308
Dopisi.
Iz Dunaja 17. sept. — Zadnjič omenjeni dopisnik v „Slov. Nar." spominjal se je bil vnovič slovenskih učiteljev našega kurza. Je pa ta gospod mož prečudne logike. Repenči se o „senzaciji", ki jo je bil njegov sestavek med nami naredil! Tedaj eden bi smel obre-kovati in krivo mlatiti po tovarših svojih, a vsi drugi pa naj molčijo, ter naj na pr. po načinu turških sužnjev roke na prsih prekrižaje vklonejo glave svoje in reko: ,,ti si govoril, aiah! „A1 tako ne gre. — Tudi sv. pismo ima preučeni pisar v mazincu. ,,Ali sem jez?" nam v zviti bistroumnosti pripoveduje. Le Čuda, da ni posegel še dalje ter nam ni citiral tudi r6ka: „Brate! ako te udari kdo na eno lice, pomoli mu tudi še drugo". Al mi rečemo temu nasproti, da stoji tudi zapisano: „Zakaj me biješ?" Krivičnega obrekovanja se vsak poštenjak braniti sme in tudi mora, in to tem več, ker sta dva izmed slovenskih učenikov vsled one lažnjive korespondenci je dobila pisma iz daljne domačije, češ: kaj neki vganjate na Dunaji, ker vas že po časnikih podajajo? —
Kdor hoče za javnost pisariti, naj pisari, nihče mu tega ne brani, al piše naj resnico; laž tudi takih ni pristojna, ki mislijo, da so se učenosti z „veliko žlico" najužinali. Rekli bi lahko še dve ali tri prav gorke resnice, vedevši, da gotovo pridete „na pravo adreso"; al škoda je tinte in papirja, toraj naj bo tudi besedovanja konec. — Z Bogom!                                J. Levičnik.
Iz Koroškega 17. sept. / — Volitve v šolsko svetovalstvo so končane. Pri nas na Koroškem so volili učitelji vsakega okraja 3 zastopnike iz svoje srede. V Velikovcu se je to zgodilo na dan 4. učiteljskega zbora. V predvolitvi so vsi učitelji enoglasno volili glavnega učitelja in predstojnika učiteljskega društva g. J. Zimo v šolsko svetovalstvo; al drugi dan je bilo to drugače,, ko je namreč okrajni glavar razjasnil, da more vsak izvoljenec postavno starost (24 let) imeti, imenovani učitelj pa še te nima. Glasi so se potem nekako raznesli. Brž po volitvi je bil zbor. Govorilo se je posebno o harmoniji med šolo in starišim, o geometričnem nauku v ljudski šoli in Frobelnovih otročjih vrtih , in potem še o čutji za lepo ali estetiko. — Prihodnji zbor bo 27. oktobra v Pliberku. — Šolskih inšpektorjev je na Koroškem 14 in so učitelji skoro z vsemi zadovoljni. — Z letino smo še precej zadovoljni, le krompirja je nekaj črnega, večidel pa je lep. Sadja, posebno pa jabelk in češpelj je v nekterih krajih dosto. Labodska dolina — raj koroški — je v tem najbogatejša. Največ se tam iz sadja napravlja mošt, ktere pijače skoro v nobeni hiši ne manjka. — Delitev premij govedom se je pri nas že začelo.
Iz Celovca 20. sept. — Cesar smo se že dolgo bali, zgodilo se je. — Bogu bodi potoženo! Gosp. Antona Janežiča ni več med živimi, umri ie po dolgi bolezni 18. septembra v Celovcu v 41. letu svoje starosti. Ravnokar smo njegovo truplo izročili materi zemlji, a duh njegov se je dvignil v nebeške višave vživat pokoja, kterega na zemlji ni iskal, gledat sadu, kterega donaša njegova setev ter prejet povračila za mnog trud. Kakor da je slutil, da ga smrt pograbi v najboljših letih, delal je za narod svoj brez vsega hrupa neutrudljivo kakor marljiva čbelica do zadnjega zdihljeja, ter sejal dobro seme, čegar popolni sad dozori v prihodnosti. Tem vrsticam ni namen, popisati njegovo delovanje na slovstvenem polji slovenskem, a vendar ne moremo zamolčati, da prav on je bil naj-veča podpora družbi sv. Mohora, da, gotovo preveč ne rečemo, njena duša. Zato pa tudi vsa Slovenija žaluje po njem, ker živo čuti veliko zgubo. Sveti mu večna luč!
Iz Gorice. (Razglas.) Slovenci! Že smo dokazali svetu, ki nas je hotel prezreti, da še živimo in da napredujemo. Al vse, kar smo do zdaj storili, ne zadostuje, da se vsestransko razvije naš narod. V ta namen je treba ne samo narodne zavednosti, ampak tudi prave svobode. Narod je pa svoboden, če je popolnoma svoj, da sme sam delati sebi v korist, in če vlada potrjuje in izpeljuje pravične želje in sklepe narodnih poslancev in ljudskih zborov.
Do 1848. leta smo Slovenci v velikih stiskah živeli in komaj smo ohranili svojo narodnost; razviti jo in se skazavati pa ni nam bilo mogoče zarad prevelikih zadržkov, ktere so nam stavljale naše poprejšnje vlade in propadali smo grozno od dneva do dneva. Tako se je godilo tudi drugim Slavjanom, zakaj brez svobode ni napredka.
Pa še zdaj ne  moremo mi Slovenci hvaliti svojega
309
položaja, da-si tudi nam je pot do delovanja postavno odprta, ker še zdaj prave svobode ni. Kdor — posamni možje ali pa zbori — hoče delati za narod in za občno blagostanje, najde veliko nasprotnikov slovenskemu raz-vitku. Vsemu nasprotovanju vkljub pa smo se Slovenci nemudoma in čvrsto poprijeli vsake nove najmanjše pravice in delali smo.
Začeli so domoljubni možje po časopisih in bukvah buditi narod, potem smo stopili v čitalnice in dospeli smo do taborjev. Sploh sme tedaj narod ponosen biti svojega truda. Vse to so pa storile doma posamne moči, ki so se le pri taborih zedinile z velikim vspehom. Tako smo se prepričali, da mora narod svoje moči zbrane imeti v kakem središči in da bi mu veliko koristilo stalno vodstvo, za ktero vsakdo v6 in ktero je pripravljeno, pretresovati vsakovrstne potrebe; pritožbe in pomanjkljivosti, ki zadevajo narod in deželo, duševni in materijalni napredek in ktero bi potem pošiljalo te javne sklepe dotičnim javnim zborom in c. kr. oblast-nijam, ministrom in celo presvitlemu cesarju. Neizrekljivo bi pa koristilo tako društvo pri volitvah vsake vrste, da se izvolijo neodvisni, delavni, značajni možje, ki bodo brez strahu in vselej govorili in sklepali tako, kakor so prepričani in kakor so volilcem obljubili.
V  Ljubljani in Mariboru ste taki društvi, vsako skuša pri volitvah z volilci dotičnih okrajev vred najti take može, praša jih, ter se ž njimi dogovori, a potem še le jih priporoča vsem volilcem.
Društvena postava od 15. novembra 1867. leta pripušča taka društva; zato in z ozirom na prevelike po-, trebe naše smo podpisani sklenili osnovati slovensko društvo za brambo narodnih pravic na Goriškem, in visoko c. kr. namestništvo v Trstu je z odlokom od 2. septembra 1869. leta št. 9292 izreklo, da postavno obstoji društvo „S o čau po predloženih pravilih. Slovenski možje posebno iz Goriškega! prijazno vabljeni se s tem, da pristopite, kar vas je vrlih možakov, k temu društvu, ki hoče zastopati slovenske zadeve, posebno pri nas. Združenim nam bo lože v okom priti mnogoterim nasprotnikom, ki pretijo od vseh strani našemu narodnemu napredku. Truditi se moramo neprenehoma in vaditi in uriti svoje moči, da nas ne najdejo nepripravljenih dogodbe, ki znajo priti v kratkem. Pristopite tedaj in pospešujte tega društva namen, ki je: bramba narodnih pravic!
Opazka. Družbenik postane vsak polnoleten, pošten državljan, kterega sprejme odbor. — Vsak ud mora plačevati na mesec 10 kraje, in sicer vsaj za tri mesece naprej. — Kdor hoče pristopiti, naj naznani svoj vstop enemu izmed podpisanih odbornikov, pri kterem dobi tudi društvena pravila. — Kakor hitro bo 50 udov vpisanih, skliče se občni zbor, da izvoli redni odbor.
V  Gorici dne 14. septembra 1869.
Osnovalni odbor:
v
Dr. Tonkli, dr. Zigon, Ernest Klavžar, Matija Doljak, Andrej
Jeglič, dr. LavriČ, Janez Ličan.
Iz Loškega mesta na Notranjskem 16. sept. — Drage „Novice"! Redko se bere kak dopis iz naše prijetne doline po časnikih, toraj prosim, dovolite malo prostora sledečim vrsticam. Marsikomu je znano naše prijetno mestice, ktero se je v malo letih močno popravilo. Vse se, hvala Bogu, na bolje obrača, posebno pa ta čas, kar so nam naš skrbni oče župan pripomogli naš gozd (Pogačo) razdeliti. Zidajo se velike hiše, še celo za sodniško poslopje se močno hitro pripravlja, zato upamo, da bode k letu že dodelano. Vse napredovanje je hvale vredno, samo tega bi si marsikdo želel, da bi bil v našem mestu z okolico vred, namesti 6 m e-8 a r j e v, le en sam, potem bi se znabiti vsaj tudi mesa dobilo, kterega nam zdaj zel6 pomanjkuje, kajti pri vseh
šestih se ga marsikak dan ne za en zagrižljej ne dobi, boje zato, da se drug na druzega zanaša, da bo klal, a potem ne kolje nobeden!
Eden v imenu več Starotržanov. Iz Dobrepolj 10. sept. M. S. — V malo dneh smo bili tu dvakrat v velikem strahu zarad požara. Pogorela je namreč 28. avgusta precej velika mežna-rija, nekdaj romarska hiša pri sv. Antonu na Rebru. Lepa, prav blizo požara stoječa cerkev po hvalevrednem prizadevanji posebno ondotnega mežnarja k sreči ni škode trpela. — Devet dni potem pa je pogorelo spet 6 hiš in nekaj druzih poslopij , obilo mrve in žita v bližnji Malivasi. Pripoveduje se, da je tobakar zapalil. Pa že le spet tobakar! K sreči so, zunaj dveh, vsi zavarovani. — Omenim naj h sklepu še drugo nadlogo, ki nam skrb dela — vročinsko bolezen (legar). Mnogo jih bolnih leži, nekaj pa jih je že tudi umrlo za njo. Bog daj, da se še bolj ne bi razširila.   Z Bogom!
^ Iz Ljubljane. Deželni zbor ima danes 5. sejo, ki se ima natanko ob 10. uri začeti. Obravnavalo se bode danes: koliko podpore iz tistega zaklada, ki je že več let namenjen gledišču, naj se odloči glediščinim slovenskim potrebam? in v kterem jeziku naj se za kranjsko deželo izdelavajo in razglašajo postave? Po-tem pride na vrsto volitev namestnika v deželni odbor namesti umrlega prosta Kos-a.
— „Beseda", ki jo je deželnim poslancem na čast napravilo društvo dramatično zedinjeno s pevskim zborom čitalnicnim; je posebno v pevskem oddelku, pa tudi v glediščini burki včinila veliko zadovoljstvo.
— (Gosp. dr. Klunu) je   klub večine  kranjskega deželnega zbora ravnokar poslal sledeče pismo:
„Vaše blagorodje! Vi se boste spominjali, da ste po svoji prvi izvolitvi za deželnega poslanca pristopili klubu večine kranjskega deželnega zbora; da, ko je imel klub kandidate za državne poslance postavljati, enoglasno se je sklenilo, da mora vsak kandidat s podano roko obljubiti, da se bo podvrgaval večini našega državnega poslanstva in da odloži poslanstvo brž, ako bi mu klub večine deželnega zbora izrekel, da do njega nima več zaupanja. Vi se boste tudi spominjali, da ste kot postavljen kandidat vse to obljubili, in vpričo vseh klubovih udov s podano roko slovesno potrdili.
Na podlagi te Vaše obljube Vas je narodni volilni odbor po razpustu deželnega zbora spet za kandidata postavil, ter ste bili, vsled domoljubnega odstopa zna-cajnih in nesebičnih mož, v drugo v naš deželni zbor, in potem, ko je bil klub z Vami vred enoglasno sklenil, da gori omenjena obljuba veže tudi za te volitve, tudi v državni zbor izvoljeni.
Po enoglasnem sklepu našega kluba ste Vi, kakor drugi državni poslanci naše stranke, vstopili v državni zbor; al v tem, ko so ti mislim svojih volilcev zvesti ostali, koristi naše dežele in našega naroda, kolikor je bilo mogoče, kar najkrepkeje zastopali, ločili ste se Vi od njih in razodevali ste ponavljano z djanjem in besedo, da ste nastopili drugo, od naše popolnoma različno pot.
Mi smo daleč od tega, da bi hoteli posebno narodovemu zastopniku kratiti svobodo, da izreka svoje misli kakor koli ga je volja; tudi prepuščamo Vaši nježnočutnosti in Vašemu poznanju ustavne navade v državah, ki imajo že skoraj stoletja potrjene svobodomiselne ustave, rozsoditi le, ali ni moralna dolžnost narodovemu zastopniku, da svoj mandat nazaj položi v roke svojim volilcem, ako sklene novo, njihovim mislim nasprotno pot ubrati; posebno, ako se to zgodi, da ob enem državno službo nastopi.
310
Isto tako moramo Vašemu razsodku prepustiti, kaj ima storiti pravi narodni zastopnik, ako sprejme skoraj enoglasno nezaupnico od svojih volilcev.
Nasproti temu smo pa z ozirom na Vašo od začetka omenjeno prostovoljno slovesno obljubo, sebi in svoji deželi dolžni, da Vam jasno in nedvomljivo izrečemo, da Vi nikakor več nimate zaupanja od kluba večine deželnega zbora.
Ko Vam to vsled enoglasnega sklepa s tem naznanjamo, pričakujemo, da svojo možato besedo dopolnite". Od  kluba  večine  kranjskega  deželnega zbora.    V Ljubljani 15. septembra 1869.
—  Nabira vojaških novincev (rekrutov) se vrši po novi vojni postavi. Slišali smo, da, kakor tudi drugej so vzeli že v vojake bogoslovcev, tako tudi na Kranjskem kakih 9, med temi je tudi en frančiškan.
—  Sedanji nemški „mestni očetje" se zvirajo tako, kakor da bi pred njimi nihče ne bil mislil na gasilno stražo, in vendar je že 1863. leta bivši mestni odbornik dr. Costa odboru mestnemu predložil program in načrt pravil. Ne, da je takrat (čujte!) se ustavljal tej napravi neki odbornik nemških turnarjev, se ni ta stvar rešila dalje, ampak zato ne, ker se ni kazala prava potreba drage naprave za mesto, na deželo pa ljubljanski gasilniki tako vselej prekasno pridejo.
—  Za železnico, ktera bi iz Ljubljane šla čez Loko, Idrijo in Vipavo v Gorico, delajo se priprave. Marljivi inženir g. Pribil je prehodil unidan to pot in našel, da ne bi imela ta železnica nobenih velikih težav razun predora (tunela) pri Cerknem. Se druge male železnice se snujejo: iz Tržiča, Krope in Železnikov, iz Kamnika, Dvora in Novomesta do velike železnice gorenske, tržaške in karlovške.
—   (Telegram Cegnarju), ki ga je iz Ljubljane poslalo 21 slovenskih poslancev iz povoda zavratnega napada, se je glasil tako: „Klub večine deželnega zbora kranjskega Vam boritelju slovenske in ob enem avstrijske koristi na obali jadranskega morja izrazuje srčno sočutje zarad tolovajskega napada, nadejaje se, da roka pravice zadene hudodelnike".
—   (Pred prvo tukajšnjo porotno sodbof) bode stal gosp. Alešovec kot vrednik „Brenceljna" jutri 23. t. m. in kot vrednik „Triglava" 28. dne t. m. Kot vrednik slov. lista je zahteval obtožno pismo v slovenskem jeziku; al odreklo se mu je, češ, da razume tudi nemški! „Saj je vaš jezik vpeljan v urade" — dobro omenja na to vrednik „Brenceljna". Radovedni smo, ali bojo porotniki ljubljanski sodili tako kakor porotniki v Pragi? Dr« Razlag mu bode zagovornik.
—  (Napredek cerkvene glasbe v stolni^cerkvi) očitno se je glasil spet pri veliki maši Malega Šmarna. Da se napredek ta ustanovi na trdno stališče, treba tedaj, da prijatelji in prijateljice ne prezrejo vabila, ki ga ravno zdaj razpošilja stolni dekan g. dr. Pogačar.
—  „Tagblatt" je nevoljen, da se je grof Coronini tako pozno odpovedal volitvi, da ni mogoča več druga volitev velicega posestnika namesti njega za sedanje zborovanje, a^ toži tudi, da se ni dognala volitev p o-stojnska. Čemu ta tožba? Cel6 mala peščica res da sedi sedaj v deželnem zboru nemških gospodov, al ona sedi v zlati skledi, to je: kar ona noče, tega tudi ne potrdi ministerstvo, naj tudi sklene velika narodna večina. Temu priča je dokaz nepotrjenih postav. In da se ni izvršila volitev postojnska, tudi je le nemškim gospodom na korist, kajti, ako volita Postojna in Lož po eni meri z Vrhniko, dobi narodna večina še enega poslanca več; to je gotovo kot amen v očenašu. Čemu
je   tedaj   javkanje   in   stokanje?   Saj  visi   okrogi  radi vstrezajo „Tagblattovim" željam.