Št. 26.
V Gorici, dne 2. marca 1901.
' iestih lsdanjlh, in
Iihftja trikrat na teden                     .   ,
sioer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje Iz-danje opoldne, večerno izdauje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s „Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-jemaca   ali  v  Oorioi   na dom poSiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. C-fiO
.  pol leta ..........6 , 60 ,   ,     ,   330
četrt leta  . . '.". V*."*:  JT^Vr ."tJO—
Posamične številke stanejo 10 vin-. Naročnino sprejema upravuiStvo v Gosposki ulici štv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. GabršCek vsak dan od 8. ure aijutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa o& 9. do 13. ure. Na naročilu brez doposlsino naročnine se ne oziramo.
„PKIMORECiUzhaja neodvisno od «Soc"e» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
«So6a» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Sohwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenfli5 na trgu della CJaserma in Pipan v ulici Ponte dolla Fabbra.
SOČA
(Večerno i zda nje.)
Tečaj XXXI.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici St 7 y Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici SL 11.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upraraištvn.             ___
Oglasi In poslanic«
so računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 1 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — večje črke po prostoru.
Naročnino iu oglase Je plačati loco Gorica.
»Goriška Tiskarna" A. Gabršček tiska in zalaga razen »Soče. in »Primorca* še -Slovansko knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. ]
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
<Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Mestno gospodarstvo v Gorici.
Tisti vladni sistem, kateri dosledno potiska v stran slovanski živelj po vseh primorskih deželah, je „osrečil* Gorico s tem, da je dvignil v njej na površje radikalne Lahe, kateri današnji dan gospodujejo v mestu skoro neomejeno, in kateri kot taki imajo v rokah tudi mestno gospodarstvo.
Ob raznih prilikah smo pokazal!, da to mestno gospodarstvo v rokah radikalnih Lahov ni kdo v/? kako vzorno, da ni tako, kakor bi moralo hiti. kar bi seveda pričakoval vsak človek, ako se le to upošteva, da vodijo tako gospodarstvo možje, katerim je dal veljavo in moč vladni sistem, ki bi po najprimitiv-nejših pojmih o občinski samoupravi moral vsekako skrbeti za to, da je ista v veščih iu spretnih rokah, ako mu je blagor ljudstva res pri srcu, kakor opetovano zatrjuje!
Gorica stoji na slovenskih tleh, Slovenci so jo ustanovili in jej dali ime, živi od Slovencev, današnji dan je v njej nad polovico slovenskega prebivalstva, in bi bila popolnoma slovensko meslo, da ni Slovencev raznarodoval listi zloglasni vladni sistem uprav sistematično desetletje za desetletjem, potem je Gorica glavno mesto dežele, — odtod umevno, da natit ne more biti vse-jedno, kdo gospodari v glavnem mestu, kdo vodi občinsko samoupravo.
Potegniti se moramo tu najprej za nie&itte Slovence, katerih magistrat najrajse ne pozna, in v imenu slovenskega prebivalstva v Gorici na sploh moramo povzdigniti glas proti gospodarstvu na goriškem magistratu, katero je tako, iia kliče glasno po potrebni premcmbt. Meslo trpi, hira, nima potrebne vode, ne luči, sploh se zrcali v vsaki ulici, ali kamor sploh stopiš, nemarnost občinske uprave.
Človek, ki pozna druga mesta, vidi na prvi hip, ko prehodi Gorico, da mest je zanemarjeno na vseh koncih in krajih, da manjka to in ono, in kdo je kriv? V glavnem pač slabo mestno gospodarstvo, katero \o-dijo radikalni Lahi. Mestna bljigajna je vodno prazna, proračuni izkazujejo df fic.t, župan se je moral zateči že k najemninskemu krajcarju, da dobi za mesto *saj nekaj več toliko potrebnih dohodkov, ne glede i»a »o, d a o b r e-
meni s tem preznatno posebno nižje sloje prebivalstva.
Dohodkov iskati, tam kjer bi jih bilo lahko najti, v prvi vrsti pač s skrbjo, da Gorica postane po svoji naravni legi in čudovito ugodnem podnebju pritočišče tujcev, tega laški magistrat ne ume. Niti na misel mu ne pride, delovati na to stran, zanj je ,il mondo goriziano* vse na svetu. Kaj tujci I
Pa tudi drugače se menijo bore malo za napredek mesta. Načrti, s katerimi se v takem pogledu buvijo drugodi prav intenzivno, prihajajo pri nas na dnevni red le takrat, kadar je kateri izmed teh že neobhodno potreben, drugače pa spava slavna občinska samouprava »spanje pravičnega*.
Reči so dospele že tako daleč, da se celo Lahi v Gorici prav v merodajneni številu dvigajo proti negospodarstvu na goriškem magistratu. Kar javno očitajo, da mestni očetje z županom vred se ne brigajo resno za občino, da iščejo po magistratu le same sebe, da se njihovo »delovanje" vrti v glavnem le okoli osebnostij, da seje so redke, kar kaže o brezbrižnosti itd.
Da, da, kadar je treba iti proti Slovencem, takrat pa so hitro na delu. Tista nepoštena gonja proti slovenski Soli v Gorici jih ne vlrudi, nepotrebni mestni stražniki imajo menda kar nalogo, šikanirati slovensko prebivalstvo v mestu, pobirati denar od Siovencev, to znajo, — v takem oziru da so nevtrudljivi, še mari pa jim ni, da bi popravili tlak, poskrbeli, da se očedijo umazane ulice, napravi potrebna luč in preskrbi mesto z vodo, in kaj na primer jih briga, ako naredi hudournik Koren ob vsakem večjem nalivu škode na stotine ter preti po svojem nevarnem naraščanju v nevarni strugi pod-rušiti cel del mesta I   Kaj jim mari za to?!
Lahi samo so se začeli upirali tistemu nemarnemu gospodarstvu na magistratu. S tem uporom je umevno združen tudi n e h o t o m a o d p o r p r o t i t i s t c m u zloglasnemu sistemu, ki je vrgel gospodars Ivo v Gorici v roke takim l j u d c m.
To se nam je zdelo potrebno konsta-tovali, ker nikakor r.e moremo mirno gledati, kako propada glavno meslo nase dežele. Potreba jo prememb, pred vsem v celem staraSinslvu.
Da so se Slovenci razvijali v mestu tako, kar bi jim pritikalo, ter se niso dali raznarodovati, bi danes mi gospodarili na goriškem magistratu, in smemo reči, da v tem slučaju bi bila Gorica vzor-mesto med pokrajinskimi mesti ter zdravilišče v pravem pomenu besede.------------
To omenjamo na tem mestu z željo, da nam bodi v spodbudo, nadaljevati vstrajno svoje prizadevanje po tem, da pridemo Slovenci v mestu do tiste veljave, katera nam pritiče. Potem utegne postati marsikaj drugače.
Dopisi
V Gorici, 1. marca. (Tutti frutti.) — Hvala Bogu! Šegavo prH«us?no dobo smo zaključili pretekli teden ler kar čez noč »šlrbunknili" (da govorim z znanim običajnim „slavnostnim" govornikom na Silvestrovo v klerikalnem raju) iz norčavega pustnega časa v resni postni čas. »Sanatorium muco-rum" je popravil marsikomu želodčne težave, pravočasno in dolgo spanje pa je plesalcem in plesalkam spravilo zopet v red mišico, kito, srčno žile itd., jetika po raznih »takvinčih* pa se počasi ozdravi; najboljše zdravilo je: dolgo spanje, pridno čitanje in kozarec s patentirano znamko H* O. Kar *Hiče vloge, s ?c»'»jro je vžiga! predpustom Amor srca, bomo sodili pozneje. Dosedanja poročila so tako nejasna in si v slučajih tako nasprotujejo, kakor lista, s katerimi nas farbajo Angleži glede na vojno v južni Afriki. One, ki so zapustili predpustom »ta ledig stan" ter se §e niso najedli sladkostij medenih tednov, pa pustimo v miru, v katerem naj počivajo!
Slovenci v Gorici smo predpnstni čas očividno napredovali v družabnem življenju. To sta nam pokazali pred vsem prav lepo vspeli veselici: kolesarskega društva v Dre-herjevi dvorani in pa Sokolova maskarada v starodavnih čitalničnih prostorih. Pozdravljali je Iu zlasti okolnost, da je kolesarsko društvo spravilo Slovence do tega, da so stopili iz tesne dvoranice v veliko, lepo, elegantno dvorano. To je korak naprej. Ob tej priliki seveda moram povedali, da ti dve veselici sta pokazale, da klerikalcev prav nič ne potrebujemo, oni pa š e našo mladino!
Pripoveduje se mi, da čitalniški ples so omogočili, da je bilo vsaj nekaj, — dijaki. No, v zahvalo pa se je namrdnila neka katoliška gospodična na plesu ter izustila dolgočasno besede: S temi dijaki paresninlC! Seveda je iskala s tovarišičami vred drugačne zabave, katere jim še idealni dijaki ne morejo dajati. Tako kak Ijubeznjiv glas iz srede odraščene mladine, četudi v slučajih ni najbolje »izbran", to segače uha in sega notri do srca. Posluša se pa lahko, saj de dobro
in dr. Pavlice ni poleg!-----------a Danes je
vse dostojno", tako je začel mali kavalirski Cahej dobrikanje neki dami, ki hoče biti jako visoka (.Visokost* je pač v krvi in v rodbini !), češ, danes je zbran cvet v Citalniških prostorihl Mhel Cvet! Ako ste odšteli dijake, sedmorico drugih gospodov iz naprednega tabora, koliko je ostalo tistega »cveta-, h kateremu štejete vso takrat tam zbrano družbo?! (Ako odštejete še izjeme, kaj ostane?!) Mhel ?ašoga malo! — Tista dama je blagovolila odgovoriti nekod na vprašanje, kako je vspel kolesarki ples: — M e e e e - šnno je bilo I - N6, naj bi ostala le lepo doma, da se jej še kaj no »zmeša" prav v bližini I — Jih ne potrebujemo, pa mirna Bosna!-----------
Kdo bi mislil, da se še dobi katoliški nnnc, ki gre ogenj »panat^?! — V Kostanjevici na Krasu je gorelo. Neki pobožni Žefki je prišlo na um, skočiti do g, nunca ter ga prositi, naj pride takoj na goriSče, da bo ogenj »panal*. Nune je, čeprav bolehast iu čotast, takoj hitel na gorišče, se odkril, začel moliti in prekrižavati ogenj. Ko se mu je zdelo dosti, pa je rekel: »Jest sim vžej odpravil, bo vžej dobro, le pridno vodo nosite in ogenj gasite, slame pa ne pridevajte ognju!* Odšel je, ognja pa je bilo konec, ko je vse zgorelo. — Ljudstvo držati v vražah, v nevednosti, to pač nunci kaj radi delajo. Zakaj, to »vžej* vedo, ali ljudstvu se odpirajo oči, da spre-videva, kako ga farbajo in sleparijo nekateri izmed tistih, ki bi imeli učiti resnico in pravico I Pa je »vžej" tako: marsikateri nune misli vedno edino le na se in na svojo malho, ki nima dna. Kakor bi v brezdno metal, nikdar ni sita !
Tako ga je razjezil otrok, da še ma-lakdo tako! Znani naš prijatelj, biljenski ku-rat Roječ, je izpraševal v šoli krščanski nauk«
Rcman.
Poljaki spisal Henrik Sienkievdcz. -• Poslovenil Podravski. Itodje.)
Ti sediš pri meni ter misliš samo nanj. Misli tudi mt-me, sicer ga bom sovražil. Za-me si ti jedino božanstvo. Blagoslovljen tvoj oče in tvoja mati, blagoslovljena dežela, ki* te je rodila. Hotel bi objeti tvoje noge in te moliti, hotel ti dajati čast, doprinašati ti žrtve in priklanjati se tebi» ti moja boginja. Ti ne veš, ne moreš vedeti, kako te ljubim!.,«
Govoreč tako pogladi z roko svojo bledo celo ter zapre oči. Njegova narava ni nikjer poznala mere, niti v srdu, niti v ljubezni. Govoril je razvnelo kakor človek, ki je zgubil oblast nad seboj ter ne zna brzdati svojih besed niti svoje navdušenosti. Toda govoril je istino iz dnS. svoje duše.
Bilo je videti, da bolečina, žalost in poželjenje ter poveličevanje, nagromadivši se v njegovih prsih, je naposled vse pridrlo v potoku besed na beli dan. Ligi ji se je zdelo, da so njegove besede prenapete, toda srce jej je jelo nasilno utripati, kakor bi hotelo raztrgati tuniko, ki je pokrivala njene prsi. Ni se ' mogla ubraniti sočutja do njega in do njegovih muk. Ugajalo jej je ono spoštovanje, s katerim je govoril ž njo. čutila je, da je ljubljena in oboževana čez mero, čutila, da ta razbrzdan in nevaren človek je sedaj z dušo in telesom njen  kakor suženj in prav
ta pokorščina njegove moči jo je napolnovala s srečo. Njeni spomini so oživeli. Bil je to za njo zopet oni ponosni in kakor paganski bog zali Vinicij, kateri jej je Aulovi hiši govoril o ljubezni ter budil kakor iz zna njeno, takrat Še na pol otročje srce, oni Vinicij, čegar poljube je še čutila na ustnicah in s čegar objetja jo je iztrgal Uršo na Palatinu, uprav kakor bi jo bil odnesel iz ognja. Samo da je sedaj s svojo bolečino na orlovem licu, z bledim čelom, s prosečimi očmf, ranjen, popolnoma potlačen in spokorjen vsled ljubezni in pokorščine, bil uprav tak, kakoršnega si je želela, kakoršnega bi bila hotela imeti takrat — torej dražji nego kedaj poprej.
Nakrat pa je spoznala, da more napočiti trenutek, v katerem bi ju njuna ljubezen pograbila kakor vihar, in spozna vši to, je začutila tudi ona to, kar je čutil kratko poprej on, da namreč stoji na kraju brezna.
ČeiRU je zapustila Aulovo hišo? čemu se je rešila z begom, čemu se skrivala tako dolgo v najbolj zapuščenem delu mesta? Kdo je bil ta Vinicij? Augu-stijanec, vojak in Neronov dvornik. Gotovo se je ž njim vred udeleževal vseh njegovih razbrzdanostij in lopovščin, kakor je to pričala gostija, na katero Ligija ni mogla pozabiti; naj je ob enem z drugimi hodil v temple ter doprinašal žrtve paganskim bogovom, v katere nemara ni verjel, pa jih je vendar spoštoval.
Saj jo je preganjal radi tega, da bi jo napravil sužnjo in ljubljenko, da bi jo vrgel v oni strašni svet sijajnosti, razkošja in brezsramnosti, ki je klical na-se, jezo in maščevanje božje. Sedaj se jej je seveda zdelo, da je ves spremenjen, toda ali mar ni malo poprej dejal, da je pripravljen i sovražiti Kristusa, ako bo ona mislila samo na Njega. A Ligiji se je zdelo, da| je že zgolj misel na kako drugo ljubezen, nego  na
ljubezen do Kristusa, velik greh proti Njemu in Njegovim naukom, in ko je zapazila, da bi se na dnu njene duše utegnili zbuditi nekaki drugi občutki in težnje, se je je polastila bojazen pred svojo bodočnostjo in pred svojim srcem.
V tem hipu notranjega razpora jo je dobil Glauko, ki je prišel pogledat k bolniku. Na Vinicijevem iicu se takoj pojavi jeza in nestrpljivost. Jezil se je radi tega, da mu je pretrgal razgovor z Ligijo, in ko ga je Glauko jel drugo izpraševati, mu je odgovarjal skoraj prezirljivo. Vendar pa se je kmaiu pomiril, toda ako si je nemara Ligija domišljevala, da je to, kar je slišal v Ostrijanu, moralo uplivati na njegovo ponosno naravo, pa se jej je morala ta prevara raz-prašiti. Spremenil se je bil samo radi nje, sicer pa mu je srce ostalo trdo in surovo, pravcato rimsko in volčje srce, v katerem ni bilo prostora za blagi nauk krščanske vere, kakor tudi ne za hvaležnost*
In Ligija je odšla vsa v skrbeh in zelo vznemirjena. Poprej je darovala v "molitvi Kristusu svoje srce mirno in čisto kakor solza. Sedaj pa je bil uničen ta mir. V čašo cvetja je zlezel strupeni črv ter jo začel ugonabljati. In dasi že dve noči ni spala, jej vendar spanec hi prinesel miru. Zdelo se jej je, da Nero na Mu Augustijancev, bahantinj, koribantov in ffladijatorjev v Ostrijanu na vozu z rožami ovenčanem, Sazi tolpe kristijanov, njo pa Vinicij prime za roke, dvigne jo na svojo kočijo, pritiska na svoje prsi ter jej šepeta: »Pojdi z nami!« V.
Od tega trenutka je bolj poredkoma zahajala v [družinsko sobo ter se bolj poredkoma bližala njegovi 'postelji. Toda mir se jej več ni vrnil. Videla je, da jo
Vprašal je nekega dečkar Kdo je prinesel Mariji oznanenje? Deček ni vedel, zato je gledal nekam s str8hom|v dobro rejeno lice g. nunca. Ker je otrok le molčal, mu je začel pomagati: Gab, Gab, Gab — deček premišljuje, kar se mu zasveti v glavi in na vprašanje odgovori glasno: Gab rš če k! Na angelja Gabrijela se ni mogel spomniti. Prebledeval in zarudeval je Roječ, da mu je sapa uhajala, tako ga je jezil otrokov odgovor, ko je Cul v Soli tisto ime, katero on v krščanski ljubezni toliko sovraži! Ljudje, ki so to zvedeli, pa so delali opazke: .Pravje, prav pritiče mu tak odgovor. Saj se peča le s politiko, le o tej govori, le to uči, zato naj mu bo otročji glas v svarilo, da naj uči svoje ovčice krščanski nauk, ne pa le politiko; potem se ni čuditi, ako celo otroci zamenjavajo imena angeljev in politikov."
Iz užiteUsklh krogov, dne 28. febr. (Zarja boljše bodočnosti). — Vsled nove deželne šolske postave z dne 6. oktobra 1900. št. 26. se je nam učiteljem povišala plača od novega leta sem za za 200 K in učiteljicam pa za 160 K. — To je sicer malenkost, pa vendar je nekaj. Učiteljstvo bode moralo vsekako še trkati na vrata boljše bodočnosti, kajti učiteljstvo ni še nikakor tako plačano, kakor bi moralo biti.
Naloga vsega avstrijskega učsieljstva bode, delovati potom državnega zbora, da pridemo do našega cilja ter da se naši opravičeni želji ugodi. — Avstrijsko učiteljstvo ima v sedanjem državnem zboru šest uči-teljev-poslancev. Kakor doznamo, so ti naši kolegi že stopili v kontakt z različnimi odseki državnega zbora in vršila so se že posveto-tovanja glede povišanja učiteljskih plač, zadevajoč vso Avstrijo
Z ozirom na to se je sklenilo predlagati državnemu zboru, da se spremenijo §§ 55. 57., 61., 62., 63., 64. in 66. državne šolske postave z dne 14. maja 1869. ter državni zbor naj sklene: naj se izvoli odsek, broječ 48 državnih poslancev, kateri naj sledeče predlaga, prvič: Najmanjši dohodek prov. učiteljstva naj bode 1200 K poleg 30% stanarine ; ter skupaj: 1200 K -f 360 K — 1560 K, oziroma 780 gld. — Definitivtio nameščeno učiteljstvo naj pa dobiva dohodke c. kr. državnih uradnikov od XI. do VIII. razreda. — Stanarina definitivnega učiteljstva naj pa bode enaka aktivni dokladi državnih uradnikov dotičnih razredov. — Drugič, dohodki moškega in ženskega učiteljstva naj bodo enaki. — Vsled večjih stroškov, pripadajočih na občine, šolske okraje in dežele zaradi teh dotacij naj od začetka pravo-veljavnosti te postave skozi pet let plačuje država iz državnega zaklada eno tretjino, a v nastopnih petih letih dve tretjini stroškov. Po preteku te dobe so občine, okraji in dežele oproščeni nadaljnega plačevanja v svrho teh dotacijskih zahtev.
Ako se to uresniči, no, potem nam kmalu zašije — zarja boljše bodočnosti.
Iz Sate, dne 20. svečana 1901. — Sprejmi, slavno uredništvo, tudi od nas mal dopis! Vsaki dan vidimo, kako naši klerikalci črnijo naše pristaše na vse mogoče načine, in sicer največ z lažjo. Saj »Gorica" in »Prismojenec" se še tepeta za dopis, ako je podoben laži.   Kar pa zadnji dve številki
»Gorice« počenjate, presega pa vse meje, ker dopisnik, ali ne pozna naših razmer, ali pa je popolnoma neumen. Na to, kar trobi v »Gorici" od 12. t. m., »kake zasluge ima načelnik Jazbec za ustanovitev šole v tukajšnji občini," mu bodi povedano to: zasluge pripisujemo g. Kovačiču in Abramu, ki sta bila takrat načelnika, ko Jazbeca še tistikrat nikjer ni bilo ne v občinskem ne v šolskem svetu, ko ni vedel niti, kaj je.
Pa kaj hočete? Poglejmo malo znamenito šestletno gospodarstvo l Občinski vodnjak v spodnjem delu Sute stoji večino leta suh, med tem ko mora 24 številk približno četrt ure hoda v najhujši zimi hoditi v zgornji del Sute po vodo. Prizadeti posestniki so že prosili radi tega g. načelnika, ali brezvspešno. Zadri se je nad njimi, naj jim popravijo „naprednjaki". In ti posestniki morajo piti vodo, katera se izteka od gnoja njegovih podrepnikov, med tem ko čitamo, da je vedno še precej kronic v občinski blagaj-nici t — V naprednjake pa se zaletava tudi radi tega, ker dve tretjini posestnikov sta sklenili, odpraviti gospodarski svet; radi tega se jezi ta »klampinasti" mož. Ali naj se le jezi, naši občinarji ne bodo več tako neumni, da bi trpeli še za naprej ta nepo-potrebni gospodarski svet. — O ti ubogi Tonček! Zato tako razsajaš, kričiš in se jeziš I Kaj pa bi bil še rad, ko ti to sto in petdeset delavcev plača. — Streznimo se in dajmo tem našim pijavkam slovo in zasluženo plačilo!                             Več občanov.
Iz goriške okolice. — Kmetski sin je spet prisiljen prijeti za pero in napisati par vrst, ne zaradi sebe, ampak zaradi poštenosti »Sočinega" uredništva in odvetniške pisarne. Radoveden sem, od kod izvira isto prepričanje gg. okoli »Gorice", da je čevljarjev sin pisal tisti dopis v 23. št. »Soče* s podpisom »Kmetski sin".
Obžalujem sicer, da javno svetu sami pravite, da se sami v svoje zrcalo gledate, in mislite, da tudi drugi tako delajo, ter da nosite vedno v srcu tisti pregovor, ki pravi: »Ti rečem, da mi ne porečeš'', zato tudi »Soči" ali njenemu uredništvu večkrat kaj takega očitate, kar sami delate. Lep moralen vzgled!
Vi pravite, da vaš članek se ne dotika pravih učiteljev, ampak res je, da stoji pisano samo za napredne učitelje. Po vašem mnenju so pravi samo tisti, ki so na vaši strani, drugi so divjaki!
Toliko Varn za danes odgovarjam in ne več, ter Vam ob enem naznanjam, da še nikdar nisem bil v nobeni odvetniški pisarni, pač pa imam sam svojo kmečko pisarno, katera se  nahaja v Št. Andrežu pri Gorici.
Poživljam Vas, da vržete od sebe tisto Svojo sumljivost in tisto trdno prepričanje, da ne boste deležni tatvine tuje časti. Vas pozdravlja                            »Kmetski sin".
Domače in razne novice.
Osebne Testi. — Kontrolor finančne deželne blagajne v Trstu Edv. S o s i č je imenovan ravnateljem, blagajnik Kari B 0 h m pa kontrolorjem.
Novi dlani Soške podružnice slovenskega planinskega društva. — Na novo so pristopili Soški podružnici gospodje:
Caucig pl. Franc, sekcijski šef na Dunaju, Gaucig Ferdinand, štacijski šef na Dunaju, Hrast Josip, c. kr. poštar v Kanalu, Lokar Artur, c. kr. notar v Kanalu, M a š e r a Alojzij, c. kr. sodni pristav v Kanalu, Zega Miha, župan v Kanalu in Konjedic Rudolf, trgovec v Gorici.
Klodlč, deželni šolski nadzornik, je vložil baje prošnjo za umirovljenje. Kdo bo njegov namestnik, je prevažno vprašanje. Pozor, ker vlada ima, kakor se čuje, že pripravljenega kandidata, ki bi bil Ie njeno^po-služno orodje l
,Jour-flxe* kolesarskega društva drevi v hotelu »pri treh kronah" obeta biti jako zanimiv. Za posebno zabavo poskrbi brzo-fotograf Fairku in pa moment-slikar Miško Pinzel, društveni oktet pa ne zamudi, storiti svojo dolžnost j. ubranim peljem. Društveniki se pozivljejo, da se udeleže ,]our-ftia" v lepem številu.   Gostje dobro  došKT
.GorišLa ljudska posojilnica«. — Kako imenitno deluje ta prvi naš denarni zavod vkljub vsej klerikalni brezobraznosti, kljub vsej nesramni farovSki agitaciji, nam kažejo števila.
Povedali smo že, da je imela v janu-varju 288.362 K čistega denarniškega prometa; v februvarju pa, dasi je to prav slab mesec v letu, ga je bilo 218.107 K, torej skupaj v prvih dveh mesecih 506.469 K ali nad pol milijona. — Lansko leto v prvih dveh mesecih, ko še ni bilo klerikalne gonje, je imela prometa le 439.366 K.
Važno merilo za denarni zavod so hraniln* vloge. Teh je dobila posojilnica v prvih dveh mesecih na novo 153.917 K, lani v istem času pa le 106.232, torej lep napredek tudi tu, pa naj klerikalci tudi jeze škripajo z zobmi. Kar se tiče lova na hranilne vloge pri naši posojilnici, se kažejo klerikalci v prav ostudni luči. Kjer le morejo, poberč kako knjižico in jo izročd kar v varstvo »Centrifuge", po denar prihaja kar njen sluga in ne stranke same. Je pač bolj »gvisno*, da bi se katera ne premislila, kajti da daje »Gor. ljud. posojilnica* prednosti in nedvomljivo varnost, o tem je vsakdo prepričan, dočim mora »Centrifuga" svojo varnost šele dokazati. Bomo videli bilanco, ako jo pokažejo! — Naše somišljenike opozarjamo, naj pazijo na take »lovce" ; morda se splača tudi naš lov na nje.
Klerikalni napad na »TrgoTsko-obr? • d zadrugo". — Naši klerikalci ne morejo in ne morejo pozabili, da sta oba naša prva denarna zavodu — ki razpolagata ob letu in dan z milijoni — v rokah narodno-napredne stranke, kar tudi ostaneta. Zato pa si izmislijo od časa do časa kak nov napad. Tako so se zagnali zopet v »Trg.-obrtuo zadrugo", češ, kako grozno so padle hranilne vloge v zadnjem času, odkar klerikalci tu ni™ majo nikake besede. — Resnica je le toliko, da v prejšnjih časih so bili šteti med h > f -nili tudi denarji dragih denarnih zavodov; odkar pa je treba plačevati tudi rentni davek, je nastala potreba, odpreti nov račun — izposoj;!. Da bi kaj takega u sneli pisači v klerikalnem uredništvu, tega sicer ni mogoče zahtevati, ali česar modrijani ne razumejo, naj tudi ne pišejo.
Resnica pa je, da /Frg.-obrtna zadruga* še nima dovolj hranilnih vlog. Dok!« jih nima vsaj pol milijona, ne smemo mirovati. Kakor smo pred kratkim pGJasnili, na daleč okoli ni tako varnega denarnega zavoda kakor naša »Trg.-obrtna zadruga". Vsaka krona hranilne vloge je pokrita ali zavarovana s 3 kronami že vplačanega in ?. 9 kronami podpisane lastne glavnice. Nekaj takega no more izkazali najbrze noben denarni zavod v Avstriji. Da se bran !nc vlogo zavarovane do 40%, to se dogaja, ali da so kar večkrat pokrite z lastnim denarjem, tega ni lahke še kje najti. Zato je „ Trg.-obrtna zadruga" sposobna za velike   hranilne vloge.   V.'nr«'iost
hranilnim vlogam in ob enem članom zadruge daje pa še posebna določba pravil, namreč, da zadruga sme sprejemati hranilnih vlog le do polovice podpisanih deležev. In vrhu vsega tega še neomejeno jamstvo. -— Kdor ima le količkaj pojma o denarnih poslih, bo razumel, da »Trg.-obrtna zadruga" zasluži v tem pogledu neomejeno zaupanje.
Namen. »Trg.-obrtne zadruge* za napredek Slovencev na Goriškem je naravnost velikanski. To se pokaže v malo letih v toliki meri, da bodo naši rojaki blagrovali to srečno misel. Zato prosimo somišljenike, da agitnjejo povsod za našo »Trg.-obrtno zadrugo", posebno pa, da bi premožnejši rojaki vlagali pri njej ali pri »Gor. ljud. pos." svoje denarje kot hranilne vloge,
Čujmo še, kaj piše vpogledu žalostnih gospodarskih nasledkov političnega razkola »Slovenska zadruga":
»Žalostni gospodarski nasledki političnega razkola se kažejo od dne do dne po vsem Slovenskem. Nedavno smo čitali v goriškem listu »klerikalne* barve veselje, da se zmanjšuje stanje hranilnih vlog v ondotnem denarnem zavodu, ki je baje idaj v »liberalnih" rokah in ki baje vsled tega izgublja zaupanje. To je grda škodoželjnost! Tako škodoželjni niso na primer na Kranjskem ne »liberalni" ne »klerikalni" Slovenci, kateri vsi vidijo, kako se vsled slovenskih zavodov zmanjšuje stanje hranilnih vlog pri stari nemški »kranjski hranilnici"; pa te škodoželjnosti ne izražajo nikjer na tako ostuden in očiten način. Vzrok te žalostne prikazni v Gorici je gotovo političen razkol, pa tudi to, da med goriškimi Slovenci ni toliko gotovine, oziroma denarja na razpolago, da bi vsi trije slovenski denarni zavodi v Gorici poleg laških, ki so se najbolj ž njim založeni, imeli dovolj hranilnih vlog, in potlej pa bi še mnogobrojne posojilnice na ondotnih kmetih bile ž njim dovolj preskrbljene".
Tako piše »Slov. zadruga", ki torej ostro obsoja škodoželjnost tistih naših klerikalnih »rodoljubov", ki najprvo na prav topovski način agitujejo in rujejo proti denarnemu zavodu, ki ni v njihovih rokah, in kadar zbegajo nekaj ljudij ter provzroče kako škodo zavodu, ki posluje skozi in skozi varno in pošteno, pa očitno pokažejo svoje veselje, katero jim narekava klerikalno rodotjubje. Tako je delo na katoliški podlagi! — Rodoljubi, somišljeniki! Na nepošteno ravnanje klerikalcev proti našim denarnim zavodom bodi odgovor ta, da se poučuje ljudstvo, obračati hrbet vsem klerikalnim posojilnicam, ter se zatekati v potrebah le do naših zavodov.
Novačenje. -- V goriškem okraju se bo vršilo letošnje novačenje, kakor sledi: za Gorico 18. in 20. marca; dne 29. t. m. v Ajdovščini za občine: Ajdovščina, Sv. Križ, Črniee, Gabrije, Kamnje; 30. t. m. za Skrilje, Šmarje, Lokavec,  Vrtovin,  Rihemberg; dne
1.  aprila za goriško okolico, to je: Solkan, Grgar, Trnovo, Čepovan, Gor. Trcbuša; dne
2.  aprila, št, Peter, Miren, Bilje, Prvačina, Dornberg; dno 3. aprila Št. Andrcž, Vrtojba, Vogersko, Renče, Opatjeselo; dne 9. aprila Podgora, Št. Ferjan. Kojsho; 10. aprila Ločnik, Sovodnje in šempas, Dne 10. maja bo novačenje v Kanalu za Kanal, Anhovo, Ajbo in Lokovec, 11. maja pa za Avče, Rečinj, Kal, Banjsice in Bate.
»Slota&skt .eontraiii*.. In »Prismu-jGnee.* — V zadnji Hevilki hvalisa »Pri-smojenec" — ,slovanski centrom", kateri je ustanovil na Dunaju v državnem zbora razdirajoči duh dr. Šusteršiča ter tako onemogočil klub vseh jugoslovanskih poslancev. Potem pa se »Prismojencc" zaletava v narodno-napredno stranko, češ, samo 4 poslance je poslala na Dunaj. Res, ako vzamemo strogo; narodno-napredna stranka na Kranjskem 5n Goriškem je poslala na Dunaj 4 poslance«, klerikalna stranka na Kranjskem, katera se priznava javno kot taka, je« poslala
Vinicij zaslednje s prosečim pogledom, da čaka na I vsako njeno besedo kakor na milost, da trpi, pa se vendar ne sme pritoževati, da je s tem popolnoma ne zapodi od sebe, da ona sama mu je vse zdravje in veselje, in njeno srce je bilo radi tega prenapolnjeno sočutja. Kmalu je tudi opazila, da čim bolj želi se mu izogniti, tem večjo žalost čuti do njega, tem dražji jej je. Mir jo je povsem* zapustil.
Časih si je dejala, da je prav za prav njena dolžnost, da bi bila neprestano pri njem, bodisi že radi tega, ker božji nauk veleva, plačevati hudo z dobrim, in da bi, razgovarjaje se ž njim, ga mogla za ta nauk pridobiti. Toda vest jej je takoj dejala, da s tem le vara samo sebe, da jo nekaj drugega vleče k njemu — namreč njegova ljubezen in njegov pogled. Tako je živela v neprestanem razporu, ki je naraščal od dne do dne.
Časih se jej je zdelo, da jo obkoljuje nekaka mreža, iz katere hoče ona zbežati, pa se Čimdalje le bolj zapleta va njo. Morala je tudi priznati, da je vsakega dne čutila večjo potrebo videti ga, da jej je bil njegov glas vsaki dan dražji, da se mora z vso svojo močjo boriti z željo sedeti neprestano pri njegovi postelji. Ko se mu je približala ter se je on razveselil, je stre-petalo od veselja tudi njeno srce. Nekega dne je zapazila solzo na njegovih trepalnicah in tu se je je prvič v življenju polastila misel, da bi mogla to solzo posušiti s poljubom. Prestrašena radi te misli in prezirajoča samo sebe, je prejokala vso naslednjo noč.
A on je bil potrpežljiv, kakor bi bil prisegel sam sebi, da se hoče izuriti v potrpežljivosti. Kadar so se mu čaaih od nestrpljivosti, svojeglavnosti in jeze za-iesketaie oči, se ie takoj premagal in potem zrl nemirno za njo, kakor bi jo hotel prositi odpuščanja in
to jo je še globokeje ganilo. Nikdar si ni domišljovaia, da bi bil gojil do nje toliko ljubezni, in kadar je mislila na to, se je Čutila ob enem kriva in srečna. Vinicij pa se je bil tudi v resnici spremenil. V svojem razgovoru z člankom ni bil več osoren. Pogostoma mu je prišlo na misel, da je ta bedni zdravnik in suženj, ta stara tujka Mirijam, ki mu je tudi rada postregla, ter Krispin, katerega je neprestano videl zastopljenega v molitev — da so vsi ti* ljudje. Čudil se je takim mislim, ki pa mu niso bile več ncpovoljnc. Uršo se mu je sčasoma prikupil, in razgovarjala sta se po cele dneve, kajti ž njim je mpgel govoriti o Ligiji. Orjak je bil noizcrpljiv v svojem pripovedovanju, in dasi je bolniku le semtertje postregel, jd vendar kazal, da mu je silno naklonjen.
Ligijo je smatral Vinicij neprestano za bitje, ki stoji za sto stopinj više od onih, ki so jo obkoijovali. Navzlic temu pa se je spoprijaznil kolikor toliko tudi s temi preprostimi in revnimi ljudmi, kar ni doslej storil nikdar v življenju, ter na njih odkrival razne vrline, kar mu doslej nikdar še na misel ni prišlo.
Nikakor pa ni mogel trpeti Nazarija, ker se mu je zdelo, da si mladenič dovoljuje gojiti ljubezen do Ligije. Dlje časa se je premagoval, da bi mu ne pokazal svoje nevolje, toda enkrat, ko je Nazarij prinesel deklici dve prepelici, ki ju je kupil na trgu za denar, kateri si je bil sam zaslužil, se je oglasil v Viniciju znovič Kvirijev potomec, kateremu je bil sin premaganega naroda še manj, nego najbednejši suženj. Začuvši, kako se mu je Ligija zahvalila, je grozno obledel, in ko je Nazarij odšel po vodo za tiči, jo dejal:
»Ligija, tako se moreš spozabiti ter sprejemati darove? Mar ne veš, da Grki imenujejo ljudi njegovega naroda židovske pse?«
*Xe vem, kako jih imenujejo Grki,« odvrne Ligija, pač p:i vem, da je Nazarij kristijan in moj brat«
Na to ga žalostno in začudeno pogleda, ker že ni bila več vajena slišati podobne besede od njega. Vinicij pa stisne zobe. samo radi tega. da jej ni rekel, da tnkegti brata bi dal pretepsti na smrt, ali pa bi ga poslal na deželo, kjer naj kot ,compeditus* *) kopijo prsi v njegovih vinogradih v Siciliji...
Vendar pa se premaga, potlači v sebi svojo jezo ter čez nekaj časa reče:
»Odpusti mi, Ligija! Ti si mi kraljeva hči in ljubljeno dete Plaucijevo.s
Premagal se je toliko, da je obljubil Nazarijti, ko se je zopet prikazal v sobi, da mu daruje par pavov aH flamingov, katerih je imel polne vrte, kadar se vrne v svojo vilo.
Ligija je razumela, koliko truda ga je morala veljati podobna zmaga nad samim seboj. Toda čim pogosteje se je to zgodilo, tem rajše ga je ona imela. Njegova zasluga glede Nazarija pa je bila vendar večja, nego si je domišljevala. Vinicij se je sicer mogel nanj za trenutek hudovatl, ni pa mogel biti nanj ljubosumen. Mirijamin sin ni značil v njegovih očeh mnogo •   '                              "                 ...-.-
kateri, Dokaj      ,
samim seboj, dVseje padal molče* onemu Češčenju, s kakoršnim je bilo med temi ljudmi obkoljeno ime Kristusovo in Njegov nauk. V tem oziru so se godile v Viniciju čudne reči.
sumen. jutrijamin srn ni znaeu v njegovih, očeh iogo vec nego pes, a vrhu tega je bil še otrok, fceri, ako je ljubil Ligijo, jo jo ljubil le po otročje, ikaj težji boj pa je moral mladi tribun izprovesti s
*) Človek, ki dela z tvezaBimi nogami. (Dalje pride)
pa 6 poslancev. Torej razlika.» 2. Dr. Gregorčič je opeharil goriške Slovence za mandat v peti kuriji, ker slovenska stran ga ni izvolila, marveč Furlani, na Štajerskem pa ni proglašena ne napredna ne klerikalna stranka, poslanci pa so se cepili: 2 sta sla v »cen-trum", ker nista smela drugače, 2 pa, gg, dr. Ploj in Robič, sta pristopila hrvatsko-sloven-skemu klubu kot prava slovenska poslanca.
Hvaiisanje klerikglqev v takem pogledu, kakor i      ,    , .   •>---------v, -.t: —   *— *--*---„
da njihola strankVfmiTofromfr'^^                           K-Sa^1?«* klerikalnega vampa grdo
siancev za sabo, je neumestno; in to toliko | P° '©»lovsko- zangala) tako le »dogodbo«: bolj, ker razdirajoče delovanje dr. Šusteršiča na Dunaju je obsodil ves * razsodni jugoslovanski svet, izvzemši večino naših nuncev, ki tudi povsodi razdirajo, da morejo le sami gospodovati nad -neukim ljudstvom !
Lastna hvala — smrdi. — »Prim. List" je čutil potrebo, povedati, kako da napreduješ svojimi naročniki. Pravi, da ,Soča* in »Primorec* romata nazaj v Gabrščekovo tiskarno, nasprotno pa je od novega leta »Prim. List" pridobi! nad 500 novih naročnikov. — Lastna hvala smrdi in po navadi je neopravičena. Tako je v tem slučaju, kajti za to hvalo tiči edino le reklama za naročbo »Prismojenca*, čei, glejte, toliko jih je pristopilo, pristopite še Vi drugi! — Naročnik in naročnik, to je razlika. Mi štejemo med naročnike tiste ljudi, ki res sami naroče list ter ga sami plačujejo, »Prim. List* pa je uštel med svoje naročnike v»* tiste, katerim nunci prav vsiljivo pehajo v hišo »Prim. List*, ali za katere plača naročnino »Tiskovno društvo*. To so usiljeni naročniki, ne pa pravi. — Ako se upošteva okolnost, kako grozno vsiljujejo nunci »Prim. List*, so ga vsilili le še malo, 500; človek bi pričakoval več. Znamenje, da ljudje pač še vedno rajši čitajo »Primorca*l
V tukajšnjo bolnišnico so pripeljali v četrtek dve ženski, 54 letno Marijo Pa-horjevo in njeno 18-letno hčer Ivano iz No« vevasi v županiji opajski, bolni nevarno za lega rje m. Zdravili sta se nekaj časa doma, slednjič pa sta se morali zateči v bolnišnico.
Sedaj Je prišel Spinčič na vrsto!
—    »Edinost* piše : Sedaj je prišel Spinčič na vrsto! »Slovence* je priobčil strupen članek proti državnemu poslancu Spmčiču, In zakaj ? Po »Slovencu* samem posnemamo, da se je v zbornici poslancev obdolžilo posl. dr. Tavčarja, da se ni pridružil sploSni obsodbi zbornice proti tisti gnusni interpelaciji nemških radikalcev, sramoteči katoliško cerkev. Isti »Slovenec* sam pa ne izključuje možnosti, da se je dr. Tavčar vendar pridružil oni obsodbi, da se je torej Tavčarju zgodila krivica. Ker pa je bil Spinčič gotovo popolnoma prepričan o tem, se je po svoji vesti' slovesno postavil po robu takemu neopravičenemu obdclženju. Spinčič se je torej potegnil za resnico in proti krivemu obdolženju. In takov dogodek porablja »Slovenec" za strupene napade na moža, kateremu nikdo ne more odrekati spoštovanja, najmanje pa najidejalneje ljubezni do svojega naroda, za katerega je že več trpel, nego vsi oni skupaj, ki ga sedaj proganjajo v .Slovencu".
—  Mi nočemo braniti Spinčiča, ker on ne potrebuje naše obrambe. Proti temu le hočemo protestirati, da »Slovenec* vzbuja domnevanje, kakor da se Spinčič identificira s tem, kar piše — »Slovenski narod" I To je naravnost zlobno. Spinčič* .se je le potegnil za svojega tovariša v državnem zboru. Mi vsaj si domišljamo, da bi n. pr. tudi pošteni in kocilijantni Povše slovesno protestiral, ako bi ga hoteli proglašati odgovornim za vse, kar piše »Slovenec*, in še sosebno za strupeni napad na Spinčiča! I ¦— Dostavljamo, da »Slovenčevo" poročilo o dr. Tavčarju, da m ni pridružil splošni obsodbi, kakor v začetku navedeno, je — laž! Tako se je dognalo v zbornici sami, ker tistega češkega poslanca, na katerega se sklicuje „Slovenec*, tačas.v zbornici niti bilo ni!
Na poŠt! v Kojskem vlada čuden red. Naši naročniki se pritožujejo dan za dnevom, kadar prihajajo v Gorico, da se jim »Soča* in »Primorec* ne dostavljata redno. Posebno neki naročnik v Šmartnem dobiva »Sočo' jako neredno, cele dneve prepozno, ali je pa sploh ne dobi. Izvedeli smo celo, da drugi po Kojskem čitajo tisto »Sočo*, katera je namenjena naročniku v drugem kraju. Ali ni to Čudno, ako pride kdo k našemu naročniku ter mu reče: Ti, jaz sem pa tvojo »Sočo* v Kojskem čital! Naročnik pa gleda debelo, ker je še vedno ni dobil. Ker se take pritožbe množe in naši opomini poštnemu uradu v Kojskem nič ne izdajo, bomo pri-morani iskati od pomoči pri ravnateljstvu v Trstu. Da bi klerikalne roke samovoljno gospodarile po poštnih uradih, tega pač ne bomo trpeli.
Deželno pomožno društvo rudedega križa za Goriško in Gradiščansko nam je priposlalo svoje računsko izvestje za preteklo leto 1900. — Iz istega posnemamo, da ima društvo aktivnega premoženja K 3871546. Med društveniki, katerih je bilo lani 281, štejemo več Slovencev, občin slovenskih je upisanih v društvu 47, iz Furlanije niti jedna. Predsednik društvu je Kari vit. Catinelli. Poročilo je sestavljeno v nemškem jeziku, kateri pri nas n i deželni jezik J
Vožnja po pošti. — Lani i« je peljalo med Gorico in Trbižem s pošto ob 2 popol-noči okoli 600 oseb;   iz   Gorice v Boleč s
poŠto opoludne okoli 1100; iz Gorice v Postojno ob 4. zjutraj 400, opoldne 1400; iz Gorice v Tolmin ob 3. pop. 500; iz Gorice v Kojsko ob 11. dop. 200; iz Gorice v Ri-hemberg 750. Skupno potnikov 4950.
Osel — tati — ali lažnjivel po poklicu. — »Gorica*, za njo »Primorski List", in poglavar obeh, ljubljanski »Slovenec* so priobčili (le »Gorica* je še poprej
starem trgu so čakali na izid vo-litve; tu seveda ni Smelo manjkati »Soči« nega* nadzdražbarja. Bil je pa tudi priprost kmetic iz okolice, ki je poslušaje hodil od skupine do skupine čakajočih radovednežev, da bi vjel na uho kaj o volitvi. Ko ga zapazi »Sočin* nadzdražbar, se zadere nad njim: »Osel, kaj poslušaš?" Kmetic: »če sem jaz osel, ste, pa VLJat! Nadzdražbar steče, naglo po stražnika.1 Ko ta pride, vpraša kmetica: »Zakaj ste rekli temu gospodu tat P* Kmetic: „Rekel mi je osel, jaz pa vidim, da nimam oslovskih ušes; moral mi jih je on ukrasti, zato* je tat.* Stražnik se srčno nasmeje in obrne. In nadzdražbar jo je popihal!«
Vsa ta dogodba je grda laž. Tako trdimo mi. Vprašamo pa vendar »Gorico", ki je priobčila prva ta zanimiv dogodek, kdo je tisti gori omenjeni »Sočin* nadzdražbar, povejte nam, kdo je tisti priprost kmetic, sploh dokažite vi, ki v stiski Boga na pomoč kličete, kakor se bahate javno, istinost tiste dogodbe. Mi trdimo že naprej, da je neisti-nita, zato »osel*, »tat* padata na vas nazaj, in prostovoljno se jima pridružuje Se -— »mrcina«!
Okrajna posojilnica t Kobaridu, re-
gistrovana zadruga z neomejeno zavezo, vabi k občnemu zboru, kateri bo dne 7. marca 1. 1901 ob 2. uri popoldne v prostorih gosp. Juretiča (Fedrig). Dnevni red po § 37. društvenih pravil,                          Načelništvo.
Za kratek cas, — (Tinče »Beckov in France »Gulčev* pred parnim mlinom v Komnu.) Tinče »Beckov*: »Gulč* — ali si slišal, kaj ljudje govorijo?
»Gulč*: Kaj ? Jaz ne znam nič.
T, »Beckov*: AH nisi slišal, da ljudje govorijo, da vera peša in umira.
»Gulč*: Molči, molči, kaj si tako neumen, da to veruješ, Menda si se to sam izmislil,
T. »Beckov*: No, saj čitaš časopise in v »Prismojenem Listu* najdeš, da vera peša in umira.
»Gulč*: Beži, beži, »vera* peša in umira?! Ali ne vidiš, da šele sedaj se je v Komnu dobro ustanovila »vera*, ker je postavila celo pred »Furlanov* mlin — »kažot*.
Ustnica. —- Gosp. dopisniku iz D. Dopis prejeli. Priobčimo ga v torek. — Gosp. dopisniku z G. Dopis smo morali še odložiti. Dobili smo z G. še jeden jednak dopis. Porabimo oba, kakor se bo dalo. — Gosp. dopisniku s Krasa: Dopis priobčimo prihodnji teden. Bomo videli, ako poreče »Gorica* zopet, da je bil skovan v našem uredništvu! Zdravi! — G. dopisniku iz Vrtojbe: Vašega »zakasnelega dopisa* ne moremo priobčiti, ker niste podpisan. Dopisov brez podpisa pa ne priobčujemo.
Razgled po svetu.
Državni zbor. — Podrobnosti o nastopu nemških radikalcev proti češkemu narodnemu socijalistu Fresslu, kateri smo omenili zadnjič:
Ob pol 2. uri je začel govoriti češki narodni socialist Fressl, in sicer v češkem jeziku, vsled Cesar so nemški radikalci takoj začeli razgrajati. Fressl je povedal, da namerava da osmih zvečer govoriti, a moral je dosti prej utihnili. Nemški radikalci s Schčnererjem na čelu so namreč začeli groziti, češ, da ne trpe, da bi se češki govorilo. Obsipali so predsedujočega dra. Žačka z najsuro.vejšimi psovkami. Iro, Stein, Wolf in drugi so obsiopili predsedništvo, pripravljajo se, da je naskočijo, a Čehi so jih potisnili nazaj. Nakrat je Stein obrnivši se proti Fresslu zaklical: Naprej ne sme govoriti. Nemški radikalci so s povzdignjenimi pestmi planili na Fressla, da ga iz dvorane vržejo. Nekateri Čehi, na čelu jim velikan Rataj, so priskočili na pomoč. Rataj je zakričal nad radikalce: Še jedenkrat dvignite roke, samo jeden korak še storite, in mi vas zadavimo kakor mlade pse. Nastal je strahovit vik in krik. Reditelji so se trudili, da napravijo mir, a razburjenost je rasla. Bati se je bilo pretepa, v tem hipu je došel prezident Vetter in hitro pretrgal sejo.
(Nadaljevanje.) Poslanec Heinrik je utemeljeval nujnost svojega predloga za odpravo kupčije z žitom na termine. Pričel je v češkem jeziku in nadaljeval potem nemški. Rekel je, da stavi njegova stranka nujne predloge radi potrebe ljudstva in ne v obstrukcijonistične svrhe. Parlament se mora baviti tudi s potrebami ljudstva in ne le z državnimi potrebami.
Mladočeh Šiieny je med svojim govorom očital Nemcem, da se v pokrajinah, ki mejijo z Nemčijo, škili črez državne meje. Na to mu je nemški radikalec Stein odgovoril s pohvale vredno odkritostjo, da oni ne ški-
lijo, tem več da gledajo preko meje. V nadaljnji kontroverzi je priznal Stein odkrito, da je njih politika naperjena v to, da se združijo z Nemčijo.
Šilenj je povdarjal, da Nemci gotovo ne bi škilili na Prusko, ako ne bi od tam dobivali vspodbuje. Dokazoval je dalje, da se je sam sedanji nemški cesar dovolj jasno izrekel za to, da bi tudi naše dežele dobil v svojo oblast. Citiral je besede nemškega cesarja, ki"jih"Je-ob--neki priliki — govore o tej stvari — rekel med drugim:
»Kar se ni storilo do sedaj, upajmo, da storimo mi ali naši nasledniki.*
Nemški radikalec Stein je potrdil, da so te besede resnične.
Poslanec Kaiser (nemški nacijonalec) je protestiral proti stavljenju nujnih predlogov v obstrukcijske svrhe. Zahteval je, naj predsednik nujne predlogebrez razprave^ izroči dotičhim odsekom. Med govorom poslanca Kaiserja je nastal prepir mej Čehi in Nemci. Nemci so očitali Cehom, da tirajo prikrito obstrukcijo, na kar so jim Čehi odgovorili, da so oni, Nemci, uveli obstrukcijo v zbornico. Predsednik grof Vetter je obljubil poslancu Kaiserju, da mu odgovori v jedni prihodnjih sej. Ob 4. uri in tričetrt pop. je imela zbornica tajno sejo, v kateri so razpravljali o protokoliranju dveh interpelacij nemških radikalcev. Jedna teh dveh se je izključila od protokoliranja, druga pa se pro-tokolira, izpustivši črtane odstavke. Ob pri-četku tajne seje so nemški radikalci demonstrativno zapustili zbornico in se vrnili Se-le, ko je minula tajna seja.
Poslanec Wolf je žugal z obstrukcijo, ako bi predsednik hotel še jedenkrat cenzurirati njihove interpelacije.
Wolf je v včerajšnji seji razsajal zopet proti katoliškem   kleru,   socijalist Elderš je govoril o osemurnem delavniku, sploh pa je bila cela seja sem prepir med desnico in le* j vico, oziroma posameznimi strankami. Pred- I njačili so Wolfovci.                                         I
Poljsko vprašanje v nemSkoni par- | lamentu. — V državnem zboru nemškem so poljski poslanci napadali vlado radi preganjanja poljakov na Nemškem, Poljski poslanec Jasdzevski je kritiziral postopanje pokojnega Bismarcka, kerje njegovo postopanje proti Poljakom, katoliškemu centru in socija-lislom bilo gotovo ne le krivično, ampak z diplomatičnega stališča tudi popolnoma po-grešeno. Nemci so oni, ki neprenehoma pro-vzročajo nezadovoljnost poljskega naroda, kar nima za nemško državo nobenega smisla. Socijalist Bobri je soglašal s poljskim poslancem in je dokazoval, da se tekom 85 let nobeni vladi ni posrečilo doseči zadovoljstva Poljakov s spremenjenimi razmerami. Povdarjal je, da je Bismarckova politika le poostrila nasprotslva. Predsednik Ballestrem je branil nemško politiko in očital Poljakom irreden-tizem, zatrdivši, da Poljaki nimajo nikakega vzroka pritoževati se. Tudi poslanec Koppler je označal nemško protipoljsko politiko kakor zelo nesrečno.
400-lctnico   hrvaško   književnosti
bode hrvaško akademično društvo »Zvonimir« na Dunaju skupno s slovenskimi dijaki slovesno praznovalo.
Slenkievrlczevo sJavlJe v Varšavi. —
Vsa Poljska je slavila — kakor so poročali že listi -—ta mesec tridesetletnico pisateljevanja najslavnejšega zdaj živečega poljskega pesnika Henrika Sienkievvicza. V Varšavi so pričele slavnosti z impozantno službo božjo v tamošnji katedrali, katero je daroval ob ogromni azistenci sam škof Ruszkiewicz, ki je bil predsednik slavnostnega odbora. Opoldne pa je bila v mestni hiši velika svečanost. Ogromna dvorana je bila polna častnih gostov. Svečanost je otvoril pevski zbor »Lutnije* s posebno kantato. Ko je vstopil v dvorano slavljenec Sienkievvicz zagrmelo mu je iz sto grl najodličnejših Poljakov navdušen pozdrav. Na to je izročil slavljencu škof Ruszkiewicz v imenu dežele poklonitbeno pismo, s katerim mu poklanjajo rojaki krasno posestvo Oblegorek, ki je vredno eden milijon rubijev. Sienkievricz se je zahvalil na tem dokazu ljubezni in spoštovanja svojih rojakov v dolgem, iskrenem govoru. Potem je defili-ralo mimo njega 28 deputacij poljskih znanstvenih, literarnih in patrijotičnih društev pod vodstvom predsednika krakovske znanstvene akademije, grofa Stanislava Tarnowskega, katere deputacije so molče pozdravljale slav-ljenca in ednako on nje. — O tej priliki je Sienkievvicz dobil od vseh krajev Poljske ne-število daril, častitk itd., med drugimi tudi pisalno pero iz brilanta v vrednosti 20.000 rubijev. Tako slavijo Slovani svoje pesnike in pisatelje.
Afe>a gdč. Dbao. — Veliki vpliv španskih jezuitov na občinstvo se je pokazal v aferi gdč. dbao, ki zanima vse časopisje. Gdč. Adele tTbao je član ugledne družine, je bogata dedkinja in nevesta nekega župana. Njen spovednik, jezuit Cermeno, pa jo je pregovoril s silnimi sredstvi, da se je odpovedala ženinu ter stopila v samostan de las Esclaves (suženj) sv. srca. Štariši so hoteli premoženje hčerke rešiti ter so dosegli, da se je morala vzlic odporu nun in jezuitov vrniti iz samostana, kamor je bila pobegnila skrivaj. (Ta afera je tudi v zvezi z demonstracijami na Španskem, o katerih smo poročali.) Listi poročajo sedaj, da je gdč. Ubao tožila lastne  stariše radi nasilnosti in  pre-
tepanja. Poroča se tudi, da je jezuit Cermeno prisili gdč,, da je opravila pri njem glavno spoved, pri kateri je izvedel tudi za velikost njenega premoženja. Nato je razdrl njeno zaroko ter ji pisaril, končno pa jo je izvabil, da je ušla iz domače hiše ter se odrekla vsaki zvezi z družino, v kateri je vladala dotlej vzorna sloga. Mati je prosila sodišče, naj posreduje,' da se ji vrne mladoletna hči. Sodišče pa je to odklonilo. Šele najvišje sodišče je na zahtevo odvetnika Sal-merona, vodje republičanov, ugodilo materi ter vrnilo 24-Ietno hčer. Seveda podpihujejo sedaj gdč. Dbao zopet jezuRje.
Kralj Edvard — na smrt bolan. —
Sedaj, ko je angleški kralj Edvard gost nemškega cesarja, prinašajo nemški listi naslednje poročilo: Žalostna usoda kralja Edvarda je, da bode moral umreti vsled raka. Kralj Edvard ima bolezen slično oni nemškega cesarja Friderika. Kralj ima rakav goltancu, in sicer v jabolku. Zdravnik dr. Feliks Semon vedno opravlja pri kralju zdravniško službo in preskrbuje potrebno izpiranje. Dr. Semon nima nobenega upanja v ozdravljenje kralja. Dr. Semon ne smatra za izključeno, da preidejo še leta, predno pride do katastrofe. Da londonski listi o tem ni* česar ne pišejo, so vzrok oziri na kralja, ki vedno Čita časopise. Prvi je prinesel to vest ,Ew, News", in ker dr. Semon tega poročila ni popravil, je splošno mnenje, da je na tej vesti precej resnice.
Največja mosta na svetu so: London s šest in pol milijona prebivalcev, Newyork z Brusklinom s Štiri mil., Pariz s tri in pol mil., Berolin z dva mil., Kanton z 1,800.000, Dunaj z 1,750.000 in Peking z eden in pol milijona prebivalcev; tem sledi še kakih deset drugih mest, ki imajo več kot eden milijon prebivalcev.
Na Portugalskem, v sosednji deželi . je, se je tudi pojavil odpor ljudstva proti jezuitom. Iz Oporta poročajo, da delavci so demonstrovali proti jezuitom, kamenjali palačo Jose Pesbana, okamenjali pa so tudi neki katoliški dom.
V južni Afriki. — Vsi burski prijatelji se sedaj zanimajo za usodo glavnih voditeljev burskih čet, Zanimiva jo pred vsem vest, da jo je Botha z 2000 možmi 25. t. m, popihal izpred očij zasledujočega ga generala Frencha in jo je mahnil proti portugalski meji. Za dan 27. pr. m. je Kitchener določil dogovor o kapitulaciji. Botha ga je torej pošteno zvodil na led. — Slaboje se godi Dewetu, Tu se more baje rešiti le z begom preko izredno narasle reke Oranje, ker mu je kordon angleških čet zaprl pot na vse strani.
Pri postaji Roodchoogde je prišlo včeraj teden do bitke med Buri in Angleži. Buri so bili odbiti. Devet in Stejn se nahajata na južnem bregu reke Oranje ter pričakujeta prilike, da moreta prekoračili reko, ki je sedaj jako narastla.
Nemci za kitajsko ©kspcdieljo. —
Nemška vlada je predložila federativnemu svetu predlog za dovoljenje 120,682.000 mark kredita za kitajsko ekspedicijo. Od teh se uporabi 100,200.000 za vojsko in 17,500.000 za mornarico. Hohenzollernci se ponašajo, da so »vedni množitelji države*, ali narod nemški mora drago plačevati to slavo.
Na Kitajskem utegnejo nastati nove vstaje. Iz Londona poročajo, da je Fai-Čun, ljubljenec princa Tuane, zasnoval novo vstajo s 5000 možmi. Angleške čete so dobile ukaz, da naj bodo pripravljene za slučaj, ako Kitajci ne zadoste vsem  zahtevam velevlastij.
Slovenci v Ameriki se kaj čvrsto gibljejo. To vidimo iz treh časopisov, ki jih izdajajo. Ti so:
1.  »Glas Naroda" v Novem iorku; izhaja po dvakrat na teden.
2.   »Amerikanski Slovenec* v Jollietu (država Illinois); izhaja enkrat na teden.
3.  »Nova Domovina* v Clevelandu, tudi tednik.
Vsi trije listi imajo vsak svojo tiskarno, da imajo amerikanski Slovenci torej tudi tri svoje  tiskarne. Pač znamenit napredek.
Oblika vseh treh listov je docela ame-rikanska: velik format, a na vsaki strani 6 predalov, sicer precej ožjih nego so n. pr. pri našem listu. — Vsa uredniška kakor, tehniška razporedba iistov je docela ameri-kanska, da udarja že v oči. Dolgih člankov in razprav ne ljubijo, pač pa docela kratke sestavke z bombastičnimi, senzacijonelnimi naslovi. Na primer:
„Sijajen pogreb je imela Viktorija. V«? nesreč se je prigodilo ob ti
priliki." »Nova Domovina* 7. febr. (Sledi kratko poročilce.)
Veliki bogataš
P. D. Arraonr umrl. Znameniti klavničar, človekoljub in financir je umrl v nedelo v Čikagi.
Povspel se je iz malega do stokratnega milijonarja.
Pogreb se je vršil zadnjo soboto/' „Amer. Slov.« 11. jan. (Na to 14 vrstic poročila.) Buri že zopet
zajeli Angleže. Obkolili so cel  eskadron  vojakov pri Britstowu, ki so se jim kmalu udali. Isti so sami zasledovali Bure,
hoteči jih zajeti. London razburjen nad novico.
„6!as Naroda". (Sledi 17 vrstic poročila.)-Listi prinašajo  tudi  slike_ o vsakdanjih dogodkih. Na Slovenskem je kaj takega nemogoče.  —   ,Amer. Slov.- izhaja kar na 8 tako velikih straneh.
Kako je mogoče, da morejo tako imenitno vspevati kar trije slovenski listi v Ameriki ? Odgovor: Izhajajo v deželah reklame, kjer ljudje veliko trosijo na oglase. Skoro v vsaki štev. »Amer. Slovenca* naštejemo nad 100 oglasov, med temi nekaj večjih nego največji v „Soči*. — Ako upravitelj kateregakoli slov. časopisa v Evropi gleda ta del v slovenskem listu tam v Ameriki, si misli: tu je najlepši dokaz, kako smo zaostali za Ameriko 1
Mala oznanila. Dva krojaška pomočnika, ;1 ;|.'^".'^;
stroki, sprejme J. Kertel v Ajdovščini. Delo stalno!
dobi takoj dobro službo. Oglasi naj se pri upravništvu, kjer dobi pojasnila in naslov.
Dobra kuharica **| |*Sf SSi.v -
upravništvo.
JOS. LEUZ,
trgovec * deželnimi pridelki v Ljubljani,  Reseljnova cesta
kupuje in prodaja vsakovrstne deželne pridelke, kakor jedilno čebulo, čebnljček, suhe gobe, semenski oves, ajdo, vsakovrstni krompir tudi po cele vagone; nadalje divji kostanj, črešinlnje, črešminovo lubje itd. itd.
Nadalje ima v zalegi prav lepo, čisto domačo ali štajersko deteljo in Iucerno po nizkih cenah, potem priznani rodovitni krompir .Zgodnji rožnik* itd. itd.
L1N1MEHT. CAPSiCI GOMPOS.
iz Blcbtarjeve lekarne v Pragi pripoznano kot izvrstno bol ublažil joče mazilo; za ceno 80 b, kron 1-40 in 2 kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva b splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orig. steklenicah z našo zaščitno znamko s »SIDROM« namreč, iz RIGHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaSčitno znamko.
Richierjsva lekarna „pri zlatem levi" v pragi.
Elizabethgasse št. 5. (nova).
M
Važno za vsakega!
2 "S 'i« :
•S,   o   5        S   '
N S .3 L S 1  žepna  ura  iz  niklja  Anker-Rem.  (na željo
posrebrnjena) s krasno vdelanim okrovom, natanjko
regulirana s 3-letnim j a ms Ivo m ter etui. 1 eleg. oklopna  verižica iz  niklja ali goldina s
privezki vred. Parizni sistem. 1 kravatna igla iz goldina z vdelanimi briijanli. 1 par pozlačenih zapestnih  gumbov.   Znamka  ,Ga-
rantie". 1 garnitura gumbov iz goldina za predsrajčnike in
ovratnike; 5 komadov. 1 par uhanov  iz  pristnega   srebra, uradno
znznamovaua. 1 prstan iz goldina z eleg. kamnom. 1 pomanjševalno žepno' zrcalo v etui.
Teh štirnajst krasnih in dragih predmetov z uro Anker-Rem. razpošilja za samo gld. 2*95, proti povzetju ali naprej poslanim zneskom tvrdka
Bratje Hurviz,
Eksportna IiiSa, Krakau, Stradohi 17 (Avstr.)
Kar ne ugaja se tekom 8 dnij sprejme nazaj ter denar vrne, da se kupovalec nima bati nikake nevarnosti.
Bogate ilustrovane kataloge vseh dragocenosti] zastonj in franko.                                                 .
Sprejemajo se preprodajalci in agentje.
Na del. jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Na Ivovski razstavi s prvo ceno  - srebrno svetinjo
Tovarna nzoraib lelavadmk priprav JOS. YIMDYŠ-A,
v Pragi na Smihovu
(Praha-Smichov) Vinohradska nlice čislo 816. se priporoča
k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskih In šolskihtelovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je na razpolago mnogo prlporočo-jofih »pričal domačih in inozemskih.
Zagotavlja iedno leto. Cene ze!6 zmerne, plačaj« se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
jYavadne priprave so vedno v zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti za popolne telovadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnin«* prosto.                                                                    ~* *
Poprave izvršuje n« najnižjih em*h.
J   Dobre ure in po eeni!
s  3-Ielnim  pismenim  jamstvom razpošilja na zasebnike
Hanns Konrad,
tovarna ur ter Izvoz zlatnine
Most (Češko). Dobra ura Rent. iz niklja fl. 3 75; srel>rna ura Rjm. fl. 5*80; srebrna verižica fl. 1 10; budilnk iz niklja fl. 1-95.
Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče (iiiznalnili pisun.      llustrovan cenik zastonj!
Jaz Ana Csillag
i svojimi 185 centimetrov dolgimi Lorey-lasmi dobila   sem   jih   vsled
li-mesečno vporabo samoiznajdene pornade. To so najslovitejša avtoritete priznale za je-dino sredstvo, ki ne provzroča izpadanja las, pospešuje rast islfu, poživlja lasnik, pospešuje pri gospodih polno močno rast brk ter dnje že pri kratki vpor.tbi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven leak ter polnost in obrani te pred zgodnjim osivljenj.m do najvišje starosti.
Gena lončka 1 gld.
2 Kld., a gld , 5 gld. Po-
šiljam po požti vsak dan.
ioglje ali pa s postnim
povzetjem po vsem svetu iz  tovarne,  kamor naj
se pošiljajo vsa naročila.
Ana  Csillag
Dunaj, SeJlcrgass« 5.
Zeta 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka
(nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo.
Bol ublažujoče ribanje
po dr. Zoltan-u]
(ZoltanovoJ mazilo).
Žc mnogo let znano, vspeSno ucinknjoee sredstvo, katero t e najbolje vporabi pri protinn in rer-matizmu.
Olajša in odstrani po kratki »porabi (kar dok -zujejo mnoga rri-znalna in zahvalna pisma) celo mnogo let brez vspeha se zdra\ečc bolezni.
1 steklenica
slane
2 kroni.
Pri   vpošiljatvi zneska 2 K 80 vin. razpošilja franko lcarnar
Bela Zoltan, Budimpešta.
Zaloga   na  Dunaju,   lekarna pri »Črnem medveda* I., Lugcck 3.
Nikako skrivno sredstvo. Zdravniško priporočeno.
Dunajski zobni atelje
v Gorici, Raštelj St. 21, II. nadstropje.
Vlagajo se naravnim potom, pri jedi popolnoma rabljivi umetni zobovi, brez nikakih bolečin ter brez od-stranjenja zobnih korenin. (NF*»   Zobovje na zračni tlak
(Specijaliteta).
Popravljanje In prenarejanje
obrabljenega zobovja.
Naročila izgotavlja dobro, hitro in v ceno.
Govorne ure: od 9. ure dopoludne do 5. popoludne.
¦¦¦¦¦•¦¦•¦••¦¦•¦••••¦•¦¦•t
;         Važno za vsakega!
'                       Izvrstno sredstvo je
DURATOR
Podplati, s 'em namazani i'v>ake ?, 4 fedoe cnkrvl^poštanejo trpežneji, nepremofljivš ia elastični, fetljl ostanej«* tudi po dolgi rabi v najbopem stanu.
Duralor se dobro vporaHja pri vojailvu in različni» korpo acijah, katerim a« je < ddal v tabo komaj po dobri presku§nji Utcga.
Cana: t kovinska steklenica z navodilom 1 in 2 kroni; po poŠti fraoko proti vpošiljatvi 1 krone 20 vin.
L Dobiva so v vsoh mlrodlinicah
(drogerijah). Glavna zaloga: Dunaj, M. Goldstelii. L, Schnlcr-slrasse   7.           Budimpešta,   Jullus
D«b6, V. Lip6t: kOrut 1/b.
C-oifia ljnflska posojilnica
registrovano društvo z omejeno zavezo v Gorlei
Gosposka uflica hit. 7, I. nadstropja
v lastni hiši.
------------------4SH&------------------
Hranilne vloge se sprejemajo od, vsakega, če tudi ni Član društva, in se obrestujejo po 47*%. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojila se dajejo samo članom, in sicer na menjice po 6% in na vknjižbe po 57» %.
Uradnje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol, razven nedelj in praznikov.
Stanje hran. vlog leta 1899. okroglo K 1,400.000. Poštno-hrao. račun štv. 837.315.
Anton Pečenko
Dostavlja mt doni in razpoka po lehznm na vse kraje avstro - nj^rsko mowirliiji» v sodih od '»<» litrov naprej. Na zaht«*v» jiožilja tudi uzorco.
C«h« *m«rn«. P<i*tr«ilia poitana
p                            Zlatarna
1  Fajko Gasparini
||                                 v Gorici, Raitolj itov. 5.
Bogata izb6r dragotin in zlatih izdelkov, Velika zaloga srehrnine, vsakovrstnih Klatili in srebrnih ur.
Kupuje in menja drage kamne, obrabljeno zlato in srebro.
glt?1    Izdeluje v sn k o delo «11  poj>ruv<> po Jako  ugodnih eenali. ~Wb|
mM
Žrebanje nepreklicno 23. marca 1901.
Glavni dobitek
60.000 kron
v gotovini z 20% odbitkom.
Srečke invalidne loterije
k 1 krono
priporočajo: G. Gentilli, V. A. Jona, Michelftikltor & Comp. Im A. Pfnchorlo v Gorici.
Patentovani aparati
za Opijanje na roko in za na hrbet,
r«*ibljtvi na dva načina.
FateMovane  škropilnice proti
peronospori
najnovejši sistemi.                    f
Brizgalnice za žvepleni ogljik (Injektori)
proti illokseri
Aparati za streljanje proti toči.
Posebne brizgalnice za sadno drevje in vse drage priprave 2a sadje- in trtorejo pošilja po najnižjih   jorniikih cenah
IG. HELLBR,  DUNAJ (WIEN)
II. Praterstrasse 49.
fS@^@@@5
Izšel le
Kažipot in koledar po Primorskem
z natanjt-niuii podatki
vseh krajev, uradov, trgovcev, obrtnikov itd. itd.
Dobiva se
v .Goriški Tiskarni" A. Gabršček v Gorici.
Cena: K 1"60; po pošti lO vin. več. Naročniki .Primorca"  dobe »Kažipot* za 1 krono.