| ZA RESNICO j IN PRAVICO. 1. ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER u. 1919., AT POST OFFICE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879. *aimiiimiiumiiiiMiiniiiiiimiiic* GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. ŠTEV. (No.) jo. CHICAGO, ILL., PETEK, 4. FEBRUARJA, 1921. LETO (VOL.) VII. Published and distributed under permit (Nd. 330) author**** by the Act of October 6- 1917, on file at the Post Office of Chicago. 111. — By the Order of the President A- S. Burleson. Postmaster General. USODA AVSTRIJE ČATENA. ZAPE- Grozi ji razpad, ker so ji zavezniki odklonili finančno pomoč.—Voditelji ne morejo več krotiti ljudstva. Sedaj ne more več pričakovati nobene materijalne pomoči od zunaj. WILSON PROTI DEBSU. Socijalistiški kandidat za predsednika in vodja ameriških socijalistov je bil obsojen pred dobrim letom dni na 24 let zapora v Atlanti, ker je med vojsko agitiral proti vladi in hotel zavirati ^lado pri vojskinih pripravah. V svojih govorih je sveto navduševal svoje poslušalce, naj nikar ne podpisujejo vojnega posoji- Dunaj, 4. febr.—Usoda Avstrije je.!a in nai n,kar ne gredo k rojakom - , , fi. t. d. Sodišče ga je spoznalo kri- odlocena za vedno. Do tega pre- . . . „ .j • . it . „ jvim m vse instance so potrdile ob-pricanjaje prišla dunajska Allge- „ , ~ . „ ji • 1 1 ?«odbo. 1 ako sedi sedaj ze vec kot meine Zeitung na podlagi sklepov , , . ... ...... , ... , . leto dni v Atlanti v državni jeci. medzavezniskega vrhovnega sveta v . ,.. ' t-, . c j • ... Njegovi prijatelji so pa upali, da bo- Parizu. Sedai ne more vec pnca- J ® ,. ; , f,,., do se dosegli, da ga bo Wilson po- 1 milostil predno zapusti belo hišo. i Zato so naredili prošnjo za njegovo Zanašali so se na pomoč zaveznikov, pomiloščenje. Po vseh delavskih u-Krščansko socijalna vlada je. y ve- nijah so agitirali zanj in pobirali likih škripcih. Njena zadrega^pa je podpise. Toda vse je bilo zastonj, še večja, ker so ministri do sedaj Wilson je zavrnil prošnjo s kratko vedno tolažili delavstvo, da bodo do-%| besedo: Denied — se odreče! Zavr-bili od zaveznikov finančno pomoč, njeno! In prav je imel. Kam pa Velikonemška stranka je situacijo pridemo, ako bo smelo nekoliko pre-izrabila, da bi spravila vlado v še kucuhov delati, kar bo hotelo. Hva-veČjje težave. Nasprotniki velikcn Bogu, še vihra na nad nami zvezd-nemške stranke pa trdijo, da si niti .nata zastava, ki zagotavlja vse, ki Nemčija, niti Avstrija ne želita te žive pod njo enakih pravic in ena-spojitve. Ministerski predsednik bi bil moral sklicati sejo parlamenta, da bi se pretresalo ekonomsko stanje Av-trije, toda tega ni hotel storiti, dokler ni bil obveščen o formalnih sklepih vrhovnega sveta. Sedaj pa, ko so ti sklepi znani, obstoja velika nevarnost, da bi se socijalni demokrati združili z velikonemško stranko. Ko bi se to zgodilo, bi imela sedanja vlada manjšino v parlamentu. Voditelji ne morejo krotiti ljudstva. Voditelji širših mas, ki so jih do sedaj še mirili, pravijo, da jih kza naprej ne bodo mogli več držati na vajetih. Avstrijska krona je popolnoma propadla. Največji siromaki so zdaj delavci kih dolžnosti. Kaj je Debs kaj več kakor smo mi? Če zna malo bolj kričati in ščuvati stan proti stanu, s tem še ni rečeno, da sme vse. s tem še ni rečeno, da je v resnici naš delavski prijatelj. Saj vsak pameten človek ve, da kolikor ti bolj kdo ljubezen razlaga in zagotavlja, toliko manj te v resnici rad ima. Kjer je ljubezen ni treba veliko besedi. Tudi vemo vsi delavci, ki še nismo dali svojih možganov v najem takimle hujskačem, ki ne znajo druzega kakor kričati, da izvabijo na lahek način denar od nevednega delavstva in žive od njegovih žuljev. MISS MC SWINEY PRIDE TA TEDEN V CHICAGO. Mesto Chicago je prosilo sestro Bogatini in špekulantje ži- jpokojnega irskega narodnega muče-ve skrajno razkošno, med tem ko u- ;nika McSwineya, naj pride semkaj bogo ljudstvo umira od mraza in la- predavat o Irski. Miss' McSwiney kote. se Je temu povabilu odzvala. V so- boto pride v Chicago in bo tri dni ostala tukaj. Predavala bo v Seventh Regiment Armory v nedeljo popoldne. PO STOPNICAH SO GA VRGLI. Neki Robert P. McDaniels trdi, da « _ se je pred kratkim seznanil z neko žensko, ki jo je hotel poročiti. Na dan, ko bi se imela vzeti, je prišla nevesta k njemu ter mu povedala, da nima primerne poročne obleke. ^Zaljubljencu je bilo seveda v veliko veselje, da ji je mogel postreči. Segel je precej globoko v žep in ji odrinil precejšen šop dolarjev. Tedaj pa je nevesta izginila kakor kafra. Ko je le ni bilo od nikoder, jo je začel iskati in jo je iskal cel dan in celo noč. Drugo jutro pa se je spomnil na neki naslov, ki mu ga je bila svoj čas izročila. Res se je napotil na dotično stanovanje. Tu je našel nekega moškega in pri njem — svojo zaročenko. Vsa kri mu je šinila v glavo. "Daj sem mojo nevesto!'* je zavpil nad svojim tekmecem. — "Kakšno nevesto? — To je moja žena", je odvrnil nagovorjeni, zgrabil našega zaljubljenca in ga zalučal po stopnicah, da bi se bil siromak kmalu vžgal. Mr. McDaniels je šel takoj k sodniku. Ta mu je dal lep nasvet, naj se v bodoče kadar se bo zopet ženil vselej prej informira o nevestinih domačih razmerah. RED RDEČEGA KLADIVA. Tudi ruski boljševiki ne morejo vladati brez redov, ki jih dele zaslužnim vladnim koritarjem. Ustanovili so red rdečega kladiva. Morda bi bil primernejši red krvavega krampa. POLITIČNI BOJ NA REKI. Trst, 4. fety.— Na Reki se razvijajo hudi politični boji in do sedaj je že osem strank postavilo svoje kandidate za volitve v konstituanto, med njimi pristaši aneksije, nacionalisti, avtonomisti, Hrvati, socijali-sti in komunisti. Volitve se bodo vršile sredi meseca marca. Pričakujejo koalicijo raznih skupin, ki zagovarjajo aneksijo, toda tudi avtonomisti se bodo bojevali z največjo zagrizenostjo. Reški promet spi popolnoma. Zdi se, kakor bi ležala nekaka mora nad celim mestom. -o- ANGLEŽI SO SE MORALI UMAKNITI IZ TEHERANA. Konstantinopel, 3. febr.—Po brzojavkah, ki so dospele v Konstantinopel, so prodrle tartarske boljše-viške čete v Kaswin, ki leži 90 milj severozahodno od Teherana, glavnega mesta Perzije. Agleške čete so se začele umikati iz Teherana. Umrla je v Novem mestu na Dolenjskem -dne 15. jan. t. 1. Ivana Knoblehar, mati oskrbnika tiskarne 00. frančiškanov v Chicagi, č. P. Je-ronima. Našim čč. duh. sobratom in prijateljem jo priporočamo v molitev. Politični položaj v Jugoslaviji. Izvirno poročilo za "Edinost". Ljubljana, dne 5. jan. 1921.« Boj za ministerske stolčke se je bil toliko časa, dokler ni zapretila resna nevarnost komunističnega pu-ča, ki naj bi izpremenil, seveda z politika, ki gleda Srbijo kot nekak, rekel bi, izvendržavni del Jugoslavije in ki zahteva vkljub temu strogi centralizem, ne more roditi zadovoljstva v narodu, je jasno. To- nasiljprn, Jugoslavijo v sovijetsko. da še bolj jasno-je, da je bila agrar-republiko, kakor je bilo sklenjeno; na reforma demokratom samo igra-28. dec. na konferenci komunistične čka, ki so z njo nasuli svojim voliv- stranke v Belgradu. Zaenkrat je nevarnost, ki je imela za posledico, da so se radikalci in demokrati hitro sporazumeli in sestavili vlado, odstranjena. Zelo zanimivo pa je pogledati boj, ki se je odigral za kulisami, predno je bila sestavljena nova vlada pod predsedstvom g. Ni-kole Pašiča. 1 Vsak človek je po svoji naravi večji ali manjši egoist in ker so cem peska v oči. Kakor hitro so na mreč videli, da načelo agrarne reforme ovira pristop muslimanske stranke bosanskih begov v vlado, so tudi to načelo zatajili seveda s hinavsko trditvijo, da tako zahteva obstoj države. Ta boj za denar, oziroma za ministerske portfelje in druga rodovitna država mesta, ki se je v zadnjih dneh odigral, nam bo pa ra- HOLANDSKO POSLANIŠTVO PRI VATIKANU. 'Dosihmal je bila Holandska pri Vatikanu zastopana po začasnem poslaniku. Ob zadnjih božičnih praznikih pa je holandska zbornica s 66#proti 11 glasovom sklenila, da se njih poslaništvo pri Vatikanu preobrazi v defmitivno. stranke sestavljene iz ljudi, zato so, zumljiv le tedaj, če pomislimo, kdo tudi stranke egoističnč in gledajo, kako bi zgrabile sočno meso namesto trdih kosti. Listi večinskih strank, kj^ danes tvorijo vlado, so nam slikali ves ta boj kot nekako "državno krizo", kjer gre za "edin-stvo naroda in države". Toda kdor opazuje ta boj nekoliko bližje, ta vidi. da je stvar precej drugačna. Država sama ni bila nikdar v krizi. Y krizi je bilo samo barantanje z državo, boj, ki se je bil v Belgradu, je bil samo boj za iskoriščanje države. Stvar je popolnoma jasna.— Med seboj ste se borili dve največji stranki, ki se v bistvu druga o*d druge ne razlikujete: demokratska in radikalna. Obe ste monarhični, "napredni". 4'narodni", v obeh imajo pretežno večino Srbi. Bistvene razlike torej ni. Odkod potem ta boj? Kdor je pazljivo zasledoval "vladno krizo", je na prvi pogled opazil, da se je vršil boj samo za tista mini-sterstva in za tista mesta, ki kaj nesejo: za ministersko predsedniš-tvo, za ministerstvo financ, minis-terstvo za šume in rude, saobračaja, agrarne reforme itd. Ministerstvo za vero, narodno zdravje itd., ki se ne dajo izkoriščati v strankarske namene, ali bolje rečeno, ki ne "nesejo", so radikalci in demokrati blagohotno prepustili tistim strankam, ki bi hotele vstopiti v vlado. Kako nedržavno 4a postopajo vladne stranke in kako egoistično, kaže jasno sporazum med demokrati in radikalci glede agrarnega vprašanja v smislu, da se pri izvedbi agrarne reforme lastnikom zemlje v Bosni in Hercegovini plača odškodnina, veleposestnikom v Hrvatski in Sloveniji pa ne, na Srbijo naj se pa agrarna reforma sploh ne razširi, ker bi zadela tudi aktivne politike večinskih strank. Da taka nenačelna s tetami, strici, bratranci, sestriči-nami itd. po nekaj sto članov. Vsi ti hočejo živeti in sicer na račun države. Navadno so šefi takih po-rodic trgovci ali bankirji. Če hočejo imeti ti gospodje "liferacije", potem morajo imeti vpliv na vlado, imeti morajo svoje ljudi v minister-stvih, s katerih pomočjo molzejo države in jo izžemajo. Zato se pa člani vsake take porodice najdejo v vseh ministerstvih, kjer je kakšno upanje na zaslužek. In iz takih po-rodic izvirajo vsi vodilni politiki v Belgradu brez izjeme. To je vzrok, da beremo vkljub vsem krizam vedno ista imena na površju, samo v drugačnem redu. To je pa tudi vzrok, zakaj se »demokrati s tako KATOLIČANSTVO NA ŠKOTSKEM. Smo v nadškofiji glasgovski je že 400.000 katoličanov. V enem samem letu je bilo tu 13.000 katoliških krstov, 75.000 otrok hodi v katoliške učilnice. Vse to delo oskrbuje 300 duhovnikov. v Srbiji, oziroma v sedanji Jugoslaviji resnično vlada. Ali vlada mogoče Srbski narod, srbsko ljudstvo? Nikakor ne! V Belgradu vlada ta-kozvana "beogradska porodica". Po-rodica pomeni rodovina in taka ro-dovina šteje z vsemi svojimi člankj nih" t. j. katoliških, zasebnih učil- VERSKA SOLA NA FRANCOSKEM. Kakor poroča 4 * Croix", ima de-partement (samo kakor župnija) Maine et Loire 28 državnih brez-verskih šol in samo 508 "svobod- nic. A dasi so v. znatni manjšini, imajo katoliške šole vendar za 4829 učencev več ko državne. Od 1. 1914 do 1918 se je njih število pošestorilo. Zanimivo je, da vzdržuje država celo vrsto "šol", ki imajo učitelje, -u-čencev pa — ne, ali za katoliške šole nima niti ficka! Xavedene številke so jasen dokaz, da so se državne šole slabo obnesle in kako mislijo o njih francoske družine. KATOLIŠKO DIJAŠTVO NA ŠPANSKEM. Kakor na Francoskem in Italijanskem tako se oživlja katoliška ideja tudi na Španskem. Katoliški štu-I dentje vseh šol so se lepo združili v Ar-z* -t I katoliško dijaško zvezo. Na shodu silo drze svojega nasilnega centra- ,, , . , , .. . i,- m„ „ * ..Iv Madridu so povedali jasno in glas- lizma, hotec na ta način ustaviti \ * ... K J . , . vsak poizkus, razmere v vladi izpre-' n°.' da PnhaJaJ° vse ™Pacne ,deJe> meniti in izboljšati; zakaj dobro ve-' T®1 preVrat' !Z glav .inte'šence ln da rii j . ima tisti, ki ima inteligenco, tudi der, da je vsaka remedura v tem ozi- , , , . 6 ru izključena, dokler tišči opozicijo f* ** h m"™ f™™ k tlom trda pest poslovnika za i vehkem shodu so se vrsih Pokrajin- stavotvorno skupščino. Pa tudi ta ski shodi po španski deželi. Veselo nesf hn „1: oil- a - 1 . znamenje pri tem'je dejstvo, da so pest se 00 prej ali slej zdrobila in , , ' se mora zdrobiti. [podah dijastvu roko tudi profesorji, ■r^ , . 'pisatelji, zdravniki in umetniki. ivakor se iz vsega vidi, čaka opozicijo, kateri pripada tudi Jugoslovanski klub, težko im naporno delo. Po razsulu centralnih sil smo z radostjo pozdravljali novo dobo* ter opevali narodno vstajenje, osvoboditev in prostost, trdno prepričani, da se bo iz razvalin stare države dvignil bistveno nov, pravičnejši in boljši čas za troimeni narod Srbov, Hr-(Dalje na 3. strani.) J * Prejeli smo knjige DRUŽBE SV. MOHORJA " za leto 1921. * - " Kdor jih želi prejeti, naj se ta- koj zglasi, dokler jih je še l kaj v zalogi. 1 CENA $2.20. 1 DAROVI SV. OČETA. Papež Benedikt XV. je glasom vatikanskega glasila "Osservatore Romano*' tekom lanskega leta razdelil za revne otroke v srednji Evropi 15,292.461 lir. V t€m darovi v živilih in obleki niso všteti. Dobile so: Nemčija nad 4 milijone lir, Avstrija 3,654.00, Poljska 2,052.000, Ogrska 1,201.000, Češkoslovaška 105-000 in Jugoslavija 100.000 lir. JAPONSKI KONVERTIT. Tajnik japonskega poslaništva v Rimu je stopil v katoliško cerkev. Na božični dan 1. 1. ga jeslav-nostno krstil v cerkvi sv. Nikolaja monsignor Ceretti, tajnik kongrega-cije za izredne zadeve. Boter mu je bil knez Alojzij Buoncompagni. NAJCENEJE IN NAJHITREJE — pošiljamo denar v Jugoslavijo. — po cenah istega dne, — ko nam denar prinesete. Vsa pisma naslavljajte na: EDINOST, Z849 w- 22nd St., Chicago, 111. / ...... . . p a ^r V • ' EDINOST' EDINOST. -GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI Iz j aha dvakrat na teden. NASLOV: Slovenian Franciscan Press, <849 W- 22nd St. Telephone Canal 98. Chicago, I1L_ ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Semi-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 22nd St., CHICAGO, ILL Entered as second-class matter Oct. 11, 1919, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Naši socijalisti in vera. (Konec.) IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Reliance, Wyo. — Nimam Vam kaj posebno važnega poročati, a vseeno prosim malo prostora v Vasem listu. DelaVske razmere so se v zadnjih dveh tednih precej poslabšale, tako, da delamo sedaj samo po tri dni na teden, med tem ko bi bila koinpani-ja še pred tremi tedni v enem dnevu rada spravila ves premog na površje. Tako v naši naselbini in kakor slišimo, ni po drugih krajih nič boljše. Pred seboj imamo par letnikov " Proletarca". Kako očitno verski duh veje iz njih, tako iz izvirnih člankov, v kolikor so kakor iz prestavljenih. Kakor se pobalinu. ki je kaj zakrivil ;zprašuje vest, tako jo naši socialisti z ameriškim brezbožcem Inger-sollom Bogu izprašujejo. "Kaj je vera?" Pod tem naslovom je nagro-madenega bogokletstva na kupe. Začenja se:: "Trdi se, da je ustvaril neskončni Bog vse stvari". Potem slede razna vprašanja, kako zlo spraviti v sklad z božjim stvarjenjem. A to niso vprašanja, ki se v britkih trenutkih življenja rode tudi v potrtem srcu vernega človeka. Ne, to so vprašanja iz katerih že naprej zveni odgovor: Bog in vera so prazne marnje. Nato pa zaključi prvo vrsto bogokletnih vprašanj s trditvijo, da je vera pognala iz' strahu. "Strah stavi oltar in prinaša žrtve. Strah zida katedralo in klone glavo človeka. Strah pripogiba koleno in jeclja molitve. Strah zamenjuje ljubezen. Vera uči suženjske lastnosti: pokornost udanost, samozatajevanje, odpuščanje, neprotiv-iienje". (1911 2. jan. str. 2.) S prestavo knjige Henrika Ferri-ja: O socializmu in moderni znanosti, ki se vleče skozi več kot pol leta, ozna- klet pri tej amerikanski prireditvi, riti.— fcetos mora biti še bolje. Tudi le- i Miss Justina Kosmač je sama za-tos bo učil celo igro Mr. Stalzer, naš 'pela in zaigrala na piano par sloven-rojak in izvedenec v tej stroki. Mr. skih pesmi. Pela je v resnici z ob- Nilles, .predavatelj (Lecturer) Ko- čutkom. lumbcWih vitezov Bishop Ketteler- Kaj pa naj rečemo o igri "Sv. Ne-jevega koncila bo "interlocutor". — ža"? Uspeh je bil, če pomislimo na Sodelovanje imamo zagotovljeno tu-'okoliščine, velikanski. Ko so Rev. di za letos od vseh najvplivnejših jZakrajšek razdelili vloge med igral-mož cele okolice. Predsednik od- ke, so jim morali skoraj vsako bese-bora za to prireditev je Mr. Frank do prestaviti na angleško, tako sla-Banič, podpredsednik Mr. Frank bo so razumele deklice pismeno slo- Šinkovec, zapisnica Miss Anica Zel-Venščino. Pa ste jih videli, kako so lar, blagajnik pa Mr. Andrej Gla- jim tekli jezički na odru? II I HI _ vač. Izvoljen je bil tudi takoj od-i Igro in petje so učili deklice sam V rockspringškem premo-J sek za "Program", ki nam mora preč. g. župnik. Koliko je bilo pri rgovniku delajo splošno samo po dva fprinesti čistega najmanj pet sto do-'tem truda se skoraj ne da povedati, do tri dni na teden. Kakor vidite, larjev in siccr so v odseku Mr. Louis toda kaj gledajo naš Father Zakraj-imamo pri nas dosti počitnic. Pre- Skala, chairman, Miss A. Kozjek šek na trud, kadar gre za korist na- mogar res potrebuje včasih malo po- in Mr Albin Zakrajšek. Igrala bo'še slovenske mladine in naše nasel-čitka, a da bi samo tri dni delal in !godba Mr. Frank Šinkovca. Vaje jbine sploh! potem kar št.ri dni počival, to ni- y petju se začno 25 februarja. —J Takih' prireditev si želimo še več, ! 1bo zopet veliki dan za našo na- Želimo si pa tudi, da bi kar najlii- I — - •..... ^ 'i - 'cr I I I I I JI jv. I I H____ in lepšo dvorano. Upamo, da I (sle cene doli. dasiravno časopisi misliti, da je ne so vsi člani [nam ne bo treba dolgo čakati, saj ■dannadan poročajo o tem. navdušeni za stvar in ji bodo posve- jr kc-a za zidanje nove šole in nove- ' proti- J Drugače živimo pri nas bolj dol- j tili vse svoje najboljše moči- Če- ga Narodnega Doma tako lepo na-izvirni, 1 gočasno življenje, ker nimamo no- sar se t času draginje. Povedati moram tu- Uelbino, ako bo ves odbor storil svo- {tre-di, da se pri nas nič kaj ne pozna, da |jo dolžnost, kakor jo je lani. In ni večjo bi šle cene doli. dasiravno rnsr»r»isi - • t . - - , ; , n„_: ______ bene ]>rilike za kakšno zabavo. Razen kompanijske prodajalne in moving-picture showa nimamo nobenega prostora, kjer bi se lahko sešli. Zato se tukaj sni Slovenci ob vsaki priliki zatečemo v dve uri oddaljeno mesto Rocksprings; ;tamkaj je naseljenih dosti Slovencev, ki soiv splošnem zelo napredni. Imajo več slovenskih prodajalen, Slovenski Dom in svojo cerkev. Ako slučajno zaide štorklja v našo naselbino in nam prinese kakšnega novega princa ali princezinjo. ga damo seveda v pa chicaška mladina loti, po« preduje, da ne bi mogla bolj. vejte mi, kaj bi ne šlo? — drugimi uo Chicago, 111. — Poročila sta se v slovenski cerkvi sv. Štefana med tudi Mr. Anton Brecelnik, ma iz Vida nad Ljubljano, z nevesto Angelo £kerlep, doma iz Mengša, ki ima pa starše tukaj v Cicero, 111. — Poroke se je udeležilo veliko prijateljev in prijateljic. Bilo srečno! Ivo. Na pustno nedeljo se ne bo nihče boljše zabaval, kakor tisti, ki bodo prišli gledat igro "Repoštev", duh v krkonoških gorah, — burko v petih dejanjih. To burko, ki je polna najboljšega humorja, bo igralo Društvo sv. Juri-f j a C. O. F. v Chicagi v cerkveni dvo-1 ram sv. Štefa na ob 3. uri popoldne in ob pol 8. uri zvečer. Vse važ-Chicago, 111. — V nedeljo dne 30. nejše uloge so v rokah takih igral- .cev, ki so že po naravi dobri humo- Driištva sv »kali I ^^H ^H lan- so imele deklice • •j ... . . ■ RocksPri"gti krstiti In če kdo pri J Neže svojo prireditev v cerkveni |risti, zato bo najbolje, če prinesete nja svojim bravcem veselo dejstvo, da sta si materijahzem in sociali- nas umrje, ga pokopljemo ravno dvorani. Vtis je bil zelo ugoden obroče -eboj da ne boste t zem v najbližjem sorodstvu. "Marksistični socializem je nadaljevanje tam. . Da se hodimo tudi ženit v da, lahko rečemo, da je bila priredi-'od Smeha razvojnega nauka", to je nauka, da se je vse razvilo iz pramaterije, člo- j Rocksprings je potem takem lahko jtev za sedanje razmere nekaj izred- j' zl™ obilno udeležbo se vek pa neposredno iz opice. Tako ie pisal Ferri in naši socialisti so to razumljivo, čeprav nas tamošnii' nejra ' ... , 1 4. , . , , ... . . „ , . * , 1 J vsem Slovencem v Chicagri in okolic kot mastno kost pobrali, ter jo potom Proletarca' vrgli svojim sodru- fantje malo postrani gledajo. Najprej so nam deklice višjih raz- 1 gom, da jo oglodajo in se navdušijo za svoje plemenite pradede z dol gim repom po raznih pragozdih Kakor je bilo že poročano, je pri- redov zapele sledeče pesmice: Škr-V lanskem letniku (29. apr. str. 10. si.) |šlo v prej imenovano mesto več de- ; ianček, Dobro jutro. Cvetoče drevo, objavlja predavanja ateista Percy Warda o ateizmu in amenkanizmu v klet iz stare domovine, zato so ženi- Kaj mudiš me. Sirota, Moj dom in javnih šolah. Z očitnim zasmehom je govoril predavatelj o Bogu "Kon-jtovanja na dnevnem redu, kar pa ni i Večerno solnce stitucija Zedinjenih Držav", tako je, kakor poroča " Proletarec" govoril, nič čudnega, če pomislimo, koliko stori, ko sliši "je ateistična konstitucija. Okrog štiri tisoč besed obsega, in ne en- fantov je dozorelo med svetovno krat ni v njej besede Bog — ne enkrat . . . Bog je bil zanemarjen, ne da vojno, ko smo bili brez vsake zve-bi bil le pozabljen. Z glasovanjem je bil absolutno izključen iz konsti- ze s staro domovino. ^ Kaj čuda po- pesmice tem, ak pripor in, oko Odbor. Duhovske spremembe. — V Sheboygan, Wis., se vrne na župnijo sv. človeku se m,!° Cirila in Metoda Rev. Jakob Čeme iz Milwaukee. Wis. — Prečastite- tucije. Če bi prišel krščanski Bog v to deželo, 11111 ne bi moglo biti do-voljno da se izkrca, ker je sovražen ameriški obliki vlade. Najprime-nejši prostor za Boga v republiki je muzej, poleg egiptovskih mumij. Ateist je pravi, temeljiti demokrat. Ateisti delajo svet res, da bo varen za demokracijo. Da postane svet res varen za demokracijo, ni le treba spraviti zemeljske kralje z njih tronov. Iz mišljenja ljudi moramo odpravit tudi predstavo o monarhu na nebu ... In tedaj "bomo imeli resnični demokratičen svet — svet brez gospodarja, svet brez sužnjev". Z očividnim zadovoljstvom je "Proletarec" prestavil to od peglenskega sovraštva do Boga navdihnjeno predavanje. Seve ker je socialistom, tudi našim, govoril iz src. Zlasti konec je balzam za socialistično dušo. Ateist je pravi, temeljiti demokrat. Ateisti delajo svet res, da bo varen za demokracijo, kar bo pa šele takrat, ko bodo še nebeškega monarha s prestola pahnili. To pa to! Čudno, da tudi tega članka še niso, tako kak ponedeljek, sami od sebe prepisali, oziroma na novo natisnili. -Seve malo prehitro bi še bilo. Kaj menite, da glasilo naših socialistov zastonj tako pridno stika po raznih protiverskih knjigah, predavanjih, .člankih, izjavah, ter jih z vidno slastjo prestavlja in predelava za svoje bravce, mejtem ko nima niti enega članka v prilog vere? O namen je očividen! Satan hoče imeti zraven sebe samo satana, drugače ni srečen. Brezverec hoče imeti okrog sebe same brezverce, sicer se ne počuti dobro. To je stara reč. Ker pa resničen brezverec ni moč kar čez noč postati, tudi če se človek socialistom zapiše, zato smatra vse socialistično časopisje, doli do Benjamina v tujini od otrok, ki niso bili po večini nikdar na Sloven- ■ 1-1- i , , , , , . mu gospodu zehmo obilo blagoslova, skern, tako lepo prepevati slovenske xt - „ 111 m j -Na njegovo mesto v Milwaukee, III , . ,, . . W , imajo /.ch> na hrvatsko župnijo, pa pride fran- o smo zdaj peciarji vsi iz P ijetne glasove m bodo nekoč nev- ---1 _ ^ XT 1 x , , ■t,, i n - 1 1 t 1 - iciskan Rev. Venceslav Vukovič. Sebe, kakor pise neki Tomaž v Pro- ke. da bo kaj. _ sveti. Hej, fantje, ki ste pri tujih« Miss Marica Kapelj ie deklami ! 01 " ljudeh' na stanovanju in hrani, ali'rala tri pesmice: Ime mi je \na j Slovenskl Amerikanci, ki greste v Vas nič ne zebe? Predpusta bo Dete in Pri pogrebu. To je bila |° domovmo> »pomnite si, kakš-naenkrat konec! Ura zamujena ni-'ena najlepših točk celega vsporeda. "C C?"e S°,Zdaj tamkaJ> da ne *>°ste koli več dobljena ! j 1st''tako je občinstvo navdušeno plo- ,mzocarrini • Dovolite, g. urednik, da povem par p1 Ivanki Dular, ki je de" j ]\iari^oru besedi N ašemu dopisniku iz Rock-; k1 umirala "Niger Dolly" in Miss ! * J U* springa! 1 Marici Kremesec, ki je deklamirala! . Tvoj dopis, France, mi je zelo u-|< Mi pošiljamo denar na vse kraje JUGOSLAVIJE, Slovenije, Hrvatske in Srbije. Vse pošiljatve garantira AMERICAN STATE BANK 1825—1827 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. J. F. ŠTEPINA. predsednik; A. J. KRASA, tajnik. * * * * * * * * * + * * * * vatov in Slovencev. Četudi je bil narod slabo pripravljen na veliko u-ro in je voditeljem manjkalo ori-jentacije, je bilo upanje ljudstva vendar razumljivo in opravičeno._ Dve leti je čakal Jugoslovanski narod na boljše razmere, čakal potrpežljivo in mirno. Dve leti so vodili krmarji državo iz ene krize v drugo, dve leti so se razmere v so-cijalnem in političnem oziru na znotraj in zunaj vedno* bolj slabšale, tako da je danes naš notranji položaj skoraj obupen. Vse ena sama rana, a najhujša ona na Hrvatskem. Kako da je do tega moralo priti piše Ivan Perši«; v "Hrvatu" sledeče: — "Treba se je sam spomniti vsega! Po proglašen ju kraljestva so najprej sledile batine. • Potem so vrgli Radiča v ječo. Nato so po nepotrebnem zahtevali od kmetskih občinskih odbornikov, da prisežejo novemu kralju . . . Ker zastopniki niso hoteli priseči, so se občine razpu-šeale in nastavljali komisarji. Kjer so nekateri vendar le prisegli, so jih drugi preganjali; v vas je nato prišel orožniški ali vojaški oddelek na občinske stroške. Kmetje so odgovarjali s štrajkom in z bojkotira-njem trgov. Sedaj so jih jeli zapirati v ječe. Tako se je razburjenje in ogorčenje ljudstva dvigalo in širilo. Zatem je prišlo zapostavljanje in batinanje moških in ženskih članov družin, ki so štele med svoje kakega vojnega begunca. Potem se je ljudstvu odvzelo 20% njegove gotovine. Xato vojaška služba in streljanje v Albaniji. Pa to še ni vse. Temu je sledila tista zamenjava 1 .4 in krono vsemu je položilo žigosanje in svojevrstno rekviriranje živine. Temu prištejemu šc neumno operi- ranje z davki ter ono strahovito o-• * diranje in draginjo, ki se je začela lani spomladi in se bo končala menda na razvalinah vsega, kar se je tekom vekov zgradilo. Spričo vsega tega so bile ogorčene solze Radiče-ve-žene in njegovih otrok močnejše nego kakeršnakoli pametna in po- NAZNANILO IN PRIPO ROČILO. mirljiva beseda prejšnjih ljudskih zastopnikov. Kmetje so vsakega sprejeli s klicem: "Ako bi bil pošten človek, bi bil v ječi! Danes so samo lopovi na svobodi, a pravi ljudski prijatelji v ječi!" A vse to: "Radiču je treba omogočiti, da njegova zmaga, najsi je bila pridobljena kakorkoli, doprinese k ureditvi in utrditvi te države. Pot, po katerem je hotel iti Frotič, je vodila do tega. Toda kakor nam pripovedujejo konstituiranje in zaprisega konstituan-te, je Pribičevič tudi topot prevladal. Radiču se pozitivno sodelovanje otečuje in mučeništvo Hrvatske se nadaljuje. Vsi pravi prijatelji države bi morali najpeti vse sile, da se temu neznosnemu stanju napravi konec". Napravi konec? Kako? Že sama konstituanta se je sesla v znamenju reakcije. Ko so prišli poslanci v Belgrad, so našli pred seboj poslovnik, ki jim veže roke in določa celo vrsto reči, ki spadajo edino le v delokrog konstituante same. Vlada je sestavljena na temelju skrajne reakcije in najnovejše novice sporočajo, da se je tudi Pa-sič odločil za skrajni centralizem v smislu Velike Srbije brez ozira na kulturne in gospodarske razmere in potrebe Slovencev in Hrvatov. V teh okoliščinah je dolžnost opozicije trdno vstrajati na svojem mestu in odločno voditi boj za pravo prostost, za ozdravljenje in pametno u-reditev notranjega položaja države, boj, ki ji je bi! naložei> od ljudstva. NI ŠE GOTOVO, DA PRIDE REV. MEŠKO V AMERIKO. Rev. Smolev prosi, naj glede vesti v Edinosti št. 7., z dne '25. januarja t. 1. "Rev. Meško pride v Ameriko". objavimo sledeče: "Ni še gotovo, če pride g. Meško sem. Stvar je ta: Moj škof. Rt. Rev. James O'Reilly, me je pred Božičem prosil, da mu preskrbim dva nemško govoreča duhovna. Sporočil sem mu. da bi eventuelno prišla sem gospoda Mesko in Ražun. Mil. g. škof je bil z mojim nasvetom zadovoljen in mi naročil, da naj takoj ponudim gospodoma župniji, in je istočasno obema nakazal denar za vožnjo. Naprošena sta bila, odriniti takoj in me po kablju obvestiti, ako se , odločita, da odpotujeta semkaj. Kakor hitro dobim kako poročilo, bom takoj Vaš list obvestil". Rev. Smoley. FRANČIŠKAN — MORIVEC SVOJEGA PREDSTOJNIKA. To je bil zadnje čase en posebno masten ocvirk za naše nasprotnike. Niso mogli počakati, da bi se dognalo, kaj je na tem. Na dolgo in široko so opisovali njegov zločin in metali njega in vse druge redovnike, zlasti frančiškane, ž njim v en gnojni in krvavi koš. Nas kajpada pred vsem. Zdaj se je pa dognalo, da dotični ni bil frančiškan, saj ta "ru-javi" ne, ampak konventualec ali kakor jim ponekod pravijo minorit. Radi njegovega res moralno slabega življenja, ga je red, koj, ko se mu je to dokazalo, odslovil. A on je na kljub temu še vedno nosil re dovno obleko, dasi ni bil več redov-fnik. Te mu red ni mogel vzeti, državna oblast pa, ki bi mu jo mogla, mu je ni hotela. Tako je njegov zločin zdaj na red padel. Seveda pri pametnih in razsodnih ljudeh ne. Red je s tem. ker ga je radi moralnih predstopkov, ki v očeh javnosti in po državnih postavah niti kaz-njivi niso, izbacnil, dosti jasno dokazal. da je zdrav, ker ne trpi take gnilobe na sebi. Če bi svobodomi-sleci in socijalisti in njih priganja-či hoteli na sebi napraviti tako •purgo", bi jim sploh nič ne ostalo. OCVIRKI. Prof. Goddard je baje iznašel tako dalekostrelen top alr kaj je že, da je ustrelil na luno. Kovač na luni mu je takoj odgovoril, a je v svojem prvem strahu očividno slabo meril, ker je mesto prof. Goddarda — Terčka v uredništvu Glasa Naroda v glavo zadel. * * * Eden od Glasa Naroda je te dni iskal po Chicagi Boga, ker je imel pa tako "idealne" pojme o Bogu, da ga je hotel videti, je moral z dol-| gim nosom nazaj hudiču služit, na kar se očividno bolj razume. * * * Nekdo zavida Pj Skazo, ker boj ploh vlekel. Najbrž bi ga dotični sam rad, ker mu od njegove boljše! polovice vsak dan, pozimi in poleti ploha preti. No pa če ni to sam Pe-terček, si bo že znal pomagati. Kar ata ali pa Francko naj vpraša, kako tudi taki zopet lahko pridejo do ploha. * * * Dva starokrajska hribovca sta prišla v Ameriko. Slučajno jima pride v roke Glas Naroda. Bereta, gleda-, ta in se čudita. "To naj bi bil glas naših dobrih ljudi", pravi eden, "samo blatenje in nič kot blatenje vere in duhovnikov?"—4'Veš ti kaj", mu pravi drugi, "v Ameriki je vse narobe v primeri s starim krajem, kaj pa če bi bil tudi ta Glas odkod dru-J god?" . . . * . * * morje, tega samosrajčnika je pa tukaj pustil v tako obupnem stanju, da ne more ne živeti ne umreti.'Ker je že preveč zmrznjen in sestradan, saj živi samo od pogrete "košte" in še ta je slaba, mu skoro ne bo mogoče ohraniti življenja. Zato bi bilo še najboljše, da bi se našlo kako usmiljeno srce, ki bi mu dalo zadnjo milostno brco,-se vsaj ne bo martral. Švedski humor. — Župan: "Ne morem pomagati, zakon je zakon. Zaradi pijanosti ste obsojeni na denarno kazen 10 dolarjev". — Obsojenec: "Ali, gospod župan, nimam božjega v žepu". — "Boste pa tri dni presedeli v zaporu. Ako bi ne bili zapili denarja v žganjariji, bi zdaj lahko plačali globo". iiiiiiiiiiniiiniiiniiniiiiiiiniDaniiiiiiiniaiitiiiiiiiucsittni SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO " L I E 1 " SIot. K«t. pevsko društvo Lira, Cleveland, Ohio. — Predsednik: Aaton Grdi-na »1052 E- 62 St. Podpredsednik in pe-▼ovodja: Matej Holsnar 1109 Norwood Rd. Tajnik in zapisnikar: Ignacij Zupančič 1173 Norwood Rd.: Blag. Fr. Matja-iič, 6515 Edna Ave. o lektor: Anton Hlabie str. Pevske vaje so vsaki torek, četrtek in soboto ob pol 8 uri zvečer. S«- Zaljubljen. — Ženin : "Kadar pogledam svojo Ktitrico, se mi zdi kakor bi bil pijan". Prijatelj (pomilovajej: "No, no, saj -Ti že preje nisi mogel veliko prenesti !" Vsakemu kdor ima še kaj čuta, se mora "Proletarec" v srce smiliti.—! Pomislite, v sami srajci je prišel danes — sredi zime — v naše uredništvo, ves zmrznjen in prazen, da bi skozi njega zapiskal. O ta požrtvo-val na socijalistična ljubezen, ki se je ta rdeči cede, kakor obljubljena' dežela mleka in medu! Oče Kristan1 jo je popihal s tisoči in tisoči čez NAZNANILO IN ZAHVALA. a Iti Našim naročnikom in dobrotnikom kakor tudi vsem rojakom v Clevelandu in državi Ohio naznanjamo, da jih bo te dni obiskal Mr. John Jerič. On je poblaščen pobirati naročnino, oglase in sploh vse. kar je zvezi z našimi listi "Ave Maria", ' 'Edinost" in 4'Glasnik Presv. Srca Jezusovega". sem ga toplo priporočamo in obenem prosimo, da mu gredo rojaki na roke v vseh ozirih. Uprava in uredništvo UPRAVA IN UREDNIŠTVO AVE MARIJE, EDINOSTI IN GLASNIKA P. S. J. Nesrečna smrt. ki ne prizanaša nikomur, je pobrala mojemu sinu Marku ljubljeno soprogo Marico Bluth, rojeno Gauže, v najlepši dobi življenja, v 27. letu. Sirota je zgubila pri porodu govor m m mogla opraviti sv. spovedi, temveč je prejela samo sv. poslednje olie. Prečastiti gospod Francis Mihelčič so vodili sprevod . cerkve sv. Antona Padovanskega ob veliki udeležbi občin stva, ki je izkazalo svoje sožalje s tem, da je rajno spremilo k zadnjemu počitku. Bodi ji žemljica lahka in naj ji sveti večna luč! Rev. Mihelčiču kakor tudi celemu občinstvu, ki se je ude-iezilo pogreba, se v svojem imenu in v imenu svojega sina najlepše zahvaljujem za izkazano sočutje. Ely' Milln- MARKO BLUTH, starejši. - DBTJSTVO SV. VIDA STKV. 26 X.I.X.J. Ima svojo redno mesečno sejo na sako Drvo nedeljo r mesecu v Knausovi tvorani, cor- St. Cleir Ave. and 62nd Str. N E. Uradniki « leto igao- Predsednik, Anton Grdina 1053 East 62nd Street., tajnik, Joseph Russ 6517 Bonna Ave. N. E-; zastopnik, Joseph 3gnn 1051 Addison Rd- W.; Društveni Jdravnik Dr. J. M. Seliskar na 6127 St -lair Avenue- Novi člani se. sprejemajo v društvo >d 16-ga leta do 50-ga leta starosti in e zavarujejo za posrnrtnino $1000 500-00 tli 250.00 noše društvo plačuje $6.00 te-lenske bol. potpore. Naše društvo sprejme tudi otroke ▼ Mladinski oddelek od 1 do 16 leta staro-i in e zavarujejo $100.00: Otroci po 16. *tu starosti prestopijo k aktivnim čla-im m se zavarujejo od $250.00 do $1000. >lačevanje društvenih ases- pri sejah od 1 ure dop. in do 5 ure pop. NTovi člani in članice morajo biti prespani od zdravnika naj kasneje do 15. Ine vsacega meseca. Za vse nadaljna pojasnila se obrai-e na irori imenovane uradnike. iz I * Vaša zadnja ura! + + * * * * * + + * * ROJAKAM sirom Amerike naznanjava, da sedaj prihajajo zadnji dnevi za vse one ki žele dobiti svoje sorodnike, prijatelje in svojce k sebi v Ameriko. V kratkem bo stopil v veljavo.novi zakon, kateri bo zagradil dostop tujcev v Ameriko. * ZATO KDOR ima SVOje ljudi V Stari domovini in bi jih rad dobil k sebi v Ameriko, naj se nemudoma obrne na naju doli podpisana, da Vam preskrbimo potrebne listine, s katerimi bodo Vaši sorodniki mogli v Ameriko. POMNITE pa tudi' da Vam bomo midva naredila take listine najceneje izmed vseh. Zato obrnite se na nas in prihranite si svoj denar! Pisma naslavljajte vedno na: JERIC & 2ELEZNIKAR, (Slovenska notarja.) CHICAGO, ILL. 1849 W. 22nd ST Prepričajte se! Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike. Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po" najzmernejših cenah. Vsem se priporočam. DR. OHLENDORFOYA ZDRAVILA so izvrstna proti KAŠLJU, UJEDANJU, ŽELODČNIM BOLEZNIM IN REVMITIZMU. Steklenica stane 75c. 1924 BLUE ISLAND AVE. ■emečeK FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, III. PHONE: CANAL 2534. ODHOD _PARNIK0Y. NEW YORK—TRST 9. febr. President Wilson ' 15. febr. San Giusto 16. marca. Columbia 19. marca Argentina 26, marca President Wilson 2. aprila Belvedere NEW YORK—HAVRE 15- feb. Chicago 16. feb. Leopoldina 17. feb. La France 26. feb. La Savoie i 8. marca Aochambeau iS- marcaLa Nouraine 17. marca La France 19. marca Chicago 26. marca La Savoie 4. aprila La Lorraine 12. aprila Rochambeau NEW YORK—CHERBURG, Francija 8. febr. Albania 17- febr. Imperator 26. febr. Aquitania 1. marca Saxonia iS. marca Albania 22. marca Aquitania 7. aprila Mauretania Za cene in druge podrobnosti se obrnite na: ZAKRAJŠEK & ČEŠARK, 70 Ninth Ave. New York City. A še zanesti na delavstvo! Ali ste že kaj razmišljali, gospod ravnatelj, kako bi se dali delavci bolj pri^zati na podjetje? Svoja hišica, svoj dom, to je močno vezilo, ravnotako zakonska zveza, žena in otroci. Jaz se bojim, gospod ravnatelj, da živi tudi nekaj Vaših delavcev v divjih zakonih". "Mislim, da", je zmignil ravnatelj z rameni; "toda če pošteno delajo, se jaz za to ne brigam". "Kar ni prav, gospod ravnatelj ni prav. Nravnost se ne sme oma-lovažati, ker je tudi gmotno koristna. Zakonski ljudje so pohlevni, pokorni; kako razbrzdani pa so mar-sikaterikrat samci! O tej zadevi bom govoril jaz sam z gospodom župnikom in Vi mi beste pomagali, da uredimo nezdrave razmere". Kočija je čakala pred gradičem in niso rabili, in kako-so se ojačili, iz- Mosterih in Lajb sta se poslavljala popolnili in izpopolnili z rabo inlpri gospeh, oni s tolažilom, da po-vajo. Kako razvije telovadba teles-) šlje kmalu svojega sina, ki jim bo ne moči in kakšni bebci postanejo preganjal dolgčas, ta z obžalova-1 j udje v starosti, če jim preseda du- njem, da bo bridko pogrešal duho- j ševno delo, to vidimo v vsaki druž- vito družbo. Potem so se odpelja- "Ali gredo gospodje pogledat tvornico?" je vprašal ravnatelj. *'Pozneje, gospod ravnatelj, pozneje", je. branil Mosterih. wGre-doč, preden se odpeljemo. Prosim, gospod doktor, nadaljujte! Pri Vas se človek vedno kaj nauči. — Naravno in zakonito, tako je bilo". "Da, ampak vaditi in uriti treba vsako dušno in telesno moč, da ne oslabi. .Razvoj rastlinstva in živalstva nam kaže, kako so se spačili, izhabili, okrnili udje in organi, ki se bi". — *'Torej ena pasma mora vladat v dobro urejeni državi", je poprijel besedo Klepš, ki se je bal, da si bo privoščil Lajb dobrega Mosteriha. "Da; toda ta gospoduje le toliko časa, dokler izpolnjuje pogoje vladanja. Plemstvo, ki je zavladalo v burnih časih, je izgubilo v mirnih svoje vrline, temelj svoje vlade, ker ni bilo prilike jih uriti in vaditi; na posled mu je zadala smrtno rano demokratična naprava splošne vojne dolžnosti. Tako je nastopila druga vlada, vlada denarja in tiste pasme, ki je najspretnejŠa v pridobi- li v tvornico. Pri vhodu so se po1-klanjali uradniki, po raznih oddelkih je vodil goste ravnatelj. Kazal jim je, kako je ukrotila človeška roka divjo Peščato, da ji o-pravlja najtežja dela in goni največja kolesa, ne sicer vdano in mirno; toda kaj ji pomaga, če šumi in hrumi in se peni od jeze! V livarni so se topile kovine. Zdajpazdaj je za-žarela kakor peklensko žrelo v kotlu odprtina, da je pritekla kakor iz ognjenika težka ognjena lava v pripravljene posode in kalupe in obža-rila z bliščem, ki je jemal oči, molčeče delavce, ki so krotili razjarjeni banje in vrtenje, kori in doli in sem in tja, na levo in desno, enakomerno in brez prestanka kakor stb rok in sto nog strašnega velikana, ki se u-pira in lomi in trga okove, da se stresa zemlja pod premikanjem orjaškega telesa, pod hropenjem silnih pljuč. In človek, ki je ukrotil in vklenil tega velikana, kako se ga boji še vedno, kako stbpa oprezno, da se mu ne približa preveč, kako se umiče, kadar se iztegne železni ul in seže po njem ! V drugem poslopju drug ropot, ne več debel in zamolkel kakor grom, ne več kakor hreščanje drevja, ki ga lomi po gozdu vihar, ampak tenak in droban, klepanje in trk-ljanje, tu hitrejše, tam bolj počasi, zdaj glasneje, zdaj tiše na vseh koncih in krajih, in vmes brnenje in brenčanje jermenov, ki tekajo ob vretenih in gonijo kolesa. Za stroji pa sede ali stoje delavci, ki pazijo, da dela stroj vestno in tolče pravilno in vrta in pili in brusi kovino. Tudi tega oddelka naprave goni od-daleč voda Peščata, ki so jo v strojnici z ognjem strahovali mogočni stroji, jo izpremenili v paro in prisilili napeti svoje moči in prerivati težke bate n delati tlako človeku. Gospodje gostje niso mnogo razumeli o teh strojih;; zaraditega je Mosterih molčal jn poslušal, Lajb pa govoril in kritikoval. Svetnik Klepš pa je izpraševal delavce, ka- NEKOLIKO ODGOVORA. Kako {ponosni in veseli morajo pač biti sedapslovenski x>rganisti po Ameriki, da po dobili tako mogočnega "bosa", našega dičnega obermež-narja Franckarja tam v New- Yor-ku, ki jih bo sedaj vzel v svoje mogočno' varstvo iQ zaščito. Pomislite ! Kaj ni to krasno! Mesto letne plače tisoč dolarjev pa plača petinšestdeset dblarčkov enkrat za vselej ! Kraljeva plača! Ali se ne izplača biti podložen tolikemu dobrotniku slovenskih organistov, ga po-slušti in delovati proti postavnemu župniku! Šur, Majk! * * * Cerkveni organist, kateremu so dobri farani, ki podpirajo cerkev in njegovo plačo skupaj znašajo, samo "fajmoštrova banda", tisti pa, ki javno in tajno spodkupujejo napredek župnije, skušajo korak za korakom spodbiti v«e, kar farani dobrega dosežejo, tisti, ki neprenehoma spletkarijo proti "tej bandi" pa zavezniki in najboljši zaupniki in prijatelji. tak organist je gotovo silno neznačajen, ako tej "bandi služi", če prav mu ta banda plača $75.00 na mesec, ti njegovi "prijatelji" pa enkrat za vselej samo 65 dolarčkov. Sicer se pa ta "fajmoštrova banda" le prevečkrat naveliča potrpežljivo- vanju denarja. Plemstvo se je že ^element, mu odpirali pot in jo zapi- začelo mešati ali vezati s tem novim slojem ter si pridobivati na ta način prej neznanih financialnih vr-* lin, ki se potem dedujejo od roda do roda. Moderna aristokracija je aristokracija denarja in stare vrste aristokrat je smešen. če nima de narja". "Ampak današnji čas je aristokracijam sploh nasproten", je dejal Klepš, "in poudarja demokratična načela". "Ah, dokler naša aristokracija", je rekel Lajb in se priklonil Klepšu, "tako skrbno uri in razvija svoje vrline, ni nobene nevarnosti. Narava sama nam je ustvarila ugodne razmere. Da pisarno gleda katoliški delavec protestantskega, nemški slovenskega in narobe, to je za nas velike važnosti. Vera, narodnost, domovina, pasma, to so mogočne im-ponderabilije. Dobro bi bilo, če bi se bolj negovale in gojile te razlike med delavskimi masami". "Da, da", je vzdihnil Klepš; "toda godi se ravno narobe. Delavci se vežejo in družijo med seboj, kar je bilo nedavno še prepovedano, kar je veljalo za upornost in prekuci-jo; mi podjetniki pa se pobijamo s konkurenco. Kdo se more dandanes rali zopet, ravnali stroje, ki so dvigali in odvajali žareča bremena, ali odnašafi napolnjene kalupe, iz katerih je cvrčal in žvižgal in sičal razbeljeni vzduh. "Tam pa zelen žar?" je vprašal Lajb. "Ker teče baker", je dejal delavec in zamašil odprtino z glinjem. "Xaša valjarna!" je dejal ravnatelj in pokazal med silnimi stebri težke valje, ki so se vrtili paroma v nasprotnih smereh, prvi par daleč narazen, drugi vedno bliže in bliže in razstop zdaj okrogel, zdaj oglat. In delavci so pokladali težke kose žarečega. mehkega železa med valje, ki so potezali kovino medse, jo raztzali in obračali; ko pa so jo prevalili, so jo prestregli na drugi strani drugi delavci in jo pomeknili zopet med drug par valjev, ki jo je podaljšal in potanjšal še bolj in razloč-neje določil obliko in tako naprej, dokler se ni izdelalo tu okroglo ali robato žeezo, tan> pločevina ali žica, ki se je vila in žarela in rdela in temnela po mokrih, umazanih tleh kakor dolga goreča kača, ki se zvija in siče, ko jo je presekala na travniku kosa. Od vseh strani šum in ropot in puhanje in cvrčanje in gi- sti, zlasti ako ta banda potrpežljivo ko da se jim godi in koliko časa da prenaša vse to "prijateljstvo" celih ze služijo v tvornici, in jim dajal deset mesecev in poleg tega še lepo gredoč dobre nauke. prijateljsko svari, da tako ne bo šlo. "Pridno delo", je dejal, "in zmer- * * * nost, to je pogoj sreče; delo in zmernost". "Zatorej nič bat^ gospod!" je odvrnil kovač Brnot. "Dela je dosti; za našo zmernos^ pa skrbe Vaše plače". "Nesramna predrznost!" je šepetal naglas uradnik, ki se je hotel prikupiti. Klepš pa je samo karajoč pogledal delavca in šel mimo. Kaj pa ta kup?" je vprašal Lajb, ko so ostavljali tvornico. "Odpadki", je dejal ravnatelj. " Zakaj ne porabite i*?' spravite v denar?" je opominjal Lajb. "Pomešajte z žaganjem ali s kakšno drugo redilno snovjo in napravite u-metno krmo za živino!" "Naše krave", se je smejal rav natelj. "niso tako neumne, da bi jedle kaj takšnega". (Dalje prihodnjič.) T RESNICA J£ KAR TRDIMO. "AKO STE BOLMI. /V zalogi imamo najfinejše Edisonove gramofone. Prodajamo raznovrstno zlatnino. Kar prodamo za zlato, ostane zlato. Popravljamo vsakovrstne žepne in stenske ure. ' Prodajamo tudi raznovrstna očala. Ce ne vidite dobro ali če Vas radi utruje-nos živcev boli glava, pridite k nam in mi Yam bomo dali očala ki Vam bojo pomagala. Ako trpite na ^trganju po ramah, križu in nogah, če Vas trga po vratu ali po glavi, pa naj si bo že od prehlajenja, ali drugače, ter če Vas zdravniki ne morejo ozdraviti te bolezni, tedaj pridite k meni. JAZ SEM IZNAŠEL zdravilo ki vam bo pomagalo če tudi zdravniki niso bili v stanu "Vam pomagati. VEM ZA ZDRAVI- lo ki ozdravi vnetje grla (Tonsilitis), brez da bi morali na kake operacije. Poskusite in prepričajte se! PETER A. MILLER, Expert Optician—Full Line of Jewelry—Watch Repairing. Satisfaction Guaranteed. 2128 W. 22nd Str. PHONE: CANAL 5838. Chicago, HL Mr. Kovačič, bivši organist Sv. Štefana v Chicagi, si je dal v "Glasu Naroda" jako lepo spričevalo slabega računarja. Letnih $900.00 je revež dal za celih $65.00. Pa se za to "veliko milost" še zahvaljuje o-j nim, ki so ga speljali na led. Well,j ■ volenti non fit injuria! * * * Nek i človek je obdolžil svojega! bivšega župnika in bosa, da je kra-j del cerkveni premog. Revež se je pa zopet izdal. Mislil je, če je nje-j gov sinček odpiral pušice v cerkvi jn kradel skozi več mesecev cerkev-1 ni denar, da potem vsakdo krade. \ sak čevljar meri čevlje po svojem kopitu ! * * * Ljudje, ki imajo mast na glavi, naj bi rajeMepo doma v skriti senci ostali, ker drugače bi se znala mast začeti topiti in jim umazati cel o-! braz, kar jim gotovo ne bo v korist za prihodnjost. * * * Kaj bi rekel ta človek ako bi šel kak chicaški cerkveni organist k Za-vertniku po mesečno plačo? — Kaj bi mu Mr. Zavertnik milostno od-govoril? "Komur služiš, za katerega delaš, tisti ti naj pa plača V * . * * Kaj bi rekel tovarnar delavcu, ki bi skušal spodkopavati tovarnarju, ki mu daje delo, tla pod nogami in bi pomagal tistim, ki mu skušajo škoditi pri njegovem podjetju? Bi ga tovarnar trpel v tovarni? Načelo katoliškega delavca je zvestoba gospodarju. * * ♦ Sicer pa: Kdor noče sprejeti prijateljskih spominov in nasvetov, temu ni mogoče pomagati. m ym< mex. ysm, ara ym: ym % NA PROSTEM. Prodam ali zamenjam krasno hišo s. šestimi sobami bungelow* v lepem kraju blizu Chicage. K hiši spada aker dobre zemlje, hlev za tri glave živine, drugi "hlev za 150 kokoši in kolarnica za avtomobil. Vse v najlepšem stanju.— Lepa prilika za pravega človeka.—Za pojasnila injdrugo pišite na naslov: "Na prostem'*, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. -»z- m w -a«- <♦> HARMONIKE! Izdelujem in popravljam vsakovrstne harmonike, * bodisi kranjskega ali nemškega tipa.. Vsa dela izvršujem zanesljivo in točno, po najnižjih cenah. Se priporočam rojakom sirom Amerike. ANTON BOHTE, 3626 E. 82nd St., Cleveland, O. Slavnemu občinstvu priporočam, svojo dobro trgovino s železnarijo. V zalogi imam najboljše peči, katere se greje z oljem, plinom in tudi take za premog. V zalogi imam tudi raznovrstno o-rodje za vse rokodelske stroke. — Kadar potrebujete kaj takega, pcidite k meni in boste najboljše postrežem. F. M. NILLES, 1842 W. 22nd St., Chicago, SLOVENCEM V CLEVELAN-DU, OHIO! Slovencem v Clevelandu in ta mošnji okolici naznanjamo da ima v zalogi letošnje Mohorjeve knjige" za leto 1921, naš zastopnik Frank Suhadolnik, 6107 St. Clair Ave., Cleveland, O On ima tudi v-'zalogi vse knjige, ki jih prodaja naša tiskarna. Za naročila in vse stvari, ki se tičejo nas se lahko obrnite vsakokrat na nje ga. Vsem ga najtoplejše priporo čamo. Slovenian Franciscan Press, , Chicago, 111. če ste varčni pri eni stvari zakaj niste pri drugi? — Slovencem ^v Chicagi naznanjam, da izvršujem vsa čevljarska dela najboljše in najhitrejše. Sedaj ko je neznosna draginja, si veliko prihranite, če daste svoje čevlje popraviti. Zalegli Vam bodo kot novi, poleg tega pa ostane Vam v žepu nekaj dolarjev. Moje delo je izvršeno z najboljšimi stroji in je nad vse trpežno. — Poskusite in prepričajte se sami! Prodajam tudi trakove za čevlje, kakor tudi razne kreme za čiščenje čevljev. Za vse se Vam priporočam J. ADAMS,. 1845 W. 22nd St., Chicago- Slovenski ameriški javnosti. -mr omoqo^Bxq mo;od uia* as s^ijamv ^ojis uiaouaAois znanja, da se je tvrdka LEO ZAKRAJŠEK, 70 — 9th Ave., NEW YORK CITY, zaradi velikega in neprestano rastočega prometa reorganizirala in sicer na ta način, da j svojemu dosedanjemu delokrogu pridružila tudi posle privatne banke ter da od NOVEGA LETA naprej posluje pod imenom: ZAKRAJŠEK & CESARK, — na istem naslovu. Kakor do sedaj, bo tudi za naprej vse poslovanje pod osebnim vodstvom ustanovitelja in dosedanjega voditelja te tvrdke, g. Leo Zakrajšeka, vsled česar so rojaki lahko uverje-m, da tvrdka ne bo krenila s poti dosedanje postrežljivosti, točnosti m poštenosti, temveč da se bo trudila, da svoje poslovanje vsestransko izboljša v korist onih, ki se je bodo posluževali. Od države New York je ta tvrdka sedaj dobila bančno dovoljenje, kar bo zlasti pri pošiljanju denarja v stari kraj velike važnosti in koristi, ker tvrdka ne bo vezana posluževati se raznih drugih bančnih podjetji in njih zvez v ta namen, temveč se bo v svojem poslovanju s starim krajem lahko posluževala onih zvez, katere je g. Zakrajšek napravil v času svojega obiska v starem kraju. Pošiljanje denarja se toraj sedaj izvršuje pod državnim nadzorstvom in pod jamstvom ki ga je tvrdka položila pri državi in ki ga zakon določuje za izvrševanje teh poslov. Na podlagi vseh teh važnih pridobitev, nastopa ta tvrdka leto 1921 z zavestjo, da je v najboljšem stanu služiti svojemu narodu se v dosti večji meri kakor do sedaj. Podpisana lastnika se ob tej priliki kar najtoplejše priporočava zaupanju in naklonjenosti vseh rojakov v Ameriki brez razlike, zagotavljajoč jim točno in pošteno postrežbo v vsakem slučaju. Z odličnim spoštovanjem ZAKRAJŠEK & ČEŠARK "PRIVATE BANKERS", 70 —9th Avenue -:- NEW YORK CITY. - ■ —