j , /ii r i, j l^uuu _______________i_i^y . Št. 19 (2439), leto XLVI1 »Novo mesto, četrtek, 9. maja 1996 »Cena: 180 tolarjev sezonski popust 10% do 25% pri nakupu ročnih ur DO •- OD S. urarstvo budna Glavni trg 16 Novo meto tel.: 068 25 698 ©LENJ IOLENJSKi naj * DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Imamo pravico do prihodnosti! Prvomajskega srečanja seje udeležil tudi predsednik republike Milan Kučan - Sprava je ne le mogoča, ampak tudi nujna - Množičen obisk kljub kislemu vremenu JAVOROVICA - Na Javorovici, kjer so marca leta 1944 ugasnila življenja številnih borcev Cankarjeve brigade, seje 1. maja kljub slabemu vremenu na tradicionalnem srečanju - že petdesetem po vrsti -zbralo več tisoč ljudi. Domačini so pripravili bogat kulturni program, častni gost prireditve pa je bil predsednik republike Milan Kučan. Predsednik je ponovil predlog, da spravljeni s preteklostjo postavimo spominsko znamenje vsem Slovenkam in Slovencem, ki so umrli ali bili ubiti v drugi svetovni vojni kjerkoli, doma ali na tujem, na tej ali oni strani. “Spomenik naj priča zgolj o veličini žrtve, ki jo je slovenski narod položil na oltar zmage v tem velikem vojnem spopadu, iz katerega je zrasel svet miru in prihodnosti. Veličina naroda je v tem, da to zmore in da si je svojo žrtev in svojo zablodo pripravljen priznati. Morebiti je za to še prerano, a mislimo na to svojo še neizpolnjeno dolžnost pred zgodovino in pred rodovi prihodnosti... Hoteli so dobro svoji domovini, kljub tragični zmoti večine tistih, za katere je zgodovina preso- dila, da so v svoji odločitvi in v tem svojem hotenju ravnali narobe,” je dejal Kučan, ki verjame, da je sprava mogoča pa tudi nujna. Slovenija je v letih samostojnosti močno spremenila svojo podobo, zorenje pa potrebuje čas - le tako je mogoče pojasniti, zakaj vodstva političnih strank niso ali pa so se le stežka pripravljena spo- (Nadaljevanje na 2. strani) Danes v DOLENJSKEM LISTU - slran3: ' Za mrliško vežico 750.000 mark? 5>ran 6: k ' “Še nismo pripravljeni na Rome!” s,tan 7: Smeti bodo odvažali, če bo denar Hran 9: * Kdor ga še ni, naj vino čimprej drugič pretoči stran 11: ' V meniha preoblečeni goljuf ČASTNI GOST MILAN KUČAN - Letošnjega jubilejnega srečanja na Javorovici se je udeležil tudi predsednik države Milan Kučan, ki je pred slovesnostjo pri spominskem hramu obiskal občino Šenjemej, kartuzijo Pleterje in Stembergerjevo klet. (Foto: T. G.) V torek stavka dvajset tisoč učiteljev Opozorilo vladi RS LJUBLJANA - V torek, 7. maja, so se za stavko odločili tudi pedagoški delavci. Stavkalo je 20170 zaposlenih v S29 vrtcih, osnovnih, srednjih in glasbenih šolah. Stavka je bila opozorilna in je trajala le en dan - v vrtcih so imeli običajno varstva, le pedagoškega dela niso opravljali, pa tudi v osnovnih šolah otrok prvih in drugih razredov, ki so prišli, niso odganjali domov in so poskrbeli za varstvo. Pogajalska skupina sindikatov seje že prej sestala s predstavniki šolskega ministra, toda dokončnih dogovorov ni bilo. Stavkajoči imajo tri zahteve: možnost napredovanja v plačilne razrede (hkrati z dosedanjim napredovanjem v nazive mentor, svetovalec in svetnik), za dodatke v panožni kolektivni pogodbi za delo z otroki in mladino in za popravek plačilnih koetlcientov na univerzah. Med temi zahtevami je menda najbližje dogovoru tista, ki zahteva ustrezno popravo količnikov za zaposlene na obeh univerzah. Le pravica delati in molčati? Zveza svobodnih sindikatov pripravila 1. maja srečanje na Debencu - Jože Miklič: kaj je nova demokracija? - Ciril Pungartnik: čas za resna sindikalna pogajanja DEBENEC - Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, dolenjska območna organizacija s sedežem v Novem mestu, je pripravila L maja srečanje na Debencu pri Mirni. Na tradicionalnem 15. srečanju sta udeležencem govorila Jože Miklič, sekretar dolenjske območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, in Ciril Pungartnik, župan občine TVcbnje. ^'Ga JE OROŽJE, VZEMI JO V ROKE! - Znani Brechtov stavek pride Aiisel obiskovalcu ob ogledu letošnjega 19. dolenjskega knjižnega sej-j’ b' se je začel v ponedeljek, 6. maja, trajal pa bo še ves teden, do petka, Tudi tokrat ga pripravlja KUD Krka z Marijo Žveglič v avli svo-iJ^ostornih prostorov. Letošnja bera knjig, ki so izšle pri slovenskih *W>ah in jih je zbrala Knjigarna Mladinska knjiga Novo mesto, je res £'a- Ob sejmu so ob večerih zanimiva srečanja z različnimi gosti, na ste lepo vabljeni, otvoritveni večer sejma pa je popestril pesnik Veno (v sredini), ki sta ga spraševala Ženja Leiler (prva z leve) in Filip Dorin (na desni). Več o sejmu na kulturni strani. (Foto: L. Murn) Jože Miklič je poudaril pomen dela in opozoril, da za zdaj še obstajajo močna nasprotja med delavci in delodajalci, ker slednji niso pripravljeni popustiti v pogajanjih za socialni sporazum za letos. Ce slovenska podjetja propadajo, tega niso krivi delavci in tudi ne sindikati. Sekretar se je vprašal: če so zahteve delavcev in sindikatov o plači in regresu res prevelike, kaj delavci sploh imajo od velikih sprememb in nove demokracije? “Ali imajo le pravico delati in molčati?” Spomnil je, da bo konec maja splošna opozorilna delavska stavka, če druga stran ne bo pri- • PRIZNANJA SVOBODNIH SINDIKATOV - Majda Tkavc iz ZPKZ Dob, Irena Kurent iz Dane Mirna, Jožica Mohar iz nekdanje Novoteksove Konfekcije Novo mesto, Pavle Jankovič iz Krke, tovarne zdravil Novo mesto, in Mitja Bukovec iz Novolesa Straža so na srečanju L maja na Debencu prejeli priznanja novomeške območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Milanu Kranjcu, nekdanjemu sekretarju, in Jožetu Klemenčiču, nekdanjemu predsedniku občinskega sindikalnega sveta TVebnjc, pa so na Debencu izrekli zahvalo in izročili simbolično priznanje, ker sta pred 15 leti dala pobudo za zdaj že tradicionalna srečanja na Debencu. pravljena popuščati za dosego dogovora. Ciril Pungartnik, ki je v uvodu svojega govora predstavil občino NAJVEČJA IZBIRA ZLATEGaI NAKITA, ZA VSE PRILOŽNOSTI. — Ročne ure, srebrni nakit — Izdelava po naročilu — Menjave in popravila Novi modeli poročnih | prstanov. fjfiaiatota & eUafftt^tMta KA$AT Novo mc«to. Glavni trg 1 <06x) .itt-reo Delovni čas od 8.30 do 19. ure, sobota od 830 do 12.30 UGODNE CENE, NA GOTOVINO POPUST ! DARILNI BON velja do 23. 5. 1996 ~ Z MEŠANIM BLAGOM^^ AKCIJA STARO ZA NOVO ZLATARNE CELJE 17. maja v trgovini ESTERA na Kolodvorski 49 v Črnomlju. Telefon 068/53-093. Trebnje in že zaskrbljujočo nezaposlenost v njej, je rekel, da je čas, ko se mora sindikat začeti resno pogajati za več denarja za nova delovna mesta. Prvi maj naj se spremeni iz formalnega praznika v dejanski praznik dela. Ko je Pungartnik govoril o polpretekli zgodovini Slovenije, je poudaril, da ima vsakdo pravico do svoje resnice o času upora proti okupatorju. V zvezi s takratnim časom je izrekel podporo protifašističnemu odporu. V kulturnem programu je že na začetku srečanja nastopil občinski pihalni orkester Trebnje, pozneje, med uradnim delom srečanja, je nastopila Jerica Mrzel z nekaj delavsko in uporniško uglašenimi pesmimi, v zabavnejšem delu sporeda se je predstavila Mala klinika cinizma. V poznejšem družabnem srečanju je nastopil ansambel Brodniki. M. LUZAR PETNAJSTIČ PRVOMAJSKO SREČANJE NA DEBENCU - Jože Miklič, sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, območna organizacija za Dolenjsko, je L maja na srečanju na Debencu dejal, da želijo sindikati uresničiti delavske pravice in da cilj ni stavka. MGLEK avtoservis - prodaja vozil -avtodeli AVTODELI, Novo mesto Kandijska 27 (pri vulkanizerstvu Mohorič) Tel. 068/322-366 SE BO V NOVEM MESTU - 4. mednarodna dirka Po Sloveniji se je s prologom začela v v ljubljanskem BTC-ju. Čeprav sc je na štarlu zbralo le 16 moštev, je konkurenca tokrat do sedaj, za mestu med najboljšimi pa se kol vedno potegujejo tudi novomeški kolesarji, ki ijo z dvema ekipama. I)irka je prvič stopila na dolenjska tla v torek, ko so kolesarji tekmovali po Beli pisana karavana pa se bo k nam spet vrnila v nedeljo, ko bo r Novem mestu končni cilj letošnje Dirko Po Sloveniji tudi letos organiziramo Dolenjci oziroma društvo Cyclolour, med pokrovitelji (glavnih Krke, Petrola, Avtoipexa in Dela tudi Dolenjski list. Več o začetku dirke na športnih straneh. Vidmar) VREME V drugi polovici tednu bo spremenljivo oblačno vreme s popoldanskimi plohami uli nevihtami. Delu čast in plačilo! V javnomnenjski raziskavi Fakultete za družbene vede z naslovom Slovensko javno mnenje, ki ji nekateri odrekajo verodostojnost, češ da so sumljivi že njeni (levičarski) snovalci, je kar 80 odstotkov anketiranih državljanov Slovenije soglašalo z oceno, da se je v nekdanji Jugoslaviji dobro živelo, in manj kot 5 odst., da je bil to čas strahu in zatiranja. Četudi bi držali očitki o nestrokovnosti in tendencioznosti izvedene raziskave, bi se bilo treba zamisliti - pa ne iz nostalgije ali želje po obračanju kolesa zgodovine nazaj, temveč zaradi iskanja uspešne razvojne poti Slovenije in zaradi nujnega večjega splošnega soglasja o temeljnih vprašanjih svobodne pluralistične družbe. Namesto da bi se postopno izboljševale, sc nekatere pomembne stvari slabšajo. Položaj delavstva in dela ni bil z izjemo najbolj grobega liberalizma še nikoli tako slab, da ne rečemo beden, so trdili govorci na letošnjih prvomajskih proslavah. To dokazujejo tudi stavke. Vodilno življenjsko geslo cisterijanske-ga meniškega reda "Moli in delaj!"pač ne more zadovoljiti industrijskega delavca na pragu tretjega tisočletja. Kapital ne more biti vse, delo pa tako rekoč nič, in prav to se dogaja v času zloveščega pojma "tranzicija ”, Enakopravnost lastnin, dela in kapitala je že več kot sto let staro načelo, ki ga je, če hočete, zagovarjal le papež Leon XIII. v svoji socialni encikliki Rerum novarum leta 1891, v kateri je napovedal celo nujnost delavskega soupravljanja, ne le poštenega partnerskega odnosa med lastniki kapitala in delavci. Letošnji L maj je aktualiziral to misel bolj kot katerikoli doslej. MARJAN LEGAN Papežev obisk v Sloveniji Dr. Vlado Benko je pred poldrugim desetletjem na predavanju na takratni FSPN Ljubljana rekel, da sta med mednarodnimi organizacijami le Organizacija združenih narodov in katoliška Cerkev več kot politična folklora. Svetovna organizacija je od takrat do danes doživela nekaj občutnih porazov pri posredovanjih v mednarodni . skupnosti, ki soji zmanjšali ugled in pomen. Cerkev pa nastopa, tako vsaj je videti od daleč, vse bolj uspešno in njeno obnašanje pogosto deluje kot vedenjski obrazec za državnike, ki imajo svoje matične pisarne daleč od Svetega sedeža. Za tako posnemanje je šlo bržčas ob priznavanju mlade države Slovenije, kije pred leti šele začela iskati svojo pot v mednarodno skupnost. Le nekaj let potem, ko se je nekdanja nekako šesta jugoslovanska republika pojavila kot samostojen dejavnik na političnem zemljevidu Evrope, prihaja vanjo na obisk papež. Papeževa navzočnost bo tesneje povezala slovenske katolike in jim dala nove moralne moči. Papeževo dospetje gre seveda jemati tudi kot potrditev dejstva, da uradna Slovenija in Cerkev priznavata skupne cilje in hkrati tudi obstoj nerešenih vprašanj, ki tako ali drugače zadevajo obe strani. Cerkev je dovolj vplivna, da lahko posreduje pri iskanju ustreznih odgorov na ta vprašanja, in o čem takem se bodo verjetno tudi pogovarjali prvaki obeh strani v odmorih med papeževimi javnimi nastopi. BETKA JERMAN, upokojenka iz Črnomlja: “Obisk papeža v naši državi je čast za Slovence. S tem bo papež izkazal svoje veliko spoštovanje do nas, pa tudi svet bo bolj vedel za nas, in upam, da nas ne bo več zamenjeval s Slavonijo in Slovaško. Mislim, daje že skrajni čas, da nas bo obiskal. Njegovo mašo bom spremljala po TV, ker me preveč bolijo noge, da bi ji lahko osebno prisostvovala.” IVA FLORJANČIČ, upokojenka iz Vavpče vasi pri Semiču: “Meni papežev obisk ne pomeni nič. Vzgojena sem bila pač v drugačnem duhu. A naj le pride k nam, to me prav nič ne moti, vendar pa je papež človek kot vsi ostali ljudje. Seveda bom spremljala njegov obisk in potovanje po Sloveniji po televiziji, tako kot spremljam vse ostale dogodke doma in po svetu.” ROLAND ŠKODA, učenec srednje strojne šole v Novem mestu, doma v BoŠtanju: “Slovenija bo z obiskom papeža Janeza Pavla II veliko pridobila, saj bo to gotovo prispevalo k pro-mociji naše države v svetu in bo ta izjemni politični dogodek na naših tleh verjetno tudi olajšal naš vstop v Evropsko unijo. Sam se še nisem odločil, ali bom šel na katerega izmed shodov oz. srečanj s papežem.” IVANKA VIŠČEK, profesorica na trebanjski osnovni šoli: “ Obisk svetega očeta pri nas je velika priložnost za Slovenijo, za njeno afirmacijo in promocijo, saj bo to ob številnih novinarjih, ki bodo spremljali papeža, gotovo tudi izjemen medijski dogodek. Preveč se govori o organizaciji in stroških papeževega obiska, premalo pa o njegovem pomenu za verne in neverne Slovence in našo državo! "NEŽKA VIDERVOL, upokojenka iz Kočevja: “Papež je Kristusov namestnik na zemlji in za vse kristjane bo njegov obisk nepozaben dogodek. Če bi bila zdrava, bi se sprejema udeležila, zato sem tudi plačala, kot da bom šla. Starejši ne bomo papeža pri nas nikoli več videli, vprašanje pa je tudi, če ga bodo lahko mlajši. Zato bi se moralo sprejema udeležiti več, predvsem mladih ljudi.” CVETO MARINŠEK, avtomehanik iz Ribnice: “Za našo mlado državo bo to, daje k nam prišel papež, enkratnega pomena, ogromno pa bo pomenilo tudi ljudem. Veliko generacij še ni doživelo, da bi videlo papeža, in verjetno ga tudi številne naslednje pri nas ne bodo videle. To bo obisk na državni in cerkveni ravni, zato je prav, da papež pride. Vse dogajanje bom spremljal po televiziji.” FRANC KLOBUČAR, upokojeni steklar iz Stopič: “Obisk poglavarja katoliške Cerkve bo gotovo doslej največji in najpomembnejši za mlado državo Slovenijo. Prav bi bilo, da bi ga pozdravilo čimveč Slovencev. Škoda je le, da je preveč dragih priprav za tako skromnega človeka. Mašo bom spremljal kar z okna svojega ljubljanskega stanovanja v Stožicah.” VLADIMIR JAGODIC, delavec iz Mrzlave vasi pri Brežicah: “Če bodo naši politiki znali izkoristiti papežev bo ta za našo državo zelo ko-S papežem bodo vplivni ljudje; če sc bodo z njimi naši predstavniki znali pogovarjati, bomo od obiska lahko dobili boljšo rezino kruha. Če je bil papež v toliko državah, je prav, da pride v Slovenijo, kjer nas je tudi precej katolikov.” MILAN RADIČ, rudar s Senovega: “Za deželo v razvoju, kot smo mi, je vsak tak obisk dober. Ob papeževem obisku bo iz drugih držav prišlo valiko dostojanstvenikov, politikov, skratka veliko različnih ljudi. To je priložnost za Slovenijo, da jim pokaže, kaj ima. Za Slovenijo bo dobra reklama, če bo dobro organizirala obisk. Na splošno mislim, da Cerkev preveč stopa v življenje.” I"Pr!IiC0- Kacin: Pomagati si moramo sam razumeti o temeljnih sestavinah nacionalnega interesa. Brezplodni prepiri, nestrpnost in pretirano ukvarjanje s preteklostjo potiskajo v senco prihodnjo podobo Slovenije. “Vselej v zgodovini je tako ravnala politika, ki je s preteklostjo skušala ogoljufati ljudi za prihodnost. Toda prav do prihodnosti imajo ljudje pravico, in prepričan sem, da že zaradi svojih življenjskih izkušenj ne bodo sprejeli takšne sprevrženosti,” meni Kučan, prav letošnje volitve pa bodo priložnost, da se presodijo politična ravnanja. Ob naraščanju brezposelnosti postaja delo posebna dobrina in vrednota, zato je Milan Kučan ob praznovanju 1. maja, praznika dela, na Javorovici spregovoril tudi o tem: “Marsikdo ne ve, ali bo jutri še zaposlen ali ne. Brez dela ljudje nimajo socialne varnosti, država pa ne trdnosti in gospodarske uspešnosti. Ljudje od svoje države pričakujejo večjo občutljivost za to vprašanje!' Naša država ima prednosti in posebnosti, ki so premalo uporabljene. Zeljni smo znanja in znamo se postaviti v svetu kot enakopravni sogovorniki in sodelavci. “Zato je še toliko bolj smiselno vprašanje, ali smo zares in dodobra izkoristili te svoje prednosti. Predvsem pa se morajo to vprašati sedanji upravljalci države,” je zatrdil Kučan, na utemeljenost tega vprašanja pa kažejo tudi javno izražena nezadovoljstva. “Ljudje pa ne zahtevajo nemogočega, pač pa hočejo živeti dostojanstveno, od poštenega plačila za dobro opravljeno delo. Pravica vsakega od nas je, da si ustvarimo življenje po svoji meri, v skladu s seboj in svojimi pričakovanji.” T. GAZVODA Karlovac in Dolenjska iščeta poslovne stike Poslovna borza na Otočcu priložnost za sodelovaje OTOČEC - Mnogi podjetniki na Dolenjskem in v Beli krajini, prav gotovo pa tudi v Posavju in v drugih območjih po Sloveniji si že dalj časa želijo, da bi ponovno oživili gospodarske stike med karlovško in dolenjsko regijo ter posredno tudi med državama Hrvaško in Slovenjo. Ravno zato pripravlja Območna gospodarska zbornica Novo mesto v sredo, 15. maja, poslovno srečanje in neke vrste poslovno borzo na Otočcu. Srečanje bo potekalo od 11. ure dalje v restavraciji Tango na Otočcu, in sicer pod geslom “Karlovačka županija k sosedom iz Dolenjske in Bele krajine”. Ob tem dogodku se bo z razstavo svoje dejavnosti in izdelkov predstavilo tudi 14 podjetij iz karlovškega območja, poleg tega pa bo na pogovorih sodelovalo še 24 direktorjev drugih tamkajšnjih podjetij. Organizatorji vabijo k sodelovanju vsa podjetja, ki bi želela navezati stike z gospodarstvom sosednje države, tudi tista iz drugih slovenskih regij. Kotizacije za sodelovanje na poslovni borzi ni, prijave pa zbirnjo na Območni gospodarski zbornici v Novem mestu (tel. 068-322-185 ali 322-182 ali 322-183), Iger postrežejo tudi z dodatnimi informacijami. Poleg poslovne borze bo ta dan srečanje županov obeh območij, organizatorji pa upajo, da bosta nu Otočec prišla tudi predsedniku slovenske in hrvaške gospodarske zbornice. Verjetno nam ne bo pomagal nihče drugje na slovesnosti v Črnomlju ob praznik JJ1 gasilcev dejal obrambni minister Jelko Kacin, ki je odprl prenovljeni gasilski dol in ČRNOMELJ - V Črnomlju so v okviru projekta “Črnomelj - moje mesto” v soboto, 4. maja, obudili nekdanje običaje v mestu na flor-janovo. Že dopoldne je bil pred gradom promenadni koncert godbe na pihala in nastop tukajšnje folklorne skupine ter županova zdravica, v cerkvi pa maša. Osrednja prireditev je bila popoldne pred prenovljenim in dozidanim gasilskim domom, ki ga je odprl minister za obrambo Jelko Kacin. Poleg črnomaljskih gasilcev so prišli pred gasilski dom tudi gasilci iz semiške in metliške občine ter iz sosednje Hrvaške, na čelu povorke pa je bila črnomaljska godba na pihala. Kot je v pozdravnem nagovoru dejal župan Andrej Fabjan, so bili v črnomaljskem gasil- skem društvu, ki je na florjanovo proslavljalo 115. obletnico ustanovitve, vzponi in padci, a so gasilci vedno našli dovolj moči, da so pre-brodili težave. V črnomaljski občini imajo sklenjene koncesijske pogodbe s 27 gasilskimi društvi, po županovih besedah pa je normal- ZAŠČITNIK GASILCEV NA PRAPORU - Črnomaljski gasilci so na florjanovo dobili nov prapor, na katerem je lik sv. Florjana, ki bo krasil samo črnomaljski prapor. Prapor je darovala družina Črne, v njenem imenu pa ga je razvil Marjan Črne. Dekan Vinko Podbevšek je blagoslovil prapor, prostore in opremo, ki so jo črnomaljski gasilci slovesno prevzeli ob jubileju in ki je najsodobnejša, denar zanjo pa je prispevalo ministrstvo za obrambo. {Foto: M. B.-J.) no, da je GD Črnomelj, najbol i. • opremljeno. Da bi društvo lan oz, normalno delalo, sta veliko prip :m mogli občina in ministrstvo ^ obrambo. Rezultat dobrega sod ep lovanja med obema je prenovi) i i gasilski dom, v katerem bodo p "n leg črnomaljskih gasilcev še ushi U benci ministrstva za obrambo, 'je Jelko Kacin je dejal, da prih) :kt v gasilstvu do preoblikovanja,'Be je vse manj gašenja in vse v1,N reševalnih akcij, zato so še toB bolj ponosni, da so na Igu zgrad ^ izobraževalni center, ki lahko'u|; liko prispeva k šolanju gasilsl I* strokovnjakov in splošnemu "'P predku reševalne službe. “V Beli krajini ministrstvo ^ obrambo ni tako močno zastopa ( ‘ kot v drugih predelih Sloveni ’ toda Gorjanci niso meja, ki loč ^ Belo krajino od ostalega države. Nasprotno, vedno 'V dokazov je, da se Bela krajina*,^ bolj povezuje z ostalo Slovenijo- ^ prenovljenem gasilskem dom#] o,, tudi tehnika, ki bo omogoda^' alarmiranje in posredovanjef vsej Beli krajini. Ne smemo na" reč pozabiti, da gre za pokraji* ob južni meji, da ste še pred en* letom poslušali grmenje topo* one strani meje in zato se še tol# bolj zavedate, da nam verjetno* bo pomagal nihče, če si ne bon znali in mogli pomagati sami," dejal minister Kacin ter se zahva za razumevanje, ki so ga Belok* njci imeli doslej za potrebe slovi sice obrambe. Jl M. BEZEK-JAf^’ SIMPOZIJ FIZIOTERAPEVTOV OTOČEC - Ob dnevu fizioterapevtov 8. maju poteka na Otočcu 2. simpozij fizioterapevtov Slovenije na temo Vloga fizioterapevta v zdravstvenem timu. Simpozij, ki se je začel včeraj, zaključili pa ga bodo jutri, organizira Zbornica fizioterapevtov Slovenije, glavni pokrovitelj pa je družba Krka Zdravilišča. I Nezaupljivi do nove šolske reforma S0.| Črnogledost kočevskih šolnikov naj bi bila zgolj odraz težkih razmer na obeh mestn^J: šolah - Številna vprašanja ostala brez odgovorov - Merila še pripravljajo KOČEVJE - Na okrogli mizi “Osnovna šola po novih šolskih zakonih”, ki stajo v Kočevju pripravili Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije in kočevska osnovna šola Ob Rinži, so kočevski šolniki izkazali precejnjo mero nezaupljivosti do nove šolske reforme. Po mnenju gostov pa naj bi bila ta le odraz komaj še vzdržnih razmer na obeh mestnih šolah, ki si delita iste prostore. Gostje okrogle mize, ki so predstavile paket nove šolske zakonodaje s poudarkom na osnovnem šolstvu, so bile Angelca Kunstelj in Darinka Sivec z Zveze društev DO JUTRI SE SEJEM INFORMATIKA LJUBLJANA - Še dva dni si lahko na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani ogledate tradicionalni sejem Informatika, saj bo jutri, 10. maja, zaprl vrata za obiskovalce. Letos že 8. mednarodni sejem informatike in pisarniške opreme so sejmarji pripravili ob sodelovanju Združenja za računalništvo in informatiko pri GZS. Na njem sodeluje 166 razstavljalcev iz 16 držav. Med njimi so vsa vodilna svetovna podjetja s področja računalništva in tudi domači proizvajalci. pedagoških delavcev ter strokovna delavka v odboru za šolstvo pri državnem zboru Marinka Pečjak Nemec. Povedale so, da se bo reforma začela že čez dve leti na šolah, ki bodo imele ustrezne razmere za uvedbo sprememb, in da bo dejansko trajala 14 let. Ena od pomembnih zahtev za začetek reforme je, da ima šola zagotovljene dobre prostore, česar pa kočevsko osnovno šolstvo nima. Da gre za resnično težke razmere je potrdi- la tudi Darinka Sivec, kije pov^ 'Pe la, da v svoji dolgoletni praks* *M( ni naletela na kaj takega k«*1 Jb Kočevju, kjer se v eni stavbi g<* l*s teta dve šoli. Nezaupljivost do nove šoWai reforme so šolniki izkazali v štev '*t nih vprašanjih. Zanimalo j>l*l p kakšno mesto bo po novem i***e "* v šoli vzgoja, koliko otrok &**,.s oddelku, kje bodo dobili kadfe' ^ predvsem, ali bo sploh dovolj^1 *J 1 L narja za tako šolo. Na več*fkar in kr* določala število otrok v odde*X- vprašanj niso dobili konkre"! |J odgovorov, saj, kot so pojas**! J gostje, se bodo za merila, ki htT51 način pridobivanja kadrov in f* ^ dobno opredeljevali naknadfl®j ^ • Ljudje smo kot školjke. Ker se ne odpremo drug drugemu, ne vidimo biserov. V ČRNOMLJU ZAČETEK GRADNJE DANFOSSA ČRNOMELJ - V ponedeljek, 6. maja, je črnomaljski Begrad začel z izkopom temeljev za gradnjo novih proizvodnih prostorov tukajšnje tovarne Danfoss Compres-sors. Po besedah direktorja Begrada gre - če odštejejo gradnjo cest - za eno največjih gradbišč v Sloveniji. Zemeljska dela bodo zaključena sredi avgusta, proizvodna hala s 15.000 kv. metri površine pa bo pod streho konec letošnjega novembra. V Danfossu načrt lijejo, da bo poskusna proizvodnja v novih prostorih stekla čez eno leto, ob redni proizvodnji konec prihodnjega leta pa bo našlo delo v tovarni 300 novih delavcev. j|||< premoženje Hidromontažc "a“ 1 Mariborsko pismo Prvi maj v Tamu: namesto čestitk čakalne odločbe željo vodstva in kolektiva sice* ^ prešlo v last republiškega ra2’ ||j', vojnega sklada, vendar je dir#*i* ‘ tor sklada že izjavil, da vidi e**1’ s*, no “rešitev” za to podjetje. .....................- - - i'**lHl ■(!<* X j \ stečaju, saj dolgovi Hidromo*1 taže močno presegajo nje**^ ^ vrednost. Če bo morala Hidf" :r ” i-f nog* \ ’ L montaža v stečaj, o čemer |,”j* malokdo dvomi, bodo mnc delavci ob neizplačane plače2? delo v tujini za nekaj let na#j ^ Skaljen praznik dela Hidromontaža dolguje vsem & |(j, MARIBOR - Okoli tri tisoč delavcev Tama letos prvomajskih praznikov ni preživljajo v veselem in brezskrbnem razpoloženju kot nekoč, pač pa z negotovostjo in tesnobo v srcih. Zaposleni v Tamu so namreč zadnji delovni dan pred prazniki skupaj z. marčevskimi plačami dobili tudi odločbe, s katerimi so jih poslali domov na čakanje. Po prvomajskih praznikih se veliki večini delavcev Tama torej ni bilo treba vrniti na delo, saj so v tej največji mariborski tovarni dokončno ustavili stroje. Vsi vedo, da je to prvi korak na poti k stečaju Tama. Iz zdravih jeder podjetja naj bi še v maju sicer zraslo štirinajst novih družb, vendar bo v njih dovolj dela samo za polovico sedaj zaposlenih ali pa še manj. Ridi več kol 800 delavcem mariborske Hidromontažc je skrb za bodočnost skalila veselo praznovanje praznika dela. I ik pred prazniki je družbeno laveem nekaj plač, številnim*^, v lavecm pa od 20 do 25 tis°l (J mark. Tudi sicer v Mariboru in oW' ^ lici letošnje praznovanje l.nwj ^ ni bilo tako veselo in množič*1, j in imivi tuivvauo in univ/«--- r m kot včasih. Pa ne zato, ker lj#|. je praznika dela ne bi spoštovan \ . pač pa zaradi tega, ker za pr:lZ Po|ja novanje preprosto nimajo ča*v ^ Mnogi Mariborčani so prvornpi qc ske praznike namreč izkoris*,1, p, •inv | >i ii/.n 11\\. ikiiiii vk iz-iv'” ,t m za spomladanska dela na vrt* *i|j kih, ki se kot gobe po dežju š*n y jo v okolici mesta, vse več paJy je tudi v mestu med blok*- Ju, nekaterih naseljih, ki veljajo delavska, so si stanovalci sola* .j *»j, korenček in peteršilj poseJ;’^ \ kar na zelenicah pred bloki, n so še do nedavnega rastle r*$ Medtem ko se številni M** H borčani borijo za preživetje j ^ regiji je 32 tisoč brezposeln**’ % več tisoč takšnih, ki z 7()-odsl , IIMIV. I tl Ik Milil, Ik I C a ninii plačami doma čakaj*’ l' S| mini |)iiK»lini (.Kinni |j. delo), pa se na mariborski p° tieni sceni nič ne spreminja; TOMAŽ KSH-A C St. 19 (2439), 9. maja 1^ k 1 DOLENJSKI LIST j Novomeška kronika ] ODNOS - Novomeški lokal rn' baron je priljubljeno dopol-ik *®sko zbirališče novomeških di-. *?v, ki tam preživljajo čas, ko ___ )ril;ajo šolo, popoldne pa k Barabo! “ ~v'jej° tudi predšolski otroči-J1' ti so v ponedeljek na terasi a "rabili otroško kolo. Bila je že rl\ *na noč, ko so vsi objokani po Molski ulici iskali svoje vozilce. p tPrav mu ni bilo povsem jasno, ■ lfikaj gre, saj slovensko ne ra-P najbolje, je malčkom prisko- ifn 1 na pomoč Sicilijanec Antonio, i—'“''v iv.11ijti11v,v ruiiuiuu, le poprej videl natakarja, kako ih) kolešček zabrisal v kontejner za t,i ""ti. Turizem smo ljudje. : vi NOVA TEHNIKA - Novome-ali Jai so se v ponedeljek dopoldne, ad Vznikov siti in opravkov po melj ' u'ačni, spustili po Glavnem trgu 'sl popolnoma zapolnili vse parkir-n ■ Prostore. Še več. Menda se je zgodilo, da je bila do zad-'0 eHa kotička zasedena tudi par-pai J"® hiša, tako vsaj je trdila gos-ni 'kije pri zapornici nemočno jč. ?.a'a koloni v hišo vdirajočih d( Semafor nad cesto pri garaž-i vi t je medtem z zeleno barvo v ,raino oznanjal, da je prostora jo. i, v°'j- Očitno vanj niso vgradili iiil 'Ce 'uči, zato je omenjena dama ?ra'a na cesto in se dela lotila z e| Ročno je odganjala stranke, [ta* aji* eni )0* alil id lOl1 iv IV i h K ‘•'to gospa je rekla, da je pri ti J°v"t šoli Grm parkirišče za šole, ali za male ali ve-,ega pa ne ve. Po šentjerncjsko J; || Lomnosti - Na letošnjem Canju na Javorovici se je zbra-jJP.tko ljudi kot še na nobenem to letih, tudi zaradi častnega a Milana Kučana. Ko se je le-i''Peljal v koloni avtomobilov, .Ji' mnogi presenečeni. Ni se -. jf^ljal v veliki limuzini s temni-sl. 'ekli, tudi iz nobenega od treh °el” mercedesov (s Krkino gTtHtrsko ,ablico!) ni izstopil ■ Rednik republike, pač pa ’ " Hudoklin s sodelavci in te'i Hrug* dolenjski ugledne-^ fcUan Kučan Je očitno zado-!s precej skromnejšim vozi-. S|eer dobro znane bavarske Hima samo škocjanski W ?a svojega šoferja! Il", |kQBRO vnovčeni cer- 'A Cl ^1 ■ Časi množičnega t, je8a kupovanja bolj ali manj b to "ih av,omobilov sicer še l n'imo, se pa zgodi, da se l0, j.0 kateri od Romov pohvali z k' ^eiš)im jeklenim konjičkom. H Se je zgodilo tudi pred krat- > i.LV Šentjerneju, kjer je med .................... t.nlu lepotca kupil tako, da je I« 'o H valci prav završalo. Ponosni tJ. Je P° lastnem pripove- pn fim^j^icpoTCtHaip^l |Z K i Pr°dal certifikate. Kako-k' L dejstvo je, da “lastninje-ji- JT *elo dobro obvlada. -------—-----------• J v?jokranjski drobiž \c V K°MANCI - Prvega maja j l?° tradiciji veselo na Koman-a ie ko^a l°vske družine ■ ^'Ca iz Žužemberka. Letos so fi bi r° razpoloženje, kar ga je iii’?.0(l dežja, skrbeli “Koso-K vj ,r> gasilci Žužemberka. Med je tja prišel Ludvik Koc-I 'zŽužemberka. Ludvik spa-l’ tje.! mcd suhokranjske “rekor-'i11 1 ' SaJ je bil samo letos na H« f sv. pctra kar 17-krat. 4 iS| fNI DOL - Slovenski film ili' ^'sije bil posnet davnega leta d' ^inmivi so kadri zagatnega s* J5 v Blatnem Dolu, ki so bili nj nj‘ prav v Lipju v Suhi kraji-li'1 j.11 tedaj se je v tej vasi mar-\t' li^Premenilo. Vaščani so obli' vtl-'rkcv, nekdanjo šolo, asfal-iilj [j Pa so tudi vse ceste, tako da * bK")e zmeraj manj podobno *» >n. Dolu. 1J4JSKA - DVOR - Mladi iti' k)cj ki so ria večdnevnem i obisku v tovarni Kcko v IS fc^uerku, so hitro našli stike St'm JJ*'be.„„, ..... l^ladimi z Dvora. Nedeljsko (' i|,,aae je minilo v znamenju if ii^ašanja moči in znanja v ji' 'nogometu. Tekma se je O;1 y?!a z majhno prednostjo ili' C1,b nogometašev. Kitajci že yJjajo povratno tekmo, ki bo .A Oi;ljo na Dvoru. JI S. M. MŠi IZ M ASIH OBČI M ***** Za mrliško vežico 750.000 mark? O/. II IJi.NA PRI: TEKLOST- Večja skupina Kočevarjev iz Avstrije in Nemčije se je skupaj z vodstvi kočevarsk, združenj iz Koroške, Bavarske in Nemčije v nedeljo v Kočevskih Poljanah srečala z domačini iz Topliške dolin Prijeten dan so pričeli z dvojezično mašo v tamkajšnji cerkvi, potem pa ga nadaljevali z ogledom muzeja o ži Ijenju m delu Kočevarjev nekdaj in se pogovorili z ljudmi, ki še danes žive v teh krajih. Naša kamera je ujela nek gostov in domačinov oh ogledu voza, s kakršnimi so svojčas vozili čebele na pašo. Čudili so se lepo oblikovani, panjskim končnicam, ki jih je po ljudskih motivih na panje naslikala študentka Irena Kapš, potomka Kočevarji iz Občic. Gosti so kočevarski spominski muzej v Poljanah tudi obogatili z nekaj darili, tako da postajajo sedat prostori že pretesni. (Foto: T. Jakše) DELA PRI OBNOVI KNJIŽNICE NAPREDUJEJO - Že kar nekaj časa novomeške Knjižnice Mirana Jarca zunaj ne krasi več krasno zelenje, pač pa najrazličnejše železno in leseno ogrodje, ki delavcem Pionirja - gradbena operativa Ljubljana omogoča obnovitvena dela. Andreja Pleničar, v. d. ravnateljice knjižnice, je povedala, da ta sicer napredujejo, toda počasneje od predvidenih načrtov, so pa kvalitetno opravljena. Rok za sanacijo čitalnice, ki bi jo obiskovalci še kako potrebovali, saj se sedaj zadržujejo v improviziranih prostorih, je bil 31. marec, ki je seveda že preteklost. Vknjižnici upajo, da bo nujna obnova čimprej končana, potrudili pa se bodo tudi za čim racionalnejšo izrabo prostorov, k čemur bo pripomogla tudi dodatna izraba podstrešja v poslovne prostore in kasneje izgradnja prizidka, kar predvidevajo načrti. Mirko Strmšek, ki je na novomeški občini zadolžen za investicije, meni, da se bodo izkopi za prizidek začeli že avgusta. In na koncu še beseda o denarju, ki bo kriv za delo ali nedelo - Mestna občina Novo mesto in ministrstvo za kulturo RS sta za knjižnico namenila po 100 milijonov tolarjev. (Foto: L. Murn) GASILCI POČASTILI FLORJANA - Pri podružnični cerkvici sv. Florjana, kjer v zvoniku kraljuje tudi najstarejši zvon na Dolenjskem, so se v nedeljo zbrali na cerkveni in posvetni slovesnosti gasilci iz novomeške občine s predsednikom novomeške gasilske zveze Andrejem Poljšakom na čelu. Prišli so gasilci in njihovi predstavniki iz Novega mesta, Šmihela, Podgrada, Otočca, Ždinjevasi, Kamene, Prečne, Malega Podljubna, Stranske vasi in gostitelji iz Lakovnic. Prireditev je bila v počastitev sedemsto-letnice šmihelske fare, njen župnik Ciril Plešec pa je ob tej priložnosti blagoslovil sliko sv Florjana, ki so jo gasilci v povorki prinesli od prenovljenega gasilskega doma na Gorenjih Lakovnicah, kjer bo poslej visela, do cerkve njihovega zavetnika, blagoslovil pa je tudi novo asfaltno cesto do cerkve, po kateri je prišla procesija. Po maši je bil kulturni program in družabno srečanje. (Foto: T. Jakše) NOVIH 800 METROV ASFALTA - Vaščani Malega Lipja so I. maja praznično prevzeli na novo asfaltirano cesto proti Fabjanu. Odsek ceste v dolžini 800 m so financiral/ krajani, lastniki počitniških hišic in vinogradov ter krajevna skupnost Žužemberk, stal pa bo okoli 5 milijonov tolarjev. Cesto je blagoslovil dekan Franc Povirk, namenu pa jo je predal predsednik KS Žužemberk Franc Škufca, ki se je zahvalil gradbenemu odboru in njegovemu vodji Antonu Fabjanu, dekanu Francu Povirku in direktorju cestnega podjetja Petru Lavriču ter jim predal simbolično nagrado - ročno poslikano kravato, delo Tineta Šušteršiča iz Žužemberka. (Foto: S. Mirtič) Vežica v Dolenjskih Toplicah stala že 540.000 mark - Za dokončanje še 210.000 ali pol manj mark? - Občina za cenejšo različico - Otvoritev ob 10. obletnici začetka gradnje DOLENJSKE TOPLICE - Decembra letos bo preteklo že 10 let, odkar so se krajani Dolenjskih Toplic odločili, da bodo tudi sami postavili mrliško vežico. Gradnja seje vlekla celo desetletje in v tem času požrla denarja za tri in pol podobnih objektov, vendar še danes vežica stoji pod pokopališčem nedograjena, delno že dotrajana, ter kliče po dokončanju in celo že po prenovi. Če se bo občini, ki je sredi lanskega leta prevzela vodenje naložbe, in krajevni skupnosti kot investitorju uspelo dogovoriti, bi lahko z deli končali v maju in juniju. Tako vsaj zatrjuje inž. Mirko Strmšek, pooblaščeni predstavnik investitorja, ki je v preteklih mesecih temeljito raziskal okoliščine, v katerih se je gradila vežica, seštel vse stroške, ki sojih imeli krajani že z njo, in tudi ocenil, da bi bilo za dokončanje vežice potrebnih še 100.000 mark. Čeprav so krajani za gradnjo okrog 240 kvadratnih metrov velike vežice že doslej odšteli 540.000 mark, bi bilo treba po načrtih projektanta Boštjana Fabjana vanjo vložiti še okrog 210.000 nemških mark. Predstavniki krajevne skupnosti in občine so na sestanku decembra lani že sklenili, da z naložbo ne gre tako naprej in da je potrebno gradnjo prilagoditi in poceniti. Projektant s spremembami in cenejšimi različicami ni soglašal, zato sta skupaj z odgovornim projektantom Dušanom Delničarji DB danes odločajo o delitvi dobička Pol dobička za dividende? NOVO MESTO - Za danes je v Novem mestu sklicana skupščina delničarjev Dolenjske banke, ki se po jamstvenem kapitalu uvršča na 8. mesto med slovenskimi bankami. Banka je imela ob koncu lanskega leta okrog 450 delničarjev, sestava in število lastnikov pa se spreminja, še posebej, odkar se z delnicami te banke trguje tudi na Ljubljanski borzi. Med drugim bo po današnjem dnevu tudi odločeno, kako bo z delitvijo 400 milijonov tolarjev v lanskem letu ustvarjenega dobička. Upravni odbor banke predlaga, da bi ga polovico namenili za dividende, četrtino za povečanje rezerve, 10 odstotkov za nagrade članom organov upravljanja in delavcem banke ter preostalih 14 odstotkov za sklad lastnih delnic. Če se bo skupščina s predlogom strinjala, lahko delničarji DB že po 24. maju pričakujejo izplačilo 10-odstotne dividende. Delničarji na skupščini sprejemajo tudi poslovno politiko banke v letošnjem letu. Vodstvo načrtuje, da bo banki uspelo bilančno vsoto tudi letos povečati skoraj za četrtino, kot seje zgodilo lani. Hkrati napoveduje, da bo banka tudi tekoče poslovno leto zaključila z dobičkom. Ta naj bi bil večji kot lani in naj bi dosegel 550 milijonov tolarjev. Grando odstopila od sodelovanja. Arhitekt Fabjan zdaj investitorju in njegovemu pooblaščenemu predstavniku grozi s tožbo zaradi kršitve avtorskih pravic, vendar Mirko Strmšek vztraja na racionalizaciji. “Občina je za dokončanje mrliške vežice iz lanskoletnega prora- SPOMENIK NEUMNOSTI? - Če bi bila vežica v Dolenjskih Toplicah projektirana za kak drug kraj in drug čas, bi morda postala arhitekturno zanimiv objekt. Zakraj, kjer so krajani zbirali denar zanjo tudi s samoprispevkom, je bila vsekakor prevelik zalogaj in ji manjka uporabnosti. čuna že namenila 3,15 milijona tolarjev, približno toliko bi še letos, kako tretjino sredstev pa bi morala zagotoviti še krajevna skupnost. O cenejši varianti bo v začetku tega meseca še usklajevalni sestanek s krajevno skupnostjo. Ta se sicer lahko odloči za dražjo različico, vendar potem ne bo občinskega denarja,” napoveduje Strmšek. Primerjava z gradnjo mrliških vežic v drugih krajih novomeške občine govori o nenavadno dragem projektu v Dolenjskih Toplicah, saj nobena od drugih vežic (Dvor, Prečna) ni stala več kot 150.000 mark. Na občini so celo izračunali, daje cena kvadratnega metra te vežice za 15 odst. večja kot cena enake površine žužem-berške cerkve, ki je reprezentativen objekt, medtem ko za mrliške vežice običajno velja, da so skrom- VODA IN CESTE NOVO MESTO - Slovensko društvo za hidravlične raziskave in Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije organizirata jutri, v petek, 10. maja, v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu strokovno posvetovanje Voda in ceste. Pokrovitelj posvetovanja je Ministrstvo za okolje in prostor, soorganizatorji pa Društvo za ceste Novo mesto -v ustanavljanju, Društvo vodarjev Slovenije in Slovensko društvo za zaščito voda. Pred začetkom posvetovanja bo ustanovni občni zbor Društva za ceste Novo mesto. PREDAVANJE O RELIGIJI, VERI IN DUHOVNOSTI NOVO MESTO - V sredo, 15. maja bo ob 18. uri v zavarovalnici Tilia Primož Škoberne iz Centra za duhovno kulturo iz Ljubljane predaval o religiji, veri in duhovnosti. Ne glede na to, katera je vaša pot duhovnosti, ste prisrčno vabljeni na predavanje, ki bo spregovorilo o tej, za današnji čas zanimivi vsebini. nejše. Mirko Strmšek, ki je analiziral dosedanjo gradnjo v Dolenjskih Toplicah (mimogrede: vse do lanskega novembra je bila to tudi črna gradnja), je ugotovil tudi več neracionalnosti v gradnji. Poslovilna dvorana s stožčasto streho je vi- • Mrliška vežica v Dolenjskih Toplicah je zgovoren dokaz za to, da krajevna skupnost dostikrat ni strokovno usposobljena za vodenje naložb, še posebej večjih. Tkidi v tem primeru se je delalo preveč po domače, ni bilo jasno, kakšna je vloga projektanta in kakšna investitorjeva. Zaradi slabe organizacije delaje več obrtnikov dobilo predplačila za dela, ki jim jih potem ni uspelo izvesti, pri gradbenih delih se je denar nenadzorovano prelival, in tako ni prav nič čudno, če je cena gradnje tako visoka. Poleg tega bi moral investitor (KS) uradno potrditi projekt vežice, česar pa do danes še sploh ni storil. soka 15 metrov in je brez stropa, zato bi se vsa toplota kopičila pri vrhu stožca. Načrtovanih sne-golovov sploh niso namestili, ker se bojijo, da bi jih sneg s strme strehe odtrgal z delom kritine vred. Ravno streho na vežici so morali že pred nekaj leti zamenjati, kar je povzročilo 1 milijon tolarjev dodatnih stroškov. B. DUŠIČ GORNIK Občina Šentjernej Javorovičanom izpolnila obljubo Skoraj 3 km asfalta JAVOROVICA - Za prebivalce najvišje ležeče dolenjske vasi Javorovice in za občino Šentjernej je bil L maj zapisan s pomembnimi črkami tudi zato, ker so tega dne uradno odprli asfaltno cesto od Velikega Bana pa skoraj do spominskega hrama na Javorovici. Cesta je bila grajena v treh etapah, zadnjih 2.800 metrov pa so uredili v drugi polovici aprila. Za investicijo, ki je bila vredna 42 milijonov tolarjev, je pol denarja prispevala občina, pol pa država iz naslova demografsko ogroženih območij, saj je Javorovica v občini Šentjernej najbolj demografsko ogrožena vas: po drugi svetovni vojni je tam živelo preko 100 ljudi, danes le še okoli 30. Občina Šentjernej je skupaj z JP Komunalo in Cestnim podjetjem iz Novega mesta prenovila tudi 400 metrov vodovoda v Javorovici z vsemi priključki, kar bo prispevalo k boljši oskrbi prebivalcev z vodo. Po županovih besedah je bila za občino ureditev ceste velika investicija, od katere pričakujejo, da se bo obrestovala. “Cesta ima zelo velik pomen pri odpiranju območja tudi za turistične namene, zato ima ugodne možnosti predvsem za razvoj kmečkega, izletniškega in zimskega turizma,” je dejal župan občine Šentjernej Franc Hudo- POPRAVEK V javnem razpisu občine Šentjernej za subvencionirale realne obrestne mere za namenske bančne kredite, odobrene za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in kmetijstva v občini Šentjernej, objavljenem v prejšnji številki Dolenjskega lista, je bila pomotoma izpuščena beseda “kmetijstva”. Za neljubo napako se opravičujemo. Oglasna služba Dolenjskega lista IZ NAŠI M OBČI M Letalska šola tudi v Beli krajini Pri aeroklubu Bela krajina je začela delovati letalska šola, ki je med prvimi v državi registrirana po novih slovenskih predpisih - Vključitev v turistično ponudbo PRILOZJE PRI METLIKI - Pred štirimi leti je delo aerokluba Bela krajina bolj zaživelo. Takrat so namreč začeli urejati in tudi uredili vzletno-pristajalno stezo na športnem letališču v Prilozju, zgradili hangar in spremljajoče objekte. Pretekli mesec pa so v klubu dosegli enega pomembnejših ciljev, ki so si ga zadali že pred časom. Aeroklub Bela krajina je namreč dobil spričevalo o usposobljenosti za pouk zrakoplovnega osebja, s tem pa je bila hkrati v klubu ustanovljena letalska šola, katere upravnik je znani novomeški športni pilot Adolf Šuštar. V šoli usposabljajo športne pilote, pilote' jadralnih letal ter pilote ultra lahkih letal in motornih zmajev. Vse te tipe letal ima aeroklub tudi na voljo. Sedaj se v šoli šola -10 članov kluba, ki so šolanje pričeli lani v novomeškem aeroklubu, seveda pa so dobrodošli tudi vsi drugi, ki jih letenje veseli. Predsednik kluba Jože Matekovič ob tem poudarja, da je prav njihov klub eden prvih v državi, ki ima registrirano šolo po novih slovenskih predpisih. Sicer pa imajo prizadevni člani belokranjskega aerokluba, ki veči- ZDRAVSTVENO PREDAVANJE SEMIČ - V nedeljo, 12. maja, bo ob 9,30 v kulturnem domu Jožeta Mihelčiča v Semiču predavanje z naslovom “Ostani zdrav-živi dlje in bolezni raka”. Predavala bo znana strokovnjakinja z ljubljanskega Onkološkega inštituta prof. dr. Berta Jereb. O TURIZMU NA VASI ČRNOMELJ - Ker se turistična ponudba v Beli krajini vse bolj širi, pa naj gre za obkolpski turizem ali vinsko cesto, vabita kmetijski svetovalni službi Črnomelj in Metlika na predavanje o turizmu na vasi. Predavanje bo v nedeljo, 12. maja, ob 10. uri v sejni sobi občine Črnomelj, predavala pa bo Milena Kulovec z republiške uprave za pospeševanje kmetijstva. KADROVSKE ZADEVE ČRNOMELJ - TUkajšnji svetniki so na zadnji seji pretekli teden obravnavali več kadrovskih zadev. Tako so soglašali z imenovanjem Janeza Kopača za direktorja Zgodovinskega arhiva Ljubljana in Andreje Brancelj-Bednaršek za ravnateljico Belokranjskega muzeja Metlika ter dali pozitivno mnenje Nadi Žagar za imenovanje direktorice Zika. Milana Krajnca in Damjana Žalca so imenovali v svet zdravstvenega doma Črnomelj ter imenovali komisijo za ocenjevanje urejenosti črnomaljskih naselij in domačij z Greto Auguštin kot predsednico. Dlje časa so se zadržali pri dajanju mnenja za ravnatelja osnovne šole Mirana Jarca. Komisija za mandatna vprašanja in imenovanja je predlagala, naj da občinski svet prednost za imenovanje in zato pozitivno mnenje kandidatu za ravnatelja OS Mirana Jarca Alojzu Hudelji. Vendar sklep ni bil sprejet, prav tako kot tudi ne predlog sklepa svetnika Borisa Mužarja, da daje občinski svet pozitivno mnenje za ravnatelja OŠ Mirana Jarca Borisu Mužarju. Tretji sklep, o katerem so svetniki glasovali, je predlagal svetnik Silvo Grdešič. Menil je, naj se o predlogu za dajanje mnenj sploh ne glasuje, ker je mnenje svetnikov brezpredmetno. Tbdi ta sklep ni bil sprejet. no dela opravijo sami ali ob pomoči sponzorjev, v letošnjem letu v načrtu ureditev kampa ob stezi, postavitev brunarice s sanitarijami in klubskim prostorom ter dograditev kontrolnega stolpa za letenje. Matekovič pravi, da ima kontrolne stolpe le malo slovenskih športnih letališč. Letališče v Prilozju se lahko tudi sicer pohvali z dobro opremljenostjo. Med dru- gim je pomembna pridobitev kvalitetna letalska postaja na letališču, kakršne nimajo niti bolj znana in večja športna letališča. Ugotavljajo pa tudi, daje hangar, ki so ga postavili predlansko poletje, postal že premajhen. Sicer pa v klubu pričakujejo, da se bo letošnje poletje na letališče v Prilozje pripeljalo še več turistov kot lani. Lani so namreč vzpostavili zračni most med Bledom in Belo krajino, kamor so se vozili gostje na enodnevne izlete, letos pa naj bi skupno belokranjsko turistično ponudbo še popestrili. M. BEZEK-JAKŠ E PRIZNANJA OB PRAZNIKU DELA BOJANCI - Na predvečer mednarodnega praznika dela so člani svobodnih sindikatov Bele krajine na Bojancih zakurili enega največjih belokranjskih kresov. Na slovesnosti so podelili tudi priznanja območne organizacije ZSSS za Belo krajino. Prejeli sojih sindikat družbe Danfoss Comprcssors za zasluge pri ohranitvi delovnih mest ter krepitvi samostojnosti sindikata; Ivana Lipuščak za večletno delo in pomemben prispevek pri uveljavljanju interesov članstva; Nada Paunovič za kreativno delo pri uveljavljanju sindikata in izboljšanju ekonomskega položaja članov sindikata; Simo Vrlinič za dolgoletno delo v sindikatu in pomemben prispevek pri ohranitvi samostojnosti sindikalne organizacije ter Janez Matkovič za pomemben prispevek pri ohranitvi sindikalne organizacije ter uveljavitvi soupravljanja v domu počitka Metlika. PRENOVLJENA ZBIRKA OB 45-LETNICI MUZEJA METLIKA - Belokranjski muzej ob svoji 45-letnici svojega obstoja vljudno vabi na svečano odprtje prenovljene stalne zbirke novejše zgodovine. Razstavo v metliškem gradu bo v petek, 10. maja, ob 12. uri odprl Stanislav Mrvič, direktor uprave Republike Slovenije za kulturno dediščino. Postavitev razstave sta omogočila ministrstvo za kulturo in občina Metlika. OTVORITEV NOGOMETNEGA IGRIŠČA SPOMIN NA TRAGIČEN DOGODEK - Vspomin na predvečer L maja pred 60 leti so pri cerkvi sv. Mihela na Trati pri Semiču pripravili v nedeljo krajšo slovesnost. 30. aprila 1936 se je namreč tam blizu pri proslavljanju prepovedanega delavskega praznika smrtno ponesrečil 21-letni Lojze Benčič iz Vavpče vasi. Poškodoval se je ob streljanju z možnarjem, umrl pa je v ljubljanski bolnišnici in so ga 5. maja pokopali na Žalah. O dogodkih pred šestimi desetletji sta na slovesnosti govorila Anton Plut v imenu pripravljalnega odbora ter Jožef Kočevar, sekretar belokranjskih svobodnih sindikatov. V kulturnem programu je ob sinu Slavku, ki ga je spremljal na harmoniki, zapel tudi legendarni Plutov Tonček z Mladice pri Semiču (na fotografiji). (Foto: M. B.-J.) SEMIČ - V nedeljo, 12. maja, bo ob 17. uri ob semiškem kulturnem domu Jožeta Mihelčiča proslava in otvoritev nogometnega igrišča, ki ju pripravlja športno in kulturno društvo Orel iz Semiča. Če bo lepo vreme, bo tudi nogometni turnir, na katerem se bodo pomerile nogometne ekipe Pax, Orel, Pletisa-Kolpa in Bela krajina. Dan prej pa bo ob igrišču veselica, ki jo prav tako pripravlja Orel. Brez rente zagotovo ne bo šlo Črnomaljski svetniki so sklenili, da prebivalce Vranovičev zaradi bližine odlagališča odpadkov oprostijo plačila odvoza in deponiranja gospodinjskih odpadkov ČRNOMELJ - Mnogi Črnomaljci, a tudi Vranovičani še niso pozabili dveh daljših zapor deponije komunalnih odpadkov pred nekaj leti pri Vranovičih, ki soju iz protesta pripravili prebivalci omenjene vasi. Sedanja občinska oblast se očitno dobro zaveda, daje odlaganje smeti občutljiva stvar, zato je predlagala, naj vaščani imenujejo skupino pogajalcev, ki bo zastopala stališča krajanov v pogovorih z občinsko upravo. oprostitvijo plačila vode strinjali vaščani, saj posamezna gospodinjstva porabijo različne količine. Zato je tretji predlagal, naj bi jih poleg odvoza smeti oprostili še plačila 30 odst. porabljene vode. Črnomaljsko odlagališče odpadkov je razdeljeno na tri dele. Prvi del je deponija, na katero so odlagali odpadke od leta 1978 do 1991. Odlagališče, na katero vozijo smeti sedaj, bo predvidoma polno do leta 1998. Tretji del je parcela, ki je sicer odkupljena, a še poraščena z gozdom, nanjo pa naj bi, potem ko jo bodo primerno uredili, odlagali smeti do leta 2010. Vranoviška pogajalska skupina je občinski upravi predstavila svoje zahteve glede bližnje deponije. Predlagali so, da bi bili zaradi degradacije okolja od letošnjega 1. maja do takrat, ko bodo prenehali z odlaganjem odpadkov na odlagališču, oproščeni plačila vseh komunalnih dajatev. Na občini so izračunali, da bi jih oprostitev plačevanja porabe pitne vode za okoli sto Vranovičanov veljala na leto 700.000 tolarjev, oprostitev plačila odvoza in deponiranja gospodinjskih odpadkov pa 300.000 tolarjev. Občini Črnomelj in Semič bi morali to kriti iz proračunov, saj na ta račun ne smejo povečati cen komunal- nih storitev drugim porabnikom. O oprostitvi plačila komunalnih storitev je razpravljal tudi črnomaljski občinski svet. Mnenja svetnikov so se razlikovala, čeprav se dobro zavedajo, da brez rente ne bo šlo. Slišati je bilo predlog, naj Vranovičane oprostijo plačila pitne vode in odvoza smeti. Drugi je vprašal, ali se bodo z Slišati je bilo tudi vprašanje, kakšne so možnosti, da bi znova razmišljali o ureditvi deponije komunalnih odpadkov v rudniški kadunji. Svetniki so se na koncu strinjali, da Vranovičane oprostijo plačila odvoza in deponiranja odpadkov. M. BEZEK-JAKŠE Dražji vrtec Črnomaljci podražitev sprejeli, Semičani pa bodo razloge še proučili ČRNOMELJ - Tukajšnji svetniki so sprejeli predlog za povišanje cen storitev vzgoj-no-varstvenega zavoda Oton Župančič, ki ima enote v Loki, na Čardaku in v Semiču, ter povišanje plačila staršev za oskrbo otrok v vrtcu. Tako je nova cena v jaslih od 1. maja 34.860 tolarjev in je za 24 odst. višja od tiste, odobrene pred enim letom, v vrtcu pa 25.860 tolarjev ali za 17 odst. višja. Cena oskrbe, ki jo plačujejo starši, pa se je s 1. majem povečala za 17 odst. Tako je po novem najvišje plačilo staršev za otroke do treh let 18.270 tolarjev, za starejše otroke pa 14.200 tolarjev. Po novem zakonu občina ne sme določati najnižjega zneska za plačilo staršev. Starši, ki prejemajo denarni dodatek po zakonu o socialnem varstvu, • O povišanju cen je razpravljal tudi semiški občinski svet, vendar so svetniki sklenili, da morajo najprej proučiti razloge za tako velik skok cen. so oproščeni plačila za oskrbo otroka v vrtcu. Ravnateljica vrtca Dragica Valenčič in računovodja sta zatrdila, da na plače zaposel-nih v vrtcu v občini nimajo nikakršnega vpliva, ker jih določajo na republiki, v prihodnje pa se bodo mesečno usklajevale z gibanjem plač v negospodarstvu. Materialni stroški pa bodo planski in se bodo do leta 1997 povečevali za 1 odst. Sicer pa ministrstvo določa najnižjo ekonomsko ceno za otroka, ki pa je višja, kot sojo določili v Črnomlju. M. B.-J. Semiška predstavitev v Ljubljani Na “Dnevih slovenskega izobraževanja”, ki potekajo te dni, bodo semiški osnovnošolci predstavili raziskovalne naloge ter demonstrirali čiščenje in obdelavo gline SEMIČ - Od 7. do 10. maja poteka na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču največja slovenska prireditev, namenjena izmenjavi izkušenj med vzgojno-izobraževalnimi organizacijami, imenovana “Dnevi slovenskega izobraževanja”. Iz številnih slovenskih šol je prišlo na prireditev tisoč prijav, izbranih pa je bilo okrog 160 razstavljalcev, med njimi tudi osnovna šola Semič. Za šolo je to velik uspeh, toliko bo(j, ker tokrat sodeluje prvič. od katerih pa so žal do današnjih dni ostale le razvaline ali še to ne. OKROGLA MIZA O NOB IN SLOVENIJI DANES SEMIČ - V petek, 10. maja, bo ob 17. uri v muzejski zbirki v Semiču predsednik SNS Zmago Jelinčič otvoril razstavo slikarke Alenke Mušič. Ob 19. uri bo v gostilni Pezdirc srečanje članov SNS in simpatizerjev, uro pozneje pa okrogla miza z naslovom “NOB in Slovenija danes”. Gosta bosta predsednik občinskega odbora zveze borcev Semič Jože Regina in Zmago Jelinčič. Poleg semiške šole se bo na prireditvi iz Bele krajine predstavila le še črnomaljska osnovna šola Mirana Jarca, in sicer s folklornim nastopom “Zeleni Jurij naznanja pomlad" in z demonstracijo izdelovanja pisanic. Semičani pa bodo v okviru ohranjanja kulturne dediščine na razstavnem prostoru predstavili raziskovalne naloge, ki sojih semiški šolarji pod vodstvom mentorice Vlaste He-nigsman pripravili v zadnjih štirih letih. Gre za naloge o pastirskih običajih in igrah, ostari arhitekturi, kužnem znamenju na Trati in cerkvah v Semiču in okolici. Najbolj obsežna pa je raziskava o nekdanjih gradovih v današnji semiški občini, ki jo je Henigsmanova delala z učenci od 6. do 8. razreda od začetka letošnjega šolskega leta. “Obdelali smo vseh pet gradov, Opravili smo veliko in pomembno delo, zbrali veliko gradiva, se pogovarjali z ljudmi in zapisali njihove zgodbe, od katerih so se mnoge prenašale iz roda v rod kot ljudsko izročilo,” pove Henigs- Vhtsta Henigsrnan Semiška šola je poslala na prireditev dve prijavi in obe sta bili odobreni. Poleg razstave raziskovalnih nalog bodo prikazali še čiščenje in obdelavo gline od izkopa do izdelka. Šolarji že nekaj let izkopavajo glino pri Smočki luži, jo očistijo po različnih postopkih, vendar po naravni poti, naredijo pri likovni vzgoji, ki jo poučuje Vlasta Henigsrnan, izdelke in jih žgejo. Vlasta pohvali, da imajo na šoli za žganje gline peč, ki jo je izdelal domačin Tone Kambič. Njihova peč je prototip, vendar pa je zanjo zadnje čase precej zanimanja. . M. BEZEK-JAKŠE Sprehod po Metlijjj NA KANDELABRE JAVI RAZSVETLJAVE so pričvrs ^ reklamne table, ria katerih bo« ^ oglaševati vse, kar naj bi zani" i{et lo mimoidoče oziroma mimo' c le zeče. Trenutno so na ploče< M prilepljeni plakati za Vinsko Jjk gred. V SOBOTO, 25. MAJA, 1 NASTOPIL OB 18. URI nag' mu skem dvorišču v okviru Vinske moi gredi pevski zbor iz Hamilton Mp Kanadi. Zbor Majolka bo imel' ? nastopov v različnih sloveni'.I' krajih, za predstavitev na Vin j[e, vigredi pa so se dogovorili latu dj je bila na oni strani velike luže t$p gostovanju metliška folklori skupina Ivan Navratil. ^ POLEG POROČNE DV,( RANE V GRADU je Marjan J ,re( nič odprl bife. Dejanja so se' ta|( veselili bodoči ženini in njih be priče, obiskovalci Belokranjsk >>ii muzeja, stalni in občasni gled jjr poletnih kulturnih prireditevl di zvečer na grad, gasilci, ki Jo iskujejo Slovenski gasilski md 7/ ter seveda tudi umetniki, pr tri vsem tisti, ki si ne upajo pred P *j) liko, če ne srknejo kaj močne# korajžo. . ? ALENKA MEŽNAR’ J, predsednica društva krneč'®V; žena in ljudska pesnica, je pe* jfe bela za izdajo knjižice z recep' h' piškote, kakor so jih nekdaj p' jj0 naše babice Izdelek bo mog^j1 kupiti na Vinski vigredi. Črnomaljski drobi lil IMPRESIVNOST - Ede" h črnomaljskih svetnikov je na"l J* ski seji dejal, da bi morali "C prevoznike pravočasno spoti jo da bodo morali, potem ko W k zaključili gradnjo novih proiA tal nih prostorov tovarne Damfc Compressors, popraviti tudi c«1 *o ki vodi z gradbišča. Svetniki' ^ povedal, da bo šlo z gradbišč* ' tisoč tovornjakov ter dodal, d' 5, cer ne ve, če ta številka po** ^ drži, je pa zagotovo impresi" No, tudi to je nekaj! Sev ZAKAJ ENOSTAVNO? tov poročilu o delu Agencije za r# Pr je odbor za gospodarstvo drugim zapisal, da “zaradi uči" ^ vitosti dela odbor ocenjuje i-, mora biti nosilec dejavno*'l okviru Agencije za razvoj, d1iC( takšen, da bo v agencijo vložil' 1^ kapital, kar je pogoj za uspe delo”. Kako navdušeni šobili' id to ugotovitvijo svetniki, povež' (1 da je eden od njih strokovno1* /J1 lovil, da bi člani odbora lahk* ■ povedali tudi na bolj enost* 5 način. Toda najbrž so se balit . svetniki potem njihove ugotd1 ^ celo razumeli. jsi CESTA - Črnomaljci si že«j W no želijo, da bi popravil'. » metrov ceste skozi mesto od , 1 k hiše" do hotela Lahinja, da W ^ potem vsaj takšna, kol so povp jj. ne vaške poti v občini. Todav* ifj poti so naredili vaščani, črt'" lj| Ijske glavne ulice pa ne bod® bi pravljali ne meščani ne občin«1 t je državna. A tudi država je " j' prav kmalu oz. vsaj letos še n® k je izpadla iz državnega prof” Semiške tropin* VODA I - Četudi je opof< », nifm* vntlt* \i vnHoVU| M katerim upravlja črnom«'«.-Komunala, Semičani zarad' niso zagnali ne vika ne krik« ^ min veni zl\/;i rn^IntJiL * fh to imajo vsaj dva razloga- ‘‘ mnogi Semičani raje kot vO#j (j jejo vino, drugič, še več je \ Semičanov, ki jim je malo®! kakšna je voda v vodovodni« Ji veh, saj do njihovih hiš sp1 Semičani so žel ^ niso prišle. VODAH časom ugotovili, da je vsa kr ki se nabira po kraških itj pravzaprav svojevrsten ten’ N muzej na prostem. V svojo n' H| sko zbirko pa bodo morali. vktij tudi vodovodne cevi, ki Pl položene v zemljo pred 9“ ^ Nekateri so na ta doseže^ ^ ponosni, vprašanje pa je, k*. t(| je mnenje tistih, ki morajov ij; takšnih cevi tudi piti. ,, 'L IME - Prebivalci vasi čok' 'd. se jezijo, ker so tako kot "j'« ju naselje poimenovali tudi ^ naselje Pri Štirih Rokah, čep t ^ 1 l"i5< precej oddaljeno od njihove , Da bi jih "potolažili”, so n• ■”1 naD' N Coklovei. 4 DOLENJSKI LIST Probne iz Kočevja /! NOVA ŠOLA - Nedavno spre-rs ^proračuna občine Kočevje, ki B !j! več kot milijardo in dvesto K "“ionov prihodkov, je omogočilo lcetek največje občinske naložbe 5 V? v letošjem letu, ampak tudi ■'* Pnhodnjih najmanj treh do petih 0 Gre za izgradnjo nove os-#vne šole v Mestnem logu, ki bo 1 Gvidoma stala 700 do 900 mili-1,1 tolarjev. V letošnjem prora- f nu so zanjo namenili 152 mili-C yV.tolarjev- Občini to omogoča )»“*>pis projekta za novo šolo, da J! J? lahko dokončala, pa se bo isl vina morala tudi zadolžiti, jp lVn° zaradi tega pa, kot pravi li ?vski župan Janko Veber, se ' "'razmišljanjem o uvedbi samo-i ida^vka 5e niso dokončno odpo- p0 KOLPI TUDI OBČ1NAR-V ' ‘Uristično-športno društvo ji “slel je tako kot že vrsto let za-( r®d tudi letos za 1. maj organi-Jlotradicionalni tekmovalni in t* ^eativni spust s kajakom, kanu-* ["n raftingom po Kolpi. Na 11-4 fjfetrsko progo pa je letos pl “a tudi ekipa delavcev kočev-ji e°bčinske uprave na čelu z žu-a ,0ni Jankom Vebrom. "" KAMENJALI VRATA - Ob ' notranj'b prostorov v r J.' kočevske občine za potrebe P tlnske uprave in upravne enote *e na občini odločili, da zame->5 1° tudi vhodna vrata v stavbo. ,j| ’ta.steklena vrata so zamenjali . ki so prav tako steklena, i1 je tokrat steklo vstavljeno v Popadljiv snežno beli okvir, ki jc j”0, če ne bodo za to prej poskr-jobčinarji, šele zob časa prila-sedanjemu zunajemu videzu niški zobotrebci :« [MEŽEV OBISK - Po podat-ap * začetka tega tedna se bo iz a' Jške občine udeležilo papeževi J?Sprejema in verskega obreda w 600 ljudi. Ne glede na to, ali . P v skladu s predvidevanji in I ^kovanji ali ne, pa je v primer-" !s sosednjo kočevsko občino, :Ci perjih bo po dosedaj prijav-j! !'n šlo v Ljubljano okoli 450, č» 'ko. Vendar to ne preseneča. u“ temu namreč, da ima ko-vi Aa občina nekaj tisoč prebi-.j, 'ev več kot ribniška pa je rib-, prebivalstvo za razliko od , ./''skega, ki je “zbralo iz vseh ' °v’’, avtohtono, z dokaj izraženi Privženostjo tradicionalnim 11'"Inim, verskim in drugim :i" Sjotam. e, klREDITVE - Miklova hiša ji 'Enice bo v tem mesecu orga-|0 '"la vrsto kulturnih in drugih j|, ,?ditev. Na svoj račun bodo j 'Predvsem tisti, ki radi pisluh-n m ru?'m’ saJ b°sta predava-I' ‘vružitvenega gibanja “Ljube-» fužina in svetovni mi", ki je i11 Jjlinulo soboto, v tem mesecu kr'la še dve: prvo bo 16. maja ta* naslovom “Čez Pampe in ji F s kolesom”, drugo pa bo ,yi Ivanje Darinke Suljevič, ki bo [baja. Vmes bosta 10. maja ^ ptavitev knjige Franje Bojc-,, k*ec in dan kanseje koncert ' ,? Štefančiča pri Novi Štifti. ‘‘I1 Jlo bo odkritje spominskega lil Ma T1GR 25. maja in nato f Pja šc koncert Alana Taylor-vj J*.ajske prireditve bodo za-|fll fjli zadnjega dne v maju z , I Jli.ško predstavo Evnuh, ki jo Fizorilo Šentjakobsko gledala abonma. n* ž jjjrepoljski krompirčki] 1 fZUS” MED DOBREPO-r Za Dobrepolje je film “Je-'Po.snet leta 1979, rezerviran :ck, 14. maja, in nedeljo, 19. y Film je sinhroniziran v * ^ŠELOVKA” NA JAKLI-'' LEM ODRU - Pred kratkim > ,"aei igralci nastopili v Jak-P< domu z “Mišelovko" Aga-ji) ^ristic. Gledalci so popolno-li “Polnili dvorano in bili z igro j Sni. in,“Godba podpisana - j Ltyo upokojencev in občina /ePolic sta podpisala najent-"Sodbo za prostore za dobo ;P “Upokojencem za prostore d ,? potrebno plačevati nalili J1'*;, pač pa jin bodo stroški iit Bjne kurjave veljali na leto lil* brNi. * JtRRO ZA VILMO - Na 'i č*vanju v znanju materinščini vic bilo v Ljubljani, je srebr- , alkarjevo priznanje osvojila < plina Šuštar, učenka 7. raz-$ .^Dobrepolja. ^ 'J l JA NAGRADA ZA Ml' Društvo za boj proti ,JJ iilul’ljana, ki praznuje 25-let-jiK Movanja, je razpisalo nate-•'lakat “Slovenija viren pl: jA"! rak", ki so sc ga lahko j*'li učenci od 5. do S. razre-l) klj° nagrado, spust z raftin-jP11 Soči, sta si priborili zase .“'trše učenki 5. razreda šole k* Polje Martina Padar in Kar-1^'niozi. “'iiii mm j i » A Š 1 H O B t I M Mšš Konec nerazčiščenih razmerij Za težave zdravstvenega doma ni kriv direktor Reševati jih bosta morala tudi občina in ministrstvo RIBNICA - Na izredni seji ribniškega občinskega sveta, sklicani koncem preteklega meseca zaradi potrebe po sprejemu odločitve, ali potrditi dr. Rusa za direktorja zdravstvenega doma ali pa mu podaljšati mandat vršilca dolžnosti, so svetniki po pretehtavanju razlogov za in proti izdali soglasje k imenovanju dr. Petra Rusa za direktorja ribniškega zdravstvenega doma. Skupna ugotovitev svetnikov je namreč bila, da za težave zdravstvenega doma ni kriv direktor. Na sklic izredne seje samo dva dni prej, predno seje dr. Rusu iztekel mandat vršilca dolžnosti, je Benjamin Henigman pripomnil, da ni prav, da je občinska uprava s tem čakala do zadnjega trenutka, Breda Oražem pa je pojasnila, da je bil vzrok temu, ker so čakali na zahtevana poročila. Še neizdelana poročila o delu zdravstvenega doma in k temu dodana zahteva občinskih svetnikov, da mora dr. Rus še pred imenovanjem za direktorja pripraviti predlog elaborata o sanaciji izgube zdravstenega doma iz leta 1994 skupaj s prikazom svojih videnj in možnosti za celovito reševanje problematike zobozdravstva v ribniški občini, so bili namreč razlogi, da občinski svet na februarski seji ni potrdil dr. Rusa za direktorja zdravstvenega doma, čeprav ga je svet zavoda imenoval že januarja. Čeprav se tudi v za to določenem trimesečnem roku ni vse zgodilo tako, kot so predvideli, pa so na izredni seji svetniki ugotavljali, da bi morali imeti zelo tehtne razloge za podaljšanje mandata vršilca dolžnosti. Se posebno, ker za težave zdravstvenega doma v Ribnici ni kriv direktor, ampak razmere v zdravstvu, o čemer priča podatek, da v Sloveniji skorajda ni zdravstvenega doma, ki ne bi imel izgube. M. L.-S. OBČAN SPRAŠUJE -MEDVED ODGOVARJA - Zakaj brundaš o nekulturnem ropanju? - V enoumju ni bilo davkov ne na knjige, ne na pokojnine in še na marsikaj ne, zdaj pa imamo demokracijo in je vse drugače. Mirtovški šratelj: “Za občinski praznik so visele v Osilnici le tri zastave, ker ljudje nimajo denarja, da bi tako pogosto kupovali zastave, kot se menjajo državni znaki. ” Osilnica slavila Čistilna akcija - Pohod do Friškove ograje - Veslaške tekme na Kolpi OSILNICA - Občina Osilnica praznuje dva občinska praznika: 1. maj in petrovo. 1. maja 1363 je Osilnica dobila samostojno župnijo in zato so se v novi občina Osilnica odločili, da bo ta dan njihov praznik. Pred letošnjim praznikom so najprej izvedli 20. aprila očiščevalno akcijo, ki se je je udeležilo nad 100 ljudi. Spet so nabrali za več tovornjakov odpadnih materialov. Samo kovinskih predmetov so nabrali za 4 kamione. Gasilci so ob pomoči občanov očistili in oprali osilniškl trg in postavili mlaj. Pred praznikom so letos tudi obsekali in uredili drevje ob Čabranki in Kolpi pri Osilnici ter še na druge načine poskrbeli za lepši videz občine. Na 1. maj so spet izvedli pohod do nogometnega igrišča pri Friškovi ograji. Tam so domači šolarji izvedli krajši kulturni program, vsi udeleženci pohoda so bili postreženi z golažem. Za zaključek je bilo že tradicionalno nogometno srečanje. V okvir praznovanja 1. maja sodijo vedno tudi veslaške tekme na Kolpi. Več o tem na športni strani. J. PRIMC Upravljanje Šeškovega doma je prevzela občina - Muzeju določili prostore KOČEVJE - Z nedavnim sprejemom sklepa o prevzemu upravljanja in razmejitvi uporabe prostorov v Šeškovem domu so kočevski občinski svetniki zaključili triletno obdobje nerazčiščenih razmerij med občino kot lastnikom Šeškovega doma in Muzejem Kočevje, ki ima v njem svoje prostore. Upravljanje s Šeškovim domom je prevzela občina, muzeju pa so v njem določili prostore. Muzej Kočevje ima v stavbi Šeškovega doma, s katero je vrsto let upravljala krajevna skupnost Kočevje-mesto, prostore že pd leta 1963. Š pričetkom prenove Šeškovega doma, ki jo je vodil in nadziral muzej, je krajevna skupnost leta 1993 prenesla upravljanje s Šeškovim domom na muzej, vendar pa občina tega ni potrdila. Zato je med muzejem in občino v zadnjih nekaj letih prihajalo do nesoglasij, ki so zadevali predvsem vprašanja vzdrževanja stavbe in uporabe prostorov. Kljub številnim poskusom dogovorov so se obojestranski očitki kar vrstili. Občina je muzeju očitala, da si lasti Šeškov dom, muzej pa občini, da zanj ne skrbi. Začarani krog medsebojnih očitkov so na predlog odbora za kulturo in šport in odbora za premoženjska in pravna vprašanja prekinili šele na zadnji, aprilski seji občinskega sveta. Kljub dolgoletnim prizadevanjem muzeja, da bi postal upravitelj Šeškovega doma, so se svetniki odločili, da bo upravljanje prevzela občina. Muzeju so dali za opravljanje njegove dejavnosti v stalno uporabo depo v kletni etaži, v pritličju depo v prostoru sedanje pisarne muzeja, prostor v južnem traktu stavbe, malo dvorano in stopnice iz odra v drugo nadstropje, prostor v južnem traktu stavbe v prvem nadstropju in vse prostore v drugem nadstropju. V souporabi bo imel muzej v pritličju vhodno avlo, sanitarije, čajno kuhinjo in prostor za prodajo kart z garderobo za obiskovalce ter sejno sobo v prvem nadstropju. Veliko dvorano bo muzej lahko uporabljal po dogovoru. Stroške tekočega vzdrževa- DOLENJSKI UST vaš četrtkov prijatelj DOBRODELNI PLES KOČEVJE - V ambulatni za diabetike zdravstvenega doma Kočevje so se v sodelovanju z diabetičnim društvom Kočevje odločili za posodobitev prostorov za zdravljenje sladkornih bolnikov. Nekaj denarja bodo zbrali tudi z dobrodelnim plesom, ki bo v soboto, 11. maja, v hotelu Valentin. V zabavnem programu bodo sodelovali Evald Fliser, predsednik društva slovenskih književnikov, Tomaž Domicelj, ansambel Tonija Verderberja, Toni Gašpe-rič in drugi. NA OBISKU NA OŠ V PODPRESK1 - Vseh 15 učencev od 1. do 4. razreda se je rado postavilo pred fotoaparat, seveda z obljubo, da "bodo v časopisu ". Zmotili smo jih pri tehničnem pouku, vsi prostori pa so bili še v novoletnem vzdušju - okrašeni. Šola v Podpreski spada v javni zavod šole dr. Antona Debeljaka iz Loškega Potoka in so jo lani nameravali kar zapreti, vendar krajani in KS Draga tega niso dopustili. Res je, da je celotna stavba v slabem stanju in so učni pogoji prej slabi kot dobri, toda šola je in potrebna je temeljite obnove. Nujno bi bilo vsaj dobro sodobno ogrevanje, saj v prastari stavbi domuje tudi otroški vrtec, ki ima, za razliko od potoškega, še dovolj prostora. Na sliki sta še učiteljici Alenka Kalič, ki vodi podružnično šolo, in Jožica Lavrič. (Foto: Albin Košmerl) PARTIZANSKI ZDRAVNIKI IN PRAVNIKI MED STROKO IN POLITIKO RIBNICA - Miklova hiša vabi v petek, 10. maja, ob 18. uri na predstavitev publikacije Partizanski zdravniki in pravniki med stroko in politiko. Osrednji osebnosti, ki jima je publikacija posvečena, sta domačinka iz Nemške vasi dr. Franja Bojc - Bidovec in dr. Viktor Volčjak iz Škofje Loke, oba partizanska zdravnika. Na predstavitvi bosta avtorici publikacije magistri Mateja Jeraj in Jelka Melik, sodelovali pa bodo tudi prof. dr. France M. Dolinar, dr. Stane Granda in Ribniški oktet. Ivan Kralj-Vintarjev Ivanov zlati glas Ivan Kralj-Vintar, pevec in vodja pevske skupine Zagoriški fantje DOBREPOLJE - Ivana Kralja iz Zagorice poznajo Dobrcpoljci po njegovem žametnem in lepo zvenečem glasu. Prav on vodi tudi pevsko skupino Zagoriški fantje, ki pojejo in gojijo narodno oz. ljudsko pesem, predvsem pesmi iz dobrepoljske doline. Zagoriški pevci so doslej izdali dve samostojni kaseti in še pet skupinskih (z drugimi slovenskimi pevci in godci), veliko ploščo in dve mali plošči ter zgoščenko, na kate- ri so biseri slovenskih ljudskih pesmi.Vse življenje Vintar-jevega Ivana je prežeto z glasbo in pesmijo. Rad pove, da je prvič nastopil, ko je bil tako majhen, da, stoječ na domači peči, ni dosegel stropa. Takrat so ga izdelovalci klincev (zobotrebcev) nagovorili, naj zapoje tako glasno, da ga bo slišal ata, ki je bil takrat na Vidmu. Kmalu po vojni pa so ga povabili k zagoriški pevski skupini, ki jo danes vodi. Med nastopi sta mu najbolj ostala v spominu zmaga na radijski oddaji “Za našo vas” leta 1952 v Velikih Laščah in nastop na Taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, ko je med 7000 pevci samostojno nastopila tudi zagoriška sedemčlanska skupina. Ivan in njegovo bližnje sorodstvo sta zaslužna tudi za ohranjanje ljudskega izročila. Njegova stara mama in mama sta dobri pripovedovalki in pevki. S ponosom se spominja, da so bili pogosti obiskovalci njihove domače hiše člani SAZU in zbiralci ljudskega blaga Niko Kuret, Ma-tičetov in Vodušek. Prav na njihovo pobudo so Zagoriča-ni spet v živo prikazali kmečko ohcet in zagoriške mačka-rc. Vse to je tudi posneto in shranjeno za bodoče rodove. M STEKLASA Predsednik preklical odstop Predsednik gasilcev v Osilnici je spet Janez Žagar OSILNICA - Osilniški gasilci so spet poprijeli za delo. Na pobudo pobratenih gasilcev iz sosednjih hrvaških Plešcev in gasilske zveze iz Kočevja je Janez Žagar na nedavnem občnem zboru preklical svoj odstop s položaja predsednika gasilskega društva Osilnica. K preklicu odstopa je pripomoglo tudi dejstvo, da se je sodelovanje z občino zelo izboljšalo. Občina je za gasilstvo namenila 354.000 tolarjev, plačala zavarovanje za avtomobile in za 20 gasilcev. Gasilci so doslej porabili okoli Osilniški nadev OSEM BIRMANCEV - Pred kratkim je bila v Osilnici birma. Škof ni imel veliko dela, saj je bilo birmancev iz vse občine le 8. MALO NJIV ZORANIH - Še lani ob takem času je bilo v občini Osilnica zoranih veliko njiv, pravzaprav skoraj vse. Letos pa so orali le redki. Domačini povedo, da so za to najbolj krivi divji prašiči. NADALJEVATI CESTO - Te dni bodo nadaljevali z gradnjo ceste Borovec-Osilnica, in sicer na odseku Bezgovica-Bezgarji. Šele ta cesta bo tista prava, ki bo povezovala Osilnico s Slovenijo, saj je obkolpska cesta (kot pravijo nekoliko razširjenemu in asfaltiranemu kolovozu) preozka in nevarna. 300.000 tolarjev za nakup razne gasilske opreme. Te dni se bodo udeležili območnega gasilskega tekmovanja v Kočevju. Pred občinskim praznikom so očistili s pomočjo krajanov Osilnico in postavili mlaj. Dobro sodelujejo z občinsko gasilsko zvezo Kočevje in z gasilsko zvezo v hrvaškem Čabru, posebno še z gasilskim društvom Plešce. Osilniški predstavniki se tudi redno udeležujejo sestankov obeh gasilskih zvez, Čabar in Kočevje. J. P. LUKY Smrečnikova 45 Novo mesto Tel. 068/24-612 Prodaja avtomobilov LADA na gotovo najugodnejši kredit! Nudimo kredite in leasing tudi za rabljena vozila. nja stavbe si bosta do dokončne ureditve sistemske zakonodaje s področja muzejske dejavnosti, ki predvideva drugačno financiranje muzejske dejavnosti, kot je sedaj, muzej in občina delila. M. LESKOVŠEK-SVETE Prvi maj spet postaja vse bolj spoštovan Žal jo je zagodlo vreme LOŠKI POTOK - Medtem ko je šlo nekaj nekdanjih praznikov v pozabo, je 1. maj vse bolj spoštovan, saj je delavstvu vlival upanje po boljšem življenju in humanejšem delu, po časih, v katerih ni nihče pomišljal, da se bo nenadoma znašel med armado brezposelnih in črno prihodnostjo, kateri nihče ne ve napovedati konca. Na predvečer praznika je gorelo kar šest kresov, celo več kot nekdaj. Osrednje praznovanje v občini Loški Potok je bilo zamišljeno ob kresu v Dragi, ki ga je pripravljalo turistično društvo, žal je dež pokvaril praznovanje vsem, ki so prišli ali so imeli namen ob kresovih obujati spomine. Tudi tradicionalna družabna prireditev L maja, ki naj bi bila pri lovski koči pod Jazbino, in pohod planincev nista v celoti uspela. Planinska koča je sicer sprejela pod streho del pohodnikov. Žal je letos narava zagodla vsem. Na osojnih legah je morje zvončkov, na prisojnih pa bi lahko pripravili smučarsko tekmovanje. Neprijazno vreme je večino odvrnilo od pohoda. Organizatorji - omeniti velja Tonija Gregoriča - pa pravijo, da bodo srečanje ponovili. Treba pa je povedati, da je bil center Loškega Potoka lepo okrašen z zastavami, česar za pretekla leta ni moč reči. A. KOŠMERL Janša v Strugah Odgovarjal o gobah, pokojninah, privilegijih in večinskem volilnem sistemu STRUGE - Poročali smo, da so v Strugah v občini Dobrepolje pred kratkim ustanovili krajevni odbor SDS in da je bil na ustanovitvenem sestanku prisoten tudi predsednik SDS Slovenije Janez Janša. Stružance je posebno prizadel zakon, ki prepoveduje nabiranje večje količine gob za prodajo. Janša je na to dejal, da je tudi on kot otrok nabiral gobe in si tako kupil šolske potrebščine, in daje ta zakon zato treba ustrezno spremeniti. Janša je tudi povedal, da ima stranka pripravljen program sprememb pokojninskega sistema, v katerem predvidevajo ukinitev vseh predčasnih pokojnin razen invalidskih. Prejšnji parlament je izglasoval zakon, da so se poslanci lahko upokojevali s 25 leti delovne dobe. Ustavno sodišče je to razveljavilo, vendar je v proceduri že nov zakon, ki z malo spremembami vsebuje isto (oz. celo upokojevanje že z 20 leti delovne dobe). To se da preprečiti le s protesti javnosti. SDS zbira podpise za referendum o spremembi volilnega sistema, ki mora biti tak, da bo preprečil izvolitev nesposobnih v parlament. Sedanji sistem namreč omogoča, da kandidat pred volitvami obljublja nekaj, ko je izvoljen, pa se zavzema za nekaj povsem drugega. Potrebno je zbrati 40.000 podpisov, zbiranje podpisov pa bo trajalo do 21. junija, če jih že prej ne bodo zbrali dovolj. ^J9 (24.19), 9. maju I99h DOLENJSKI UST M&Š 12 NAŠIH O S C I M )// n KOfepg LteVU C3J Foofolaidttn /ostopot L za svetovani«, monta/o in servis mobitel. ŠMARJE 13, 68310 ŠENTJERNEJ tal.: 068 81-118, tax: 068/81-119 P.E. Novo mesto Ljubljanska 27 - BTC tel.: 068/323-000 Smo uspešna ekipa v Krškem, ki dela doma. Želimo okrepiti svoje vrste. Pridružite se nam! Pokličite nas v četrtek ali petek med 8. in 12. uro po telefonu (061)161-32-66! VEČER Z MARKOM MARINOM TREBNJE - Knjižnica Pavla Golie vabi v petek, 10. maja, ob 19. uri v avlo CIK Trebnje na večer z dr. Markom Marinom, profesorjem, eruditom, obnoviteljem mirn-skega gradu in poznavalcem naše kulturne zgodovine in tradicije. Javnosti bo prvič predstavil zbirko fotografij s tematiko mirnskega gradu, ki jo pripravlja za bodočo grajsko galerijo’. PISARNA RDEČEGA KRIŽA ZAČASNO PRI LDS TREBNJE - Tukajšnja območna organizacija Rdečega križa je zaradi adaptacije svojo pisarno začasno prestavila v prostore občinskega odbora Liberalne demokracije Slovenije (LDS), v stanovanjsko-poslovnem objektu na Gubčevi cesti. Vhod je iz zgornje strani. • Pri nas nimamo poglavarja, ker ni nikogar, ki bi ga ubogal. (Pregovor Majorunov) • Ženska je brez odgovora samo, če nima jezika. (Shakespeare) Žejni čez Savo? Svetnik Alojz Zalašček ni zadovoljen z odgovorom vodje HE Vrhovo BOŠTANJ, VRHOVO -Hidroelektrarna Vrhovo obratuje z dvetretjinsko močjo nazivne vrednosti in je tudi proizvodnja v kilovatnih urah zmanjšana za to vrednost. Manjša moč za tretjino je posledica manjšega pretoka za 3 metre od nazivne vrednosti. Nivo zgornje vode je 188 metrov nadmorske višine in je za 3 metre pod projektirano koto stalne zajezitve za to pregrado, ki znaša 191 metrov. V letu 1995 je Vodnogospodarski inštitut iz Ljubljane opravil meritve kakovosti reke Save v zajezbi HE Vrhovo. Iz rezultatov je razvidno, da je reka Sava po kakovosti med drugim in tretjim razredom. Kakovostni razred Save ni konstanten, ampak se s pretokom spreminja. Najbolj čista je voda ob izviru, njena kakovost je v prvem razredu. Reka Sava je bila pred petimi leti med tretjim in četrtim razredom, je dopolnil odgovor na vprašanji svetnika sevniškega občinskega sveta Alojza Zalaščka, s kakšno zmogljivostjo dela HE Vrhovo in v katerem kakovostnem razredu je reka Sava, vodja LIE Vrhovo inž. Užmah. Strokovno je pojasnil, da znaša nazivna moč HE Vrhovo 34,2 megavata in da to moč lahko dosežemo pri bruto padcu 8,2 m in instaliranem pretoku Save 500 kubikov na sekundo. Če pa so pretoki manjši ali večji, v obeh primerih temu ustrezno tudi zmanjšajo moč elektrarne. Svetnik Zalašček je na zadnji seji občinskega sveta v Sevnici dejal, da ne more soglašati s tem odgovorom, češ da je bil pred pričetkom obratovanja HE Vrhovo dan pogoj, da je Sava v drugem kakovostnem razredu. Zalašček je vprašal: “Ali bomo spet šli žejni čez Savo?” P. P. Neopredeljenost ivanških svetnikov Posebej očitno svetniki občine Ivančna Gorica “vzdržani” na 16. seji sveta ob glasovanju o dveh pobudah Franca Godeše (LDS) pri zaključnem računu in novem proračunu IVANČNA GORICA - Po mnenju kar številnih svetnikov ivanškega občinskega sveta, še bolj pa predstavnikov sedme sile, bi bile lahko dolge nočne seje sveta občine Ivančna Gorica precej krajše, če bi se svetniki, na čelu s predseednikom mag. Jurijem Goriškom, nanje bolje pripravili in če v njihovih vrstah ne bi bilo včasih že kar prenatančnega pravnika, svetnika LDS Franca Godeše. Godeša ima voljo in čas, da nih organov. Godeša je prepričan, temeljito proučuje gradiva za seje da je za porast teh izdatkov kriv svetov in nanje praviloma daje kopico pripomb, pobud in amandmajev. Predlogi so navzlic temu, da prihajajo iz “manjšinske” stranke - LDS (SDS, SKD in SLS si ob disciplini svojih svetnikov lahko zagotovijo dvetretjinsko večino), dostikrat tudi sprejeti. Tako je bilo tudi ob obravnavi zaključnega računa občine za leto 1995 in letošnjega občinskega proračuna. Svetnika Godešo pa je neprijetno začudilo, ko se kar 9 kolegov ni opredelilo (8 jih je bilo za, 3 pa proti), ko je utemeljeval, da so morali svetniki poslušati neupravičene očitke, koliko stanejo občinsko blagajno seje njihovega sveta in odborov, kajti ti izdatki so bili za dva odstotka celo manjši od načrtovane realizacije (skupaj 4,5 milijona tolarjev). Godeša pa je opozoril, da so zelo (za preko 60 odst.!) narasli materialni stroški (na skoraj 8 milijonov) za dejavnost občinske uprave, za 23 odstotkov (na 7,7 milijona tolarjev) pa je bila v zaključnem računu večja postavka za nabavo opreme uprav- tudi nakup osebnega avtomobila R-19 brez poprejšnjega predvidevanja sredstev v ta namen in ne da bi o nameravanem nakup občinske svetnike vsaj naknadno seznanili. Zato je Godeša predlagal, naj nadzorni odbor občine Franc Godeša natančno pregleda vse te izdatke. Izid glasovanja o tem smo že omenili. Se večjo vzdržanost svetnikov je doživel Godešev amandma (3 za, 4 proti in kar 11 vzdržanih!) na predlog proračuna za letos, da bi za 3,5 milijona zmanjšali materialne stroške za dejavnost občinske uprave, tako da bi ti znašali 6,5 milijona, kolikor je predlagal župan Jernej Lampret (SDS) in so svetniki to tudi sprejeli tik pred koncem leta z drugim rebalansem proračuna za leto 1995. Godeša je pisno predlagal vsem svetnikom že nekaj dni pred sejo, naj bi ta denar (3,5 milijona tolarjev) namenili za tekoče in investicijsko vzdrževanje poslovnih prostorov vseh krajevnih skupnosti, “bodisi da gre za samostojne zgradbe ali etažne prostore ali posamezne pisarniške prostore in za poslovne prostore občine na Sokolski 8 v Ivančni Gorici”. Navedel je, da gre za prostore, ki sojih več desetletij uporabljali tudi krajevni uradi in jih niso ustrezno vzdrževali. Ob tem glasovanju Godeša neprijetno presenečen ugotavlja, da sc svetniki niso prelevili v krajevne svetnike, ampak so “očitno sledili usmeritvam svojih strank, da je treba predlog proračuna sprejeti, kot gaje predlagal župan. PAVEL PERC V “Se nismo pripravljeni na Rome!” V Račjem selu razburjenje zaradi občinskega odloka o štirih volilnih enotah v tej KS namesto lani dogovorjene ene - Proti volilni enoti Romov na Hudejah RAČJE SELO, TREBNJE - “Kdor je predlagal štiri volilne enote v naši krajevni skuipnosti, je lahko to predlagal v svojem imenu, ne pa v imenu KS Račje selo, ker člani sveta tega gradiva sploh nismo dobili v obravnavo in je torej nelegitimno. Z odlokom se ne strinjamo in volitve po tem planu niso izvedljive in jih tudi ne bomo izvajali,” je predsednik sveta KS Račje selo Franc Kresal zapisal v ostrem dopisu občini TVebnje, v katerem Občinarje seznanja, da so na seji sveta 19. aprila sicer obravnavali gradivo za volitve delegatov za svet KS, da pa ga v celoti zavračajo. sije občinski svetnik Anton Zaletel (SLS) dovolil spremeniti že sprejeti dogovor med predstavniki KS Račje selo in županom Cirilom Pungartnikom ob koncu leta 1995, obenem si je dovolil podpisati namesto predsednika KS Račje selo, za kar obstaja dokaz. KS Račje selo doslej ni bila pri- Sporno gradivo je bilo pripravljeno brez vednosti sveta KS, zatorej so ga na svetu ocenili kot vsiljenega in nerealnega, saj po- Boštanjski samoprispevek do 2001? V krajevni skupnosti Boštanj v nedeljo ob volitvah še referendum za podaljšanje krajevnega samoprispevka v novo tisočletje - Program naložb okrog 260 milijonov tolarjev BOŠTANJ - “Pred referendumom o podaljšanju krajevnega samoprispevka za nadaljnjih 5 let, ki ga bomo združili v nedeljo, 12. maja, z volitvami v svet krajevne skupnosti, smo imeli dvakrat zbore krajanov po vseh 12 vaških odborih. Najprej smo želeli ugotoviti, kakšne so potrebe in želje te naše po površini največje krajevne skupnosti v sevniški občini. Predloge in pobude krajanov smo strnili in oblikovali v realno uresničljiv program,” je povedal v ponedeljek tajnik KS Boštanj Peter Simončič. V obilici organizacijskih opravil je kar malce pozabil na nujno medijsko podporo temu, za razvoj KS zelo pomembnemu dogodku, čeprav so po vseh gospodinjstvih že razdelili brošurico z nekaj podatki o izvedbi programa samoprispevka, ki se izteče konec junija, in o programum novega samoprispevka do leta 2001. Okrog 48 milijonov tolarjev s samoprispevkom zbranega denarja seveda še zdaleč ne bi zadoščalo za zastavljene načrte, vendar se krajani povsod zavedajo, da lahko večjo podporo širše družbe pričakujejo le, če bodo sami pripevali čim več v denarju, materialu in delu. Bo- štanjčani so ob plačevanju poldrugega odstotka samoprispevka od plač, pokojnin in katastrskega dohodka (prav tolikšen je predviden tudi zadnji samoprispevek na prelomu tisočletja) zbrana sredstva kar približno štirikratno oplemenitili! Največjo pozornost so v preteklih letih posvetili obnovi in izgradnji cest, vodovodov, brvi čez Savo, telefonskega omrežja in komunalne infrastrukture. Za ceste so krajani prispevali iz svojih žepov tudi od 3000 do 5000 mark! Z novim samoprispevkom naj bi zbrali v petih letih 53,5 milijona tolarjev, program vseh naložb pa so ovrednotili na okrog 260 milijonov, ker pač računajo, da bodo ob lastnih prispevkih njihovim potrebam, prisluhnili tudi na občini in republiki. Okrog 2200 volilnih upravičencev bo tudi na glasovnici nedeljskega referenduma lahko znova obnovilo tokratni program samoprispevka. Spet bo šlo največ denarja za vzdrževanje, obnovo in asfaltirnaje krajevnih cest, vodovodov, hidrantnega in kanalizacijskega omrežja, nekaj pa ga bo ostalo še za napeljavo telefonskega in zemeljskega električnega omrežja in nekatere druge naložbe, pomembne za življenje ljudi v teh krajih. P. P. Kupujemo delnice podjetij: CETIS in KOVINOTEHNA. Izplačilo v gotovini! Tel.: 0609/625-351. stavlja na glavo že na lanskem posvetu dogovorjene stvari s trebanjskim županom Cirilom Pungartnikom. KS Račje selo ima 250 volilnih upravičencev in po mnenju sveta KS za tolikšno število volil-cev povsem zadošča ena volilna enota, ki je imela doslej sedež v gasilskem domu na Račjem selu, podobno kot KS. Romsko naselje Hudeje kot ena, samostojna volilna enota, sploh ni sprejemljiva, “kajti dobro poznate razmere med Romi in krajani zaradi povzročene škode, ki se še stopnjuje,” poudarja Kresal in opozarja, da sc krajevna skupnost ne bo sprijaznila s politiko gotovih dejstev, še zlasti, ker se o tej zadevi svet KS še ni nobenkrat pogovarjal “in na to še nismo pripravljeni.” Po tem sporočilu z Račjega sela, da bodo bojkotirali volitve v svet KS, če ne bo potrjen že poprej sprejeti dogovor o eni volilni enoti na območju krajevne skupnosti, sicer še ni bil znamenje za alarm na občini v Trebnjem, kajti tamkaj so se zavedali, da bi si krajani z bojkotom naredili medvedjo uslugo, saj bi si z neizvolitvijo novega sveta KS nakopali kup nevšečnosti. Navzlic temu so se predsednik občinskega sveta dr. Marjan Pavlin ter Dušan Mežnaršič in Mitja Prijatelj iz občinske volilne komisije podvizali na sejo sveta KS Račje selo. Krajani so poudarili, da je že sprejeti občinski odlok za izvedbo volitev v svet KS zanje nesprejemljiv in nelegitimen, “ker • Kut smo zvedeli v ponedeljek, je Svet KS Račje selo dobil zagotovila, da bodo Občinarji ustregli njihovim zahtevam, zato naj bi bile volitve tudi v tej KS v predvidenem roku navkljub zamudi in ogorčenju med krajani, ki jo je povzročil omenjeni zaplet. stojna za naselitev Romov v KS tako se tudi sedaj odpoveduje odloku o izvolitvi romskega predstavnika v svet KS Račje selo.” P. PERC Celje V sejemsko mesto VEDNO VEC NOVIH BRALCEV SEVNICA - Tukajšna občinska knjižnica skuša ob sodelovanju sevniške zveze kulturnih organizacij z organizacijo prireditev ob raznih kulturnih dogodkih, predvsem pa s predstavitvijo pisateljev in pesnikov ter njihov del, privabiti v ta kulturni hram tudi morebitne nove bralce in obiskovalce knjižnice. Tako je bilo tudi ob slovenskem in hkrati svetovnem dnevu knjige, ko so v knjižnici pripravili razstavo knjig, ki je obiskovalce popeljala od sliških rokopisov do Prešernove poezije. Zamudnike, ki knjig ne vračajo pravočasno, so oprostili plačila zamudnine, 13 obiskovalcem pa so podarili enoletno članarino v tej številnejši druščini ljubiteljev knjige. En sejem še ne prinese pomladi. Sedem sejmov v enem zagotovo. 14. POMLADANSKI sejem Celje, I4.‘t9.5.'96 vse za otroka ideje, invencije, inovacije gostinska, trgovinska steklo, keramika, porcelan, umetnost in poslovna darila, kozmetika, nakit in bižuterija oprema in gastronomija bio turizem, šport, prosti cas in blago široke potrošnje interier in gradbeništvo CELJSKI SEJEM RAZSTAVA SLOVENSKE POSLOVNOSTI, PRILOŽNOST ZA SKLEPANJE KUPČIJ IN UGODNI NAKUPI Rrjavljeve iskrice .. upj ()bn )d »a :n kin f «nl »et; )v< Pl it'Pr jen irk KLASJE IN GODEŠA - .... ški občinski svetnik Franc Godi tm je v.d. glavnega in odgovorni >a urednika občinskega glasila KI ®I je, Andreju Agniču, poslal vi* javo prispevek na slabih pl straneh o, po njegovem mnei najaktualnejših dogajanjih an seji občinskega sveta. Godeš* upal, da ne bo ovir, da ne bi pevka objavili v celoti. “Sicer jasno, kako lahko občani Ivani Gorice in drugi bralci Klasja* do kaj več o naših sejah. Ne bil ^ prav, da jih več kot Klasje oh A ščata Delo in Dolenjski list,”je ^ pripisal Godeša. Njegovega f jc spevka Klasje v aprilski številk1 je’ objavilo niti se ni uredniku zd (r( vredno o razlogih, zakaj tako,1 etj, vestiti občinskega svetnika.*«.-cer pa bo o tem lahko God zvedel iz prve roke že v petek o 17. seji občinskega sveta, ko bo eb( svetniki obravnavali tudi porof čm uredniškega odbora Klasja. NOVINARJEM ZGOLJ BILA?! - Seveda sva, vsaj s legom Bojanom Rajškom z D{ 'se po novi “ordnungi”, ki je vpeljf «Vi bogve po čigavi modrosti, prej jd tudi za to sejo občinskega sve' Ivančni Gorici zgolj vabilo. So lavec radia Slovenija Jože Žui tokrat še tega ni zaslužil, verjel-ker po vseh fizikalnih zakoniti t, ni mogel biti hkrati na dveh sef j! To se pogosto dogaja tudi p'* ^ tehle vrstic, zlasti so se že večin časovno skoraj povsem prek' ^ seje občinskih svetov v Trebnj ^ in v Ivančni Gorici. To seveda ^ rokratov in nekaterih lokal' ^ politikov očitno ne zanima pre' hg * "jv a idi 0SI; 11'šč- it tik, It) Gl Trebanjske iveri ?( BUMERANG - Svetnik v« Ji banjškem občinskem svetu To S Zaletel (SLS) je bil doslej p«1 'ki strankarskega kolega Boža K* cij carja eden najbolj vnetih zal ^ vornikov, da svet končno pos* posebno pozornost romski p(l tj iematiki v občini. Tonetu pa ijaj kot kažejo zadnji dogodki, njej d prizadevanja za (do)kom- :it*»\/ rnmclrpn-.t v/nrntnmA ” T rešitev romskega vprašanja) j1 čajo kot bumerang, ker naj b' besedah predsednika sveta Račje selo Franca Kresala m' »i njegove vednosti in sveta' Ha dosegel, daje občinski svet do" "p; za volitve v svete KS za KS R* drselo 4 volilne enote (eno tud' Hudcjah, kjer živi večina Ro" J v občini), kot da ne bi bilo I 3 prejšnjega dogovora sveta K-trebanjskim županom o zgolj' ju volilni enoti. Pravijo, da je Za|| to, kar je storil, delal z najbolj' ^ namenom, tisti, ki so še jezni a" ^ pa ne bi imeli nič proti, če bi( ^ folog pomagal razčistiti, kdoje ^ podpisal... a k OBČINI NIČ ZA ŠOLO Jb ± ŠEVEC - Občina Trebnje ni F jela nikakršnih sredstev za r -t|[ ružnično šolo na Jelševcu, ki- ^ že leta 1971 prenesli kot osn°J ^ sredstvo na mokronoško osn"' ;0( šolo. Ta šola in Iskra MokroiK’-' rij. sta konec leta 1987 sklenili pof ^ ho o prenosu pravice uporab1-’, j lastninske pravice podružn'1 $y šole Jelšcvec na Iskro. Predvid’ ^. proizvodnje na Jelševcu sied bilo nikoli, je pa Iskra držala^ ijv do in je v zameno za šolo J eh1, tj, za potrebe OŠ Mokronog p'1 a (ju dila učilnico na podružnični Trebelno, sodelovala pri ure)-1 ij, telovadnice v Mokronogu ip nakupu računalnika. Takoj6’ o> ra prispevala 3,6 milijona D' jn( nih dinarjev. Sevniški pabeife “NEPREMIČN1NARJI" nik boštanjske krajevne skufj tjj sli Peter Simončič nam je poye jta da na nedeljskem referendum1G tp uvedbo krajevnega samoprlS'i' n„ ka računajo ludi na več kp' jj lastnikov nepremičnin, ki j j j stanujejo zunaj območja K5 ^ ja Stanj. Teh je sicer največ |i:' ^ močju Jablanice in ApnetUNj ^ ...premičninarji” naj hi j/ udeležbo na nedavnih zboru' i janov že dokazali, da so f>r'Pj ^ Ijeni pomagati pri napredku. J krajev tudi s kakšnim tolarjem1, ^ da nimajo pravice sode lova'' ^ tudi na volitvah v svet KS, jih., i it( da niti ne moti preveč, suj J1, ( kih, ki se "cufajo” za nepl®1 funkcije, vse manj. •SPECIALIST” ZA VU^j Zaenkrat še neznanemu nC).,j311; I V il ,i,i 'n. pravu so verjetno prvoim 9 1 prazniki precej osušili deo»irL, *1) /:tln Ki* ii* nillnuil iLi ni V a bo zato sc je odločil, da si v tw .j ^ 1 na 3. maj svoj proračun sp® j t|. koliko zakrpa s pogloblje"®^ L iskavo vsebine treh osebnih‘j j,) inobilov, parkiranih v ^ Tatič je vsakokrat vlomilv \ inc i/dclkc, ki so zavoljo |u,',| "" j % .m. lAItl.C, M M.I ZUVUIJ.' i; izdelave in nasploh vpraslj1^ kovosli pridobili slogan nije za dugo" Št. 19 (2439), 9. maja 1*1- 6 DOLENJSKI LIST 19 (24391. 9. m n in !')•)/« DOLENJSKI LIST Še vedno najugodnejše cene umetnih gnojil, škropiv, semen in žitaric — cement 1 vreča = 635,00 SIT — apno 1 vreča = 429,00 SIT — fasadni material — — Thermoputz = 779 SIT — Thermo extra = 975 SIT ' — končni sloj za fasado m2 = 255,00 SIT — možne fasade v različnih barvah — vodovodni material, centralna napeljava — enoročne pipe iz uvoza 1 kom = 7.000 SIT — ves ostali gradbeni material UMETNA GNOJILA: — NPK 15-15-15 = 1.468,00 SIT vreča — NPK 7-20-30 = 1.665,00 SIT vreča — NPK 8-26-26 = 1.790,00 SIT vreča — KAN = 1.165,00 SIT vreča — UREA = 1.482,00 SIT vreča —- MAP — superfosfat 12-57-0 = 2.650,00 SIT V Zrnu omogočajo prevoz na dom. Cene za kmetijske izdelke so za kmete in so brez p.d. ODPRTO VSAK DAN od 8. — 17. ure SOBOTA od 7. — 12. ure Tel.: 0608/75-086 ali 75-410 Krške novice ■J, HERMAN VIDEM - Hermana * '“"ejavse do danes ni minila sla-K '3 volja> ker je Jaroslav Dostal Ji Jjpil Videm Krško. Kunejjestem < '“možnost, da bi omenjeno krško el ®varno postavil na noge. Ko je kUijej,v preteklosti prevzemal 11 unkcijo predsednika izvršnega it ,cta>je namreč napovedal, da bo pi 'Popečeni izvršni svet pod njeni “''im vodstvom rešil propadajoči ii 'meni. Na, zdaj pa ta vražji Ceh! t PLOŠČICE - V okolici Krškega t1 ■■ Precej primerov nečesa imenit-1» f!>a. Tako najdete gradove, rim-je *° Pristanišče, pogreznjene osji “ke zadnjega sežigališča čarovni Jc’na nepojasnjen način izprazni lene vinske kleti. Pri občini na i ,r.kirišču pa so ploščice. To je ’ | erletno prva postaja na novo tla-ji !Van" Pot' v nebesa. Kdo jo je “stavil in za koga, se ne ve. Zna-“> fe, da dovolilnice za pot v , ,Nsa zagotovo ne bi dobil poli-P>° rdeči občinski svetnik Silvo y '“[ene, če bi v nebesa spuščal , '“anskodemokratski župan Da-1° Siter. No, Siter, dobra duša, se verjetno omehčal in mu tako j volilnico izdal kdaj kasneje, J ^kakor pa ne takoj po sejah ’ “ega občinskega sveta, ko si ga of "[ene tako krepko privošči, rt GOSTIJA - Rudnik Senovo bo :ti jtava postavila za primer, kako js varčevati. Rudnik bo letos :ji fRnoval dvestoletnico delovali! f ba bi praznovanje pomemb-k "rudniških dogodkov državo :f lln čim manj, bo veselico za iji 'cjtoletnico združila kar s sedmi-a ®'n tako prihranila stroške ene ]«[* Prireditve. RlSEGA VOJAKOV IN ČOVIČEVA RAZSTAVA - lerklje ob krki - jutri . ,*f>- uri bo v učnem centru a genske vojske Cerklje ob ki svečano prisegla 15. genezi S* vojakov. V spremljeval-J1 kulturnem programu bo „ deloval pihalni orkester Loče. J1 pred prisego bo v galeriji e| pniee otvoritev razstave slik h' lrka Bogoviča “Cerkljanske Presije”. O razstavi bo govo-“kademski slikar Alojz Ko-, *■ V kulturnem programu ob 11 '“ritvi bodo sodelovali Glas-. *a šola Brežice, ansambel Patiči in pihalni orkester * fe. s Novo v Brežicah j( Obstreljevanje - če bo is “a Skrlec (ZLSD), svetnik v [ji “"''kem svetu Brežice, v kratiš J moral poslušati, da je kriv za f, J*h 2. svetovne vojne, ne bo v ?njih brežiških razmerah to nič “ega. Na seji občinskega sve-f J mu namreč zabrusili, da so v pl pVi v Cerkljah ob Krki luknje a« strelov iz 2. svetovne vojne. 0 M Zorko, ko je Škrlecu to in-J1 Racijo vrgel v obraz, je tako t Mignil glas, kot da bi bil Škr-ig “sebno poveljnik slovenskih g( ganskih sil in bi bil izdal ukaz h ,“slreljevanju cerkve v Cerk- js VlNJSKO - Bolezni prašičev, ■( Jio odkrili v brežiški občini, se 4 :0|j širi s tako imenovanim č >vnim pripustom. Zaradi tega ui Pdi svinjsko “ljubezen” v Po-š "Omejili na najmanjšo možno ji J ali jo celo izkoreninili. Kljub 11 j1 Ukrepom v tej smeri se neka- 1 : Prašiči še prav pogosto znaj-,( jv intimni družbi predstavnic M.špega spola svojega rodu. * ljubezen na črno je zaradi “'jene svinjske bolezeni predana in je greh gospodarjev, 1 f,°T BOB OB STENO - Jernej ifl svetnik v občinskem svetu d . |“e, se je na seji sveta zavzel ,e j Gnjo pločnikov v Cerkljah in fj .“l.anje krajevnih cest ob zele-' c‘jL Ko je o tem govoril in o j! T' zahteval odgovor, so svet-’ j1!) njihov predsednik mrtvo lit sv°jc nohte, prvo pomla-A0 muho na zgornjem oknu fi !jPc,tc vzorce pepita. O tistem, j rGovoril Zorko, niso rekli ne : | c niev. Kdo drug na Zorko-H pastil bi ob tolikšni ignoran-i.Ravnaj zamenjal taktiko in A‘1 na svetnike delovati s svo-•;°vaškim kladivom, ne pa z "fonom za govorniškim od- PODALJŠALI 'j [STROVO RAZSTAVO !i| Ježice - V Posavskem i11 .“ju Brežice so podaljšali 'J i.?Vo stripa in risanega lilma “j tJJ" Mustra, in sicer do 13. H 'Galerija muzeja je odprta ‘L j'ncdeljka do sobole od 8. j T Ure in v nedeljo od ‘J. do jul N- Razstavo so podaljšali, izročajo, zaradi izrednega 7*8nja obiskovalcev. Nima šopek imena Mojca Komatar s fotografijo CERKLJE OB KRKI -Stara mama Mojce Komatar je tako kot mnoge babice in mame tega sveta nekega lepega dne pri oknu zbirala orehe. Obraz ji je obsijala posebna svetloba, šlo je za nekaj veličastnega. Zato je Mojca ta prizor fotografirala. Fotografijo je postavila na prvo mesto med svoje fotografske izdelke, ki jih pod skupnim naslovom Nima šopek imena razstavlja v Prosvetnem domu Cerklje ob Krki. Mojca, zdaj gimnazijska maturantka, gleda na stvari tako, da ne more ostati ravnodušna ob enkratnih dogodkih in podobah, kot je opisano babičino zbiranje orehov. Na njenih fotografijah na omenjeni razstavi so tudi rože, živali in vsaj še dva človeška obraza. Predstavljeni fotografski izdelki pričajo, da želi avtorica z aparatom zapisati trenutek, ob tem pa to ali ono na svetu tudi razložiti po svoje s kombinacijo zaslonke, časa in kota gledanja. Mojca Komatar je naklonjena fotografiranju in to ji je dovolj. Ne misli študirati fotografije, vendar se tudi se ne Mojca Komatar misli odreči delu s fotoaparatom. Če bo vse to privedlo do novih razstav, podobnih zdajšnji, bo Mojci Komatar tudi prav in celo dokaj všeč. M. LUZAR Podjetje Vino Brežice, ki vse bolj uveljavlja to svoje ime, letos obeležuje 50-letnico ________obstoja - Nova brezalkoholna pijača - Papeževo in Slomškovo vino BREŽICE - Podjetje Vino Bizeljsko-Brežice, ki se vse bolj uveljavlja z imenom Vino Brežice, bo letos praznovalo 50-letnico obstoja. Za podjetje je bilo nekako prelomno leto 1964, ko seje predhodnik sedanjega Vina priključil ljubljanskemu Slovinu. Druga dosedanja prelomnica spada v leto 1989, ko je Vino Bizeljsko-Brežice izstopilo iz sistema Slovin. Štiri petine Vinove celotne ------------------------------------- proizvodnje predstavljajo brezalkoholne pijače, preostalo pa je vinogradništvo in vinarstvo. Kot vinar se pojavlja na trgu s kakovostnimi in vrhunskimi vini, poleg teh pa prideluje tudi predikatna, posebna ter peneča se vina. Ko gre za Vinovo brezalkoholno proizvodnjo, velja omeniti, da ima podjetje ekskluzivno Schweppsovo koncesijo za Slovenijo. Doslej je podjetje že dobilo priznanja in nagrade za svoje lastne brezalkoholne pijače. Kot pravi glavni direktor Vina Brežice Karl Reccr, želi podjetje letošnji jubilej počastiti delovno. Da gre za resen namen, zgovorno potrjuje že brezalkoholna pijača ameriškega porekla, ki so jo v Vinu v Brežicah začeli nanovo polniti letos. Dr. Pepper, to je ta • .Vo nasmehi, ki so hujši od solz. (Turgenjev) • Kdor se naredi za ovco, ga požrejo volkovi. (Pregovor) • Podjetje Vino Brežice je med novostmi objavilo tudi Papeževo vino, ki je nastalo v znak pozornosti ob papeževem obisku in naj bi ga zato ponudili visokemu gostu ob njegovi praznični torti. Vino, ki so go natočili samo 6.140 steklenic, je laški rizling izbor. Podjetje je iz lanskega pridelka napolnilo tudi 4.900 steklenic Slomškovega vina. Podlaga temu vinu, ki naj bi doživelo svoj pravi krst 19. maja, je modra frankinja pozna trgatev. Od prodaje Slomškovega vina bodo na pobudo Vina Brežice ustanovili Slomškov sklad. pijača, je najstarejši ameriški brezalkoholni napitek iz 32 sadežev in arom, ki ga onstran luže poznajo od leta 1885. Omenjena novost nekako sodi pod okrilje Sschwcppsa, vendar je Vino zanjo moralo podpisati posebno koncesijsko pogodbo. Direktor Recer šteje podpis te pogodbe za precejšen uspeh podjetja. Vino načrtuje, da bo z omenjeno novo- stjo doseglo na slovenskem trgu letos že 2-odstotni delež. L. M. V CERKLJAH KULTURNIKI S KOROŠKE - Vojaški učni center v Cerkljah oh Krki je v okviru svečanosti ob dnevu upora proti okupatorju in peti obletnici vojne za Slovenijo organiziral v Cerkljah prireditev s pihalnim orkestrom rudnika Mežica in moškim pevskim zborom Vres s Prevalj. Pihalni orkester deluje 95, zbor pa poje 25 let. Kol je povedal Mirko Angeli, vodja strokovne službe in tajnik Z.KO Mežiške doline, je Vres doslej pogosto nastopal in tekmoval in tako so bili njegovi člani - gledano matematično -skupaj vsak tretji dan. Zbor vodi Almira Rogina, kapelnik orkestra je Janez Miklavžina. Na sliki: Vres med nastopom i> Cerkljah. (Loto: L. M.) 7 A\ Š I H OBOI N MM Smeti bodo odvažali, če bo denar Kostak odvaža smeti zdaj iz več krajev kot pred štirimi leti, vendar po enaki ceni, zato ima z izvozom izgubo - Pobude za odvoz - Vsaka hiša bi imela svoj smetnjak • Po veljavnem krškem odloku odvažajo komunalne odpwadke iz strnjenega zaselka z najmanj 10 hišami. Naselij, ki po tem merilu ne pridejo v poštev za redni odvoz smeti, je v občini približno 60, kot zatrjujejo v Kostaku. Večinoma so ti kraji v višje ležečih predelih, na Bohorju in v Gorjancih. no podjetje, kot rečeno, ni navdušeno nad takim vlaganjem v občanov višji komunalni standard, saj bi si s tem nakopalo le dodatne nepokrite stroške. Tako navajajo v vodstvu Kostaka. V zadnjem času so svetniki v občinskem svetu Krško zastavili kar nekaj vprašanj glede odvoza smeti. “Obstaja velik pritisk, da je NA REGIONALNI KOSTANJEVICA - KRIŽAJ DELAJO S POLNO PARO - Ce bo šlo vse po sreči, bodo delavci cestnega podjetja Novo mesto do sredine leta končali okoli 700 metrov navezave regionalne ceste Kostanjevica - Križaj, s čimer bo omenjena cesta končno v celoti obnovljena. S to investicijo, kije vredna okoli 32 milijonov tolarjev in jo financira ministrstvo za promet in zveze, bo zgrajen tudi nov železobetonski most, ki bo zagotavljal večjo varnost. (Loto: T. G.) KRŠKO - V krški občini je bilo leta 1992 naselij, iz katerih je komunalno podjetje Kostak redno odvažalo smeti, 7 in so štela 12.000 prebivalcev. TVi leta pozneje je bilo takih krajev 71 in je v njih bivalo 19.000 ljudi. Cena odvoza je ostala od leta 1992 nespremenjena in enaka tisti, ki je zadoščala za pokritje takratnih stroškov odvoza odpadkov na kratki razdalji iz mesta. Ker Kostakov smetarski tovornjak redno prazni smetnjake tudi zunaj Krškega, kar razodeva omenjeno število naselij, ima krško občinsko komunalno podjetje z odvozom smeti s širšega območja ob nespremenjeni ceni storitve izgubo. Zato je podjetje na ministrstvo za okolje in prostor že poslalo prošnjo za izredno povišanje cen. Ministrstvo je prošnjo zavrnilo, zato Kostak širi območje rednega odvoza smeti počasneje, kot je nameraval v preteklosti in kot od njega pričakujejo občani. Odpadke bi moralo podjetje začeti odvažati še iz precej naselij, da bi vključilo vse kraje, ki jih omenja ustrezni občinski odlok. Komunal- treba odvažati smeti. Vendar se pojavijo različni problemi in odpori, ko pridemo v posamezna naselja,” pravi Silvana Mozer, di- rektorica Kostaka. Občani negodujejo nad ceno in nad načinom odvoza. Po občinskem odloku si sami kupijo smetnjake. Kostak je ponudil, da bi več hiš imelo skupaj večji kontejner, kar bi bilo za prebivalce cenejše. Vendar v večini primerov želi vsaka hiša smetnjak pri svoji hiši, za kar pa ni navdušen Kostak. L. M. VINO SE NE BO VRNILO NA POGORIŠČE - Podjetje Vino Brežice se bo selilo v novo upravno zgradbo, staro, ki jo je pred časom močno poškodoval požar, pa bo prodalo. Čemu bodo dosedanji Vinovi upravni prostori služili v prihodnje, še ni znano: nekateri vidijo i’ njih dobro možnost za hotel, ki ga mesto Brežice zdaj nima. Stara upravna zgradba je v teh dneh dobila novo streho. (Foto: L. M.) PIHALNI ORKESTER K4PELE NA HRVAŠKEM Pihalni orkester Kapele gostuje 10., 11. in 12. maja na mednarodnem srečanju pihalnih orkestrov v Lovranu na Hrvaškem. Prisotni bodo orkestri iz Madžarske, Italije, Hrvaške in Slovenije. Pihalni orkester Kapele bo nastopil na več promenadnih koncertih in mimohodih v Lovranu in Opatiji, pa tudi na 45 minutnem samostojnem koncertu v Moščeniški Dragi. Slavnostni koncert vseh orkestrov bo v soboto, 11. maja, v Kristalni dvorani hotela “Kvarner” v Opatiji. Slovesnost bo zaključena v nedeljo, 12. maja, s slavnostnim mimohodom vseh orkestrov po ulicah Lov- SLOVENSKI KOZOLEC V PODSREDI PODSREDA - V prostorih zavoda Spominski park Trebče - Kozjanski park v Podsredi bo med 7. in 18. majem na ogled razstava arhitekturnih maket in risb arhitekta Bojana Hrelje z naslovom Slovenski kozolec. Razstava spada v projekt Poti kulturne dediščine, ki ga razvija podjetje Agens iz Žirovnice na Gorenjskem. Ob razstavljenem gradivu predstavljajo izbrane objekte z območja Kozjanskega parka. Za novo pričesko ali zagorelo barvo pokličite lepotni atelje »OLYMP« Barbare Pavlin, tel.: 324-510. 10 minut v najnovejšem solariju »Sunlight« samo 500 SIT. Previjamo rotorje električnega ročnega orodja vseh znamk. Eiektromehanika Rotor Sežana, Orleška 12, tel.: 067/32-152. OBHOD MEJE - V Lovski družini Kostanjevica, ki je ena največjih posavskih lovskih družin, posvečajo pripravnikom veliko pozornosti. Ti so si pr\’o majsko nedeljo pod vodstvom referenta za izobraževanje Tonija Zuliča ogledali del lovišča, ki meji na hrvaško mejo, po kakšnih 7 kilometrih hoje pa se je prilegla tudi malica. “Praznovanje obletnice bo delovno” ZRNO RAKA TRGOVINA NA RANČU Novomeški turizem - kako in kam? V javni razpravi je osnutek strategije razvoja turizma v novomeški mestni občini -Postavili osnovne cilje ■ Po potrditvi v svetu občine sledi program aktivnosti Kratke domače NOVO MESTO - Vsi, ki aktivno delujejo na področju turizma, se danes zavedajo, da brez sistematičnega in dobro organiziranega dela v občini in regiji ne bodo želi pravih rezultatov. Ravno takšno mišljenje je verjetno vodilo sekretariat za kmetijstvo in turizem občine Novo mesto, daje začel pripravljati strategijo razvoja turizma. Njen osnutek je zdaj v javni obravnavi, nato pa naj bi ga obravnaval in potrdil še občinski svet. LANSKOLETNI POBOTI - V letu 1995 so podjetja in ustanove v dolenjski regiji za pobot prijavile za 29,2 milijarde tolarjev obveznosti, od tega je bilo uspešno pobotano 13,9 odst. zneska, kar je manj od republiškega deleža pobotanih zneskov (17 odst. prijavljenih zneskov). Povprečni pobotani znesek gospodarstva je bil tudi na Dolenjskem približno enak kot v državi. Povpreč-. no je v novomeški podružnici APP-NI svoje obveznosti prijavljalo 152 pravnih oseb na mesec, in sicer v višini 2,44 milijarde tolarjev. Od tega je bilo na mesec povprečno pobotano za 339 milijonov tolarjev obveznosti. STROŠKI ZA ZAPRTJE - Časopisi so objavili napoved državnega sekretarja za energetiko Borisa Soviča, da bi predčasno zaprtje Jedrske elektrarne Krško (leta 2006 namesto leta 2023) povečalo stroške kar za nekaj milijard nemških mark. Strategijo so zasnovali udeleženci treh celodnevnih delavnic, na katerih so v februarju sodelovali vsi, ki posredno ali pa neposredno delajo na področju turizma, tako: Dolenjski muzej, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Krka Zdravilišča, Srednja šola za gostinstvo in turizem, Kmetijska svetovalna služba, Območna gospodarska zbornica, Upravna enota Novo mesto, Dolenjska turistična zveza in turistična društva pa tudi turistične agencije in posamezni ponudniki gostinskih in turističnih storitev. S svojim delom je k uspešnosti delavnic prispeval tudi Stane Bizjak, svetovalec za turizem pri ministrstvu za gospodarske dejavnosti. In kako je nastajal osnutek strategije? Šlo je za skupinsko delo in sistematično iskanje rešitev. Udeleženci so najprej opredelili glavne probleme na področju turizma v občini in iskali vzroke zanje, nato pa opredelili še cilje in ukrepe, s katerimi naj bi jih dosegli. Osnova, na kateri bo zgrajena strategija, so prav gotovo cilji. Omenjeni udeleženci delavnic so zapisali nekaj najpomembnejših. V prvi vrsti naj bi za razvoj dolenjskega turizma oblikovali turistično identiteto regije ter razvili splošno in še posebej turistično infrastrukturo, brez katere turistov ni mogoče vabiti v občino ali regijo. Najti bo treba tudi ustaljene poti financiranja aktivnosti na področju turizma, razviti promocijo regije in določiti nosilca aktivnosti, poiskati skupne interese vseh, ki v turizmu sodelujejo, in poskrbeti za njihovo ZIMSKA ŠKODA V GOZDOVIH - Po oceni ministrstva za kmetijstvo sta sneg in žled decembra in januarja v slovenskih gozdovih povzročila za več kot 600 milijonov tolarjev škode, saj sta prizadela pet-najstino (156.000 ha) gozdov. Poškodovanega drevja, največ iglavcev, pa je za 400.000 kubičnih metrov. Letos bo država za odpravo posledic iz proračuna namenila 123 milijonov tolarjev. Tečaji Povprečni menjalniški tečaji v torek, 7.maja: za marko prodajni 90.18 in nakupni 89.03 tolarja; za šiling prodajni 12.82 in nakupni 12.53 ter za 100 lir prodajni 8.95 in nakupni 8.57 tolaija. Marko ste lahko najbolje prodali menjalnici Publikum (89.55) ali v Novi LB (89 JO), medtem ko ste najmanj zanjo iztržili na Poštni banki (87.95 sit). Najugodnejši nakup je bil v menjalnici Publikum (89.69), med bankami na našem območju pa v Banki Celje (89.90). Srednji tečaji Banke Slovenije: 100 ATS 1283.2812,100 HRK 2468 6208, 100 DEM 9030.1961,100 ITL 8.8306, 1 USD 137.7015 in 1 XEU 169.5013 tolarja. Terme iščejo največji donos Za družbo Terme Čatež je bilo leto 1995 leto “izrednih dosežkov” - Vsakemu delničarju 420 tolarjev na delnico ČATEŽ - Družba Terme Čatež že vrsto let povečuje prihodek in dobiček in to velja tudi za leto 1995. O lanskem letu govorijo kot o letu “izrednih dosežkov” v poslovanju družbe, saj je bilo doslej najspešnejše. MALA SOLA PODJETNIŠTVA Za bodoče kapitaliste Čeprav na borzi trgovanje ni najbolj živahno, pa so se kupčije na neorganiziranem trgu razmahnile. Trguje se z delnicami olastninjenih podjetij, ki so že postale prenosljive, ali pa tudi na takoimenovanem notranjem trgu, med samimi udeleženci notranjega odkupa, ki lahko med sabo trgujejo z delnicami, četudi so te sicer še omejeno prenosljive. Ker pa gre v večini primerov za trgovanje z neke vrste potrdili in ne s pravimi vrednostnimi papirji, saj le-teh večina podjetij ni izdala niti v papirni niti v dematerializirani obliki, velja tu zapisati nekaj opozoril Agencije za trg vrednostnih papirjev. Potrdila še niso delnice Potrdila, tudi če na njih piše “Delnica”, še niso vrednostni papirji, če nimajo plašča delnice, kuponov za izplačilo dividend in talona za nove kuponske pole, ter če na njih niso zapisane pravice delničarjev. Velja opozoriti, da neorganiziranega trgovanja ne nadzoruje nobena ustanova in da mora kupec sam poskrbeti za svojo pravno varnost. Vedeti je treba, da kupec ne pridobi pravic iz lastništva delnic že s samo sklenitvijo pogodbe o nakupu. Santa izročitev zgoraj omenjenih potrdil (“delnic”) tudi ni dovolj, saj to potrdilo še ni zadosten dokaz, da je kupec imetnik pravic iz delnic. Kako torej? Edini zanesljivi način, s katerim se kupec prepriča, daje res postal lastnik ne le delnic, ampak tudi pravic iz delnic, ki niso bile izdane v pravi obliki, je zato pogled v delniško knjigo izdajatelja (podjetja, katerega delnico kupuje). Za delničarja se namreč šteje oseba, ki je vpisana v delniško knjigo. Vsak prenos delnic je treba prijaviti izdajatelju (podjetju) in dokazati prenos na drugega lastnika s pogodbo o nakupu. Tako se mora torej kupec s pogodbo o nakupu odpraviti k izdajatelju in ta je nato dolžan vpisati spremembo lastnika v delniško knjigo. Agencija 'še priporoča, da kupec potem pri izdajatelju v delniški knjigi še preveri, ali je res vpisan vanjo. Težave s tako pravno negotovostjo so bolj začasne narave, saj bodo družbe v bodoče izdajale delnice v nematerializirani obliki, ki bodo knjižene v centralnem registru Klirinško-de-potne družbe in se bodo, ko bomo z njimi trgovali preko pooblaščenih posrednikov, samo prenašale iz enega računa na drugega. 8 DOLENJSKI LIST sodelovanje in usklajeno delovanje. Med cilje, ki naj bi jih dosegli z razvojem turizma, so uvrstili še ohranjanje in predstavitev naravne in kulturne dediščine, varstvo in urejanje okolja, čišto reko Krko, razvoj turizma na kmetijah, razvoj prireditev v različnih naseljih in drugo. Sam odziv na delavnice in pripravo strategije je bil dober in je pokazal, da vlada na področju turizma veliko zanimanje za usklajeno in bolj učinkovito delovanje. Ko bo strategijo sprejel občinski svet, se bo “ta pravo” šele začelo. Potrebno bo pripraviti konkreten program aktivnosti za doseganje zastavljenih ciljev. Tam se bo kot ponavadi začelo zatikati - pri nosilcih aktivnosti in pri tistih, ki jih bodo morali plačati. B. D. G. V GPG MANJ DOBIČKA GROSUPLJE - Gradbeno podjetje Grosuplje je lani bolj ekonomično poslovalo in zmanjšalo fiksne stroške, pa kljub temu zaključilo leto s slabšimi poslovnimi rezultati, kot je načrtovalo. Z dejavnostjo je ustvarilo 5,6 milijarde tolarjev ali kar za milijardo manj od načrtov, primerno temu pa so iztržili namesto 72 samo 11,3 milijona tolarjev dobička. Za neuspeh poleg neurejenega trga krivijo tudi proces denacionalizacije, ki je zavrl kar nekaj gradbenih del in z zamudami podjetju povzročil za 142 milijonov tolarjev škode. GPG je poleg tega lani izplačalo 80 milijonov tolarjev odškodnin denacionalizacijskim upravičencem. Kako kaže na borzi ? Za trgovanje z vrednostnimi papirji na Ljubljanski borzi v preteklih dneh skorajda ne kaže izgubljati besed, saj sije po opravljenem prometu sodeč, večina borznih posrednikov in vlagateljevjprivoščila prvomajske počitnice. Se najbolje se je odrezala delnica Mercatorja, s katero se vsakodnevno sklene relativno veliko poslov, vendar je v splošnem slabem vzdušju na borzi cena te delnice zdrsnila od 4.100 na 3.800 tolarjev. Mnogi vlagatelji napeto pričakujejo možnost trgovanja z novimi delnicami. Večkrat smo že opozorili, da je s privatizacijskimi delnicami možno trgovati šele, ko so knjižene v centralni register pri Klirinško depotni družbi, saj do tega trenutka kupec še nevknjiže-nih delnic kupuje le pravico na izročitev take delnice, samega prenosa lastništva nad delnico s prodajalca na kupca pa ni mogoče izvesti. Do sedaj je v centralni register prenesenih že okrog 70 delnic podjetij oz. drugih pravnih oseb, od tega je 28 takih, ki so se v celoti ali delno olastninile z javno prodajo delnic in se z njimi že da trgovati. Cena je najboljjasno razvidna pri delnicah tistih podjetij, \ ki so uvrščena v borzno A in B kt tacijo ali na trg OTC, saj se nji• | hove tržne cene vsakodnevno oh javljajo v borznih tečajnicah časopisih. To so za zdaj delnit Kolinske (oznaka KOLR), Merce torja (MELR), Grosista iz No* Gorice (PGGG) ter Tovarne slab korja iz Ormoža (TSOR). Priol talih delnicah je cena odvisna o vaše pogajalske pozicije. Zaradi velikega povpraševanj v nadaljevanju naštevamo podjd ja, ki že imajo pri KDD izdane (Id niče izjavnih prodaj: ABC Po murka. Droga Portorož, DZS, EU Kamnik, Emona Krmila, Gorenj ska mlekarna, Grosist Nova God ca, Julon, Kolinska, Komunaln wt podjetje Kostak Krško, Kovinoteh na, Kompas hoteli, Kočna Kal» nik, Loka Škojja Loka, Lesnini Emmi, Mercator Trgoavto, Met cator Emba, Mercator Pekarni Grosuplje, Mercator poslovni si ste m, Marina Portorož, Pinni oz, Rače, Shiedet Prebold, SŽ Projekt >»c podjetje, Tehnounion, TIO Oti# Vrh, Terme Čatež, Tovarna slab korja Ormož in Zmajčkov butik MARJETKA ČH ''ti Dolenjska borznoposredniška hišb Novi trg 5, tel. 068I323-S53,323-55* "in CE BO POSOJILO, BOMO NAMAKALI 10.000 HEKTAROV j Ml LJUBLJANA - Slovenija želi še pred vstopom v Evropsko zvezo prilagoditi pogoje pridelovanja kmetijskih pridelkov, zato naj bi se lotila projekta namakanja, s katerim bi v petih letih uredila namakalne sisteme za 10.000 hektarov najboljših zemljišč. Projekt je po nekaterih strokovnih ocenah vreden kar 40 milijonov dolai kako hitro pa ga bo država ut ničila, je odvisno od morebiti^ posojila Svetovne banke iz 5 shingtona. Posebna misija teb Pri ke se je namreč konec aprila nU Da la v Sloveniji in zbrala vse potf in ne informacije, na osnovi kate bo pripravila poročilo o umest1 t(J sti kreditiranja takega projekt ^ Sloveniji. Naša država namreč razvitosti ne sodi med države, k ei. običajno deležne kreditov S1 tovne banke. KRKA IN AGRARIACVETJE V ARBORETUMU - Na pravkar končani razstavi cvetja v arboretumu Volčji Potok se je parku in dvema milijonoma tulipanov pridružila še razstava cvetličnih aranžmajev slovenskih cvetličarjev, opreme za vrt in vzgojo rožic ter prodaja na stojnicah. V svojem šotoru je cvetlične šopke razstavljala tudi brežiška Agrariacvetje (na sliki), medtem ko drugi vrtnarji in cvetličarji z območja širše Dolenjske niso razstavljali in ne prodajali. Zato pa je s tekočim gnojilom Asef nastopila novomeška Krka Kozmetika. Svoje mesto na stojnici sredi arboretuma so našla tudi Krkina Zdravilišča. (Foto: B. D. G.) Brezposelnost je, a delavcev n[ Kljub naraščajočem številu brezposelnih oseb v dolenjski regiji krijejo samo 70 odst. poti po delavcih - Neprimerna izobrazba, nepripravljenost za delo in težje zaposljivi NOVO MESTO - Po podatkih novomeške območne enote Zavoda za zaposlovanje je bilo lani kljub naraščajoči brezposelnosti zaradi različnih vzrokov kritih samo 70 odstotkov vseh potreb po delavcih. Sicer pa na Dolenjskem in v Beli krajini že od leta 1989 upada število zaposlenih delavcev, medtem ko brezposelnost ves ta čas narašča, lansko leto spet s povečano, 8-odstotno stopnjo rasti. jetjih je bilo kar za četrtino' I g Terme so postale pred šestimi leti delniška družba, kapital Term Čatež je zdaj razdeljen na 449.981 delnic, delnica pa zdaj že tretje leto kotira na Ljubljanski borzi. “Cena delnice je stabilna. Glede na načrte, donose in poslovanje družbe pričakujejo stabilnost družbe tudi v prihodnje, kot so napovedali na nedavni tiskovni konferenci. Kot zatrjuje direktor Term Borut Mokrovič, ima družba toliko kapitala, da se bo naglo razvijala, kar naj bi pozitivno vplivalo tudi na ceno delnic. Terme so v letu 1995 za dobrih 16 odstotkov povečale prihodek. Pomanjkanje določenih poklicev in nepripravljenost sprejeti določeno delo zaradi oddaljenosti delovnega mesta in dnevne selitve delavcev po različnih gradbiščih, sezonskega dela ali podaljšanega delovnika sta botrovala temu, da je Zavod na vlogo delodajalcev izdal tudi čez 2500 delovnih do- • Lani je bilo v Termah Čatež nekaj manj kot 8 odstotkov vseh prenočitev v Sloveniji, število tujih nočitev je poraslo za dobri dve petini glede na leto poprej. V bazenih Term se je lani kopalo 738.000 ljudi, kar predstavlja v primerjavi z letom prej 14-odst. številčno rast. NAČRTI TILIE NOVO MESTO - Hranilnica in posojilnica Tilia je lani močno povečala bilančno vsoto, tako da je ta konec lanskega leta znašala 500 milijonov tolarjev. V vodstvu napovedujejo, da se bodo še v letošnjem letu kadrovsko okrepili. Načrtujejo tudi še nadaljnje 20-odstotno povečanje bilančne vsote in po vsej verjetnosti še nekaj novosti, npr. vodenje ŽR za podjetnike in hranilnih knjižic za posameznike. voljenj za tujce. To je več kot leto poprej. Najbolj tujce potrebujejo v gradbeništvu za gradbene delavce, zidarje, tesarje in kerami-čarje ter v tekstilni industriji. Število potreb po delavcih se je povečalo v upravni enoti Novo mesto (skoraj za 10 odst.), niti za odstotek v Črnomlju, medtem ko se je v Trebnjem zmanjšalo za 3,4 in v Metliki kar za 16,9 odstotka. Velja pa povedati, da se je kar za četrtino, povečalo povpraševanje po delavcih z nedokončano osnovno šo(o. Lani se jih je zaposlilo 1.616, vendar so kljub temu ravno te osebe najdlje čakale na zaposlitev, in sicer povprečno kar čez dve leti. Malo več pa so lani iskali tudi srednješolce (zaposlitev s 4. in 5. stopnjo izobrazbe je bilo 2.900) in delavce s končano visoko šolo. Podjetja so več kot polovico delavcev iskala le za zaposlitev za določen čas. V gospodarskih pod- brezposelnih vse več. Na Zav( . ugotavljajo, da mnogokrat1 vloženi čas in sredstva za njil) zaposlitev ne dajo pravih rez» tov. Tudi stečaji so med br! ^ poselne porinili precej startf delavcev in invalidov, ki težko našli novo delo. Lani s£ ^ tako kar za polovico povečal & y» iskalcev zaposlitev, ki imajo' |); kot 30 let delovne dobe. ,, ik B. DUŠIČ GOR1" ' • Hočemo, da nam zgradb sto, če ne, jo bomo zaprli, (m na transparentu demonstrant (1. k pogodbenega dela. ,', g Čedalje težje najdejo zapesl' i(j, marginalne skupine iskalce^ e poslitev, ki pa jih je v strukj,^ J • Udbomafija je ideološki strukt desnice, da bi potolklo co. (S. Hribar) V Sloveniji se na papežev 4 pripravljamo tako,_______ . obisk sovražnika, ne pa člo^r ki želi ljudem vse dobro. (Pč‘n Skupščina delničarjev, ki bo sredi junija, bo odločala o delitvi dobička v višini več kot 400 milijonov tolarjev. Vsak imetnik delnice bo dobil 420 tolarjev na delnico, ostalo pa bo t.i. nerazdeljeni dobiček, ki ga lahko družba nameni tudi za nove investicije. Po navedbah vodstva družbe, je le-ta ustvarila velik finančni potencial, kiji zagotavlja rast v naslednjih letih. “Ne vemo, kam naj investiramo, da bi bila dovolj velika donosnost,” pravi direktor Mokrovič. Ko v Termah Čatež govorijo v številkah o prihodnjem razvoju, napovedujejo prihodek v višini poldruge milijarde tolarjev, kar bi pomenilo 25-odstotno povečanje glede na leto 1995. Bruto dobiček, ki naj bi presegel petino vrednosti načrtovanega prihodka. L. M. VEČERNA ŠOLA PODJETNIŠTVA NA OTOČCU NAJUSPEŠNEJŠA - V Restavraciji Tango šport hO^j 'i\ Otočcu se je 3. aprila letos končala že tretja Večerna šola podjetništva na območju Dolenjske in Bele hf ki Rezultat dobro izbranih tem in predavateljev so bile vzorno izdelane zaključne naloge z izvrstno izvedeni"1111 stavitvami. Naloge ni izdelal le en udeleženec, zato tako po številu oddanih zaključnih nalog kot po kvalitet' *li stavite v štejemo šolo za najboljšo tovrstno obliko usposabljanja r Sloveniji. Šola je e organizaciji Združen!11. jetnikov. Gospodarske zbornice, Obrtne zbornice in GEA ('ollegea ter ob finančni podpori Ministrstva z" h j durske dejavnosti bistveno prispevala k dvigu uporabnih znanj podjetnikov m obrtnikov ter k razvoju podjc filozofije na Dolenjskem, (mag. Anton Mihelič, GEA College) i 1 * POKUŠNJA ZA J TEDEN CVIČKA ri Kostanjevica - zveza ni »fuštev vinogradnikov se že fr Mpravlja na letošnji Teden *[tička, ki bo J. in 2. junija v ■i( ^stanjeviškem gradu. Oce-i*1 Jie'anje najboljših vzorcev iz ul '»kalnih pokušenj bo prav [i'Uko v gradu v petek, 10. Ml "»aja, od 9. ure dalje. Pod ( totetvom inž. Darka Marje-fr bosta ocenjevali dve ko-it fisiji: posebej za cviček in za \ "ilala dolenjska vina. Pokro-titelj tega dela prireditve je * 'mečka zadruga Krško -5* 'inska klet Leskovec. Posavje načrtuje nove sadovnjake Kako stvarni so načrti o zasaditvi 4.000 ha novih nasadov še pred vstopom v EZ? - Nujne dodatne hladilnice ter oprema za sortiranje in pakiranje ■ Dolenjskega sadjarskega okoliša ni POSAVJE - Posavski sadjarji so prvi v Sloveniji - že leta 1972 začeli z gostim sajenjem sadnih dreves. Od takrat je ta dejavnost v regiji zelo napredovala in se po tehnologiji pridelave marsikje približala evropski. Šibka točka posavskega sadjarstva pa je slaba organiziranost v trženju ter še posebej pomanjkanje sodobnih hladilnic ter opreme za pakiranje in sortiranje sadja. Sadjarji cele regije imajo na razpolago le nekaj hladilnic, v katere je mogoče shraniti samo 7.000 ton sadja. Posavci se radi pohvalijo, da na 1200 ha, kar je več kot četrtina vseh slovenskih intenzivnih nasadov, pridelajo tudi do 40 odstotkov vsega slovenskega sadja. V regiji je poleg tega trenutno še 3.500 ha travnatih sadovnjakov, sadjarji pa ocenjujejo, da poleg tega pri njih vzgojijo tudi 500 do 600 tisoč sadnih sadik. Posavski sadjarji so pogumni v načrtovanju. Če bo država dovolj velikodušna s sofinanciranjem, želijo v prihodnosti s sadnim drevjem in sadikami zasaditi še 4.000 ha površin, še posebej pa bi radi na večini intenzivnih nasadov uredili namakalne sisteme. Samo za sedanje nasade bi regija potrebovala trikrat večje zmogljivosti hladilnic. Hladilnico nujno potrebuje tudi njihova Sadjarska zadruga, prva specializirana sadjarska Se letos sejem na Bregah? Na hipodromu na Bergah vse bolj živahno - V pričakovanju dirk, razstave konj in sejma :L 'j ^ževni ponedeljek na tržnico ^ Privabil veliko kupcev, ponud-10 la stojnicah pa je bila velika. lr' Jnjevke so že ponujale prve ,(| 'ke paprike in paradižnika po 'olarjev, ostale cene so bile •. 'kdnje: jajca po 18 do 22 tolar- 'tned 500 in 550, krhlji 300, i^tona 600, sirček 400, merica a (kg) 500, mleko 80, kožar- NOVOMEŠKE TRŽNICE faznih semen 100, sadike ze-(13) 200 tolarjev. Pri Sadju in . tojavi so banane 158 tolarjev, I France 150, fige 504, paradiž-' 368, kumare 450, ohrovt 190, J toča 200, jabolka 132, mladi ( topir 200, čebula 63, orehi 850, Jtoček 174, krompir 37 tolarjev. ^ adini je zaračunal: pomaranče , tolarjev, hruške 200, jabolka ' 'grozdje 650, banane 150, kivi > paradižnik 320, kumare 250, , 'do čebulo 300, cvetačo 300, ' metijski nasveti a krompirjev virus ni leka f: 'rus, tudi živo kužilo imenovana najnižja oblika življenja, je vse l0stejši vzrok bolezni ne le pri človeku ali živali, temveč tudi ^ jtodlinah. Od pomembnejših poljščin je pri nas virusom najbolj jd “Slavljen krompir, ki ga ogroža šest osnovnih vrst virusov z ,t f0 novimi različki. y I en izmed takih novih različkov, ki seje izkazal za usodnega, yrhs prstanastc nekroze gomoljev (angleško PTNRD) z ozna-'NTN. Njegove različice so strokovnjaki poznali že vsaj deset J do leta 1988 ni izzval katastrofe. Tedaj je izbruhnil v večjem 'gu in v pičlih treh letih dotolkel slovito slovensko (Repan-0 krompirjevo sorto igor. Ker sc virusov neposredno ne da !(ti, agonije občutljivega igorja ni moglo nič ustaviti. Če ne bi Jtoe dobili proti virusu YNTN odpornih novih sort (najprej kasneje pa še carlingford, navan, Concorde, mirakel idr.), [tohko od pridelave krompirja poslovili. Kaj bi to pomenilo Pjenjskega kmeta pa tudi za našo vsakdanjo prehrano, si je '3jda moč misliti. Prav nič nismo pretiravali, ko smo tedaj v “vu napovedali, da bo sante za našega kmeta upanje in rešitev. [> zdaj je semenski krompir že v zemlji in ni več potrebno tovljati o izboru sort, še kako potrebno pa je svetovati ukrepe, J-prcčujejo nadaljnjo širitev virusnih bolezni v krompirjevih “ih. Kot je znano, viruse na krompirjeve rastline zanesejo ^ uši, predvsem je to zloglasna siva breskova uš (Myzus persi-ki leti do en kilometer daleč. Če bi hoteli preprečiti njen !. bi morali osamiti nasad vsaj za tako razdaljo. Na tej osnovi 'ji tudi pridelovanje brezvirusnega krompirja v tako imeno-to zaprtem območju, kar bo prej ali slej treba uveljaviti tudi ®s. Kmjc viroz je moč zavreti samo z zatiranjem prenašalcev, to toih uši. Dr. Miloš Kus, ki velja za največjega poznavalcev lil yf?i.rjcv'D bolezni (glej njegovo odlično delo “Krompir”, ČZP ,ji jjki glas, 1994), svetuje, naj bi za preprečevanje virusnih bolez-(torabljali sistemične insekticide, vendar le ob dvakratni upo-•ii Trv'‘:' ,akoj po vzniku krompirja, drugič pa čez 10 do 15 dni. I’ ipJ.Sc škropljenje ni več smiselno. Pri pridelavi semenskega ijj .Tuja seveda ostaja kot nujnost uničevanje krompirjeve,cime ,ii J^ni po selitvi sive breskove uši, kar na osnovi podatkov opa-1'ev sporoča Kmetijski inštitut Slovenije po radiu in v tisku. Inž. M. LEGAN m povedal, da bodo letos v sodelovanju z Rejskim društvom konj Posavje pri hipodromu naredili priveze za konje, ki bodo služili tudi v času razstave konj. Ta prireditev bo tridnevna, poleg razstave, iger, tekem in promocije konjskega mesa v prehrani pa domačini pripravljajo tudi povorko na Drnovo k cerkvi sv. Janeza, kjer bo žegnanje konj. Odkar so zadnja leta redno dirke konj na hipodromu Brege, je opazno tudi povečanje zanimanja pri vozačih, saj se tekmovalnim vrstam priključujejo nove moči. Da bodo dirke zanimivejše za čim večji krog ljudi, želijo organizatorji predvsem s prostovoljnim delom in ob pomoči sponzorjev sam hipodrom čimbolj urediti. Tako bo imel ta hipodrom prvi v Sloveniji sodniški stolp v sredini steze, s čimer bodo izboljšali kvaliteto sojenja, do dirk bodo uredili sanitarije idr. Znan je tudi že spored tekem: poleg 9 kasaških tekem bo tudi dirka dvovpreg domačih konj, za kar je veliko zanimanja predvsem pri rejcih konj v Posavju. T. G. BLIŽAJO SE DIRKE IN TUDI SEJEM - Člani Konjeniškega kluba Posavje Krško že pridno trenirajo, člani izvršnega odbora pa se trudijo, da bi uresničili sprejete obveze. Pred njimi je še veliko dela. Pojatev odkriva števec korakov na kravji nogi Pripomoček za rejo Kar tretjine vseh pojatev krav rejec ne odkrije, ker so premalo izrazite, ker je preveč površen pri opazovanju živali ali preprosto zato, ker v večji čredi preprosto nima dovolj pregleda nad tem, kaj se v njej dogaja. To je za rejo lahko precejšnja škoda, zato so razvili posebno metodo za odkrivanje pojatev, ki temelji na številu korakov posamezne živali. V času pojatve so namreč krave mnogo bolj nemirne in se gibljejo dva- do štirikrat toliko kot običajno. Števec korakov (pedometer), ki so ga v ta namen izumili, dokaj zanesljivo napoveduje, da se žival poja (goni) in daje prišel primeren čas za osemenitev, za pripust. Na univerzi v Got-tingenu so preizkusili števec firme Boumatic, pripet na nogo na bicljev sklep, in po ugotovljenem številu korakov s 84-odstotno zanesljivostjo napovedali pojatev, kar je mnogo več, kot je moč napovedati zgolj po opazovanju obnašanja živali. Pedometer se je zlasti obnesel pri živalih v prosti reji, medtem ko v hlevu s privezanimi živalmi ni pokazafrzado-voljivih rezultatov. Števec korakov so tudi že izpopolnili, tako da oddaja svetlobne signale, bliske, ki opozarjajo, da se je pri kravi začela pojatev. Novost bo dobrodošla predvsem v veliki čredi in ob veliki delovni storilnosti, ko rejec nima dosti časa za natančno in daljše opazovanje obnašanja posameznih živali. (Po Top agrar - 11/95) zadruga v Sloveniji, ki združuje 50 članov s 100 ha nasadov. Člani zadruge se že več let se dogovarjajo o nakupu brežiške hladilnice, a do nakupa še ni prišlo. Posavje ima zdaj tudi največjega zasebnega sadjarja v Sloveniji; gre za podjetje Evrosad bivšega Agro-kombinatovega direktorja Ivana Kozoleta, ki obdeluje čez 270 ha • NOVO MESTO - Ob predvidenem programu razvoja sadjarstva v Sloveniji bi se morali pravočasno zganiti tudi dolenjski in belokranjski sadjarji. Zakaj? Predvideni sadni okoliši zelo natančno pokrivajo vsa območja, primerna za pridelavo. Dolenjska regija ima sicer skupno precej primernih območij, posebnega sadnega okoliša za ta predel pa ni. Čeprav so sadjarji v preteklih nekaj letih že ugotavljali, da tudi to območje nudi obetajoče razmere za razvoj sadjarstva, se je bati, da bo dolenjska regija z Belo krajino ostala bela lisa v sadjarski pridelavi. nasadov. Manjši sadjarji, ki se povezujejo v zadrugo ali društvo, se tako bojijo, da bodo pri obljubljeni državni pomoči za gradnjo hladilnic spet ostali praznih rok, saj je merilo za dodelitev denarja tudi skupna velikost nasadov. Če bodo manjši sadjarji želeli uspešno konkurirati ne le na tržišču, ampak tudi na razpisih za državna sredstva, jim ne preostane drugega, kot da se tesno povežejo. B. D. G. LITIJSKA ZADRUGA USPEŠNO POSLOVALA LITIJA - Pred kratkim so se v šmarskem kulturnem domu na občnem zboru zbrali člani M-KGZ Litija in ocenili opravljeno delo ter zastavili načrte zanaprej. Danes je v zadrugi 430 članov. Kot je povedal direktor Vinko Košmrl, je bil lani celotni prihodek kmetijsko-gozdarske zadruge za skoraj četrtino večji kot leto prej, pri čemer je več kot polovico prihodka od trgovine. Lani so odkupili 595 ton žive teže živine, kar je za tretjino več kot leto prej, in 3.870.000 litrov mleka, kar je v primerjavi z letom 1994 za 13 odst. več. Lani je bila izvedena največja investicija: dokončali so trgovino Dommarket na Valvasorjevi ploščadi, uredili so centralno kurjavo na posestvu Grmače in kupili elektro agregate za trgovino. Med pomembne zadružne storitve spada tudi poslovanje članov preko Hranilno-kreditne služhe Litija. Njena dejavnost je vedno bolj razvejena, za hranilne vloge pa poleg zadruge jamčita še Zadružna banka Slovenije in Zveza HKS Slovenije. M. Š. ORMOŠKI RIZLING VINO MESECA MAJA Po zadnjem ocenjevanju iz prodajne mreže pridobljenih vinskih vzorcev za Veritasov vinski nakupovalni vodnik, je Slovenska vinska akademija za vino meseca razglasila renski rizling zadnjega vinskega letnika iz kleti Jeruzalem Ormož. Gre namreč za polnitev, ki je na posebnem ocenjevanju strokovnjakov, pridelovalcev vina, tržnikov, potrošnikov in javnosti pod predsedstvom dr. Dušana Terčelja na Kmetijskem inštututu Slovenije dosegla oceno izvrstnega vina. A AGROc <• NOVO me: ’ d.o.o. NOVO MESTO Prodajalna »SEJALEC« Rozmanova ulica 3 tel.: 24-132 UGODNA PRODAJA VRTNIH KOSILNIC IN KOSILNIC NA LAKSrnji?M * EN HRIBČEK BOM KUPIL... . Kdor ga še ni, naj vino čimprej drugič pretoči Kletarjenje v maju Pri nizkih temperaturah se procesi zorenja vina upočasnijo, pri povišanih (nad 15° C) pa so spremembe v vinu hitrejše. Vse spremembe vina pa ne pomenijo zorenja oziroma rasti kakovosti. Vino se začne hitro kvariti, če nismo posode dotakali ali če se je znižalo prosto žveplo pod 15 mg/liter. Kvarjenje vina je pri višji temperaturi pospešeno in lahko se zgodi, da v 14 dneh pride do nepopravljive bolezni. V zidanicah se hranijo vina različnih kategorij. S to besedo označuje zakonodaja posamezna vina glede na barvo in vsebnost nepovretega sladkorja (suho, polsuho, polsladko, sladko). Vsaka od naštetih vinskih kategorij se odzove drugače na povišano temperaturo. Pred nami je zelo pomemben naravni proces pri zorenju vina, ki ga imenujemo biološki razkis ali jabolčno mlečno vrenje. Vsa vina so podvržena temu spontanemu procesu. Letnik 1995, ki je znan po višjih kislinah, kar čaka na priložnost, da se sam razkisa. Ne bo treba dolgo čakati. Pri temperaturi 18° C v vinu se bo le-to “zbudilo”. Opazili bomo množico drobnih mehurčkov, ki bodo spominjali na peneče vino. Umen kletar razume ta pojav in se nanj pripravi. Če je vino prekislo, je prilika, da se kislino zniža, omili. Vino v določeni posodi lahko ta spomladanski preporod preživi brez neželje-nih posledic, če je bilo že dvakrat pretočeno. Vino, ki je bilo pretočeno samo enkrat in ga imamo v načetem sodu, ni na varnem. Biološki razkis opravijo bakterije. Skoraj vse bolezni vina, ki jih poznamo, so posledica bakterijskega razkroja. Ureja: dr. Julij Nemanič Zato se biološki razkis v vinu lahko zelo hitro sprevrže v bolezen. Svetujem čimprej pretočiti vsa vina drugič, in to v cisterno s plavajočim pokrovom. En trak žvepla na hektoliter bo zmerna zaščita, če ne bomo vina med pretokom preveč zračili. Če je vino prekislo, mu ta odmerek žvepla ne bo preprečil naravnega razkisa. Če pa želimo preprečiti biološki razkis, ker je količina kisline v vinu ravno prava, si lahko pomagamo z večjo količino žvepla. Pri 20 mg SO, na liter vina bakterije ne morejto delati, zato vino ne bo doživelo biološkega razkisa. Naš okus se spreminja in kislina v vinu je manj cenjena. Včasih je veljalo mnenje, da bela suha vina ne potrebujejo razkisa. Pri rdečih naj bi se praviloma vino razkisalo. Sedaj se tudi pri belih vinih teži k nižji kislini. Z biološkim razkisom nastane iz jabolčne kisline mlečna, ki je milejša po okusu in tudi bolj zdrava. Za kraški teran in cviček je znano, da sta zdravilno vino z mlečno kislino, ki je nastala z biološkim razkisom. Svetujem pa, da si v laboratoriju izmerite skupne kisline in prosto žveplo. Mogoče je naše vino že v jeseni, takoj po končanem alkoholnem vrenju, doživelo že biološki razkis. Podatek o skupnih kislinah, ki so nižje od 7 g/l, nam pove, da imamo že razkisano vino. Podatek o prostem žveplu potrebujemo zaradi ukrepanja pred biološkim razkisom in po njem. Količina SO, do 15 mgditer vina pove, da bo razkis lahko stekel. Več žvepla kot 15 g/l pa nam pove, da do razkisa ne bo prišlo. Če pa ga želimo izpeljati, svetujem, da zračno pretočite vsaj eno četrtino vina v sodu, da bo SO, padel. Po končanem biološkem raz-kisu vino potrebuje žveplo. Znižana kislina manj varuje vino in prosti SO, se je po raz-kisu znižal. (Nadaljevanje prihodnjič) Dr. JULIJ NEMANIČ PRAVNA SVETOVAlNiCA Svetuje odvetnica Marta Jelačin Se priča lahko premisli? VPRAŠANJE: V neki pravdni zadevi sem postavljena za pričo. Razprava je že razpisana, meni pa je žal, da sem obljubila iti za pričo in najraje ne bi šla. Kaj naj storim, ali naj to sporočim sodišču? ODGOVOR: Verjetno je sedaj že prepozno, da bi se premislili, ker imate, kot pišete, že vabilo za obravnavo. Vsak, kdor je povabljen za pričo, mora na povabilo priti na sodišče, in če ni z zakonom drugače določeno, mora tudi pričati. Upravičenost razlogov za odklonitev pričanja ali odgovora na posamezna vprašanja presodi sodišče, pred katerim bi morali pričati. Če je potrebno, se o tem zaslišijo stranke. Moram pa vas opozoriti, da če priča, ki je bila v redu povabljena, ne pride na obravnavo in svojega izostanka ne opraviči, jo sme sodišče denarno kaznovati (do 25.000 tolarjev). Torej je stvar resnejša, kot ste mislili. Helena mzLiKAR gospodinjski kotiček Počutje odvisno od hrane Za sodobnega človeka hrana ni samo vir energije za preživetje, ampak je pogoj za njegovo zdravje, počutje in vitalnost. Strokovnjaki zatrjujejo, da so za dolžino življenja odgovorni predvsem “dobri geni” in zmerno uživanje raznovrstne hrane. Prav tako kot vsebina hrane je pomemben tudi red v prehranjevanju. Najbolj sprejemljiv čas za posamezne glavne dnevne obroke hrane je med 9. in 10. uro dopoldne, med 13. in 14. uro popoldne ter med 17. in 18. uro zvečer. Ugotovljen je velik pomen zajtrka za zdravje srca in ožilja. Ta naj bi vseboval musli, zaradi ugodne vitaminske kombinacije folne kisline in vitaminov B6 in B12, kar zmanjšuje nevarnost srčnega infarkta. Preobilne malice in kosila med delovnim časom znižujejo storilnost in psihofizično sposobnost posameznika. Obilne in težko prebavljive večerje pa povzročajo nespečnost, nemir in 19 (2439), 9. maja 1996 jutranjo izmučenost. Poleg muslija z mlekom je priporočljivo uživati tudi sveže sadje in zelenjavo ter sveže iztisnjene sadne in zelenjavne sokove, kot so paradižnikov, špinačni, pesni in drugi. Cenjena rastlinska hrana so stročnice in med njimi je najbolj cenjena soja, ki velja za visokovre-den vir rastlinskih beljakovin. Soja vsebuje vitamine A, B in E, veliko mineralov, kot so kalcij, železo, kalij in fosfor, ter nenasičene rastlinske maščobe, ki uravnavajo raven holesterola v krvi. Redni sestavni del naših jedilnikov pa naj predstavljata fižol in grah. Ob polnovrednih žitih in stročnicah naj bo pri posameznih obrokih hrane tudi sveže sadje in zelenjava, ki vzdržujeta ravnovesje v telesu, preprečujeta najrazličnejše motnje in obolenja. Sadje je najbolje uživati uro pred obrokom ali dve uri po obroku, ker sadni sladkor pospeši izločanje želodčne kisline. DOLENJSKI LIST Uspeh pevcev iz Trebnjega in Vavte vasi Na tradicionalni pevski reviji v Zagorju ob Savi ZAGORJE OB SAVI - Od 24. do 26. aprila je bila v Zagorju ob Savi že petnajsta revija mladinskih pevskih zborov Slovenije. V treh dneh je nastopilo 40 zborov z več kot 1800 pevci. Organizatorja sta bila občina Zagorje in ZKO Slovenija, nastopajoče pa je na sklepni prireditvi ob podelitvi nagrad in priznanj pozdravil tudi minister za kulturo dr. Janez Dular. ‘ Med najboljšimi v kategoriji otroških in mladinskih pevskih zborov sta bila tudi dva zbora iz Dolenjske, in sicer otroški pevski zbor OŠ Vavta vas (zborovodkinja Cvetka Hribar) in mladinski pevski zbor OŠ Trebnje (zborovodkinja Tatjana Mihelčič - Gregorčič). Tatjana Mihelčič -Gregorčič je prejela tudi nagrado za najboljšo izvedbo nove zborovske skladbe - Jakob Jež: Sonce boža tačice na besedilo Srečka Kosovela, in priznanje za najbolj izvirno sestavljen spored nastopa. Priznanje in nagrado za najboljši zbor revije je prejel mešani pevski zbor Centra srednjih šol iz Velenja pod vodstvom Danice Pirečnik, priznanje za najboljši zbor, ki se je revije udeležil prvič, pa so podelili komornemu mešanemu zboru Škofijske klasične gimnazije Ljubljana, ki ga vodi Damijan Močnik. Organizatorji so ob zaključku ugotavljali, da je mladinsko zborovsko petje v Sloveniji po nekajletnem zastoju spet v vzponu. T. MIHELČIČ - GREGORČIČ MALOMEŠČANSKA SVATBA V DOMU KULTURE NOVO MESTO - Mladi zagnani gimnazijski igralci gledališke skupine Teater 250 bodo v torek, 14. maja, z Brechtovo Malomeščansko svatbo ob 20. uri nastopili v Domu kulture. Z omenjeno predstavo so že uspešno gostovali tudi na slovenski gimnaziji v Celovcu. KRČMARICA V KRŠKEM KRŠKO - Kulturni doma Krško vabi v soboto, 11. maja, ob 19. uri na ogled zadnje abonmajske predstave, komedije Krčmarica (T\ir-rini - Goldoni) v izvedbi poklicnega gledališča Ptuj. Predstava je za modri - večerni abonma in izven. PRIREDITVE OB KNJIŽNEM SEJMU NOVO MESTO - KUD Krka, knjižnica Mirana Jarca in knjigarna Mladinska knjiga Novo mesto vabijo ob 19. dolenjskem knjižnem sejmu na naslednji prireditvi, ki bosta v avli poslovne stavbe Krke, tovarne zdravil. Danes, v četrtek, 9. maja, bo ob 19. uri gost sejma dr. Boris Paternu, tema pogovora pa bo poezija in sodobni človek. Založba Ethno bo ob 160-let-nici prve izdgje Prešernovega Krsta pri Savici predstavila bibliofilsko izdajo Krsta. Jutri, v petek, 10. maja, pa se bodo ob 17. uri predstavili mladi literati novomeških osnovnih in srednjih šol, gost pa bo prof. Janez Kolenc. lili DOLENJSKI UST Brez dobre poezije ni dobrih šansonov Začetek 19. dolenjskega knjižnega sejma, s katerim KUD Krka začenja uradno praznovanje svojega srebrnega jubileja - Gosta otvoritvenega večera Veno Taufer in Vita Mavrič - Prireditve do 10. maja NOVO MESTO - Ena izmed tradicionalnih prireditev v dolenjski prestolnici, ki jo meseca maja vsi že nestrpno pričakujemo, je prav gotovo Dolenjski knjižni sejem, saj nosi letos pred sabo že številko 19. TUdi tokrat je njegov glavni organizator KUD Krka, ki z njim, kot je v uvodu na otvoritvenem večeru, v ponedeljek, 6. maja, zvečer povedal njegov predsednik Janez Bernik, uradno začenja praznovanje 25-let-nice delovanja društva. Soorganizatorja sejma sta še Knjižnica Mirana Jarca in Knjigarna Mladinska knjiga, Novo mesto - slednja je poskrbela, da si je na policah v avli poslovne stavbe Krka, tovarne zdravil, mogoče ogledati in z 10 odstotnim popustom kupiti približno 2100 knjig, ki so pri vseh slovenskih založbah izšle od lanskega do letošnjega maja. Ta teden je torej priložnost za vse ljubitelje lepe besede, da pridejo na svoj račun ne samo po zaslugi razstavljenih knjižnih novosti, pač pa tudi zaradi bogatih spremljajočih prireditev z znanimi POEZIJA POVEZANA S ŠANSONI - Da brez dobre poezije ni dobrih šansonov, je povedala simpatična Vita Mavrič (sedi zadaj), ki je številne obiskovalce navdušila s petjem, spredaj pa je še France Bernik, predsednik KUD Krka. (Foto: L. Murn) in priznanimi literarnimi in glasbenimi gosti. Prvi večerje bilo mogoče prisluhniti prijetnemu klepetu s pesnikom Venom Tauferjem, letošnjim Prešernovim nagrajencem za življenjsko delo. Z njim sta se pogovarjala Ženja Leiler, novinarka in publicistka v Delovi kulturni redakciji, in Filip Robar - Dorin, kulturni delavec in režiser, ki sta dobro opravila svojo nalogo. Njuno “zaslišanje” je Taufer dobro prestal in v sproščenem simpatičnem govorjenju povedal marsikaj zanimivega. Veliko besed je bila deležna Tauferjeva zadnja pesniška zbirka Še ode, deseta po vrsti. Tudi v njej se čuti njegova značilna nota - “Strašne fotografije” Razstava del Jurija Kocbeka ■ Hvalevredna poteza založnika Matije Koceta V torek, 23. aprila na svetovni in slovenski dan knjige, je KUD Ar-toteka Črnomelj pripravila razstavo fotografij Jurija Kocbeka. Fotografskih razstav je pri nas bolj malo, zato se je društvo Artoteka odločilo, da posveti pozornost tudi tej veji ustvarjanja. Jurij Kocbek razstavlja nekatere knjižne opreme in ciklus fotografij, ki gaje sam poimenoval “Strašne fotografije”. Likovni kritik Brane Kovič je ob otvoritvi spregovoril o razstavljenih slikah in je dejal o njih, da so drugačne, kakor smo jih sicer navajeni. Čeprav črpajo snov iz preteklega in resničnega sveta, ne gre za igro struktur, ampak so bolj postavljene v polje mišljenja, dejansko iztrgane iz časa in prostora, kar omogoča vedno nova in nova branja. Tako se relativizira mišljenje, da je fotografija vedno nekaj preteklega in prehaja v svet umetnosti. Ob otvoritvi razstave je pripravil črnomaljski KUD HIP-HOP krajši recital poezije slovenskih avtorjev. Na poziv Društva slovenskih pisateljev naj bi bile ta dan knjige čim dostopnejše vsem, sta se odzvala zasebni založnik Matija Koce iz Starega trga ob Kolpi, kije podaril vsakemu, ki se je udeležil otvoritve razstave, knjigo Miha Mate: Široka usta. ZKO Črnomelj je obiskovalcem prav tako podarila knjige iz svojega založniškega programa. KSENIJA KHAL1L vprašanje smrti, jezika. Sam pesnik pravi, da njegove izpovedi kažejo neko življenjsko trmo in vztrajanje, na nek način pa tudi optimizem. Prepričan je, da naša civilizacija prihaja do svojega konca, zato je pod vprašaj postavljen prostor in čas - s konkretnim izrazom časa in prostora pa je zaznamovan tudi začetek in konec zbirke. O osebnem in socialnem molku poezije je dejal, da gre predvsem za neodzivnost množice na pesnikovo besedo, kar je bridko. “Pesnjenje je en sam trdovraten Ob 10. obletnici SKSD Krka Hannover boj z besedami, toda ravno jezik je tisto, zaradi česar smo in bomo preživeli. Nobena moja pesem pa ne more doseči konca, kajti potem bi bila to zadnja ali pa edina pesem,” meni Taufer. Nasploh letošnji Prešernov nagrajenec veliko skrb posveča jeziku, saj nam prav ta odkriva, da svet sploh je. Veno Taufer je eden izmed prvih, ki je zavzel ironično distanco do same poezije. “V drugi polovici svojih knjig sem skušal dvigniti ironijo na nivo humorja, kajti to je odpiranje in dialog, pa če je še tako zaostren,” meni Taufer. Za vzor pogumne drže ima Edvarda Kocbeka, vendar ne toliko njegove poezije. Za duhovne očete pa je označil Boža Voduška in dva Novomeščana: Antona Podbevška in Mirana Jarca. S pomočjo Dorina je Taufer obudil tudi spomine na šestedeseta leta, na čas Perspektiv in skupino Pro et contra. L. MURN Srečanje v Langenhagnu SLIKARJEVO SVETO PISMO NOVO MESTO - Ti konec tedna bo v našem pobratenem nemškem mestu Langenhagen slavnostno ob 10. obletnici Slovenskega kulturno-športnega društva Krka Hannover. V petek, 10. maja, bosta ob 17. uri goste iz Mestne občine Novo mesto - župana Francija Koncilijo in ostale, med njimi približno deset, ki so bili v 10 letih najbolj zaslužni za dobro sodelovanje med mestoma, in iz Krke, tovarne zdravil (mag. Boris Dular), v mestni hiši sprejela gospa Kriickeberg in gospod Rosenz-vveig. Naslednji dan bo slavnostna prireditev v Friedrich-Ebert Schu-le ter zabavni večer. Pred desetimi leti je novomeška občina prevzela pokroviteljstvo nad društvom in Slovensko kul-turno-športno društvo iz Hannovra je bilo glavni pobudnik povezave med mestoma Langenhagen in Novo mesto, ki sta leta 1988 podpisala partnerstvo. Kot pove že samo ime društva, gre za sodelovanje tako na področju kulture in športa kot na socialnem področju (Dom starejših občanov). Vsako leto prihajajo k nam nemški športniki in kulturniki: pred kratkim so glasbeniki iz Langenhagna nastopili na zaključni prireditvi ob 50-letnici novomeške glasbene šole. Naši pa jim ravno tako radi vračajo obiske: pri njih so gostovali že skorajda vsi novomeški zbori, športna društva itd. Pred šestimi leti je poleg občine pokroviteljstvo prevzela še Krka, tovarna zdravil, ki se trudi za ohranjanje močnih vezi. Društvo šteje približno 70 članov, vsako leto pa se dobijo na pomladanskem in jesenskem srečanju v Hannovru. Letos bosta društvu ob 10-letnici delovanja Mestna občina Novo mesto in Krka, tovarna zdravil, podarili prapor. L. MURN NOVO MESTO - Knjižnica frančiškanskega samostana Novo mesto ob novem slovenskem prevodu Svetega pisma vabi na odprtje razstave Slikarjevo sveto pismo iz opusa Biblija v 300 slikah slikarja Gorana Horvata iz Rečice ob Savinji. Otvoritev, na kateri bo slikarja predstavil prof. Rafko Vodeb, v kulturnem programu pa bo ob peti obletnici delovanja s koralnimi napevi nastopil oktet Adoramus pod vodstvom brata Marjana Cvitka, bo v četrtek, 9. maja, ob 18. uri pri frančiškanih. ILUZIJA PARI INTERVALOI NOVO MESTO - To je naslov plesnega projekta, ki ga bo v sredo, 15. maja, ob 18. uri v Domu kulture izvajala plesna skupina Terpsihora dance company. Predprodaja vstopnic je v KC Janeza Trdine. PESEM POSAVJA 1996 BREŽICE - Posavsko pevsko združenje Sevnica, Krško in Brežice ter ZKO Brežice vabijo na revijo pevskih zborov Pesem Posavja 1996. ki bo v soboto, 11. maja, ob 19. uri v slavnostni dvorani brežiškega gradu. 4. SREČANJE MLADIH LIKOVNIKOV - SLIKARJEV ŠENTJERNEJ - Dolenjska banka je tudi letos organizator Srečanja mladih likovnikov slikarjev, ki letošnje četrto srečanje pripravlja skupaj s šentjernejsko osnovno šolo in Klubom za konjski šport Šentjernej v soboto, 11. maja. Tema slikanja: konji, konje-ništvo in Šentjernej. Ob otvoritvi slikarske razstave bo ob 13.30 v prostoru stavbe na hipodromu, kjer bo na ogled razstava, tudi žrebanje 6 nagrad razrednih skupnosti ali krožkov, ki so v tem šolskem letu ciljno varčevali v okviru šolske hranilnice ali na banki. V spomin skladatelju Kogoju V nedeljo svečanost ob 40-Ietnici njegove smrti in 40-letnici delovanja KUD Marij Kogoj Tdrjak TURJAK - V nedeljo, 12. maja, ob 14. uri bo v dvorani na TUrjaku svečanost ob 40-letnici smrti skladatelja Marija Kogoja in 40-letnici ustanovitve KUD “Marij Kogoj” Turjak. V kulturnem programu bodo sodelovali ženski pevski zbor KUD Marij Kogoj Turjak, učenci podružnične šole Turjak, moški oktet KUD Marij Kogoj, harmonikar Tone Centa, plesna skupina osnovne šole Primoža Trubarja Velike Lašče in duo Brezavšček. Ob tej priložnosti bo predstavnik ZKO Ljubljana Vič-Rudnik podelil najzaslužnejšim članom KUD “Marij Kogoj” priznanja. Skladatelj Marij Kogoj je bil rojen leta 1892 v Trstu. Glas- beno akademijo je obiskoval na Dunaju. Po končanem študiju je bil korepetitor in dirigent v ljubljanski Operi, kjer se je spoznal z Marijo Podlogar z Gradeža pri Turjaku in se leta 1919 z njo poročil. Tako sc je začela turjaška pot skladatelja Kogoja, saj je vedno rad zahajal na Tirjak in v okolico in je tam ustvaril večino svojih skladb, tudi najbolj znano opero “Črne maske”. Skladatelj Kogoj je umrl 26. februarja 1956 v Ljubljani. Še prej kot mesec dni po njegovi smrti so mladi TUrjačani ustanovili KUD Marij Kogoj v spomin na skladatelja, ki so ga vedno imeli kar za svojega. J. P. OKTET ADORAMUS NA ENEM OD SVOJIH NASTOPOV - Pevci Adoramusa z bratom Marjanom Ovitkom (na sliki prvi z desne) so veseli ob izidu njihove prve glasbene kasete z naslovom Na trgu. Tudi zato so se za ovitek kasete fotografirali ob novomeškem vodnjaku, Id spominja na Kettejevo pesem Na trgu. f 1) Adoramus prižgal pet svečk ti« »c Oktet Adoramus ob petletnici priredi v soboto prvi Joj samostojni koncert - Ponosni na prvo kaseto NOVO MESTO - Marsikdo rad prepeva, toda le za lastno uho (in dušo), kar seveda ni nič narobe. Še lepše in bolj odgovorno pa je, če tvojemu petju lahko prisluhnejo tudi drugi. Ža zadnje se je pred petimi leti odločilo osem fantov novomeškega okteta Adoramus, pa čeprav menda čisto slučajno. Vsi so prepevali že prej, želeli pa so si poskusiti tudi, kako zazveni osemglasno petje. Vsi se z veseljem spominjajo svojega prvega nastopa na prireditvi Planina poje na Veliki Planini avgusta 1991, kajti potem so resno začeli . z delom, kar se danes že vidi. Čeprav oktet Adoramus prepeva peto leto, so se v njem zvrstili že kar trije umetniški vodje: prvi je bil Milan Brudar, za njim tri leta Jožica Bradač Prus, ki je oktet pred tremi leti predala v roke bratu Marijanu Čvitku. Delno pa so se v teh letih zamenjali tudi pevci; svojih glasov ne prispevata več Tomaž Drenik in Aleš Muhič, tako da je sedanja ekipa naslednja: Zdravko Pevec, Peter Karlič, Tomaž Kar-lič, Andrej Prus, Igor Božič (predsednik okteta), Mitja Ce-rovšek, Slavko Mohorko in Rudi Mlinarič (predsednik Društva Adoramus). Večina jih prepeva tudi v drugih zborih, toda pravijo, da dajejo prednost Adoramusu. Ne druži jih “le” ljubezen do petja in glasbe, pač pa tudi prijateljske vezi, ki so se v tem času spletle med njimi. Da so že dobro uigran tim, ki hitro napredujete potrdil tudi njihov vodja, brat Marijan Cvitak, ki ima na tem področju bogate izkušnje. Že pred prihodom v Novo mesto je v Ljubljani in Celovcu vodil več kot pet pevskih zborov, sedaj pa v dolenjski metropoli poleg za oktet Adoramus “skrbi” še za Komorni zbor in dva otroška pevska zbora. Letos jim je lepo spodbudo za-naprej dal tudi glasbeni strokov- ha njak g. Švara, ki je aprila Novem mestu spremljal občin- li sko revijo odraslih pevskit )r zborov in njihovo petje ocenil lov, zelo pohvalno. Lani so sodelo; »In vali tudi na medobčinski reviji f hi zborov v Trebnjem. Mladi pevO Adoramusa so našteli že 60 nastopov, največkrat pa jim je možno prisluhniti na različni!1 kulturnih prireditvah, na pri' mer pri Frančiškanih, v Knjižnici Mirana Jarca, Dolenjskem ^ muzeju itd. “Kot vsi nastopamo ^ tam, kjer nas povabijo, imamo ^ pa kar širok repertoar, okrog 5" lan pesmi- narodnih, umetnih slo* »re venskih, cerkvenih,” je povedal i| Cvitak in poudaril, da je pr' k manjših zasedbah, kot je oktet* tje zelo važna tudi barvna uskla- K jenost glasov. Zato bi bilo dob- Jti. ro, da bi bil vsak pevec solist; 59 Fantje poleg petja obladajo tu® J) igranje nekaterih inštrumentov- h na primer citre, orglice, kitaro L in violino, in če je publika ra? ^ položena, po “uradnem progra- ^ mu” postrežejo tudi s tem. Ta teden je Adoramus v samozaložbi izdal svojo prvo gla5' ^ beno kaseto z naslovom N3 'ta trgu. Na kaseti, ki so jo posnel! v novomeškem studiu MetuljJe mogoče najti 13 narodnih 10 umetnih slovenskih pestmi. Pet ci se za sponzorstvo or> izdaj1 kasete zahvaljujejo Mestni obe1-ni Novo mesto in Mizarstv0 Bobič ter Foto Asji za podpor0 v teh letih. Ob petletnici delovanja pa v soboto, 11. maja, P° maši ob 20. uri (peli bodo m*11 med njo) vabijo na prvi sati'0' stojni koncert, na katerega s° povabili dva zanimiva gost3' prof: Primoža Ramovša in tržaškega pisatelja Alojza RebuJ lo.Koncert bodo jeseni ponovili tudi na Veliki Planini, v C0-lovcu in TVstu. Pevci okteta Ad°| ramus so torej poskrbeli, da j110 lahko prisluhnemo v živo ali r 'ie Vis S It’ ob kaseti. Oboje je prijetno^pj * Razstava in 0 Ob 200-letnici železarne I • Znamenitosti doline NOVO MESTO Jutr1*' maja, bodo ob 19. uri zye' Dolenjskem muzeju odprli ra*^| vo litoželeznih izdelkov, k1 s -jil proizvajali v nekdanji železarn Dvoru. To je bil v času sv0L®t/ najuspešnejšega delovanja11 ji tovrstni industrijski obrj našem ozemlju in je velik0 l!1^ nil za razvoj gospodarstva zgornjega toka reke Krke. W| vo so pripravili v počastite’0 V ti, letnice začetka delovanja ij dolini Krke, ki so ga P°*"J' ju* besedilu Majde Pungerta^! njem na poljuden in dop GLASBENA DELA VNICA - Minuli ponedeljek so se v prostorih kulturnega centra Janeza Trdine omenjena delavnica deluje šele dru-8° leto. Otroci so predstavili del učnega programa pod vodstvom mentorja Primoža Moškona (kitara) in Tomaža Krstiča (syniliesi-zer). Vodja delavnice Aleš Bartelj je povedal, da so učenci in mentorji zadovoljni z rezultati in metodami dela v delavnici, saj ne gre za klasično glasbeno šolo, pač pa za sodobnejši način dela. Za konec šolskega leta pripravljajo zaključni nastop, z delom pa dodo nadaljevali septembra. (Foto: S. Srovin) NjVIII liti ••• . > način prikazali naravne |0 s|i |c turnozgodovinske znatne jji celotne doline reke Krke .'£yJgul' mi obrobnimi pokrajinam1- JI v turnem programu bo na*jl)iih;1 pevka Melita Osojnik s svtJ lasbeno poezijo. , -----------------i • Pot od osnutka do^ opravimo po kolenih. (H° St. 19 (2439), 9. maj« t IN ST# Prometna varnost se izboljšuje Lani v trebanjski občini 7 samomorov - Še vedno velik problem Romi - Raziskanih več kot dve tretjini kaznivih dejanj - Dobro zavarovane hiše ovira za vlomilce dežurni ;{p oroča/o Ukradla kable - Miadoiet-M- B. in 21 -letni D. B., oba iz rf ^jega, sta utemeljeno osumljena i “'ke tatvine, ker sta konec marca ®Cikavi pri Novem mestu iz ogra-, ^ga skladišča Telekoma ukradla 'I 'Olj 100 kilogramov bakrenih ptt “lov, s čimer sta omenjeno pod-'lle oškodovala za slabih 90 tisoča- DV. VESLAL BO - Med prvomajski-. "Prazniki je neznanec ukradel " štirised, ki ga je imel S. K. iz 1 "''ega mesta ob Krki pod interno ); 'mišnico. Čoln je bil privezan in ji “klenjen z obešanko, neznanec pa :i Jerigo pretrgal in čoln odpeljal, i- fRlPRTO OKNO VABILO - V e "j-i na 3. maj je neznanec v Grob-h “ pri Prekopi skozi priprto okno i- N v gostinski lokal, last J. T., in j. vade! 50 tisočakov, j UB ČEKE - Konec aprila je 0 jnanec na parkirišču v Metliki vlo- 0 "v avto, last B. Š. iz Metlike, in j Jadel dokumente ter 5 čekovnih Jnketov. 2. aprila je neznanec poji ..redil oškodovančev podpis, vnov-,j dveh poštah 4 čeke po 15 , Tlakov, en ček pa je storniral, ker \ 'jf zmotil. 1 /jOSIL BO - V noči na 5. maj je ' ,(rianec v Češnjevku pred zidanico ■ rotacijsko samohodno kosil-" J® in s tem lastnika J. M. oškodoval ^ tisoč tolarjev. » ^MEN VAVTO-23-letniJ. K. " golice Škocjana je utemeljeno Jtdjen kaznivega dejanja poško-jtnja tuje stvari, ker je 2. maja -!'i 12. ure vrgel kamen v avto, ki Je B. N. iz Dolenje Radulje vozil 3 “Večja proti Škocjanu. Mladenič f^del vrata. TREBNJE - V občini TVebnje so bile lani varnostne razmere ugodne, število kaznivih dajanj je občutno padlo (žal narašča mladoletniška kriminaliteta), manj je bilo tudi kršitev javnega reda in miru, medtem ko seje število prometnih nesreč povečalo.Lani je izgubilo življenje 9 udeležencev v prometu, leto prej 5. Policistom pa je s povečanjem ukrepov uspelo prometno varnost izboljšati, kar kaže statistika v prvih treh letošnjih mesecih, saj je življenje izgubila samo ena oseba, žal zaradi prehitre vožnje in nenadnega skoka na cesto 10-letni otrok, v istem obdobju lani pa je življenje izgubilo kar 5 ljudi. Število kriminalnih dejanj se je v lanskem letu zmanjšalo skoraj za 40 odst., še večji padec je pri tatvinah, narašča pa mladoletniška kriminaliteta. Mladoletne osebe so storile predvsem kazniva dejanja velike tatvine in tatvine. Kot je povedal komandir policijske postaje Trebnje Janez Kukec, policisti niso obravnavali hujših kaz- • V začetku februarja je bil z reorganizacijo policije formalno ukinjen policijski oddelek Mokronog in po besedah komandirja Janeza Kukca se varnostne razmere niso poslabšale. Izboljšala seje operativnost dela, saj imajo državljani možnost, da se v času uradnih ur zglasijo na policijski postaji Mokronog ali neposredno pokličejo postajo v Trebnjem. nivih dejanj ropov, obravnavali pa so 3 kazniva dejanja spolnih deliktov. Medtem ko je bilo v letu 1994 vlomljeno v 14 avtomobilov, se je to število lani zmanjšalo na en vlom, konec leta pa je bila v občini s KOLOM PO GLAVI . KRŠKO - V torek, 30. apri-Nob 19.20 je46-letnega K. P. gKeštanja 41-letni sokrajan **• D. napadel z večjim lese-Jf®* kolom. Udaril ga je po •’*vl in telesu in ga lažje škodoval. MOTILI SO GA KOZARCI, NATAKARICA... KRŠKO - Očitno je bil 48-letni V. J. iz Krškega zadnji aprilski večer razočaran nad kislim vremenom, ki mu je onemogočilo veselo praznovanje prvega maja, zato je večer preživljal r gostinskem lokalu Zlatorogov hram, kjer pa mu ni bilo vse najbolj po volji, zato je zmerjal goste in natakarico. O tem so bili obveščeni policisti, ki so mu svetovali počitek. Že je kazalo, da jih bo ubogal in odšel spat, vendar se “veseljak ” ni dal kar tako. Že čez 20 minut se je vrnil, začel razbijati kozarce in pepelnike, natakarici pa je grozil z ubojem. Tudi možem v modrem ga ni uspelo pomiriti, zato so ga odpeljali s seboj, da je v posebnem apartmaju lahko razmišljal o kresovanju. IjOUŠl MAHAROVEC, PREHODNI POKAL OSTAL OREHOVI-0\i. y nedeljo, 5. maja, je gasilsko društvo Cerov Log na cerovloški jr’1, organiziralo gasilsko tekmovanje sektorja Orehovica, ki so se ga tu<^ nekatera društva iz sektorja Šentjernej. Operativci so prever-f. £!0ie sposobnosti v vaji z motorno brizgalno in vaji raznotemosti. V 2 n/> 'nrl! konkurence pa so svoje spretnosti pokazala tudi dek-| 1 Mokrega Polja. (Foto: T. G.) ? f č ji< . 1,1 Nasprotnem pasu - v Ji. . K jta ^momlja proti Kanižarici. Kj^vju je z neprimerno hitrost-J“Pefjal v ostri ovinek, začelo 1 ^ P |S? ^|30, aprila, ob 18.20 je 19-K pL Z. z. Lokev vozil osebni rfipirv ^ Vnašati, in ko je bil na le j kjjfometnem pasu, je nasproti y v NI.31-letni /.. L. iz Kanižari- j i|.,<>Z|li sta trčili, pri tem pa se je n* v iz Kanižarice, son M. hudo pošk NI SE PREPRIČAL - V četrtek, 2. maja, ob 6.35 je 20-letni Z. L. s Tolstega Vrha vozil osebni avto po lokalni cesti iz Brusnic proti Ratcžu. Ko je pripeljal v križišče s cesto R 333, sc ni ustavil, ampak je zapeljal proti Novemu mestu. V tem trenutku je po glavni cesti pripeljala 30-letna Z. B. z Dolenjega Mokrega Polja, ki seje umikala in zavirala, a trčenja ni mogla preprečiti. Z. B. se je hudo poškodovala in se zdravi v novomeški bolnišnici. serija štirih vlomov v stanovanjske hiše, kjer so si storilci prisvajali predvsem zlatnino in vrednejše predmete. Zato je še kako pomembno varovanje z alarmnimi napravami ali s kvalitetnimi zaščitnimi ključavnicami. V občini so velik problem Romi, Janez Kukec, komandir policijske postaje Trebnje: “Med vzroki prometnih nesreč je bila še vedno na prvem mestu neprimerna hitrost, kar 17,5 odst. lanskih povzročiteljev nezgod pa je bilo vinjenih." NA DELU LJUBITELJ GLASBE SEVNICA - Očitno je v noči na 3. maj po Sevnici hodil velik ljubitelj glasbe ali pa sovražnik jugov, saj je bilo vlomljeno kar v tri avtomobile omenjene znamke. Tako je iz na parkirišču parkiranega in zaklenjenega avtomobila 35-let-nega Sevničana G. M. odnesel avtoradio Yoko in zvočnike Anitech. Neznanca je premamil tudi jugo 38-letnega M. M., kije tako ostal brez radiokasetofona z digitalnim displejem, iz juga 21-letne V. N. pa je izginil radio znamke MTC. Krik v nebo vpijočega ? Vse hujši tempo življenja se neizogibno odraža na naših cestah. Agresivnost, popadljivost, ne nazadnje tudi utrujenost, vse preveč pogosto krojijo usodo mnogih življenj in nič čudnega ni, da prometni strokovnjaki ne najdejo pravega izhoda, da bi omilili posledice najhujših nesreč. Na območju UNZ Novo mesto je bila vpnem trimesečju prometna varnost boljša kol v istem obdobju lani, saj se je število mrtvili zmanjšalo od 10 na 4, medtem ko je na območju UNZ Krško kljub skoraj polovici manj nesreč število smrtnih primerov od lanskih pet v prvem tromesečju v letošnjem povspelo kar na 8. Morda je ena izmed možnosti za umiritev prometa tudi v akcijah, ki jih je v letošnjem letu začrtalo ministrstvo za notranje zadeve. Število vinjenih povzročiteljev nesreč, na primer, je sicer upadlo, kljub temu pa ni zanemarljiv podatek, da so policisti UNZ Novo mesto v času akcije Natakar, taksi, prosim, opravili 1.850 alkotestov, pri katerih je bilo preko 700 voznikov vinjenih, 100 pa jih je alkotest odklonilo. Vprašanje pa je, ali so si ti na zloženki, ki so jo prejeli, prebrali, kakšne posledice ima vožnja pod vplivom alkohola, kar je tudi bil namen akcije, ali pa so trenutne varnostne razmere zgolj posledica naključij. Kljub številnim negodovanjem nad policijskimi kontrolami še vedno ugotavljamo, da je za zdaj prav to najbolj učinkovit način za umiritev prometa, čeprav so izrečene kazni prej smešne kol vzgojne. Že dalj časa je na potezi država - tako z ureditvijo cest kot s sprejemom težko pričakovanega novega zakona o varnosti v cestnem prometu. T. GAZVODA saj so njihove kršitve pogoste, kot so na primer: paša konj, brskanje po smeteh, nedovoljeno šotorje-nje... Zato so lani policisti dali 72 predlogov sodniku za prekrške. Nerazveseljiv je tudi podatek o samomorih, tudi lani, tako kot leto prej, so jih zabeležili kar 7. T. GAZVODA POZOR PRED UKRADENIMI PREDMETI! BREŽICE - Neznanec je izkoristil prvomajske praznike in 50-letnega Brežičana S. I. oškodoval za več predmetov in denarja v skupni vrednosti 1,5 milijona tolarjev, zato vas opozarjamo pred nakupom odvzetih predmetov. Izginili so: motorna žaga Husquar-na, tip 242 XP, serijska številka J260319; motorna žaga Husquar-na, tip 45, serijska številka 2430039; motorne škarje znamke Husquarna, tip H18; kotna brusil-ka Felisatti, serijska številka SQ ANM 619300 9AG, neznano število izpuhov in sklopk za motorne žage; 40 filtrov za gorivo za motorne žage znamke Stihi in Te-komec; okoli 30 batov različnih dimenzij za motorna kolesa Tomos; valj in bat znamke Castor za motorno žago Alpina; 40 mečev za motorne žage, dolgih od 35 do 50 cm, znamk Oregon, Dolmar in Sandwik, ter 300 pil za motorne žage Oregon (25 škatel po 12 kosov). po dolenjski deželi • Če je 45-letni A. F. iz Sevnice mislil, da policisti na praznični četrtek počivajo, se je zmotil, svojo zmoto pa je spoznal 2. maja okoli pol sedme zvečer, ko je na magistralni cesti v Boštanju padel v njihove mreže. Napihal je kar 3.33, zato so mu policisti nadaljnjo vožnjo prepovedali in mu začasno vzeli vozniško dovoljenje. A ni minilo četrt ure, ko je zopet, tokrat pri naselju Šmarčna, pristal v rokah policistov. Tokrat jim ni pobegnil, saj so ga pospremili “na hladno”. • Notranjost policijskih prostorov je proučeval tudi 30-let-ni Z. J.. Tega so 2. maja nekaj pred ponočjo policisti z renaultom 9 ustavili na lokalni cesti Drnovo - Velika vas. Ko je odprl vrata, so policisti zaznali alkoholne hlape, da pa imajo dober nos, so dokazali tudi z elektronskim alkotestom, ki je pokazal 2,54 promila alkohola. Tudi temu vozniku so policisti začasno vzeli vozniško dovoljenje in mu nadaljnjo vožnjo odsvetovali. “Neposlušnega ”voznika sc nasveti policistov niso prijeli, a kot naročeno, je spet naletel nanje, zato je jutro pričakal na policiji. Pod vlakom sta ugasnili dve življenji v Cez “črni prehod” SEVNICA, KRŠKO-V ponedeljek, 6. marca, sta se v Posavju zgodili kar dve nesreči na železniških tirih, žal sta zahtevali dve smrtni žrtvi. Ob pol dveh popoldan so bili sevniški policisti obveščeni o povoženi neznani ženski, kije še kazala znake življenja. Policisti so ugotovili, daje 82-letna Š. A. prečkala železniške tire na območju železniške postaje Sevnica, takrat pa je iz celjske smeri pripeljal potniški vlak, kije hupal in zaviral, a_ trčenja ni mogel preprečiti. Ženica je obležala ob tirih hudo poškodovana. Odpeljali so jo v brežiško bolnišnico, Kjer je zaradi hudih poškodb umrla. Istega dne nekaj čez deveto uro zvečer je bil za 54-let-nega B. I. iz Krškega usoden pospešeni potniški vlak Mi-mara, kije peljal od Zidanega mosta proti Dobovi. Moški je prečkal progo na črnem prehodu pod cestnim nadvozom v trenutku, ko je mimo pripeljal vlak. Poškodbe so bile tako hude, da je B. I. na kraju nesreče umrl. “SMRTNI” PRETEP V DISKOTEKI NOVO MESTO - 27-letni J. K. iz okolice Grosupljega je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja posebno hude telesne poškodbe, ker je 3. maja okoli 3.30 zjutraj v diskoteki Atlantis pretepel 42-letnega M. P. iz Novega mesta. M. P. je bil tako hudo poškodovan, da je 6. maja v novomeški bolnišnici umrl. Policisti in kriminalisti so ugotovili, da se oškodovanec in osumljenec nista poznala in daje med njima v diskoteki prišlo do manjšega spora. Kriminialisti so zoper J. K. napisali kazensko ovadbo in ga privedli k preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Novem mestu, kije zanj odredil pripor. GASILSKI PRAZNIK KIPEC SV FLORJANA - Ob številnih prireditvah ob godu sv. Florjana je bilo v soboto, 4. maja, nadvse slovesno tudi v Škocjanu. Gasilci sedmih gasilskih društev iz škocjanske občine so se najprej udeležili svete maše, kjer je somaševalo 6 duhovnikov, potem pa so v povorki pred gasilski dom pospremili kipec sv. Florjana, ki ga je daroval rojak, salezijanski inšpektor mag. Stanko Hočevar. Domačini sp ob postavitvi kipa na pročelje doma pripravili tudi kulturni program. Škocjanski gasilci god sv. Florjana praznujejo pet let, iz leta v leto večja udeležba pa je zagotovilo za dobro pripravljenost vseh društev v okviru občinskega gasilskega poveljstva. (Foto: T. G.) PRED 103 LETI SO GRAŠKI USMILJENI BRATJE USTANOVILI NOVOMEŠKO BOLNIŠNICO V meniha preoblečeni goljuf Drzna lumparija pred 88 leti pri novomeškem urarju Rajcu kot opomin Dolenjcem Tatove, goljufe, barabine vseh vrst in postopače so poznali seveda tudi že v starih časih. Redek primer, ko se je neznani potepuh v meniški obleki lotil prebrisane goljufije, so opisale Dolenjske novice 15. junija 1908. Ni znano, da bi se kaj podobnega zgodilo po 1. januarju 1894, ko so usmiljeni bratje odprli moško bolnišnico v Kandiji pri Novem mestu. Takole je takrat poročal pokrajinski časnik: “NOVO MESTO - (Goljuf v habitu usmiljenih bratov.) - V prodajalno tukajšnjega urarja g. Al. Rajca stopi dne 10. t.m. ob 9. uri zjutraj urarju popolnoma neznan usmiljen brat in v pogovoru pove, da je premeščen iz Gradca v Kan-dijo m da mu je novi g. prijor tukajšnje bolnišnice, kteri je jako dober in ljubezniv človek, po dolgem moledovanju vendar enkrat dovolil, omisliti si novo uro z verižico in ob jednem prinesti še za dva druga sobrata dve verižici in sicer na prijorjev račun, kterega plača isti v teku današnjega ali druzega dne. Staro uro pa da brat Gilbcrt, kakor se je samega sebe imenoval, urarju na račun nove. Ker čč. gg. usmiljeni bratje ves čas svojega bivanja v Kandiji vse urarske potrebščine pri gosp. Rajcu naročajo, da isti bratu srebrno uro v vrednosti 30 kron z 10 kron vredno double-verižico in zahtevani dve srebrni verižici, nakar brat odide. Ker je pa neznan brat prej v pogovoru na urarjevo vprašanje, ako gre na biro, rekel da ne in da gre domu, tedaj se pa obrnil namesto proti Kandiji na nasprotno stran, in pri prodaji nič barantal ni, pa tudi nc prašal, za koliko vzame urar staro uro na račun, jel je urar sumničiti, da utegne to biti kak slepar. Brž ukaže vajencu, svojemu štirinajstletnemu bratu, naj gre za njim in ga opazuje, bo li šel v bolnico ali ne, in ako ne pojde, da že ve, kaj ima storiti. Zasledovalec šel je za bratom po več ulicah, ktere je isti najbrž z namenom prehodil, da otezkoči sled, in se slednjič poda na cesto proti kolodvoru. Fantič seveda za njim. Kmalo za krajem, kjer se konča pri cesti novonasajeni drevored, pa nakrat preskoči brat obcestni zid, in ko pride zasledovalec na isto mesto, pogleda, kam je šel brat in vidi, da slači habit. Dokaz, da nima pravega usmiljenega brata pred sabo, stori dečka pogumnejšega, in ta se spusti do bližnje steze, ktera pelje od ceste konec železniškega tira do Krke, in tako prestriže sleparju pot. Mej potom poprosil je nekega pekovskega vajenca, naj večkrat zažvižga. Ko pride na travnik pri Krki, vidi od daleč proti njemu korakati možkega z dežnikom, kakoršnega je imel tudi brat in ko sc mu približa, ga spozna, vrhu tega pa še gleda laži-bratu iz nahrbtnika habit usmiljenih bratov. Dečko se pogumno postavi pred njega ter zahteva osleparjeno blago nazaj. Slepar se izprva izgo- (2439), 9. maja 1996 varja, da on ni isti, za kterega ga ima, in slednjič prime za ročaj lovskega noža, kteri mu je visel na eni strani, pri tem pa opazi dečko, da lopovu visi na drugi strani nekaj v usnju revolverju podobnega, ter hitro stopi par korakov nazaj in sleparju grozi z besedami: “Dajte blago nazaj, če ne bo druga, orožniki so blizo” - nato se zasliši žvižg pekovskega vajenca -“saj že žvižgajo!” To je pomagalo. Slepar urno potegne iz žepa prisle-parjeno blago, ga odda pogumnemu fantiču in odkuri urnih korakov v smeri proti kolodvoru. Stražnik, kterega deček nazaj grede sreča in mu vse pove, zasleduje takoj sleparja, a brez uspeha. Uro, kojo je slepar, ki je velike suhe postave ter golobrad, hotel zamenjati, dobi isti takoj nazaj, ako pride osebno po njo. - Govorica gre, da slepar ni bil sam, ampak v spremstvu dveh drugih, ktera sta ga čakala na potu proti Bučni vasi. Ker je gotovo, da poskusi goljuf svojo srečo še dru-gej, opozarjamo ljudstvo, naj dobro pazi, da ne sede na limanice tega tička-sleparja. Posebno pa opozarjamo občinstvo, naj bode previdno, ko pobira usmiljeni brat milodarc po deželi. Naj sc vsikdar zahteva knjižica v pogled, v kateri se nahajati dovoljenje in slika dotičnega č.g. brata. Kajti kaj lahko bi se pripetilo, da bi tudi kakšni goljuf pobiral darove v imenu bolnišnice. Toraj previdnost!” DOLENJSKI LIST Bo Po Sloveniji zmagal Italijan Že lani odlični Marco Antoni Di Renzo zapretil že na prologu - Odloča Bela krajina, kronometer in Vršič - Letos bo končnega zmagovalca dirke pozdravilo Novo mesto Šport iz Kočevja in Ribnice Prvo dejanje letošnje dirke po Sloveniji je bil ponedeljkov prolog po ljubljanskem BTC-ju. Čeprav ekipni kronometer, dirka na izpadanje in kriterij, ki si ga ni ogledalo prav veliko Ljubljančanov, ne prinašajo ničesar v skupni vrstni red posameznikov in je to v bistvu le uvod v celotedenski boj za avtomobil Škoda Felicia in bogate denarne nagrade, pa se tudi tu že odprejo karte in pokažejo na nekatere favorite. SODRAŽICA - Prizadevni člani Balinarskega kluba Sodražica, ki bodo v petek začeli tekmovanje v notranjski ligi, so pripravili prvenstvo območne lige v natančnem in hitrostnem izbijanju za mladince. Nastopilo je 15 tekmovalcev. Domen Likar iz Idrije je v natančnem izbijanju v drugi seriji dosegel 54 točke, skupaj 109, in je izboljašl svetovni rekord, ki pa ne bo priznan, ker ni bil dosežen na državnem prvenstvu. V hitrostnem izbijanju je prvo mesto s 54 točkami osvojil Goran Drašler iz Sinjih Goric. Rezultati: natančno izbijanje: Likar-109, Lukan-83, Draš-ler-70; hitrostno izbijanje: Drašler-54, Likar-51, Pivk-40. Prvi trije so se uvrstili na državno prvenstvo za mladince, ki bo v Sodražici 26. maja. KOČEVJE - V šestem krogu tretje lige so rokometaši Kočevja gostovali v Ponikvah, kjer so na “vročem” igrišču z boljšo igro v drugem polčasu premagali domačine 26:18. Gostitelji so bili boljši na začetku, saj so vodili z 10:8. V nadaljevanju so ostali z igralcem manj, sodniki so Kanvsa zaradi grobega prekrška izključili brez zamenjave. Tekma je bila izredno groba, prednjačili pa so domačini. Kočevje je še vedno na prvem mestu in ima priložnost, da se uvrsti v drugo slovensko ligo. V soboto ob 18. uri se bodo Kočevci na domačem igrišču pomerili z drugouvrščenim Mokrcem z Iga. RIBNICA - V drugem krogu občinske lige Ribnica v malem nogometu so bili doseženi naslednji rezultati: Grafit-Elin Kot 8:2, AC Prestige - Gostilna Murn 5:0, Divji jezdeci-Biba Market T 3:2, Agaton - Okrepčevalnica Malus 8:0. Optik Poznič-Kocka Urška 1:10. Na lestvici vodijo Grafit, Kocka Urška in AC Prestige s po šetimi točkami. Da bo letos igral na slovenskem touru zelo pomebno, če ne celo glavno vlogo, je napovedal italijanski profesionalec Marco di Renzo, kije bil lani še kot amater na koncu dirke Po Sloveniji v skupnem vrstnem redu tretji, lahko pa bi celo zmagal, če bi bolje poznal slovenski način dirkanja in progo. Mnogi so mu letos vlogo prvega favorita pripisali že pred d IM" mA zaostala kar za pet sekund. Da bo boj med slovenskimi moštvi hud, so napovedali kolesarji Roga Boris Pintarič (lani drugi), naš daleč najboljši kronometrist Robert Pintarič in Igor Kranjec, ki so Krkaše premagali za 1,7 sekunde. Precej manj sreče so imeli Novo-meščani na kriteriju, ki so ga odlično začeli, saj je prvi šprint povsem zlahka dobil Milan Eržen, potem pa ga je eden izmed tekmecev v zavoju porinil z roko in Eržen je grdo padel in namesto z zeleno majico najboljšega v letečih ciljih je z otečenim palcem in razbito brado končal v bolnici, vendar hujših posledic razen oteklin in opornice na roki ni bilo. ŠENTJANŽ PREMAGAL NOVOMEŠKO OAZO Po mnenju mnogih bo Italijan Marco Antonio di Renzo na cilj v Novem mestu pripeljat kot zmagovalec. PRIPRAVILI DVE TEKMI KRŠKO - Plesni klub Lukec iz Krškega je pred dnevi pripravil dve lepo uspeli plesni prireditvi. Najprej so organizirali skupaj s plesnim centrom Fredi iz Ljubljane državno prvenstvo v kombinaciji desetih plesov. potem pa še mednarodno plesno tekmovanje “Slovenija open 96”, ki bo po zagotovilih organizatorjev postalo tradicionalno. dirko, saj sedaj že ima vse potrebne izkušnje, in čeprav je pred dirko povedal, da ni najbolje pripravljen, mu tega, potem ko je v drugem krogu zlahka pobegnil skupini in jo potem do konca dirke na izpadanje skoraj ujel za krog, ni nihče več verjel. Najprej so se v BTC-ju v ekipnem kronometru pomerile tričlanske ekipe, že kot četrto pa je štartalo moštvo Krke Telekoma oziroma druga novomeška ekipa, ki je peljala odlično in vse do štarta najboljših ostala tik pod vrhom. Prvo moštvo Krke je štartalo kot trinajsto in za več kot dve sekundi popravilo izid do tedaj vodilnih Kanadčanov, vendar to ni bilo dovolj. Slovensko poklicno moštvo, za katero so vozili Martin Hvastija, Borut Rovšček in Italijan VVIadimiro D’Ascenzo, je za Novo-meščani Martinom Dergancem, Brankom Filipom in Pavlom Šuma-novim zaostala za poldrugo sekundo, italijansko poklicno moštvo Selle lta-lia Glacial, za katero je nastopil tudi lanski zmagovalec dirke Po Sloveniji Valter Bonča, pa je za Dolenjci ŠENTJANŽ - Leta 1995 so v Šentjanžu zgradili lepo balinišče, česar so se razveselili zlasti mladi, med njimi tudi osnovnošolka Iris Majcen, ki kot edina ženska nastopa v dolenjski balinarski ligi. Igrišče so v Šentjanžu zgradili brez dotacije Športne zveze iz Sevnice, vendar s pomočjo glavnega sponzoija okrepčevalnice Milana Majcna. Tudi opremo so nabavili na kredit, zato še kako potrebujejo finančno injekcijo iz Sevnice. Ob koncu aprila je bil v Šentjanžu balinarski dvoboj med domačo vrsto in gosti novomeške Oaze. Na veliko presenečenje so zmagali gostitelji z 9:7. Za zmagovalce so igrali: Miran Gabrič, Tomaž Železnik, Stane Erman, Iris Majcen, Gvido Benedik in Jože Justinck. P. J. DVE NOVOMEŠČANKI V REPREZENTANCI Motokrosisti potopljeni v blatu Dež in blato je letos grdo ponagajalo prirediteljem dirke za državno prvenstvo v motokrosu v Dolenjskih Toplicah ■ Junaka prireditve Jani Sitar in Sebastijan Kern DOLENJSKE TOPLICE - Motoklub MEL iz Novega mesta je za L maj pripravil v Dolenjskih Toplicah tradicionalno motokros dirko, ki je veljala za državno prvenstvo. Vreme prirediteljem ni bilo naklonjeno, saj je ves čas prireditve v presledkih deževalo, tako da so za lepo prireditev, ki se je “kopala v blatu” bili prikrajšani tekmovalci kot tudi gledalci, ki se jih je na tekmovališču zbralo kakih 3.000. Zaradi težkih tekmovalnih pogojev, so prireditelji odpovedali nastop podmladka, kar je bila pravilna odločitev. Predsednik motokluba MEL L.ud- nam je, daje vreme pokvarilo šport-vik Mežnar st. je povedal: “Zelo žal no prireditev, ki je navadno bila PREHITEVANJE PREPOVEDANO - Razmočena in blatna motokros proga v Dolenjskih Toplicah je I. maja zahtevala previdno vožnjo, zato so bili gledalci prikrajšani za atraktivne skoke, pa tudi prehitevnje je bilo "prepovedano Zaradi težke proge je bilo veliko padcev, vendar na srečo brez hujših posledic. Na sliki: motoristi so v glavnem vozili posamično, vožnja v dvoje je bila zelo nevarna. (Foto: S. Dokl) pravi praznik ljubiteljev tega športa iz Dolenjske in Bele krajine. Včasih nas je moril prah, tokrat pa nam je nagajalo blato, ki je močno oviralo tekmovalce. Kljub temu sem zadovoljen, saj smo tretjo dirko za državno prvenstvo spravili pod streho. Bila nam je generalka za mednarodno motokros dirko, ki bo v Dolenjskih Toplicah 7. julija.” Junaka te težke preizkušnje sta bila prav gotovo proslavljeni Jani Sitar, ki je zmagal v obeh vožnjah v kategoriji motorjev 250 ecm, in obetavni Sebastijan Kern (80 ccm), ki je ravno tako pometel s svojimi tekmeci. Gledalce sta navdušila tudi Roman Jelen in Sašo Kragelj, ki sta vsak po enkrat zmagala. Kaj pa naši tekmovalci? Dobro se je odrezal Šentvid-čan Lojze Fortuna, kije v kategoriji motorjev 80 ccm dosegel drugo mesto, obetavni Novomeščan Jaka Može pa peto. Šentvidčan Borut Koščak je v kategorji motorjev 125 ccm zasedel odlično tretje mesto, Novomeščan Ludvik Mežnar je bil osmi, Brežičan Andrej Čuden pa deveti. Rezultati - 80 ccm: I. Kern (Petrol Proton) 40, 2. Fortuna (Šentvid) 32,5. Može (M EL) 21,9. Vodopivec (Šentvid) 7,14. Špehar(N1X Semič) 2 točki itd; 125 ccm: 1. Jelen (Sitar pneum. team) 37, 3.Koščak (Šentvid) 26, 8. Mežnar (MEL) 15, 9. Čuden (Brežice) 15, II. Fortuna (Šentvid) 11, 14. Kastelic (Šentvid) 6, 29. Jazbar (Brežice) in 30. Zorec (NIH Semič) brez točk. 250 ccm: 1. Sitar (Petrol Proton) 40,6. Rus (Šentvid) 20 itd. S. DOKL DOLENJSKI LIST Sicer pa so posamezne majice oblekli: rumeno za vodilnega v gena-ralni uvrstitvi Italijan Marco di Renzo, belo za vodilnega po točkah Ljubljančan Robert Pintarič, roza za vodilnega v razvrstitvi gorskih ciljev Nemec Matthias Jandt, vodeči v razvrstitvi gorskih ciljev, ki jih v BTC-ju sicer ni bilo, je postal Kazahstanec Alexander Vinokurov, belo za vodilnega po točkah drugi Ljubljančan Robert Pintarič, modro za najboljšega po nagradah pa Čeh Lubus Lom. Dirka se je v torek popoldne dejansko začela v Beli krajini, po mnenju Novomeščanov, ki belokranjske ceste dobro poznajo, z najtežjo etapo na dirki. Včeraj seje karavana preselila v severovzhodni konec Slovenije, Danes bo dopoldne dirka na kronometer, od katerega si Ljubljančan Robert Pintarič obeta celo končno zmago, in popoldne kratka etapa med Ljutomerom in Beltinci, jutri bodo kolesarji morali prevozili kar 230 km od Ljutomera do Grosupljega, v soboto pa čaka pisano druščino kraljevska etapa od Vrhnike čez Vršič do Bovca, ki naj bi dokončno odločila o zmagovalcu, ki ga bodo na cilju zadnje etape od Nove Gorice do Novega mesta lahko pozdravili tudi Dolenjci. 1. VIDMAR PRVI KROG V LOŠKEM POTOKU LOŠKI POTOK - Moštva novoustanovljene občinske nogometne lige Loški potok so že odigrala tekme prvega kroga. Veterani so z 1:4 izgubili z Lokvanjem, tekma med Taborom in Poliestetom pa seje končala z 1:1. A. K. BRNO - V slovenski odbojkarski reprezentanci, kije med prvomajskimi prazniki igrala na Pomladnem pokalu Slovaške, sta igrali tudi odbojkarici novomeškega TPV Jana Vernig in Tamara Podolski. V reprezentanco je bila povabljena še tretja Novomešanka, in sicer Rebeka Koncilija, ki pa se pozivu ni odzvala. Čeprav je naša odbojkarska vrstit bila precej pomlajena, seje na zahtevnem in dolgem turnirju dobro odrezala, saj je osvojila deseto mesto, kar je več, kot smo pričakovali. Slovenija je dosegla dve zmagi, premagala je drugo vrsto Češke s 3:2 in Finsko s 3:1. Izgubila pa je štiri srečanja, od tega najtesneje z Avstrijo (3:2). Štriclju pokal Petra Klepca Na divji Kolpi pri Osilnici OSILNICA - Na kajakaški progi v Starih malnih pri Osilnici je bilo 4. maja prvenstvo kajakašev in kanuistov Hrvaške, 5. maja pa tekmovanje za pokal Petra Klepca. Letošnja prireditev je bila dvajseto zaporedno tekmovanje kajakašev in kanuistov v slalomu na Kolpi, medtem ko so v spustu tekmovali žc prej. Tekma je sodila v okvir prireditev ob prazniku občine Osilnica, I. maju. Rezultati tekmovanja za pokal Petra Klepca: K I moški: Zmagal je in si priboril pokal Petra Klepca M. Štricelj (Raši- ca), 2. Glucks (Zagreb), 3. Terdič (RAŠ) itd. V tej kategoriji je tekmovalo 21 veslačev. Č-l moški: I. Zobec, 2. Sedlar, 3. Perestegi (vsi Zagreb) itd. Sodelovalo je 12 veslačev. K-1 ženske: 1. Mali J., 2. Mali N. 3. Poženel (vse Rašica) itd. V kategoriji C-2 pa je tekmoval le par Tomašek-Tomašek (Varaždin). Najboljši trije so dobili medalje in praktična darila, zmagovalec v K-l pa še pokal. Ob tej priložnosti je podelil župan Osilnice Anton Kovač tudi nekatera priznanja. Priznanje občine Osilnica za vzorno sodelovanje pri organizaciji veslaških tekmovanj na Kolpi sta prejela predstavnika kajakaške zveze Hrvaške Dražen Vescijko in Branko Milin-kovič. Republiško priznanje za vzorno delo v Civilni zaščiti pa je prejel Toni Volf. Med tekmovanjem in po njem je skrbel za zabavo ansambel Tonija Ver-derberja. J. PRIMC ZMAGOVALEC - M. Štricelj prejema pokal NOVOMEŠČANOV JE NAJVEČ - Edino novomeški kolesarji imajo< dirki Po Sloveniji dve moštvi, zato njihovi cilji niso skromni. Glede [ dosedanje rezultate v novomeškem taboru največ pričakujejo od Sandi Papeža, ki je na letošnjo sezono izvrstno pripravljen, Branka Filipa in > Bogdana Ravbarja, ki je pred startom povedal, da je le nekaj dni pt1 začetkom dirke prišel v dobro formo. Na sliki (pokrovitelj fotografij z did Po Sloveniji je FotoAsja): Bogdan Fink, Andrej Gimpelj in Vladimir Id lioljevič med ekipnim kronometrom. (Foto: I. Vidmar) Stražani pripravili duatlofl Namesto prvomajskega teka tokrat tekmovanje v duatlon* - Nastopili so le redki dolenjski tekmovalci STRAŽA - Športni delavci tekaškega kluba Portovald iz Vavte vasi so v nedeljo po daljšem premoru spet pripravili pomembnejšo športno prireditev. Niso pripravili prvomajskega teka, ki se je pred leti zelo uveljavil, potem pa je zamrl, ampak duatlon, ki je sestavljen iz teka in kolesarjenja. Zahtevno športno prireditev so mladi športni delavci dobro izpeljali, žal pa za trud niso bili nagrajeni, saj na štartu tako rekoč ni bilo domačih tekmovalcev. Zelo smo pogrešali Novomeščane, ki bi se tega zanimivega tekmovanja prav gotovo lahko udeležili. Svetla izjema je bil le novomeški vsestranski športnik Andrej Prah, ki se je uvrstil v drugo polovico nastopajočih tekmovalcev. Ravno tako obetavni Šentjernejčan Janez Avsec, ki je zasedel odlično šesto mesto. Ker so organizatorji obljubili, da bo tekmovanje posta1 tradicionalno, je potrebno poskrbe za domači kader, ki bo lahko f1 stopil na sporedni prireditvi, ki soj poimenovali “Duatlon za pokušino- Najboljši čas dneva je dosegel oj znati biatlonec Uroš Velepec' Dola, ki pa je zdaj presedlal na dl ^ atlon in triatlon. Njegov čas je &1' izvrsten, progo je pretekel in pf( kolesaril v času 1:07,08, pri dekleti pa Kranjčanka Melita Rajge' (1:29.13).Absolutna kategorij®, . moški: 1. U. Velepec (Dol) 1:07.3- J"1 6. Avsec (Šentjernej) 1:14.32, I č' Prah (N.mesto) 1:22.35,18. Kosim (Sevnica) 1:23.45 itd. Ženske:; Rajgelj (Triglav Kranj) 1:29.13 ll Žagavec (Triatlet Celje) 1:30.42 Miklič (JUB Dol) 1:34.07. S. DO ZGODOVINSKI ŠTART - Športni delavci v Straži imajo spet atrakn1 A športno prireditev: vsako leto bodo organizirali duatlon za državnopCc (^ sivo. Prva tekma je bila v nedeljo, 5. maja. Na sliki: pni štart duatlon* A Straži, ki bo menda zgodovinski. (Foto: S. Dokl) Zanimiv gorski tek na Liso Na cilj je prišlo vseh 59 tekačev - Kljub mokri in bla^ progi blizu rekordov SEVNICA - Petega gorskega teka na Lisco seje udeležilo 59 tekačev in vsi so pritekli na cilj. Najboljši čas je dosegel Igor Mernik (Spiridon celje) in za rekordom 42.13, ki gaje postavil leta 1992 Mojstrčan Franci Te raž, zaostal le za dve minuti in dve sekundi. V opravičilo naj navedemo, da je bila proga tokrat mokra in blatna. Pri ženskah je po pričakovanju zmagala Veronika Bohinc iz Kraše -nc, kije za rekordom proge zaostala za vsega šestnajst sekund. Organizatorjem ne bi uspelo tako odlično pripraviti 5. gorskega teka brez pomoči sponzorjev. Pomagali so: Nizke gradnje Iztok Benee, foto Ki-derič, športna zveza Sevnica, bistro Ježek, osnovna šola Boštanj in avto-kleparstvo Prah. Rezultati: članice do 25 let: 1. Zalokar (Studenec) 1: 11.28, starejše članice do 45 let: I. Bohinc (Krašnja) 57.03, 2. Kovačič (Brežice) 1:06.14; veteranke nad 45 let: 1. Kotar (Trbovlje) 1:06.59, 2. Vcneelj (Grosuplje) 1:16.07. Mladinci: I Jare (Domžale) 57.40; teritorialna obramba: I. Majelič(MORIS) Df M 55.10; mlajši člani: 1. Cvar (K^ 51.41,3. Pečnik (AK Sevnica) 53; Jj 4. Kosem ml. (Mercator Scvn11. 55.59, 6. Bevc (Krško) 58.42. Sotošek (Sevnica) 1:06.19, 10. ™j (Sevnica) 1:29.57; starejši član': ® Mernik (SPIRIDON Celje) 44. Martič (Kočevje) 52.29, 6. Ku^',1 (Brežice) 53.27; mlajši veteranu Ožanič (Šport Mist Kočevje) 5* j 4. Jere (Sevnica) 56.24, 6. Vc"tl (Grosuplje) 57.29,8. Kosem (ScvJ ca) 1:05.13, 9. Blatnik (Krs*, 1:06.34; starejši veterani: I. KoCJ* j čič (Šport Mist Kočevje) 56.2*’! Tomšc (Brežice) 1:13.16 itd J m.kk^ VODI DOLENJA VA$ N( )VO MESTO - Po tretjem ^ j\ gu dolenjske balinarske lige, v K*1 j, t. sodeluje osem ekip, je v vodstvu j pa Dolenje vasi, ki je zbrala u j točk, sledijo: BK Dana 5, BK M,-v, 5, BK Krško 3, BK Cestar 3, BK3 % tjanž 3 točke itd. „ K- »)■ S *ado Kevo, kije vrgel kladivo 66,32 j 'in zanesljivo osvojil prvo mesto. k|E?rugi atleti, kladivarji brežiškega r*> so dosegli naslednje uspehe: ^ne Grubič 56,10 (3. mesto med M Primož Kozmus 56,44 (L meji Silvio Jagič 48,70 (2. mesto), :rnes Mešič 46,78 (3. mesto). Zad-. trije atleti so nastopili v mladin-1konkurenci. eri dekletih je Simona Kozmus jjdje zalučala 38,48 m in je zasedli- mesto. [Vodi joker drska »Novo MESTO - Po 12 krogih L |*reativne malonogometne lige Tomeške občine s 25 točkami vodi °štvo Joke Drska, druga je Re-j“ča vas, tretja pa Straža. VIL |°guje Joker premagal Plastforms £1’ v 12. krogu pa izgubil s Krko «“otoroilom z 2:4. V 2.A ligi po 16. 'gih vodi Viromo Šmarješke Topič v l.B ligi pa Dimnikarstvo Ptelčič. NA PETELINJAK I^ABROVKA - Ob krajevnem č2niku Gabrovke in praznovanju Va upora proti okupatorju so ,,. L.ptavili v Gabrovki 18. tek na Pe-’ I kjer so bili najboljši: Člani: t°JZdek (Sevnica); članice: Toma-I (Sevnica); starejši fantje: L Vc-r.(Sevnica); starejša dekleta: L t'dhofer (AK Štajerka); mlajši d C*Je: 1. Kralj (Sevnica); mlajša dek-1/ lS: 1. Pivvozia (Sevnica); dečki: L ./c (Domžale); deklice: L Virtič * ^ynica). M. Š. DOMAČINI TRETJI KRMELJ - Na turnirju dvojjc za pokal Dolenjske v Krmelju in Šentjanžu je sodelovalo 16 dolenjskih in štajerskih ekip, zmagala pa sta člana BK Dolenje vasi Branko Turnšek in Sandi Tomše, drugo mesto sta zasedla Gvido Bedenik in Tomaž Železnik iz Šentjanža, tretja pa sta bila domačina Krmeljčana Vinko Jaklič in Zvonko Gambeta. KOŠARKARSKA REKREATIVNA LIGA “VITA 96” TREBNJE - Maja in junija bo trebanjski športni center VITA organiziral rekreativno košarkarsko ligo, ki se bo začela v petek, 24. maja. Ce ste kandidati za sodelovanje, pokličite na telefon 068-44-990. Prijave sprejemajo do 18. maja. STREL NA REVIJI TREBNJE - Znani trebanjski plavalni maratonec Martin Strel bo jutri nastopil v Ljubljani v tivolskem bazenu na veliki plavalni reviji, kjer bo v plavanju na 24 ur izzval vse najboljše slovenske plavalce, tistemu, ki bi ga premagal, pa ponuja lepo nagrado. DVE ZMAGI NOVO MESTO - Mladi teniški igralci TK Krka so med tednom odigrali dve tekmi v okviru ligaškega tekmovanja. Najprej so premagali TK Dragatuš s 6:3, potem pa še ljubljansko Olimpijo s 5:4. NINA V FINALU KRANJ - Na prvenstvu Slovenije v tenisu za igralce, stare do 18 let, je dosegla največ Novomeščanka Nina Janžekovič, ki se je uvrstila v finale, kjer se bo pomerila z Žnidarjevo (Triglav, Kranj). ✓ ;l’! t ^JU\LNA REGATA USPELA - Srečanje novomeških jadrnic in jadral-'ata novomeškega jadralnega kluba na otoku Lošinju L maja je dob-7 d, sPela. Še posebej pa je bilo zanimivo tekmovanje v trikotniku Nerezine 'J ksirmuU - Punta Križa - Nerezine. Z minimalno prednostjo je zmaga-V h J, čevljev dolga lepotica Liberty, ki so jo upravljali lastniki Aleš in Muti-'Vhter ter Mirko Rupnik, njej ob boku je ciljno črto preplula 24 čevljev ^ klubska jadrnica Vitalis, na kateriji je pretežno žensko posadko vodil 11 Ss ■ J krmar Borut Šuln, v skoraj popolnem brezvetrju pa so precej za 11.""° cilj priplule Mak (Zupančič in Lapajne), barka Barka (Čampa), ‘trius (l ir) in Sintaj (Perko). (Eolo: I. Vidmar) Na Kolpi največ doslej šport v sliki in besedi V spustu po Kolpi zmagali: Ginipex Straža, Bober I iz Ljubljane (svetovni prvaki), Školjeločani in Kočevarji KOSTELSKO - Prvega maja je bil na Kolpi od Srobotnika do Fare na 11 km dolgi progi spust kajakašev, kanuistov in raftašev “Slovenske reke” Kolpa-96, ki se ga je udeležilo kar 76 veslačev iz vse Slovenije. Vodostaj Kolpe je bil primeren za veslanje, občasno deževje pa ni oviralo ne tekmovalcev in ne veslačev. V spustu mladincev z raftom, kije štel za mladinsko prvenstvo Slovenije, so zmagali mladi veslači Gimpexa iz Straže, 2. je bil žužemberški Kajak kanu klub, 3. Kočevje. V raftinng tekmi članov je sodelovalo kar 13 ekip. Zmagali so veslači kluba Bober 1 iz Ljubljane, ki so letos osvojili že svetovno prvenstvo, 2. Rafina Radovljica, 3. Bober II Ljubljana, omeniti pa velja še 4. mesto ekipe policijske postaje iz Kočevja, saj je bilo doseženo v hudi konkurenci, poleg tega pa je ta ekipa sodelovala na vseh dosedanjih spustih po Kolpi. V K-l člani so vsa tri prva mesta zasedli Škofjeločani, ki dosegajo odlične uvrstitve tudi na državnih prvenstvih: L Grašič Martin, 2. Svoljšak, 3. Kalan itd. (17 tekmovalcev). V K-l turisti so prav tako zasedli prva tri mesta Škofjeločani. 1. Šubic, 2. Grašič Matjaž, 3. Maček itd. V C-2-turisti pa so tekmovale le tri ekipe. Ena je bila diskvalificirana. Zmagal je par Bradeško-Kovač (Kočevje), 2. Kržišnik-Kržišnik (LJ). Najboljši trije v vsaki ekipi so prejeli medalje in priložnostne nagrade, zmagovalec v K-l-turisti še pokal, zmagovalec v K-l-člani uro z maketo kajakaša, raftaši umetniško sliko, vsi so dobili malico in spominek, na zabavi po tekmovanju pa jim je igral južnoameriško glasbo bolivijski ansambel Surazo. V imenu organizatorjev tekmovanja je predsednik Turistično-šport-nega društva Kostel Stanko Nikolič ocenil tekmovanje kot zelo uspelo. Veselega razpoloženja po tekmovanju ni motilo niti slabo vreme, saj so se zaradi dežja preselili v prostore gasilskega doma. Predsednik Nikolič je tekmovalce in gledalce povabil na ekološki spust “Slovenske reke”, LOKOSTRELCI V VARAŽDINU VARAŽDIN - V tem hrvaškem mestu je bilo pred dnevi odprto prvenstvo Hrvaške v lokostrelstvu, kjer so nastopili tudi lokostrelci Novega mesta. Največje dosegel Tomaž Hodnik, ki je zmagal v eni od tekmovalnih kategorij. Nastopili so še: Bernarda Lovrin (4. mesto), Edo Ambrož (6. mesto}, Borut Šali (12. mesto) in Roman Šimic (23. mesto). ZMAGA ČRNOMALJČANA STAREŠINIČA BLED - Med prvomajskimi prazniki je kolesarski klub Bled pripravil kolesarsko dirko “Okoli jezera” za dečke in mladince. Nastopilo je 240 kolesarjev iz vseh večjih slovenskih kolesarskih kolektivov. Največji uspeh je dosegel Črnomaljčan Starešinič, kije zmagal pri dečkih B. Rezultati -mladinci: 1 .Šilar (Sava), 3. Ribič (Krka); mlajši mladinci: L Blažiček (Sava), 3. Štimec (Vinica), 5. Zagorc (Krško); dečki A: L Krevs (Lenart); dečki B: 1. Starešinič (Črnomelj), 3. Matko (Krka); dečki C: L Stolič (Nova Gorica). KLINIKI PRVAKI NOVO MESTO - Moštvo Kliniki je prvak novomeške občinske rekreacijske košarkarske lige. Kliniki -ime imajo po oddaji Vašega kanala Mala klinika cinizma - so v končnici premagali drugouvrščeni Žužemberk s 66:46, tretjeuvrščene Kekce s 83:67 in četrtouvrščene Legende s 65:55. Peto mesto so zasedli Pedagogi. Nastopalo je 20 ekip in 300 igralcev, najboljši strelec lige pa je bil Aleš Cerkovnik, ki je dosegel 187 točk. ASFALTERSTVO IN GRADBENIŠTVO Čardak 17, Črnomelj Tel. (068) 51-668 Mobitel: (0609) 612-594 Urejanje dvorišč; asfaltiranje dvorišč, parkirnih prostorov, dovoznih poti, tlakovanje dvorišč in ostala gradbena dela. Se priporočamo! ki bo 8. junija ob 10. uri, posvečen pa bo svetovnemu dnevu varstva okolja. Start bo spet v Srobotniku, cilj pa v Bilpi, se pravi, da bo proga dolga okoli 30 km. J. PRIMC TERME ČATEŽ 96 BREŽICE - V lepem spomladanskem vremenu so 5. maja prizadevni atletski delavci FIT Brežiccv okolici zdravilišča Čateške Tojrlice pripravili 2. maraton Terme Čatež 96, kjer je nastopilo 60 tekačev iz 24 slovenskih mest. Pokrovitelja sta bila Terme Čatež in Vino Brežice. Tek 10 km - mladinci: L Rihtarič (AK Lenart); člani: 1. Grojzdek (AK Sevnica); veterani A: L Kreže (Rudar Trbovlje); veterani B: L Bartolj (AK Ljubljana). Mladinke: L Ausberger (AK Krka); članice: L Kovačič (HIT Brežice); veteranke A: L Jerčič (Gorenje Velenje); veteranke B: 1. M. Vencelj (Grosuplje). Tek 21 km - mladinci: L Vesenjak (TAM Maribor); člani: 1. Volk (7TP Lj.); veterani A: L Malner (Stop team Lj.); veterani B: L Struna (TTP Lj.). Članice: L Bohinc (Krašna); veteranke A: L Kotar (Rudar Trbovlje); veteranke B: L Felicijan (Gorenje Velenje) itd. SLOVENSKO PRVENSTVO DOMŽALE - Na prvenstvu mladih tenisačev, starih do 14 let, v Domžalah so nastopili tudi tenisači TK Krka Novo mesto. Največ je dosegel Blaž Turk, ki je klonil šele v finalu pred zmagovalcem Matjažem Jurmanom. Tomaž Budja in Tadej Pucelj sta igrala v 2. kolu, Tomaž Kastelec, Miha Bende in Gašper Župevec pa v L kolu. Pri deklicah je Nuša Žnidar izpadla v kvalifikacijah, Aleš Šantelj pa v L kolu glavnega turnirja. V. T. Lisca pred finalom končnice V drugi tekmi play offa sevniški rokometaši premagali RK Pomurko SEVNICA - V drugem polfinalnem srečanju play offa so rokometaši sevniške Lisce po porazu v gosteh v dvorani sevniške osnovne šole pred okrog 700 gledalci zasluženo premagali rokometaše Pomurke s 24:20 (9:9). Domačini so vodili s 5:2, zatem pa so gostje, zlasti po zaslugi odličnega vratarja Vereša, ki je obranil kar 8 stoodstotnih priložnosti in dve sedemmetrovki, izid izenačili in tako se je končal tudi prvi polčas. V drugem delu tekme so Sevničani zanesljiveje zaigrali v obrambi, izkazal se je vratar Marcola, Liščani so povečevali razliko tudi z boljšo realizacijo meta in pet minut pred koncem tekme je RK Lisca vodila že za 5, za RK Pomurko nedosegljivih zadetkov razlike. Pri gostih velja pohvaliti odličnega vratarja Vereša in strelca Kavaša (6 zadetkov), pri domačinih pa za borbeno in odgovorno igro prav vse igralce, ki so nastopili in dokazali, da s tako igro lahko dosežejo tako željeni cilj -uvrstitev v prvo ligo. Za Lisco so dosegli: Čatcr 5 zadetkov, Blago-jevič, Plazar, Rantah, Sečki in Simončič po 3, Plazar 2 ter Jug in Lupše po enega. PEPELNAK V TREBNJEM TREBNJE - V športnem parku VITA v Trebnjem so pripravili otvoritveni teniški turnir, na katerem je zmagal Pepelnak, ki je v finalnem obračunu premagal A. Grandovca z 9:4. V MEGLI DO dl JA - Takole je pritekla v cilj, na vrlm Lisec, kjer je bilo precej megle, Marjeta Zalokar s Studenca, zmagovalka pri članicah do 25 let. (Foto: P. P. ) ODBOJKARICE TPV NOVO MESTO - so trenutno na zasluženem odmoru. Kmalu pričnejo s pripravami na novo državno prvenstvo, kjer se bodo ponovno potegovala za mesto med najboljšimi, saj želijo ponoviti tretje mesto, ki so ga osvojile letos. Na sliki: odbojkarice TPV s trenerjema Bojanom Vemigom in Evo Jožef. POTAPLJAŠKI TABOR - Potapljači novomeškega kluba za podvodne aktivnosti so prvomajske praznike izkoristili za že tradicionalni potapljaški tabor v Nerezinah na otoku Lošinju, kjer so prvič tudi na pravili valovih preizkusili nov gliser. Opravili so preko 200 potopov, izvedli tečaj za začetnike in višje kategorije ter izpeljali dopolnilno šolanje pripadnikov reševalne enote civilne zaščite, ki jo sestavljajo najbolj izkušeni člani kluba. Kot je že v navadi so se jim pod vodo pridružili tudi potapljači krškega kluba Vidra. (Foto: I. Vidmar) MNOŽIČNA UDELEŽBA NA MARATONU OB KRKI - Rekreativna sekcija KD Krka je c nedeljo pripravila pred začetkom kolesarske dirke “Po Sloveniji" rekreativni kolesarski maraton “Ob Krki”, kjer je svoje sposobnosti preizkusilo 260 kolesarjev vseh starostnih kategorij. Prireditelji so pripravili dva maratona, in sicer na 30 terna 80 kilometrov dolgi progi. Vsi rekreativci, ki so prevozili progo, so dobili spominsko medaljo. Na sliki: start kolesarjev pred novomeško športno dvorano. (Foto: S. Dokl) ČOLNARJI SO Sl DALI DUŠKA - Kajak kanu klub Žužemberk je v nedeljo pripravil mednarodno turistično veslaško regato od vasi Krka do Žužemberka po dolenjski kraški reki Krki. Na startu se je zbralo blizu sto čolnarjev, ki so uživali zlasti ob atraktivnih vožnjah in skokih čez Krkine kaskade. Na sliki: čolnarji pri Zagradcu. (Foto: S. Dokl). [Odgovori in popravki po § 9... • Odgovori in popravki po § 9 . Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9... ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Zakaj je kormoran na zatožni klopi Dol. list št. 17,15. aprila Od hudo zaskrbljenega novomeškega ornitologa in nezaskrb-Ijenega varuha naše naravne dediščine sem pričakoval ostro kritiko mojega stališča, da bo nujna de-kormoranizacija oz. množičen odstrel kormoranov, seveda pa tudi nekaj nasprotnih strokovnih mnenj tem ptičem v prid. Vendar smo jaz in ribiči dobili nekakšen skupen ornitološko-kormoranski odgovor v šokantnem grafitu, v dodatnih neresnicah o tej zadevi in povrhu še prav neuspešen plagiat mojega prvotnega napisa. Neumesten grafit v okviru celotnega odgovora: namenjen prej ribičem kot kormoranom - nikakor ne sodi v resno polemiko, saj so ribiči vse prej kot nasilneži, čeprav črtijo kormorane. Nova neresnica je zaključek, “da se tako kormorani kot tudi ribiči prehranjujejo z ribami”, ko pa bi moralo biti znano, daje kormoran izključno ribojeden ptič, letno požre stokratno težo rib, kot je sam težak. Ribiči jedo ribe mnogo bolj poredko, nekateri sploh ne, vsi pa, kolikor jih poznam, imajo rajši kaj drugega, pečenega na ražnju ali žaru. Ko bi ornitologi in kormorani prisilili ribiče, naj vsak dan pojedo pol kilograma rib, bi čez teden dni vsi zbežali iz ribiških družin in črni razbojniki bi lahko brez skrbi ribarili še naprej 365 dni v letu. Ribiči so namreč pri ribolovu omejeni s številom dovoljenih ribolovnih dnevov (ponekod samo z desetimi), s številom izlovljenih rib (ena do pet), odvisno od vrste z najmanjšo dopustno mero 30 do 50 cm in z varstveno dobo, ko je ribolov prepovedan. Ni ga ribiča v Sloveniji, ki bi imel 100 ribolovnih dni, kot jih pri nas v eni sezoni opravijo kormorani! Nauk tega je: Kar je dovoljeno kormoranom, ni dovoljeno ribičem! Vse to bi ornitologi morali vedeti, da ne omenjam drugih dejavnosti ribičev na organizacijskem, gojitvenem, na-ravnovarstvenem, ekološkem, izobraževalnem, športnem in družabnem področju. Resne strokovne presoje tudi ne zdrži trditev “o izpostavljeni verigi riba-kormoran-ribič” kajti prehrambene ali kakšrre druge verige tukaj ni. Človek je že tisočletja naravnost in brez kormoranskega posredništva samo z trnekom in mrežo vezan na ribo, enako tudi kormoran s svojim dolgim kljunom. Največja in ne dovolj premišljena napaka vrlega kormoranologa je, da enači človeka ribiča s ptico kormoranom, posebej v kormo-ranski inačici mojega napisa, kije obenem žalostna in smešna. Zastopnik analfabetskih kormoranov si sposodi moj prispevek za svojo kormoraniado tako da spremeni nekaj besed, ribiči postanejo kormorani, ribiške družine kormoran-ska jata, dekormoranizacija pa deribičizacija. V imenu ne preveč pametnih kormoranov potem dobimo zahtevo po odstrelu ribičev! Zato, ribiči, pozor! Pred novim prihodom kormoranov bo treba nabaviti zaščitne čelade in očala, da nam ne razbijejo glave in iz-kljujejo oči! Takšna bi lahko bila druga plat medalje, in zdi se, daje v njej kar nekaj resnice” piše na koncu svojega “razsodnega razmišljanja” veliki kormoranski prijatelj, s čimer pa se ribiči nikakor ne morejo strinjati. No, do jeseni imamo še dovolj časa, da sc kormoranska nanizanka nadaljuje, da se krešejo različna mnenja in da se odločimo, ali za dekormoranizacijo ali pa za deri- bičizacijo, če bo treba, tudi z referendumom. Zato naj ornitologi pohite z ustreznim zahtevkom za zbiranje 40 tisoč kormoranskih podpisov! Inž. IGOR JUGOVIČ RD Kolpa, Metlika Mikrovalovne in druge pečice Dol. list št. 18, 3. maja Tudi jaz sem si pred nekako tremi leti omislil mikrovalovno pečico. Zakaj si ne bi zjutraj na najenostavnejši način in v najkrajšem času segrel mleka kar v skodelici, ki je sicer ne bi mogel postaviti na plin. Moram priznati, da je moje •znanje o mikrovalovni pečici bilo takrat zelo pomanjkljivo in da razen o frekvenci nekaj čez 2 GHz nisem vedel ničesar. Iskal sem ustrezno literaturo v domačih in tujih knjigarnah, vendar tistega bistvenega le nisem uspel najti. Sele v knjigi Otta H”pfnerja, dipl. ing. (5), sem v 16. poglavju prebral, kako delujejo mikro valovi na živila. Vsi tam navedeni argumenti namreč poudarjajo, da postanejo živila v mikrovalovni pečici biološko mrtva. Če bi se hranili samo z živili, pripravljenimi v mikrovalovni pečici, bi izgubili življenjsko energijo in postali neodporni za bolezni. Torej moji mikrovalovni pečici le ni mogoče slepo zaupati! Postalo mi je jasno, zakaj sem negativne posledice uporabe mikrovalovne pečice odkril samo na enem mestu. Za industrijsko proizvodnjo le-teh stojijo namreč ogromni dobički. Kakšne pa bodo posledice uporabe hrane iz mikrovalovne pečice na človeka, pa je bolje molčati. Profesor Bernard H. Blanc z Instituta za biokemijo ETH, in dr. Hans U. Hertel Um-weltbiologiscvhe Forschung und Beratung) v Švici sta na skupini prostovoljcev dva meseca ugotavljala, kako hrana iz mikrovalovnih pečic ljudem škoduje (Aura, 1992/ 5) (6). Podrobni podatki o raziskavi so navedeni v omenjenem članku. Bistvene, škodljive posledice tako pripravljene hrane so: Levkociti v krvi narastejo preko normalnih dnevnih nihanj. Znano je, da levkociti zelo občutljivo reagirajo na zunanje strese in so kazalci patogenih vplivov na žive sisteme. Limfociti upadajo podobno kot v stresnih situacijah. Holesterin razmeroma hitro naraste, in to posebno pri uživanju zelenjave iz mikrovalovne pečice. Tak stresni učinek očitno povzroči hrana, ki sploh ne vsebuje holesterina. Po zaužitju take zelenjave železo v krvi naraste. Pojava še ne znajo razložiti, vzrok pa je morda hemo-liza kot posledica poškodbe na membranah krvnich celic. Spremembe v krvi prostovoljcev, ki so nastale po zaužitju hrane, pripravljene v mikrovalovni pečici, kažejo na bolezenske motnje. Takšno stanje bi lahko ugotovili tudi na začetku kakega kancerogenega procesa. Izsledki se ujemajo s posledicami kemično-fizioloških deformacij, ki jih opazujemo pri mikrovalovnem obsevanju živih celic. Upoštevati moramo tudi induktivni prenos sevalne energije mikrovalov prek obsevane hrane v kri človeka, ki jo uživa. Škodljive posledice, ki jih ugotavljamo, če mikrovalovi neposredno obsevajo človeka, so že nekaj časa znane. Zdaj pa vidimo, da delujejo mikrovalovi na nas škodljivo tudi posredno, če uživamo hrano, ki nam jo pripravijo v mikrovalovni pečici. Pojavili so se že predlogi, da je treba takoj ustaviti proizvodnjo mikrovalovnih pečic, vse, ki so že v uporabi, pa uničiti (po: Journal FRANZ VVEBER). V reviji Freunde ober naturge-maesser Lebensweise najdemo v rubriki Zdravo življenje članek z naslovom: “Smrt preži tudi v mikrovalovnih pečicah”, v katerem dr. Hans U. Hertel opozarja na življenjsko nevarne mikrovalove. Ti mikrovalovi so nevidni, neslišni, brez vonja in večinoma tudi neobčutni, posledice pa se na žalost pokažejo šele po več letih. Vsaka mikrovalovna pečica oddaja stresno sevanje na okolico, ki se odraža na celotni okolici pečice, tako na lesu, zidu, keramiki. Vsi ti materiali so podvrženi močnim protinaravnim nihanjem svojih atomov, molekul in celic, ki jim je vsiljeno. Še bolj pa je tem nihanjem izpostavljena keramična ali steklena posoda, v kateri je hrana, in je direktno izpostavljena frekvenci 2,450 GHz v notranjosti pečice. Tehniški mikrovalovi spravijo atome, molekule in celice v močno pospešena protinaravna gibanja, zaradi katerih nastane veliko trenje in narašča temperatura živila ali posode. Velika izhodna moč mikrovalovne pečice uničujoče vpliva na hrano, kajti živi organski sistemi niso kos tako velikim destruktivnim silam. Na najbolj brutalen način so prisiljeni nihati s tehniškimi in nenaravnimi frekvencami. Poleg tega se zaradi izmeničnega toka atomi, molekule in celice do 2,5 fnilijardekrat na sekundo pre-polarizirajo. Po vrsti nenaravnih procesov izgublja hrana biološko vrednost skoraj tako, kakor če bi jo obsevali s kobaltom ali cezijem 137. Iz tu navedenih poročil ne moremo zaključiti drugega, kakor da se odpovemo lagodnostim, ki nam jih mikrovalovna pečica nudi, v korist zdravo pripravljene hrane. Če vemo, da je jakost sevanja naravno pridelanih živil od 6.000 do 7.200 E.B., potem pade ta vrednost v eni sami minuti v mikrovalovni pečici šestkrat, torej na 1.000 do 1.200 E.B. Kuhanje s tako kratkim časom pa seveda ni mogoče, zato je hrana iz mikrovalovne pečice popolnoma mrtva hrana. Za steklom v vratih pečice je drobna kovinska mreža, ki naj bi zadrževala prehod mikrovalov v okolico. Če radiestezijsko izmerimo učinkovitost te mreže, lahko brez težav ugotovimo, daje komaj vredna omembe. Iz tega sledi, da se moramo med obratovanjem pečice čim krajši čas zadrževati v njeni neposredni bližini, še posebej pred njenimi vratci. Posledica izpostavljenosti mi-krovalovom v pečici je ta, da se vsa posoda “naleze” te visoke frekvence (2,45 GHz). Če sedaj tako posodo uporabimo za hrambo živil izven pečice, so živila še vedno izpostavljena tej visoki frekvenci, ki jim jemlje biološko vrednost. Do sedaj ni znano nobeno sredstvo ali način, kako uničiti to škodljivo visoko frekvenco na uporabljeni posodi. S kozmično piramidno napravo se da dvigniti energija tako “ubite” hrane, ne da pa se ji povrniti izgubljena kvaliteta in ravno ta je bistvena za zdravo prehrano. FRANJO GEČ, dipl. inž. el. Od utripa Avstralije do utripa Stopič Dol. list št. 17, 25. aprila V omenjenem članku in številki Dolenjskega lista je g. Ludvik Hočevar iz Stopič napisal nekaj netočnosti. V svojem odgovoru se omejujem le na predavanje “Utrip petega kontinenta - Avstralije''. Predavanje je imel le p. Ciril Božič, tehnično pomoč pa mu je nudil njegov prijatelj z Brezij na Gorenjskem, in ne kakšen od njegovih sodelavcev iz Avstralije. Tudi ni bilo tretjega sodelavca, kot ga g. Ludvik omenja, pač pa sem bil to podpisani kot predstavnik Društva podgorski zvonovi, ki seje s p. Cirilom dogovorilo za predavanje. Bonton zahteva tudi navedbo organizatorja predavanja, in ker g. Ludvik tega ni storil, je s tem prispevkom zadoščeno tudi temu. Res je bilo predavanje istega dne in ob istem času kot je bil sklican zbor krajanov KS Stopiče. Napako sem opravičil pred predavanjem, saj sva se s predsednikom sveta KS o tem pogovorila po izdaji vabil in obvestil tako za predavanje kot tudi za zbor krajanov. Opozorili želim, da je bilo predavanje načrtovano in dogovorjeno s predstavniki KS Stopiče pred načrtovanim sklicom zbora. Pojasnitev razlogov, zakaj je do tega prišlo, je v rokah drugih, prepričan pa sem, daje bilo predavanje zanimivo tudi za tistega, ki je nanj prišel “pomotoma”. Šem tudi mnenja, da bi bilo zelo koristno, ko bi vsi, ki so se predavanja udeležili (niso bili le iz območja KS Stopiče, pač pa tudi od drugod), sodelovali še v zboru krajanov. Le s skupnimi močmi, v slogi in prijateljstvu se namreč lahko veliko naredi, tudi nemogoče. Veseli me, da je bilo predavanje lepo sprejeto, in zelo si želim, da bi ljudje trud in delo našega društva znali ceniti in nas v naših prizadevanjih podpirali tudi v prihodnje. Naj ob koncu omenim še to, da sta se p. Ciril in njegov tehnični sodelavec vnaprej odrek- la honorarju in potnim stroškom v korist delu našega društva. Za njuno velikodušnost in lepo predavanje se jima še enkrat iskreno zahvaljujemo. ANTON GORŠIN predsednik Društva podgorski zvonovi Ni bil “zverinsko ubit” zaradi vere Dol. list št. 16, 18. aprila G. Lado Kocijan, kako tako natančno veste vse o Lojzetu Grozdetu, če niste bili zraven? Zraven pa niste mogli biti, če ste na Dobu pospravljali Mavsarjeve in druge prebivalce gradu. Saj kolikor so bili pri nas vaši vojaki, se brez vojaških nalog niso smeli sprehajati. Takrat gotovo še niste bili general. Ob številnih proslavah ob 27. aprilu in poveličujočih govorih nekaterih se sprašujem, zakaj so proti koncu druge svetovne vojne metali vojaki letake, kjer je bil narisan angleški politik Churchill, kije držal servirni prtiček, na tem pa je bila narisana Primorska z delom Slovenije. Obe coni sta bili debelo občrtani, po sredi pa naj bi bila meja med Jugoslavijo in Italijo. V teh orisih sta bili velika črka A in B. Vsi govorniki si na proslavah lastijo pravico govoriti o svojih zaslugah, ki daje Primorska danes slovenska, nihče pa ne pove, zakaj je veljalo to, kar je naredil angleški politik. V petdesetih in sedemdesetih letih so bile pogoste parole: Življenje damo, Trsta ne damo! Tukaj se najbrž ne da narediti nič. Zanimivo pa je, da tega nihče nikdar ne omeni. Mogoče bi odgovor zanimal mlajše politike. Omenja se tudi Istra na Hrvaškem. Učiteljica Hvalova iz Šentruperta je spomladi leta 1948 organizirala izlet na Trsat, ki je bil takrat še slovenski. Ob to se nihče ne zaletava, pa tudi si ne jemlje časti, češ “jaz sem to naredil.” Govori se, daje imel prste zraven tovariš Kardelj. Kakšno slavo in spomenike si zaslužijo ljudje, ki so našo zemljo, kije lastniki in dediči ne bodo dobili nikoli nazaj, takole delili? S kakšnim veseljem naj torej praznujemo praznike, kot je 27. april? MALČI KOSTEVC Šentrupert za ubijanje iz golega užitka, da se potem kitijo s krznom in kar je še takega. Pri tem gre kajpak tudi (ali pa predvsem) za zaslužek na račun nemočnih bitij. To je po mojem čisto navadna zloraba in nasilje močnejšega nad šibkejšim, kar pa je nevredno civiliziziranega in kulturnega človeka! Mislim, da nobena ženska in noben moški na Zemlji nista toliko vredna, da bi ena sama žival zaradi krznenega plašča ali ovratnika izgubila življenje! Menim tudi, da bi končno že lahko prišel čas, ko naj bi izraz “ubiti” izginil iz slovarjev in seveda tudi iz življenja Zemljanov. Saj vse to, kar se dogaja po svetu (in se je dogajalo) ni več ničemur podobno. Živimo v brezčutni in neusmiljeni vsakdanjosti, ljudje postajajo avtomati in roboti, postajajo podobni strojem, orožju, denarju, torej predmetom. Sem velika ljubiteljica in prijateljica živali, vendar živim v tako primitivnem okolju, da si ne upam več imeti nobene živalce pri hiši, saj kar naprej trepetam za njihovo življenje. Šprašujem se, kje na tem svetu še biva iskrena ljubezen, sočutje, usmiljenje, prijateljstvo in kar je še podobnih ČLOVEŠKIH lastnosti. Če kdo ve za tak kraj, prosim, naj mi to sporoči. In če je vlada že sprejela zakon o varstvu živali, bi ji predlagala, da bi razmislila tudi o zakonu, ki bi poštene in nič hudega sluteče ljudi zaščitil pred hudobnimi, zahrbtnimi in maščevalnimi pripadniki človeške vrste, saj bomo sicer resnično dobri ljudje izumrli. Naj za konec še zapišem, da si tisti del človeštva, ki dobronamernim in poštenim ljudem koplje grob, dela zelo slabo uslugo, saj tako koplje grob tudi sebi. Vendar je premalo pameten, da bi se tega zavedal. DARINKA TRATAR Šmarjcta 34 V Sentjernejski proračun z napakami Dol. list št. 17, 25. aprila Že vrsto let je slišati, da se v Šentjerneju marsikaj naredi na različnih področjih, vendar o tem premalo seznanjamo širšo javnost. Videti je, da v kraju ni ljudi, ki bi pisali o tem, kar je za kraj in širšo Odnos do živali je sramota za naše državnike Dol, list št. 16, 18. aprila V Dolenjskem listu sem pred nedavnim prebrala pismo, namenjeno dr. Janezu Drnovšku, v katerem avtor krca vlado, češ kaj le mečka pri sprejemanju zakona o varstvu živali. Ž avtorjem sc povsem strinjam, vendar bi imela pri tem tudi svojo pripombo ali dve. Problem varstva in zaščite živali ni samo slovenski, ampak svetovni problem. Živali so žc od nekdaj človekove sopotnice in prijateljice oz. naj bi to bile. Razvile so sc žc davno pred t.i. človeško vrsto, zato bi jih morali ljudje jemati kot del narave, jih imeli radi in čuvati pred nasiljem in neodgovornim, nenadzorovanim ubijanjem. Žal so živali prenekaterim zgolj za hrano, medicinske poskuse in poslavljanje pred ljudmi, mnogim pa tudi okolico pomembno. Predstavniki medijev pa tudi ne morejo biti vedno in povsod, kar je razumljivo. V zadnjem času pa se pojavljajo nekateri dopisniki, ki pošiljajo svoje prispevke v Dolenjski list m tako dajo vedeti, da obstaja tudi občina Šentjernej, ki se bori z začetniškimi težavami, saj na tem področju ta generacija orje ledino. Med njimi je tudi gospod svetnik Jože Rangus z Drame, ki strelja puščice na vse strani, mnogokrat tudi nekontrolirano in nekorektno. V 17. št. Dol. lista je na primer pisal o proračunu občine in med drugim zapisal, da sem jaz kot svetnik občine Šentjernej proti temu, da bi se kmetom v naši občini izplačal regres, ker imajo žc tako debele denarnice in dobre avtomobile. Pri vsem tem pa je gospod Rangus pozabil, kaj je bila tema razgovora in kako je razgovor potekal. Razpravljali smo o predlogu proračuna občine za leto 1996 in ugotovili, da je za kmetijstvo resnično malo denarja, v razpravi pa je on izpostavil kulturo in šport, češ daje tam preveč, zati sc naj tam denar zmanjša. Moj* pripomba pa je bila, naj se pote* zmanjša tudi v kmetijstvu, čez* prejšnje panoge ni potrebno de narja. V kakšni situaciji pa so po tem ljudje, ki so izgubili delo, d katerega so bili popolnoma odvit; ni? Menim, da so oni v največji stiski. V tistem trenutku razpravi pa je gospod zapustil sestanek. Vzgoja in izobraževanje, tele*' na kultura in kultura imajo jasi* izdelane kriterije in normative, pl katerih občina dobi finančna sreč stva in jih lahko samo v te nameni; porabi. Še zdaleč pa ni bil moj namen kakorkoli razvrednoti® kmetijsko dejavnost, ki nam je' občini še edina ostala. Cenim del® kmetov, poznam njihovo delo, z* katero ni z nobeno kolektivno pogodbo opredeljeno, kdaj zjutraj začne in zvečer končna Njihov dohodek je še kako zašli® žen, zato ne bi rad, da me kdork* li na tak način predstavlja ljudem-s katerimi živim že 50 let in niše* z njimi nikoli prišel v spor žara® ki kakršnekoli svoje izjave. Večin* ljudi v kmetijstvu trdo dela, le redki med njimi jmajo čas, da gredo* trafiko po “Športske novosti” a* kak drug časopis, ker bi jim I* sprehod vzel čas tudi popoldfan, k® je treba nabavljeno literaturo pr* brati. Gospod Rangus je, kot mi j® znano, že vrsto let v različni® komisijah za področje kmetijstva Menim, da bi tam moral posta)’ Ijati zahteve za normative in kr® terije in jih prinesti v novoustano)‘ ljcno občino, da bi ta lahko jx> nji" delala in dobila denar od ministr stva, pa tudi lastnega razporedil® ljudem, ki jim pripada po najbolj®1 in za vse sprejemljivi varianti. Menim, da se dopisovanja lahk® loteva vsak, kdor ima namen ljudi obveščati, opozarjati in jim svet* vati, ne pa enostransko napad*11 ljudi in jih prikazovati s svojeg® zornega kota. Taki dopisniki potem lahko n* povedujejo le vreme, ker jih N varoval stari slovenski rek: “Vr* menar o vremenu govori, veter 6® pa spremeni, tega pa vremen®1 kriv ni.” S tem pisanjem je zame zadev® končana. PRAH OGNJESLA) Šentjerntl Sentjernejski proračun z napakami Dol. list št. 17, 25. april -C Kdor nosi v svojem srcu ljub) zen in mir, ju izžareva tudi v sv* okolici. Najprej na družino,1 sosede in kolektiv ter na dru? inštitucije. Za gospoda Jože1 Rangusa iz Drame lahko reče*!‘ da teh vrednot ne nosi v svoji du®; M Kar naprej kritizira in mu ni pr® to ne ono. J Iz srca ga lepo vabim v n*’ društvo Sonce, ki povezuje nesro ne in osamljene ljudi. Nasmejal” bo, napel in naplesal. Zgodi5 tudi, da sc ljudje najdejo med5) boj. Ko bo gospod Jože (za)ljl“ Ijen, bo sonce drugače sij ;y ' proračun ne bo imel več tol1*!! napak, kmetovanje mu bo uži,( in dohodek bo kar v redu. Tor** vc I i u ^ TINCA KUHE1; Šentjer*« Sodobne zapovedi Napis na slovenskem prangerp Homo humanus v Šmarju pti Jelšah & ,, k in 4 . V Šmarju pri Jelšah so p°' slavili novodobni pranger H°' mo liumanus in mu na zadaj j stran vklesali v kamen na sled' njih 37 zapovedi. Spoštuj stat' še, spoštuj otroke, spoštuj str rodnike, spoštuj begunce, sp°' štuj ostarele, spoštuj invalidA spoštuj revne, spoštuj domovi' no, spoštuj prirodo, spoštuj zakone, spoštuj živali, spoštuj kulturo, spoštuj vernike, spO' štuj neverujoče, ne kradi, nt spletkari, ne ubijaj, ne laži,,,e prešuštvuj, ne bodi domišljal ne bodi lakomen, ne bodi g°' ljuf, ne bodi skopuh, ne bodj lenuh, ne bodi žaljiv, ne bodj potuhnjen, ne bodi hinavski’ ne bodi zahrbten, ne bodi izdtr jalee, ne bodi razdiralen, 1,1 bodi objesten, ne bodi skrU' nilen, ne bodi nasilen, ne hod rasist, ne bodi militarist, ne ht* divjak - bodi človek! . (Proteus, dec. 199*> 10 ' Obisk anketarja Dindon, diiidon! Gospa Vida odloži časopis, zategne pas pri jutranji halji in pridrsa v copatah. - Kdo je? ■ Študent Ivo, anketar. Gospa priškrne vrata do var- ;SJ nos/ne verižice. Neznanec, Postaven črnolas mladenič. • Kaj prodajaš? ■ Klanjam se, gospa! Delam z baziliki smo med koncertom deškega zbora Escolania sedeli na oltarju kot kralji. Dvakrat smo obiskali katalonsko prestolnico Barcelono. Ima približno 2 milijona prebivalcev. Je eno izmed najnevarnejših mest, žeparji imajo tam 24-urni delavnik. Barcelona je najbolj znana po Sagradi Familii, po mogočni, še vedno nedokončani Gaudi-jevi mojstrovini. Obiskali smo tudi stadion Čamp Nou, ki je dom barcelonskega nogometnega kluba, sprejme pa okoli 120.000 gledalcev. Množični so tudi ulični koncerti brezdomcev. Ulični koncert je imel tudi zbor Pomlad. Eden od naših je hodil okoli s kapo in prosil turiste za denar. Ne boste verjeli, zaslužili so kar 3.000 ptas. Prekmalu je prišel dan, ko smo se morali posloviti od naših novih prijateljev, s katerimi smo navezali dobre prijateljske vezi, ki se ne bodo, vsaj upamo, nikoli pretrgale. Tudi iskrenih solza ni manjkalo. In če smo že začeli s pozdravom, še končajmo z njim: "Adeu!” LUCIJA ŠKERLJ, ALEN MLEKUŽ Gimnazija Novo mesto NEPOZABNI SPOMINI NA OBISK KATALONIJE - Aten, Klara in Lucija padejo. Partizani nismo krivi, če je tej stiski in hotenju znala prisluhniti Komunistična partija, ki je v OF združila vse, ki so bili pripravljeni boriti se proti okupatorju, kot tudi nismo krivi, da sta ljubljanski ban in škof hitela nasproti okupatorjem in mu izročila usodo slovenskega naroda na milost in ne- mll0St' LOJZE LENIČ-MILE Tildi to je sreča Živimo v času, ko se vse preriva za bogastvom, lepimi avtomobili in podobnim. Želo težko kdo prisluhne malemu človeku v težavah, ki so zanj velike, drugim pa smešne in nepomembne. In vendar se mi je ta teden zgodilo nekaj lepega. V ponedeljek mi je štiriletni vnuček, ki hodi v Rauchov vrtev na Rago-vem, prinesel vabilo za četrtkovo srečanje vseh babic in dedkov v tem vrtcu. Ko sem mu povedala, da je nemogoče, da se z dedkom udeleživa tega srečanja, ker imava takrat neodložljiv opravek v Ljubljani, so ugasnile iskrice v njegovih črnih očkah in nemogoče mu je bilo to dopovedati. Misleč, da ga ne marava, je z jokom odšel. Tisto noč nisem mogla spati. Naslednji dan sem poklicala v vrtec in g. Rauch je prisluhnil moji oziroma vnučkovi stiski. Zmenila sva se, da z možem prideva v sredo dopoldne v vrtec in vzgojiteljica Tanja, voditeljica programa, je pripravila vse glasbene inštrumente. Skupaj z vzgojiteljico Angelco sta se potrudili in nama z otroki zaigrali, zapeli in zaplesali, kot bi bili navzoči vsi povabljeni. Otroci so bili prisrčni, srečna pa sva bila tudi dedek in babica, ko je najin Peter zapel naučeno pesmico in so iskrice v njegovih črnih očeh spet veselo poskakovale. Prijaznost in volja, da osrečiš otroka, nič ne staneta, zato pa mislim, da ju je treba omeniti in povedati, da sta doma v vrtcu Ringaraja na Ragovem. JOŽICA KASTELIC Novo mesto POSTALA BOM POLICISTKA Ko bom velika, bom policistka. V križišču bom usmerjala promet. Pregledovala bom vozniška in prometna dovoljenja. Imela bom tudi psa, ki velikokrat pomaga pri razreševanju ropov, pobegov iz zapora in pri tihotapljenju orožja. KATARINA.GUNDE, l.b OŠ Kostanjevica BILO JE PRED STO LETI Poslanci nekoč Izbral Miloš Likar Da se naše pri prosto ljudstvo vedno bolj zanimlje za javno življenje in se v obilnem številu udeležuje shodov, na katerih razpravljajo narodno-gos-podarska in politična vprašanja, to je zopet pokazal volilski shod minolo nedeljo v prijazni Smarjcti. Zbralo seje gotovo nad 400 poslušalcev, ki so pazljivo sledili dve uri trajajočemu poročilu deželnega poslanca g. dr. Ignacija Žitnika ter mestoma izražali svoje razne želje. Govornik najprvo naglasa, da si kot poslanec šteje v resno dolžnost, biti z volivci v ožji dotiki, poročati sploh o delovanju deželnega zbora osobito v gospodarskem oziru ter seznaniti se s potrebami in željami prebi-vavstva v posameznih krajih. Nato navaja in pojasnjuje poglavitne točke deželnih dohodkov in troškov. Pove, da rastejo troški za občila, da ljudje vedno bolj radi berejo. Posebno so se pomnožili stroški za vodne zgradbe, uravnavo hudournikov in osuševanje zemljišč. Dr. Žitnik pove, da država svojih obljub ne bo izpolnila niti v petdesetih letih, ker n ima denarja; preveč gre za vojsko. Dolenjske novice, maj IH96 BLIZU 2000 ODLOČB ŽRTVAM VOJNEGA NASIUA - Služba ze\ | j ne veterane in žrtve vojnega nasilja pri sevniški upravni enoti je doslej sp jela že blizu 2000 vlog izgnancev, vojnih veteranov, mobilizirancev in K (q ukradenih otrok. Kot je v torek povedala vodja službe Joža Zupančič « službo okrepili s pripravnico Božidaro Žužek, tako da so konec aprila dd ^ odločbe prvi upravičenci. Prednost imajo tisti, ki so na čakanju oz.jiml |’iq za ureditev delovne dobe za morebitno redno ali pedčasno upokojitev. I upravni enoti bodo skušali vloge rešiti v najkrajšem možnem času, 10 občani morajo najprej pridobiti vse listine. Obrazcev za prijavo na o delku za notranje zadeve seveda ne bo zmanjkalo. Sevniško društvo* 0.55 gnancev je svojim članom pri urejanju statusa nudilo veliko podporo pomoč. (Foto: P. P.) a&M PRVOMAJSKO SREČANJE MANE IN DOLENJSKEGA LISTA Kg ROVINJU - Več kot sto udeležencev prvomajskega srečanja, ki sta S1 l!5 Rovinju organizirala turistična agencija Mana in Dolenjski list, je bilo n* aktivnim preživljanjem malih počitnic zelo zadovoljnih. Tako otroci J 40 odrasli so se udeleževali likovnih, novinarskih in plesnih delavnic. Pm kiparske, slikarske stvaritve in časopisne vesti so vsak večer razstav* druženje pa popestrili s plesnimi veščinami. Kljub naštetim dejavnostim ostalo še dovolj časa za sprehode po Rovinju in bližnji okolici ter ogled Bfl |, nov. Odlična organizacija in prijetno vzdušje pa še lepo vreme povrhu * dovolj tehtni razlogi, da srečanje lahko postane tradicionalno. (Foto: M* ^ da Luzar) AUDI A4 že od 39.990,— DEM NOVOST: AUDI A4 AVANT od 50.959 DEM • z naslednjo opremo: — el. pomik stekel, el. nastavljiva ogledala — centralno zaklepanje — ABS in zračna blazina 2x — servo volan, nastavljiv višinsko in dolžinsko — voznikov sedež,nastavljiv po višini — el. zapora zagona motorja — tonirana stekla • OB NAKUPU DARILO • NOVOST: AUDI A6, 1,8 125 KS NOVO: PORSCHE LEASING NUDI ZELO UGODNE KREDITNE POGOJE Avtohiša Berus NOVO MESTO Tel.: (068)342-360, 25-098 Audi AKCIJSKI POPUSTI BOJLERJI GORENJE TIKI PRIMER: TG 80E 15 — 20% MEŠALNE BATERIJE 50 ARMAL 15:789 j' ‘x 13.429 SPLAKOVALNIKI SANFORM, LIV MEŠALNE BATERIJE 3.179 UNITAS v ' 12.199 ž • 9.759 I ZAHTEVAJTE POPUST do 30. 5. 1996 TILIA, d.o.o., Bršljin 37, NOVO MESTO tel.: 068/324-442 L' 16 DOLENJSKI LIST St. 19 (2439), 9. maja TELEVIZIJSKI SPORED televizija si pridržuje pravico do Jl^rebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 9. V. 1 AVENIJA 1 J ^-0.25 TELETEKST . J® VIDEOSTRANI j ® OTROŠKI PROGRAM PRAVLJICA O MALI MARJETICI IN POMLADI 10.30 BATMAN. amer. naniz., 30/32 ) U5 TEDENSKI IZBOR 0 VRNITEV KRAUEVEGA PINGVINA, kan. poljudnoznan. oddaja , 11.25 PO DOMAČE !«* POROČILA KOLO SREČE, ponov. TEDENSKI IZBOR TIBETANSKE ZGODBE: Glavna sestra in njena zgodba, 2/3 16.00 PROETCONTRA TV DNEVNIKI P OTROŠKI PROGRAM ŽIVŽAV FALLERJEV1, nem. naniz., 13/36 , KOLO SREČE, TV IGRICA * RISANKA 1 & DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT \ f SEINFELD, amer. naniz., 43/22 5*TEDNIK •* [f moški, ženske DNEVNIK 3. VREME. ŠPORT « POSLOVNA BORZA VI ® SEAOUEST, amer. naniz., 19/21 Avenija 2 Enronevrs -11.05 Tedenski izbor: Papež iz 'e, nem. dok. oddaja; 11.35 Zgodovina Va-. ? 12.35 Finale PPZ v nogometu: 14.15 Po-7*noč na zemlji, Šved. film; 16.15 Seinfeld, Jft- naniz., 18/22; 17.05 Pekovski mojstri, franc. ^i-,2/6 -18.00 Po Sloveniji -18.45 Poslujemo ;loza vas?, 1/6 -19.10 Tok, tok, kontaktna od-^a mladostnike - 20.05 V žarišču - 20.35 Vse-■Jtavkljub, avstral. nadalj., 1/4 - 22.15 Umetniški ^1-0.10 Kolesarska dirka po Sloveniji 'NAL A ® Tv prodaja -13.20 Risanka -13.50 Trop-Pioičica (ponov. 15. dela) -14.40 Dance se-*' 15.30 Splošna praksa (47. del. avstral. na-p' 16.30 SKL - finale srednjih šol (prenos iz J Tivoli) -19.30 Risanka - 20.00 Pot fiamin-*(Sdel. amer. nadalj.) - 21.00 S srcem na div-'tahodu (amer. film) - 22.45 Splošna praksa *10'. 47. dela) - 0.00 CNN poroča fVl *TV spored - 7.25 Poročila - 7.30 Santa Baranja) - 8.15 Dobro jutro -10.00 Poročila -~ Izobraževalni program -11.30 Program za f« in mladino -12.00 Poročila -12.20 Ljube-wija) -12.45 “Cartouche" (fran. film) -14.35 Wm za otroke in mladino -16.45 Hrvaška 12.45 Kristalno cesarstvo (serija, 116/120) D Kolo sreče -18.50 Moč denarja -19.30 šport, vreme - 20.10 Ruska mafija (dok. ?)' 21.10 Glasbena oddaja - 22.10 Dnevnik -S sliko na sliko - 23.00 Triler - 0.00 Poročila TV 2 j5 Video strani-16.00 TV koledar -16.10 j*" brez okvirja - 17.10 Šopek dolarjev *^-) -17.40 Razpotje federacije -18.10 In 'Oljenje (serija za mladino) -19.00 Hugo, J,a • 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 ■Hvalec (serija. 4/22) - 21.05 Rešitev 911 serija) - 22.00 Od 16 do 24 - 22.30 Martin pkih (hrvaški film) ' ČTEK, 10. V. Kenija i {j‘0.55 TELETEKST z Videostrani otroški program 0ČIČMO se ročnih ustvarjalnosti. 10/52 |v. 11.05 DENIS POKORA, amer. naniz., 2/13 TOMMY, ponov. angl. filma poročila v Kolo sreče, ponov. ,. TERRA X, nem. poljudnoznan. serija, 8/10 S PORTRET ^ Kam VODIJO NAŠE STEZICE, odda-ij ia tv Koper 7 dnevniki ! otroški program V FALLERJEVI, nam. naniz., 14/36 i Hugo, tv igrica ! RISANKA J dnevnik 2, vreme, šport ? SORODNE DUŠE, angl. naniz., 9/21 J Poglej in zadeni ; dnevnik 3. vreme, šport 1 Mavrični reporter, švic. film °vENIJA 2 Flironevvs - 8.40 Tedenski izbor: Poslujemo , 'a vas?, ponov.; 9.10 V žarišču; 9.40 Zna-pn. nadalj., 10/20; 10.05 Podoba podobe; i “trielniški večer; 11.50 Dediščina Šogu-Ml dok. nadalj., 2/3 -12.55 Domžale -'tale teniškega turnirja - 15.00 Kolesarju''" po Sloveniji -15,30 Moški, ženske ■ lu Vodne duše, angl. naniz., 8/21 • 17.0(1 b(|4 lovci, jap. poljudnoznan. oddaja-17.25 k dosežki sloven. kirurgije • 18.110 Po Slo-"'^8.45 Planet šport 19.25 Denis pokora, -D tiv forum 20.35 Pesek časa, amer. *" l/l - 21.25 Studio Cily - 22.25 Tv av- tomagazin - 22.55 Novice iz sveta razvedrila -23.20 Zavrtimo stare kolute, 2. oddaja - 23.50 Kolesarska dirka po Sloveniji KANALA 18.55 Tv proddaja -16.15 Risanka -16.45 Pot flamingov (ponov.) -18.00 Splošna praksa (48. del avstral. naniz.) - 19.30 Risanka - 20.00 Dežurna lekarna (5. del Špan. hunt. naniz.) -20.30 On ve, da si sama (amer. film) - 22.05 Splošna praksa (ponov.) - 23.00 S srcem na divjem zahodu (ponov. filma) -1.05 CNN poroča HTV 1 7.10 TV spored - 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara (serija) - 8.15 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.15 Ljubezen (serija) -12.45 Človek zlatih rok (amer. film) -14.40 Program za otroke in mladino -15.10 Izobraževalni program -16.45 Hrvaška danes - 17.45 Kristalno cesarstvo (serija, 117/120) -18.15 Kolo sreče - 18.50 Pol ure za kulturo -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Javna stvar - 20.45 Aplavz, prosim - 21.45 Materinski dan (dok. oddaja) - 22.15 Poročila - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 Izgubljeni svet (dok. film) - 23.45 Poročila HTV 2 16.05 TV koledar -16.15 Triler -17.15 Turbo lamach show -18.30 Besede, besede, besede -19.00 Hugo, tv igrica -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Korak za korakom (hum. serija) - 20.45 Ameriški film - 22.30 Latinica - 23.45 Frankenstein (amer. film) SOBOTA, 11. V. SLOVENIJA 1 7.45- 1.40 TELETEKST 8.00 VIDEOSTRANI 8.20 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 8.35 KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE, 18/24 8.45 MALE SIVE CELICE, kviz 9.30 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.00 UČIMO SE TUJIH JEZIKOV, francoščina, 8/11 11.25 POTOVANJE NA OTOK DUHOV, amer. film 11.50 VELIKI DOSEŽKI SLOVEN. KIRURGIJE, 16. oddaja 12.20 KONCERTNAGRAJENCEVMLADIH GLASBENIKOV 13.00 POROČILA 13.05 HUGO, ponov. 13.55 TERRA X, nem. poljudnoznan. serija, 9/10 14.40 TEDNIK, ponov. 15.30 CHRISTY, amer. nadalj, 14/21 16.20 NEČLOVEŠKI NAPORI, švic. dok. serija, 3/3 17.00 TV DNEVNIKI 17.10 OTROŠKI PROGRAM MOJ OČE ŽIVI V RIU, nizoz. nadalj, 5/5 17.35 TIRI SKOZI ČAS, ponov. dok. oddaje, 6/8 17.55 SLOVENSKI MAGAZIN 18.25 OZARE 18.30 HUGO-TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.50 UTRIP 20.10 PRESODITE 21.15 ZGODOVINA VATIKANA 22.15 TURISTIČNA ODDAJA 22.45 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.15 GR1SSOMOVA TOLPA, amer. film SLOVENIJA 2 9.00 Euronews - 9.45 Poglej in zadeni -11.15 Dan na dirkah, amer. film (CB) -13.00 Znanost od blizu, kan. znanst. nadalj, 11/20-13.25 Kolesarska dirka -13.55 Tenis -15.55 Nogomet -17.50 Tenis -18.30 Karaoke -19.30 4x4, oddaja o ljudeh in živalih - 20.05 Cyrano de Bergerac, franc, film - 22.20 Sobotna noč KANALA 9.00 Kaličopko (ponov. otroške oddaje) -10.00 Risanka -10.50 Dance sesion -16,30 Koncert D. J. Boba -17.50 Kako je bil osvojen divji zahod (ponov. 4. dela) -19.30 Risanka - 20.00 Tropska vročica (amer. naniz, 16. del) - 21.00 Butterficld 8 (amer. film) - 22.50 On ve, da si sama (ponov. amer. filma) - 0.50 CNN poroča HTV 1 8.40 TV spored - 8.55 Poročila - 9.00 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila - 12.20 Prizma - 13.20 Življenjska priča Tonija Ivasa (dok. oddaja) -13.50 Morje -14.20 Briljanten - 15.10 Svetovni reporterji-16.00 Poročila-16.05 Televizija o televiziji - 16.35 Sinovi Nevihte - 18.00 Turbo limach show -19.14 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Zabavna oddaja - 21.10 Pesmi za Evrovizijo - 22.00 Odporen na izstrelke (amer. film) - 23.55 Anglosaksonska stališča HTV 2 10.10 TV spored -10.25 Gimnastika (posnetek) -11.55 Bcverly Hills (serija 12/31) -12.45 Mcl-rose plače (serija, 12/31) - 13.30 Gimnastika (prenos) -15.55 Nogomet -17.55 Rokomet -19.30 Poročila - 20.15 Lepa naša (dok. oddaja) - 20.50 Vidikon - 21.35 Hrvaške županije - 22.25 “From Špirit to Špirit" (dok. oddaja) - 22.50 Hr top 20 NEDELJA, 12. V. SLOVENIJA 1 8.15-0.35 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 8.40 TEDENSKI IZBOR ŽIVŽAV 9.30 JEKLENI JEZDECI, avstral. nadalj, 7/8 10.00 FINALE 24. MEDNARODNEGA TEKMOVANJA MLADIH PLESALCEV I AIISANNF1 del 11.00 MOJ PRVI VIDEO 6..., izobr. oddaja,9/12 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA - 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR KARAOKE, ponov. 14.10 DLAN V DLANI 14.25 PAPEŽ JANEZ PAVEL II, amer. film 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PO DOMAČE 18.45 ZA TV KAMERO 19.05 RISANKA 19.15 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.50 ZRCALO TEDNA 20.10 NEDELJSKIH 60 21.15 PEKOVSKI MOJSTRI, franc, nadalj, 3/6 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 CIKLUS FILMOV CARLOSA SAURE: MAMA BO DOPOLNILA STO LET. Špan. film SLOVENIJA 2 7.10 Tedenski izbor: Angleška glasbena lestvica; 8.00 Videošpon; 8.45 V vrtincu; 9.30 Tok, tok; 10.15 Planet šport; 10.55 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih; 11.25 Hugo tv igrica; 11.55 Nedeljska reportaža -12-25 Kolesarstvo -12.55 Tesnic -14.30 Gimnastika -17.00 Motociklizem -18.00 Kajak-kanu -18.30 Jadranje -19.00 Nogomet - 20.05 Izgubljene civilizacije, 10/10 - 20.55 Intervju -21.55 Tiri skozi čas, dok. oddaja, 7/8 - 22.15 Majhne laži, Šved. drama, 1/3 - 23.05 Športni pregled KANALA 8.30 Risanka - 9.00 Kaličopko (otroška oddaja) -10.00 Muppet show (36. del) -10,30 Jeleni z zahoda (ponov. 6. dela) -11.20 Tropska vročica (ponov. 16. dela) -15.30 Koncert D. J. Boba (ponov.) -16.30 Muppet show (ponov.) -17.00 Mala morska deklica (risanka) - 17.30 Račje zgodbe (sinhron, risana serija) -18.00 Potovanje v dolino Emujev (amer. mlad. film) -19.00 Siam (oddaja o košarki) -19.30 Risanka - 20.00 Jeleni z zahoda (7. del amer. nadalj.) - 20.50 Kako je bil osvojen divji zahod (5. del amer. nadalj.) - 22.30 Siam (ponov.) - 23.00 Butterfield 8 (ponov. amer. filma) - 0.55 CNN poroča PONEDELJEK, 13. V. SLOVENIJA 1 9.45 - 0.30 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.10 OTROŠKI PROGRAM PRAVLJICE IZ LUTKARJEVEGA VOZIČKA, 2/10 10.40 AKVARIJ 11.00 ARABELA SE VRAČA, češka nadalj, 10/26 11.25 CIKLUS FILMOV CARLOSA SAURE: MAMA BO DOPOLNILA STO LET 13.00 POROČILA 13.05 NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA 13.50 TEDENSKI IZBOR UTRIP 14.05 ZRCALO TEDNA 14.20 ZA TV KAMERO 14.35 FORUM 14.50 NEDELJSKA REPORTAŽA 15.20 VEČERNI GOST 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK I 17.10 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 17.25 TV OKO, angl. dok. serija, 10/13 18.00 SIMPSONOVI, amer. naniz, 32/48 18.30 L1NGO, TV IGRICA 19.05 RISANKA 19.15 ŽREBANJE3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 SOSTANOVALKE, angl. naniz, 3/13 20.35 OMIZJE 21.25 JANEZ PAVEL 11. IN SLOVENCI 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.00 SEAOUEST, amer. naniz, 20/21 23.45 SVET POROČA SLOVENIJA 2 9.00 Euronews - 9.30 Tedenski izbor: Učimo se tujih jezikov, franeiščina, 8/11; 9.55 Turistična oddaja; 10.10 V žarišču; 10.55 Christy, amer. nadalj, 1/21; 11.10 Presodile; 12.10 Sobotna noč; 14.10 Studio Cily; 15.10 Športni pregled; 15.55 Sostanovalke,angl. naniz, 2/13-16.20 Scaquest, amer. naniz, 19/21 -17.05 Mucnchenčana v Hamburgu, nem. nadalj, 6/14 -18.00 Po Sloveniji -18.45 Sedma steza -19.15 Angleška glasb, lestvica - 20.10 Osmi dan - 20.40 Biloxi blucs, amer, film - 22.25 Brane Rončel izza odra KANALA 16.10 Risanka -16.40 Dežurna lekarna (ponov. 5. dela Špan. naniz.) -17.10 Siam (ponov.) ■ 18.00 Splošna praksa (49. del avstral. naniz.) - 19.30 Risanka - 20.00 Zlata dekleta (35, del amer. hunt. naniz.) • 20.30 Dobra mali (amer. film) - 22.15 Splošna praksa (ponov. 49. dela) - 0.00 CNN poroča TOREK, 14. V. SLOVENIJA 1 9.45-0.10 TELETEKST 10,00 VIDEOSTRANI 10.35 OTROŠKI PROGRAM JAPONSKE pravljice: 111.45 Z BARKO PO PIRANSKEM ZALIVU 11.05 DRUGI MEDNARODNI OTROŠKI FESTIVAL VARŠAVA '95,2/4 11.30 POTOVANJE NA OTOK DUHOV, ponov. amer. filma 13.00 POROČILA 13.05 LINGO, TV IGRICA 14.30 TEDENSKI IZBOR MOJ PRVI VIDEO O,, izobraž. oddaja 15.00 OBZORJE DUHA 15.30 MAJHNE LAŽI, Šved. drama, 1/3 16.20 MOSTOVI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE 17.250 OTROŠKA ODDAJA 17.35 JEKLENI JEZDECI, avstral. nadalj, 8/8 18.00 FALLERJEVI, nem. nadalj, 15/36 18.30 KOLO SREČE-TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 BREZ ŽENSK NE GRE, angl. naniz, 10/19 20.40 MADNARODNA OBZORJA 21.30 ROKA ROCKA 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 POSLOVNA BORZA 23.10 SEAOUEST, amer. naniz, 21/21 SLOVENIJA 2 9.00 Euronevvs -10.05 Tedenski izbor: Sedma steza; 10.35 Osmi dan; 11.05 Nečloveški napori, Šved. dok. serija, 3/3; 11.35 Slovenski magazin; 12.05 Koncert orkestra Slovenske filharmonije; 12.50 Lebič Fauvel 86; 13.50 Tv avtomagazin; 14.20 Analitična mehanika, 18/52; 14.50 Brez žensk ne gre (9/19); 15.20 Nedeljskih 60; 16.20 Seaquest, amer. naniz, 20/21 - 17.05 Vsemu navkljub, avstral. nadalj, 1/4 -18.00 Po Sloveniji -18.45 Prisluhnimo tišini -19.15 Videošpon - 20.05 V žarišču - 20.35 Muenchenčana v Hamburgu, nem. nadalj, 7/14 - 21.30 (Ne)znani oder - 22.20 Francoska dok. oddaja KANALA 17.10 Risanka -18.00 Splošna praksa (ponov. 50. dela) -19.30 Risanka - 20.00 Hermanova glava (amer. naniz.) - 20.30 Tropska vročica (17. del amer. naniz.) - 21.20 Živeti danes - 21.50 Poslovna tveganja - 22.20 Splošna praksa (ponov. 50. dela) - 23.35 CNN poroča SREDA, 15. V. SLOVENIJA 1 9.45 - 0.55 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.15 OTROŠKI PROGRAM DEKLICA DELFINA IN LISICA ZVITOREPKA 10.30 HOV!, angl. nanizl, 2/8 10.55 TEDENSKI IZBOR ROKA ROCKA 11.45 IZGUBLJENE CIVILIZACIJE, angl. dok. serija, 10/10 12.35 AFS FRANCE MAROLT, 2. del 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. 13.35 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 15.15 TEDENSKI IZBOR DLAN V DLANI 15.30 MEDNARODNA OBZORJA 16.20 LJUDJE IN ZEMLJA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 FALLERJEVI, nem. naniz, 16/36 18.30 KOLO SREČE-TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 GOSPOD BEAN, angl. naniz, 12/13 20.35 FILM TEDNA MARTA IN JAZ, mednarodna koprodukcija 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.00 SEVERNAOBZORJA,amer.naniz, 1/22 23.50 WIMBLEDONSKl ZASTRUPLJEVALEC, angl. nadalj, 2/3 SLOVENIJA 2 8.00 Euronevvs - 8.50 Tedenski izbor: Prisluhnimo tišini; 9.20 V žarišču; 9.50 (Ne)znani oder; 10.40 Stoletje filma: francoski film; 11.30 Papež Janez II. amer. film; 13.55 Gospod Bean, angl. naniz, 11/13; 14.20 Seaquest, amer. naniz, 21/ 21; 15.05 Presek časa, amer. nadalj, 1/4-15.55 Nogomet -18.00 Po Šlovcniji -18.45 lz deževnega tropskega gozda -19.15 V vrtincu - 20.10 2. finalna tekma pokala Uefa - 22.05 Plesni nokturno - 22.20 Posnetek koncerta KANALA 15.00 Tv prodaja -15.20 Risanka -15.50 Tropska vročica (ponov. 17. dela) -16.40 Poslovna tveganja (ponov.) - 17.10 Živeti danes -18.00 Splošna praksa (51. del avstral. naniz.) -19.30 Risanka - 20.00 Tropska vročica (18. del amer. naniz.) - 21.00 Dance session (oddaja o plesu) - 21.30 Splošna praksa (ponov. 51. dela) - 0.00 CNN poroča m JELOVICA Lesna industrija ŠKOFJA LOKA tel.:(064)61 -30, fax:(064)634-261 %xnticA Informacije na prodajnih mestih: V. JELOVICA: - NOVO MESTO, Ulica talcev 2, tel. fax: 068/323-444 - METLIKA, Cesta XV. brigade, tel.: 068/58-716 - KRŠKO, CKŽ 21, tel.: 0608/21-236 JAKAELEKTRO Radeče KERA TRADE Zagorje ob Savi BAVEX Trebnje MK TRGOIMPEX Kočevje ▲'V Tm A išC« AvTOHISA Servisno prodajni center Novo mesto d.d. Tel.: 068/324-533 KO PREŠTEJEM DO PET... ■ PRIPELJITE SVOJO STARO KAI RO, FlCOTA, JUGOTA, STOENKO ALI KARKOLI DRUGEGA NA ŠTIRIH KOLESIH V NAJBLIŽJI PRODAJNI CENTER RENAULT 0ČE JE AVTO VREDEN MED 2.000 IN 5.000 DEM, VAM GA BODO QVZELI V CENO IN UPOŠTEVALI KOT POLOG ZA PRIDOBITEV Q UGODNEGA KREDITA, S KATERIM., BOSTE KUPILI NOVI RENAULT a' loJjrtki priHiv rednosti pri mrnjeni x rednosti >larr|a ,i\lomotaU .i MK) DEM V RENAULT _ AVTO ŽIVLJENJA Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Mihu Lundru iz Kočevja. Nagrajencu čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek od 16,15 do 17. ure, je ta teden takšna: 1 (2) Blagor tisti - ANS. SLAPOVI 2(1) Veseli fantje mi, Dolenjci - ANS. J. KUPLENKA IN DOLENJCI 3 (5) Vabim te na ples - ANS. FRANCA POTOČARJA 4 (3) Naša “ta mlada” - ANS. SLAVČEK 5 (6) Kukavica - ANS. STOPAR 6 (8) Sanja - ANS. PETRA FINKA 7 (4) Sto cvetov - ANS. RUDIJA JEVŠKA 8 (7) Zdravica - SLOVENSKI ODMEV 9 (-) Strto srce - ANS. VIHARNIK 10 (9) Vanč vegetarijanec - ANS. IGOR IN ZLATI ZVOKI Predlog za prihodnji teden: Na Gorjance - FANTJE Z VSEH VETROV K----------------------------------------------------H KUPON ŠT. 19 Glasujem za: _________________________________________ Moj naslov: ___________________________________________ V Kupone pošljite na naslov: Studio I), p.p. 103, 68000 Novo mesto J Zapisano te dni • Oglej ni bil noben kompromis. To je bila totalna kapitulacija. (Dr. France Bučar) • Za dr. Tinetom Hribarjem vidim Leninov tatarski nasmešek, ki s priprtimi vekami in zoženimi zenicami gleda na Cerkev z neskončnim prezirom in tudi s strahom. (dr. Franc Rode) • Iz parlamenta bi morali politične stranke pregnati. Že to, da poslanci odločajo na podlagi strankarske pripadnosti, je negacija ustavnega določila, da je poslanec neodvisen in da odloča samo po svoji vesti. (Dr. Franc Bučar) • Pri vzpostavljanju svojega monopola je bila (v zgodovini) Cerkev bolj nasilna kot komunistična partija. (Dr. Marjan Smrke) • Odpoklic poslanca pomeni v svojem bistvu miniranje naše celotne družbene ureditve. Če je mogoče poslanca odpoklicati, to pomeni, da ga ne priznavamo več kot predstavnika vseh državljanov Slovenije, ampak kot predstavnika določenega volilnega okraja, ki ga lahko odpokliče. To bi bil konec neke državne politike. (Dr. France Bučar) • Morala ne prebiva v politični stranki ali posvetni ustanovi, tudi v Cerkvi ne, ampak zunaj časa in prostora. Morala je ena sama, večna, absolutna in veljavna za vse ljudi. Temelj vseh človeških vrednot je osebna vest. (Marjan Rožanc) • Da bomo duhovno zrasli, se moramo vrniti v naravo in prisluhniti v samoti govorici prašil. (Viktor Snoj) • Najvišji vrh lepote je glasba. Glasba in slika sta najotipljivejše sporočilo mogočnosti duhovnega sveta, ki ga človek lahko doživi. (Viktor Snoj) • Bog je mogočen, toda drevo je mogočnejše. (Dr. Dušan Mlinšek: indijanski pregovor) • Večinski volilni sistem je pisan na kožo ideološkemu militarizmu. (Gregor Golobič) ZAHVALA RK METLIKA Območna organizacija Rdečega križa Metlika se zahvaljuje likovnima sekcijama Slovenske Konjice in Celje, Osnovni šoli Metlika, Ikebani Brine, vsem nastopajočim, Društvu kmečkih žena, Tonetu Černiču, Belokranjskim mesninam, Tiskarni Kapušin, Bariči Flajnik-Koželj, Dolenjskemu listu, Studiu D, Radiu Krka, Radiu Sraka. Nadalje naj prejmejo zahvalo: Market Humljan; Globus; Status, d.o.o.; Tilia Novo mesto; Danilo Vidic; SDSS - Janez Janša, minister Andrej Štet, Ivan Malešič; Magovec - Biserka Čokeša; Boris Badovinac; Krka, p.o.; Gostilna Peter Badovinac; Diskoteka Rocky; Liljana Mi-hajlovič; Ivanka Bučan; Darja Pre-dovič, s.p.; Pionir Standard, d.d.; Pionir Keramika, d.d.; Marjan Bezek; Nikica Strahinič; Stanko Matekovič; Manja, d.o.o.; Tone Štrucelj, Anton Černič; Finish Art, d.o.o.; Stane Kraševec; Marija Stepinac; Art, d.o.o.,; Inter - trg, d.o.o.; Dušan Brine; Karolina Končar, minister Janez Dular; Karitas Metlika; Ida, d.o.o.; Beti Metlika; Obrtna zbornica Metlika; Mala, d.o.o.; Upit, d.o.o.; Dolenjska banka, d.d.; Stepan Lovri-nič; Martin Režek; Studio D; Milan Vraničar; SDP Metlika; Partner, d.o.o.; Marko Bosiljevac; Lili Totter. Zahvaljujemo se tudi gledalcem, ki so pripomogli, daje človekoljubna prireditev SONCE ZA VSE uspela. Z zbranim denarjem bomo omogočili letovanje otrokom iz socialno šibkejših družin občine Metlika. Sekretarka OO RK Metlika; JANA GAŠPERIČ ZAHVALA Darovalcema Fe + Srn sc za poklonjeni znesek 10.000 tolarjev kot prispevek za slepe iskreno zahvaljujemo. Medobčinska organizacija slepih in slabovidnih, Novo mesto. $ SUZUKI PRODAJA • SERVIS • REZERVNI DELI AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto ® 068/24-791 SAMURAI HD DAKOTA VITARA LX DAKOTA 24.7dO-Q^M 34.700 DEM 19.990 DEM 29.990 DEM Količina omejena! Ugodni krediti! __________&_____________ Industrija in rudniki nekovin KREMEN, NOVO MESTO, p.o., Rozmanova 9 8000 Novo mesto podaljšuje javni poziv upravičencem do interne razdelitve in notranjega odkupa delnic podjetja. Javni poziv je bil prvič objavljen v časopisu Dolenjski list in Uradnem listu RS, št. 20/96, z dne 12. 4. 1996. Javni poziv za predložitev lastninskih certifikatov, potrdil in gotovine za vpis delnic interne razdelitve in notranjega odkupa se podaljša do 30. 6. 1996. Vse dodatne informacije dobite na sedežu podjetja po tel.; 068/322-315. Pridite v olltllll Žlebej 7, Bršljin, Novo mesto TRGOVINA, PROJEKTIRANJE IN MONTAŽA • grosistične cene • tedenski popusti • poseben popust nad 50.000 SIT • obročno odplačevanje • svetovanje • dostava na dom • montaža električnih instalacij Vsak dan od 7.30 do 18. ure sobota od 7.30 do 13. ure Dodatna pojasnila: tel. 068/324-400, 321-924 fax: 068/323-544 GLASBENA ŠOLA MARJANA KOZINE NOVO MESTO razpisuje sprejemni preizkus za vpis v glasbeno šolo za šolsko leto 1996/97. Sprejemni izpit bo v soboto, 25. maja 1996, dopoldne od 9. do 12. ure in popoldne od 15. do 18. ure. Vpis velja za naslednje inštrumente: klavir, harmoniko, violino, violončelo, kontrabas, kitaro, pihala, trobila ter za solopetje in plesno vzgojo. Kandidati morajo predhodno v tajništvu šole dvigniti prijavnico za sprejemni preizkus. Vse podrobne informacije kandidati lahko dobijo v tajništvu šole. zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Območna enota Novo mesto OBVEŠČA zavarovance, upokojence in poslovne partnerje, da posluje od ponedeljka, 6. maja, v prostorih na Novem trgu 2, etaža D, Novo mesto, kjer lahko v prihodnje urejajo zadeve s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ali se zavedate, da boste za svojo bodočo sodaino varnost morali poskrbeti tudi sami? Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav vam omogoča ravno to: premišljeno naložbo v bodočo sodaino varnost, glede na vaše plačilne zmožnosti in pričakovane potrebe. Prostornino pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav je prvi produkt na slovenskem zavarovalnem trgu, kijepo kvaliteti in obliki primerljiv s prostovoljnimi oblikami pokojninskih zavarovanj v Zahodni Evropi ^== zavarovalnica triglav > ?»??» mn ŽJUJI-NJSKl KKOC 1’ruMovnljn.i pnkojHiibk,i /av.irm jnjj KO PREŠTETEM 1 unpET... na mesec: PRIPELJITE SVOJO STARO KATRO, FIČOTA, JUGOTA, STOHNKO j ALI KARKOLI DRUGEGA NA ŠTIRIH KOLESIH V NAJBLI/JI PRODAJNI CENTER RENAULT.UčE JE AVTO VREDEN MED 2.000 IN 5.000 DEM, S VAM GA 0000 BVZELI V CENO IN UPOŠTEVALI KOT POLOG ZA PRIDOBITEV Q UGODNEGA KREDITA, S KATERIM... A V ... BOSTE KUPILI NOVI FTlM.UUtllrU KF.NAIJd' \ liiliirski mlmisll pri m i'U|i-ni \ rudnimi! sl.irt-y.i u, l„i„„l,il,, I V N) lil M AVTO ŽIVLJENJA po vaši meri. & NOVI Voyager dve zračni blazini (US bili size) ABS* klima* bočne ojačitve avtomatski pomik stekel* avtomatsko pomična in ogrevana zunanja ogledala dvoje drsnih vrat triletna garancija oz. 1 10.000 km sedem let garancije na karoserijo Pooblaščeni prodajalca BABIČ K VALIT s.p.' Tovarniški 82^0 Krško tel. 0608/ 21 307. taks 0608/ . * (.lod.uiu oprcm.i ISDN digitalno omrežje z integriranimi storitvami Telekom Slovenije ISDN gradi mostove do vseh obstoječih in bodočih omrežij. ISDN bo omogočal tudi povezovanje s paketnim omrežjem Sipax. 25, z mobilnim telefonskim omrežjem GSM in preko "informacijske super-avtoceste” z bodočim širokopasovnim omrežjem ATM. AVTO KLINIKA, d.o.o. Novo mesto, Foersterjeva 10 (pri Novoteksu v Bršljinu!) ■a* 068/ 323-035 V našem servisu nudimo kvalitetne in hitre mehanične storitve na vseh tipih vozil po konkurenčnih cenah. Redno pa vam BREZPLAČNO zamenjamo pri nas kupljeno olje in oljne filtre, ki so vedno na zalogi. Olja: C/1.S'7«0/. J I /. \<> I ZA//s PROTON SVEČKE IN OLJNI FILTRI CHAMPION NOVO! ROČNA AVTOPRALNICA - — ŠPORT WH£ELS PROMOTION ALU PLATIŠČA informacije: Telekom^) Slovenije vs annn PE Novo mesto Novi trg 7a 8000 Novo mesto ali po telefonu 080 8080 VjtaceJ «1. tl. I J U »« I. JANA ENOTA KRŠKO LASTNIKI GOZDOV, KMETJE DENAR NI LE V DREVESU, KI JE PONOS VAŠEGA GOZDA! Odkupujemo celulozni les smreke/jelke, rdečega bora in topole, debeline od 8 cm naprej, ter žamanje brez lubja. Odkupujemo tudi slabši les, sušice in les dreves, poškodovanih od žleda ali snegoloma. VSE INFORMACIJE NA TEL.: (0608) 21-110 (g. Matjaž Jakše) POSLOVNI PROSTORI V NOVEM MESTU odlična lokacija ob novomeški vpadnici Na Kočevarjevi ulici 1 (novi prizidek) v Novem mestu, prodajamo poslovne prostore. V objektu sta tudi večja prostora primerna za predavalnico - projekcijsko dvorano in za sejno sobo. Kupci si lahko površino izberejo poljubno, glede na želje in potrebe, prednost pa bodo imeli kupci celotnega nadstropja. Stavbi pripada tudi 1056 m2 veliko parkirišče. Nudimo ugodne prodajne pogoje z možnostjo obročnega odplačevanja. SKB NEPREMIČNINE ILEASINS 1,0.1. INFORMACIJE IN PRODAJA: SKB - NEPREMIČNINE & LEASING d.o.o., Ljubljana, Slovenska 54, tel.: 061/1315125,301-632, fax 061/1321 202 Seidlova 4 Tel./fax: 068/325-153 POOBLAŠČENI PRODAJALEC annn [ BRAVO & BRAVA SERIJSKA OPREMA: AIR BAG, blokada vžiga, proti požarni sistem, avtoradio, tonirana stekla, po višini nastavljiv voznikov sedež, tretja zavorna luč... PUNTO že od 16.900 DEM R+0 • UGODNI KREDITI MENJAVA STARO ZA NOVO UNO za 12.850 DEM dostavni program DUCATO G.P.B., d.o.o., Poslovalnica Novo mesto, Seidlova 4 V G.P .B., d.o.o., Cesta bratov Cerjakov 11, Brežice tel.: 0608/61-633 vasem kanalu v soboto ob 18. uri ‘4 po ciničnih željah klinična ponovitev ,v nedeljo ob 20. uri 1,1 v sredo ob 21.30! EIGIPS MONTAŽAMjft “Rimon TEL./FAX 068/25-417 PODJETJE ZA NOTRANJA ZAKLJUČNA DELA, Montaža spuščenih »tropov in predelnih ?TEN IZ MAVČNIH PLOŠČ trn? mm (SjroDoeGirottu® HlKO MARTINOVIČ, s.p. Potočna vas 19 I' 8000 NOVO MESTO Dolenjski ust ) VIZIJA KONČUJE Z VPISOVANJEM CERTIFIKATOV! Delničarji VIZIJE lahko postanete še do 21. junija 1996! Vse o VIZIJI - v soboto, 8. junija 1996, ob 18. uri na VAŠEM KANALU med NAGRADNIM ŽREBANJEM, v katerem sodelujete vsi, ki ste svoj certifikat zaupali VIZIJI, oz. ga boste vpisali do petka, 7. junija 1996. VIZIJA in Zavarovalnica TILIA, d.d., nagrajujeta z: denarno nagrado v tolarski protivrednosti 3000 DEM in bogatimi nagradami (masažno kadjo Kolpa, pohištvom LIK Kočevja, izdelki Novolesa, opečnimi izdelki Opekarne Novo mesto, dobrotami Dolenjskih pekarn, obutvijo Intertoba ter poletom z balonom). Z VIZIJO lahko postanete delničar KRKE, LEKA, TERM ČATEŽ, INTEREVROPE, KOLINSKE, ISTRABENZA, PIVOVARNE UNION, PETROLA, RADENSKE, KOMETA, IGM STREŠNIKA, TISKARNE NOVO MESTO, LISCE, MELAMINA, LESOKOVA, PAVLIHE, AUREE, HRASTA ŠENTLOVRENC, INTEGRALA STOJNE KOČEVJE Kako vložiti certifikat v VIZIJO za delnice II. emisije Spoštovani lastniki certifikatov! Izjava: Pooblaščam VIZIJO, družbo za upravljanje investicijskih skladov d.o.o., Novo mesto, Novi trg 5, za vpis in vplačilo delnic II. emisije v DPB Vizijo, pooblaščeno investicijsko družbo, d.d.. Novo mesto, Novi trg 5, do vrednosti, ki jo navajam v ustrezni rubriki pooblastila. Istočasno pooblaščam Vizijo, družbo za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novo mesto, za uresničevanje glasovalne pravice iz vplačanih delnic II. emisije v mojem imenu in za svoj račun na skupščini DPB Vizije, pooblaščene investicijske družbe, d.d., Novo mesto. Izpolnjevanje pooblastila za mladoletnike in ostale opravilno nesposobne osebe Pri pooblastilu za vpis certifikata mladoletnika ali opravilno nesposobne osebe se za vpis imetnika certifikata uporabijo podatki mladoletne osebe oz. opravilno nesposobne, pooblastilo pa podpiše eden od staršev oz, skrbnikov, Nad podpis je potrebno z velikimi tiskanimi črkami napisati ime in priimek podpisnika. Radi bi Vam olajšali vpis certifikatov za delnice II. emisije, zato smo za Vas pripravili pooblastilo, ki Vam omogoča, da zase in svoje otroke, znance in prijatelje tudi po pošti vpišete svoj certifikat v domačo družbo. Z vpisom v Vizijo ostane denar doma, na našem področju. POOBLASTI LO Postopek vpisa je preprost: 1. Izpolnite in podpišite pooblastilo. IMETNIK CERTIFIKATA (priimek in ime s tiskanimi črkami) NASLOV IMETNIKA EMŠO 2. Po pošti pošljite na naslov VIZIJA, družba za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novi trg 5, 68000 Novo mesto: • izpolnjeno in podpisano pooblastilo, • certifikat (obvestilo SDK). 3. Vpis za Vas izvrši VIZIJA, ki Vam potrdilo o vpisu vrne po pošti. Na podlagi lastninskega certifikata vpisujem: SIT DAN MESEC LEI o KRAJ PODPIS IMETNIKA CERTIFIKATA ALI ENEGA OD STARŠEV ZA MLADOLETNEGA OTROKA .L 19 (2439), 9L maja 1996 DOLENJSKI LIST« pionir/ keramika - peči Izdelujemo, montiramo, projektiramo, vzdržujemo. / SUPRA LTŽ vložki - kamini. / štedilniki. / Lončene peči. / Kamin CARMINE SUPRA (9kW) / skupaj 3.940 DEM (v SIT) (material + montaža ♦ dobava ■* 3% p.d) / ugoden kredit T+6,9% na 3 leta M | «i Novo meeto, Klemenčičeva 15 / keramika 321 201 / Gotove prenosne peči. POSEBNA UGODNOST MESECA MAJA V SPOMIN Zdaj ne trpiš več. Kajne, sedaj te nič ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas. od kar te več med nami ni. JOŽETU VUKŠINIČU z Božakovega pri Metliki 14. maja bo minilo eno leto, odkar nas je zapustil, spomini pa so ostali živi in sveži. Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke. Vsi njegovi RAČUNOVODJO—KNJIGO-VODJO za vodenje poslovnih knjig redno zaposlimo. Pisne prijave sprejemamo na naslov: Agro, d.o.o., Rozmanova ulica 3, Novo mesto. • Vojne sploh ne potrebujemo, saj nas bo ugonobil alkohol. (Moskovska Izveš lija) • Ko je človek na psu, zagrize v vsako kost, ki mu jo vržejo, da bi ga zamotili. (Jurič) Brezplačne osmrtnice na radiu KRKA lahko naročite po tel. 068/341-160, 341-150 vsak dan od 8. do 20. ure. ~r ZX BRAKI JjduuOuz tarna! Nakup na kredit, leasing, staro za no** Nudimo posebno ugodnost. Pokličite! AVTOSALON NOVO MESTO, KANDUSKA13, TEL.: 068 322 066 NOVOTEHSfA »xo^ii ZELO UGODNO VEČJA IZBIRA MODELOf CITROEN AX Ib.OOOdun! EVASION 200.000 &U pthlivumkA Novi Volvo S40 VOLVO DOLENJSKI LIST 19 (2439), 9. maja OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 65. letu starosti za vedno zapustil naš upokojeni sodelavec LEOPOLD LAMUT knjigovodja v sektorju Gradnje Ohranili ga bomo v trajnem spominu! CESTNO PODJETJE NOVO MESTO V SPOMIN V naših srcih ti živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. 11. maja mineva leto žalosti in praznine, kar nam je kruta usoda iztrgala iz naše sredine ljubega moža, očka, sina, brata, strica, botrčka, bratranca, nečaka, zeta in svaka ZMAGA BOŽIČA iz Gorenje vasi 33 pri Šmarjeti Naš dom je pust in žalosten. Tako radi smo te imeli, ne moremo se sprijazniti z resnico, da te ne bo več med nami. Hvala za vsako lepo misel nanj, postanek ob grobu in prižgano svečo. Vsi njegovi Tam lučka ljubezni vedno gori, tvoj nasmeh med nami živi. Kakor luč ugasnilo, mama. Vaše je srce, za vedno so sklenile Vaše pridne se roke in po plačilo večno odšlo Vaše dobro je srce. ZAHVALA V 76. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra, teta in botra MARIJA ŽAGAR iz Grobelj 49 pri Šentjerneju tseda hvala je premalo da bi z njo mogli izraziti hvaležnost vsem sorodnikom, sosedom-prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani ob tako nenadni izgubi drage mame in j° pospremm na njem zadnji poti. Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete n't ,C,er . nxarnt? Pon'°č. Posebno zahvalo smo dolžni sosedoma Jožici in Zdravku, pihalnemu or estru iz Šentjerneja, cerkvenemu moškemu zboru, Janiju za zaigrano Tišino ter gospodu župni u za lepe misli in opravljen obred. Hvala tudi sodelavcem in sodelavkam Mercator Dolenjska, p.o., skladišče, PP.MS ter ARLX. Iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Zaman je bi! tvoj boj. vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. V srcih naših boš živeta, spomin na izgubo ne bo nikoli zbledel. V gozdu nad vasjo že ptički lepo pojejo. Naša draga mami jih slišala ne bo. Vse življenje si garala, vse za dom in družino dala. le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. V 56. letu starosti nas je po neizprosni bolezni zapustila ljubljena žena, mama, stara mama, tašča in sestra ANTONIJA ŠKRBEC z Jugorja 4 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vaščanom, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih njene bolezni in v dneh slovesa, Onkološkemu inštitutu Ljub' ljana in Splošni bolnišnici Novo mesto za dolgoletno zdravljenje, še posebno pa dr. Kresetovr Iskrena hvala patronažnima sestrama za pomoč na domu. Prisrčna hvala vsem za tako številne izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče, Martinu Luzarju za poslovilne besede, g. župniku zn lepo opravljen obred ter pevskemu zboru iz Šmihela. Iskrena hvala vsem, ki ste našo drago mamo tako množično pospremili na njeni zadnji poti in ji s tem izkazali svoje spoštovanje m naklonjenost. Žalujoči: mož Jože, hčerki Slavka in Štefka z družino ter sinova Jože in Martin * družinama VOLVO DNEVI Zvezda programa: od 9. do 12. maja 1996 v salonih prodajne mreže Volvo: Domžale: AVTOLINE, d.o.o., Ljubljanska 83, Koper: MERCATOR TRGOAVTO, d.d., Ljubljanska 3, Kranj: ALPETOUR REMONT, d.o.o., Ljubljanska 22, Ljubljana: AVTOLINE, d.o.o., Tržaška 135, Ljubljana: TRGOVINA IN SERVIS LEKŠE, Ul. Lovra Klemenčiča 1, Maribor: ŠTAJERSKI AVTO DOM, Tržaška 38, Murska Sobota: AVTOCENTER LEPOŠA, d.o.o., Ivanocijevo naselje 2, Nova Gorica: A.B.C., d.o.o., V. Vodopivca 2, Novo mesto: AVTO CENTER LUZAR, s p., Ivana Roba 27, Petrovče: RSL, d.o.o., Levec 54, Ptuj: CAISSA, d.o.o., Ob Dravi 3a. Vsak dan pester program z ogledi vozil, informacijami in nasveti, testnimi vožnjami.., Vljudno vabljeni! Občinski svet Občine Črnomelj na podlagi 12. in 19. člena Statuta Občine Črnomelj (Ur. I. RS št. 39/95, 65/95) objavlja RAZPIS za ocenjevanje urejenosti naselij in domačij v občini Črnomelj v letu 1996 Pri ocenjevanju urejenosti naselij in domačij v občini Črnomelj bodo upoštevana naslednja merila: 1. urejenost dostopa; 2. ureditev okolice glede na značilnosti krajine (zelenje, cvetje ipd.); 3. ohranjanje tipike pri urejanju okolja (ograje, vodnjaki ipd.); 4. red in čistoča na dvorišču; 5. urejenost in obnova sakralne dediščine; 6. odnos do dediščine nasploh; 7. urejenost središča naselja in njegova funkcija. Predloge za ocenjevanje lahko pošljejo do vključno 1.6.1996 turistična društva, krajevne skupnosti in fizične osebe na naslov: OBČINA ČRNOMELJ, Trg svobode 3, 8340 Črnomelj. Urejenost naselij in domačij bo ocenjevala posebna strokovna komisija. NAGRADE IN PRIZNANJA: - najbolje ocenjenemu naselju - pisno priznanje in denarna nagrada 100.000 SIT, - najbolje urejeni domačiji - pisno priznanje in denarna nagrada 50.000 SIT, - za doseženo 2, in 3. mesto pri obeh ocenjevanjih - pisno priznanje. Priznanja in nagrade bodo podeljene na kulturno-turistični prireditvi JURJEVANJE IN KRESOVANJE (21, - 23.6.1996) v Črnomlju. DELNICE MERCATORJA ugodno odkupujemo od ponedeljka do petka od 10. do 16. ure. Tel. (061) 314-952 I NTARA BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠA, D.D. MERCATORJEVO DELNICO VAM LAHKO PRODAMO NA LJUBLJANSKI BORZI. INTARA — PRAVA IZBIRA Tel.: (061)137-73-73, 137-74-74, 137-75-75, 173-44-44 Fax: (061)173-44-80 ■ PRODAJA BUM VULKAMZERSTVO BRUNSKOLE MATIJA, s.p. HRAST 1a, 68331 SUHOR, tel./fax: 068/50-475 r ^■televizija NOVO MESTO 1 ..vaš., kanal Trdinovega vrha na kanalu umcar,d.n.o. (pri gostišču Kos v Ločni) Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, od 7. ure do 20.30. sBudgets rent a carw Rozmanova 19, “S 068127-174 ZAHVALA V 93. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila mama, babica, prababica, tašča in teta MARIJA SAJEVEC iz Vavte vasi 9 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in za sv. maše ter vsem, ki ste pokojno spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen obred ter cerkvenim pevcem. Vsem hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Pomlad ho na tvoj vrt prišla, čakala bo. da prideš ti. usedla se na rosna tla in jokala, ker tebe ni... V 82. letu nas je zapustil dragi mož, brat in stric VINKO KOROŠEC iz Goljeka 17 pri Trebnjem Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za podarjeno cvetje in cveče, župniku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke ter govorniku za poslovilne besede. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 68. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta MARIJA ŠTEFANIČ iz Zapudja Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in našo mamo tako Številno pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Župnijskemu uradu Črnomelj, g. župniku iz Draga-tuša ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Zakaj nihče ne ve, zakaj življenje je končano. Dom je tih in nem, ko dragega alka ni v njem. V 70. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi atek, dedek, stric, boter, pradedek JOŽE HOČEVAR POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto S 068/323-193 Mobite!:0609/615-239 0609/625-585 Delovni čas: NON STOP V dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje vam nudimo naše pogrebne storitve brezplačno, pri kompletnih storitvah z minimalnim doplačilom. ZAHVALA V 71. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče in ded NEDELJKO DJAIP Zobčeva ul. 8, Novo mesto Zahvaljujemo se vsem vaščanom, znancem in prijateljem za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 65. letu nas je za vedno zapustil naš LEOPOLD LAMUT iz Lamutove ul. v Novem mestu Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, skrb in podporo. Hvala gospodu proštu za opravljen obred, šmi-helskim pevcem in govornikom. Vsi, ki ga pogrešamo ZAHVALA V trenutku izgine vre. vse sanje, načrti odšli so v nič. Tiho obstaneš, ostal je spomin in potem, počasi z drsajočim korakom kreneš naprej zato. ker želel je tako. Nenadoma nas je v 62. letu starosti zapustil naš najdražji JOŽE LUZAR obrtnik v pokoju, Trdinova 22, Novo mesto Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, darovali cvetje in sveče ter pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala Obrtni zbornici Novo mesto in KS Kandija - Grm ter govornikoma za poslovilne besede. Najlepša hvala Aeroklubu Novo mesto za zadnji pozdrav. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi! Vsi njegovi ZAHVALA Življenje celo si garal, vse za dom in družino dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 67. letu zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric ANTON KAMBIČ s Črešnjevca pri Semiču Jelševec 3, Trebelno Ob boleči izgubi sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč, izraze sožalja, podarjene vence in sveče. Posebno sc zahvaljujemo pevcem in gospodu župniku za slovesno pogrebno mašo. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Vsi njegovi Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem, ki ste sočustvovali z nami v dneh žalosti, nam pomagali, pokojnemu darovali vence, cvetje, sveče in denarno pomoč ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala zdravnici dr. Plutovi, dr. Bostiču, GD Črešnjevec, GD Krvavčji Vrh, govornikom za ganljive besede in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsi njegovi VEDEŽEVANJE NUMEROLOGIJA NIPPON S.&P. d.r.o. M*gic line 090 4123 TUDI PISNO p p 34 l|ub'jona Črnuče 156 S!T/mm ZAHVALA Le delo, skrb, trpljenje izpolnjevalo je tvoje življenje. Vse do zadnjega si upala in se bala, bolezen s trdo voljo boš ugnala. Pa pošle so ti moči in zatisnila trudne si oči. (Ljudska) Ob smrti drage mame LJUDMILE GOLOB roj. Stušek iz Tržišča Ko seje v naš dom nenadoma zgrnila tema ob sprejemanju resnice, da smo izgubili drago našo mamo, so nam vaše besede sočutja in nesebična pomoč v najtežjih trenutkih lajšale bolečino. Vsem za vse, kar ste dobrega storili, prisrčna hvala. Za njo žalujejo otroci: Mimi, Vidko, Martin, Tomaž, Milka, Tone in Ida z družinami ZAHVALA Ob smrti matere in stare matere MILKE ZURC roj. Kalčič iz Novega mesta, Kandijska 22 izrekamo zahvalo vsem, ki so nam ustno in pisno izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojno v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi osebju Nevrološkega oddelka Splošne bolnice Novo mesto in gospodu p. Darku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče FRANC KRALJ z Dobrave 30 pri Škocjanu Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, Krki, tovarni zdravil—Oddelku za tehnično oskrbo in energetiko ter Bramacu iz Dobruške vasi za izrečeno sožalje, podarjene vence, cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru z Dobrave za lepo petje in vsem ostalim, ki ste pokojnega pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: žena Pepca, sin Franc in hčerka Jožica z družino ZAHVALA V 77. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, sestra in teta CECILIJA VOVK roj. Berus iz Ždinje vasi 15 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem in vsem, ki ste nam pomagali, nam izrazili sožalje, pokojni darovali vence, sveče in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter Oklešenovim pogrebcem za organizacijo pogreba. Še enkrat vsem iskrena hvala! Vsi njeni TA TEDEi tedenski koledar WAS ZA fi\ TEDENSKI KOLEDAR — KINO — KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST — PRODAM LrA — RAZNO - SLUŽBO DOBI — SLUŽBO IŠČE — STANOVANJA — PREKLICI — ČESTITKE - ŽENITNE PONUDBE — ZAHVALE Četrtek, 9. maja - Gregor Petek, 10. maja - Izidor Sobota, 11. maja - Žiga Nedelja, 12. maja - Pankracij Ponedeljek, 13. maja - Servacij Torek, 14. maja - Bonifacij Sreda, 15. maja - Zofka LUNINE MENE 10. maja ob 7.04 - zadnji krajec kino BREŽICE: Od 9. do 12.5. (ob 18.30) akcijski triler Osumljenih pet. Od 9. do 13.5. (ob 20.30) triler Zadnji dnevi. ČRNOMELJ: 10.5. (ob 21. uri) in 11.5. (ob 19. in 21. uri) film Babe -galantni pujsek. 12.5. (ob 19. in 21. uri) ameriški film Zlomljena puščica. KRŠKO: 9.5. (ob 19. uri), 10.5. (ob 20. uri) in 12.5. (ob 18. uri) ameriški kriminalni film Vročina. KOSTANJEVICA: 11.5. (ob 20. uri) akcijski film Smrtonosni poraz. 12.5. (ob 20. uri) akcijski film Manekenka in detektiv. 15.5. (ob 20. uri) film Babe. METLIKA: 10.5. (ob 21. uri) ter 11.5. (ob 19. in 21. uri) ameriški film Zlomljena puščica. 12.5. (ob 19. in 21. uri) film Babe - galantni pujsek. NOVO MESTO: Od 9. do 12.5. (ob 18.30) fantastični pustolovski film Jumanji. Od 9. do 12.5. (ob 20.30) triler Dvanajst opic. SEMIČ: 11.5. (ob 20. uri) in 12.5. (ob 19. uri) ameriška prihološki triler Sedem. ŠENTJERNEJ: 10.5. (ob 19. uri) akcijski film Srtonosni poraz. 10.5. (ob 21. uri) akcijski film Manekenka in detektiv. 15.5. (ob 18. uri) film Babe. • JUMANJI, komedija (ZDA, 1995,108 minut, režija: Joe John-ston) Jumanji je še eden več izmed vedno bolj pogostih računalniško animiranih/) filmov, tistih, v katerih glavne vloge le še po formalnosti pripadajo ljudem, dejansko pa vsezkozi čakamo na naslednjo parado t.i. specialnih efektov. Primerki lepše vrste: nedavni Svet igrač, lanski duhec Kasper, risanki Levji Kralj in Kdo je prestrašil Zajca Rogerja?, pogled v druge, odraslim namenjene žanre pa pokaže na Zvezdna vrata, Osme potnike in Vrsto, seveda pa je to le košček košček kilometrske vrste naslovov, pri katerih brez umetno ustvarjene domišljije ni šlo. Kam pes taco moli, pove že podatek, da je režiser Johnston nekoč delal kot strokovnjak za vizualne učinke v podjetju lndust- rial Light & Magic, katerega usluge in delnice koristi oz. poseduje tudi veliki, če že ne največji guru tehnoloških inovacij na platnu Števen Spielberg. In tako se človeku nehote vsiljuje primerjava Jumanji -Jurski park. Jumanji je namreč nekakšna hišna verzija Spielbergovega Parka brez dinozavrov, toda z džunglo pod streho, v dnevni sobi, zelo resnično, nevarno in fascinantno. Pravzaprav se zdi, da je tokrat preživetje napornejše, saj je zveri več, pridružujejo se jim še naravne katastrofe, prostora za umik pa je manj. Vendar je žanr lahkotnejši kot v Parku, ki je vendarle vseboval krasne prvine srhljivke. Ciljno občinstvo so seveda otroci. Da jih zadene v črno, ni dvoma, saj senu je med predstavo zgodilo, da topotajoča mularija za hrbtom sploh ni hotela videti mojega grozečega prsta, ki je zahteval mir, še lepši dokaz pa je, da so od razburjenja kar vzklikali in opozarjali junake na nevarnosti, da nežani-ranih glasnih komentarjev sploh ne omenjam. Tako se dela. TOMAŽ BRATOŽ Delnice MERCATOR, SAVA KRANJ, LEK, UNION odkupujemo. Tel. (061) 314-952, od ponedeljka do petka, od 10. do 16. ure. Smeh na prepihu V anekdotah in prigodah je Jože Dular je s pisateljsko veščino otel pozabi prenekatero zanimivo, duhovito, šaljivo podrobnost iz življenja znanih pa tudi brezimnih ljudi z obeh strani Gorjancev, na pobudo Dolenjskega lista, kjer je bilo objavljenih domala tristo zapisov, pa je Dular izbral blizu 250 anek- dot in prigod, jih povezal v zaokroženo celoto - in tako je nastala lično opremljena, 114 strani debela knjiga z naslovom Smeh na prepihu. Knjiga stane 1.900 tolarjev, do nje pa ni moč priti le v knjigarni, ampak tudi s spodnjo naročilnico (pošljite jo na Dolenjski list, Glavni trg 24, 8000 Novo mesto), s katero vam priznamo 10 odst. popusta oz. je cena knjige le 1.710 tolarjev. -š>§ Naročam NAROČILNICA izvod(ov) knjige Jožeta Dularja Smeh na prepihu po ceni 1.710 tolarjev za izvod. Knjigo mi pošljite s poštnim povzetjem na naslov: Ime in priimek:___________________________________ Kraj, ulica, hišna številka in pošta:_ DOLENJSKI LIST IZDAJA TELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 180 tolarjev; naročnina za 1. polletje 4.680 tolarjev, za upokojence 4.212 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 18.720 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta te vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo s prvo številko v mesecu. OGLASI: I cm za ekonomske oglase 2.400 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 4.800 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 2.800 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.600 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 160 tolarjev; za pravne osebe 1 cm malega oglasa 2.400 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-4405/9 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefax (068)322-898. Elektronska pošta: dl@insert.si Internet http://www.insert.si/dlist Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavku: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. ^Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. kmetijski stroji motorna vozila OBRAČALNIK SIP 225, v dobrem sta-nju, za polovično ceno, in kravo sivko, brejo 7 mesecev, s tretjim teletom, prodam. ® (068)76-373. 5181 SNOPOVEZALKO za BCS, dobro ohranjeno, prodam za 1000 DEM. ® (068)65-138. 5195 FREZO, malo rabljeno. Rosit 115, primerno za traktor TV, ugodno prodam. Jože Prah, Ledina 21, Sevnica. 5196 BOČNO traktorsko koso, original 1MT, poceni prodam. ® (0608)59-798. MENJAM traktor TV, 21 KM, za jugo 45 koral letnik 1989-90. (061)800-302. KROŽNO BRANO in zidanico z vinogradom v bližini Sevnice prodam. ® (0601)81-372. 5210 PRIKOLICO, 6 t, BCS kosilnico in grablje, širine 2m, prodam. ® (068)21-401. 5218 BALIRKO John Deere. 3-brazdni obračalni plug Eberhart, 2-brazdni obračalni plug, vrtavkasto brano, predsetvenik Rau, 3 m, trosilec umetnega gnoja Vicon, pajka in silokombajn ugodno prodam. ® (0609)642-194. 5219 DVA PAJKA, (dvo- in štirivretenski), prodam. ® (0608)80-525. 5245 TRAKTORSKO FREZO, traktorsko škropilnico, 200 1, in črpalko za pretok vina prodam. ® (068)52-197. 5248 TRAKTOR Štajcr, 18 KM, s koso, prodam. ® (068)60-137, zvečer. 5261 ŽAGO za obrezovanje tramov in žitni kombajn Zmaj 780 prodam ali menjam za balirko na štirioglate bale. ® (0608)82-597. 5275 ŠROTAR Lifam, kombiniran, tudi za robkanje, prodam. ® (068)52-952. 5289 BOČNO KOSO za traktor prodam. ® (068)73-557. 5331 BOČNO KOSO za traktor IMT 533 ali 539 prodam. ® (068)50-114. 5345 MALO RABLJEN univerzalni mlin tip UM 6 (šrotar s priključki) ugodno prodam. ® (068)65-067. 5358 SAMONAKLADALNE PRIKOLICE od 1500 DEM dalje, pajke, pluge in ostale priključke ter traktor Mascy Fcrguson, 60 Km, prodam. ® (0608)51-094 ali (0609)634-226. 5380 KOMBAJN Class Cosmos, 2.20 m, prodam. ® (0608)67-638, po 20. uri. Prodam motokultivator Gorenje MUTA, s priključkom za koso. Tel.: 51 -615. OBNOVLJEN traktor 540 prodam. ® (068)85-954. 5401 SUŠILNO NAPRAVO Vihar, malo rabljeno, in elektromotor, 10 KM, skoraj nov, ter breji telici simentalki prodam. ® (0608)84-337. 5404 DVOREDNO mehansko sejalnico za koruzo prodam. Šenica, Drča 5, Dol. Straža. 5406 IMT 539 ali Same Dclfino, ohranjen, kupim, prodam pa odlično ohranjeno kabino za imt 539. ® (0609)637-277. 5407 PUHALNIK TAJFUN z motorjem, skoraj nov, in samonakladalno prikolico Mengele prodam. ® (068)42-527. 5412 TRAKTORSKO PRIKOLICO za prevoz živine prodam. ® (068)25-847. 5415 NAKLADALKO, rotacijsko koso, transporter za silažo in 12- eolski dvo-brazdni plug prodam. ® (068)85-734. KOSILNICO za traktor TV prodam. ® (068)40-034. 5441 MOTOKULTIVATOR Gorenje Maestral, frezo, kosilni greben, mlin na kamne in cirkular prodam. ® (068)64-333. 5443 NOV železni gumi voz, 16 col, prodam. ® (068)40-785. 5447 TRAKTOR ZETOR 25, s kabino, dobro ohranjen, prodam. ® (068)42-250. 5450 PRŠILNIK METULJČEK Agromeha-nika AGP 300 TM in prevozno škrpilnico za Gorenje Muta prodam ® (0608)31-980. 5451 KOSILNICO FIGARO, bencin-pctro-lej, prodam. ® (0608)33-628. 5452 SAMONAKLADALKO Sip, 19 do 22 m3, kupim. ® (068)67-313. 5455 KOSILNICO z vozičkom Olimpija prodam ali menjam za govedo. ® (068)76-354. 5469 TRAKTORJI Tomo Vinkovič TT 826 zopet v prodaji za samo 7800 DEM. Traktorji Univerzal vseh tipov. Torpedo, Ze-tor, Landini, Same in Zctor Same 35 4x4, IMT 539 zopet v prodaji! Rabljeni IMT 539,549, Dondir 50 KM, TV 731. Staro za novo. Ugodni krediti in popusti. Prepričajte se pri Agroavtu, Ljubljanska 30, Kranj, ® (064)332-111, od 8. do 16. ure. kupim BIKCA SIVCA, starega 10 dni, ali teličko simentalko kupim. ® (068)49-701. SUHE smrekove plohe, debeline 5 in 8 cm, kupim. ® (068)83-123. 5347 Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec) vsebina oglasa (do 15 besed) Ime in priimek:......................... Ulica in kny:................................... Pošta:.......................................... Naročniška številka:............... Podpis: Datum: .... LADO SAMARO, rivo karavan ali aleko in moskvich kupim. Plačilo takoj. ® (061)1263-400 ali (0609)614-484. 4694 GOLF III TDi Europa, letnik 1994, tornado rdeč. prevoženih 40.000 km, zelo lepo ohranjen, prodam za 27.500 DEM. ® (0608)87-580. 5176 JUGO 45, letnik 1986, zelo ugodno prodam. ® (0608)75-390. 5180 R 4 GTL, letnik 1989, prodam. ® (068)24-552. 5182 OPEL KADETT 1.4 LS, letnik 10/91. prodam za 12.200 DEM. ® (068)45-571. 5183 R 5 CAMPUS, letnik 1991, prodam. Zvone Planinšek, Dol. Kamcncc 33, Novo mesto. 5184 Z 128, letnik 1987, registrirano do 20.2.1997. lepo ohranjeno, prodam. ® (068)73-176, popoldan. 5185 GOLF JX D, letnik 11/85. rdeč, vzdrževan, brezhiben, druga lastnica, prodam. ® (068)45-271. 5186 Z 128 SKALA, letnik 11/88, prevoženih 52.500 km, v izredno dobrem stanju, modrc barve, prodam. ® (068)51-972. 5192 DAIHATSU CHARADE, letnik 1992, lepo ohranjen, prodam. ® (068)47-363. 5193 MERCEDES 123, letnik 1977, obnovljen, registriran do 3.5.1997, prodam. ® (068)64-202, zvečer. 5198 DAIHATSU CHARADE. letnik 8/90. 55.200 km. prodam za 7400 DEM. S (068)23-780. 5203 Z 128. letnik 1986, dobro ohranjeno, vlečna kljuka, ugodno prodam. ® (068)65-474. 5206 T1PO 1.8 16 V, kovinske barve, star 2 leti, ugodno prodam, tudi na kredit ali leasing ® (068)28-400. 5208 MARUTI 800, letnik 1993. prevoženih 42.000 km, prodam. ® (068)21-555. 5211 R 4 GTL, letnik 1988. prodam. S (0609)639-499. 5212 R 4 GTL, letnik 1988, karamboliran, prodam. Jože Pavlin, Leskovec 8. Brusnice. 5214 Ril. letnik 1987. dobro ohranjen, prodam. ® (068)44-750. 5215 JUGO 45, letnik 1991. registriran do 4/97. prodam. ® (068)83-146. 5221 Z 750, letnik 1985. registrirano do 5/97, prodam za 900 DEM. ® (068)341-500. 5223 GOLF' D, letnik 1990.5 prestav, 91.000 km, odlično ohranjen, prvi lastnik, prodam. ® (068)81-116. 5225 Z 101, letnik 1987. registriran do 3/97, prvi lastnik, prodam za 1800 DEM. ® (068)85-785. 5230 R 4 GTL. letnik 1988, prvi lastnik, odlično ohranjen, prodam. ® (068)58-603. 5232 AX 1.1 TGE. letnik 1991, 85.000 km. rdeč, prodam za 8500 DEM. ® (068)341-747. 5234 LADO 1.300 S, letnik 1983, lepo ohranjeno. prodam za 1700 DEM. ® (068)73-346. 5235 VW PASSAT 1.8. letnik 1992, registriran do 2/97. moder, s servisno knjiž.ico in veliko opreme, prodam. ® (068)51-001. 5238 FORD SIERRO 2.0 i CL. letnik 1991. prevoženih 62.000 km, ugodno prodam. ® (0609)635-326. 5241 Ril 1.6 D spring, letnik 1988, registriran do 2/97, prodam za 7300 DEM. ® (068)315-124. 5244 MOTOR TOMOS 14 M, letnik 1982. prevoženih 3548 km, menjam za novejši motor APN. ® (068)62-241. 5249 MARUTI 800. letnik 9/91. 38.000 km, prva lastnica, garažiran, kovinske barve, prodam. ® (068)44-056, od 18. do 19. ure. 5250 JUGO KORAL 45. letnik 3/91. rumen, 41.000 km. dobro ohranjen, prodani. Alojz Kastrcvc, Stopiče 49. 5253 OPEL KADETT 2.0, letnik 1989, model 1990, prodam. ® (068)49-668. 5257 GOLF JX D, letnik 1988, rdeč. 3V, nepoškodovan, prvi lastnik, prodam ® (0608)87-389, po 14. uri. 5263 126 P. letnik 1987, registriran do 11.10.1996. prodam za 800 DEM. Marjan Ovičck. Brezovica 1. * 89-534. 5265 HYUNDA1S COUPE LSI, letnik 1993, odlično ohranjen, ugodno prodam. ® (068)24-791, od .do 16. ure. 5268 RCLIO 1.2 RN, letnik 1993,50.000 km. prvi lastnik, dodatna oprema, registriran do 5/97, prodam za 12.900 DEM. ® (068)341-923. 5269 Z 101 GTL. letnik 1986, v voznem stanju, registriran do 30.7.1996, poceni prodam. ® 20-205, Avsec, Mali Slatnik 26. MB 1733, letnik 1989, ABS, komplet blazine, kason 7.20 mn, prodam ali menjam. ® (061)485-265. 5277 JUGO 60, letnik 12/89, lepo ohranjen, prodam za 3700 DEM ® (068)73-069. 5280 R 4 GTL. letnik 1990, siv, prva barva, odlično ohranjen, prodam za 4500 DEM ® (068)42-115. 5281 DOLENJSKA BANKA Ugodne oblike tolarskega varčevanja V Dolenjski banki Vam nudimo zanimive oblike kratkoročnega in dolgoročnega tolarskega varčevanja ter varčevanja z valutno klavzulo. Obrestne mere so odvisne od višine depozita in n 5/97_ fom.1 R? hit de «ekla •jant II y% | ">2zi *((K t F( 'Mn °pren kratkoročni vezani depozit obrestna mera od 31 do 90 dni TOM + 4,5 % do TOM + 5% od 91 do 180 dni TOM + 5,5 % od 181 dni do 1 leta TOM + 6,0 % dolgoročni vezani depozit - VARČEVALNI PAKET doba minimalni znesek varčevanja mesečnega pologa obrestna mera obročno varčevanje premijsko varčevanje 12 mesecev 7.500 SIT TOM+6% 24 do 60 mesecev 4.000 SIT TOM+6,52% do TOM+75* tolarski depozit s premijo tolarski depozit z devizno klavzulo 12 mesecev S0.000S1T TOM+7,31% do TOM*7fN 12 mesecev 80.000 SIT V+7,06% do V+7,25% F< «1.001 slekel C( V97, lil dem ju 'igist »S. G( 'litan fjuf Hit slon U '993, Hodi larv; Podrobnejše informacije dobite v vseh agencijah Dolenjske banke ter v ekspoziturah: • Brežice, Cesta prvih borcev 42, tel. 0608 / 61 442 • Črnomelj, Trg svobode 2, tel. 068/51 113 • Krško, Kolodvorska ul. 1, tel. 0608 / 22 762 • Ljubljana, Tavčarjeva 7, tel. 061 /133 31 35 • Metlika, Trg si>obode 7, tel.068 / 58 132 • Novo mesto, Seidlova 3, tel. 068 /316 500 • Trebnje, Gubčeva cesta 8, tel. 068 / 44 279 R 5 CAMPUS D, letnik 1991, rdeč, 5V, 41.500 km, prodam. ® (068)26-860. RENAULT TWINGO, letnik 7/94, temno rdeča metalik, platnena streha. Zvečer. ® (068) 20-510. 126 P, letnik 87, reg. 12/96 nujno prodam. ® (068)85-701. Z 750, letnik 6/85, registrirano do 6/96, prodam. ® (068)83-631. 5283 R 5 CAMPUS, letnik 1991, rdeč, prevoženih 40.000 km, prvi lastnik, prodam. ® (068)21-092, popoldan. 5285 ŠKODO FAVORIT LX, letnik 1993, temno rdečo, prvi lastnik, prevoženih 28.000 km, prodam. ® (068)73-597. 5286 GOLF D, prva registracija 1989, prešo, 100 1, dva soda, 100 I in 550 I, in domač jabolčni kis prodam. ® (068)22-020. Z 128, letnik 1986, registrirano do 4/97, prodam. ® (068)21-529. 5290 R 4 GTL, letnik 1984, registriran do 29.4.1997, dobro ohranjen, prodam. ® (068)28-564. 5292 Z 750, letnik 1984, prodam. ® (0608)75-745. 5293 FIAT TIPO 1.4 i ESX, letnik 1994, registriran do 4/97, ugodno prodam. ® (068)81-512, popoldan. 5294 126 P, letnik 89, reg. 3/97, prodam. ® 068/24-953. UNO 45 S. letnik 1988, registriran do 2.6.1997, prodam. ® (068)83-319. 5299 AUDI 80 GLS 1.8. letnik 1981 ter golf D, letnik 1983, prodam. ® (068)51-343. 5302 R 4 GTL, letnik 1986. prodam. ® (0608)84-423. 5311 CITROEN XM 2.0 i. 130 KM. letnik 1991, registriran do 1 /97, kovinske barve, prvi lastnik, nepoškodovan, odlično ohranjen, zelo ugodno prodam. ® (068)21-594, popoldan, (0609)619-709. 5313 VOLVO 340 D, srebrne kovinske barve, letnik 11/89, garažiran, 96.000 km, 5 prestav, prodam. ® (068)25-191. 5315 UNO, letnik 1991. registriran do 1/97, rdeč, nove gume, prodam. ® 342-539 ali 49-518. 5320 ŠKODO, letnik 1981,54.000 km, registrirano do 8/96, prodam. ® (061 )857-199. 5321 GOLE JGL D. S paket, letnik 1985, 140.000 km, motor generalno obnovljen, lepo ohranjen, prodam za 4700 DEM. Jože Kralj, Vel. Gaber 29. 5322 Z 640 AN, letnik 1979, 4 t, ohranjeno, prvi lastnik, prodam. ® (068)57-739. 5323 OPEL ASTRO 1.4, letnik 1992, registriran za celo leto, nove gume. 5V, prodam za 15.800 DEM. ® (068)76-173. 5324 R 21 BICORPS, letnik 1991, prodam za 12.800 DEM. ® (068)45-145. 5326 R 19, letnik 1994, registriran do 2/97, prodam ali menjam za cenejši avto. ® (068)85-662. 5327 CITROEN AX, letnik 1992, prodam. ® (068)323-411. 5330 R 4 GTL, letnik 1992, kovinsko moder, prodam. ® 315-831, Janez, dopoldan. 5334 KADETT 1.6 D, letnik 1988, registriran do 18.1.1997, ugodno prodam. ® (068)42-598. 5335 OPEL KADETT, letnik 1986. proča5 ali menjam za lado. ® (068)52-508. 53 LADO SAMARO 1300, letnik 1"" 32.000 km, višnjeve barve, registrirano 3/97, prodam. ® (068)22-532. L 101. letnik 1988, modro, proda"1, Lenart, Smolenja vas 21 a, ® 322-833^ CLIO 1.4 RT, letnik 1991, kovins*1’ > zelen, prodam. ® (068)78-235- AUDI 80 2.0 E, letnik 1989, z velik® dodatne opreme, prodam. ® (060or. 670, dopoldan. « R 5 CAMPUS, zelen, 3V, letnik I98* H4.0 »10 'u Prod; V' v JI Prod C Prod Srna! G 1068' R “itn »12. P «68 \' '068 registriran do 26.4.1997, prodam. ^ (068)84-485. JUGO SKALA 55. letnik 1990, P(" dam. ® (068)81-446, zvečer. 126 P, letnik 1990, bel, registriran " 12/96, zelo ugodno prodam. ® (068)A 071. 5”h UNO 45 S FIRE, rdeč, 3V, prevože"' 90.000 km, garažiran, registriran 23.3.1997, prodam za 6000 DEM * (068)83-302. R 4, letnik 1989, registriran za ce*0[e,^ prodam. ® (068)42-814. *'.* R 5 FIVE, letnik 6/95, registriran ° 6/97, in R 4 GTL, letnik 1988, do 4/97, prodam. Jože Butala, registri^ Šmihel 6* i JUGO KORAL 60, letnik 1990,regis>j J11 ran do 2/97, ugodno prodam- j (0609)632-975. GOLF D, letnik 1989,4V, z veliko ^ datne opreme, prodam. Pust, Gruma 29, Novo mesto. , JUGO KORAL 55, letnik 1990. lita tišča, radio, prodam. Anton Fabijan, d. Toplice n.h. (pri Gasilskem domu). -K/ Toplice n.h. (pri Gasilskem aomuj. -126 P, letnik 1989, registriran do 7/ prodam. ® (068)27-582. Z 750, letnik 1985 prodam. ® (06*^d 441 ali 23-554. 5361 *§> AUDI AVANT 2.3 E, letnik 1990. z ’ ll' dodatno opremo, prodam. ® (Oo^j 581. SUZIUKI MARUTI, letnik 1995. rdeč, veliko dodatne opreme, prodam- ^ (0608)87-018. Z POLY, letnik 1991, registrirano vreo|J 4/97, zelo dobro ohranjeno, ogleda, prodam. ® (068)83-131 ,CDJ PEUGEOT 405 GL 1.6, rdeč, z % dodatne opreme, lepo ohranjen, pr0®,,; za 11.500 DEM. ® (068)42-534. “ HONDA CIVIC 1.4 GL-HB. 1®*"? 8/88, cena 9.700 DEM. ® 0609/626-*1- ŠKODO FAVORIT, letnik 1993, rd"*?' prodam za 9000 DEM. ® (0608) 34-9^'j GOLF, letnik 1982, 120.000 W 53*1 ugodno prodam. ® (068)27-396. ■''»c ALFA ROMEO 33, zeleno, letnik prodam. ® (068)65-109. ' OPEL CORSO 1.5 D, letnik l9»yf(r opel vectro, novo, še neregistrirano, P ^ dam. ® (0609)623-116. f R 4 GTL, letnik 11/91, rdeč, prvi nik, prodam. ® (068)89-512, po 16- ^fl( 53*? 4 A R 5, letnik 1990, registriran do -g rdeč, 67.000 km, prodam. ® (068)23'^ pionir/ keramika -peči Izdelujemo, montiramo, projektiramo, vzdržujemo. Nudimo vse vrste lončenih peči, keramičnih pečnic za krušne peči, kamine, štedilnike. Ves šamotni material za zidavo peči - kaminov. POSEBNA UGODNOST MESECA MAJA / pečnice iz zaloge - 50% popust, / brezplačna dostava z našo montažo, / ugoden kredit T+6,9% na 3 leta. / keramika Novo meeto, Klemenčičev* 16 tel: 068 / 3224)16, 321-201 faz: 068 / 324-298 UNO 45, letnik 1990, registriran do • moder, novi model, 50.000 km, pro- S (068)23-679. 5391 r5CAMPUS D, letnik 1991, registri-1 stli ^^•s've kovinske barve, tonirana | “a, 5V, prvi lastnik, prodam ali me-1 IM' za R 4. ® (068)49-426. 5394 'etn'k 1989, registriran do a.87,000 km, nove zavore, izpušna cev ^-zimski gumi, prodam za 3500 DEM. «(068)89-374. 53 95 i(jF0RD ESCORT 1.8 D, letnik 1993, vtnsko sive barve, z veliko dodatne ’*cnie. prodam. ® (068)44-693, zvečer. 5398 . fORD ESCORT 1.4 i, letnik 1989, "00 km, bel, CK, elektronski pomik "«1, prodam. ® (068)49-715. 5403 I..UOLF JX D, letnik 1989, registriran do ''■Prodam. S (068)341-763. 5411 00, letnik 1986, prodam za 5300 7, ® (068)57-800. 5414 JUGO KORAL 55, letnik 1990, odličen, Jtstriran do 4/97, prodam. S (068)42-l 5421 , ' 01-F JX D, letnik 1989, na novo regis-(an. prodam za 9600 DEM ali menjam 55 mlajši letnik. S (063)806-131. 4 UNO 60 S, letnik 1987,5V,kovin-moder, prodam. ® (068)53-305. 5425 LANCIA - AVTOMATIK YU 10, letnik A primeren za invalida, prvi lastnik. 'r«am. ® (069)42-632. 5427 , JUGO KORAL 55, letnik 1990, prva ["*• Prodam. ® (068)73-766. 5428 m" '8, lepo ohranjen, prevoženih 000 km, registriran do 9/96, prodam. * (068)324-579. 54 30 n, 101. letnik 1990, registrirano do J:1997, in AX 14 TGD, letnik 1991, “Ozm. S (068)75-180. 5431 j, VW PASSAT CL D, letnik 1990. pro-lJ:* (068)325-115. 5432 4UU° KORAL 55, letnik 1988, ugodno I 7am. S (068)65-483, zvečer. 5433 Brdi 10 U RT'letnik 11/92,68.000 km, . ® (068)21-867. . 5434 L ,4 GTL, letnik 1990. prodam. Župan, pOja vas 5, Šentjernej. 5435 golf CADY, letnik 1985, prodam. ® ^>22-952 ali (0609)643-567. 5436 K4 GTL, letnik 5/89, 78.000 km, ohra-prodam za 3300 DEM. ® (068)323-c 5439 4kEUGEOT 106 XR, letnik 1993, kovin-liv- zelen, prvi lastnik, prodam. ® b 22-893 . 5442 L R5 CAMPUS, letnik 6/88, rdeč, 74.00 llŽ>8)52-627 ali 52-400. 5466 ' JUGO KORAL 55, letnik 12/89, rdeč, 5 «stav 90.000 km, registriran do 2/97, tli t 0ohranjen, prodam. S (068)57-661 £2-372, popoldan. 5467 do j© 60 S, letnik 1986, 5 V, registriran b 20-10.1996, dobro ohranjen, prodam. «(068)83-685 . 5470 UOLF JGL 1100, letnik 2/80, ohra- • Prodam. ® (068)323-905. 5471 obvestila SPREJEMAMO NAROČILA za vse vr-j. Piščancev, enodnevnih in večjih. Valil-3)? ^novo, Mio Gunjilac, ® (0608)79-• 2989 ^Rejemamo naročila za vse ^Piščancev, bele, rjave in grahaste, ter Purane. Martin Metelko, Hudo Brezje (^Studenec, ® (0608)89-038 ali >89-31 L 3150 1^ -RANE, bele, težke, stare 7 tednov, ES?iam° vsak dan. Kuhelj, Šmarje 9, "‘Jernej, ® 42-524. 5129 rja ^SNICE, mladejarkice, pasme hisex, tik pred nesnostjo, opravljena vsa N/nja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Uk ?. i*a sprejemajo in dajejo vse infor-HicplJe: Jože Zupančič, Otovec 12, Črno-jjJ’ ^ (068)52-806, Gostilna Cepin, Mo-] c’Dobova, ® (0608)^7-578, in Anita Slepšek 9, Mokronog, ® (068)49-5175 rj3^ROČILA za bele težke piščance in 5 nesnice sprejemamo. Kuhelj, Šmarje Jernej, ® (068)42-524. 5349 preklici A.H. IZ DOL. GRADIŠČA 20, Šentjer-nej, opozarjam J.M. iz Dol. Gradišča 7, Šentjernej, naj mejne smreke, hruške in brezo sadi na svoji parceli, ne pa na parcelni št. 348, sicer ga bom sodno preganjala. v 5194 JOŽE NUČIČ prepovedujem vsakomur hojo in kakršnokoli motenje po parceli št. 2921/4 (ob hiši), sicer ga bom sodno preganjal. 5258 GOSPODU IgnacuJCcrmcu ml. z Dolenjega Kronovega 25, Šmarješke Toplice, prepovedujem nadaljnje obdelovanje moje njive, parcelna št. 154/1, v izmeri 1797 m, k.o. Družinska vas. Ta prepoved velja do sklenitve nove pisne pogodbe, ki naj bi bila sklenjena z njim oz. na njegovo ime. Kot zadnji možni rok za sklenitev pogodbe določam 1. julij 1996. Franc Kirn, Valantičevo 19 a. Novo mesto. posest HIŠO na Puščavi pri Mokronogu, z vrtom, prodam. ® (061)374-992. 4779 VINOGRAD v Sr. Grčevju, 14 a, na sončni, zatišni legi, elektrika, asfalt 200 m, ugodno prodam. ® (068)89-290. 5190 TREBELNO. Prodam njivo, 1676 m2, zraven asfalt, za 3200 DEM. ® (068)47-435. 5201 V SEVNICI prodam novo podkleteno hišo s 700 m2 zemlje, vodo, elektriko, plinom, lahko je dvodružinska, funkcionalna. ® (061)441-552. 5202 V NOVEM MESTU kupim enodružinsko hišo ali zazidljivo parcelo 1000 m2. Romana Tomšič, Seidlova 66, Novo mesto. 5205 POSESTVO v okolici Trebnjega, k.o. Štefan, v izmeri 10 ha, prodam. ® (068)45-111 ali (061 )778-501. 5207 NJIVO v Žabji vasi oddam. ® (068)26-183. 5213 PARCELO, primerno za vikend (stav-bišče), v Klenoviku - Stara vina, prodam. ® (0608)21-522. 5217 2 HA GOZDA, večjo količino drv, hrastove stebre za kozolec ugodno prodam. ® (068)87-741. 5220 HIŠO prodam. Cena po dogovoru. ® (068)323-281. 5224 PARCELO z brunarico v bližini Novega mesta prodam. ® (0609)623-116. 5236 PARCELO - vinograd, 6 a. v Dražniku (Ručetna vas) prodam. ® (068)47-147. LEPO lokacijsko gradbeno parcelo v bližnji okolici Sevnice prodam. ® (0608)82-839. 5274 GOZD, 82a, prodam za 5000 DEM. ® (068)22-950, zjutraj, čez dan (068)73-348 NA LIBNI ugodno prodam 15 a vinograda na žici. ® (0608)62-958. 5312 STAREJŠO DOMAČIJO z Lhazcm-IjiŠča, možna adaptacija ali nadomestna gradnja vikendov, prodam. ® (0608)64-109. 5342 PARCELO z zidanico na Vinjem Vrhu in kmetijo v bližini Šmarjeških Toplic prodam. ® (068)42-375. 5353 V CENTRU Šentjanža prodam takoj vseljivo hišo s 1900 m2 zemlje. ® (068)322-282. 5369 V GABRJU pod Gorjanci prodam njivo, 38 a, parcelna št. 1497, in motor Tomos avtomatic. ® (068)27-841. 5379 PEČICE PRI GABROVKI. Kaščo z vodo in elektriko, polovico dvojnega kozolca in 1000 m2 zazidljivega zemljišča prodam. ® (061)123-14-65. 5381 NJIVO, 30 a, primerno za vinograd in vikend, na Prekopi pri Kostanjevici, prodam. ® (0608)87-293. 5384 NA URŠNIH SELIH prodam hišo z manjšim objektom, potrebno adaptacije. Možnost nadomestne gradnje. ® (063)792-042. 5429 MANJŠO ZIDANICO z vinogradom v Gradišču pri Trebnjem prodam. ® (068)44-492, zvečer. 5445 TRAVNIK, 26 a, v Trenju pri Brežicah oddamo v najem. ® (0608)65-023. 5448 STANOVANJSKO-POSLOVNO STAVBO pri Šmarjeških Toplicah, 270 m2, prodam. ® (068)73-697, popoldan. 5457 UREJEN VIKEND, lepa parcela, lep razgled, zamenjam za večjega ali hišo na območju KK. ® (0609)621-285. 5462 LOPATA PRI HINJAH. Ugodno prodam ali zamenjam parcelo s površino 22 a. ® (061)855-258. 5463 VINOGRADNIKI, POZOR! Pocinkano žico, debeline 3.14 mm, prodajamo po 97 SIT/kg. ® (061)614-113 ali (061)614-044. 5053 KRAVO po teletu, staro 9 let, poceni prodam. Smolenja vas 41. ® 341-173. 5177 INDUSTRIJSKI šivalni stroj Union Special, dvoigelni iberdeck, prodam. ® (068)52-984. 5178 KRMILNI in semenski krompir prodam. ® (064)312-187. 5179 KOLO AMATER, 5 prestav, moško, dobro ohranjeno, prodam za 11.000 SIT. ® (068)21-905. 5189 ZMAJ za letenje ter TAM 5500 brez menjalnika prodam. ® (0608)79-006. 5200 2 OTROŠKI POSTELJI, 90 x 190, prodam. ® (068)26-805. 5204 TELIČKO, sivo, staro 8 tednov, za nadaljnjo rejo, in električni bojler, 50 1, prodam. ® (068)26-108. 5216 NOVOTERM IZOLACIJO, kuppers-busch in rabljena okna z roletami ugodno prodam. ® (068)23-862^. 5222 KOŠNJO v okolici Šmarjete prodam. ® (068)73-662. 5226 POLOVICO mlade krave prodam. Stane Avsec, Bistrica 38, Šentrupert, ® 40-382. 5229 RAZTEGLJIVO masivno sedežno garnituro, sejalec za koruzo in dele za R 9 prodam. ® (068)49-673 ali 49-098. 5231 SUHE hrastove deske, 3 cm, 4 m3, in kvalitetno domače žganje prodam. ® (068)40-136. 5233 KRAVO simentalko, brejo, s tretjim teletom, prodam. ® (068)27-681. 5237 MLADO KRAVO prodam. Anton Oklcšcn, Gor. Kamencc 13, Novo mesto. 5239 HRASTOVE DESKE, 5 cm, stare 1 leto, in javorove deske, 8 cm, suhe, prodam. ® (068)52-246. 5240 OTROŠKI športni voziček Hauck prodam. ® (068)24-776. 5243 POROČNO OBLEKO, belo, dolgo, št. 40, prodam za 300 DEM. ® (068)57-014. 5247 FANTOVSKO OBLEKO (7., 8. razred ali za birmanca), kot novo, ugodno prodam. Ivan Boh, Zg. Duplice 4, Grosuplje. 5251 VINO, belo, rdeče, bizeljski okoliš, prodam. ® (0608)56-456. 5254 ŠKOTSKO OVČARKO, tribarvno, staro 6 mesecev, in perzijske mladiče prodam. ® (068)87-318, dopoldan, (068)87-061, popoldan. 5255 TELICO, težko 250 kg, prodam. ® (068)78-353. 5260 KORUZO v zrnju prodam. ® (068)42-594. 5262 PUJSKE, stare 8 tednov, samonakla-dalno prikolico, trosilec hlevskega gnoja in balirko za kvadratne bale prodam. ® (068)81-323. 5264 PLETILNI STROJ Brother, dvoredni, z vsemi priključki za avtomatsko pletenje, prodam za 1500 DEM. ® (068)45-594. 5266 MIZARSKO KOMBINIRKO, tračno žago in čelilnik prodam. ® (064)631-684. 5271 LAMELNI PARKET (hrast - ckstra), 1850 SIT, standard 1500 SIT in rustik 1250“ SIT/m2 prodam. ® (064)631-684. 5272 KRAVO SIVKO, brejo 8 mesecev, s tretjim teletom, prodam. Senica. Gor. Polje 10, Straža. 5273 6 PUJSKOV in koruzo v storžih ali zrnju prodam. ® (068)42-759. 5276 JAGENJČKE prodam. ® (068)83-372. 5278 LES ZA OSTREŠJE, obžagan, plohe. 5 cm. obloge - foršprung. ohranjen zapravljivček, koruzo in žganje prodam. ® (068)89-252. 5279 BIKCA, starega 8 tednov, prodam. 'S (068)85-733, 5291 AVTOMOBILSKO PRIKOLICO, nosilnosti 1000 kg, prodam. ® (068)57-437. 5295 JEDILNI KROMPIR dezirc prodam po 20 SIT/kg. ® (068)45-125. 5297 ORODJE za štanco za 2 artikla široke potrošnje in koso za kombajn Zmaj prodam. S (0608)31-637 ali (0608)31-513. 5301 KRAVO FRIZIJKO, po telitvi in že osemenjeno, prodam. Gole, Stari trg 24, Trebnje. 5303 SEDEŽNO GARNITURO, raztegljivo v kavč, in R 4 poceni prodam. ® (068)322-827. 5304 50 M3 koruzne silaže prodam. Jože Barborič, Gorenja vas 12, Šmarješke Toplice, S(068)73-417. 5305 AVTOPRIKOLICO prodam za 25.000 SIT. S (068)28-312. 5306 PRIKOLICO ADRIA, tip 450, letnik 1995, 2 in 1 in 1, WC, prodam za 8500 DEM in davek. ® (068)65-636. 5307 želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite spodnjo naročilnico in jo pošljite na naslov: dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p.212. vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega Poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista. ^_______________________________________________________________ Naročilnica za DOLENJSKI LIST -H ^ to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: '•"e in priimek:________________________________ Upokojenec: da ■lov (kraj, ulica, hišna številka): Pošta: aročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pismeno odpovedal, sicer pa 0 naročnino plačeval osebno ali s položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list. aročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu: 1996. Vraj; Datum: Podpis: 160 L hrastov sodček, star 5 let, na vratcih nerjaveč, prodam za 25.000 SIT. ® (068)325-283. 5308 TELICO, brejo 9 mcscccv, prodam. ® (068)85-831. 5316 KOZLIČKE za zakol ali rejo in seno prodam. ® (068)42-277. 5317 KRAVO po izbiri in telico, brejo 8 mesecev, prodam. ® (068)41-115. 5319 LES pravega kostanja, hlodovino, trame ali stebričke za vinograd prodam. ® 323-195. 5325 UNIVERZALNI MLIN Mio Standarf UM 11, malo rabljen, ugodno prodam. ® (068)89-290. 5328 KLANO silikatno opeko, rdečo, debeline 2 cm, in kletke za vzrejo kuncev prodam. ® (068)73-413. 5329 DVE BIKCA, črno-bela, stara 1 in 2 tedna, prodam. ® (068)75-002. 5333 KORUZO v storžih in pšenico ter jugo 45, letnik 1988, prodam. ® (068)57-287. 5336 BIKCE, težke 400 do 500 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, in kvaliteten cviček ugodno prodam. ® (068)23-909. 5343 TELICO, sivo-rjave pasme, breje 8 mesecev, prodam. Gačnik, Boričcvo 9, Novo mesto, ® 27-301. 5344 TRI KRAVE po izbiri prodam. Janez Turk, Polhovica 6, Šentjernej. 5362 TELICO za zakol in svinjo, 100 do 120 kg, prodam. ® (068)42-251. 5365 LEPO OHRANJENO omaro za dnevno sobo prodam. ® (068)322-282. BIKCA SIVCA, starega 10 tednov, prodam. ® (068)81-867. 5383 VVINDSURF HILY 320 FUN, kompleten, odlično ohranjen, 160 1, prodam. ® (068)75-519. „ 5396 ARMATURNE MREŽE za ploščo, železna kolesa za goldoni in pocinkano mrežo za ograjo prodajo. ® (068)342-506. 5397 KRAVO SIMENTALKO, telico sivko in četveno napravo za BCS prodam. ® (068)87-554. 5405 2 TELICI, težki 500 kg, prodam. ® -(068)65-056. 5408 TELE - BIKEC, staro 10 dni, prodam. ® (068)48-494. 5409 KOZOLEC in kravo za zakol, lahko tudi samo eno polovico, prodam. ® (068)41-121. 5410 KRAVO SIMENTALKO, brejo 6 mesecev, s tretjim teletom, prodam. ® (068)43-618. 5416 SENOjrrodam. ® (068)76-173. 5417 TELIČKO SIVKO, staro 8 tednov, prodam. ® (068)85-860. 5418 BUKOVE BRIKETE za kurjavo prodajamo po 12.000 SIT/t. Možnost obročnega odplačevanja in brezplačna dostava na dom. ® (068)52-979. 5419 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 3 KW, peč za etažno centralno, 18 KW, na trda goriva, kamin in bojler, 110 1, prodam. ® (068)26-095. 5437 PLEMENSKE OVCE in mladice v kontroli prodam. ® (068)65-421. 5438 TELICO, brejo 8 mcscccv, in kravo za zakol prodam. ® (068)76-562. 5440 AJDO prodam. ® (068)57-526. 5449 ZIDANICO NA TRŠKI GORI, prodam. ® 061/557-259. ŠTIRILETNEGA črnega kasača, uja-hanega, ugodno prodam. ® (0608)67-004, zvečer. 5454 BIKCA, starega 9 tednov, prodam. ® (068)49-764. 5458 PORAVNALKO. širine 35 cm, s cirku-larjcm, prodam. ® (068)42-858. 5459 150 KG težkega bikca sivčka in žganje prodam. ® (068)65-434. 5465 TELIČKO, staro 4 mesece, za nadaljnjo rejo, prodam. ® (068)50-051. 5468 VEČJO KOLIČINO sena prodam ® (068)43-005. 5472 PAVE, enoletne, prodam z barvnim prospektom o reji. ® (068)68-739. 5473 PLETILNI STROJ Brother, dvoredni. na kartice, malo rabljen, prodam za 1500 DEM. Možno industrijsko pletenje. Franc Špilcr, Dol. Podboršt 6, Trebnje. 5474 MASIVNE hrastove mize, 200 x 80, klopi in stole prodam. ® (068)324-039. popoldan. 5476 razno GRADBENI ENGINEF.RING, PGD in PZ1 projekti, promet z nepremičninami, upravni postopki, legalizacija ter izvedba vseh gradbenih del! ® (0609)630-883. 4416 PEČARSKO-KERAMIČARSKA DELA opravljamo. Garancija za opravljeno delo! ® (0609)630-883. 4417 UNIVERZAL - popravilo šivalnih strojev, Silvo MiŠjak, Ob Težki vodi 58, Novo mesto, ® (068)27-682. 4999 NA ODLIČNI LOKACIJI, v poslovni zgradbi na Kočevarjevi 1/11 v Novem mestu, oddamo v najem lepo urejene pisarniške poslovne prostore. ® (0609)633-407. 5031 LOKAL v obuličnem nizu v Trebnjem oddam v najem. ® (068)44-302, dopoldan, 45-251, popoldan. 5228 ANGLEŠČINO za osnovno in srednjo šolo inštruiram. ® (068)65-231. 5267 ŽAGAM drva na domu. Pokličite na ® (068) 28-639. V SREDIŠČU ČRNOMLJA oddam nov poslovni prostor, 70 m2, dostopen iz dveh najprometnejših ulic, z 250 m2 dvorišča - parkirišča, za trgovino, avtosalon ali drugo mirno dejavnost. ® (068)20-247 ali 51-137, zvečer. 5296 POSLOVNI PROSTOR, 70 m2, v centru Novega mesta, oddam v najem. ® (068)21-581. 5364 NA ROZMANOVI v Novem mestu oddam v najem več poslovnih prostorov. ® (068)67-306. 5366 ELEKTROINŠTALACIJE in vzdržc-vanje naprav! ® (068)321-168 ali 22-460. 5420 MATEMATIKO in fiziko za osnovno in srednjo šolo inštruiram. ® (0608)33-714, Darja. 5453 službo dobi KUHARICO redno ali honorarno zaposlimo. ® (068)322-308. 5227 REDNO ZAPOSLIMO kuharico in natakarico v bistroju Julija, Metlika, ® (068)58-426 ali 59-282. 5252 V OKREPČEVALNICI zaposlimo de-klc za delo za šankom. Možnost pripravništva. Nudimo hrano in stanovanje. ® (068)52-530. DELO NA DOMU, dobro plačano (do 17.000 SIT tedensko)! Pošljite kuverto na naslov: Nataša Vidergar, Cesta na grad 16, Sevnica. 5256 DELO ZA ŠANKOM dobi mlajša ženska. ® (068)44-824. 5259 DVE DEKLETI, stari 20 do 30 let, s prako, zaposlimo v bistroju. Hrana in stanovanje urejeno. ® (061)887-368. 5332 TRGOVINA ROSINI v Novem mestu zaposli urejeno, prikupno dekle. Prijave sprejemamo na naslov: Trgovina Rosini, Rozmanova 16, Novo mesto, ali na ® (0609)628-949. 5338 SAMOSTOJNEGA KUHARJA in točajko zaposli priznana restavracija na obali. OD po dogovoru. Nudimo samsko stanovanjc. ® (066)74-378, po 20. uri. 5367 STROJNIKA ali zidarja z možnostjo šolanja za strojnika TGM zaposlim. ® (0609)625-588 ali 23-218. 5372 DEKLE z veseljem do dela v strežbi pijač takoj zaposlim. ® (068)81-358. 5374 V ČRNOMLJU takoj zaposlimo za ne- določen čas mlajšega, vestnega mizarja. ® (061)131-2222. 5385 TRGOVCA ali trgovko zaposlimo. ® (068)28-426. 5392 V DELOVNO RAZMERJE sprejmem KV električarja. ® (0609)638-597. 5399 REDNO ali honorarno zaposlimo natakarico. ® (068)322-642, popoldan, 23-401, dopoldan. 5400 PICERIJA SINFONY v Novem mestu honorarno zaposli dekle za.strežbo. Informacije v lokalu. 5402 GOSTILNA v Novem mestu zaposli mlajšo natakarico, izkušeno kuharico ter snažilko za 2 uri dnevno. ® (0609)637-352. 5413 OSEBO gostinske stroke za strežbo iščemo. ® (068)322-952. 5422 TRGOVSKEGA POSLOVODJO ali trgovca takoj zaposlimo. ® (068)316-126 ali 83-424. 5426 službo išče ŠOFER B, C, E kategorije išče delo. ® (068)83-045, po 15. uri. 5288 stanovanja ENO- ali dvosobno stanovanje najameva. ® (068)24-070. 5188 DVOSOBNO STANOVANJE, na Ul. Slavka Gruma 10, CK in telefon, prodam. ® (068)26-233. 5191 TRISOBNO mansardno stanovanje, opremljeno, prodam. ® (068)26-129, v službi. 5209 STANOVANJE v Sevnici, 60 m2, nasproti Zdravstvenega doma, s CK in telefonom, prodam ali zamenjam za Mozirje. ® (0608)41-211. 5298 DVOSOBNO STANOVANJE v Krškem, 60 m2, prodam ali menjam za podobno v Novem mestu. ® (068)73-635. 5310 ENOSOBNO STANOVANJE s telefonom, v bloku, v Novem mestu, iščem. ® (068)321-701. 5318 NA ŠEGOVI v Novem mestu prodam enoinpolsobno stanovanje. ® (0609)633-553. 5370 OPREMLJENO dvosobno stanovanje dam v najem. ® (068)28-748. 5475 ženitne ponudbe STAREJŠI UPOKOJENEC išče osam-Ijeno žensko, staro 60 do 70 let, za ženo. Šifra: »TIHO UPANJE«. 5246 54 - LETNI samski moški išče vdovo ali samsko žensko, staro 45 do 55 let, za skupno življenje in gospodinjstvo. Šifra: »ISKRENOST«. 5300 V lesni stroki zaposlim: 1. dva delavca za manj zahtevna dela, lahko tudi pripravnika; 2. enega delavca s končano IV. ali V. stopnjo lesne smeri ali z večletnimi izkušnjami. Zaželjeno samostojno delo. OD po dogovoru glede na uspešnost. Mizarstvo Miklič Šranga 43 Mirna Peč trgovsko podjetje 7 NOVO MESTO doo. P-ELVOD, Ljubljanska 27 8000 Novo mesto Nudimo delo: • prodajalcu tehnične stroke Pisne vloge z opisom o izobrazbi in o dosedanji zaposlitvi pošljite na gornji naslov. VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto odmevno objavo v po s 068/323-610 ali 0609/623-116 DOLENJSKEM LISTU RENT a CAR VOJKO OKLEŠEN, s.p. Od 8. do 14. ure, S 068/323-193, mobitel (non stop) 0609/ 637-474 RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE APROS, d.o.o., Novo mesto 3-dnevni osnovni in nadaljevalni tečaji WINDOWS, WORD, EXCEL! Pričetek ob 16. uri na Srednji ekonomski šoli Novo mesto. Prijave in informacije na (068) 321-926, g. Zdenko POTOČAR. COLOR SERVIS ZVONE GABR0N, s.p. Ragovska 16 NOVO MESTO Slikopleskarstvo in montaža gips elementov. Armstrong spuščeni stropi, knauf predelne stene, spuščeni stropi in obloge. Vse vrsste slikopleskarskih storitev z najnovejšimi materiali. Ragovska 16, Novo mesto, /fax (068) 24-383 HOTELSKO NASELJE SIMONOV ZALIV IZOLA Posebna ponudba do 22.6.1996 - Pri bivanju najmanj 5 dni nudimo 10% popusta, upokojencem pa 20% popusta! Ugodni pogoji za družine z otroci tudi poleti! Rezervacije na "B (066) 463-100, fax (066) 62-222. GOSTINCI! TRGOVCI! Registrske blagajne in računalniški sistemi za gostinsko in trgovinsko poslovanje. Biro elektronik, Kandijska 31, Novo mesto. Informacije po o (068) 321-090, Bojan Osolnik. JANEZ ZAGORC Vratno 8 Šentjernej tt (068) 81-094 Graditelji, pozor! Po tovarniških cenah vam nudimo okna, balkonska vrata in vhodna vrata proizvajalca KLI Logatec, z dostavo in montažo. Gotovinski popust znaša 10-20%. Naročite lahko tudi okna iz eksotičnega lesa - merantija. KOPALNICE 068/322-879 NOVO NOVO Krediti za kopalnice R + 3%. NOVO NOVO 120 m2 razstavnega prostora. Kompletna ponudba. Salon kopalniške opreme »Delfin« BTC Novo mesto. 19 (2439), 9. maja 1996 DOLENJSKI LIST 23 PORTRET TECjA TEdNA Nikolaj Erjavec Trinajst otrok je bilo pri hiši Erjavčevih v Stični; od sedmih fantov in setih deklet je danes živih še po pet bratov in sesta. Najmlajši moški v družini, ki pa se je oženil najstarejši, je bil Nikolaj. Oktobra bo dopolnil šele 45 let. Brada ga sicer postara, a kar pristoji čokatemu možaku nižje rasti, daje mu podobo antičnega filozofa. Erjavec je sicer navzven resnoben, ponavadi dobro pretehta skoraj vsako besedo. In če že deluje kot premišljujoč človek, to še zdaleč ne pomeni, da ne bi mogel presenetiti tistega, ki ga ne pozna dovolj, s kakšnim dovtipom ali celo šalo. Tudi med kakšno sejo občinskega sveta v Ivančni Gorici, kamor je bil izvoljen na listi socialdemokratov, Erjavec navkljub občasnim lahkotnejšim epizodam za sprostitev sebe in kolegov po dolgotrajnem sejanju rad nadaljuje diskurz z besedami: “Prosim, neseheca-ti!" Erjavec je po končani stiški gimnaziji začel študirati pravo, potem pa še malo rudarstvo in petrologijo. “Nobenega zadovoljstva nisem našel v premetavanju črk in členov; bolj me je zanimalo aktivno delo z ljudmi kot pa postavljanje nekih pravil, ” pravi. Potem je končal 3-letno Višjo socialno šolo v Ljubljani, delal na občini Ljubljana Vič in si nabiral obvezno prakso na centru za socialno delo. Ni mu žal, da je služil vojsko v mornarici, kajti tam se je naučil navigacije, dobil do- voljenje za lastno plovbo, tudi za upravljanje z večjimi čolni s plovili. V letih 1972 in 1973 je imel priložnost, da je plul in nabiral bogate izkušnje na najsodobnejši raziskovalni ladji Andrija Morovičič”, edini vojaški ladji takratne JLA, ki je lahko plula tudi v tujino. Na ladji je bilo poleg 16 oficijrv in 30 mornarjev stalno do 50 raziskovalcev Hidrografskega instituta v Splitu in tudi od drugod, iz tujine. Na tej ladji je bil večkrat sloviti raziskovalec morskih globin Jacques Cousteau. Ko je bil svetovni kongres pomorskih raziskovalcev sveta v Trogiru, je Cousteau s to ladjo v enem tednu prekrižaril ves Jadran in mornar Nikolaj je bil kar ponosen, ker mu je lahko kuhal kavo. V mornarici se je Nikolaj naučil raznih pomorskih veščin in pravi da še danes od 300 vrst vozlov obvlada kakšnih sto. Naučil se je plesti na roke: iz italijanskega paran-gala, ki. so ga potegnili iz morja, si je spletel bluzo. Ko je slekel vojaško suknjo, se je zaposlil v ljubljanski Komunali, postal v.d. direktorja v tem podjetju in ob delu doštudiral še sociologijo. Zanimala ga je tudi organizacija dela in je hodil na predavanja za 3. in 4. letnik VSOD. Menedžment v praksi je v okviru MBA programa Tempus šel proučevat v ZDA. Potem je končal še visoko šolo za socialne delavce. Zaposlen je bil tudi kot pomočnik direktorja ABC Grosuplje in kot direktor Varnosti Ljubljana. V 15 letih dela v ljubljanski Komunali se je največ naučil, saj je prišel v neurejeno okolje, a so ga “vrgli v vodo in je moral plavati", kot se temu reče. Bil je direktor NK Olimpija, ko se je iz 2. uvrstila v L zvezno ligo. Igra! je rokomet, nogomet, je šahovski drugokategomik... Bil je najmlajši zvezni rokometni sodnik. Od novega leta je Erjavec upravnik Zavoda za prestajanje kazni zapora, kot se uradno imenuje KPD Dob. Hvaležen je staršem, saj so le s skromno očetovo plačo in trdim delom in učenjem vsi otroci prišli do kruha in poklica. PAVEL PERC PLESALI BODO ZA POKAL OTOCCA OTOČEC - V soboto, 11. maju, od 15. ure dalje se bo restavracija Tango na Otočcu spremenila v pruvi plesni center. Prizadevni organizatorji družabnega življena v Tangu bodo v sodelovanju s plesnim centrom Dolenjske, ki ga vodita Boris in Mirjana Vovk, pripravili finale plesnega turnirja družabnega plesa za pokal Otočca. V finalu bo nastopilo 52 parov iz Dolenjske, Bele krajine, Posavja, TVbovelj in Zagorja. Organizatorji so prepričani, da bo plesna kultura, kije že osvojila južni del Slovenije, pritegnila na podobne prireditve tudi ostale Slovence. Bogate nagrade za zmagovalce sta prispevali turistični agenciji Interfiash in Glob-tour. JUBILEJ ANSAMBLA TONIJA VERDERBERJA PREDGRAD - V kulturnem domu v Predgradu je bil koncert ob 10-letnici delovanja narodnozabavnega ansambla Tonija Ver-derberja. Občinstvu so se predstavili Tone Verderber na harmoniki, Pavle Šterk na bas kitari, Jože Kastelic na ritem- kitari in Borut Klobučar na tamburici. Program je povezoval Vinko Fugina. PETKOV VEČER V PICERIJI TRATNIK Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Avto šola vse prej kot zgled voznikom - Nagrajeni prijaznosti krške drogerije in urednika Vašega kanala - Vračanje gozdov cerkvi je barantanje za koristi Telefoni so pretekli petek, ki je bil sicer še praznično obarvan, kar pridno zvonili, klici pa so bili v znamenju pohval in kritik. Jože Jerman iz Ločne je pred kratkim na Kamencah doživel precej grenko izkušnjo s tovornjakom avto šole, ko se je peljal po cesti navzdol. Nenadoma je voznik tovornjaka, poleg njega je sedel inštruktor Božič, zavil kar proti Jožetu, tako da se je moral ta vzvratno umakniti. Tako nesramna vožnja tovornjaka je vse prej kot zgled ostalim voznikom. Jožefo iz okolice Novega mesta, ki so ji Nemci med vojno ubili očeta, moti umikanje spomenikov. “Slovenski narod seje boril za svobodo, zato spomeniki iz NOB ne bi smeli biti kamen spotike. Morda bi se nekateri bolj strinjali, da bi postavili spomenik Hitlerju ali Musoliniju,” je menila. Halo, tukaj DOLENJSKI LIST/ Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih km jev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali oilgovor na vaše vprašanje. Čakamo vas vsak četrtek med 20. in 21. uro na telefonski številki (060)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. “Nikoli nisem bil proti Cerkvi, a ne strinjam se z vračanjem zemlje Cerkvi. Tako je že dobila ljubljanska nadškofija večjo površino gozdov, čeprav ti gozdovi pred prvo svetovno vojno niso bili cerkveni, zato je takšno početje pravo barantanje,” je dejal Ivan Cvirn iz Arnuvega sela, ki ga je razburilo tudi to, da “je omogočil g. Peterle dvema Trebanjcema več sto tisoč mark nepovratnih sredstev, in to na račun davkoplačevalcev.” Marija Ž. je pohvalila drogerijo v starem delu Krškega, kjer je vedno, tudi če je še takšna gneča, zelo prijazno postrežena. Ker je naša bralka pogosto v Krškem že pred sedmo uro zjutraj, jo prijazno sprejmejo, čeprav drogerija še ni odprta, prelista pa lahko tudi časopise. Marija iz Gotne vasi je pred kratim urednika Vašega kanala Marjana Moškona prosila za ponovitev Parade humorja, ki je njeno prošnjo uslišal in ji tako popestril nedeljsko popoldne, saj se je lahko spet do solz nasmeja- MISS SREDNJIH ŠOL DOLENJSKE PREČNA - V diskoteki Trdnjava bo manekenska ugencijn Butterflj Berlin iz Kranju v soboto, 11. milja, ob 23. uri pripravila izbor najlepše dolenjske srednješolke za leto 1996. Izbrana dekleta se bodo z Gorenjkami in Štajerkami pomerila v finalu, povabljena pa bodo tudi na poskusno snernupje v Berlin. PLESNA VEČERA V RESTAVRACIJI TANGO NA OTOČCU V petek, 10. 5., vas v restavracijo Tango na Otočcu vabimo na plesni večer z ANSAMBLOM OBJEM. V soboto, 11. 5., od 15.00 ure dalje bo finale plesnega turnirja za pokal Otočca v družabnem plesu, katerega organizator je Plesni center Dolenjske. Sponzor večera je turistična agencija INTERFLASH iz Novega mesta. Rezervacije lahko sporočite na recepcijo hotela Šport na tel. št. 321-830 ali 321-831. Pohitite z rezervacijami, kajti število omizij je omejeno. Priprave za olimpijske igrm Najboljši slovenski plavalec Jure Bučar na pripravah v Dolenjskih Toplicah - Idealne razn za trening - V Atlanti uvrstitev med 9. in 16. mestom - Sponzor Krka Zdravilišča DOLENJSKE TOPLICE - Prvega maja uradno odprejo zunanje bazene v Dolenjskih in Šmar- JAZZ PRI SLONU NOVO MESTO - Ljubitelji jazza bodo bodo v soboto, 9. maja, ob 20. uri v novomeškem lokalu Pri slonu gotovo prišli na svoj račun. Takrat bo imela tam koncert italijanska jazz zasedba Francesco Bcarzatti Organ trio. Poleg organista Bearzattija na Hammond orglah sta v triu še saksofonist in bobnar. NOVO MESTO - Društvo novomeških študentov organizira v piceriji Tratnik, v petek, 10. maja zabaven večer z ljubljansko rock skupino “Moj Boogie Band”. Vabljeni! OVERLOW IN NO LIMITS V ČRNOMLJU ČRNOMELJ - V Mladinskem kulturnem klubu Bele krajine bosta v soboto, 11. maja, ob 22. uri nastopili rock skupini Overlovv iz Koprivnice in No Limits iz Kopra. Katera imena za novorojenčke izbiramo? Za fante Rok in Luka, za dekleta Maja, Nina, Anja Leta 1990 se je v Sloveniji rodilo 11.500 dečkov in 10.970 deklic, v letu 1994 le še 9.951 dečkov in 9.617 deklic. Urad za statistiko poleg takih podatkov spremlja tudi, katera imena si najraje izbiramo v naši deželi za naše malčke. Kar 3,5 odst. vseh dečkov, ki so se rodili med letoma 1990 in 1993, je dobilo ime Rok, predlani pa je vodilno mesto prevzelo ime Luka. Več kot četrtina dečkov je v času od 1990 do 1994 dobilo ime iz skupine 10 najpogostejših imen, enako pa velja tudi za deklice. Poleg Roka in Luka so fante najpogosteje poimenovali še Matej, Marko, Matic, David, Žiga, Nejc, Blaž in Jan. Popularnost zadnjih štirih imen je narastla predvsem predlani, ko se je izredno povečaja tudi priljubljenost imena Žan. Pri deklicah so starši v letih 1990 in 1991 največkrat izbrali ime Maja, leta 1992 pa je kar 3,8 odstotkov vseh rojenih deklic dobilo ime Nina. V letih 1993 in 1994 je bilo najpogosteje izbrano ime Anja (kar 4,5 odst. vseh deklic). Poleg omenjenih dekliških imen se najpogosteje pojavljajo: Katja, Tjaša^ Sara, Ana, Tina, Urška, Spela, Tamara, Petra, Mateja in Eva. „ B. D. Cj. jeških Toplicah in tako se začne kopalna sezona. V Dolenjskih Toplicah kopalno sezono v zunanjem olimpijskem bazenu že dolga leta simbolično začnejo najboljši slovenski plavalci, ki so v tem času tam na pripravah. Tudi letos je bilo tako in 33 plavalk in plavalcev iz ljubljanske Olimpije je od 25. aprila do konca prvomajskih praznikov treniralo v Dolenjskih Toplicah, pridružili pa so se jim tudi člani nekaterih drugih sloven- nisem bil niti enkrat razočarani Prvomajske priprave v Do* njskih Toplicah so prvi trenil® odprtem bazenu po zimskem® dobju, ko treniranjo v zaprtih* metrskih bazenih, kajti v Slove® sta samo dva pokrita 50-metm bazena. “V Dolenjskih Toplicah* razmere za trening izvrstne. V<* Š ima 29 stopinj C, za trening? ' mora imeti najmanj 26 stopinj ^ tako topli vodi ni nič hudega tiw če je zunaj bolj hladno. Zgodilo* je že, da je bil sneg, ob bazenu si® se kepali, pa smo kljub temu lah*1 nemoteno trenirali,” se spofflM Jure. “Ta bazen je res idealen® i Jure Bučar • Nekaterim šele gora problemov omogoči vzpon. skih plavalnih klubov. Na pripravah v Dolenjskih Toplicah je bil tudi Jure Bučar, eden najboljših slovenskih plavalcev vseh časov. Jure, tekmovalec na 400, 800 in 1.500 m, je tudi prvi, ki je izpolnil normo za nastop na poletnih olimpijskih igrah v ameriški Atlanti. “V Dolenjske Toplice prihajam na prvomajske priprave že najmanj 15 let, res od malih nog: sprva kot član slovenske reprezentance, zadnji dve leti pa s svojim klubom Olimpijo,” je povedal prijetni in skromni športnik. “Tukaj se počutim že skoraj kot domačin, vse mi je domače in tudi mene poznajo. Okolje je zelo lepo, ljudje, še posebej osebje v zdravilišču, so izredno prijazni in ustrežljivi. V vseh teh letih tu • Od nastopa na olimpijskih1! rah Jure pričakuje boljšo uvrs1* tev kot na prejšnjih, ko je bil 1' “Uvrstil naj bi se v B finale in zasedel vsaj 7. mesto, kar bi h® skupno 15. mesto. Vse, kar bi h® boljše, bi bilo presenečenje-svetovnem prvenstvu pred dve® letoma sem bil 12., na evropske' prvenstvu lani dvakrat 9., torej1 se na olimpijskih igrah res lah® uvrstil med 9. in 16. mesto!® Gotovo se bodo njegove doh'1 uvrstitve na tej največji športflc' prireditvi na svetu zelo vesel tudi v Krkinih Zdraviliščih, ki" k sponzorirala njegove letošnje P® prave v Dolenjskih Toplicah, trening - po celi dolžini je enak' globok in voda je enako topla-V Dolenjskih Toplicah je Bu^j treniral po štiri ure na dan, dve ® Ul dopoldne in dve popoldne, in ta'1 .; vsak dan preplaval kakih 14 k®£i “To je res lep začetek poletne zone,” pravi. “Sicer pa je v tej ^ «d zoni vse podrejeno nastopu 1 s,ce olimpijskih igrah v Atlanti kot® Po- D I vjiiiiipijaisiii letati v /Aitanit j ku julija. Pred OI bom nastopil še1 , • < treh preglednih mednarodnih c® £ movanjih, in sicer 10. maja rač Ljubljani na Iliriji, zadnja J? ^fir vikenda v juniju pa Francij'11 španiji‘” abarteHo la, zato se mu zahvaljuje za uslišano željo. Ignac Hrovatič iz romskega naselja Ruperčvrh se je na novomeško občino že večkrat obrnil s prošnjo, naj kaj naredijo za boljšo higieno, saj Romi, ki prihajajo v te kraje iz drugih občin, onesnažujejo okolje, zaradi česar je ogroženo zdravje tamkajšnjih Romov. “Zakaj pa imamo sodnike za prekrške, če kršitelji niso kaznovani?” sc je razburjal Ignac, kije, kot ponosno pravi, tudi član Rdečega križa. T. G. SESTPRSTNI DEČEK IZGINIL RIBNICA - V četrtek, 2. maja, zvečer je iz romskega naselja Lepovče pri Ribnici neznano kam izginil dveletni Stanko Bajt, katerega telesna značilnost je šestprstnost. Na obeh nogah ima namreč po šest prstov, na levi roki pa se mu pozna, da so mu operativno odstranili šestega. Deček je srednje močne postave, visok približno 80 cm, oblečen je v belo majico s kratkimi rokavi in bos. Pogrešanega otroka je iskalo večje število policistov, Romov, jamarjev in članov civilne zaščite, vendar ga do torka, ko to pišemo, še niso našli. Kdorkoli bi kaj vedel o pogrešanem fantiču, naj javi najbli^ji policijski postaji, na telefonsko številko 92. OŽIVEL TABOR MLADIH - Plavalci Plavalnega kluba iz Ljubija11? j? med prvomajskimi prazniki prvi zasedli hiške tabora v Dolenjskih Top cah in tako prvi okusili vse novosti, ki jih je v tem koščku pod mogoCtVj Rogom vsako leto več. Letos bo tabor sprejel skoraj 2.000 mladih, • *f I • | • JI. •••v • v | j*| ■ Ti»-/i«tiii i» cE/ir/ii <11 ctimin mo/f Pzir/irimi iz« c/r >1/1II t/«/' iv nmP/P‘ > d ziranih v skoraj 30 skupin, med katerimi je še največ mladih iz prog?a šol v naravi. Ta teden so gosti tabora srednješolci iz Idrije, v nasledijL tednih pa bodo mladi evropski glasbeniki, kolesarji, košarkarji, karatea folkloristi in celo študentje iz Ljubljane. (Foto: J. Pavlin) I p KRKN ZDRAVILIŠČA ; Dolenjske Novice. HOTFI.I 0T0CEC 1 r H Plesno zabaviščna restavracija | i LN -rt t i r a 1 | A za izbran okus m navade ^ NbU: 1885-1919 kratkočasnice izbral Jože Dular A tako! A: “Ne smem več veliko jesti, komaj nekoliko piti, nič več kaditi, več ne v gostilni posedati, nič več sam na izpreliod..." B: “Kaj si bolan?" A: “Ne! Oženjen!" V šoli Katehet: “Zakaj prosimo v očenašu za vsakdanji kruh?" Učenec: “Ker bi splesnil, če bi prosili za cel teden ali mesec!" Dobro ohranjen Zdravnik: “Tu vam predstavim najstarejšega moža v našem mestu: star je osemdeset let in po poklicu je dimnikar. " Novodošli gospod: “Ni čudno, prekajeno meso sc vedno najdlje ohrani." Pogum “Kaj mislite, gospod sodni svetnik, ali ima mož pravico odpreti pismo, ki ga dobi njegova žena?" “Pravico že - težko pa pogum!” Na vseučilišču Profesor prav važno: “Moji poslušalci! In ko bi mi ne imeli vode, bi se ne mogli naučiti plavati. In koliko več ljudi bi sc potem utopilo!" ,/ »SMEH 4 »T JE POtl y ZELA\Ja Šale izbira Bojan Aj& ^ Razlog “Ali veš, zakaj se mnogi dnevh« ne delamo, imenujejo prazniki- “Ker so prazni, brez dela.” . “Ne, ne! Če bi bilo tako, bil imenovali brczdelniki. Tako” imenujejo zato, ker pridejo k11 na deželo ljudje iz mest s praz"1 ^ torbami in vrečami, potem pa11 jj praznijo kašče, shrambe in 1 zamrzovalnike.” Razumela je roči'*’ “Vaše hčerke ne morem pon kajti preveč neumna je.” yj “Popolnoma vas razumem-namreč želite tako ženo, ki bo volj pametna za dva, ali ne?" Škotska “In zakaj si se nenadoma vp1 med nudiste?” j. “Zato, ker so mi ukradli kop'1 ke.”