the oldest
and most popular slovenian newspaper in united states op america.
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero Sn narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGL — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
najstarejši in najbolj. priljubljen slovenski
list v združenih državah ameriških.
ŠTEV. (No.) 206.
CHICAGO, ILL-, ČETRTEK, 23. OKTOBRA — THURSDAY, OCTOBER 23, 1930.
LETNIK XXXIX.
131 ubitih pri rudniški
STRAHOVITA RUDNIŠKA NESREČA PRI ACHNU V NEMČIJI. — DVA IN POL TONE DINAMITA EKSPLODIRALO. — ŠTEVILO ČLOVEŠKIH ŽRTEV RAČUNAJO DO ZDAJ NA 131. — UPANJE, DA BO MOGOČE VEČ PONESREČENCEV REŠITI.
Berlin, Nemčija. — Katastrofalna rudniška nesreča, največjih, kar jih ima zaznamovati Nemčija v dolgih e"h, se je pripetila v torek J-Jutraj v bliižini mesta Achen 12u belgijske meje. Po zadkih poročilih se računa, da je ^sreča zahtevala 131 člove-h žrtev; okrog 200 po-' ^srečencev pa še niso mogli
Skopati in boje se, da bo števil«
110 mrtvih daleč presegalo g0ri omenjeno število. Takoj Po nesreči so prihiteli reševal-1,1 oddelki, ki z mrzlično nagli-Co opravljajo svoj posel, da še ^.io, kjer je še rešitev mo Koča.
Katastrofo je povzročila eks-p'ozija ogromne zaloge dina-ki se je nahajal 650 čev-Jev globoko pod zemljo. Nje-& količino računajo na dve in ^ toni. Računajoč s tem, da . ^'namitne eksplozije delujejo Prvi vrsti navzgor, obstoja Uj)anje, da so tisti rudarji, ki
so
Se nahajali nižje od eksplo-^'ranih zalog, še ostali nepo-^odovani. Tudi se je mogla po nesreči upostaviti za trenotkov telefonska zve-, z dvema skupinama rudar-!ev> ki so javili, da so od njih vsi ostali pri življenju; ta-nato sta ta dva živa gro-°Va bila odrezana od sveta. Ravno nad rovi na površju siern!^e Je stal° ogromno po-°Pje za urade rudnika, ki je eksploziji bilo popolnoma °rušeno; pod njegovimi raz-al*nami pa je bilo pokopanih
NOVOIZVOLJENI NAČELNIK LEGIJE
°kr(
sto uslužbencev. .. Kakor pripoveduje neki o-lvidec, je iz rova švignil naj-Plamen, kateremu je v j,.e,m trenotku sledil gost dim, Je zakril celo okolico za de-* minut. Ko se je ta dim raz-(Jliiil- ni bilo na mestu videti kakor ogromen kup v Zvalin; kjer je bil prej vhod ''Udnik, je zdaj zevala na-r°ti velikanska jama. Izpod
slo Valin' k-'er Je stal° prej p0"
so pa odmevali obupni lc' Ponesrečencev.
sHod katoliških laji-
kov
^nsas City, Kans. — Tiso-bilijoni katoliških mož te <lele bili zastopani po 300 ki so se zbrali tukaj
tega tedna na desetem shodu Narodnega
H
sw '^Mn shodu Narodnega 3e ^.^toliških mož. Shod se ves Preteklo nedeljo s slo-te(lra,P0ntifikalno
mašo v ka-k; ^ ^rezmadežnega spočet-»0pol^ljučil pa se je v torek kov. z izvolitvijo uradni-^ož So tein svetu katoliških va»ij Zastopani vsi poklici in 0^iCnPadaj° dobro poznane in Se r°sebn08ti- Na shodu »o Vijal^otrivala razna pereča je g U ^Prašanja in izvolilo Pov ' odborovi katerim je !tv°V;iJerieno vodstvo udej-[ekom ™ katoliškega lajištva
Prihodnjega leta.

JUDJE CELEGA SVETA PROTESTIRAJO
Anglija prepovedala Judom, prišeljevati se v Palestino.— Predsednik svetovne judovske organizacije Zioništov v znak protesta odstopil. — Angleška pripravljenost v Palestini.
London, Anglija. — Ogorčeni vzkliki in grožnje Judov celega sveta so danes naperjeni proti Angliji in bati se je, da ne bi v Palestini ponovno izbruhnili podobni nemiri med Judi in Arabci, kakoršni so divjali v avgustu 1929.
Povod za to ogorčenje je dala angleška vlada s svojo odredbo, ki bo prekrižala judovske načrte, da bi napravili Palestino za svojo narodno deželo in domovino, v katero se naj bi zopet vseljevali Judje in polagoma izpodrinili tamkaj bivajoče Arabce.
Proglas angleške vlade govori, da bo Anglija mandat nad Palestino, ki ji ga je poverila Zveza narodov, izvrševala tako, da bo njena uprava v tej deželi enako spoštovala vse domače prebivalstvo, brez ozira na pleme ali vero, in bo za vse veljala enaka pravica in postava. Točka, ki je med Judi dvignila največ prahu, pa govori, da bo v naprej Palestina zaprta za nadaljnje judovske naseljence, češ, da je le še malo proste zemlje na razpolago za priseljence.
V znak protesta proti tej angleški odredbi je predsednik svetovne organizacije judovskih Zionistov, Dr. Ch. Weiz-man, odstopil od svojega mesta, in bržkone se bo tudi sedež te organizacije premestil iz Londona v Zed. države.
Britanska vlada je posvarila palestinske Jude, naj ne skušajo povzročiti nikakih nemirov, češ, da ima vlada za vsak slučaj pripravljeno močno oboroženo vojaško silo in bo vsak poizkus s silo zadušila:
-o-
SLIKA IZ DANAŠNJEGA ČASA
New York, N. Y. — V enem samem dnevu je bilo v tem mestu aretiranih 74 deklic v starosti 17 do 22 let. Vse so bile zasačene, ko so skušale izvršiti razne tatvine po trgovinah. — Večina jih je prosila pred sod-nijo za pomiloščenje, češ, da so zašle na kriva pota le vsled bede. Nikakega dela, nič denarja, nič hrane, naglo nastopili mraz — vse te vzroke so navedle v svojo olajšavo. Pretežna večina jih ni mogla plačati naložene kazni in so zato morale, ostati za pet dni v zaporu.
Na konvenciji v Bostonu je bil izvoljen načelnikom Amer. legije mož, katerega sliko vidimo zgoraj. To je R. Th. O'Neill, advokat v Topeka, Kans., star 42 let. V vojaško službo je stopil v avgustu 1917 in je šel na bojišče preko morja kot prvi poročnik ter je bil na bojnem polju povišan za stotnika.
SOVJETSKI PROTIUKREPI
Sovjetska vlada prepovedala uvoz blaga iz takih dežel, ki bojkotirajo sovjetsko blago.
-O-
Moskva, Rudija. — Sovjetska vlada je v torek napovedala gospodarsko vojno tistim deželam, katere prepovedujejo uvoz ruskih produktov v svoje ozemlje.
Svet ljudskih komisarjev je izdal odredbo, ki določa, da v naprej ne bo Rusija sploh nič več, ali pa v omejeni meri kupovala v takih deželah, ki prepovedujejo uvoz sovjetskih produktov; dalje, da se ladje teh dežel ne smejo uporabljati za uvoz blaga v Rusijo, in končno, da se bo drastično o-mejila uporaba sovjetskih pristanišč od strani ladij teh dežel.
Za zdaj je ta ukrep naperjen proti Franciji, Ogrski in Rumuniji; sovjetsko časopisje pa grozi, da se bo to raztegnilo še na druge dežele, med njimi tudi na Zed. države, ako bodo še naprej delale težkoče za uvoz sovjetskih produktov.
SUHAŠKI AGENTI DOBILI POD NOS
Miami, Fla. — Pred tukajšnje sodišče so suhaški agenti privedli nekega Karla Woley, in sicer pod obdolžbo, da so v njegovem stanovanju našli 216 steklenic piva. Neprijetno pa jih je zadelo, ko je,sodnik izrekel svojo obsodbo ne proti obtožencu, ampak proti njim, rekoč, da ima vsakdo lahko v svoji posesti pijače kolikor hoče, če se mu ne more dokazati, da jo prodaja. Poleg tega jim je še dal vedeti, da tako zakon govori in da so v tem smislu tudi dobili jasna navodila od prohibicijskega komisarja.
KRIŽEMSVETA
—	Muenster, Nemčija. — Nov rekord trdi, da je dosegel W. Weichelt, glavni pilot tukajšnje avijatske šole. Letel je namreč ' v svojem aeroplanu celih 38 minut in 40 sekund z glavo navzdol. S seboj je imel enega potnika.
—	London, Anglija. — Pri reševanju indijskega vprašanja na tukajšnji konferenci se je pojavila nova težkoča. Namesto, da bi Indijci nastopali skupno, se sami med seboj prepirajo, namreč Hindujci in muslimani.
—	Montreal, Kanada.— Kakor se je izrazila edina ženska predstavnica v kanadskem parlamentu, bodo sedanje carinske omejitve, katere vpeljujejo vse dežele na svetu, pripomogle do sovraštva med narodi, Icar bo vodilo v ponovno svetovno vojno.
—	Long Wai, Borneo. — Do neverjetnega odkritja se je prišlo na severnem delu tega otoka, namreč, da je še vedno suženjstvo v navadi. Vlada se je šele zdaj zganila in izdala odredbo, po kateri je prepovedano staršem, prodajati svoje hčere.
—	Washington, ..D. C. — Kljub strahoviti mizeriji, ki vlada letos med delavstvom, pa žanje kapital enake dobičke, kakor jih je prejšnja leta. Skupne dividende so znašale za prvih devet mesecev nad 600 milijonov dolarjev.
--o-
BOGATA ZAPUŠČINA KUHINJSKEGA POMOČNIKA
Detroit, Mich. — V kuhinji nekega tukajšnjega kluba je skozi 25 let mirno pomagala neznatna osebnost Louisa Ge-demin. Koncem preteklega tedna pa je ta pomočnik v 65. letu starosti umrl in vse je presenetilo, ko so kot zapuščino našli lepo svoto $200,000, katero je pokojni stavil na razpolago znanosti in jo zapustil krakovski univerzi in Harper bolnici.
GOVORE, DA BO POSTAL KARDINAL
Iz Jugoslavije.
PO 16 LETIH IZ RUSIJE V DOMOVINO. — PODZEMSKA JAMA NA KOČEVSKEM. — NOVA ŽUPNIJA V BEL-GRADU. — SMRTNA KOSA. — NESREČE IN DRUGE NOVICE.
Kakor se sliši iz dobro poučenih krogov iz Vatikana, se, namerava še eno ameriško osebnost imenovati kardinalom, in ta bo najbrž iz Zed. držav, in sicer iz kake zapad-ne nadškofije. Pravijo, da prihaja za to mesto v prvi vrsti v poštev nadškof E. J. Hanna iz San Francisco, Cal., ki ga kaže gornja slika.
BOJI V
BRAZILIJI
ŠIRITE 'AMER. SLOVENCA!'
POZOR!
Velika Blasnikova Pratika
za leto 1931 JE TUKAJ!
Cena 20 centov
S POŠTNINO
Pišite takoj po njo dokler v zalogi.
Pratika je letos prav izvrstno urejena in bo vsakemu ugajala.
Zastopniki in razpečevale! Pratik naj prijavijo, koliko jih želijo.
Naročila sprejema
Knjigarna Amer. Slovenec
1849 West 22nd Stseet, Chicago, III.
Vlada, kakor tudi uporniki poročajo o svojih uspehih.
-0-
Rio de Janeiro, Brazilija. —
Popolnoma negotovo je še, kak izid bo imela revolucija, katera še vedno divja v tej deželi. Po vladnih poročilih so se kljub močnemu deževju od nedelje naprej vodile vroče bitke na vseh frontah in so povsod vladne čete zmagovale. Nasprotno pa poroča uporniški glavni stan, da revolucionarji neprestano prodirajo naprej, in pridružila da se jim je tudi druga največja brazilska država, Matto Grosso, enako, da se tudi uporniške prve čete že nahajajo v mestu Sao Paulo. — Kakor je torej videti, je faktični položaj zavit v temo, in se ga ne da ugotoviti. -o-
BOSTON V POMOČ BREZPOSELNIM
Boston, Mass. — Tukajšnji mestni svet je na svoji seji o-dobril, da se v proračun mesta vključi znesek $1,000,000, ki bo služil v svrho, da se nudi najnujnejša pomoč brezposelnim. Obenem je pa tudi naročil mestnemu županu, naj sestavi odbor, ki bo imel nalogo, potom kampanje še med ljudstvom nabrati nadaljnji znesek dveh milijonov dolarjev v isti namen.
Povratek dolgo pogrešanega vojnega ujetnika
Ljubljana, 3. okt. — Te dni se je povrnil iz Rusije na dom svojih starišev 361etni Josip Ločniškar. Po 161etni odsotnosti je zopet zadihal domač presti zrak in se razgledal po Ljubljani. — Prisrčen je bil objem na materinem srcu, ko je zopet po 16 letih videla svo jega sina, zdravega in živega, ki se je kot komaj 201etni mladenič moral posloviti od nje, svoje matere, in oditi v strašno klanje. Povedal je, da je samo v evropski Rusiji najmanj še 8000 Slovencev, ki ne morejo domov, ker ne dobijo potnega lista. Sam je povedal, da ga je več let iskal brez u-speha. Konečno ga je po dolgem moledovanju vendarle dobil po posredovanju nemškega poslaništva. — Čudil se je Ljubljani, ki jo je komaj še spoznal. Vse drugače je, kakor je bilo takrat. Jezik mu je sicer delal nekoliko ovire, ko je moral na razna vprašanja prijateljev in znancev izza njegovih let, odgovarjati. Pravi, da je v Rusiji precej napredoval in da ima mesto pri usnjarskemu sindikatu. Pri njemu je zaposlenih več Slovencev, med njimi je Jože Brtoncelj iz Št. Vida nad Ljubljano in Jože Kunstelj iz Gorenje vasi.
-o- \
Temeljni kamen za novo cerkev
V nedeljo, dne 5. oktobra je v Belgradu slovesno posveftil temeljni kamen za novo katoliško cerkev belgrajski nadškof Rafael Rodič. Slavnostni govor je imel belgrajski župnik Dr. Wagner. Nova cerkev je namenjena v prvi vrsti za teritorij od Pančeva do zemun-skega mostu. — Nova župnija bo imela okolu 8000 vernikov.
--o--
Nova jama na Kočevskem Kakor se čuje, je baje nek lovec odkril pri tako zvanem "Romerbundu" večjo jamo z lepimi stalagmiti in stalaktiti. V naših gozdovih so skrite še marsikatere zanimivosti.
nim tovarišem je prišlo do prepira in Krevs je moral z ranjenim licem ob levem očesu v bolnico.
Sleparski cigani
Cigani so v Krškem in po o-kolici osleparili več lahkovernih kmetov in kmetic. Hodili so nameč okoli, kakor da iščejo za svoje ciganske novorojenčke botra ali botro. Marsikdo je iz usmiljenja to obljubil in že naprej so sprejemali cigani darila za svoje ciganč-ke od revnih kmetov. — Zraven* tega so jih tudi nekaj goljufali s tem, da so kmetje ciganom dali v popravilo kotle iz pravega bakra, cigani so pa lastnikom vrnili le kotel iz navadnega pleha, ki je bil lepo pobarvan. Orožniki so cigane pregnali.
-o-
Strela
Strela je udarila v viničarijo Marije Jerovšek v Slovanski Bistrici; pogoreli so vsi leseni deli viničarije.
-o--
Pod voz V Koreni pri Mariboru je pri šel pod težko obložen voz 20-letni Franc Škofic iz Žikar-rev. Kolesjfe je šlo preko njega in mu strlo hrbtenico.
-o-
Nova »v. maša
V	Ljutomeru je pel novo sv. mašo primicijant salezijanec Franc Babič iz Spod. Krapja v nedeljo, dne 12. oktobra. Slavnostni govornik je bil kanonik dr. Klinar, stolni župnik ljubljanski.
-o-
Škrlatica v Splitu
V	Splitu in okolici je obolelo okoli 40 ljudi na škrhttinkl. — Oblasti bodo razkužile vsa javna prevozna sredstva, da se bolezen ne bo širila med ljudstvom.
— o-
New York, N. Y. — Neki e-lektrični inženir je pred kratkim demonstriral svojo novo iznajdbo, ki bo še povečala ko-moditeto, katero nam že zdaj nudi električna razsvetljava. Z nje pomočjo nam ne bo treba niti roke več dvigniti, da bi pritisnili na gumb in užgali luč, ampak samo rahlo bomo lahko pihnili na pripravo na zidu in imelo bo to isti učinek.
Smrtna kosa
V Mariboru je umrla Marija Kartinova, rojena Pauer.— Na Teznu pri Mariboru je umrla j Margareta Peršonova, zaseb-' niča, stara 79 let. — Na poko-| pališče na Koroški Beli so pokopali Julko Madjevo iz Se-nožeti. — Na Javorniku pri Jesenicah je umrl Anton Bol-štet, krojaški mojster in posestnik. — Na Jesenicah je u-mrla Hermina Orehek, vdovi po pok. davčnem upravitelju, stara 71 let.
—.—o—— Posledica prepira Franc Krevs, posestnik iz Vrhpeči, je šel s konjem v Mirno peč h kovaču. Ker je imel še drug posel, je zavil v gostilno. V razgovoru s poslov-
Slovenski list v Franciji
Slovenski izseljenci v Franciji so začeli izdajati svoje glasilo, slovenski časopis HJugoslovanska Sloga", ki izhaja enkrat na teden v Merlebachu.
-o-
Duhovniške vesti
Stolni kanonik g. dr. Tomaž Klinar je imenovan za arhidia-kona mesta Ljubljane, župni upravitelj g. Anton Plešič pa za župnika v Primskovem pri Litiji.
-o-
Zblaznel v gostilni
V neki gostilni v Mariboru na Vodnikovem trgu je v največjo osuplost vseh gostov nenadoma zblaznel 441etni rudar Ivan Debeljak.
-c-
Padec s kozolca
151etni Stanko HinČek, hlapec v Srakovljah pri Kranju, je deval ajdo V kozolec. Pri delu je zgubil ravnotežje in strmoglavil na tla ter si polomil tri rebra.
SfrftH a
AMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek, 23. oktobra 1930
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891«
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izhaja in tiska
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098
Naročnina:
_$5.00 _ 2.S0 _ 1.50
Za celo leto Za pol leta _ Za četrt leta
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto____„_____$6.00
Za pol leta__-__3.00
Za četrt leta________1.75
The First and the Oldest Slove-nian Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, day and the day after holidays.
Mon-
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: CANAL 0098
Subscription:
For one year -----------------
For half a year --------------
For three months
______$5.00
____2.50
_______ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year__________________$6.00
For half a year-----------3.00
For three months ------------------ 1-75
POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker i tem veliko pomagate listu.
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni-Itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu Je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača,
Entered as second class mafter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under, the Act of March 3, 1879.__
in neki politikarji so se naučili, da je treba odkloniti oboje, grožnje in obljube nekih prohibičnih skupin.
Ker vodijo b'orbo možje, kakršni so Roosevelt, Al Smith, Dwight Morrow, je upanje, da se dežela v doglednem času iznebi te prohibične more, in postavi važno socialno vprašanje o zlorabi alkohola na bolj zdravo podlago.
Dan se je nagnil . . .
H. B.:
Dan se je nagnil...
Obliko naše sedanje amerikanske prohibicije je treba strogo ločiti od bistva prohibicije, ki je naperjena proti zlu alkoholizma. Ta zadnja prohibicija je vrlo dobra, ampak naša sedanja prohbicija je enako vrlo slaba. Slabih namenov se ne more nikomur podtikati; in prohibicija, bolje izraženo, borba zoper alkoholizem in zlorabo opojnih pijač, je zelo težavna zadeva, ki se ne moi*e rešiti s kako zakonodajsko potezo. .Vse kaže, da se niso lotili vprašanja s potrebno resnostjo, in zato lahko govorimo o polomiji pri tej važni zadevi. Preiščejo naj merodajni krogi.
Pregovor pravi, da je spoznanje prvi korak do poboljša-ii j a. Vse kaže, da se nekako dani vsaj pri spoznanju storjenih napak. Za zdaj se moramo s tem zadovoljiti.
Dan se nagiba in se je nagnil.
Mr. Maurice Campbell, bivši vodja uveljavljenja prohibicije v New Yorku, je napisal vrsto zelo odkritih člankov v zadevi. Članki kličejo po odgovoru od najvišjih vladnih uradnikov. Mogoče odgovori podpredsednik Curtis, ki je obtožen, ko Campbell vse članke skonča. Nekaj je Curtis govoričil, a \rlo zmedeno, in nekaj je sikal tudi Seymour Lowman, ki je pri zakladniškem uradu, vrlo sarkastično. Vse to kaže dozdaj le, da Campbellove obtolžbe niso zadele vse resnice.
Vse to pa je borba bolj v časopisju. Prikazali so se drugi znaki, da se dan prohibicije nagiba.
Stare, dobro organizirane moči, ki so naprtile prohibici-jo, tako prohibicijo, vsej deželi, pojemajo v svoji prejšnji moči. Ni ravno izključeno, da se prikažejo celo nove fanatične napadalne moči, ampak dnevi kakega Wayne Wheeler-ja ali kakega škofa Cannona so prešli, se zdi. Antisalunska liga ne more več računati na prispevke in podporo od strani vseh evangelijskih verskih organizacij. Tudi kongresniki so postali vrlo hladni in ne prikimajo vsakemu namigljaju od strani suhih, kakor prej, dasi so nosili čutaro v žepu. Celo metodistični odbor za moralo je postal pozoren in gleda malo zmedeno na vse strani, in se ne postavlja več, kakor dozdaj, s trditvijo, da je časno in večno zveličanje odvisno le od sedanje prohibicije. Poprašuje, katera pot naj bi dovedla do tega, kar je nameraval izvršiti Mr. Volstead.
Politiki se zbujajo od Atlantika do Pacifika. Guverner Roosevelt v New Yorku vodi demokrate, ki zahtevajo preklic 18. amendmenta. V sosedni državi New Jersey je Dwight Morrow otvoril svojo kampanjo z zahtevo, da se dela na odpoklic amendmenta, in republikanci so mu dali pri volitvah veliko večino nad suhim oponentom. V državi Illinois je izmed dveh vodilnih senatorjev eden prepričan oponent prohibicije, drugi pa, prej hud Savel v službi antisalunarjev, je postal skrušen Pavel in proklinja, kar je prej blagoslavljal. In senator Sheppard pravi, da so razmere postale take, da bo moral oponirati, in senator Jones iz Washingtona, ki je sestavil prohibični zakon, je voljan, da umakne svoje predloge', ako razmere terjajo to žrtev.
Prohibiciji se mora oponirati na podlagi zdrave in dobre vlade, ne radi glasov, niti ne radi strankarskih razlogov. Borba še nikakor ni dobljena, ampak fanatizem je povesil glavo,
VABILO NA 30 LETNI JUBILEJ DR. SV. JOŽEFA ŠT. 53 K.S.K.J.
Waukegan, 111-
Leto 1930 je za našo slovensko naselbino nekaj posebnega, ker se v letošnjem letu praznujejo razne obletnice in proslave ne glede na to, da so delavske razmere pod ničlo.
Že v začetku meseca januarja je društvo Marije Pomagaj št. 79 praznovalo 251etni jubilej svojega obstanka. — Zgodaj spomladi so se začele priprave za XVII. konvencijo KSKJ., da/so po možnosti vse pripravili in so imeli slavni de-legatje in glavni odbor kar najudobnejše bivanje med nami. Še predno pa je konvencija minila, je imelo društvo sv. Jožefa že izvoljen pripravljalni odbor, ki ima nalogo poskrbeti vse potrebno za dostojne obhajanje 301etnice društvene ustanovitve. Ta pomenljiva 30-letnica se bo praznovala v nedeljo, dne 26. oktobra.
Društvo sv. Jožefa je največje, najstarejše in najbogatejše društvo v naši naselbini. V svojih 30 letih postanka je imelo to društvo tudi že marsikatere bridke ' preizkušnje. Vendar pa danes lahko s ponosom gledamo nazaj na preteklo delovanje. — Z veseljem in ponosom gledamo tudi na sedanjost, na člane in članice društva, ki skoro dosezajo število 300 in na $10,000, ki so
tudi korporativno udeležila. Povabljeni so na to slovesnost tudi glavni odborniki in uradniki KSKJ., da se po možnosti udeležijo in so tudi obljubili, da pridejo. Dalje je na to slav-nost povabljen tudi mestni u-rad mesta Waukegan in North Chicago.
Program slavnosti bo sledeči:
Ob 9:30 začetek zbiranja domačih in zunanjih društev.
Ob 10:15 narede domača društva špalir od šolskih poslopij pa do cerkve. Skozi špalir korakajo nato • najprej gl. uradniki, za njimi ustanovitelji, potem pa zunanja društva in gostje. Ko pridejo v cerkev, bo najprej slovesen blagoslov zastav, na kar se vrši slovesna peta sv. maša, katero bo daroval častiti Father Plevnik iz Jolieta. Po končani sv. maši gredo gostje in občinstvo v cerkveno dvorano, kjer se točno ob eni uri prične banket v počast 301etnice društva. Med banketom bodo govori, petje in razna druga zabava. Po končanem banketu bo pa ples in prosta zabava. Vstopnica k banketu stane $1.00 in je veljavna tudi za zvečer. Vstopnica samo za zvečer pa stane 50 centov.
Vse to sem, dragi čitatelji, omenil samo površno. Ako hočete res vso to slovesnost videti in vedeti, kako bo lepa in kratkočasna in pomenljiva, .morate priti in se osebno ude-
Andrej Košir,
•član pripr. odbora. —o-
v društveni blagajni. Ker so se v. . ,	J	, v
pa društvene zastave v teku 30 lezitl tefa kletnega drustve-
ilet že jako obrabile, je društvo (nega JublleJa že na svoji zadnji letni seji sklenilo, da se kupijo nove zastave, ki se bodo letos o priliki društvene 301etnice slovesno razvile in blagoslovile. To bo v resnici našo društveno 301et-nico še povečalo. Oče in mati bosta novi zastavi Mr. in Mrs. Umek. Zanimivo je pri tem, da sta bila pred 30 leti omenjena dva tudi pri prvi zastavi oče in mati. Prvi boter in botra novi zastavi bosta Mr. in Mrs. Slana. Oba moža sta bila tudi prva društvena ustanovitelja. Nova društvena zastava je krasno delo našega rojaka in sobrata Franka Kerže iz C^e-velanda.
Te slavnosti se bodo korporativno udeležila vsa domača kafoliška društva. Povabljena so pa k tej slavnosti tudi vsa katoliška društva iz bližnjih naselbin, ki se bodo nekatera
' ( ZLATA POROKA
Chicago, 111.
Kaj človek učaka vse! Mnogokrat sem že bral v A. S., da so tu in tam priredili Surprise party kakemu našemu rojaku, a da bi bil navzoč, do tega še dosedaj nisem prišel.
Zadnjo soboto, 18. t. m. zvečer pa po večernicah prideta v naše župnišče Šontova mama in tajnica Materinega društva in povesta g. župniku p. An-zelmu, da bi zelo rade videle, da bi se jaz ž njima peljal na Millard Ave., kjer bodo napravili Surprise party rojaku Antonu Korenu in njegovi žleni Ani. Ravno te dni bo petdeset let, odkar sta se v starem kraju poročila. P. Anzelm me pokliče: P. Alfonz! — Jaz se od-
zovem in pater mi reče, če hočem iti na Millard Ave. s Šon-tovo mamo in njeno spremljevalko. — Jako rad, sem odgovoril. — Pripravim se hitro in ha j d na krasen Korenov avtomobil. čez 10 minut smo že bili pred dvorano, v kateri se je vršila večerna slavnost v čast zlate poroke že prej ome-n j enema rojakoma. Vstopivši v prostrano dvorano, smo imeli pred seboj več kot 200 l-oja-kov, ki so pričakovali prihoda zlatoporočencev.
Kako so Antona in Ano izvabili, da sta šla na avtomobil in na Surprise party? Voznik jih je povabil, da jih pelje na sprehod, ker je tak lep večer, in po prigovarjanju sta se u-dala.
Ko čakamo četrte ure, naenkrat postane glasno v dvorani. Anton in Ana prihajata. Nista se malo začudila, ko sta vstopila v razsvetljeno dvorano in ko so jima začeli časti-tati. Jaz nisem mogel priti takoj na vrsto. Čakal sem, da dobim prostor. Ano sem takoj spoznal, ker hodi k sv. Štefanu redno vsaki teden k spovedi in k maši. Očeta pa nisem do zdaj poznal. Častital sem jima v imenu fare in III. reda.
Precej dolgo časa je trajalo, predno smo sedli k mizam. Mize lepo pogrnjene in z vsakovrstnimi dobrotami obložene. Nobenemu ni bilo treba izbirati, vsak je to vzel, kar je bilo njemu všeč.
Jaz sem sedel na levi od zlatoporočencev. Govoril sem z Ano in ji še enkrat čestital. Glede izvrstne večerje sem se omejil, da sem le malo vzel, ker ob takih prilikah dam svojemu navdušenju duška, da kadim smodke. Malo sem si o-gledal tudi družbo sedečo pri treh mizah. Največ je bilo primorskih Slovencev, ker sta Anton in Ana tudi Primorca. Najbolj so mi bili znani rojaki iz Cicero in Berwyna. Ondi' sem bil že dvakrat in sem obiskal 14 družin. Znano vam je, da popisujem slovenske družine s tem namenom, da bomo vedeli, koliko katoliških družin je v Chicagi in okolici in zato tudi, da zvemo, koliko je pravzaprav Slovencev v Chicagi. Jaz sem se obvezal toliko časa Slovence obiskovati, da bom čez 3 ali 4 mesece lahko rekel: sedaj sem pa obiskal vse družine vam lahko natančno povem, koliko je v Chicagi Slovencev.
Torej največ sem jih poznal iz Cicero in Berwyna. Med te Slovence jaz jako rad zahajam. Že pred petimi leti me je p. Kazimir poslal v Cicero zato, da bi malo poizvedel, so li Slovenci v teh krajih kaj navdušeni za svojo faro in bi se li mogla ustanoviti nova slov. fara v Cicero ali v Berwynu. Jaz sem redno zahajal k Franku Roth vsako nedeljo, kjer so se mdžije zbirali in smo se menili o ustanovitvi nove slovenske fare. A takrat je bilo Slo-
rist cerkve še nič drugega, kakor en sam edini piknik. Zato moramo še nekaj napraviti pred adventom. Upam, da se bo od merodajne strani iže vse to pravočasno naznanilo, P°-sebno za to, da bi ravno isti dan drugi ne prirejali kakšne zabave. Tudi upam, da se bo vse sporočilo tudi našima "re-porterjema", da bosta vedela, kaj poročati v list. — Y°u know, S. S. and P. V. — Pozdravlja vas vaš
Daljnogled.
vencev v Cicero in Berwynu le I moč, da bomo vsi veseli in do-100 družin, a danes jih je tri-i bre volje. — Kakor je že vsem krat toliko. K novi fari bi spa- znano, nismo imeli letos v ko-dali tudi rojaki iz Lyons. Ti namreč v nobeno'faro ne spadajo, izjavili so se pa, da ako bi bila slovenska fara v obliž-ju, bi vsi spadali v faro in ho* dili v cerkev.
Z možmi iz Cicero in Berwyna sem govoril in so še vedno vneti za samostojno faro.
Udeleženci te večerje so prišli z vseh delov Chicage, bili so tudi iz severnega dela Chicage, kamor porabijo z vožnjo do 2 uri do doma. — Prvi je nagovoril zlatoporočenca rojak Kure; izvrstno je govoril in po končanem nagovoru so izročili vnuki Antona in Ane vsakemu lep dar: cekinov za 50 dolarjev. Tretji red ji je podaril krasen pozlačen rožni venec in Materno društvo lepo voščilo in en cekin za $10.00. Ana je bila tako vesela in gi-njena, da je kar jokala. Dobra žena, sem si mislil, poglej o-krog sebe in vidiš, koliko imaš prijateljev, ki te radi imajo in so ti tako nepričakovano veselje napravili.
Proti 11. uri sem jaz govoril in častital obema in želel, da bi učakala še demantne poroke.
Nato so nas fotografirali in upam, da bodo slike lepe in da še jaz eno dobim. Hranil jo bom v spsmin, ko sem bil prvikrat na Surprise party. Ako bo kdo naših rojakov še kedaj komu napravil tak party, se mu že v naprej priporočam za povabilo.
P. Alf. M. Miklavčič, O-F.M.
-0-
DRUŠTVO SV. LOVRENCA ŠT. 14 D.S.D.
Pittsburgh, Pa.
Vabilo na proslavo lOletni-ce, katero priredi društvo sv. Lovrenca št. 14 DSD. dne 25. oktobra 1930 v Sokol Hali, South Street, North Braddock, Pa., ob 7. uri zvečer.
Vabijo se na to proslavo vsi Slovenci in Hrvatje, posebno po še člani gori omenjenega društva. Pri proslavi bodo nastopili razni govorniki. Igralci in godbe bodo prvovrstni. Jamčimo vsakemu, da se nikoli ne bo kesal, kdor bo prišel na to proslavo. — Za vso najboljšo postrežbo jamči
Odbor društva.
TUDI V KANADI PRIČAKUJEJO BOLJŠIH ČASOV
Calgary, Alta., Canada
Ko prebiram dopise v Amer. Slovencu, katere rojaki pišejo, vidim, da vladajo povsod slabe delavske razmere. Na žalost moram omeniti, da so delavske razmere tudi tukaj v Kanadi pod ničlo. Obljubljajo sicer brezposelnim pomoč v zimski sezoni. Kakšna bo ta pomoč, bo pa pokazala prihodnost.
Tukaj nas je več Slovencev. Vse smo poskušali, da si ustanovimo svoje podporno društvo, a nam do sedaj na žalost še ni bilo mogoče. Na spomlad smo imeli že vse pripravljeno, da si ga ustanovimo, kjer se bomo shajali Slovenci skupno k posvetovanju in razvedrila pa so nam slabe delavske raz* mere vse načrte preprečile i" tako so nam naše najlepše na-de splavale po vodi. Upa1"0 pač za drugo leto na bolJse čase in bomo videli, če nas ll* panje zopet ne prevara.
Tu v Calgary se'nahaja večje število naših bratov Slovencev Is Koroškega, ki so klju'J temu, da so pod tujim jarmofl1' ostali zavedni Slovenci in se ne sramujejo pokazati, da so sinovi Slovenije. Vsa čast Ji1*1-.
Dalje naj omenim, da se .Jc v tukajšnji stolni cerkvi St-Mary's Church poročil naš zavedni rojak in prijatelj, SlovC' nec, Frank Janžekovič (Jan2' z gdč. Ano Turk. Poročil ju Je Verji Rev. Father Smith dnC 29. septembra 1930. — Žen«1 Frank je doma iz Radovice PrJ
KOLIKO SE VIDI Z DALJNOGLEDOM V SHEBOYGANU
Sheboygan, Wis.
Danes, ko to pišem, je zunaj taki mraz, da bi skoraj popolnoma brez skrbi označil z ničlo. Pa je vendar kljub temu še nekaj gorkote, a ne več, kakor 18 stopinj. Pa čeravno je tako mraz, se vendar nekaj v prav skritem kotu kuha, kar bo pa prišlo kmalu na dan. Ta reč bo pa ta, da bomo morali napraviti eno prav pošteno zabavo v korist naše cerkve. Kadar se nam bo to oznanilo, takrat pa vsi na noge in na po-
Metliki. Nevesta Ana je pa
do-
ma iz podpreške fare Dra£fl pri Loškem potoku. — Že«1" Frank je prav dobro poznaj med tukajšnjimi rojaki * navdušen narodnjak in znaca jen mož v vsakem oziru. ^ Frank, želimo ti vse najbolj^' kakor tudi tvoji nevesti, ka^ ro si si izbral za tovarišic0 novem stanu. Bodi vedno A1 značaja in hodi vedno po zaC\ tani poti za blagor tvoj in je mlade žene. Zavedaj se no in povsod naroda, iz kate1 ga si izšel. — Živel na mn°?
11V
leta in naj vama bo celo ljenje kot en sam jasen dan ^ krasnim večerom! — H ^ še pozdravljam vse rojake Kanadi in Z.D. Matt Ž»leC'
Chronista Sontiacus:
"Dom ob Soči"
Zgodba iz zemlje zasužnjenih bratov
(Dalje.)
"Lahko se jezi, ko ne žanje, kakor si je predstavljal in bi rad in je mislil, da bo. O, le povejte mu, da pri nas človek ne obo-gateje z belimi rokami. Žuljev je treba, a on jih i)e mara. Le da bi še vas ne oškodoval ta tri leta! Pri proviantu je bil med vojno, pravijo, in se je marsičesa naučil..."
Budinka je vzdihnila. Povedala bi, da mu je na Ninino prigovarjanje posodila že vojno'odškodnino, a se je premagala ob misli, kaj bi govorili ljudje, če bi Ivan ne molčal in bi še to izvedeli . . .
"Da bi se le France vrnil! Potem bomo že kako napravili, da se ga iznebimo, preden pote^ejo tri leta," je rekla.
"Če dobi moje pismo, bo gotovo poskusil vse, da se čimprej vrne!" je menil Ivan
in krenil proti domu. Budinka pa v polje. Pri znamenju, ki je stalo na razpotju ob cesti in kolovozu, se je ustavila in pomolila pred Žalostno materjo in prosila za sina in
ga ji priporočila . . .
* * *
Pod večer je prišel Sandrini iz Vidma in je bil čudno vesel. Na dolgo in široko je pripovedoval, kako je opravil na prefek-turi, kjer da so si zapisali vse podatke o Francetu in obljubili, da bodo brzojavno vse sporočili zunanjemu ministerstvu, ki naj posreduje.
"Saj je le dober človek," si je mislila Budinka in mu je bila hvaležna, kar je pričal njen pogled, s katerim ga je ljubeznivo objela.
Sandrini je videl, da je mehka ko vosek. Prijel je Nino za roko, stopil z njo pred Budinko in je dejal sladko:
"Signora, zdaj, ko smemo upati, da se France vrne, vas prosim za Nino. Saj veste, da se imava rada, kaj ne, Nina?"
Nina ni tajila.
"Že tedaj, ko sva se prvič videla, sva si bila dobra, a radi vojne si nisem upal nič reči. Kdo je takrat vedel, ali dočaka konec. Zdaj pa je tako, da se nam ni treba
ničesar bati. Tudi iz teh krajev ne pojde-mo, čeprav Križiščani mislijo ... V Vidmu sem izvedel, da je že vse urejeno . . ."
"Da bomo ostali pod Italijo?" sta vprašali iznenadeno obe hkrati.
"Pod Italijo," je potrdil in še dodal pikro: "Srbi so se že odločili, ne marajo za vas!"
Zasmejal se je in ju zmagoslavno pogledal.
"Ne verjamem, da ne bi marali za nas in bi nas kar tako pustili," je dejala Budinka in ji je bilo težko.
"Kaj ne bi verjeli? Ali mislite, da bodo začenjali radi naših krajev novo vojno? Nam bo pa že vseeno, pod kom bomo — samo da bo mir," je modrovala Nina, da se ne bi zamerila Sandriniju in mu je obenem hotela izmakniti roko.
"No, no, carisiima mia Ninetta, spetti, spetti!" ji jo je zadrž&l in jo božal z levico.
"Allora, signora, ali ste' zadovoljni, ali mi daste Nino?" je ponovil svojo prošnjo.
"Počakali bi, da se vrne France. Bolj veselo bi bilo . . .," se je neodločno izmikala.
"Bo pa takrat poroka!" je bil Sandrini
hiter, zakaj sklepal je po teh besedah, da se Budinka ne bo resno protivila. Vendar je še pogledal Nino kar je mogel lepo, češ, zdaj se odloča najina usoda, pa mi pomagaj, da ne zamudiva in ne zapraviva pravega trenutka . . .
Nina ga je razumela . . .
"Ali si zadovoljna, Nina?" je vprašala mati hčer. "Ali si vse premislila, da se ne bi kdaj kesala? Res je, to ni še poroka, a vendar . . ."
"Vse sem premislila, mati. Srečna in zadovoljna bom, če dovolite. Njega ali pa nobenega!"
"Potem Bog z vama, otroka!" je dejala mati ginjeno, zakaj ob veseli misli, da je France še živ in da se utegne kmalu vrniti, tudi hčeri ni hotela kratiti veselja.
Sandrini je bil prinesel iz Vidma zaročna prstana in pred materjo sta si jih dala drug drugemu . . .
Poslej je bil Sandrini ves sladak in je slehernega ogovarjal s svojo slovenščino, da so ljudje pomišljali, ali mu niso delali krivice, ko so ga obsojali kot zagrizenegf Italijana, ki sovraži vse, kar je slovenskega. In mnogi so se dodobra spoprijaznili z njim in ga hvalili. Tako se je zgodilo, da
ostov-
jef vi'0'
je imel tudi vedno več domačih g1
* * sit
Minil je junij s svojim bujnim zelenJ in pisanim cvetjem in prišel je julij z g(j čim, žgočim solncem in z njim večer P ^ praznikom slovanskih blagovestnikov ^
tih bratov Cirila in Metoda. Po deželi je bilo razneslo, da bodo oblasti PreI' dale kresovanje, ki ni nič drugega
slovansko izzivanje, katerega v
odres'
0ve' en'
ga-
in
domovini ne smejo trpeti in ga niora.l° treti in udušiti (že v kali . . .
"Naš običaj je kres za CirilnietodoV'^ obljubili so nam, da nam vse nava stijo. Če smo prejšnja leta kurili '<ieb jjjj v čast našima slovenskima apostolom«^ bomo tudi letos. Z njimi pokažimo. ^ zemlja ob Soči naša, slovenska, če pustijo govoriti, naj pa gledajo i" ^(jVeii»> je šlo od vasi do vasi in ni ga bilo 1 ki se ne bi razvnel in navdušil za sv vo zatiranega rodu.	„ ;e i'1
Tudi v Križišče je prišlo navdus^lap0

visoko na pologu Golega brda je -lal mogočen kres, kakršnega 1 \c-najstarejši ljudje, ki so videli že ( pih kresov. ,
(Dalje prih.)
Jktrtek, 23. oktobra 1930
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran S ""
NAŠ OBZORNIK
Piše P. A. Urankar.
Katoliška karitativna akcija razteza žvoje delo po vsem svetu bolj in bolj. Ravnokar so Se sestali delegatje vseh kari-ativnih organizacij in pontic v Baselu, švicarskem ■ da se sporazume glede ppnegk samaritanskega de-J'Na konvenciji je zastopajo dežel. Konvencija šte-Ie2«0 delegatov.
J! Milwaukee so imele kato-žene velik shod. Postavile
foovi
smernice za bodoče udej-a%. V bodoče hočejo bi-^angelji-stražarji katoliških
šcft' ki varujej'° svetost kr' skih a d°ma' čuv'arj"i ver" K
tr;
]e svetinj in katoliške vzgo-■ zakaj edino vera je o-zid proti boljševiški y gul)i, ki ugonablja domove
Ho
svetu.
Ob
Priliki tega zborovanja
!°.bile
^aukee od sv." Očeta odli-
Bjl "*y odličnejše žene iz

s križem zaslug.
Prvem tednu oktobra so
• 'S angleški katoličani 80. 2'co zopetne upostavitve hierarhije v Angliji. te]0 od 1845 do 50 je prihi-%>o irskih družin v An-::i|a j je na Irskem izbruh-
Brin
Hti k temu' da se J'e
katoliška vera zopet C^ a> Od onih časov sem Vefj^ P°tihoma raste, vedno
Vli Se Povra^a nazaj. »LJ0 Je vrgel v žrelo prote
a Henrik 8., ki bi mu
M) t
Ho h:lov "veliki babjek". Sa-
»imovina pridejala dič-
^.^ifova strastna neugna-odtrgala Anglijo od
\ .'. * stiČQj ^nji svetovni evhari-
Se ngres bo v Dublinu'
% m mestu Irske. Irska je <1^1 ^odličnejših katoliških ^Ir n J6 pregovor: Ka-Hpv C pride, tja pride tudi y 8 Kristusom. Ta prego
.lin
ežel
Je gotovo v čast. Irska
a svetnikov in mučenima vJe ta mučeniška kri % i «*<>. zemljo in irske
» k, k,
atoliško Žilavost.'
Vavngresom bodo združili la 0 velikega irskega apo-
i%oVi Patrici-ia- Minil° -ie
'<1 v !et> odkar je zasijala
»j07ristusova luč
Je
Prinesel
ravno sveti Patricij.
V|iijeWember je bil doslej
-J i
. f... _______ r. ___
t % so praznovali ob-
\ t m ia
dan sovraštva do Cer-
,H „ 2edinjenj a Italijanov in |S ^rlfvene države z Rife. a dan so si cerkev pri-^ s0 njeni sovražniki. Se-
%]j a narodni praznik od-
*
M. *
^•j^iki je resigniral Por-začasni pr.edsed-i]X ev bo lahko vesela, \X6t eden njenih hudih kov šel v penzijo.
KS*
belgijski ribiči in delavci cerkev v Ostendi.
za
jj " Postavili ogromen lahko vsi katoličane v dobili in prebirali ča-^»b^.fojem jeziku. Po-iJ%{ popisi vseh držav bodo na tem kiosku
Jeni.
Se
k ^enij-	vedno več^-in
■^ ofc 1mat^ram, ki imajo ••Ni d ' Nedavno je dobi-
Ena najimenitnejših komedijantk francoskega gledališča "Comedie Francais" I. Hautik je zapustila oder in stopila v samostan. Nameščena je v Lur-du kot strežnica bolnikov. Pred nedavnim časom so jo obiskale nekdanje koleginje. Povedala jim je, da za nobeno stvar na svetu ne zamenja več svojega stanu.
Stalin, ruski diktator, je izdal no'v dekret, da se morajo vse svetopisemske knjige in druge knjige cerkvene ali verske vsebine oddati okrajnemu sovjetu. Zalogo bodo. potem poslali v papirne mline, da s tem odpomorejo pomanjkanju papirja. Vsega jim manjka v ruski "obljubljeni ' deželi". Čudno. Celo desetletje že šivajo in prikrojujejo ubogo Rusijo, pa na vseh straneh poka in zija.
Boljseviki so uničili rusko vas in ruske kmete, ki so bili jedro ruskega naroda in edino zavetje starih izročil. S tem so zadeli ruski narod v srce. Ruski izobraženci in meščani so bili premalo zraščeni z ruskim narodom, zato se jih boljseviki mogli premagati. Kmet pa je tako zraščen z Rusijo in z delavstvom, da se že sedaj zbuja resen odpor proti boljševikom. Obenem se je zbudila tudi verska zavest. Gotovo je, da bo nastal odpor tudi v delavskih vrstah. Boljševikom so se začela majati tla pod nogami.
Protestantski pastor Portha-nov je pisal v enem ameriških mesečnikov in je zapisal: Kakor je Amerika neumna in si piše pogubo s svojo prohibici-jo, tako je Rusija nespametna, ker sama sebi šteje zadnje ure. V Ameriki je vedno več in več pijače, pa tudi nezadovoljnosti, v Rusiji je vedno več in več vere. Ker glasno ne smejo moliti, molijo pa skrivaj. Še celo boljševiški vojaki sami že molijo. V Ameriki je tihotapstvo z alkoholom na dnevnem redu, v Rusiji pa cvet(e tihotapstvo vere. Samo ta je razlika, v A-meriki se tihotapcu ni treba bati smrti, v Rusiji so tihotapci z vero kaznovani s smrtjo. Re-ligij^ skrivaj tako raste in cvete kakor še nikoli preje. Vse veroizpovedi bodo od boljševi-škega pregajanja samo žele.
1500 letnico smrti sv. Avguština so posebno slovesno obhajali v mestu Paviji, kjer počivajo svetnikovi telesni ostanki. Slovesnosti so dosegle vrhunec na dan sv. Avguština, dne 28. avgusta.
V mestu Enghien v Belgiji se je meseca avgusta vršil peti teden katoliške delavske mladine. Govorniki so poudarjali velike uspehe mlade organizacije katoliških delavcev in kazali pota, kako zanesti vedno več krščanstva v delavske vrste.
Devetstoletnico sv. Olafa so v začetku avgusta praznovali katoličani na Norveškem. Sv. Olof kralj je z mučeniško krvjo utrdil krščansko vero na Norveškem.
NA OGNJENIŠKEM TEMENU
tlevetnajstih otrok eno
C biU j, °dllkovanj. iSJM da ae ji tako V lH,n VHmi- Ne vem, kdo ^deS^> l8em bral: S i^mir '1er niorajo ma-^ke rl odlikovati ka-b, a0tnače kravice" -
Slabo

duh
ovnik Leo de
j JL. Prii-ri-	ucu uc
N i iJti t koncertno turo K ft let; a duhovnik je bil 4 S* bft°Perni Pevec. De-V skLPrejel na tej turi ' ki ga zbirajo
Nekako na sredi poti med Kapstadtom in Fremantle-om (pristanišče na avstralski za-padni obali) leži majhen otoček S. Paul, last francoske republike. Brzoparnik rabi iz Marseille-a do tja celih deset dni. Površina otoka meri približno sedem kvadratnih kilometrov. Prav za prav otoček ni nič. drugega nego iz morja dvigajoče se žrelo podmorskega ognjenika, ki še ni ugasnil. Na golih skalah ne raste najmanjša travica, sesalcev ni na otoku. Samo na čereh ob obali domu je na tisoče morskih ptic, katerih kriki in plahutanje po-zročajo silen hrum. Nekaj posebnega so na otoku vroči vrelci, štirideset po številu, ki so najbrž- vulkanskega izvora; voda v nekaterih ima 90 stopinj Celzija. Na obali se kupici ptičji gnoj in zasmraja o-zračje. Skoraj vse leto hrume viharji, dežuje in sneži malone vsak dan.
St. Paul leži izven redne pa-roplovne proge; le tod in tam pristane ob njem kak ribiški parnik ali kitolovec. Pred štirimi leti se je na otok rešilo 12 mornarjev nekega francoskega tovornega parnika, ki je na visokem morju ponesrečil; v prenapolnjenem rešilnem čolnu je moštvo več dni blodilo po morju, dokler ni slednjič dospelo do otoka St. Paul. Sestradani, so šli mornarji po otoku iskat hrane. Tu so odkrili silne množine posebno velikih in o-kusnih jastogov. Sreča jim je bila tudi poslej mila: mimo samotnega otoka je priplul ribiški parnik, jih opazil in vzel na krov.
Ko so se vrnili v Marseille, so obvestili svojega brodolast-nika o svojem odkritju na St-P^ulu, Ta se je- takoj obrnil na neko veliko ribiško družbo v Bordeaux-ju, ki je sklenila, da bo lov na jastoge na St. Paulu umno izkoriščala. Opremila je posebno ladjo in najela 22 izkušenih bretonskih ribičev, ki so jih prepeljali na St. Paul. Tam so postavili zanje prostorno barako in jim pustili za leto dni krompirja, -suhe zelenjave, kondenziranega mleka, azličnih konzerv, tobaka, sladkorja, kave, čaja, vžigalic, špirita in kuhalo, tako da so bili z vsem dobro preskrbljeni. Razen tega so postavili na otoku brezžično oddajno in sprejemno postajo, tako da je bilo 22 samotarjev neprestano zvezanih s svetom.
To se je zgodilo v začetku leta 1929. Ribiči so imeli nalogo, da love in goje jastoge ter dorasle živali konservirajo. -— Bili so sami vrli možje, ki so vestno in vešče opravljali svoje delo. Vsak teden enkrat so svoji tvrdki po radiu pošiljali svoja poročila, ki so se jasno razumela. O minulem božiču jih je zopet obiskala družbina ladja, poslej pa ni bilo o njih nqbenega poročila več. Radio je popolnoma umolknil. Ko je tako potekjo tri mesece, ne da bi prišel kak glas s St. Paula, je poslala francoska vlada kri-
-o-
VODNJAK V ZRAKU
V Marseilleu se je nedavno vršil kongres "vode". Na njem je nastopil mladi inženjer Kna-pen, ki je predložil nov izum. Na silno preprost način je rešil problem pridobivanja vode iz zraka. Novi vodnjaki niso navezani na talno ali podtalno vodo, marveč jo črpajo iz o-zračja. Prvi zračni vodnjak stavijo po načrtih mladega izumitelja.
-o-
ŠIRITE 'AMER. SLOVENCA!'
žarko "Sadi Carnot", da bi se izvestila o usodi dvaindvajse-torice v Indijskem oceanu. — Bali so se namreč, da. ne bi se bil otok ob velikem delovanju vulkanov na južni zemeljski polobli pogreznil v morje.
Nedavno se je t križarka "Sadi Carnot" vrnila v Calais in pripeljala s seboj vseh 22 ribičev z otoka St. Paul. Od tu so ribiči takoj brzojavno poročali svoji tvrdki. Ves čas so bili vsi zdravi, toda doživeli so nepopisne strahote. Neprestani potresi so porušili dobri dve tretjini otoka in jih pogreznili v morje. Na radiopostajo je zgrmela ogromna skala in jo zdrobila v atome. Tako so bili popolnoma odrezani od sveta. Vse naprave za rejo jastogov je požrlo morje. Tudi ptice so se odselile z otoka. Življenje na otoku je postalo strašna muka, ker so se neprestano bali, da izginejo v oceanu še zadnji ostanki otoka. Zemlja se je tresla skoraj neprestano in grozno podzemsko bučanje je pretresalo mozeg; obseg o-toka se je krčil od tedna do tedna. Po dobroti usode je potres prizanašal prav tistemu kosu otoka, na katerem je stala njihova baraka.
Najbrž ni daleč čas, ko bo otok Sti Paul popolnoma izginil s površja zemlje.
——o-
"V MIRU SE PRIPRAVLJAJ NA VOJNO."
London, Anglija. — Po gornjem pravilu se ravnajo vse evropske države in tako od tega tudi Anglija ni izvzeta. Preteklo soboto je vojno minister-stvo razkazalo tukaj zbranim min. predsednikom pokrajin britanskega imperija najnovejše izume na polju vojne tehnike. Med raznimi neverjetnimi vojnimi sredstvi so vzbudili posebno pozornost velikanski traktorji, prave pošasti, na šestih kolesih. Namenjeni so za dovoz municije in težkih topov na bojno polje. Kolesa dobivajo vsako zase svojo lastno gonilno silo in so prirejena tako, da se traktor lahko pomika tudi preko najbolj grapa-stih poki'ajin in tudi preko jam. Ko leze naprej, se zdi, kakor bi se plazil po zemlji ogromen rak.
DOMA ZA BOŽIČ
Ako želite iti domov za praznike in želite potovati kar najbolj udobno in ekonomično, poslužite se parnika "George Washington", ki odpluje iz New Yorka v Hamburg dne 10. decembra 1930. Ta pot je najlepša in se vam zelo priporoča. Samo 13 ur se vozite iz Hamburga z vlakom.
Skupno z vami gre tudi vsa vaša prtljaga, ki jo vzamete s seboj, do poslednje postaje na Slovenskem, kjer izstopite. Ako potujete s tem parni-kom, si prihranite denar. Zraven tega, ako potujete zgoraj omenjeni dan, se izognete velikemu navalu potnikov po železnicah, ki gredo za božične praznike na obisk.
Na omenjeni dan bo spremljal potnike do domovine gosp, Jožef Turek iz našega urada v New Yor-ku, ki bo pazil na vse potnike, da bodo z vsem preskrbljeni in zadovoljni na potovanju. Drugi razred na tem znanem parniku je prirejen posebej za turiste, da imajo posebne kabine. Cena za tako kabino je iz New Yorka do Hamburga in nazaj le $206.00. — Tretji razred stane listek iz New Yorka do Hamburga .in nazaj le $190.00. Vse na tem parniku je pripravljeno v najboljšo zadovoljnost in udobnost vseh potnikov. G. J. Turek, ki bo potnike spremljal, bo še posebej pazil na to, da bodo potniki takoj postreženi, da bodo potniki bolj zadovoljni in brez skrbi. — Ne pozabite torej in opomnite tudi vaše prijatelje, da je najpriprav-nejši čas potovanja v domovino za božične praznike parnik George Washington, ki odpluje dne 10. decembra.
-o-
SLON UBIL DEČKA
Blackpool, Anglija. — V tukajšnjem cirkusu se je sprehajal udomačen slon in poleg njega je hodil llletni deček, J. R. Elgey. Na potu pa se oba istočasno spotakneta; deček je padel najprej in nanj je pokleknil slon. Pritisk na dečka je bil tako silen, da ga je na mestu ubil. Ko se je slon zopet dvignil, je mirno počakal, da so ga odvedli stran.
-o-
Kdor se brani časopisa, ta se brani znanja in to v lastno škodo-
Širom Jugoslavije
Senzacija
Nemalo so se razburili pra-vpslavni prebivalci v Subotici, ko so zvedeli, da imajo na svojem pravoslavnem pokopališču pokopano mačko, ki ima lasten grob in kamenit spomenik z napisom "Domenika 1914-29." Tako je bilo namreč ime one "imenitne" mačke, ki je bila last bogate gospodične Bosilj-ke Milanovič, ki je umrla nekako pred enim mesecem. — Grobar je izpovedal, da mu je "mačja gospodinja" dala za pokop mačke 200 Di§. Pokopana je v resnični mrtvaški krsti in leži na svileni blazinici. Take reči se gode v letih bede in pomanjkanja.
——o-
Nesreča v Mariboru Pri kritju strehe na novem Glavnem trgu je 221etni krovec Viktor Brus padel z opolzke strehe na tla in si pri padcu razbil lobanjo.
--o-
Nesrečen padec s kolesa 241etni rudar Fr. Mlakar iz Sv. Križa pri Rogaški Slatini je tako nesrečno padel s kolesa, da si je zlomil desno roko.
-o-
Prepir pri kvartanju V neki gostilni v Osjeku sta kvartala Joso Sever in Marin Petrovič. Med igro sta se sprla; tedaj je Sever potegnil nož in zabodel Petroviča v srce, da je na mestu izdihnil.

PALACZEV POGREBNIŠKI DOM
SEST DNI PREKO OCEANA
najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih:
ILE DE FRANCE, 24. okt.
(7. zv.) ; 21. nov. (7. zv.)
PARIS, 5. dec. (4. pop.); 24.
dec. (4. pop.) FRANCE, 14. nov. (7. zv.)
Najkrajša pot po železnici, vsakdo je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. — Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali

213 N. Michigan Avenue,
v
Chicago, 111.
t
It
#
*
f
t *
* f + *
m *> •$> v v <$• v v* v v vHvvvv'i'l't'H^ $
Naša postrežba je brezplačna, kar se tiče rabljenja naše mrtvašnice. — Smo na razpolago Chicagi, Ciceri, Berwyn in vsem predmestjem. — Prevažamo umrle osebe iz vseh delov mesta v našo mrtvašnico. — Cene nizke, postrežba točna. — Automobili na razpolago za vse slučaje.
frank e. palacz
Registrovani embalmer Tel. Canal 1267. Res. Rockwell 4882 1916 W. 22nd St. near Lincoln, CHICAGO, ILL.
Požar
Med nevihto, ki je divjala proti koncu meseca septembra, je udarila strela v poslopje posestnika Mrjasda v Pirni-čah. Pogorelo mu je skoraj vse imetje.
-o-
Jubilej
Srebrni mašniški jubilej je praznoval v Celju 30. sept. o. Jožef Lapuh, duhovnik kapucinskega reda. Rojen je bil 1. 1882 v Brežicah.
Pobesnela krava
V Jablanici pri Mariboru je pobesnela krava napadla, triletnega Štefančka, sina posestnika Lonerja ih mu z rogovi razmrcvarila obijaz.
Iz sovraštva
Posestnik Franc Pucar iz Ponikve ob južni žel. je iz sovraštva napadel 241etnega posest-nikovega sina Jakoba Kristana iz Boletina, občina Ponikve. — Tolkel ga je z ročico po glavi, da je slednji obležal v mlaki
krvi.
U
Požar
Pri posestniku Martinu Glavaču v Kranjčičah, občina Sv. Jurij ob južni železenici, je u-ničil požar hišo in vsa gospodarska poslopja. Zgoreli so vsi poljski pridelki in vsi poljedelski stroji. Rešil je samo živino in nekaj malega obleke.
IZ NEODREŠE-NE DOMOVINE
Požar v Prapročah
Posestniku Jožefu Rojcu je pretekli mesec zgorela hiša in hlev. Z veliko težavo je žena rešila iz goreče hiše komaj poldrugi mesec starega otroka.
-o-
Strela
V Vipavi je udarila strela v Žgavčevo hjšo, ki je bila v trenutku vsa v plamenu. S težavo so si rešili domači le golo življenje.
-o-
Šempas
Pretekli mesec se je vnel Ogradnikov senik, ki je pogorel z vso zalogo sena. Prišli so gasilci celo iz Gorice, pa kljub temu niso mogli nič rešiti.
-o-
Sv. Križ-Cesta
16. sept. je pogorelo veliko Berbučevo poslopje na Cesti, v katerem je nastanjen poštni urad, Z veliko težavo so rešili komaj poštni inventar.
Jacob Gerend Furniture Co.
704-706 West 8th Street, Sheboygan, Wis.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
Telefon: 377-J — 4080.W.

izterjavamo račune tvrdk, posameznikov in lcor-poracij ter imamo pri tem pred očmi, da izvršimo opravilo v obojestransko korist.
Merchants & Miners Bank
CALUMET, MICH. Podružnice:
HECLA ST. LAURIUM, SIXTH ST. RED JACKET Premoženje čez $5,000,000.





u
ROJAKI IN ROJAKINJE
PRISTOPAJTE
—- k —
•PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI PODPORNI ORGANIZACIJI
Kranjsko - Slovenski Katoliški Jednoti
ki posluje že 37. leto.
V tem času je izplačala že nad $4,000,000.00 skupnih podpor. Skupno število Jednotinega članstva znaša okrog 35,000. — Skupno prejnoženje pa nad $2,500,000.00.
Ista vam nudi različno in zelo ugodno zavarovanje za vas ter za vašo družino.
Vprašajte za pojasnila kakega tajnika ali tajnico našega krajevnega društva v vaši naselbini.
Za informacije glede ustanovitve novega društva se pa obrnite na glavnega Jednotinega tajnika na sledeči naslov:
Mr. Jos. Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, III.
KATOLIŠKI SLOVENCI! PRISTOPAJTE V KATOLIŠKO JEDNOTO!




$ $
i I
i *
*
1 *
*
4*
4*
+
*
4*
+

VSAKDO
1.
2.
3.
4.
6.
7.
SE LAHKO OBRNE VSAK ČAS NA NAS V SLEDEČIH ZADEVAH:
Ako rabite kakoršnihkoli tiskovin.
Kadar si želite nabaviti kako slovensko knjigo.
Kadar rabite kake notarske ali druge legalne listine.
Ako rabite pomoči pri nabavi potnega lista za v stari kraj.
Potom nas si lahko preskrbite vozni listek (šif-karto) za katerokoli linijo za v stari kraj
V našem ura^Ju lahko vs^k čas plačate račijne za plin ,elektriko in vodo.
* *
t |
i i
I
1»1
i
Imamo zastopstvo od American Express Co. izdajamo njene Money ordre in čeke.
m

'Amerikanski Slovenec
1849 W. 22nd STREET,
CHICAGO, ILL. *

f Btran 4
Četrtek, 23. oktobra 1930_
i^f ........................................................................................
	
	■
	■ 1
9)	1
C/	■
X	1 H
	■ ■
SIR H. RIDER-HAGGARD:
Hči cesarja Montezume j a
"t	—> m	TTT\ T/N T T A	H	*
ZGODOVINSKA POVEST Iz angleščine prevel Jos. Poljanec
mmmmmmmm

Ozrl sent se okrog sebe, da bi razbral z obraza navzočih, kaj pomeni to dejanje, in moje oči so se sešle z očmi Marine; njen pogled je bil tak, da me je minula vsa negotovost. V njem sem videl grozo in usmiljenost in zavedel sem se, da me je čakala grozna smrt. Preden pa sem mogel kaj storiti, da, preden sem sploh utegnil misliti, sta me duhovnika ali paba, kakor jim pravijo Indijanci, zgrabila in me vlekla iz sobe.
Vsa hiša nam je sledila razen Marine in Kasika. Prišedši iz hiše sem se znašel na velikem štirioglatem prostoru ali trgu, katerega so obrobljale številne lepe hiše iz kamna, nekatere tudi izj blata; trg se je hitro napolnil z ogromno mnogico ljudi, moških, žensk m o-trok, ki so zijali vame, ko sem stopal proti piramidi, vrh katere je gorel ogenj. Ob vznožju te piramide so me peljali v majhno izbo, izdolbeno v njenem pritličju; tukaj so mi duhovniki strgali! oblačilo s telesa, tako da sem bil popolnoma nag, samo okoli ledja sem imel kos platna, na glavi pa venec krasnih cvetlic. V tej izbi so brli še trije drugi ljudje, Indijanci, ki so bili tudi obsojeni na smrt, kakor sem sodil po grozi, ki se jim je videla na obrazu.
Visoko nad nami se je naenkrat oglasil boben. Peljali so nas iz izbe in postavili v sprevod mnogih duhovnikov; jaz sem bil prvi med žrtvami. Duhovniki so zapeli neko pesem in začeli smo stopati na piramido po poti, ki se je vijugala okoli in okoli ogromne zgradbe, dokler se ni končevala na ravni strehi, ki je mogoče merila kakih štirideset korakov v četvrt. Jako lep je bil razgled po o-kolici, ampak v tisti uri se nisem zmenil za noben razgled, in najsi bi bil še tako kraserf. Na drugi strani ravne strehe sta se dvigala dva lesena stolpa, visoka kakit petdeset čevljev. Bila sta templja Huicelkotla, boga vojske, in Kueralkotla, boga zraka, kojih odurni, iz kamna izklesani podobi sta se nam režali skozi odprta vrata. V sobanah teh templjev so stali majhni oltarji, na oltarjih pa velike sklede iz zlata, v katerih so bila srca onih, katere so prejšnji dan žrtvovali. Te sobane pa so bile tudi polne vsakovrstne nesnage. Pred templjema je stal oltar, na katerem je gorel večni ogenj, pred oltarjem pa kamen iz črnega mramorja v velikosti velike mize in še en velik izklesan kamen, po obliki podoben kolesu, ki je meril kakih deset čevljev počez in imel v sredini bakren obroč.
Vseh teh reči sem se spomnil pozneje, ampak tisti čas jih niti videl nisem. Kakor hitro smo dospeli na ravno streho, so me zgrabili in vlekli h kolesastemu kamnu. Tukaj so mi opasali usnjat pas, ki je bil privezan z vrvjo k obroču sredi kamna; ta vrv je bila tako dolga, da sem se mogel gibati do roba kamna in nič dalje. Nato so mi dali v roko sulico z ostjo iz kremena ; enako sulico sta dobila ujetnika, ki sta prišla z menoj vred tja gori. Z znamenji so mi pojasnjevali, da se moram bojevati ž njima. Ona dva sta morala kamen naskakovati, jaz pa braniti. Prišlo mi je na misel, da bi bil morebiti prost, ako bi ubil v boju ta dva ujetnika. Da bi si tako rešil svoje življenje, sem se pripravil, da bi jima vzel njihovo, ako bi bilo mogoče. Zdajci je dal veliki duhovnik znapnenje in ukazal u-jetnikoma, da me napadata. Reveža pa sta bila od strahu pred smtrjo kakor odrevene-
la, da niti ganiti nista mogla. Zavoljo tega so jih začeli duhovniki pretepati z usnjatimi pasovi tako da sta naposled,tuleč od bolečin planila proti meni. Eden je dospel do kamna in skočil nanj malo pred drugim in jaz sem ga sunil z sulico v roko. Mahoma je vrgel orožje od sebe in zbežal, za njim pa njegov tovariš. Nobenega poguma nista imela in tudi vse bičanje, ki sta ga bila zopet deležna, ju ni ni moglo pripraviti do tega, da bi se še enkrat obrnila proti meni.
Ko so duhovniki spoznali, da jima ne morejo vtepsti poguma, so sklenili, da jima naredijo konec. Med šumno godbo in petjem so zgrabili onega, katerega sem bil sunil s sulico, in ga vlekli k velikemu kamnu iz črnega mramorja, ki je bil pravzaprav kamen,na katerem so žrtvovali svojim bogovom žrtve. Vrgli so ga na kamen, prsi obrnjene navzgor. V tem položaju ga je držalo pet duhovnov, dva za roke, dva za noge in eden za glavo. Veliki duhovnik, prav tisti, ki je meni tipal srce, si je oblekel škrlatasto haljo, zmolil nekako molitev, vzdignil zakrivljen nož iz kremenastega stekla ali icli, in z enim samim sunkom razparal nesrečniku prsa in opravil starodavno daritev solncu.
V tem trenutku se je vsa množica ljudi spodaj na trgu, ki je videla vse to krvavo dejanje, vrgla na tla in klečala toliko časa, dokler niso vrgli daritve v zlato kadilnico pred soho boga Huicelkotla. Nato so se strašni duhovniki vrgli na truplo in ga glasno vzklikajoč nesli do roba piramide ali teokali, kjer so ga zvalili po strmi strani nizdol. Ob vznožju strmine so drugi možaki, ki so čakali tam, vzdignili telo in ga nesli proč; v kakšen namen, tisti čas nisem vedel.
Komaj je bila prva žrtev mrtva, so. zgrabili drugo in ravnali ž njo kot s prvo. Množica spodaj se je zopet vrgla na kolena. Za njim pa je naposled prišla vrsta name. Čutil sem, da so me zgrabili, zavest me je zapustila in se mi je vrnila šele potem, ko sem ležal na tistem peklenskem kamnu in so me duhovniki vlekli za roke, noge in glavo, da so se prsa nategovala navzgor ;>moja koža je bila napeta kot koža na bobnu, nad menoj pa je stal tisti človeški hudič v svojem rdečem plašču in držal nož iz stekla v roki. Nikoli ne pozabim tistega hudobnega obraza, katerega je raz-paljevala sla po krvi, niti srepega pogleda njegovih oči, ko je vrgel kuštrave lase nazaj. Vendar me ni takoj zabodel, ampak je bulil vame in me zbadal z ostjo noža. Ko je paba namerjal.nož in kazal ž njim sempatja, se mi je dozdevalo, kakor da ležim dolga leta na žrtveniku. Naposled sem videl skozi meglo, ki mi je omotila oči, nož, ki se je zabliskal v zraku. V trenutku pa, ko sem baš mislil, da je prišla moja zadnja ura, ga je neka roka zgrabila za nadlakti in jo zadržala,hkratu pa sem slišal nek glas, ki mu je nekaj šepnil.
Duhovniku očividno ni bilo všeč, kar je bil slišal. Zatulil je na ves glas in planil proti meni, da bi me ubil, toda iznova ga je zgrabila neka roka, da me ni mogel z nožem. Nato je odšel v tempelj boga Kuecalkotla, dočim sem jaz ležal na žrtveniku v neizmernem smrtnem strahu; menil sem namreč, da so sklenili, da me mučijo pred smrtjo in da so jo samo iz tega vzroka odložili.
(Dalje prih.)
TISKARNA
v	•	^
AMERIKANSKI SLOVENEC
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
Društva Trgovci Posamezniki
•
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točn* postrežbo. Priporočamo, da predno oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
►
v
i
Amerikanski Slovenec
N 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.	A
m
Slovenske VIKTOR Plošče
G O D B A
HIS MASTERS VOICE
REG,U.S. PAT. OFF.
INDUSTRIAL RtfisW* _
p
E
T J
E
SEDAJ JE ČAS!

GWi
PISANO POLJE
Soooooooooooo	Trunk

"Godba, ki jo želite — je na Viktor ploščah."
Da si nabavite slovenske plošče za jesenski in zimski čas. Preberite spodnji eznam plošč in jih naročite iz naše knjigarne.
23000—Hruškovo	drevo, štajeriš,
Stari pečlar, valček, igra na harmoniko Ahačič......75c
23001—Ljubljanski	valček — Poskočna polka, Hoyer Trio 75c
23002—Terezinka,	pevski zbor,
Lepa Jožefa, valček, Hoyer Trio................................75c
23003—Društvo	Kastrola, 1. in 2. del, petje Adrije..............75c
23004—Jolietske	deklice, polka,
Lovec, ipazurka, igra Dajčman-Perush....................75c
23C06—Kmet in purgar,
O polnoči na sred vasi, Adrija in Dajčman brata. ,..75c
23007—Empajris	— Samo da bo likof, Hoyer Trio in zbor....75c
23008—Pod	dvojnim Orlom,
Dunaj ostane Dunaj, citre in Trio..............................75c
23009—Tone	s hriba Trumplan,
Koroška koračnica, Dajčman brata ...»......................75c
23010—Dva	gorenjska slavčka,
Spomin na Bled, ženski duet s sprem, klavirja......75c
23011—Pozdrav	od doma — Zbirka valčkov, slov. orkester 75c
23012—To	je nemogoče, dvokoračen ples,
Tajna ljubezen, valček, orkestra................................75c
23013—Kar	imam, to ti dam, polka,
Vesela dekleta, valček, Hoyer Trio ..........................75c
23014—Po	gorah je ivje,
Megla v jezeru, moški kvartet Jadran....................75c
23015—Flahauer	Štajeriš,
Prav vesela polka, Olbtigov trio na citre..................75c
23016—Ob	zimskih večerih, 1. in 2. del. Adrija in Hoyer....75c
23017—Po	valovih, valček,
Ne pozabi me, polka, Hoyer Trio..............................75c
23018—Krasna	Mariška, šotiš,
V divni dolini, Landler orkester..............................75cJ
23019—Škrjanček,	valček,
Korajžni fantje, polka, Dajčman-Peruš....................75c
23020—Ples	v skednju, 1. in 2. del, Adrija in Hoyer Trio....75c
23021—Novomeški	purgar ji, koračnica,
Trboveljska polka, Hoyer Trio ................................7Sc
23022—Na	planincah solnce sije,
Bleda luna, moški kvartet Jadran..........................75c
23023—Lepa	Francka, polka,
Oj dekle kaj tajiš, valček, harmonika in banja........75c
24024—Ljubezniv valček,
Bela Ljubljana, polka, Harmonika in banje............75c
79484—Korajža velja — Vesela Gorenjka, dve polke..........75c
80183—Oj,	ta zakonski stan—Nova stara pesem, kvartet...-75c
80184—Radi	kotla v kejho—Ravbar na gavge, kvartet. ...75c
80331—Zgubljena	pesem—Jolietska Slovenka, polke, Dajč.75c
80332—Amerikanec	na obisku—Amerikanec se poslavja....7Sc
8033—V Krčmi, 1. in 2. del s petjem......................................75c
80334—France polka—Gozdni zvok, Trumplan, Dajčman..75c
80481—Dolg,	dolg fant — Seničica, polke ..........................75c
80482—Nocoj	je lušna noč—Njega ni, petje z orkestrom 75c
80526—Ribniška	— Naš maček, petje z orkestrom..............75c
80527—Na	Dolenjskem — Kadar so godci dobre volje........75c
81250—Mlatiči — Še ena, poje kvartet Adrije....................75c
81413—Zeleni	Jurij — Študentovska, prizor s petjem..........75c
81414—Domače	veselje — Vesela polja, harm, in kitara....75c 81454—Ob trgatvi, 1. in 2. del s petjem in godbo..................75c
m
VELIKE 12 PALČNE PLOŠČE
59086—Na Sveto noč, 1. in 2. del, poje Adrija..................$1.25
| 68923—Ženitovanje, 1. in 2. del, poje Adrija....................$1.25
68924—Romanje k Materi Božji, 1. in 2. del, poje Adrija $1.25 i 73000—Vandrovec—Cigani, smešen prizor petje in harm.$1.25
j 73001—Zlata poroka, 1. in 2. del, Adrija in Hoyer............$1.25
73002—Botrinja — Kadar imajo vsi Jožefi god................$1.25
MANJ KAKOR TRI PLOŠČE NE RAZPOŠILJAMO!
Naročilom je priložiti potrebni znesek. Pri naročilih manj kakor pet plošč, računamo od^ vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. Pošiljamo tudi po C.O.D. (poštnem'povzetju), zakar pa računamo za stroške 20c od pošiljatve. Naročila blagovolite poslati naravnost na
KNJIGARNA AMER. SLOVENEC
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILLINOIS
Bo tudi — ribolovstvo.
Neki K. T. dela politiko v Prosveti, poliko namreč v Cle-velandu, kjer je vsaj neka politika med Slovenci edino mogoča. Sedanjo politiko imenuje "Politično ribolovstvo in igno-ranca". Ako se ima kdo za pametnega in razumnega, žal, ne sledi iz tega, da bi bil res pameten in razumen, žal, ker bi imeli potem vse polno — pametnih.
Ker dela politiko v Prosveti, vsak lahko spozna, kakšno politiko dela ta K. T.
Nekaj pa noče iti z njegovo politiko. Vsak učinek mora imeti svoj razlog, tudi neuči-nek, neuspeh. Ta politikar išče razlog in ga — najde. Pravi prvič:
"Gaspud fajmošter pravijo, da za socijaliste ne smemo glasovati, ker hočejo uničit vero, boga in menda še celi svet povrhu. Zapeljano delavstvo še vedno čita buržoazno časopisje, katero delavcu ne prinese nič dobrega. Ako zavedni delavec pride k delavcu, ki je že tako potrt in razočaran, ter ga nagovarja, da čita delavske knjige in časopise, o tem noče slišati ničesar, ker so že možgani zastrupljeni z vero, bogom, rajem, vicam, peklom. Ako se ga opozori na so-cijalizem, takrat plane, kakor da bi ga s šivanko ubodel ter pravi: 'sicilisti' so največji hudiči, ki preganjajo vero in boga; ko bi ti prokleti sicilisti prišli na vlado, potem ne bi bilo nič dela, ker sicilisti nočejo delat."
Eh, er . . ., nekdo mora biti kriv, da ta politika nekaj noče naprej, in "gaspud fajmošter" imajo širok hrbet, in na ta hrbet se lahko marsikaj spravi, kar spada na druge hrbte. Saj se poznamo.
To je toraj en slučaj, ko baje delavec "nemara čitati socialističnega časopisja, da bi ga hudič vzel (pač ne) vzel".
S prvim je zvezan drug slučaj, in ta politikar, kateremu fajmošter vse pokvari, veže ta dva slučaja tako-le skupaj:
"Tako se zavedno delavstvo zoperstavlja socializmu, ker ga ne razume in sploh ne mara ničesar slišati o njem. To je samo en slučaj nekega delavca, ki soc. časopisje ne mara čitati, ker se boji, da bi ga hudič vzel. Drugi slučaj pa je še bolj smešen. Ko smo nosili programe za predsedniške volitve, tedaj so se nekatere ženske vzdignile proti soc. stranki, češ, da ni prav tako, kakor zahteva soc. stranka. 'Me ženske ne maramo tega slišati, da bi naši možje (dedci) delali samo 6 ali 7 ur dnevno. Kam bi pa prišli! Ne bi dosti zaslužili, in potem še zapravljali in pi-jančevali! Naši dedci bi morali po 12? ur delati, pa ne bi nič zapravili, ker bi šli kmalu po večerji spat'."
Eh, er, srednjeveška tema, ignoranca . . ., eh, er. Stavim, da delavstvo nikakor ni tako ignorantno, ne na glavo padlo,
ker drugače bi ne moglo pog e-dati takim politikarjem v srce. Delavska politika je na ne-
gotovo, ampak drugi karji so ptiči, pa tudi ti poW*
karjiso ptiči in delavstvo je
prebrisano dosti, da nima z upanja do takih — P»< K — ribolovijo in °PerlvraJ°0je ignoranco, ker jim nihče no
nasesti.
Bo še dolgo tako.
Praksa v misijonskem
delovanju prikazuje, da se s sta" mi ljudmi pri misijonih nia kaj da doseči. Stari osto^ pri svojih nazorih in svojgo(, mišljenju. Misijonarji začnejo pri mladini, in tam vadno gre.	k0
Ni samole pri misijonin l ^ Prusi so vzeli Mariji Ter« in Avstriji Slezijo. ŠleziJcl niso mogli pozabiti. AmP stari Šlezijci so polagoma ;
mladi Žlez«01'
mmmmmwww
»tlffW»W»W
ASTRE IN NAGELJNI, 1 DUCAT ...	35c
R0ŽE GLADI0LY
EDEN DUCAT................25c
Kolar Floral Co.
(PREJ J. J. KOLAR & SON) 6106 W. 22nd Street	Telefon Cicero 1230
Sveže narezane 1 DUCAT ........35c
SLOVENCEM V CHICAGI
naznanjam, da zopet izvršujem karpentarska dela, barvam hiše znotraj in zunaj, lepim stenski papir in izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela. Prodajam vse vrste barve, varniše, stekla za okna in razno že-leznino za vse potrebe. Rojakom se najtopleje priporočam.
JOHN KOSMACH 1804 W. 22nd Street
Phone Canal 4090 Chicago, 111.
mrli, prišli so in ti so v kratkem po beli Prusi", kakor se je
stali
»de-
profesor zgodovine izV&&0ei Prusaštvo je še danes nemškimi Šlezijci prav
no-	, 5of
Naletim na notico v c ^
su. Dva sta zaprosila za ^
rikansko državljanstvo. ^
sta skoraj iz istega sela'(ll,jav-je izjavil, da je bil pi"e.l je ljan Avstrije, drugi pa> p. spadal pod— Jugoslav«0'^,,, lenkost, kaj ne? Seve ^ kost, ampak kaže, da ^ ^o ne bo zamrla, dokler zamrli — Avstrijci. Jug ^o j a bo šele, ko pridejo n» -Jugoslovani.	ko-
Druga notica. V & ^ vem so imeli zborovanij® ^ ki, ki pripadajo zvezi " p-mana". Dobra zveza ,ie ^50 štete so države, iz jjje- , prišli udeleženci.
Iz g, I talij e, Francije, Belg« ' p0- ' hoslovakije, Poljske • '^ji-tem so prišli tudi iz —~ ^ je Kroacije — from S 5t and from Croatia. Male -
kaj ne? Saj se razum
zava
bi
em°-
pf
bila __ Jug**- gre.
Sl°v
ampak, from Austria n®]nVe-
zato pa mora biti fro"1 nia and from Croatia-
juž"
mneva, da so krajine ob andskem
MOČEN POTRES V AMERIKI
Sil"
Santiago, Čile. — ge d0" potresni sunki, o katei1 po-
tek '
so napravili pretekli Pe .^n)1 traj znatno škodo v t« fl državi. Mnoga mesta ^ občutno prizadeta, v P1 ^ jif pa mesto Llai Llai, k.ieI
poslovi 0
.ruše"0'
beno poslopie dovano. Poštno skoraj popolnoma P°r' ge, enem smrtnem
slučaju » ice. roča iz neke tukajšnje . ^ Neka težko bolna PaC^ol> je namreč z ostalimi ^^ paniki, ki je nastala, 7j^{0,' posteljo in bežala na P je med potjo umrla-
gdjunajceanu

P K E K O 6 DNI PREKO
Potujte v in jugoslavije^
na najhitrejših parnih«1' jih pl»v<!'
EEEAiEf*
EUCCP^
ali na znanem ek** nem parnileu
COLUMBUS
„oif*
z" SBffiL S^'?-
north gerMA*
LLOYD
130 W. ltanrfolp« St-
Chi"*«