomanjkanja dokazov. Vsekakor je zanimivo, da so sodniki zvišali kazni, ki jih je predlagal javni tožilec. Ugrabljena hčerka vatikanskega uslužbenca v rokah teroristov? RIM — Včeraj je neznanec telefoniral neki tiskovni agenciji v Rimu s sporočilom, da je njegova organizacija 22. junija ugrabila 15 letno E-manuelo Orlandi, hčerko nekega vatikanskega uslužbenca. Za njeno izročitev zahtevajo, da Vatikan v roku 20 dni doseže osvoboditev atentatorja na papeža Janeza Pavla II. Mehmeta Alija Agco. Neznanec je tudi navedel kraj, kjer so našli fotokopijo dekleto vih dokumentov — dokaz, da je res v rokah te neznane teroristične skupine. Ugrabitev Emanuele Orlandi je bila le ena izmed tolikih, ki se v Italiji neprestano ponavljajo, sedaj pa je vsa zadeva dobila čisto drugačne razsežnosti. Poročilo Staneta Dolanca zboru skupščine SFRJ 'Zadovoljiv položaj na mejnih prehodih Izseljevanje Srbov iz pokrajine Kosovo BEOGRAD — Delegati v zveznem zboru skupščine Jugoslavije so začeli včerajšnjo sejo z o-bravnavo poročila o delu zveznega sekretariata za notranje zadeve v letu 1982. To je bilo nadaljevanje torkovega zasedanja, uvodoma pa je govoril zvezni sekretar za notranje zadeve Stane Dolanc. Zbor je sprejel poročilo o delu zveznega sekretariata in ocene, ki jih je izrekel Stane Dolanc, ter menil, da so varnostne razmere v državi ugodne kljub zapletenim razmeram v svetu in notranjim gospodarskim težavam. Organi za notranje zadeve so pokazali odločnost in dosegli pomembne rezultate pri preprečevanju sovražnega delovanja doma in v tujini. Zvezni zbor je poudaril dolžnost vseh organov, da še naprej nadaljujejo uspešno delo in v sklepih navedel potrebo po nadaljnjem podružbljanju varnostnih zadev, da bi bil vsak delovni človek in občan usposobljen, dg se vključi v zaščito sistema socialističnega samoupravljanja. Zvezni sekretar za notranje zadeve Stane Dolanc, je med drugim opozoril na delovanje sovražne emigracije, ki krepi protijugoslovansko propagando in drugo dejavnost. Emigracija namreč nadaljuje priprave na diverzantsko - teroristične akcije, da bi Jugoslaviji napravila gospodarsko škodo in v prebivalcih povzročila občutek negotovosti. V zadnjem času emigracija celo pritiska na tuje turistične agencije, ki poslujejo z jugoslovanskimi turističnimi organizacijami, naj' ne pošiljajo tujih turistov na jadransko obalo. Natisnili in razpečali so večje število protijugoslovanskih letakov. Hkrati fašistična emigracija pritiska na jugoslovanske državljane na začasnem delu v tujini in izseljence, vendar so po besedah Staneta Dolanca ta prizadevanja neuspešna, saj ti bolj kot kdajkoli izražajo neomajno pripadnost domovini « Žal, nekatere zahodne države na svojem ozemlju dopuščajo ustvarjanje političnih oporišč za terorizem. še več, nekatere Jugoslaviji celo nočejo izročiti protijugoslovanskih teroristov in jih tudi same ne preganjajo. To vsekakor ne prispeva k preprečevanju mednarodnega terorizma, je opozoril Stane Dolanc, posledice takega vedenja pa te države zdaj tudi že same čutijo. Zvezni sekretar za zunanje zadeve je nato govoril o rasti zločinske dejavnosti v Jugoslaviji. Lani so namreč organi za notranje zadeve zabeležili 13,2 odstotka več protizakonitih dejanj kot leto prej. Pri vsem tem je še posebej opozoril na rast težjih zločinskih dejanj. Organi za notranje zadeve ugotavljajo, da se je p>ovečal tudi gospiodarski kriminal in sicer za 8,8 odstotka. Stane Dolanc je podrobneje pojasnil tudi razmere na področju obmejnih stikov in turističnega in px>tniškega prometa. Dejal je, da si carinski in drugi pristojni orbani prizadevajo za učinkovito in hitro kontrolo potnikov na mejnih prehodih, zlasti na cestnih, kot je Šentilj, ki po svojih zmogljivostih in tehnični opremi sicer ne ustrezajo, zato so včasih predvsem v petkih in sobotah večji zastoji. Nasplošno vzeto pa je čakalna doba razmeroma kratka do 30 minut, medtem ko potniki na drugih mejah, na primer med Avstrijo in ZR Nemčijo čakajo precej dalj, pa vendar o tem ne pišemo in ne govorimo. Z nerealnim in nepiopolnim opisovanjem razmer na mejnih prehodih, pa je mogoče občutno vplivati na zmanjšanje turističnega priliva. Tuji časopisi tudi z zadovoljstvom poročajo kako v Jugoslaviji ni tega ali onega blaga, kako so cariniki strogi in podobno, tej protijugoslovanski propagandi p>a naseda precej ljudi tudi zdomci. V nadaljevanju seje so obravnavali pioročilo o izvajanju sklepov zveznega zbora o izseljevanju Srbov in Črnogorcev s Kosova pod pritiski. Uvodoma je o tem govoril član ZIS Boro Dem kov, ki je rekel, da je najnovejše gradivo tretji dokument o tej problematiki, ki ga ZIS pošilja skupščini SFRJ. Izseljevanje Srbov in Črnogorcev je najbolj tragična posledica peklenskega načrta albanskih šovinistov, nacionalistov in iredentistov za ustvarjanje etnično čistega Kosova kot uvoda v dokončen napad sovražnika na suverenost in ozemljsko enotnost SFRJ, je poudaril Boro Denkov. Dodal je, da dosedanja dejavnost, kot tudi priprava tega poročila, piotrjuje spioznanje, da lahko samo s skupno in usklajeno akcijo vseh družbenih de javnikov v federaciji, republiki Srbiji in avtonomni pokrajini Kosovo pridemo do pomembnih re zultatov v boju proti sovražnim protirevolucionarnim silam albanskega nacionalizma in iredentizma- V zadnjem času je bilo slišati tudi glasna mnenja in označbe nekaterih delov politike hitrejšega razvoja Kosova, ki objektivno koristi se vražniku: velikoalbanskemu šovinizmu, nacionalizmu in iredentizmu. Gre za nekatera mnenja, j*" rečena v najvišjih forumih pokrajine, mnenja-da jugoslovanska politika hitrejšega razvoja K®-sova vsebuje prikrite elemente kolonizacije K®" sova. Taka mnenja objektivno povzročajo zaP1' ranje Kosova, podpirajo tudi enosmerne migracij® prebivalstva, vzpodbujajo strah pred šovinisti^ h1 nacionalisti. To je še pomembneje, če upjoštm varno neizpodbitno dejstvo, da take šovinistične izpade izkorišča tudi sovražnikova propaganda v Tirani in z njimi poskuša strniti sovražne sile na Kosovu in nevarnosti tretje kolonizacije Kosova, ker sta obe gesli v bistvu nacionalistično šovinistično usmerjeni proti bratstvu in enotno; sti, enakopravnosti, proti pravicam in svobod} delovnih ljudi ter proti suverenosti in enotnosti socialistične Jugoslavije, je še rekel Boro D®*1' kov. (dd) Nova delovna pogodba za kovinarje Federmeccanica zaostruje spor in zavrača posredovanje vlade RIM — Kljub pozitivnim premikom, ki so jih zabeležili v torek v pogajanjih med FLM in Federmeccanico za obnovitev delovne [»godbe kovinarjev, so razlike v stališčih obeh [»godbenih strank včeraj ne le ostale, temveč se glede nekaterih specifičnih vprašanj še [»večale. Na ministrstvu za delo so se [»gajanja ves dan nadaljevala na tehnični ravni: na delu sta bili komisiji, ki sta bili v torek sestavljeni na predlog ministra za delo Scottija, zvečer pa se je zvedelo, da so njuni razgovori po-tekali brez pravega elana in da niso privedli do nobenega soglasja, še zlasti kar zadeva problem bolezenskih dopustov in staležev. Medtem ko sta komisiji zasedali v prostorih ministrstva za delo, se je minister Scotti menda sestal z nekaterimi voditelji Federmeccanice. Izid tega srečanja ni znan, p» vsej verjetnosti pa p»ložaj ministra ni bil ravno najlažji, če je Federmeccanica sinoči izdala p»ročilo, v katerem p»novno [»udarja, da se Federmeccanica pri teh p»gajanjih smatra za neodvisno [»godbeno stranko, kar z drugimi besedami p»meni, da zavrača [»sredovanje predstavnika vlade. Minister za delo Vincenzo Scotti Končno podpisana pogodba za gradbince RIM — Po skoraj leto dni trajaj®" čih p»gajanjih, so predstavniki It*"' janske zveze gradbenikov ANCE 1 sindikata gradbenih delavcev ED-J včeraj končno podpisali sporazum novi vsedržavni delovni p»godbi ®*j kategorijo gradbincev. Pogodba, jr zadeva okrog 1,200.000 delavcev, PrcrJ videva [»prečen [»višek plač za ^ tisoč lir na mesec v triletju 1983-8®’ skrčenje delovnega urnika za 12 ur na leto in nekatere druge izboljš®ve’ Hkrati s tem pa p»stavlja osnov® ®® dosego večje produktivnosti dela. y p»dpisu sta svoje zadovoljstvo ob o? seženem sp»razumu [»udarila t®® podpredsednik ANCE Boncristiam 8® kor tudi generalni tajnik FLC MK1’®' Slednji je dodal, da bo dogovor ®® gradbince prav gotdvo ugodno VPU val na p»tek p»gajanj za dosego razumov tudi kar zadeva druge del® ne [»godbe. □ MANFREDONIA (Foggia) - & Visu se nahajajo tri ribiške ladje Manfredonije, ki so jih jugoslova®5®1 izvidniški čolni zalotili v jugoslov8^ skih ozemeljskih vodahš Medtem so ^ obvestili italijansko veleposlaništvo Beogradu, naj ribičem zagotovi S®7 no obrambo, saj bo v prihodnjih dne® proces. OECD Pričakovanja za današnji sestanek vodstva KD o gospodarskem položaju v Jugoslaviji PARIZ — Neugodna gospodarska konjunktura v Jugoslaviji se bo letos še nadaljevala, vendar se bodo ekonomska neravnovesja med državo in tujino po vsej verjetnosti omilila. To je mnenje Organizacije za koope racijo in gospodarski razvoj (OECD), kakršno izhaja iz njenega letnega pregleda o gibanju gospodarskih tokov v SFRJ. OECD predvideva, da se bo notranje povpraševanje v Jugoslaviji v letošnjem letu skrčilo za 4 odst.; uvoz se bo zmanjšal za 10 odst., v enakem razmerju pa naj bi se povečal izvoz. Deficit v plačilni bilanci z zahodnimi državami se bo skrčil s 3,75 na 2 - 2,5 milijarde dolarjev, proizvodnja v državi pa se bo zmanjšala za 1 odst. Jugoslavija — pravi nadalje poročilo OECD — bo morala letos poravnati dolgove v tujini v skupnem znesku 5 milijard dolarjev, pri čemer ji bo do v veliko pomoč nedavna mednarodna posojila. Inflacija pa naj bi do konca leta dosegla stopnjo 35 odst., kar je 8 odst. več kakor v lanskem letu. De Mita bo najbrž predlagal srečanje strank stare večine RIM — Z današnjim sestankom vodstva krščanske demokracije bi se po pričakovanjih moralo zaključiti obdobje previdnega »čakanja, oprezanja in preučevanja strankarskih taktik*. Demokristjanom, ki so še vedno stranka relativne večine, namreč preostaja nelahek privilegij »prve ponudbe*, ki jo najtežje pričakujejo prav socialisti. Tisto, kar jih najbolj zanima, je nova poli tična usmeritev KD, ki naj bi izšla iz današnjega se stanka in ki naj bi omogočila nadaljevanje dialoga med obema strankama na osnovi potrebnih programskih in strukturnih sprememb, ki jih je narekovala nedavna volilna preizkušnja. Ne glede na zaključke današnjega demokristjanskega vrha pa so socialisti že jasno povedali, da niso pripravljeni sprejeti novih izdaj stare politične formule brez pomembnih sprememb. Socialistični zbor sicer res ni enoglasen, a večina vendarle pravi, da ne bo vnaprej zahtevala zase predsedstva vlade, da pa 'ga tudi ne odklanja. Za KD je programski sporazum za novo vlado mnogo važnejši od vprašanja njenega predsedstva, pač pa ostaja trdno pri stari, petstrankarski vladni formuli. Ni zato izključeno, da bo De Mita danes predlagal sestanek med tajniki strank starega zavezništva. Glede notranjih problemov v stranki relativne večine pa De Mita potem, ko je tudi manjšina sprejela načelo s®£, govomosti za volilni poraz, lahko računa na dokaj njeno stranko, ki ji je enotnost nujno potrebna z*, "si očenje s predvidenimi dolgimi in težavnimi poga.!®1 za sestavo nove vlade. Tudi socialdemokratski tajnik Longo deli mnenje-je treba največji poudarek dati programski usmerV nove vlade in se šele na tej osnovi dogovarjati za nL. no sestavo. Sicer pa ponavlja svoj predlog o d®8°$|j ru med laiki in socialisti, s katerim bi nato skupaj na srečanje z demokristjani. Demokratična alterna0^ se mu še naprej zdi povsem nesprejemljiva, P®4 tokrat prvič govori o možnosti odprtja »nove, zel® nimive politične faze, v kateri bi se lahko za marsikaj spremenilo*, 6e bi bili komunisti priprav*" spremeniti svoja zunanjepolitična stališča Nt, Za liberalce, ki so imeli včeraj sestanek vods* -ostaja sestava vlade najnujnejši problem, še |*>sebf>% ozirom na hudo gospodarsko krizo v državi. Za predlaga čimprejšnje srečanje vodstev dosedanjih nih strank, da bi se zedinili za nov program, ob ^ pa govori o nujnosti novega ravnotežja v starem 0 A ru, ki bi dal več besede laičnim strankam na račufl bele KD. Tiskovna konferenca za h od mm eniškega kanclerja Kohlov obisk v Sovjetski zvezi ni obrodil konkretnih rezultatov MOSKVA — Tudi Helmut Kohl na cerajšnji tiskovni konferenci, na kasta! JC so^e^ova*° skoraj 600 tukajšnjih talnih dopisnikov in posebnih poroče-aieev, ni pčvedal nič takega, kar ,l spremenilo splošni vtis, ki je na-ai že po njegovih včerajšnjih sreča-J'h z najvišjimi sovjetskimi voditelji: eouu rezultat njegovega tridnevnega iška v Moskvi naj bi bil v tem, da Je osebno spoznal z novim sovjet-ie T Vodstvom. Kot je sam dejal, tP ? JVrjjem Andropovom vodil «odkri->n izčrpne pogovore*, ^ahodnonemški kancler se je pri - rri. sPretno izognil vsem tistim vpra- ki bi lahko razkrila, kaj je fan- za Ponedeljkovo odpovedjo sre-žaTJa s ^efom sovjetske partije in dr-^ondaril je, da ni prišel v ne zaradi razširitve sovjetsko -roških dogovorov, marveč zato, ker Je želel spoznati z Jurijem Andro-tov'?-11 *n tal<0 ludi v prihodnje zagosti ■ ?se^ne stike med zahodnonem sem11 *n sovjetskimi voditelji. »Srečal nak Se s človekom, ki govori odkrito, avnost, nediplomatsko, ki pozna ^dfobnosti in številke in ki ne ovin-tC1 niti pri neprijetnih vprašanjih*. m -ie tudi pribil, da so bili to '»roški pogovori*. codt .njeS°vem mnenju naj bi bila ocikrita izmenjava mnenj* s sovjet-gj?®1. voditelji v tem trenutku zao-enih svetovnih odnosov zelo važna, nart "r-i naslednji meseci prinesli še fg ."jnje «mednarodne preizkušnje*, lo h ^ je pr* tem prisotne preseneti- - '. da zahodnonemški kancler ni niti a^fed.co omenil prihodnjega gospo-^rskega sodelovanja med ZRN in je u?8*50 zvezo, čeprav je znano, da in j »krog tega veliko pričakovanj buaa je tudi Otto Lambsdorf, ki je Mo nr0t* dvema tednoma v izvidnici v sltn V'’. napovedoval nove gospodar-Projekte. Kohl se je zadovoljil le s formulacijo, da je med deželama «še veliko neizkoriščenih možnosti*, in da si bosta vladi «prizadevali razširiti medsebojno sodelovanje*. Kaže, da leži neuspeh tokratnih sovjetsko - nemških pogovorov v po polnih razhajanjih na področju zdaj-šnih oborožitvenih vprašanj v Evropi. Kot je znano, sta obe strani ostali trdno vsaka pri svojih stališčih o evroraketah, pri čemer je kancler Kohl sprožil tudi vrsto drugih neprijetnih vprašanj za Sovjetsko zvezo — do Afganistana, Poljske, na primer, do sovjetskih disidentov. Vendar pa je pri tem posebej poudaril, da pri raketah naj še ne bi bilo vse zamujeno in da je od julija do decembra še čas za »vmesno rešitev*, posebej še, če ne bi, kot je baje dejal Andropovu, Sovjetska zveza vztrajala pri tem, da se k ameriškim raketam v Evropi prišteje še francosko in britansko jedrsko orožje. Nemški kancler ni povedal, kaj so mu odgovorili sovjetski voditelji na te pripombe, vendar pa naj bi po njegovem tudi Sovjetska zveza «ne izklju- čevala napredka na ženevskih pogajanjih v tem letu*. «Nič kaj obetajoče*, so bile pri teh besedah prve reakcije tukajšnjih opazovalcev, saj naj bi bilo že po prihodu zahodnonemške delegacije v Moskvo jasno, da pri raketnih vprašanjih niti Atlantisti niti Sovjeti ne mislijo zlepa odstopiti. Kohl je mogoče prav zaradi tega na konferenci še posebej zatrjeval, da se Američani v Ženevi resno pogajajo in da naj bi to videl vsak, ki se lahko osvobodi ideoloških predsodkov. Nasploh je opozoril, da se ne bi bilo treba prepuščati ideološkim nasprotjem, ter v skladu s svojo napovedano «real-politik* takoj pripomnil, da ZRN spoštuje sovjetsko varnost. Tudi Kohl ni znal odgovoriti, kaj naj bi pomenile moskovske grožnje zahodu z «ustreznimi protiukrepi* v primeru, če bi konec letošnjega leta res prišle nove ameriške rakete v Zahodno Evropo. Menda v pogovorih tudi sovjetski voditelji niso šli dlje od te Tassove formulacije, čeprav on osebno misli, da bodo v tem primeru tudi sovjetske rakete SS-20 prišle v NDR. Pri tem naj bi bilo dolgoročno zelo slabo, če se bodo betonskemu zidu znotraj nemškega naroda, kot je dejal, pridružila že «raketna zavesa*. Kohl je tudi poudaril, da podpira srečanje med Reaganov in Andropo vom, čeprav za zdaj seveda zanj še naj ne bi bilo pogojev. Bilo bi ga treba dobro pripraviti, je dejal in pristavil, da je tudi sam povabil Jurija Andro-pova na obisk v Bonn. DANILO SLIVNIK Korak k preobrazbi EGS STRASBOURG — Institucionalna komisija evropskega parlamenta je včeraj sprejela pomemben sklep: z 29 glasovi proti 4 in ob 2 vzdržanih je odobrila osnutek ustavne reforme Evropske gospodarske skupnosti. Naslednji korak k preobrazbi organov EGS bo moral storiti septembra evropski parlament na plenarni skupščini, nakar bodo morali reformo ratificirati še parlamenti posameznih članic: Osnutek predvideva, čeprav postopno, okrepitev pristojnosti izvršne komisije, delno zakonodajno oblast evropskega parlamenta, opredelitev vloge «evropskega sveta» (državni poglavar in ministrski predsedniki) ter postopno zmanjšanje pristojnosti «sveta (zunanjih) ministrova. Poročevalec Spinelli je poudaril, da bo vsekakor ta osnutek temeljna točka volilne kampanje, ko bo treba prihodnjo spomlad obnoviti evropski parlament. Po prcttckcmn is ličnem ukrepu ZDA Jeklarska vojna se zaostruje BRUSELJ, RIM — Jeklarska vojna se širi. Po «priporočilu» Evropske gospodarske skupnosti, naj bi Italija zmanjšala letno proizvodnjo jeklarskih izdelkov za 5,8 milijona ton, kar je spražilo po vsej državi in še zlasti v ogroženih jeklarskih obratih val negativnih reakcij, je jeklarska vojna zajela tudi širše področje odnosov med EGS in Združenimi ameriškimi državami. Novo zaostritev je sprožil predsednik ZDA Reagan s podpisom posebnega odloka, ki bo stopil v veljavo čez dva tedna in ki de facto drastično zmanjšuje, možnosti izvoza specialnih jeklarskih izdelkov na ameriško tržišče. Ukrep bo v okviru Evropske gospodarske skupnosti prizadel predvsem Angleže, Francoze in Nemce, v manjši meri pa tudi Italijane, ter izven EGS še zlasti Japonce. Pristojna komisija v Bruslju je včeraj diplomatsko dala vedeti Washingtonu, da je najnovejši ukrep v popolnem nasprotju s tezami o svobodni trgovini, ki so jih predstavniki ZDA zagovarjali na vrhu sedmerih v Williamsburgu, in da ni res, da bi bila kriza na jeklarskem tržišču ZDA posledica uvoza specialnih jekel iz tujine, temveč da gre za pojav, ki je danes skupen vsem razvitim državam. Komisija je dodala, da bo pregledala «pravice in obveznosti*, ki izhajajo za to področje iz klavzul mednarodnega sporazuma o trgovini (GATT), opazovalci pa ne izključujejo možnosti, da bi med EGS in ZDA v prihodnjih tednih prišlo do sporazuma o samoomejitvi izvoza jeklarskih izdelkov iz evropske deseterice v ZDA. Kar zadeva jeklarski spor med EGS in Italijo, je za danes najavljena posebna seja na ministrski ravni, katere se bosta poleg Pandolfija in De Mi-chelisa udeležila tudi predsednik IRI Prodi in Finsidra Roasio in na kateri naj bi se dogovorili o skupnem nastopu proti sklepu EGS. V sredo, 13. julija, se bo Prodi srečal s sindikati, istega dne pa se bodo v Rimu sestali predstavniki dežel, v katerih obstojajo jeklarski obrati. Za prihodnji teden pa je predvidena protestna manifestacija italijanskih jeklarjev v Bruslju. Shultz zaključil obisk v Damasku Nobenih nozitivnih znakov kcg, DAMASK — Brez izjav in komentarjev je včeraj ameriški državni se-Ujjj George Shultz zapustil sirsko prestolnico, kjer se je srečal s predsed-*e J? Esadom. Medtem ko sta se državnika še pogovarjala, je radio Damask ga ,TOijal, da Sirija ostaja pri svoji odločni odklonitvi libanonsko-izraelske-ja JTOrazumu o umiku vseh tujih čet iz Libanona, ki so ga podpisali 17. ma-krjj, '**CK tega Sirci tudi ne mislijo spreminjati svojih pogledov na libanonsko ia, roedtem ko od svojega »permanentnega sovražnika«, kakor je radio °ro-ojVal ^DA pričakujejo, da bo spoštoval odločitve Organizacije združenih sliki (telefoto AP): George Shultz in Hafez Asad med včerajšnjimi Dodatno olje na čadski ogenj Sen ^ROBI — Medtem ko je voditelj Čada Hi-bojix^a^re spričo čedalje težavnejših razmer na terylCU P°zval k direktni francoski vojaški in-pj-jj- »c*ji na njegovi strani, so ZDA sklenile še Nini1 °^a na čadski ogenj, čez mesec dni bodo m območju vzhodne Afrike in Bližnjega s«dei o*"Oanizirale velike manevre, v katerih bo ieg~l0valo kakih 7.000 marincev. Ta nevarnost tu-oodi( Vmešavanja je tudi spodbudila etiopskega bir proučila mednarodna ustanova Russlovo sodišče namesto... tržaškega Vse kaže, da bodo imeli nedavni fašistični izgredi v Bazovici, na Proseku, v Nabrežini in švadristični napad na Lonjer svoj sodni epilog, a ne takega, z zgledno kaznijo, kot so si doslej zaman pričakovale žrtve tržaških čmuharjev in z njimi vsa naša zamejska skupnost, temveč z visoko moralno obsodbo Russlovega sodišča. Ta mednarodna ustanova s sedežem v Beogradu, ki je svojčas pred vsem svetom ožigosala in osramotila vojne zločine v Vietnamu, je namreč začela s preiskavo o fašističnem rovarjenju proti slovenski narodnostni skupnosti v Italiji, da bi opozorila mednarodno javnost na še vedno zelo težak položaj naše manjšine. Vest o zanimanju tako priznane mednarodne inštitucije za nedavne izzivalne izpade neofašistov po naših kraških vaseh, je sprožila med našo javnostjo vrsto ugodnih, pozitivnih reakcij. Dolinski župan Edvin Švab je o odločitvi Russlovega sodišča, da vzame v pretres izgrede po naših vaseh dejal, da gre vsekakor za izredno pomembno pobudo, zlasti, ker je to mednarodna ustanova. Po drugi strani pa je Švab podčrtal, da bi bilo seveda pričakovati odločnejše u-krepe s strani italijanskega sodišča, ki si ni do sedaj preveč prizadevalo, da bi vso stvar razčistilo. Podobnega stališča je bil tudi pokrajinski tajnik Vsedržavne zveze partizanov Italije - ANPI Dušan Košuta. Omenil je, da je 38 let po koncu vojne dejansko sramotno, da se je zgodilo kaj takega kot napad na Lonjer. Vse demokratične organizacije, slovenske in italijanske, pa tudi z onkraj meje so odločno obsodile te izgrede. Zato je tudi prav, da Russlovo sodišče razpravlja o takih sramotnih dejanjih in zavzame do njih tudi svoje stališče, je dejal še Dušan Košuta. Hoteli smo izvedeti tudi za mnenje predsednika antifašističnega odbora tržaške pokrajine odv. Darna Clari-cija, ki pa je bil prezaposlen, da bi nam lahko ustregel. Dejal je le, da so te stvari tudi dokaj delikatne. Po drugi strani se je najtežje ranjena v fašističnem napadu v Lonjer-ju, Milka Kjuder, ki si je počasi o-pomogla od hudega udarca v prsi, povsem strinjala, da je prišlo do mednarodne pobude; na ta način, meni, bo mogoče preiskati do dna vse te izgrede. Z zasedanjem o kriznih razmerah v ladjedelništvu se je včeraj zaključil dan borbe zaposlenih v tem sektorju, ki ga je po vsej Italiji oklicala enotna sindikalna federacija. Osrednja manifestacija delavcev ladjedelnic iz naše dežele je bila dopoldne v Tržiču, kjer se je. zbralo nad 3 tisoč stavkajočih. Tako na manifestaciji, kot na zasedanju, je bilo s strani sindikalistov poudarjeno, da nosita za krizo v ladjedelništvu največjo krivdo rimska vlada in finančna družba Fincantieri. Sindikalisti so predvsem poudarili, da bi moralo priti čimprej do srečanj z vlado in Fin-cantierijem, da bi zvedeli za razloge «zamrznitve» posebnega področnega načrta za ladjedelništvo, ki počiva že več kot leto dni v predalih odgovornih. O položaju v tržaški ladjedelnici T talcantieri je na torkovi občanski seji spregovoril tudi tržaški župan Rossi. Obregnil se je ob vesti, po katerih naj bi skoraj prišlo do združitve med Cantieri navali riuniti iz Genove in tržaškim ItaJcantierijem, kar bi nemalo oškodovalo naše mesto (po teh vesteh naj bi namreč preusmerili na ligursko obalo ravnateljstvo tržaške ladjedelnice). Rossi je poudaril, da je predsednik Italcantierija zanikal to možnost, dodal pa je, da preživlja ladjedelništvo hudo krizo, ki bo zahtevala gotovo določene žrtve, da bi jo uspešno premostili. Omenil je tudi, da proučuje prav v teh dneh posebna komisija pri ministrstvu za trgovinsko mornarico področni načrt, na katerem bi začeli nato graditi izhod iz sedanje krize. • Statistična služba tržaške občine bo te dni pregledala stanje zaposlenosti v Trstu med aprilom in junijem tega leta. Raziskavo bodo izvedli na 1712 družinah, ki so jih izbrali naključno. Zato bo v teku tega tedna 30 uslužbencev obiskalo izbrane družine in izvedlo statistično anketo. Za' radi pomena, ki ga pregled na delovnem področju ima, vabi tržaška občina k sodelovanju. Aleš Lokar je spregovoril... Na dolgih občinskih sejah, kjer marsikateri svetovalec v svojih posegih dokazuje predvsem svoje govorniške sposobnosti, lahko postane tudi dolgčas. Znak tega so sedeži, ki se izpraznijo, skupinice svetovalcev, ki se med seboj vneto pogovarjajo (kolikor toliko šepeta je), časopisi in knjige na mizah itd. Po navadi relaks ne traja vso sejo. Pozornost pritegnejo pomembni posegi, polemike, važne odločitve itd. V tržaškem občinskem svetu večkrat vzburi atmosfero svetovalec Aleš Lokar, ki zna iz svojega govorniškega repertoarja pričarati marsikatero presenetljivo trditev. Na predvčerajšnji seji se je tudi nekajkrat izkazal. Prvič pa je bil najboljši. Zgodilo se je, ko je župan odgovoril njemu in svetovalcu Parovelu, ki sta na prejšnji seji izjavila, da ne nameravata sedeti poleg svetovalcev LpT in MSI. Župan je dejal, da sprejema njuno zahtevo, da pa ni tehničnih možnosti, da bi se takoj selila drugam. Parovel in Lokar sta pozitivno sprejela odločitev. Lokar pa se je zapletel v pričkanje z misovci in tako nesrečno dejal, da želi konec koncev stvari zdramatizirati (govor je bil seveda o misovskih provokacijah na Krasu) in tu dodal lep primer tega, kako smo naredili iz muhe skrna: dejal je, da je med volilno kampanjo imela SSk shod nedaleč od sedeža MSI, da so govorniki govorili po slovensko in da se konec koncev nič hudega ni pripetilo. To je očiten znak sožitja: Lokar lahko govori nedaleč od sedeža MSI in ga nihče ne pretepa. Kaj pa fašistični pohodi na Kras? V bistim so to malenkosti, mi-zerne in naključne peripetije v primerjavi s tem, da lahko Lokar govori, kjer in kadar hoče. Upamo, da ne bo poslušanje Lokarja edini rezultat sožitja . .. POZIV OBČINSKE UPRAVE Depangher naj ne zapusti odborniškega mesta Glede sporočila, ki je bilo objavljeno v nekaterih časopisih o ostavki, ki jo je dne 24. 6. 1983 dal odbornik Giorgjo Depangher v znak protesta zaradi neobčutljivosti deželnih organov do izredno perečega vprašanja Doma za ostarele «Bratov Stuparich* v Sesljanu, saj so trikrat zaporedoma razveljavili občinski sklep o zvečanju števila osebja, potrebnega za spodobno službo, je občinski odbor na zasedanju z dne 30. 6. 1983, po obširnem pregledu cele zadeve, izrazil vso svojo solidarnost odborniku Depan-gherju in spoštovanje za njegovo delo v korist starejših občanov. Istočasno ga je odbor povabil, naj ne zapusti odborniškega mesta, zatrjujoč, da sta njegova sposobnost in izkušenost še naprej potrebni za uspešno dejavnost občinske uprave. • Lega comunista rivoluzionaria pri reja danes zvečer ob 20.30 na svojem sedežu v Ul. Donadoni 6/b zborovanje z debato na temo: «Po26. juniju: katera enotnost za levico na državnem in krajevnem področju*. Vabljeni so vsi in pa predstavniki vseh političnih in sindikalnih sil tržaške levice. Nekaj vesti iz šolskega življenja Seminar za zamejske šolnike letos v Postojni Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter za telesno kulturo SR Slovenije bo tudi letos poleti priredil v Sloveniji seminar za slovenske šolnike. Lani je bil podoben seminar v Murski Soboti, še prej v Tolminu in v Novem mestu; letos bo sedež seminarja v Postojni. Pobude se bo udeležilo 40 vzgojiteljev, učiteljev in profesorjev, od ka terih jih bo 30 s Tržaškega in 10 z Goriškega. Na seminarju, ki bo potekal v dneh od 21. do 28. avgusta, bodo predavali domači raziskovalci Inštituta za raziskovanje Krasa, docenti Filozofske fa kultete ljubljanske univerze in Inštituta za zgodovino delavskega gibanja. Premestitve Šolsko skrbništvo je objavilo seznam učiteljev, ki so biU na lastno željo premeščeni na druge šole za šolsko leto 1983/84. Premeščeni učitelji so: Marija Brce (z osnovne šole «K. D. Kajuh* v Gropadi na osnovno šolo «P. Tomažič v Trebčah); Liliana Švara (s šole «F. Milčinski* na Katina-ri na osnovno šolo «P. Voranc* v Dolini); Zmaga Ciuk (z osnovne šole «F. Bevk* na Opčinah na šolo «A. Gradnik* na Repentabru); Nevia Cante (s šole «A. Sirk* v Križu na šolo «1. maj 1945» v Zgoniku). Po teh premestitvah ostaja na slovenskih osnovnih šolah prostih še 32 mest, ki jih bodo zasedli ob začetku šolskega leta 1983/84 učitelji, ki so postali po zakonu št. 270. Le-teh je 32. Preostala prosta mesta bodo zasedli učitelji, ki so zmagali učiteljski natečaj. S tem v zvezi po treba še počakati na navodila ministrstva za šolstvo, ki bodo, po predvidevanjih, znana konec avgusta. (MP) V soboto ustni izpiti Po dveh prestanih pismenih preizkušnjah se naši maturantje v teh dneh pripravljajo še na sklepni del letošnjih zrelostnih izpitov, ko bodo morali odgovarjati pred komisijo na vprašanja iz dveh predmetov. En predmet si bodo izbrali sami, drugega pa jim bo določila komisija. Na treh tržaških šolah se bodo začeli ustni izpiti pojutrišnjem, v soboto. Na znanstvenem liceju bodo najprej odgovarjali dijaki 5. A razreda, začelo pa se bo s kandidati, čigar priimek začenja z izžrebano črko K. Tudi na trgovskem tehničnem zavodu bodo «imeli prednost* kandidati 5. A razreda. Na tej šoli so izžrebali za začetek izpraševanj črko V. Na P®" klicnem zavodu za industrijo in obrt bodo trajali ustni izpiti od sobote d o torka. Najprej bodo prišli na vrsto dijaki, čigar priimek se začenja s črko T. Na klasičnem liceju bodo potekali **' stai izpiti v ponedeljek (izžrebana j® bila črka K), na učiteljišču pa kar čez teden dni (14. julija). s pokrajinskimi tajniki strank «poroko» med KD Tonel: V V okviru pogovorov s pokrajinskimi tajniki strank je danes gnest naše rubrike sekretar tržaške avtonomne federacije KPI Claudio Tonel. Najprej smo ga vprašali kako stranka ocenjuje volilne izide in kakšne zaključke je moč povzeti iz te ocene, predvsem v zvezi s perspektivami občinske in pokrajinske uprave. Volilne izide ocenjujemo pozitivno, tako na državni kot na deželni ravni; prav je, da se za trenutek ustavimo pri izidu v Trstu, kjer je naša stranka prvič postala prva stranka v mestu na deželnih volitvah; gre za zelo važno dejstvo, ki dokazuje, da je bila naša politika v teh težkih letih Pogovori preprečiti pravilna in so si naši predlogi utrli pot med ljudstvom. Povabili smo volivce, naj kaznujejo LpT in KD kot glavni odgovorni stranki za propadanje mesta; in tako so tudi storili. Ne gativno smo ocenili delovanje obeh odborov in to oceno je potrdil tudi volilni izid. Dovolj je, da pogledamo na malo tolažljiv izid glasovanja, ki so ga dosegli socialisti, čeprav so v svojih vrstah imeli Gruber Bencovo. Mislim tudi, da lahko rečem, da so naši dobri rezultati sad prisotnosti na na naših listah neodvisnih kandidatov najrazličnejših kulturnih krogov, ki živijo v našem mestu. Oba odbora bosta po glasovanju proračunov odstopila; v kakšne perspektive lahko vodijo take odločitve? Bližnja odstopa odborov sta lahko tudi izkušnja za odprtje nove politične faze, toda v negativnem smislu, kot napovedan sporazum med LpT in KD. Takoj naj povem, da bo KPI glasova la proti obema proračunoma dosledno z negativno oceno, ki smo jo dali o vodenju obeh uprav. Mislim, da bi sporazum med LpT in KD bil skrajno hudo dejanje za Trst, ker bi pri šlo do spojitve zmernih in konservativnih sil; istočasno bi skupaj sodelovali obe poraženi stranki, ki si ne zaslužita zaupanja mesta. Treba se je zato zoperstaviti hipotezi sporazuma med LpT in KD. Kaj predlaga KPI, da bi prišlo do tega? Apelirali smo na socialiste, da bi skupno pripravili alternativni program listi in KD: enako bi lahko bilo tudi s strankami laične demokracije, da le ne bi obstajale strasti držati se na oblasti za vsako ceno v tej fazi. Mislim, da bi na tak način lahko pripomogli k preprečitvi te «po roke*. Pred dnevi ste se srečali z delegacijami drugih strank, predvčerajšnjim tudi s PSI. Kakšne vtise ste odnesli iz teh sestankov? Iz pogovorov s tovariši socialisti žal izvira večni položaj nuje, na katerega se sklicujejo, kot tudi na vsedržavni ravni z rezultati, ki jih vsi poznajo; gre za vrsto pozivov komunistom, naj speljejo vodo na njihov mlin. Tega ne bomo absolutno naredili: prvič da bi ne razočarali naših volivcev in skupnega rezultata tržaških volitev; drugič pa ker mislimo, da na tak način ni mogoče ovirati zmerne rešitve krize krajevnih uprav v Trstu. Položaj je vsekakor precej kompleksen, čeprav bi se lahko odprle nove per spektive v trenutku ko bi se socialisti premislili. Mimo vprašanju prihodnosti obeh krajevnih uprav, ki je trenutno v središču pozornosti političnih sil, obstu-jajo v mestu in pokrajini tudi drugi veliki problemi, ki jih postavlja socio-ekonomska kriza. Kaj predlaga KPI za njihovo premostitev? Povedati moram, da nas zelo nadleguje dejstvo, da se sedaj med drugimi strankami govori samo o problemih o-blasti in koalicij; zaradi tega smo socialistom predlagali ta skupni pro gram. Po drugi strani pa kot stran- «Volit ve menjale vlogo KD v Trstu» Po obveznostih volilne kampanje se je v prostorih pivovarne Dreher v torek zvečer zbralo okrog 500 članov in simpatizerjev KD. Uvodoma se je po krajinski tajnik Coslovich zahvalil vsem, ki so delali, da je stranka dosegla tak rezultat, dci politično menja vlogo KD v Trstu.* Dodal je še, da tv teh letih se je pokazalo, da brez KD to mesto ni upravljano, si ne opomore in ne dela za prihodnost.* Gost večera je bil posl. Mattarella, ki je med drugim dejal, da je ttrža ška KD požela sad dolgoletnega potrpežljivega dela; medtem ko so drugi nadaljevali s protestom., ki je bil samemu sebi namen, je bila KD zmožna pokazati konkretno in racionalno pot, in odklonila zaprtost in egoizem.* ka imamo točne obveze s prebival' stvom: na prvo mesto postavljamo s®j cio - ekonomske probleme mesta, so že tako hudi, da jih je treba takOJ rešiti, ali pa ne bo več pomoči. Zato bomo v parlamentu takoj poiKAj^ predložili našo resolucijo v korist sta, katere prvi podpisnik je taj0**1 Berlinguer. Takoj bomo v par lame1’®' ponovno predložili zakonski osnutoj1 o globalni zaščiti slovenske manjših’ kateri želim, da bi končno v tej ^ konodajni dobi dobila zaščitni zaltoj” častni dolg, kot sem ga vedno ime1*' val, italijanske demokracije do Sl vencev. Tretjič: od nove vlade bo®*® zahtevali, da bi se preprečile nove I® šistične provokacije v Trstu, ne san** da bi zaščitili mirno sožitje med Sj*T venci in Italijani, ampak tudi ker d* slimo, da se morajo dobri odnosi Py jateljstva in sodelovanja med Ita in Jugoslavijo še izboljševati. Ne veto’ če sem slabo prebral, toda tovariš SL ghene ni včeraj v intervjuju on*'1^ slovenske narodnostne skupnosti: le; za eno neodpustljivih pozabljivost*’ morda nisem poklican, da to reče***: želim pa dodati, da gre za stvari.^ bi morale vznemiriti prav slovenj* narodnostno skupnost in tiste Slov®** ce, ki so svoj glas oddali socialiste*11. Vsekakor pa bomo spoštovali še & stale obveze, ki smo jih sprejel* prebivalstvom. A. S- J Našli steklo srno Histološki izvidi, ki so jih opravili laboratoriju za profilakso v Pa-j?Vl> s° pokazali, da je bila srna, n u° A0 Pr°d dnevi našli v devinsko-abrežinski občini, stekla. Jo pomeni, da steklina ni še oprali/3 svojega «ciklusa» in da je okuž-0 na na_šem'Krasu še prisotna, kar Pa ni nič čudnega, saj strokovnjaki P avijo, da na nekem prostoru okuž-3 traja več let (odvisno je seveda razmer) in je nikakor ni lahko 'Rjaviti. Tudi pobijanje Živah vse predvsem lisic, ki so najvaž-jsi prenašalec stekline, ne daje J^elenih rezultatov. Po nekaterih ev-*”Psjdh državah poskušajo z oralnim Oljenjem, to je da cepivo pomeša-,y hrano. Drugje odstranjujejo ži-m načrtno, tako, da pustijo na dojenem teritoriju le določeno število lc; gre torej za načrtovan odstrel vjadi. V naših krajih nismo zasle-^1 Podobnih preventivnih akcij, za-vod^f P°trebi>o, da se držimo na-J. in odlokov krajevnih uprav. ajvažnejša obveznost v tem smislu ^ cePljenje domačih Živah, to je psov, mačk, krav prašičev, ovc. Na okuženih prostorih je potrebno živali cepiti vsaj enkrat letno, zato veljajo obveznosti za vse. Tržaška občina tako sporoča, da bodo na vsem teritoriju cepljenje zaključili 31. t.m. Brezplačno cepijo v pesjaku KZE v Ul. Orsera 8, in sicer ob delavnikih od 9. do 12. ure; v občinski klavnici nasproti stadiona «P. Grezar», in sicer ob delavnikih od 9. do 12. ure in v klavnici na Proseku vsak ponedeljek in petek od 10. do 12. ure. Cepljenje seveda ni edino sredstvo za obrambo Živah pred okužbo. Posebno je treba paziti na pse, ki bi morah biti po pravilih na vrvici ko jih peljemo na sprehod. Paziti je treba tudi na smetišča in odpade ob vaseh, saj se tu rade zbirajo klateške Živah; smeti bi morale biti v posebnih kontejnerjih. Ob vsem tem seveda ne gre vzbujati nepotrebnega strahu, saj je relativno malo primerov (mislimo na Evropo), ko bi u-mrl za steklino človek. Pozorni pa le velja biti, da se bolezen ne preseli iz gozda v naselja. Novembra plačilo davka na hišo ria , finančno ministrstvo je odobrilo model vzorca poštnega tekočega raču-s, ^ ga bodo uporabili novembra meseca za plačevanje dodatnega občin-fla davka na stanovanja. Tržaška občina je pred nedavnim sprejela naj-sji možni količnik za ta davek. Izplačevanje davka bo možno v več obro-Ha \$lOVe7n^>Ta v Predplačilu, celotno vsoto pa bo treba poravnati do ma in Na nas^wni strani vzorca bo moral davkoplačevalec navesti svoje ime Priimek, naslov in davčno številko, na drugi strani pa vse ostale podatke 0 stanovanju. Repentabor v znamenju kulture ČRNSKA DUHOVNA PESEM Lepak, ki vabi na drevišnji koncert V okviru repentabrskih kulturnih dnevov so sinoči v galeriji Kraške hiše odprli razstavo slik samouka, domačina Milana Bizjaka. O Milanu Bizjaku je spregovoril slikar in kritik Milko Bambič. V kratkem nagovoru je predsednica kulturnega doma Kraški dom Sonja Lazar poudarila, da je želelo kulturno društvo v teh dneh. posvetiti pozornost predvsem domačim ustvarjalcem. Na tem prijetnem kulturnem večeru so nastopili še Stana Lazar, ki je zelo občuteno recitirala nekaj svojih pesmi ter kitarista Franko Guštin, domačin iz Repna in Marko Feri, gojenec glasbene šole GM. Ves kulturni spored je napovedovala številnemu občinstvu članica domačega društva Doriana Jurinčič. S tem se uspešno nadaljuje splet posrečeno izbranil kulturnih prireditev, pri katerih sodelujeta poleg domačega kulturnega društva «Kraški dom» tudi repentabrska občina in Kraška gorska skupnost. Zelo zanimiv in vabljiv je tudi spored naslednjih dni. Posebno pričakovanje vlada za današnji koncert znanega ljubljanskega ansambla črnske duhovne glasbe «New Siving Quartet», ki bo nastopil na dvorišču repenta-brske cerkve. Prireditev je nadvse pomembna tudi zaradi tega, ker bo šel ves izkupiček kulturne prireditve za popravilo repentabrske cerkve, ki je, kot vemo, v izredno slabem stanju in za popravilo katere, kot tudi prav dobro vemo, pristojne o-blasti res niso doslej pokazale velikega zanimanja. Hvalevredna in spodbudna pobuda openske hranilnice in posojilnice Letošnji občni zbor članov Hranil-n e 'n posojilnice je na predlog U-ste Vne^a svrv' alarm je sprožila po-j 3 ribiške ladje «Nautica». Hi v7<>s‘Ovanski čolni, ki so dodelje-WuliiU’Stvu °bale, so nemudoma od-hj iy v bližino velikega madeža, da Vsem 'rili njegovo razsežnost, predse n Pa zato, da bi ugotovili, kam doj»„ 'Jan,i madež pomika. K sreči so Proti . *l‘l Ka morski tokovi odrivajo sloVn *ab°du in zato ni nevarnosti za Man • I" hrvaško obalo. V*r(wvi k P° vsei verjetnosti postili Petrolejska ladja, ki so jo na odprtem morju. , 1 ni šlo za I« . Jubtizen do branja popisov Hfi<.|lf'rai zjutraj malo pred 6. uro je (JeniO. lz UL Cologna opazili dva mlaka g.3, ki sta se pred zaprto trafiko ' 10 polastila svežnja časopisov Pot pod noge. Neznanec je ... policijo in mlada tatova 0 opisal. Na Drevoredu XX. sep ktru, ,3 80 č*-*2 čas agenti izsledili 19-IW„a Maurizia Petrisa iz Ul. San fisij5'? 10 m 18 letnega Roberta Pa kieja lz Ul. Corridoni 15. Ker sta i-U.‘r„ Pf* sebi plastično vrečko, v ka stj ■)„ t skrila 23 časopisov v vredno krai «soč lir, so ju aretirali zaradi v obremenibiih okoliščinah. Včeraj popoldne, ko je zaplaval na odprto morje 20-letni vojak utonil pri Lazaretu Moreno Minca V morju pred vojaškim letoviščem pri Lazaretu je včeraj popoldne tragično utonil 20 letni narednik Moreno Minca iz Milj, ki je služil vojaški rok pri inženirski enoti v Ul. Belpoggio. Njegovi kolegi so povedali, da se je okrog 17. ure pognal v vodo. Zaplaval je mimo pristaniških mojstrov, na odprto morje, tako da je postal le drobna pika, ki se je izgubljala v slepeči luči sonca in morja. Nenadoma krik: «Na gladini plava truplo*. Minco so s čolnom takoj pre- peljali na suho, kjer ga je zdravnik letovišča skušal oživiti z masažo srca. Na pomoč sta priskočila še dva vojaška zdravnika, ki sta na počitnicah pri Lazaretu. Toda tudi z umetnim dihanjem usta na usta se Min-covo srce ni obudilo. Ostajala je še ena, čeprav zelo oddaljena možnost: tržaška bolnica. Za šoferja vojaškega rešilca se je začela divja, a še vedno prepočasna vožnja. V bolnico je namreč pripeljal že mrtvega Minco. Čeprav bo šele obdukcija natančno ugotovila vzroke smrti, je najbolj verjetno, da je mladeniča med plava njem zajela slabost in da si sam ni mogel pomagati. Vojaški organi so takoj obvestili starše, s katerimi je Moreno živel v Žavljah, v Ul. Monte d'Oro 9, potem ko so se tja preselili pred sedmimi leti iz Trsta. Trbisko cesto je zamenjal za nudistično plažo Šoferji tovornjakov in vozniki, ki so včeraj popoldne hiteli po državni cesti 202, so bili priče dogodku, ki se lahko zgodi le v vročih poletnih dneh. 26-letni A. M. je popolnoma gol strumno korakal od naselja Altura proti smodnišnici, ne meneč se na opazke in zbadljivke, ki jih je bil deležen s strani mimoidočih. Če je bilo njemu tako dobro, pa ni bilo drugim. Zaskrbljeni očividci so namreč sprožili alarm in policisti so nagca nemudoma stlačili v avto in popeljali v center za mentalno zdravje. Tržaška občina sporoča, da je potrebno vložiti prošnje za uporabo občinskih telovadnic najkasneje do 30. t.m. Prošnje je treba oddati v občinskih prostorih na Trgu Unitš. Pojasnila bodo zainteresirani dobili na oddelku za šport v Ul. del Teatro št. 5. Vandali so se znesli nad bencinskim kioskom V noči med nedeljo in ponedeljkom so neznani vandali razdejali kiosk bencinske postaje na Furlanski cesti 7, last 50-letnega Gualtiera Syare z Opčin. Ko je v ponedeljek zjutraj prišel na delovno mesto, je ugotovil, da so mu poškodovali računalni stroj, raz- bili steklena vrata in telefon, poleg tega pa so se znesli tudi nad opremo v uti. Po njegovi oceni so zlikovci povzročili materialno škodo za milijon lir. Med razbijanjem so se verjetno tudi ranili, saj so pustili za sabo krvave sledove. Jutri se sestane tržaški pokrajinski svet z edino točko dnevnega reda, ki je izvolitev članov v pokrajinski nadzorni odbor. Izleti SPDT priredi 9. in 10. julija dvodnevni izlet na Viš. Odhod z vlakom v soboto, 9. t.m., ob 12.30. Informacije in vpisovanje do vključno jutri, 8. t.m., na sedežu ZSŠDI. Združenje Union Podlonjer - Sv. I-van sporoča, da bo odhod na izlet v Kranjsko goro 10. julija ob 6.30 izpred Oberdankovega trga. Ravnatelj, učno in neučno osebje srednje šole Simon Gregorčič v Dolini izrekajo prof. Liljani Cossi najgloblje sožalje ob izgubi očeta. Festival v Iz igre «Miš in njen sin* Miljah v polnem teku Mednarodni festival mladinskega gledališča v Miljah je v polnem teku. Vsak dan nastopijo po tri ali štiri skupine gledališčnikov, medtem ko so a troci in šolniki, ki sledijo raznim laboratorijem že začeli z delom. Na Trgu Marconi se najmlajši vsak dan od 18. do 19. ure učijo izdelovati lutke, v prostorih pustne skupine Spasimo pa odrasli spoznavajo razne tipe «poce-ni» ali že uporabljenega materiala, kot so kovinske škatle, lepenka, kosi blaga, itd., s katerim izdelujejo lutke in druge gledališke rekvizite. Do konca festivala traja tudi specializirani laboratorij za izdelavo lulk, le danes in jutri pa bosta predstavila značilnosti svojega dela Claude in Colette Monestier iz Francije. Od jutri dalje bodo otroci izdelovali ogromnega možic lja - robota, ki ga bodo nato predstavili zadnji dan festivala, ko bo v Miljah velika pustna maškarada. Kdor želi spoznati način, kako si lahko sam in poceni naredi «mala ali velika glasbila* pa naj 8. in 9. julija sledi tečaju Nicola Scarana. Toliko o laboratorjih, prek katerih prireditelji festivala želijo vnesti tudi v šolska poslopja skrivnosti in tehniko gledališkega dela z otroki. Poglejmo sedaj, kaj bo nocoj na sporedu. Ob 17. bo v kinu Roma tržaška skupina «11 mondo incantato delle marionette* prikazala Grimmovo pravljico «Vrtinica za princeso*. Dve uri zatem bo skupina «Phersu» iz Rima zapela, zaigrala in pripovedovala zgodbo «Un flauto... quasi magico*. Ob 23. uri pa bo vrsta na skupini «Strumentoconcerto» iz Milana. «Narava je glasba* je naslov glasbene pravljice, s katero bodo Nicola Scarano in njegovi predsta vili dolgo vrsto običajnih in neobičajnih glasbil. Zvrstile se bodo od julija do septembra Devinske poletne prireditve V Devinu prirejajo že drugo leto zanimivo kulturno in športno manifestacijo, ki zaobjema glasbene večere, gledališke predstave, raznovrstne razstave ter tekme v veslanju in regato jadralnih desk. Prireditev je ljudskega značaja, saj je zamisel zanjo prišla od samih vaščanov; vodi pa jo devinska režiserka Anna Gruber. Kulturni večeri in športna srečanja se bodo zvrstili od julija do septembra. Žal je na tej kulturni manifestaciji odsotna slovenska komponenta. Za letošnjo sezono so organizatorji napovedali vrsto koncertov tako klasične, kot moderne glasbe. «Glas-beni zatoni», kot so jih organizatorji poimenovali, bodo zaradi naravne lepote devinskega portiča, kjer jih bodo izvajali, še posebno privlačni. Na Starem gradu, eni izmed najlepših točk ne samo devinskega skalnatega obrežja, temveč vse tržaške obale, pa se bodo odvijala «Umetniška srečanja». Lansko leto so tu prebirali Rilkejeve Devinske elegije in tako oživeli glas velikega avstrijskega pesnika, ki je prav te veličastne razvaline v času svojega bivanja v Devinu posebno vzljubil. Letos so na vrsti pesnitve tržaškega umetnika Vmberta Sabe; večeri se uokvirjajo v proslave, ki jih prirejajo ob pesnikovi stoletnici rojstva. Poezije Umberta Sabe bo prebirala gledališka i- gralka Fulvia Gasser. Prvi večer «Umetniških srečanj» bo v soboto, 9. julija, s pričetkom ob 20. uri. Zaradi majhnega prrostora jih bodo ponovili še 20. in 27. julija ter v avgustu. Organizatorji so napovedali nastop dveh gledaliških skuphn, in sicer ansambla Compagnia degli amici di S. Giovanni, ki se bo pod vodstvom režiserja Zanniera predstavil z glasbeno komedijo v tržaškem narečju «Iera el tempo coi ferava le galine», ter skupnno Compagnia regionale d’arte drammatica. ki jo vodi Dante Fabris. Na poletni manifestaciji «Duino estate» bo svoja dela razstavljal kipar Nino Perizzi. Razstava bo na ogled v Villi Gruber. Organizatorji niso pozabili na mladino. Zanjo bodo priredili tekmo v veslanju «Vogada mata», ki je lansko leto privabila na stotine mladih. Tudi devinski Wind surf club sodeluje pri tej poletni prireditvi in bo za priložnost pripravil regato jadralnih desk. Ena najzanimivejših točk je prav gotovo natečaj za najboljšo p>esem v deželi, ki nosi Tiaslov «Devinski grad». Natečaj razphsujejo pod pokroviteljstvom devinskega princa Raimunda Turn und Taiisa. Najboljšo pesniško stvaritev bodo nagradili 4. septembra. Matia Bazar na festivalu KPI pri Brišeikih Pristaniška sekcija KPI prireja od 7. do 11. julija festival Unita in Dela pričel danes, ob 18. uri zvečer je na na igrišču športnega društva «M. Er-vatti« pri Briščikih. Festival se bo sporedu ples z ansamblom «Pomlad». V soboto, 9. julija, bo ob 19.3« nastopila mladinska folklorna skupina iz Saleža, ki jo vodi Ljuba Vrtovec; zvečer pa bo igral ansambel «Lo zodia-co». V nedeljo bo na festivalu govoril posl. Antonio Cuffaro; sledil bo ples s skupino «Gli assi». Na festivalu bo tudi nastopila znana italijanska skupina lahke glasbe «Matia Bazar*. Nastop je zelo pričakovan, zato udeležence obveščamo, da so listki že na razpolago. Cena listka znaša 10.000 lir, v predprodaji pa so na razpolago v Baru Verdi v Miljah, v Časi portuale, Trg Duca degli Abruzzi, v prodajalnici Ricordi, Ul. S. Lazzaro. v Ljudskem domu v Križu in v knjigami Rinascita v Tržiču. Repentabrski kulturni dnevi V Domu Albina Bubniča so v torek z otvoritvijo razstave zabavnih vicev in risb Ivana Škabarja ter nastopom Atilija Kralja in Sergija Štoke odprli Repentabrske kulturne dneve. Na sliki Atilij Kralj bere svoje pikre poezije Šolske vesti Ravnateljstvo državnega trg. tehničnega zavoda Žiga Zois z oddelkom za geometre sporoča, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1983 84 še danes. 7. julija, od 9. do 12. ure. Prav tako se vrši vpisovanje za oddelek za zunanjo trgovino v Gorici. Znanstveni licej F. Prešeren sporoča, da bo vpisovanje za šolsko leto 1983-84 od 10. do 12. ure še danes, 7. julija t.l. Poklicni zavod za Industrijo in o-brt Jožef Stefan sporoča, da bo vpisovanje za šolsko leto 1983 84 še danes, 7. julija. Razstave V TK galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja Tomo Vran novi ciklus slik na temo Kosovelovih pesmi. V Domu Albina Bubniča, je odprta razstava zabavnih risb in vicev Ivana Škabarja. V galeriji Kraške hiše je odprta razstava Milana Bizjaka. Obe razstavi bosta odprti do 17. julija ob četrtkih; sobotah in nedeljah od 18. do 21. ure, ob nedeljah tudi od 10. do 13. ure. V galeriji Torkla razstavlja slikar Piero Conestabo. ZSKD - KD KRAŠKI DOM Občina Rcpcntalior Gorska kraška skupnost Črnska duhovna glasba z New Svving Quartetom Danes, 7. julija, ob 21. uri pri repentabrski cerkvi. Izkupiček je namenjen popravilom cerkve KD SLAVEC priredi 9., 10. in 11. julija v RICMANJIH TRADICIONALNO ŠAGRO Sobota, 9. 7. — ob 16. uri odprtje kioskov. Nedelja, 10. 7. — ob 14. uri od prt je kioskov, ob 18 30 nastop gojencev Glasbene šole ter god be na pihala iz Ricmanj Ponedeljek, 11. 7. — ob 16. uri odprtje kioskov. Vse večere od 20.30 dalje ples z ansamblom «POMLAD». Domače vino - specialitete na žaru Pridite, ne bo Varh žal ! ! ! KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI Telefon: 200-186 OBVESTILO Cenjene stranke obveščamo, da |e od 4. julija stopil v veljavo nov urnik, in sicer: zjutra| 8.30 — 13.00 popoldne: 16.00 — 17.00 OB SOBOTAH IN NEDELJAH ZAPRTO! Gledališča VERDI V soboto ob 20.30 tretja in v nedeljo ob 18. uri četrta predstava operete «Madama iz Teb». C. Lombarda. Režija Vera Bertinetti, dirigent Guerrino Gruber. CANKARJEV DOM LJUBLJANA Razstave Do 24. avgusta (sprejemna dvorana) 15. mednarodni grafični bienale. Stadion NK Zagreb 12. julija ob 21. uri: «Dire Straits*. Prodaja vstopnic v Ljubljani - Gol-turist, Globtour, blagajna Cankarjevega doma. Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka od 9. do 11. in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 11. ure in pred pričetkom predstave. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij KD Ivan Cankar obvešča svoje člane, da bo seja odbora jutri, 8. julija 1983, ob 19.30 v društvenih prostorih. Vodstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora «Pinko Tomažič* obvešča ves ansambel, da jutri, 8 julija odpade vaja. Vajo bodo isti dan, ob 19.30 imeli le otroški glasovi, medtem ko bo ob 20.30 odborova seja. Naslednja vaja celotnega ansambla bo v petek, 15. julija, ob 20.30 v naših prostorih. Pripravili bomo program za nastop na prireditvi «Istrskega odreda*, ki bo v soboto, 23. julija, na Kozini. KD Slavec priredi 9., 10. in 11. julija tradicionalno šagro v Ricmanjih. Vse tri večere ples z ansamblom Pomlad. Razna obvestila Kmečka zveza obvešča vse člane, ki so zaprosili za kmetijsko gorivo, da ga lahko dvignejo pri «Consorzio agrario* v industrijski coni. Ker je količina goriva omejena, pozivamo vse, naj se čimprej javijo in dvignejo zaprošeno gorivo. Sekcija KPI J. Verginella iz Križa priredi danes, 7. t.m., ob 20.30 v Ljud skem domu javno zborovanje s sledečim dnevnim redom: 1. izidi volitev; 2. praznik tiska v Križu; 3. razno. ŠZ GAJA organizira v Padričah do 10. julija ŠAGRO Vsak Taims. večer ples z ansamblom Včeraj-danes Danes, ČETRTEK. 7. julija MANICA Sonce vzide ob 5.23 in zatone ob 20.56 — Dolžina dneva 15.33 — Luna vzide ob 2.36 in zatone ob 17.46. Jutri, PETEK, 8. julija LIZA Vreme včeraj: najvišja temperatura 27,9 stopinje, najnižja 22,7, ob 18. uri 27,2 stopinje, zračni tlak 1016,3 mb rahlo pada, veter 10 km na uro jugozahodnik, vlaga 60 odstotna, nebo malo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Arin Marchesi, Lisa Rochelli. Stefano Bertuzzi, Do-menico Castellano, Enrique Vascotto. UMRLI SO: 81 letni Angelo Santan tonio, 71 letni Mario Caroppo, 84 letna Emma Trobec por. Rapotec, 72 letni Bruno Schillani, 82-letna Stefania Pangerc vd. Corsini, 65-letna Maria Gra-zia Russo por. Cadorini, 791etna Paola Okmasich vd. Albertelli, 70 letna Vittoria Para vd. Malenšek, 77 letna Alma Cenerutti vd. Majer, 77 letni Bruno Stecchina. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unitč 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6, Sesljan, Opčine, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Drevored XX. septembra 4, Ul. Ber-nini 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Drevored XX. septembra 4, Ul. Ber-nini 4, Sesljan, Opčine, Milje (Lungomare Venezia 3). LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124. Bazovica: tel. 226465, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. Družine Lacko Pavletič (od torka dalje) plus Rok. Celo brigado dobrih rojenic želijo malemu Rokcu vsi, ki so ga težko pričakovali. Dobrodošel! Kino Ariston 21.30 «The Beatles — tutti p>. namreč film o znanem kioju ju™ Pesniku in pisatelju Ju-Taokn (s pravim imenom Hi- Frmitare), ki je v 45 letih življenja ustvaril številna dela (romane, kratko prozo in drame), zavoljo katerih ga kritika uvršča med ja ponske klasike. Leta 1970 je Mišima hotel pripraviti garnizon japonske vojske do tega, da bi izvršili državni udar in vrnili cesarju absolutno oblast. Po spodletelem poskusu je skupaj z dvema mlajšima članoma svoje zasebne vojske, sestavljene iz desničarskih študentov naredil obredni samomor in z njim protestiral zoper «erozijo tradicionalnih japonskih vrednot». Po njegovem so Japonci v drugi svetovni vojni izgubili svoj ponos. Kot pravi Coppola, bo film upodobil Mišimovo delo in življenje v celoti in morda razkril razloge za nenavaden konec umetnika, ki je bil svoj čas japonski kandidat za Nobelovo nagrado za književnost. Prepovedan je njegov film Režiser Bertolucci bije noj proti «novi» cenzuri Produ(miV° ^e’ irna režiser, sedaj kih tort* Be™rdo Bertolucci vsa-Itaiij; k opravka s cenzuro, ki v tjoAi^no preži nad «pokvarjenos-prj2acj rn°v- Taki filmi s'o pač zlo, ki Motni?* moralo, saj je Apeninski ^ Clst kot solza. ' cena’,rSarn Bertolucci pravi, da se žene va ,Vsakih štiri ali pet let za-tinio t., ' zK0|tilo se je s filmom «U1- Veeent ^0>>’ nato nadaljevalo z »Nobila rnb' B1 sedaj cenzura polo-na zadnji film režiserja dokumentarec BBC 0 Furlanskih Partizanih dem *orek Je prispela v Vi Kin„ a??leška režiserka Vivienne ske8’t)p mora po nalogu london o (jej . Posneti dokumentarec zniška u'. k* Sa je imela zave-Pomit m*s'ja v italijanskem od-rala stVu- V tem okviru bo zbi-Parti rnal-erial o vlogi furlanskih ‘zanov po letu 1943. spr(!t?ava je prišla v Videm v eastiviVU nekaterih angleških >o s°tLki 80 ^Postavili med tam; ,, Kt s partizanskimi eno se '‘^aribaldb in «Osoppo» ter ženja .aIa. s predstavniki zdru vnl j^alijanskih partizanov in jem sklrn županom Candolini- Giannija Arniča «Io con te non ci sto piu». Filmski producent ugotavlja, da gre za «nenormalno potezo, saj je film izjemno čist in brez vulgarnosti, zato nočem, da bi ljudje pričakovali sedaj nekaj, česar v filmu ni». Kljub vsemu temu pa je cenzura zavrnila film. In v katerem grmu tiči zajec? Po besedah protagonista Victora Cavalla. je cenzura najbrž udarila po tem, da v «filmu imenujem parkrat moški spolni ud s pra vim imenom in da se v nekaterih scenah pojavi na pol goli moški*. «Vendar» pripominja Cavallo, «ne gre za opolzke scene, gre bolj za privid, za brskanje v duševnost moškega. Sam Bertolucci pa dodaja? «Cenzu-ra se je vrgla predvsem na govorico filma, ki naj bi bila do skrajnosti pokvarjena, čeprav je nekaj stavkov, ki jih izrečejo igralci, dandanes v vsakdanji rabi. Najbrž pa je cenzorje razburilo to, da inkriminirane stav ke govori ženska — Monica Guerri tore. Pa še zanimivost, cenzura sploh ni oporekala, da se v film med do ločeno sceno pojavita dve čisto goli ženski: vse ogorčenje in protest je bil namenjen predvsem golemu moške mu, katerega pa le lahko slutimo in ga še niti prav ne vidimo...* Jasno je, da bo producent sedaj vložil priziv na sodišče in obravnava naj bi bila čez približno trideset dni. Do takrat pa film ne bo zaživel v kinodvoranah, ker je, kot rečeno, prepovedan. Je pa tudi res, da je poseg cenzure kar lepa propaganda za «Io con te non ci sto piu». Rurtonov peti zakon . je in nam posredoval h&eoSJ? dejal brat znamenitega s‘, h no„-,chaT(la Burtona Graham, P Je f,iJ"ariem sporočil novico, da .peti,-. zvezdnik v ponedeljek bitnZ p,>ročil. *i*eht)Cg!Ja . izvoljenka je 34 letna režije Sally Hay, s katero se je spoznal lani na Dunaju med snemanjem filma rVJagner*. Novica je vsekakor presenetila vse in najbrž tudi dvakratno Burtonovo ženo Elisa bet h Taylor, s katero ta čas snema film v Broadwayu: poslalo ji je sla bo, tako da so snemanje za nekaj časa prekinili... radiotelevizija v ITALIJANSKA TELEVIZIJA RADIO Prvi kanal 13.00 Želja po glasbi 13.30 TV dnevnik 13.45 L’imboscata - film 15.10 Mister Fantasy 15.55 D. meraviglioso circo del mare 16.20 Športni zakaj 16.40 Avventure, disavventure e amo-ri di Nero, cane di leva 17.00 - 19.45 Fresco fresco - glasbena oddaja 17.10 Astroboy - prijatelji v nevarnosti 17.30 Glej in zmagaj 18.30 Viaggio nella maglia 18.45 V studiu z gosti in glasbo 19.00 Michele Strogoff - po romanu Julesa Verna 19.45 Almariah jutrišnjega dne in vremenske razmere 20.00 TV dnevnik 20.30 Collosseum 21.25 Maščevanje Spartacusa - film 22.25 TV dnevnik - večerne vesti 22.30 Maščevanje Spartacusa - 2. del 23.10 Rim: Premio letterario Strega Ljubljana 17.40 Poročila 17.45 Mogočno morje 18.45 Glasba starega Jadrana: Dubrovnik 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik I 19.55 Vremenske razmere 20.00 Tom, Dick in Harriet - angleška zabavna serija Angleška zabavna serija v dvanajstih polurnih epizodah je družinska zgodba, ki se začne precej žalostno - s pogrebom. Žalost pa se, vsaj na nekaterih obrazih, kaj kmalu spremeni v veselje. Glavni junak je temperament ni Tom Maddison, ki postane vdovec i» tridesetih letih zakonske tiranije. 20.25 Zgodovina mikroračunalnika 21.05 Iz koncertnih dvoran: S. Prokofjev - Simfonija št. 5 21.50 TV dnevnik H CANALE 5 8.30 Dober dan Italija 9.00 Aliče TV film 9.30 Mary Tyler Moore TV film 10.00 Lou Grant - TV film 11.00 Giorno per giomo - TV film 11.30 Rubrike 12.00 la piccola grande Neli TV film 12.30 Help glasbena igra 13.00 II pranzo e servito - nagradna igra 13.30 Sentieri - 'IV roman 14.30 Anastasia - film 16.30 Giomo per giorno - TV film 18.00 11 mio amico Arnold - TV film 18.30 Glasbeni spektakel - Popcom News 19.00 Vsi domov - TV film 19.30 Kung-fu TV film 20.25 Glasbena oddaja 22.00 la mandragola film 1.30 Rdeča reka film RETE OUATTRO 8.30 Risanke 9.30 I super amici risanke 10.15 L’ambiziosa - film 12.00 Ljubezen na podstrešju - TV film 12.30 Otroci dr. Jamisona TV film 13.00 Boj za življenje - TV film 14.00 Agua viva - novela 14.45 Segretario a mezzanotte - film 16.30 Risanke 18.00 Risanke 18.30 Quella časa nella prateria - TV film 19.30 Quincy - TV film 20.25 Un gioco estremamente peri coloso 22.30 Stasera amare 23.30 šport: boks - ob kancu film Ciclone ITALIA 1 8.30 Risanke 9.30 Adolescenza inquieta - TV no vela 10.00 II colosso di New York 12.00 Get Smart - TV film 12.30 Vita da strega TV film 13.00 Bim bum bam 14.30 Sola per scmpre - film 16.25 Bim bum bam 18.00 La grande vallata 'IV film 19.00 La donna bionica TV film 20.00 Solda to Benjamin - TV film 20.30 Can Can - film 23.50 TV dnevnik in vremenske razmere Drugi kanal 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.15 Šola in vzgoja 13.45 La sonnambula 15.05 -1 sogni nel cassetto - film 17.00 - 18.40 Tandem estate 18.40 Športni dnevnik 18.50 Mangimania 19.45 TV dnevnik 20.30 TV dnevnik - Sestante 21.25 Prižgimo luč - glasbena komedija 22.40 TV dnevnik - večerne vesti 22.50 TV dnevnik - šport 24.00 TV dnevnik - zadnje vesti Tretji kanal 19.00 TV dnevnik 19.20 Deželni program 19.55 Kamera in spomin 20.05 Šola in vzgoja 20.30 V peklenskem mestu - film 22.00 TV dnevnik 22.25 In toumee 23.25 Speciale Orecchiocchio Koper 14.00 in 17.30 Odprta meja 18.00 Novo vznemirja 19.00 Mirjam Makeba 19.30 TVD stičišče 19.45 Dossier našega časa 20.45 Serijski film 21.40 TVD danes 21.45 Turistični vodič 22.15 Zeit im Bild - Čas v sliki Danes bo v Odprti meji med drugimi vestmi tudi prispevek z Repen-tabra o repentabrskih kulturnih dnevih. Zagreb 17.50 Videostrani 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Nadloge nekega Branimira 18.45 Pesem, ki traja: Dan na Ka-dinjači 19.30 TV dnevnik 20.00 Politični magazin 21.05 Velo misto - TV nadaljevanka 22.25 TV dnevnik 22.40 Magnum P.I. TV film 23.25 Questa e Hollywood - dok. film 24.00 Patrulja v puščavi - TV film a.30 Dan August - TV film 1.25 Curro Jimenez - TV film TELEPADOVA 10.00 Magician - TV film 11.00 Un uomo a nudo - film 12.30 Risanke 14.00 Laura TV film 14.30 Diario Italia 14.45 Monjiro - TV film 15.30 Risanke 16.30 Vincente e piazzato 17.00 Risanke 20.30 Causa di divorzio - film 23.00 Giovani avvocati - TV film 24.00 II beirAntondo - film TRIVENETA 8.30 Arnos Burke - TV film 9.30 Agente speciale - TV film 10.30 Risanke 11.30 Winnetou il mescalero - TV film 12.30 Horoskop 12.40 Papa chiocchia - TV film 13.30 Risanke 18.10 Iloney West - TV film 19.00 Polvere di stelle - TV film 20.00 Oddaja o ribištvu 21.00 Superfly - film 22.30 Le grandi congiure - film 24.00 Horoskop 0.10 Ragazzo di borgata - film 3.10 Agente speciale - TV film 5.30 I cavalieri di Re Artu - TV film TELEFRIULI 12.15 Tudi bogataši jočejo TV film 12.45 TV dnevnik 13.00 The Beverly HiUbiUies - TV film 13.30 Tudi bogataši jočejo - TV film 13.55 Leadbelly Film 15.3U Sentieri del West - TV film 16.50 Risanke lH.ab 'Ule Beverly Hillbillies - TV film 19.25 TV dnevnik 20.00 Tudi bogataši jočejo - TV film 20.30 Sentieri del West - TV film 21.30 La nostra vita comincia ni not te film 23.15 Horoskop 23.20 Abat-jour 23.55 Quel treno per Yuma - film TELEOUATTRO 8.30 Povezava z Italio 1 19.00 Dogodki in komentarji RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10-10.00 Radijski mozaik: Beseda ni konj; Glasbena matineja; 9.15 Roman v nadaljevanjih: D. Jančar: «Galjot»; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30-13.00 Opoldanski zbornik: Glasbeni potpuri; 12.00 Kulturni odmevi iz Beneške Slovenije; 13.20 Glasba po željah; 14.1016.00 Mladinsko popoldne: Otroški kotiček; 14.30 Naš jezik; 14.35 Diskoteka; 15.45 Literarni listi; 16.00 Klasični album; 17.10-19.00 Razširjeni obzornik: Zimzelene melodije; 17.30 Rubrika; 18.00 Trikule-trakule, pogovori o naših otrocih; 18.20 Črnske duhovne pesmi. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro, jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved; 6.45 Cestne razmere - napoved radijskih in TV sporedov; 7.00 Zaključek; 7.15 - 13.00 Radio Koper na valu 202; 13.00 Otvoritev; 13.10 Predstavitev popoldanskega programa; 13.20 Zanimivosti, reportaže, pogovori, dejavnost društva likovnikov iz Ajdovščine; 13.45 Glasbeni u-trinek iz Rezije - Drumeljca; 14.20 Iz glasbene ustvarjalnosti; 14.35 Glasbene želje poslušalcev po telefonu; 15.25 Ekonomska poročila; 15.30 Glasba; 15.45 Ekonomska poroči La; 15.50 Pojdimo v kino; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik (uresničevanje družbenega plana v Ilirski Bistrici, problemska konferenca o delovanju družbenopolitične skupnosti Obale, turistične informacije); 17.30 Pogovor o poletni kulturni ponudbi na Goriškem; 18.00 Zaključek sporeda. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 18.30 Radijski dnevnik; 6.00 Otvoritev in glasba; 7.00 Horoskop; 7.30 Glasba; 8.45 Su e zo per le contrade; 9.15 Casadei; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Glasba in pošta; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.30 S prve strani; 11.35 Glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.32 Poročila v nemškem jeziku; 14.35 Glasba; 15.45 Savio Re cord; 16.15 Edig Galletti; 16.32 Glasba; 18.45 Glasba; 19.35 Glasba, RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00. 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00-9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi; 10.30 Pesem skozi čas; 11.34 La certosa di Parma; 11.58 Zeleni val; 12.03 Ulica Asiago Tenda; 12.58 Zeleni val; 13.15 Master; 14.28 Caffe coneerto; 15.00 Od Lepe Otero do Lili Marlene; 16.00 II pa-ginone; 17.25 Globetrotter; 18.28 Glasbena biblioteka; 19.10 Nabožna oddaja; 19.30 Jazz na radiu; 20.00 Igra v štirih; 21.52 Objektiv Evrope; 22.22 Autoradio, flash; 22.27 Fonosfera; 22.50 Glasbeni interval; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek sporeda. RADIO OPČINE 10.00 Kupim..., prodam...; 19.00 Glasbeni koktajl. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 in 7.35 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Za šolarje; 8.35 Mladina poje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate...; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13. ure: Iz naših krajev, iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.45 Jezikovni pogovori; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Vrtiljak; 15.55 Minute za EP; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Z ansamblom Nika Zajca; 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 18.35 J. Brahms: Madžarski plesi za klavir štiriročno; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom M. Ferleža; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Paleta popevk jug. avtorjev; 0.05 Nočni program - glasba. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE Izvolitev Rebulle v parlament vnaša novosti v goriško KD Izvoliti morajo novega pokrajinskega tajnika Nedavne volitve, ki so krščanski demokraciji prinesle tudi na Goriškem poraz, pa ppmenijo za to stran ko tudi uspeh. Demokristjanom je namreč uspelo, tokrat s pošteno pomočjo njih videmskih in pordenon-skih kolegov, ponovno izvoliti v parlament svojega poslanca, Luciana Rebullo, doma iz Tržiča. Zasluga za to gre predvsem novemu deželnemu tajniku KD Biasuttiju, ki se je osebno angažiral v pridobivanju preferenčnih glasov za Rebullo. Kot Goričani smo seveda zadovoljni zaradi te izvolitve, kajti imeti poslanca v Rimu pomeni veliko, še posebej če mu uspe miti do stikov z ljudmi, ki odločajo. Taka je bila pred leti vloga poslanca in kasneje senatorja Martine, ki je bil tudi u-pravnik osrednjega strankinega glasila II popolo. Sicer pa so v Gorici zadovoljni tudi ker je bil v senat izvoljen komunist Nereo Battello. Če prav pripada stranki, ki bo najbrž v Rimu v opoziciji, bo znal, kot vedno, tudi v prestolnici braniti interese Gorice in Goriške. Povezava med Rebullo in Battellom bo prišla do pravega izraza še posebej takrat, in to bo kmalu, ko bo treba obnoviti zakon o goriški prosti coni. Izvolitev Rebulle v parlament pa odphra nova vprašanja znotraj poso- ške krščanske demokracije. Rebulla je bil namreč na zadnjem kongresu posoške KD, komaj pred nekaj meseci, izvoljen za pokrajinskega tajnika stranke. Ostavko na to mesto je dal takoj po izvolitvi v poslansko zbornico. Sedaj vodi posoško KD posebni odbor. Kmalu pa bo treba najti naslednika. V krogih krščanske demokracije pravijo, da bo nov tajnik Giafranco Crisci, mlad tajnik mestne sekcije KD v Gorici. Crisci je zelo povezan z deželnimi in rimskimi političnimi krogi, saj je osebni tajnik podtajnika Giorgia Santuza. Odphrajo se s tem v zvezi tudi vprašanja notranjega razmerja v krščanski demokraciji. Na zadnjem kongresu so v Gorici zelo napredovali forzanovisti (njihov glavni predstavnik je na Goriškem deželni svetovalec Brancati, ki bo najbrž postal v novi deželni vladi tudi odbornik). Sporazum med temi in moro-tejci je določil, da bo Rebulla, ki je morotejec, postal tajnik. Na deželnem kongresu KD so mo-rotejci pogoreli in forzanovist Bia-sutti je postal tajnik tudi s pomo čjo nekaterih manjših skupin. Bia-sutti, torej forzanovisti, so dali vse iz sebe, da je bil izvoljen Rebulla. Jasno je, da bo ta skupina zahtevala nekaj v zameno na Goriškem. Najbrž ne bo tajništvo stranke v pokrajinskem ■ merilu edina zahteva. Najbrž bomo kmalu imeli še kake druge premike znotraj te stranke, še posebej če vemo, da namerava Bia sutti osredotočiti vso deželno politiko v svojih rokah. Tudi tisto, ki se na naša na vprašanja ppokrajinskih u-prav, in večjih občin. Zaradi tega ne bomo imeli samo nekaterih premikov znotraj stran ke, marveč najbrž tudi kaj novega v krajevnih upravah. KD bo očitno povezala vprašanje deželne vlade z vprašanjem sestave večine v pokrajinski upravi in najbrž tudi v občinah Pordenonu in Tržič ter še marsikje drugje, še zlasti v večjih obči nah naše dežele. Kakšne bodo torej koalicije na pokrajini in v občini Tržič? V tem kraju so socialdemo krati že izjavili, da bi raje videli koalicijo med laiko-socialisti in de mokristjani kot pa dosedanjo levo koalicijo. Ne smemo pozabiti, da so bili socialdemokrati v levi koaliciji v Tržiču jeziček na tehtnici in da so jeziček na tehtnici tudi v katerikoli bodoči koaliciji v tem kraju. Še posebej po znatnem uspehu, ki so ga tam, za izjemo od drugih krajev, dosegli. Tudi letaš v dijaškem domu V eselo in razposaj en« v poletnem središču; ! I I Slovensko poletno središče, ki ga šestič prirejajo v prostorih goriškega Dijaškega doma S. Gregorčič in ki poteka pod pokroviteljstvom Odbora za doraščajočo mladino prri SKGZ, je letos zabeležilo rekordno število prri sotnosti. Zanimive pobude, ki je letos namenjena našemu, to je novinarskemu svetu, se udeležuje nad 100 otrok iz mesta in okoliških vasi. Kje iskati razloge za tak uspeh? Brez dvoma gre v prvi vrsti to pripisati načinu, kako je središče urejeno. Posamezni s t otrok je v okviru interesne vključen v svet, ki mu je na>j, prikladen in to z delom, igro M..a v bavo. Vse to pa se odvija v pO% nem okolju, v družbi vrstnikov iv , venske besede. _________ o • Razne ustanove in posamezni^. J v zadnjem tednu podarili gorišk^, ^ Zelenemu križu denarni znesek v. šini 1.400.000 lir. S pomočjo teh stovoljnih prispevkov Zeleni kriz ^ ko krepi in kvalitetno izboljšuje j je naloge. j Banke podaljšale urnik poslovanja s klientelo V teh dneh beremo v časopisih vesti, da ponekod poslujejo banke s kli entelo tudi v popoldanskem času. Po nekod so ta nov umik uvedli za vse vrste kontaktov s klientelo, drugod pa samo za nekatere službe. Zasedaj je to le poskusnega značaja in je posledica točk vsebovanih v novi delovni pogodbi bančnih uradnikov, ki je bila podpisana pred kratkim. Iz te pogodbe izhaja, da se umik za poslovanje z občinstvom v tej pr vi fazi podaljša za pol ure vsak dan. Na Kmečki banki v Gorici so te pol ure izkoristili tako, da so podaljšali dopoldanski umik odprtja. Sedaj ie Kmečka banka odprta od 8.05 do 13.35. »Sicer pa se bomo popoldanskega odprtja lotili v oktobru,» nam je dejal ravnatelj banke Borut Leban. «To izhaja iz nove delovne pogodbe in ta krat bo banka poslovala z občinstvom eno uro v popoldanskem času. Nismo še določili kdaj bo banka odprta, najbolj verjetno pa je, da bo med tretjo in četrto uro popoldne.* Tudi banke v Italiji bodo torej u-vedle popoldanski delovni čas. Da ne bi napak razumeli besed »delovni čas». V bankah imajo popoldne u-službenci precej dela, kajti urejajo vse to kar so napravili dopoldne, ko so imeli stik s klienti. Sedaj bodo vsaj delno banke odprte tudi popol dne. To ho seveda nudilo precej u godnosti klientom, pri nas v Gorici tudi zaradi menjave tuje valute. V Doberdobu iščejo knjižničarja Občinska uprava v Doberdobu namerava zaposliti uradnika, ki bo skrbel za občinsko knjižnico. Delovni čas je predviden 10 ur tedensko, odškodnina 7.500 lir na uro. Pogoji: starostna meja od 18 do 35 let razen izjem, ki jih predvideva zakon, diploma višje srednje šole. Prosilec mora v prošnji navesti da je brez zaposlitve in da obvlada slovenščino. Prošnje na kol-kovanem papirju je treba nasloviti do 31. julija na županstvo v Doberdobu. V Stedite z vodo Goriško mestno podjetje opozarja vse prebivalce, da naj ne uporabljajo v teh vročih dneh prekomernih količin vode. Še zlasti se obračajo na kmete, naj ne uporabljajo vode za namakanje v času med 0.30 in 22. uro. Prekomerna poraba bi namreč utegnila povzročiti pomanjkanje vode v višjih nadstropjih stanovanjskih hiš, še zlasti v predmestju. • Na pokrajinski upravi obveščajo, da je še vedno odprt vpis v prvi razred slovenskega tečaja na zavodu Galilei. Dovoljenje za odprtje tega tečaja naj bi dobili v nekaj dneh, zato naj dijaki potrdijo predvpise. Razpis natečaja za direktorja v goriškem pokrajinskem muzeju V pokrajinskem muzeju v Palači Attems bodo najbrž kmalu ime li novega direktorja. Doslej je več kot dvajseth let to službo ho- norarno upravljal comm. Guido Bradaschia, že enako število let upo kojeni občinski ekonom. Bradaschia je velik amater likovne umetnosti in je v tem času muzej dejansko prenovil, še posebej stalno galerijo poviških oz. deželnih likovnikov. Dal je pobudo tudi za celo vrsto po- membnih razstav, ki so bile v tem času v Palači Attems, prrizadeval si je tudi, da bi se v palači vršile druge prireditve, koncerti, kongresi itd. Napisal je tudi vodič po goriškem muzeju. V tem času si je, tudi z njegovo pomočjo, pokrajinska uprrava prrizadevala, da bi razširila prrostor za muzejske zbirke. Odkupila je nekaj stavb na grajskem griču, ki so skoro v celoti prrenovljene. Tja gor bodo prenesli vojni muzej, ki je sedaj v Palači Attems, saj je za tak muzej vedno manj zanimanja. V palači na Komu pa bodo uredili še več prostorov za arhiv, knjižnico in druge pomembne zbirke. Sedaj pa je čisto logično, da pride do imenovanja novega ravnatelja. Pokrajinska uprava je razpisala javni natečaj. Prijavijo se lahko italijanski državljani, ki imajo univerzitetno diplomo literarnih ved, glasbe ali drugih zgodovinskih in filozofskih ved, imeti morajo tudi diplomo o specializaciji v zgodovinski umetnosti ali arheologiji, bibliotekarske sposobnosti, ne smejo biti starejši od 35 let (seveda veljajo tu po zakonu predvidene izjeme). Prošnje na kolkovanem papirju je treba poslati na personalni urad goriške pokrajinske uprave (Gorica, Corso Verdi 55, tel. 85051) naj kasneje do 17. avgusta letos. Prošnji je treba priložiti vso potrebno dokumentacijo. Podrobnejša pojasnila je moč dobiti na personalnem od delku pokrajinske uprave v Gorici. Kandidati bodo delali pismeni in ustni izpit. V juliju odprt vrtec na Livadi V občinskem vrtcu v Ul. Brolo na Livadi je v teli julijskih dneh zelo živahno. To je edini vrtec, ki je odprt v juliju, čeprav le do 14. ure. Vsi državni vrtci so namreč zaprti tako v juliju kot v avgustu. Za najmlajše pa skrbi goriška občinska uprava, ki je odprla dva vrtca, enega za italijanske, drugega za slovenske o-troke. 1. septembra bodo vsi vrtci, tako občinski kot državni, ponovno odprti po normalnem urniku. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio, Ul. Romana, tel. 40-497. MENJALNICA tel. 0481/83909 TEČAJI BANKOVCEV 6. 7. 1983 Ameriški dolar 1.500,- Kanadski dolar 1.190.— Švicarski frank 708.— Danska krona 162.— Norveška krona 202,— Holandski florint 522,— Francoski frank 192.— Belgijski frank 28,50 Funt šterling 2.280 — Nemška marka 588.— Avstrijski šiling 83,— Švedska krona 192.— Debeli dinar 14,80 Drobni dinar 16,20 l i J Banca Agricola Gorizia Kmečka banka Gorica I Trgovci imajo na zalogah precej nov Popusti v trgovina! že v začetku poletj $ jii ' st ' ri' Trgovinski sektor v Italiji in pri nas v Gorici še posebej je v precejšnji krizi. Trgovce tarejo v teh dneh nove skrbi v zvezi z uvedbo registrskih blagajn (zasedaj to zanima le tiste, ki imajo več kot 200 milijonov lir letnega prometa), vendar ni to glavna skrb trgovcev. Skrbi jih predvsem to, da imajo v trgovinah manj kupcev. Pa še ti kupijo manj kot nekdaj. Organizacije trgovcev trdijo, da se je potrošnja v Italiji zmanjšala pri nekaterih predmetih tudi za dvajset od sto. Prizadeta so predvsem oblačila, potem razni gospodinjski stroji, delno tudi predmeti trajnejše vrednosti, kot so n.pr. avtomobili. V težavah se nahaja tudi ves sektor, ki je povezan z gradbeništvom, to je tudi sektor pohištvene opreme. Novo pohištvo običajno kupimo ko gremo v novo stanovanje. Če tega ni, se zadovoljimo s starim, na katerega smo itak navajeni v starem prostoru. Posledica zmanjšane potrošnje je tudi v pokazateljih za industrijsko proizvodnjo, ki v teh prvih letošnjih mesecih občutno pada. Kriza je torej v vsej italijanski trgovini. Zaradi tega je v krizi ves terciarni sektor, v katerem ne najemajo več uslužbencev in kjer tudi ne odpirajo novih trgovin. Še hujše je pri nas, kjer je bilo približno sedemdeset odstotkov trgovine odvisne od jugoslovanskih kup- Požar v Zdravščini Kar štiri vozila goriških gasilcev so včeraj pozno zvečer ob 19.30 pohitela v Zdravščino, kjer je pričelo goreti v hali tamkajšnje tekstilne tovarne. Iz še nepojasnjenih vzrokov, najbrž pa zaradi kratkega stika, je pričelcj goreti na nekaterih velikih statvah. K sreči so gasilci prišli hitro na kraj in pogasili požar, ki se je že nevarno širil. Skladišče je bilo nam reč polno umetnega vlakna, ki ga izdelujejo v tej tovarni in kar precej tega je bilo že uničenega. Gasilci so sorazmerno hitro (v dveh urah) o-pravili svoje delo. Pravijo, da je škoda precejšnja, čeprav je ne znajo še oceniti. Požar samo še dodaja težave tej tovarni, kjer imajo v teh dneh delodajalci v načrtu, da bi odpustili kar dve tretjini delavk in delavcev, ki so tu zaposleni. do 11. ure v Gabrjah ter od 11. do 11.30 v Rupi. Jutri od 9. do 10.30 bo cepljenje psov na Vrhu. Izgubljeno najdeno V uradu goriških mestnih redarjev v Ul. Mazzini so na razpolago zakonitim lastnikom sledeči izgubljeni predmeti: par očal za vid štiri denarnice z denarnimi zneski, trije prstani, štiri zapestne ure, od katerih sta dve ženskega tipa, moška torbica, kolo tipa «crass», štiri ženska, eno moško in eno zložljivo kolo, en avtoradio, verižica iz dragocen«' kovine, pet motornih koles, dva jopiča, žen ski dežnik, torba z raznovrstnimi predmeti, več šopov ključev. Razna obvestila Danes v Sovodnjah Danes in jutri bo na območju so-vodenjske občine obvezno cepljenje psov proti steklini. Danes bodo cepljenje opravljali od 8. do 9.30 v Sovodnjah, od 10. do 10.30 na Peči, od 10.30 Knjižnica Damira Feigla v Gorici (Križna ulica štev. 3) bo v poletnem času do 31. avgusta odprta le trikrat tedensko in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 14. ure. Taborniki Rodu Modrega vala od potujejo na letošnje taborjenje danes, 7. julija, ob 15. uri z vlakom z želez niške postaje v Novi Gorici. cev. V nekaterih sektorjih je ^ odvisnost skoro stoodstotna, v „ . . ,_t: c n v . pa manjša. Celi mestni predeli so, ^ odvisni od kupcev z druge s |2 meje. To je jasno povedal tudi ^ Sg tošnji proračunski debati na ° J i5e goriški župan. Sedaj kupcev pr sla vi je ni zaradi omejenega »v, - prehodov in tudi če bi se promet P p ^ stil ne bi se vrnili več zlati čas‘gg goriško (in tržaško) trgovino ^ ) pj, vse se je podražilo tudi pri h® \ $| menjava dinarja v odnosu do J1” p danes manj ugodna kot nekoč- J ^ radi tega ne bodo več jugoslov'®^ ^ turisti kupovali pri nas dob^:!v vsega, kot se je dogajalo do ga oktobra. Prav zaradi tega so goriški pričeli predčasno s poletnimi ra"a dajami. Ne gre tokrat le za j: izpraznejo zaloge blaga, ki je j*' mnrln Ir rvf co in ri cf a iuln ^ mode, kot se je dogajalo p" pred leti. Tokrat so razprodaje ^ ' v marsikateri trgov***1 nične in » .muouoiai .. goriškem korzu dobiš med ^ ** ki ga razprodajajo s precejšnji*1^: 14 pustom tudi letošnje poletne no : ^ najbolj znanih italijanskih kreatorjev. Zakaj je prišlo do Trgovci so letošnja poletna ob* ^ naročili že lansko jesen, ko r a kazalo, da bodo jugoslovanski ® fi jevalni ukrepi le kratkotrajni-di tega so tudi naročili blago ^ f , ali manj podobnih količinah ko* p ^ leti, saj so bili prepričani, d® d imeli v svojih trgovinah prav 1 ^ ^ klientov kot prej. Pa so se ^ A Zaradi tega imajo v zaloga" -- ^ več poletnega blaga, ki je 1CJ_. modi. Kdor ni pohitel z nakup0*” letnega oblačila si bo lahko, s® če ima posluh in srečo, sedaj J pil blago po deset, dvajset ali odstotkov nižji ceni. To velja a* sebej za ženske in dekleta, ki pozorna na vsako modno novost- Kino Goricii VERDI Zaprto do 28. julija. CORSO 18.00—22.00 »Copkiller " sassino dei poliziotti*. I 'rep0' mladini pod 14. letom. VITTORIA 15.30—22.00 «Art lia». Prepovedan mladini pod tom. It- Nova Gorica in okolica SOČA 19.00-21.00 »Zahod sune8* goslovanska komedija. j SVOBODA 21.00 «Francoske nice». Francoska komedija-DESKLE Danes zaprto. DEŽURNA lekarna V G0& Občinska, v štandrežu, tol- *^* ^Božanska komedija» 111 <<§rešno» občinstvo žavni *Z.mes,a do Milj nikakor ni te-PrenrnaCel>rav ,ega nad asfalt težka VeČM-nfi? s°Pare» ki ne popusti niti ob ®Uisk»n. K,iub temu se je na zbral,, ? P6*61® trgu v torek zvečer gl« rok^ Veliko °bčinstva, ki je vr-zdami J*?, Poletju, da bi pod zve-gledaliJI6 • °.?redstavi Lutkovnega pal0 „ C,a ,lz Ljubljane, ki je nasto- »Božan i rn tamkajšnjega festivala. zin0 :n ?ska komedija* je obetala sve-v (^eL .um«r, kj nam je f,ji §e dobro že vidni-n u*es'l,> saj smo predstavo mu, bo * V Soriškem Kulturnem do-srečanii,S° Ljubljančani gostovali na svetlobi mal*h odrov. Še ob dnevni ne ».trii?1110 se(Hl na oranžne plastič-PfedsuL"116*. ln čakali, kdaj se bo bo «B„ja zacela. Radovednost, kako očinknvai . komedija* na prostem *a izrnH« \ ie bila velika in je zaje- In res ° ŠteTilen avditorij. vedovanl Z*cel° se ie duhovito pripo-°čarljivn i ,®enez' 'n rojstvu človeka, Hekt,)rip uJke so valovile v luči reso igrai:V’ .S' angeli in nadangeli razlegai .sv°j°. igro, zraven pa se je °zad\a „ aruP 'z sosednje kavarne, iz bune so° pr'Lajali čudni medklici, triki p,, se naenkrat začele prazniti VicRaaedeCprtttUa.ie bUa kar P0'°' kot bj ^ Predstava ni učinkovaia noči ra«,0^,a’ da se je marsikaj v v ZaDiw!SI 0 1° je »lepše* gledati da. so 1,1 Prostoru, res pa je tudi, r«zumni ,oncu ostali samo tisti, ki ej0 slovenščino . .. MARIJ ČUK Pomen ljudske glasbe pri vzgajanju otrok Ljubavne povesti V prvi polovici maja je bilo v Piranu mednarodno posvetovanje o ljudski glasbi in glasbilih ter o pomenu le-teh pri vzgoji otrok in mladine. Posvetovanje je organiziralo mednarodno društvo (ICTM, International Coun-cil for Traditionel Musič) pod okriljem svetovne organizacije UNESCO. Dve sta bili glavni temi posvetovanja: «Pomen medkulturnih procesov za zgodovino ljudskih glasbil* in «Glasbila iz sveta otrok in njih razmerje do kulture odraslih*. Na srečanju je sodelovalo preko 25 predavateljev iz Evrope in ZDA, ki so govorili o problematiki in o razvoju ljudske glasbe v lastni državi. Zanimivi so bili referati B. Sarosi-ja iz Madžarske o ciganski glasbi in o globoki čustvenosti, ki se odraža v tej glasbi in o rabi violine v madžarski ljudski glasbi. Od slovenskih referentov je bila prisotna Zmaga Kumer iz Ljubljane, ki je izčrpno podala pregled slovenskih ljudskih instrumentov in število ljudskih godcev, ki se še aktivno udejstvujejo po raznih slovenskih vaseh zlasti Prekmurja. O ljudskih instrumentih in o ljudskih godcih je poročal tudi Julijan Strajnar, ki je posebno izčrpno opisal slovensko etnično posebnost pri trkavanja, ki je še precej razširjeno po mnogih slovenskih vaseh; poseb- no na velikonočni ponedeljek, ko so po nekaterih slovenskih vaseh tekmovanja v pritrkavanju, npr. v Cerkljah na Gorenjskem, v Vipavi itd... Prof. Igor Cvetko je poročal o glasbeni ustvarjalnosti v Sloveniji, o otroški glasbi in posebno o glasbeni igrači, ki je mnogo več kot samo igrača. S poslušanjem glasbene igračke otrok spozna že melodijo in razne takte, ritem in melodioznost V času posvetovanja je bila v Piranu odprta tudi razstava otroških izdelkov na temo otroških (ljudskih) glasbil, ki je prikazala izkušnje in dosežke v vrtcih in šolah v Sloveniji, posebno pa delež Mire Voglar -jeve in njene metode predšolske glasbene vzgoje. Nova knjiga Marka Š ab.'ca Knjiga šestih novel pod naslovom Ljubavne povesti, ki je izšla pri za ložbi Mladinska luijiga v zbirki Nova slovenska knjiga, predstavlja prijetno presenečenje. Res je sicer to presenečenje relativno, toda če vrednotimo to knjigo s stališča povprečnega slovenskega bralca, ki ima rad dobro branje, ki ne hlasta za modernimi eksperimenti in ki je nekoliko zaverovan v klasično pripovedništvo-, petem je knjiga «ljubavnih povesti* zanimivo in prijetno branje. Zato smo skoraj presenečeni, ko prebiramo Švabičeve novele v zbirki Ljubavne povesti, v katerih nam avtor prikazuje v klasični pripovedni formi zgodbe in podobe iz slovenskega vsakdana, zgodbe navadnih pre prostih ljudi. Avtor spremne besede Andrej In kret je zapisal, da gre za nekakega je prijetno in lahkotno branje sodobnega Jurčiča ali Kersnika s tematiko iz sodobnega našega življenja, v katerem nastopajo direktorji, obrtniki, tehnokrati, ki so konformistični in uspiešni v svojem pridobivanju in trošenju in ki jim vse več ali manj uspieva. Dokler ne stopi mednje tista stvar, ki jo pisatelj naziva «ljubav», ki povzroči konec njihovega služenja denarja, njihovih u-sp/e/.cv v puwv.'.em svetu, njihovega samozadovoljstva in se začne drama, ki ni tragedija temveč melodrama. Dejstvo je, da pisatelj ironizira predstavnike sodobne slovenske potrošniške družbe, da slika sodobni malomeščanski svet, uživaštvo njega predstavnikov, služenje denarja, vsestranske uspehe, ljubezenske zaplete. Prav zanimivo branje je, pa naj gre za ženo filmskega režiserja, za ženo obrtnika in njen zaplet z mladim komercialistom ali za ljubezensko zgodbo nižjega uradnika ali ljubezensko tragedijo mladega inženirja in njegove žene. In svet, ki nam ga predstavljajo te zgodbe je kljub ironičnemu posmehu in nenavadni pestrosti zgodb sodobna upodobitev naše stvarnosti, pa naj bo kritikova sodba o Švabi-čevj literaturi, napisana knjigi na pot, še tako stroga. Ni dvoma zato, da bodo Ljubavne povesti že zaradi tematike in zanimivosti priljubljeno branje. MARKO PAULIN Nenavadna kontracepcija Ženske iz plemena Iguagaos, ki živi v gorah severovzhodno od Bagia na Filipinih, načrtujejo rojstvo otrok na starodaven način: z napojem iz gozdnih gomoljev in sežganih školjčnih lupin. Jemljejo čisto majhne količine tega zvarka, ki jih za štiri leta sterilizira, če pa je «zdravila» preveč, ostanejo jalove za celo življenje. Nenavadno kontracepcijo je leto dni raziskovala skupina strokovnjakov in dve njeni članici, Rida Laguisma in Augustina Iban, sta preživeli med pripadniki plemena celo leto. Pozornost raziskovalcev je najprej vzbudilo dejstvo, da rojevajo ženske tega plemena zmeraj v presledkih štirih let. r Patronat JfZ - fAVI t ’ svetu jo Vpr . Ut* PL*i!V0ra(e mi oprostiti, če vas nadlegujem s svo-s«°j prirn^V ■ ven^ar sem se odločil, da javno povem rj°. Tu^Zr ,m ‘L* skušam razumeti, kako je s to stva-lugooi W. na opliciranje konvencije med Italijo ^nini ^ avxi°> ki je nerazumljivo tako meni kot šte-D°«oVijateljem. h bivši S11’’ da navedem svoj primer: sem upokojen l"PS ft*r(,ovec 'n prejemam minimalno pokojnino Sern bil nr’Sem bH par let zaposlen v Jugoslaviji in rn?1 °loSilZnan- kot Part*2ansfc* borec še pred 9.9.1943, >Zna nnt Pr°šnjo, da mi po konvenciji Jugoslavija j^a, nrp,“mino za ta leta. Moral sem čakati precej ? LnbUri sem Veko INPS dobil odgovor in odločbo Jn b-lriar V’ 12 katere je izhajalo, da mi pri tiče dbolo io , . znesek na mesec. Obrnil sem se prav na l , in u^9? Patronata INAC, da bi mi to raztolma-rjhiine. y tb vso dokumentacijo za nakazovanje po-jpOča >mndar. pa sem dobil odgovor, da se mi ne V Cetolno iu9°slovanske pokojnine in da je bolje, . račun * zadevo arhiviramo. Ta odgovor mi ne gre ?■ PreicnCeprav ie iuQ°slovanska pokojnina dokaj niz-Za nekega prijatelja sem se obrnil na pokoj-c L iznix v Ljubljani, kjer so mu dejali, da mi bodo ^ dot„V,Ce!;a!' Pokojnino, takoj ko bom poslal dola-, ; ^ak. if f”fc- Komu naj verjamem?» S. Z. o$ rib ,, ljJariski državljan in upokojenec pri itali- ,tlovj nwS'Vu zavarovanja INPS ima pravico, da na ^Jjavj ‘‘‘težavne pogodbe med Italijo in Jugoslavijo n. ‘«tkj raznierni del jugoslovanske pokojnine, če ima (lotvV"?00 določeno zavarovalno oziroma pokoj-16 vtazili°' ,a° je bil konkretno vaš primer in pravilno ■zahtevek na INPS v Trstu, ki je poslal proš njo na deželni center v Videm, ta pa na SPIZ v Ljubljano, ki je izračunala odgovarjajoči pokojninski znesek, ki naj bi bremenil Jugoslavijo. Ta odgovor oziroma odločbo ste nato prejeli v roke, vendar pa ta sklep o pridobitvi pravice do sorazmernega dela jugoslovan ske pokojnine ni bil dokončen, ker je v skladu s konvencijo v vsakem primeru potrebna opcija zavarovanca, se pravi pismena izbira, da upokojenec sprejema sorazmerni del pokojnine. No, in v tem grmu tiči zajec. Tisti italijanski upokojenci, ki prejemajo višjo pokojnino INPS od minimalne, imajo neposredno korist, če se aplicira konvencija in opcijo navadno napravi sam INPS, ker je ugod nejša za stranko. Drugačen pa je problem, ko gre za minimalno pokojnino INPS, kakršen je prav vaš slučaj. V tem primeru bi lahko vi s podpisom opcije sprejeli apdiciranje konvencije in bi tako bili deležni sorazmernega dela jugoslovanske pokojnine, kot je to navedeno v odločbi. Vendar pa bi vam nato INPS avtoma tično znižal italijanskp minimalno pokojnino za prav tolikšen znesek, kolikor znaša jugoslovanski sorazmerni del pokojnine. Po zakonu je namreč zajamčena mini malna pokojnina, vendar s kopičenjem pokojninskih zneskov v obeh državah. Če torej potegnemo črto, bi se vam splačalo sprejeti jugoslovansko pokojnino le v dveh primerih: 1. če bi seštevek realne pokojnine INPS in jugoslovanskega so>-razmernega dela presegal minimalno pokojnino INPS; 2. če bi vi imeli vsaj 15 let pokojninske dobe v Jugoslaviji, bi lahko uveljavili samostojno jugoslovansko pokojnino, ne da bi pri tem INPS lahko kakorkoli interveniral. Tržaški slikar v Torkli Prejšnji petek so v dolinski likovni galeriji Torkli odprli razstavo del tržaškega slikarja Piera Conestaba, ki je vzbudila veliko pozornost. O delu tržaškega slikarja je spregovoril umetnostni kritik Milko Bambič, ki je dejal, da ima Conestabo vse pogoje za uspeh, saj ga odliku- jeta spretnost in iznajdljivost. S temi svojimi kvalitetami dosega Conestabo učinke, ki so še neznani. Po Bambičevem uvodnem nagovoru in pozdravu predstavnika KD Valentin Vodnik, je slikarju v čast zapel moški pevski zbor dolinskega društva, ki ga vodi Ignacij Ota. Na predzadnji dan izleta obisk v Ankari i3 smo imeli kosilo v zna- ter * bila kmoeki restavraciji. Tudi s narejena prav po turško. ,1141111 Ponesli v kisu vla-in .s papriko, kumarice, p,.." sir *^aradižndke ter zdrobljeni fižolovo juho, jo jedi. Pojedli smo zalivanju z dobrim kozarcem turškega «šarapa». Življenje moških in žensk se v vasi močno razlikuje. Moški delajo na kmetiji, ženska pa je doma, kjer mora pospravljati, kuhati ter vzgajati otroke, saj jih je v vsaki družini kar lepo število. Hčerke ostajajo doma do 16. ali 17. leta, ko se poročijo. Sinovi pomagajo očetu na polju. Sa mo v poletnem času, ko je največ dela na polju, delajo moški in ženske skupaj. Opazili smo, da nekatere ženske veliko več delajo od moških; medtem ko je moški pase! ovce in koze ter kadil cigarete v senci kakega drevesa, so morale ženske na kmetiji delati najtežja dela. Evropejec ponavadi misli, da je ‘Ol-Sltj restavraciji so se naši izletniki kar dobro znašli. (Foto M. Magajna) Turčija pretežno nerodovitna dežela. V resnici pa ni tako. Približno ena tretjina celotne državne površine je lepo obdelana zemlja, nadaljnjo tretjino zavzemajo pašniki, gozdovi pa krijejo četrtina celotnega o-zernlja. Anatolija je v nižinskih pre delih, ki mejijo na morje, prav rodovitna ter daje mnogo bombaža, a-grumov, vina, znanih fig ali smokev, tobaka, čaja in lešnikov, da ne pozabimo na oljke. Na notranji planoti, kjer se manj čuti blagodejni vpliv morja, pa pridelujejo opij in žitarice, ki jih poznamo pri nas (koruza, pšenica, ječmen itd.) pa tudi zemeljske lešnike in sladkorno p>eso. Zanimivo je, da kakor v Bolgariji imajo tudj tukaj obsežne plantaže vrtnic, iz katerih pridelujejo olje in razne parfume. Glede živinoreje pa je treba omeniti vsem znane koze angora, ki dajejo odlično volno mohair, za katero se navdušujejo tudi naše ženske. Tudi piod zemljo je Turčija bogata. Tu pridobivajo železo, živo srebro, žveplo, boksit za pridobivanje aluminija, premog in črpajo tudi nekaj petroleja. Industrija se je seveda razvila v funkciji rudarstva in poljedelstva, oziroma živinoreje. Tako so tu razvite zlasti sladkorna, železarska in tekstilna industrija. Predzadnji dan našega btvanja v Turčiji je bil posvečen obisku glavnega mesta Turčije — Ankari, ki se je najprej imenovalo Ancyra, nato do leta 1930 Angora. Pred prvo svetovno vojno je bila Ankara nepomembno mestece s približno 30 tisoč prebivalci, medtem ko jih šteje danes preko 2 milijona. Ko je Mustafa Ata-tiirk leta 1923 iz političnih razlogov proglasil Ankaro za prestolnico nove Turčije, je postala Ankara pomembna tudi v mednarodnem merilu. Ves dan smo ostali v tem mestu in si ogledali zanimivosti tako v starem kot v novem delu. Ogledali smo si tudi Atatiirkov mavzolej, kjer je A-tatiirk pokopan. Toda to ni samo spo menik Atatiirku, ampak hkrati je spomenik vsem, ki so se za novo Turčijo borili. Je spomenik neznanemu vojaku in simbol zahvale vsem, ki so pripomogli k novi turški republiki. Atatiirk je izvedel napredne reforme, ki so močno spremenile podobo države, razglasil je enakopravnost vseh državljanov, izvedel agrarno reformo, odpravil sultanat, uveljavil sodobne zakone, zamenjal arabsko pi savo z latinico. Ženskam je dal svobodo in enakopravnost, odpravil fe-redžo in prepovedal nositi fes ter ločil cerkev od države. Ne bomo o-cenjevali reformatorskega dela Ata-tiirka, ki je dejanski ustanovitelj nove Turčije, toda priznati le moramo, da turško ljudstvo še dandanes ljubi in ceni svojega državnika, ki je Turčiji začrtal novo pot. To dokazujejo tudi prave procesije Turkov, ki prihajajo v mavzolej iz vseh, tudi najbolj oddaljenih predelov Turčije, da bi se poklonili njegovemu spominu. NADALJEVANJE IN KONEC SLEDI Po včerajšnjem žrebu parov v evropskih nogometnih pokalih Ze v prvem kolu Crvena zvezda-Verona V' Žreb tokrat v glavnem ni bil posebno naklonjen italijanskim in jugoslovanskim ekipam POKAL PRVAKOV ŠESTNAJSTINA FINALA • Roma (It.) - Goteborg (Šve.) • Atlone Town (Irska) - Standard Liege (Bel.) • Ajax Amsterdam (Niz.) - 01ympia Pirej (Gr.) • Fenerbahce Istanbul (Tur.) - Bo-hemians Praga (ČSSR) • Rapid Dunaj (Avs.) - Nantes (Fr.) • CSKA Sofija (Bol.) - Omonia Nikozija (Ciper) • Odense BK (Dan.) - Liverpool (Ang.) • Benfica Lisbona (Port.) - Linfield Belfast (Sev. Ir.) • Dynamo Berlin (NDR) - Jeunesse Esch (Luks.) • Partizan Beograd (Jug.) - Viking Stavanger (Nar.) • Kuusysi (Fin.) - Dinamo Bukarešta (Rom.) • Dundee United (Škotska) - Spar-tans Hamrun (Malta) • Dynamo Minsk (SZ) - Grasshopper Ziirich (Švi.) • Raba Vasas Gyoer (Madž.) - Vi-kinger (Isl.) • Poznan (Pol.) - Atletico Bilbao (Špa.) Nosilec naslova Hamburger (ZRN) se je brez boja uvrstil v naslednje kolo. Prve tekme bodo na sporedu 14. septembra; povratno kolo pa bodo odigrali 28. septembra. POKAL POKALNIH PRVAKOV KVALIFIKACIJSKA TEKMA • Svvansea (Wales) - Magdeburg (NDR) ŠESTNAJSTINA FINALA • Aberdeen (Škotska) - Akranes (Isl.) • Innsbruck (Avs.) - Koln (ZRN) • Zmagovalec kval. tekme - Barcelona (Šp.) • Juventus (It.) - Gdansk (Pol.) • Famagusta (Ciper) - Beveren (Pol.) • Dinamo Zagreb (Jug.) - Porto (Port.) • Mersin Idmanyurdu (Tur.) - Spar tak Varna (Bol.) • Manchester United (Angl.) - Du kla Praga (ČSSR) • Servette Ženeza (Švi.) - Beggen (Luks.) • Nijmegen (Niz.) - Bergen (Nor.) • Glasgovv Rangers (Škotska) - Val-letta (Malta) • AEK Atene (Gr.) - Ujpesti Dosza (Madž.) • Sligo Rovens (Irska) - Valkea Ha-ka (Fin.) • BK 1901 Nykoebing (Dan.) - Do-netsk (SZ) • Hammarby Stockholm Mentori Tirana (Alb.) • Pariš St. Germain (Fr.) - Glento-ran Belfast (Sev. Irska) Prvo kolo bodo odigrali 14. septembra. povratno pa 28. septembra. POKAL UEFA DVAINTRIDESETINA FINALA • Aston Villa (Ang.) -Vitoria Guimases (Port.) • Sparta Praga (ČSSR) -Real Madrid (Šp.) • Anvers (Bel.) -Ziirich (švi.) • Sparta Rottedram (Niz.) -Coleraine (Irska) • Banik Ostrava (ČSSR) -1908 Kopenhagen (Dan.) • Austria Dunaj (Avs.) -Aris Bonnevoie (Luk.) ZORICH — Žreb prvega kola evropskih nogometnih pokalov ni bil posebno naklonjen italijanskim in jugoslovanskim predstavnikom. V pokalu prvakov se bo Roma spoprijela s švedskim Goteborgom. Ta ekipa, ki tvori ogrodje švedske državne reprezentance, bo za Rimljane trd oreh, še zlasti, ker bo Roma letos imela le enega tujca (seveda če ne bo novosti s Cerezom). Jugoslovanskemu predstavniku v tem pokalu, beograjskemu Partizanu, pa je bil žreb zelo naklonjen, saj se bo pomeril z norveškim Viking Stavangerom, ki ne bi smel predstavljati kake posebne ovire. V tem pokalu ne bo albanskega predstavnika Villaznie Shoder, ki ga je evropska nogometna zveza izključila, ker se v prejšnji sezoni v pokalu prvakov ni hotel pomeriti z enajsterico iz Sovjetske zveze. Zato se je lanski zmagovalec pokala pravkar Hamburger (ZRN) brez boja uvrstil v drugo kolo. V pokalu pokalnih prvakov se bo Juventus srečal s poljskim Gdanskom. Tudi ta dvoboj bi lahko bil za Tu-rinčane nekoliko težaven, saj so italijanske ekipe septembra še na pripravah za novo sezono, poljske pa so običajno atletsko že zelo dobro pripravljene. Zagrebški Dinamo se bo pomeril s portugalskim Portom, s katerim se je lani že srečal prav v prvem kolu (tedaj pokala prvakov) in bil izločen. V pokalu Uefa se bo Crvena zvezda srečala z Verono. Obe ekipi sta si precej enakovredni, zato se obeta izenačen boj. Tako Radnički iz Niša kakor Inter pa imata sorazmeroma lahki nalogi. Milančane namreč čaka turški Trazonspor, Radničkega pa švicarski St. Gallen. Splitskemu Hajduku pa je bil žreb precej nenaklonjen, saj je n.pr. romunska Universitatea lani iz tega izločila Fiorentino. • Sparting Lisbona (Part.) -Sevilla (Špa.) • PSV Eindhoven (Niz.) -Ferencvaros Budimpešta (Madž.) • Kaiserslautem (ZRN) -Watfard (Ang.) • Crvena zvezda Beograd (Jug.) -Verona (It.) • Groingen (Niz.) -Atletico Madrid (Špa.) • Larisa (Gr.) - Honved Budimpešta (Madž.) • Widzew Lodž (Pol.) -I. F. Elsbarg (Šve.) • Karl Zeiss Jena (NDR) -Vestmannaejar (Isl.) • Racing Club Lens (Fra.) -La Gantoise (Bel.) • Anderlecht (Bel.) -' Bryne (Nor.) • Nottingham Forest (Ang.) Vomvaerts Frankfurt (NDR) • Celtic Glasgow (Škotska) -Aarhud (Dan.) • Dinamo Kijev (SZ) -Lavallois (Fra.) • Bremen (ZRN) -Malmoe (Šve.) • Brogheda United (Irska) - •§ Tottenham Hotspur (Ang.) • Feyenoard Rotterdam (Niz.) ' \ St. Nirren (škotska) • Bordeaux (Fra.) -Lokomotiv Leipzig (NDR) • Radnički Niš (Jug.) -St. Gallen (Švi.) • Bayern Miinchen (ZRN) -Lamaca (Ciper) • Spartul Bukarešta (Rom ) ' Stum Graz (Avs.) • Lokomotiv Plovdiv (Bol.) -Thessaloniki (Gr.) • Stuttgart (ZRN) - ' Levskj Spar tak Sofija (Bol-) • Universitatea Craiova (Rom ) Hajduk Split (Jug.) - • Trabzospor (Tur.) - Inter (lt.) j* H Prvo kolo bodo odigrali 1^. tembra, povratno pa 28. sep1 Na univerzitetnih igrah «Azzurri» odlični v sablji EDMONTON — Sovjetski atleti so tudi včeraj dokazali svojo premoč, saj so v večini panog odnesli zlato odličje. Po razočaranjih prejšnjih dni so včeraj Italijani dosegli več zelo dobrih uvrstitev. Najbolje so se izkazali v sablji, kjer so se uvrstili na prva tri mesta. Najboljši je bil Marco Marin pred Giovannijem Scalzom in Gianfrancom Della Barbo. Poleg odličij v sabljanju pa so bili «azzurri» uspešni tudi v plavanju. Na 100 metrov delfin je Cinzia Savi Scar-poni osvojila že svojo drugo srebrno kolajno, bronasto odličje pa si je na 100 metrov prsno priplavala Manuela Della Valle. Z zmago proti Kitajski (105:74) se je jugoslovanska moška košarkarska vrsta prebila v boj za kolajne. Jugoslavija je nastopila v naslednji po stavi: Petrovič 18, Zorkič 8, Ivanovič, Žižič 13, Sunara 13, Grbovič 8, Pera-sovič 10, Mutapčič 7, Vujačič 6, Cvije- tičanin 5, Vučurovič 9, Savovič 8. «Plavi» proti Kitajski niso imeli težav, saj so že po prvem delu vodili s 52:40. Pri Kitajcih je bil najuspešnejši Jan Kuang z 22 točkami. Jugoslovanska ženska košarkarska reprezentanca je včeraj počivala. V finale so se uvrstili tudi trije jugoslovanski atleti, in sicer Saračevič v metu krogle, kjer je dosegel 19,8 m ter čanovič in Fižuleto v skoku v višino. Na skupni lestvici je Sovjetska zveza še povečala svoje bero kolajn. Sedaj jih ima 45, od katerih 28 zlatih, 9 srebrnih in 8 bronastih. Na drugem mestu je Romunija (3 zlate, 6 srebrnih, 4 bronaste. Sledijo Kitajska (3, 2, 1), Italija (2, 4, 3), Kanada (2, 1, 12), Japonska (2, 1, 3), ZDA (1, 10, 7), Avstralija (1, 0, 1), Francija (0, 2, 1), Nizozemska (0, 2, 0), Češkoslovaška (0, 1, 0), Tanzanija (0, 1, 0), Brazilija, ZRN in Tunizija (0, 0, 1). Na rekreacijskem tednu SK Kras Zanimivi in ogorčeni boj a žal udeležba skromneje Tradicionalni rekreacijski teden Krasa je v polnem teku. Na sporedu je bilo doslej že veliko borbenih in izenačenih bojev. Žal pa ta športna manifestacija letos ni naletela na tako množičen odziv kot na prejšnjih izvedbah. ek*)! se je na startu prijavilo ne ne*"^ movalcev. še prej so se P°"š: spretne dvojice v bližanju. čeprL, p di tukaj udeležba ni bila tako ^ ^ 11 na kot običajno, smo bili l vim maratonskim bojem in s.. \ ( preobratom. Eden izmed tehjr j i Prva panoga na rekreacijskem tednu je bilo balinanje, o katerem smo že poročali. V četrtek je bil na sporedu nogometni turnir, na katerega se je prijavilo kar 12 trojic, kar potrjuje, da je ta športna panoga zelo priljubljena med našo mladino. Končno prvo mesto je osvojila ekipa «49» v postavi Miloš Milič, Miloš Budin in Danilo Rebula. finalni obračun med dvojicah^ < tič - Gruden in Šuc - Škabar, r* ^ ,1 - »iiD hr je po pravem maratonskem boj ta padla prvi dvojici s 24:20. . ^ Kot ponavadi je namizni dil, da je med nami veliko > gralcev rekreativcev. Brez nega seta je zasluženo slavil P ____i Dan kasneje je bil netekmovalni pohod na progi Zgonik - Salež - Zgonik. Prav ta novost se letos ni obnesla, saj Ukmar pred Mitjo GrilancerO- i zasedla Valter ,a mesto pa sta zasedla Valter L Rado Ukmar. O ostalem tekd*® j ^ na rekreacijskem tednu bomo ročali. (Z. S.) 'J ^ Novi okrepitvi pri Triestini Delnice Triestine naprodaj tudi v Tržaški kreditni banki Kot smo na kratko že poročali, je bila v torek na sedežu Triestine tiskovna konferenca, na kateri je predsednik De Riu sporočil, da so se o-krepili z veznim igralcem Milana Francescom Romanom. Včeraj pa je prišla vest, da so kupili še veznega i-gralca Rosana Vailatija, ki je bil lani standardni član prvoligaša Avel-lina. Glavni namen tiskovne konference pa je bil predvsem vabiti tržaške podjetnike in trgovce, da nakupijo delnice tržaškega drugoligaša, ki so med drugim v prodaji tudi v Tržaški kreditni banki, v snopičih po 50 delnic za skupnih milijon štiristo tisoč lir. Predsednik De Riu je podčrtal, da izbira Tržaške kreditne banke za pro dajo delnic izhaja iz dejstva, da je slovenski kreditni zavod sprejel poziv vodstva Triestine po denarni pomoči in dodelil ekipi prispevek deset milijonov lir. Predsednik Triestine je izrazil upanje, da bi pobuda prodajanja delnic doživela velik uspeh, sicer bodo mo- rali prodati kakega igralca, Ascagni ja ali pa celo De Falca. Vzporedno z akcijo prodaje delnic pa je v torek stekla kampanja za razpis abonmajev, ki gredo od 60 tisoč lir (stranski stop-nišči) do 450 tisoč lir (osrednja tribuna. Trenutno je predsednik Triestine, skupno s trenerjem Buffonijem, šport nim ravnateljem Marchettijem in generalnim ravnateljem Piedimontejem v Milanu, da bi si zagotovil še kakega igralca, ki bo Triestini potreben v naslednji sezoni. KRATKE VESTI ^ k VIDEM — Po zadnjih manife® # je v Vidmu včeraj vladalo PreCv( zatišje med navijači, predvsem čakovanju današnjega sestank® j mu med ministrom za turizem J reditve Signorellom ter viaVyA Darlamentarri Na sestanku boo0?,: . parlamentarci. Na sestanku b«u“j,ji ■ ■ čili stališče nogometne zveze' ; kot znano prepovedala nakup ® °k ha Z KOŠARKA — Playmaker Palumbo, ki je nastopal Prl jjffi Carreri, bo prihodnje leto ^ Pr vrste tržaškega Biča. Doslej s° <• Biču že okrepili s pivotom Spi dar manjka še ameriška Kolesarska dirka po Franciji Tekmovalci včeraj brez velike vneme LE MANS — Včerajšnja 5. etapa dirke po Franciji se je odločila zadnjih šest kilometrov pred ciljem, ko se je neoprofesionalec, šele enaindvajsetletni Francoz Dominique Gaigne pognal v napad in zdržal vse do kraja pred napadi glavnine. Včerajšnja etapa, ki jo je motil dež, ni prinesla nič novega in je po tekala v znamenju lova za odbitki, v katerem sta prednjačila Avstralec Phil Anderson in Irec Sean Kelly. Nekoliko manj aktivnosti je tokrat pokazal Belgijec Vanderaerden, medtem ko rumena majica Kima Andersena ni bila nikoli v nevarnosti. Zaradi dežja so leteči cilji z odgovarjajočimi odbitki edini popestrili dirko, ki se je tudi zaradi dežja za čela z izredno počasnim tempom. Pri šlo je do enega samega pobega vred nega tega imena, ko so srečo poskusili Belgijec Ronny Claes in Francoza Guy Gallopin in Erič, katerim se je potem pridružil še Nizozemec Frits Pirard. VRSTNI RED 1. Gaigne (Fr.), ki je 257 km od Le Havra do Le Mansa prevozil v 7.09’23" s poprečno hitrostjo 35,870 km na uro; 2. Glaus (Švi.) po 9"; 3. De Wilde (Bel.); 4. Kelly (Ir); 5. Vanderaerden (Bel.); 6. Van Der Vel-de (Niz.); 7. Manders (Niz.); 8. Lammerts (Niz.); 9. Van Brabant (Bel.); 10. Pirard (Niz.); SKUPNA LESTVICA 1. Andersen (Dan.) 22.52T3”; 2. Vanderaerden (Bel.) po 1’50”; 3. Zoe-temelk (Niz.) 2'05”; 4. Anderson (Avstralija) 2’ 06"; 5. Moreau (Fr.) 2'07"; 6. Duclos Lassalle (Fr.) 2’44"; 7. Kelly (Ir.) 2’59"; 8. Roche (Ir.) 3’00"; 9. Bossis (Fr.) 3 05”; 10. Si mon (Fr.) 3'08”; 11. Bourreau (Fr.) 318”; 12. Van Der Poel (Niz.) 3T9”; 13. Van Der Velde (Niz.) 3'21": ...................... is planinskega sveta ..................... Bližnje delovanje SPDT V soboto in nedeljo, 9. in Uk t.m., se bodo člani SPDT podali na izlet na Vič v Zahodnih Julijcih. Zbirališče bo ob 12.10 pred glavnim vhodom tržaške železniške postaje, planinci pa se bodo z vlakom odpeljali do Trbiža, od tu z avtobusom do Rablja, kjer bodo začeli pešačiti do zavetišča Corsi pod Višem, kjer bodo tudi prespali. Naslednjega dne se bodo odpravili na vrh ter se še istega dne vrnili domov. Vpisovanje je na sedežu ZSŠD1 (Ul. sv. Frančiška 20/2, tel. 767304), še danes in jutri v dopoldanskih urah, tudi telefonsko. Kot smo že napovedali se bodo planinci SPDT od 12. do 22. avgusta odpravili skupno s planinci Obalnega PD iz Kopra na ekskurzijo po makedonskih gorah. Vpi sovanje se je že zaključilo, v Makedonijo pa se bo odpravilo 12 članov planinskega društva iz Trsta. Spet na Triglav SPDT po itekaj letih spet organizira izlet na Tri glav, ki bo v nedeljo, 31. julija., in v p»čiJna na Snežnik skupno s dne klni društvom Snežnik. Popol-Prijav„ Za vse piknik na Sviščakih. (tel. ?o('ooPr ki stojita zastražena v mesečini pod zidom. stena, mrzla so obličja v beli luči. stra^ 0staneš in da se ne ganeš,« reče in se obme nk "Turr' rDa se ne gane.« P rrUl j*ai d stopi semle,« skoči k Belčtu, ko se je ta °hovi y°Zu> ga vleče v vrsto in šteje naglas: «Štiri!» V ^ato aSno’ g°voreb v straže: «štiri!» h PoldVT p.okaže na mrtvaka, ki leži zdaj v mesečini. ^Dl» liri io Kil nonroiril oroKrn i Ir i Ir n a j aSi uri je bil napravil srebrni krožnik na h j, P? Pot. Hiše pod cesto, ki so stale prej v po-'C j)j lnL so zdaj črne, pogreznjene v mrak, a one v‘t. T0 Se svetijo. Tako je prišel tudi mrlič v jasen j ,H spodbude podporočnika. 8Cga , p. zadnji čas!« sikne. Osem mqž vzdigne le-ttQtiia' 1 se je medtem strdil, na voziček, dva, ki sta g0r. vlečeta pri nogah, a glava ostaja vendar- le tako na robu, kakor da bo zdaj zdrknila in obvisela. Konj preživo povleče, glava res zdrkne, velik nos štrli kvišku. Nekdo pridrži konja, drugi prinese rdečo plahto in pokrije gornji del mrliča. Facchi razporedi štiri ujetnike. Julka, ki je prišla popoldne iz Milana, sedi poleg mrtvega marešala in pridržuje rdečo plahto. Tone in Milan stojita spredaj pri konju in ga držita za uzdo, Bele sedi na kozlu in ravna z vajeti v rokah. Deset vojakov stopa zadaj. Tako se odpravijo skozi vas v hrib, skozi črne borovce navzdol k potoku, čez leseni most po odprtem polju v trg. Mesec je prispel daleč na zahod. Vsi molče, le koraki mož odmevajo in konjske podkve pozvanjajo. Ko voz poskoči, ga vsi štirje jetniki pridrže, vojaki postanejo. Tik pred trgom se razdele. Aretiranci gredo s podporočnikom in petimi vojaki na levo v karabinjersko vojašnico, voz pa obme na desno v glavno kasarno. Iz dveh zvonikov udari zapovrstjo eno po polnoči. Karabinjerski poročnik Torelli, sodnik v civilu, je Trdno spal, ko s,o ga prebudili. «Kaj, kaj, kaj?!« je govoril, begal po sobi in se oblačil. Nato je pri priči poskočil. «In jaz, postajni poveljnik, ne vem o vsem ničesar, nisem obveščen?! Nemogoče.« Nosil je črno bradico, imel levi ustni kot dokaj povešen in bil vzkipljiv, nagel človek. Dal si je dvakrat poročati. «Luč je gorela spodaj v kuhinji, da? In ko sta se hiši približala, je ustrelilo iz oken nad latnikom? Svetlo, kot podnevi, da? Pri trgovcu luč — zveza ž njimi — očitno. Dekle iz Milana — eden zbežal tudi od nje — da?« «Ne, dekle je z Ustja, prišla je, kakor češ danes popoldne iz Milana na počitnice. V Milanu služi.« «Da?» Poročnik Torelli se je spustil s karabinko v roki po stopnicah in uzrl pred sabo v veži tri moške in dekle. Prvi, ki mu je stal nasproti, je bil štiriindvajsetletni Tone. Obrnil je orožje, pomeril kopito na Tonetovi spodnji čeljusti in sunil. Nato je stekel v uradno sobo. Milan in Bele sta se umaknila k steni. Vzel je dekle s sabo v pisarno na zasliševanje; na dolgo, nepojmljivo, trpljenjsko vrtanje. Dekle je vztrajalo pri tem, kar je videlo. Hotela je vse to napisati. Kako sta se držala s fantom za roke, sedela v mesečini na hodniku, kako so se razhajali v daljavi koraki, kako je dvesto metrov pod njima posvetil in počil strel, mislila je, da se je zvezda utrnila. Fant je tekel gledat, kaj se godi, ne razume, kako je ostala živa, ko so še odmevali streli. Poročnik Torelli teka nemirno pred njo in ravna s petelinom pri samokresu. Včasih pomeri vanjo. «Ti si noro, dekle, noro, noro,« govori z visokim glasom. Nato sname s puške v kotu bajonet. Brusi ga, kakor da hoče nekaj storiti, in divje gleda v tla. Tak oster pogled čuti dekle. Spodnja ustnica se mu spusti še niže, levi kot ust drgeče. «Ne samo to, besa skrivaš v sebi, mar ne, dekle?« ponavlja karabinjerski poročnik Torelli. »Res je, angela imam v sebi,« odgovarja Julka. • angela, ker govorim čisto in sveto resnico in hočem to tudi napisati na bel papir in vse izročiti našemu župniku. Tako sem po poti premislila, ker sem nekoč čula, kako je nekdo trem ljudem življenje rešil, ko je sam napisal izpoved... vse, kakor je bilo.« Zasliševalcu se zdi mera vrhana. Odloži bodalo, sname visoko z zida čvrst konopec, ga vozla in meri na dekletovem vratu kakor ogrlico. Dekle odskoči, pravi: Naročnina: Mesečna 9.000 lir - celoletna 108 000 lir. - V SFRJ številka 6,00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 1 1-5374 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad. - telefon 223023 • J Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. primorski M dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L- Ji ZTT IfctjJJ Članitalli^ ".iskar Trst Angleška desnica za smrtno kazen LONDON — Angleški parlamentarci so poklicani, da 13. t.m. glasujejo o ponovni vzpostavitvi smrtne kazni, ki so jo bili v Veliki Britaniji leta 1965 najprej «poskusno» prekinili za 5 let, nato pa dokončno odpravili leta 1969. Vsi dosedanji poskusi, da bi zopet uvedli v bistvu «maščevalno» kazen za hujše zločine, so klavrno propadli. Sedaj je pa konservativno desnico na otoku opogumil uspeh (a zgolj po merilu nenavadnih angleških volilnih postopkov, ker so konservativci dejansko izgubili podporo 2 odstotkov prebivalcev) Thatcherjeve na zadnjih volitvah in po njihovem mnenju ugodno vzdušje, ki ga je v javnosti izzvala vrsta krvavih dogodkov iz vsakodnevne kronike. Zato so nazadnjaki prepričani, da je nastopil ugoden trenutek in da bi mogli požeti večino v novem parlamentu. Njihova pobuda je spravila v nemajhno zadrego «železno damo», ki je sicer osebno naklonjena (kdo bi o tem dvomil) smrtni kazni, a se ji v tem trenutku ne zdi politično primemo spraviti na dnevni red vprašanja ponovnega povzdigovanja vešal. Kaže zato, da si želi neuspeh, vsaj začasno, tudi te nove pobude. Po vrsti poizvedovanj med konservativno parlamentarno skupino se je baje Thatcherjeva prepričala, da trenutno ni večine za ponovno vzpostavitev smrtne kazni, in se je zato odločila dati predlog na glasovanje na vrat na nos. S tem je zelo spretno prevalila svojo zadrego na reakcionarno desnico v lastni stranki, ki si je obetala vsaj teden dni časa, da bi pridobila nove podpornike za svojo pobudo med novoizvoljenimi parlamentarci, ki se še «iščejo» v novi vlogi zastopnikov naroda. Pravzaprav je konservativna desnica upala, da bo glasovanje prišlo šele po oktobrski konferenci stranke, kjer naj bi dosegli, da bi ponovno vzpostavitev smrtne kazni vključili v programske obveze «torijevcev». Glasovalo se bo pa takoj in po lastni vesti, brez partijske discipline. Za smrtno kazen sta se v preteklih dneh izjavili združenje policajev in jetniških paznikov, odločno proti pa katoliške in druge verske oblasti. Zadnjo smrtno kazen so v Veliki Britaniji izvršili leta 1964. Kraljevska družina na oddihu Švedska kraljevska družina si je privoščila nekaj dni oddiha v okolici Stockholma (Telefo10 Prva «femiinistiena partija» na svetu Španke imajo svojo stranko MADRID — «Španija je domovina moških,» se pritožujejo Španke in svojo trditev dokazujejo s tem, da so jih moški stoletja držali v dcotu druž be» in da še danes v vsakdanji življenjski praksi niso dosegle enakopravnosti, ki jim jo zakon v polni meri priznava. Pa so tako sklenile, da ne bodo ostale križem rok. Ustanovile so rešili življenje 30-letnemu «kačerejcu» Ignaziu Mongiu, ki ga je pip pl* strupenjača iz družine naočark. Zastrupljenemu so takoj dali običajri*-a strup, ki pa je nezadosten in so zato po vsej Italiji začeli iskati prirrc1"1^ | Mongio je imel doma primeren protistrup, a ko ga je policija netnudoP peljala v bolnišnico, so zdravniki opazili, da je že zapadel. ^ «Kačerejca» je naočarka pičila v prst skozi vrečevinot kar daje u* je bila količina strupa manjša Koprčan na znanstveni olimpiadi KOPER — Danes se bo v Bukarešti začela 14. olimpiada mladih (od 15 do 21 let starih), na kateri tekmuje poleg drugih štirih JuO°s tudi edini udeleženec iz Slovenije. Koprčan Dean Mozetič, ki že treLf stopa na olimpiadi mladih znanstvenikov. Dean Mozetič bo danesj 17 let, obenem pa bo moral v petih urah o.praviti pismeni del nalog. Z eksperimentalnim delom s celotnega področja srednješolskimi iz fizike in matematike pa se bo spoprijel 9. julija. Pred dvema }e j/ na olimpiadi v Bolgariji Dean Mozetič zasedel tretje mesto in dobil ^ nagrado kot najmlajši udeleženec tekmomnja. Ioni je v ZRN doh' nagrado in ponovno posebno nagrado kot najmlajši udeleženec. P0,ey(fj' pa še nagrado za najbolj izvirno rešitev pismenega dela nalog. Njen jok ju je zmotil Ni jima bilo treba niti varnega objema noči, da bi skril nujno ostudno početje. Sredi belega dne sta potrkala na vrata v prvem nadstropju stavbe sredi mesteca. Odprla jima je mlada ženska, prepričana, da se je mož vrnil z nakupa. Z izgovorom, da prodajata enciklopedijo, sta si s silo utrla pot v stanovanje, čeprav se je ženska upirala. Razjarjena sta jo najprej pošteno pretepla, nato pa na njej sprostila svoje nizkotno poželenje. . . Trušč je na žalost zbudil komaj dvaj set dni staro deklico, ki ju je zmotila z jokom. Ena od obeh pošasti (saj ni, da bi rabili boljši izraz) jo je zgrabila za vrat, vrgla v kopalno kad in odprla vodovodno pipo. Ko se je mož čez kake četrt ure vrnil domov, je našel nezavestno ženo in mrtvo hčerko. Očividci so opisali mlade niča, stara okoli dvajset let, ki sta tik pred tem odbrzela na skutarju. Težko je spraviti na papir občutke, ki človeka spreletijo ob taki novici. Prihaja iz Auguste, industrijskega mesteca, dvajset kilometrov oddaljenega od Siracuse. Žrtev posilstva je 22 letna Maria Bonassoro, ki je 25-letnemu možu, pomor ščaku Francescu Piri pred komaj 20 dnevi povila hčer. Ne moremo si kaj, da nas njeno drobceno trupelce v kadi huadne vode ne bi spominjalo na zogleneli telesci neapeljskih deklic. Ali je mogoče, da je toliko pošasti med nami? Gospodarska kriza zadržuje razvoj mladinskega turizma RIM — Ko bi le mogla, bi mladina v Italiji med poletnimi meseci znatno več potovala dn tudi podaljšala bivanje v tu rističnih krajih v domovini ali v zunanjem svetu. Toda gospo darska kriza se čuti tudi na tem področju ter bo treba zato posvetiti večjo pozornost mladim izpod 14 let, možnosti pre ferencdalnih tarif in organizaciji turističnih pobud med šolsko mladino. Predsednik organizacije italijanskih potovalnih agencij FIAVET A. Rigillo je mnenja, da je mladinski turizem v Ita liji odločno premalo razvit in navaja v tej zvezi naslednje po datke, ki jih je zbral inštitut Doxa: približno 64 odst. vseh italijanskih državljanov, starih od 15 do 24 let, preživijo vsako leto vsaj štiri dni izven svojega navadnega okolja, a le 25 odst. vseh mladih si lahko privošči ta luksuz večkrat na leto. Univerzitetni študentje so v tem specifičnem turizmu zastopani s količnikom 53,2 odst. In kam se odpravlja na počitnice mladina? Po naročilih za letošnje poletje, ki so jih prejele turistične agencije, je največje povpraševanje po tu rističnih središčih ob morju na jugu države, med tujimi deželami pa so najbolj cv modi* Grčija, Španija in Tunizija. Mia dina, ki študira jezike, se odpravlja predvsem v London in Pariz. Kakor rečeno, pa je tovrstni turizem še vedno premalo razvit Uf, ta pasja vročil*1