izhaja vsak Četrtek REDNISTVO IN UPRAVA: R’rst, Ulica Valdirivo 36, seli Pošt. pred. (ča- ji 0 Postale) Trst 431. Poštni p 0vni račun Trst, 13978341 mina plačana v gotovini D N I K Posamezna številka 1.000 lir NAROČNINA Letna 35.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 40.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE 1743 TRST - ČETRTEK 28. JUNIJA 1990 LET. XL. Predsednik Peterle o Sloveniji in Evropi Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je . v torek, 26. t.m., v Trstu govor, ki ga ob-jaino v celoti. Govoril je na seji komisije r°pskega parlamenta ob prisotnosti številnih Otavnikov delovne skupnosti Alpe-Jadran. (Ured.) , »Zelo sem počaščen in vesel, da vas lah-, Pozdravim na vašem srečanju v imenu . ^lokratično izvoljene slovenske vlade, v eOu mlade slovenske demokracije, v i-enu dežele, ki je bila ena sopobudnic za Cetek sodelovanja v okviru delovne skupiti ALPE JADRAN in v imenu naroda, £ le po kulturi, geografiji in zgodovini del 2°Pe. Slovenija se je z demokratičnimi , "'tvami prva v Jugoslaviji iztrgala iz re-s°cialistične sivine. Sedaj so pred nami V Trstu je zasedala komisija EGS bali Sov, °§e, podobne kakor tiste, o katerih je Oft lVe- IflO 0 0 jel' 0 : )e s« #| gel' 0 'f' bil je °r^ Predstavnik Hrvaške. Dvoje nalog j Slavnih: prva je pospeševanje izgradnje •bokratičnih inštitucij in uvajanje tržne-V Sospodarstva in vsega tega, kar mora ^bjti dostojanstvo našemu človeku, drugo v le naše povezovanje z Evropo. Evropa ,jv stoletju tretjič nastaja. Mislim, da Vj.a«rat ni uspela zato, ker je preveč sta-ba kriterije moči in na kriterije kvan-t-T0 pot mislim, da ne odloča izrazito H^riterije kvalitete, ki priznavajo tudi olL^tobnost in vrednoto majhnega; v tem lru tudi vrednoto malih narodov. L nastajanju nove Evrope imamo več pj ,CePtov: de GAULLE je govoril o Evro-tt P.biovin, drugi govorijo o Evropi držav, HgJ.l o Evropi narodov, četrti in vse glas-Pa 0 Evropi regij. Nam je zelo blizu k la o Evropi narodov. Narodi so stabilne V 0 0 efl0 A bi1 in mi poudarjamo Evropo narodov i dejstva, ker je naš narod še vedno eljen med štiri države. Mi seveda ne 01) 'Jbamo na fizično spreminjanje meja, Hji ko se Evropa prestrukturira polije c* *n gospodarsko, računamo pa seveda, L °d° imeli naši ljudje v Italiji, Avstriji Ufet.a Madžarskem vse tiste pravice, ki jim ® Po sprejetem evropskem pravnem 5Qtl*bdu. Mislim, da bi morala biti danes io b evropska mislenost tudi tista, ki daPK°.Ve2ana z upravljalskimi strukturami, k) s 1 biorala biti odprta za vse koncepte, btj^b^ jih našteval. Mislim, da bo posebej °bivala na pomenu regionalna ideja, dalje na 2. strani ■ Komisija Evropskega parlamenta za zunanje gospodarske odnose, ki tri dni zaseda v tržaškem deželnem svetu, je imela na dnevnem redu med drugim vprašanje o odnosih med EGS in Jugoslavijo. Svoj referat o tej temi je predstavil tržaški posl. Rossetti, ostali člani komisije pa so izrazili svoje mnenje glede predloga za večje; sodelovanje med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo. Najprej je bilo na vrsti srečanje s članicami delovne skupnosti Alpe-Jadran. Za Slovenijo je govoril novoizvoljeni predsednik Izvršnega sveta Lojze Peterle. Kar zadeva možnosti za Jugoslavijo, da bi se pridružila EGS, je evropski poslanec Rossetti predvsem opozoril na pomembne spremembe, do katerih je pred kratkim1 prišlo v tej državi. Spregovoril je tudi o padcu totalitarnih režimov v vzhodnoev-j repskih pfržavah in opozoril na rlejstvo, da | bo prihodnje leto zapadla ekonomska po-i godba z Jugoslavijo. To pomeni, je zaklju-j čil poslanec Rossetti, da je treba čimprej j obnoviti to pogodbo in po možnosti navezati tesnejše stike s to državo. Plodnejše sodelovanje pa seveda ne bo mogoče, dokler ne bo prišlo do resnične demokratizacije te države, od upoštevanja osnovnih človekovih pravic do uvedbe tržnega gospodarstva. Ko bodo ti pogoji izpolnjeni, bo lahko Jugoslavija deležna novih in bogatejših kreditov nove Banke za obnovo in razvoj vzhodne Evrope, podpor EGS, posebnih izobraževalnih programov oziroma izmenjav med študenti in tudi podpore industrijskih držav iz Grupe 24. Ostali razpravljalci so se strinjali z možnostjo tesnejšega sodelovanja med EGS in Jugoslavijo oziroma z njenim pridruženim članstvom, ko se bo seveda zaključil proces demokratizacije. Grški poslanec pa se je pritožil zaradi restriktivnih norm, ki veljajo za prevoz tovorov iz Grčije v ostale države, ki so članice EGS. Obenem je o-pozoril, da so ceste v Jugoslaviji v zelo slabem stanju in tudi prevoz z vlaki ni veliko hitrejši. To pa gre v škodo ne samo Grčije, ampak tudi drugih držav EGS. Lojze Peterle je prisotne pozdravil v imenu naroda, ki je po kulturi in zgodovini del Evrope. Opozoril je na pospeševanje demokratizacije v Sloveniji in na pomembne gospodarske načrte za izboljšanje ekonomije z uvedno tržnega gospodarstva. Peterle je tudi poudaril pomen nove Evrope, ki se že tretjič združuje (prvič in drugič se poskus ni posrečil, ker je vse slonelo le na moči). Obenem je poudaril, da si Slovenija želi, da bi bila bodoča Evropa res Evropa narodov in obenem omenil možnost sodelovanje Republike Slovenije z EGS. Spregovoril je tudi o bodoči ureditvi te prve demokratične republike v Jugoslaviji in o njeni vlogi v federaciji. Ob koncu je še opomnil, da lahko delovna skupnost Alje-Jadran postane ena najpomembnejših pospeševalcev v tem evropskem delu prostora. Poleg Peterleta je spregovoril tudi predstavnik Hrvaške Žarko Domijan ter predstavniki obmejnih avstrijskih in madžarskih dežel. (hj) Snemite slovenske zunanje politike »Slovenci nismo separatisti, saj smo med drugim evropski integralisti«. »Slovenija noče postati otok v Evropi, temveč le zaščititi svoje interese in v Evropi uveljaviti svojo identiteto«. Tako je med drugim dejal slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel na tiskovni konferenci 20. t.m. v Ljubljani. Takšne konference bodo odslej, je dejal Rupel, nekaj stalnega pri delovanju komiteja in v kratkem sekretariata za zunanje zadeve republike Slovenije. Rupel je priznal, da stanje odnosov med njegovim komitejem in zveznim zunanjim ministrstvom ni kdove kako vabijo. Prihodnost teh odnosov bo odvisna od nove državne ureditve. Jasno je, da bo v okviru konfederalne ureditve slovenska zunanja politika drugačna od dosedanje. Tiskovne konference se je udeležilo izredno veliko časnikarjev. Profesor Rupel in njegovi sodelavci so poročali o obisku v Veliki Britaniji in na Madžarskem. Rupel se je v Winchestru udeležil zasedanja zbora evropskih regij, s predsednikom Peterletom pa sta obiskala dve županiji na Madžarskem, kjer živijo pripadniki slovenske narodnostne skupnosti. V pričakovanju Evrope 1992 namerava minister Rupel osnovati komisijo strokovnjakov za mednarodno pravo in sorodna področja in tudi Center za strateške študije za potrebe slovenske zunanje politike. Rupel je omenil odnose s Furlanijo - Julijsko krajino, ki so — po njegovem — dobri in izrazil željo, da bi se pravično uredilo vprašanje zakon- dalje na 2. ttranl ■ RADIO TRST A ■ NEDELJA, 1. julija, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 »Mali pevci«; 11.45 Vera in naš čas; 12.40 Pihalni orkestri; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Počitniški rendez-vous; 17.00 Šport in glasba; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ PONEDELJEK, 2. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.10 Sanje se nadaljujejo; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Slovenski kantavtorji; 12.00 Štirinajst mest, štirinajst sanj; 12.40 Srečanje oktetov Primorske; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.40 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Srečanje z novo pesmico«; 16.00 Svet Boga, Bog sveta; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ TOREK, 3. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Arhipelag Goli; 9.10 »Velika gala predstava«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Popoldanski mozaik; 16.00 Svet Boga, Bog sveta; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ SREDA, 4. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 V Evropo in nazaj; 9.10 »Velika gala predstava«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Intervju; 12.40 Dekliški zbor Vesna iz Križa; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.40 Oblaki so rudeči; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Svet Boga, Bog sveta; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ ČETRTEK, 5. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Ta dom je naš; 9.10 »Velika gala predstava«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Dobrodošlo, poletje!; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Svet Boga, Bog sveta; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Jugoslavija 1941-1945; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ PETEK, 6. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Poti, zanimivosti in lepote naše dežele; 9.10 »Velika gala predstava«; 9.40 Cigani ne kradejo pesmi; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Goriški film Video-monitor 1990; 12.40 Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.40 Dramatizirana glosa; 14.00 Poročila in deželna kronika; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Kulturni dogodki; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ SOBOTA, 7. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.10 Franjo Frančič: »In ne rečeš ne!«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Flavtistka Luisa Sello, kitarist Ali-rio Diaz, Godalni kvartet Slovenske filharmonije; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.50 Vroči val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Antologija humorja; 19.00 Večerni radijski dnevnik. O SLUŽENJU VOJAŠKEGA ROKA V SLOVENIJI Slovenski obrambni minister Janša je sporočil, da bo 1,7 odstotka vseh junijskih nabornikov iz Slovenije odšlo na služenje vojaškega roka na Kosovo. V Sloveniji jih bo ostalo dobrih 12 odstotkov, na Hrvaško jih bo šlo 33 odstotkov, ostali pa bodo služili vojaški rok v ostalih republikah. Slovenija je vsekakor že predlagala zvezni skupščini, naj spremeni zakon o vojaški obveznosti, tako da bi obvezniki služili vojaški rok na ozemlju matične republike, z izjemo nekaterih specialističnih tečajev in podobnih potreb. Predsednik ■ nadaljevanje s 1. strani če ji tako račem. Mislim, da je ta ideja v skladu s tem, čemur pravimo danes »nova golistična razvojna paradigma«. Tudi ta ideja je Sloveniji zelo blizu, in se bo trudila, da bi bila ta ideja pri nastajanju nove Evrope čimbolj upoštevana in sprejemana. Mislimo, kot dejavno sodelujoči v delovni skupnosti ALPE JADRAN, ki je že pred desetimi leti začela združevati politične tvorbe oziroma regije, to in ono stran nekdanje železne zavese, da je lahko ravno ta skupnost eden od pomembnih faktorjev, eden od pomembnih pospeševalcev evropeizacije v tem delu evropskega prostora. In pričakujemo pozornost s strani evropskih inštitucij ravno do te skupnosti, da bo podprla nekatere njene koncepte. V tem smislu se zelo strinjam z beserami, ki jih je uvodoma povedal spoštovani gospod Biasutti. Ob tem ko se evropske inštitucije na novo urejajo, ko so tukaj tudi nekatere statutarne spremembe, pričakujemo, da bodo pri spremembi teh pravnih osnov, ti novi koncepti tudi upoštevani in da bodo ne- TEMELJNE SMERNICE SLOVENSKE ZUNANJE POLITIKE ■ nadaljevanje iz strani 1 ske zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Na vprašanje, kaj meni o obisku papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji, je minister Rupel dejal, da gre za precej kočljivo vprašanje, saj Vatikan med drugim ima stike le z jugoslovansko državo. Pristavil je, da bo v kratkem obiskal Ljubljano vatikanski sih brezvestni krik iz Rima: »Corri alle ar-nuncij, potrdil pa je željo slovenske vlade, da bi papež obiskal Slovenijo. Glede italijanske manjšine v Sloveniji je Rupel dejal, da bo njeno odposlanstvo v kratkem obiskalo Ljubljano in se temeljito pogovorilo s predstavniki slovenske vlade. Glede imenovanja novega generalnega konzula v Trstu je Rupel pripomnil, da nova slovenska vlada podpira predlog stare vlade, naj se na to mesto imenuje Jože Šušmelj, ki je doma iz Nove Gorice. Začelo je vreti tudi Tudi Severna Amerika se začenja srečevati z narodnostnimi problemi, ki so tako značilni na evropski Vzhod. Vse kaže, da prihaja zdaj na vrsto Kanada. Ta ima v svojem zveznem sestavu tudi pokrajino Quebec, katere prebivalci so po veliki večini francosko govoreči potomci nekdanjih naseljencev še iz časov francoskih kraljev. V Quebecu se je že v minulih desetletjih pojavilo nacionalno osveščanje s franoskim predznakom in pojavila so se celo že znamenja separatističnih teženj. V najnovejšem času pa je francosko govoreče prebivalstvo tega vzhodnega predela Kanade izoblikovalo zahtevo, ki se je zdela sprejemljiva za celotno državno skupnost: V bistvu je zahtevalo status »posebne družbe«, to se pravi priznanje jezi- o Sloveniji kako zmehčali pristopanje k Evropi °zjr° ma vključevanje v Evropo. Upoštevati Je 1 treba namreč dejstvo, da se Vzhod Evrop^ j postopoma demokratizira, da prihaja tukaj do različnega tempa, tempo pa je pri ^ mokratizaciji in uvajanju tržnega gosf* darstva zelo pomembna postavka. Zato n*1 slim, da ni primerno absolutno vztrajati a® konceptu pridruževanja držav, ampak b bilo primerno in koristno, da bi se labk° na nek način Evropi pridruževale — čenši z nekaterimi dimenzijami — tudie note, ki nimajo zaenkrat državnega stat11 sa. Ob koncu se zelo lepo zahvaljujem 23 povabilo na to cenjeno srečanje, želim k0" misiji oziroma parlamentarcem uspeš®3 nadaljevanje dela, se vam iskreno zahv3' j ljujem za pozornost in upam, da boste ka*3 lu gostje v naši Sloveniji.« REORGANIZACIJA POLICIJE V SLOVENIJI | V Ljubljani so ustanovili Policijski s111 dikat Slovenije. Na ustanovnem zboru 3 izjavili, da bo samostojen, neodvisen 1 1 nestrankarski, pri svojih metodah boja P tudi stavke ne bo opustil. Zborovalce^ J pozdravil notranji minister Igor Bavčaf' Ravno o stavki je izrazil svoje pomislek' vsekakor pa je podčrtal, da vodilni dela' ci slovenske policije ne morejo biti člajl sindikata. To velja za 51 funkcionarjev-svojem pomembnem nastopu pa je za teden napovedal precejšnje novosti. slovenska vlada želi policijo reorganizira. Med drugim bo slovenske meje v prih° nje stražila policija, in ne več vojska. Službo državne varnosti bodo ukinili, kf domestili jo bosta obveščevalna in pr°, obveščevalna služba, ki pa bosta neposre no podrejeni parlamentu in predsedst^j republike, ne pa notranjemu ministru-^ sedanji službi državne varnosti je Bavca dejal, da ima veliko več uslužbencev in 5 delavcev, kot si je mogel predstavljati- Do čisto drugačne, a pomenljive us^aJf. vitve pa je v soboto prišlo tudi v Beogr3^ Po 50 letih so v prisotnosti gostov iz štev* nih držav oživili Veliko ložo jugoslov3 skih prostozidarjev. v Severni Amerik ■00 kovne posebnosti brez izrecne zahteve r preostri avtonomiji. Vse je bilo načelne ^ dogovorjeno in sprejeto: predsedniki vS j kanadskih pokrajin so podpisali zade.^. dogovor, manjkala pa je same še ratif1^. cija s strani posameznih pokrajinskih Pa lamentov. Te dni pa je prišlo preseneC nje: dva pokrajinska parlamenta dogPv° g. nista marala ratificirati. To je sprožil0 ^ gorčenje v Quebecu in hudo zaskrblj00 ^ v krogih zvezne vlade v Torontu. Que 0 je reagiral z izjavo, da se bo poslej d0® varjal samo še z zvezno vlado, to pa meni, da se polemično distancira od sK • > nosti kanadskih pokrajin kot celote. tični opazovalci se zaskrbljeno sprašujflj ali ni to mogoče prvi korak k moreb1 odcepitvi Quebeca od Kanade. osamosvojitvena miselnost se nezadržno širi V Sovjetski zvezi se nezadržno širi avtomatična in osamosvojitvena miselnost v Posameznih republikah. Z robov drža-®-to je z baltskih, kavkaških in še drugih ^ r°oij, se je ta dolgo zadušeni nacional-val zdaj preselil v samo srce Sovjetske j e^e: ruska federacija se je že v preteklih Dr. Dimitrij Dupel predsednik SDZ j e opredelila za načelo, da imajo njeni oiači zakoni prednost pred sovjetskimi eznimi; zdaj se je za podobno pot odlo-a tudi Ukrajina, ki je po velikosti in po-e etlu za rusko federacijo največja od 15-ih zvez sestavljena Sovjetska Seznam pa -e n- kon£an Vrhovni sovjet mavske republike je z ogromno večino pas°v proglasil suverenost in podobno pJnost domačih zakonov pred zveznimi, 1 Sfasil pa je tudi izključno republiško t in p0ses^ nacj vsemi naravnimi bogas-Moldavije. Slednja je bila do zadnje v°jtie 2vez 8ov, sestavni del Romunije, Sovjetska a pa si jo je anektirala po tajnem do-^v°ru z nacisti, ko je bila zapečatena tula kS°^a ^>0^s^:e baltskih držav. Poseb-I - fisija moldavskega vrhovnega sovje-Je izdelala poročilo o političnem in pravem aspektu omenjenega tej nega sporazu-Ij med Moskvo in Berlinom pred pričet-111 druge svetovne vojne. PAPEŽ o zedinjenju Kristjanov ^Katoliška Cerkev v Ukrajini ima pravi-bo f°.Priznanja vseh svojih pravic, toda b rnora most v okviru prizadevanj za ^ mjenje kristjanov, zlasti za zedinjenje katoličani in pravoslavnimi verniki.« t, abkan meni, da je to ena temeljnih dolž-„ P katoliške Cerkve v Ukrajini, ki je V nedeljo, 24. t.m., se je končal v Ljub-' ljani 2. kongres Slovenske demokratične J | zveze, ki je ena izmed strank političnega j 'zavezništva Demos. Ta je na prvih več-| j stranskih volitvah v Sloveniji, aprila letos, | prejel absolutno večino glasov, izvolil iz svojih vrst glavne predstavnike slovenske skupščine ter sestavil novo slovensko vla-j do. Slovenska demokratična zveza ima v tej vladi štiri ministre, in sicer za zunanje zadeve, za notranje zadeve, za obrambo in* pravosodje. Iz vrst Slovenske demokratične zveze je tudi predsednik skupščine. Potem ko je Demos (in seveda tudi Slovenska demokratična zveza, kot ena njegovih idejno vsekakor vodilnih političnih sil), dosegel svoj prvi strateški cilj, to jej razpis svobodnih, večstrankarskih volitev ter zmago na teh volitvah in sestavo vlade, je nastalo vprašanje, kakšna naj bo nadlj-nja vloga Slovenske demokratične zveze v okviru koalicije Demos in v vseslovenskem prostoru na splošno. Na ta kočljiva vprašanje je skušal odgovoriti prav drugi kongres, na katerem so delegati odobrili novi strankin program in statut ter vrsto reso- lucij, katerih osnutek so pripravile posamezne komisije. Slovenska demokratična zveza hoče biti stranka — beremo med drugim v programu — slovensko nacionalno in politično zavednih ljudi. Svoja vrata odpira vsem državljanom republike Slovenije in Slovencem, ki živijo zunaj nje. Slednji lahko ustanavljajo svoje odbore in imajo po statutu pravico do predstavništva v vodilnem strankinem organu. Slovenska demokratična zveza odločno vztraja na sporazumu o združitvi v koalicijo Demos, in sicer najmanj toliko časa, dokler ne bodo uresničene preostale ključne točke sporazuma in programa koalicije. Te so združene v enostavni in preprosti zahtevi po slovenski samostojnosti in suverenosti, ki jo je treba utemeljiti v novi slovenski ustavi. Vnaprejšnje opredeljevanje Slovenske demokratične zveze za jugoslovansko federacijo — še beremo v strankinih dokumentih — je lahko le vprašanje politične strategije glede na stališče zahodnih držav do ozemeljske celovitosti Jugo- dalje na 8. strani ■ Miloševič: »Federativna Jugoslavija ni edina možna politična opredelitev« p zapustila katakombe.« Tako je dejal £apž Janez Pavel II., ko se je prvič sre-ie?fiVS0rra ukrajinskimi škofi. Skupno jih pg “. od katerih jih 10 živi v domovini, 18 inozemstvu. Ig, ^ijatska cerkev je bila ukinjena leta d ,“> njeno delovanje je bilo prepovedano, Qzi in škofje po večini internirani nQt.0rna niso mogli opravljati svojih dolž-* Papež se je s temi desetimi škofi ^Posebej srečal in je bil med pogovorom : *i trpini silno ganjen. Prvič se je tudi V jj. °> ba so vsi ukrajinski škofje zbrani u *n so se tudi prvič udeležili skup-“a zasedanja. ^Mir o izseljevanju S°VJETSKIH JUDOV je izraelski ministrski predsednik Shamir Q0 j^slovil na sovjetskega predsednika Vpr ač°va poslanico, v kateri obravnava V>je tistih sovjetskih državljanov ju-foih ro<^u> Ki zapuščajo domovino in ltje aiajo v Izrael. Shamir pravi, da ni ni-Sgk rečeno, da se morajo ti judovski pri-?6tJjaci nastaniti na zasedenih arabskih o-sl9 Shamir je naslovil omenjeno po-Po ilc° na sovjetskega voditelja nekaj dni ,°ncu vrhunskega srečanja med Bush-^P.Gorbačavom. Tudi minister za vpra-ki a .Imigracije Sharon je dejal, da Judov, aj° lz Sovjetske zveze, ne bodo lj9 yleVali na zesedena arabskega ozem-lorjj eP.rav s tem še ni rečeno, da se je ko-acaja teh ozemelj končala. »Za Srbijo je federativna Jugoslavija temeljna politična opredelitev. Toda prav zaradi konfederalističnih teženj ni tudi edina možna politična opredelitev.« Tako je dejal predsednik srbske republike Slobodan Miloševič v svojem govoru na zasedanju vseh treh zborov srbske skupščine. Predsednik Miloševič je govoril predvsem o vsebini nove srbske ustave, o kateri je dejal, da mora uresničiti splošni politični ideal vseh demokratičnih in patriotičnih sil v Srbiji, tako da bo ta samostojno in brez kakršnegakoli pokroviteljstva imela svojo enotno državo po vsem srbskem o-zemlju federativne Jugoslavije. Nova ustava mora srbskim državljanom zagotoviti u-spešne tržne razmere na enotnem jugoslovanskem tržišču, zagotoviti mora dalje narodno enakopravnost, svobodo in pravice vsem državljanom, enoten sistem obrambe in varnosti ter enotno denarno politiko. Miloševič je hkrati izrazil prepričanje, da bo jugoslovanska federacija v sedanji ali nekoliko spremenjeni obliki uspešno prema- gala krizo in da bodo narodi Jugoslavije o-stali v skupni državi. Ti narodi so po mnenju Slobodana Miloševiča v tolikšni meri med seboj pomešani, da so razdelitve nesmiselne. Predsednik srbske republike Miloševič pa je opozoril, da bodo srbske meje postale odprto vprašanje, če Jugoslavija ne bo več federativna dežava. Konfederacija namreč ni država, je poudaril Miloševič, temveč zveza neodvisnih držav, zaradi česar nastane vprašanje, kako urediti položaj Srbov, ki ne bi bivali na ozemlju srbske republike. Glede nove srbske ustave je Miloševič dejal, da je njen prvi najvažnejši cilj ustanovitev enotne Srbije oziroma suverene države na vsem ozemlju srbske republike. Takšna Srbija bo hkrati trdno jamstvo za zaščito interesov srbskega naroda, ki živi izven Srbije. Predsednik Miloševič je ostro kritiziral srbsko politično vodstvo, ki je pristalo na ustavo iz leta 1974, češ da je bilo ravnanje tega vodstva nemoralno in hkrati tragično. Kancler Kohl pojde spet v Moskvo Zahodnonemška vlada namerava nuditi Sovjetski zvezi večjo gospodarsko in finančno pomoč, kot je bilo napovedano pred dnevi. V ta namen bo zabodnonemški kancler Kohl prihodnji mesec ponovno obiskal Moskvo. Tako piše tednik DER SPIEGEL, ki pravi, da bo Kohl na obisku v Moskvi 24. in 25. julija. Glavni predmet pogovorov bo severa vprašanje vstopa Združene Nemčije v Atlantsko zvezo. Tednik DER SPIEGEL pravi, da predstavlja posojilo petih milijard mark, kar ustreza vrednosti tri tisoč 500 milijard lir, začetek krepke finančne pobude. 2e omenjeno posojilo bo Moskvi nudil konzorcij bank ob podpori bonnske vlade. Dejansko predvidevajo, da bo zahodna pomoč Sovjetski zvezi znašala od 25 do 30 milijard mark. Šlo bi za posojilo, ki bi ga Moskva morala vrniti v 12-ih letih, za to posojilo pa bi jamstvo nudila bonnska vlada. 500 let hrastovskih fresk priložnost za ljudski praznik Nedelja, 24. junija, bo ostala v hrastov-ski kroniki zapisana kot velik praznik, med katerim so se z verskim in kulturnim slavjem spomnili 500-letnice umetnine, ki jo je bolj malo znani umetnik Janez iz Kas-tva, na praznik svete Marjete 1490. leta končal v tamkajšnji cerkvici Svete Trojice. Freske, ki jih je v prvih povojnih letih našel domačin, sedaj znani akademski slikar in kipar Jože Pohlen, pomenijo veliko kulturno in umetniško dragocenost za slovenski narod in jih popolnoma enakopravno smemo uvrščati v svetovno kulturno dediščino. Poslikane stene in strop prikazujejo stvarjenje sveta, rojstvo in češčenje Jezusa, njegovo trpljenje na Veliki teden, vstajenje in vnebovzetje, celo vrsto svetnikov in svetnic, vse to povezano s poslikavami, ki prikazujejo kmečko delo v raznih mesecih in okrasi najrazličnejše narave, kakor tudi druge svete podobe in slike iz Evangelija. Naslavnejša in gotovo najbolj pretresljiva pa je stenska poslikava, t.i. mrtvaški ples, ki vsakogar, ki obišče hrastovsko utrjeno cerkev opozori na človeško minljivost in neizogibno resnico, da smrti ne ubeži nobeno bitje. Praznik v Hrastovljah pa ni bil nekakšen »memento mori«. Poleg številnih domačinov so bili v Hrastovljah prisotni ljudje iz drugih krajev Slovenije in Hrvaške, kakor tudi iz zamejstva. Poleg predsednika Kučana in ljubljanskega nadškofa ter slovenskega metropolita msgr. Šuštarja so se slovesnosti udeležili koprski škof msgr. Pirih in škof Jenko, ob njiju tudi upokojeni reški škof msgr. Pavlišič ter tržaški škof Bellomi. Slovesnost se je začela s pozdravom koprskega škofa msgr. Piriha, sledila je nato slovesna mašna daritev, ki jo je votil ljubljanski nadškof msgr. Šuštar. Po verski dalje na 5. strani ■ Senator Dujany spet v Trstu Pripombe k vladnemu osnutku za zaščito slovenske narodne skupnosti in popravki, ki jih je k Maccanicovemu zakonu predložila Slovenska skupnost, so bili v ponedeljek, 25. t.m., predmet tiskovne konference na sedežu Slovenske skupnosti v Trstu. Ob deželnem strankinem tajniku je bil valdostanski senator Dujany, ki je član ožjega odbora senatne komisije za ustavna vprašanja, ki ima nalogo, da preuči in po možnosti poenoti vladni zaščitni zakon in ostale zakonske predloge. Po uvodnem nagovoru deželnega tajnika Iva Jevnikarja je senator Dujany analiziral sedanje stanje v ožjem odboru in sedanjem poltičnem trenutku. Poudaril je, da italijanski politiki tudi na naj višji mednarodni ravni izražajo zelo lepa stališča v zvezi s pravicami narodnih skupnosti in jezikovnih manjšin, da pa v praksi, ko gre za reševanje stvarnih problemov, nastanejo nepremostljive ovire. Analiziral je miselnost nekaterih politikov, ki zmotno poenostavljajo problematiko manjšin s poja- j vi raznih lig in ločin, pri tem pa pozablja-I jo na temeljna stališča, ki so izražena tudi iv ustavi in se zavzemajo za ovrednotenje krajevnih značilnosti, to pomeni občin, pokrajin in dežel. V tem smislu je Dujany izrazil svojo solidarnost z bojem slovenske manjšine in vsemi, ki se osebno zavzemajo za vrednote, ki uveljavjajo kulturne, duhovne in narodne značilnosti manjšine. Glede popravkov, ki jih je k Maccanicovemu zakonu predložila Slovenska skupnost je poudaril, da dokazujejo veliko resnost in temeljitost ter tudi politično daljnovidnost. Glede dela ožjega odbora senatne komisije pa je povedal, da se bo baje zavleklo, ker člani ne poznajo dobro manjšinske problematike in bodo, kot kaže, zahtevali nova srečanja in soočanja z raznimi komponentami, da bi si ustvarili samostojno mnenje o problemu. Kot pozitivno znamenje pa je omenil dejstvo, da je vlada sploh predložila svoj zakonski osnutek, kar končno daje možnost, da pride do razprave in torej do popravkov. JUBILEJNI OBČNI ZBOR KMEČKE ZVEZE REVIJA »DVE DOMOVINI« Dan po Cankarjevem domu je bila v tržaški Narodni in študijski gnjižnici predstavitev prve številke nove strokovne revije DVE DOMOVINI — TWO HOME-LANDS. Njen uredniški odbor je najprej predstavil ravnatelj Narodne in študijske knjižnice Milan Pahor, nakar je domači član uredniškega odbora, profesor A-leksij Kalc, predstavil značilnosti izseljenstva iz naše zamejske sredine od Matajurja do Miljskih hribov. In če so ljudje iz Rezije in Benečije hodili v tujino predvsem »s trebuhom za kruhom«, se je na Tržaškem in Goriškem temu predružil še politični moment. .. > Presenetljiv in pretresljiv je na primer podatek, da se je iz nekdanje Julijske kra- jine izselilo kar 100 tisoč Slovencev in Hrvatov. Drug močan izseljenski tok pa najdemo po povratku Italije na Tržaško po drugi svetovni vojni. Srž večera pa je bila vsekakor predstavitev revije. To je o-pravil glavni urednik, magister Andrej Vovko z inštituta za slovensko izseljenstvo znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njegovi sodelavci so nato podrobneje segli v razne resore. Marjan Dernovšek je tako prikazal zgodovinski del, Jana Žitnik literarno-zgodovinskega, ki je po zastopanosti drugi, takoj za zgodovinskim. Breda Čebulej-Sajko pa je predstavila prispevke s sociološko, etnografsko in psihiatrično vsebino. ~ . • - bil V Prosvetnem domu na Opčinah je v nedeljo, 24. t.m., jubilejni občni zb°r Kmečke zveze. Ta slovenska stanovska organizacija praznuje namreč 40-letnico sv° j ega obstoja. Proslava se je pričela s Pe jem Tržaškega okteta, nabito polna dvoP na članov in gostov pa je bila zgovoren o° kaz ugleda, ki si ga je v teh 40 letih Prl dobila Kmečka zveza. Na to je v svoje® priložnostnem govoru spomnil tudi nj3 predsednik Alfonz Guštin, medtem ko J tajnik Edi Bukavec svoje poročilo posve1 predvsem rednemu delovanju v minule letu in velikim izzivom in problemom. N so pred kmetijstvom na Tržaškem in Pre slovenskimi kmeti. v Med njimi izstopa vprašanje krašk' parkov, ki močno omejujejo kmetovanj, in lastninsko pravico na Krasu. Po P°r0 njegovo duhovno boga- Ko so ljudje zapuščali Hrastovlje so rešeno lahko imeli občutek o tesni povednosti duhovnega in kulture z vsakdan-111 življenjem ja n\ka, kakor asno in preprosto, da je za človeka dobro, .. Pri vsakodnevnem delu in skrbi za prejetje ne pozabi na tiste vrednote, ki jih . Odstavljaj o umetnost in kultura, ki sta raz njegove duhovnosti. Brošura za 40-letnico Kmečke zveze v Trstu in delom, kajti sporočilo tudi 500-letnih fresk je Otroški zbor »LADJICA« iz DEVINA na zaključni nastop, ki bo v so-h°to, 30. t.m., ob 20. uri na sedežu devinskih zborov. . ^ soboto, 30. t.m., bosta prvi dve tekmi tptine finala svetovnega nogometnega pr-riistva. Ob 17.00 se bosta v Firencah pobrili reprezentanci Jugoslavije in Argen-u*16. ob 21. uri pa bo v Rimu tekma med talijo in Irsko. Pred kratkim je v Trstu izšla brošurica ob 40-letnici Kmečke zveze, ki navaja pomembne zgodovinske podatke od nastanka te zveze leta 1950 do danes. Besedilo je napisal časnikar Lucijan Volk, gradivo pa je zbral Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici. Brušuro je uredil Jože Koren. Knjižica vsebuje zanimive podatke ter bogato dokumentarno in fotografsko gradivo, delo fotografa Maria Magajne. Predsednik Kmečke zveze Alfons Guštin piše v uvodu, da se je ta organizacija vedno zavzemala za obrambo slovenske zemlje proti razlastitvam in da je ščitila slovenskega kmeta, predsednik SKGZ Klavdij Palčič pa izraža prepričanje, da ima za Slovence v Italiji kmetijstvo še poseben pomen, ker je odtujevanje slovenske zemlje imelo kot posledico tudi odtujevanje našega človeka od svojega naroda. Avtorji knjižnice so hoteli zbrati v njej vse najpomembnejše trenutke Kmečke zveze v Trstu od leta 1950 do današnjih dni. Brošura vsebuje zanimive podatke o zgodovini kmetijstva, avtor besedila pa je znal zajeti in opisati tiste občutke, ki jih doživlja kmečki človek ob svojem naporu, da bi enakopravno soustvarjal uravnovešen družbeni in gospodarski razvoj, in ko se bori za zaščito lastne narodne identitete. Brošura je torej zbirka izkušenj in dogodkov iz naše polpretekle zgodovine, prispeva pa tudi k temu, da danes lažje razumemo svojo stvarnost in svoj položaj zno- traj celotnega družbenopolitičnega in gospodarskega razvoja na Tržaškem. Tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec izraža v uvod-' ni besedi prepričanje, da je propadanje 1 kmetijstva v naši pokrajini zakrivila predvsem povojna raznarodovalna politika, ki je naše kmetijstvo potiskala ob rob družbenega in gospodarskega dogajanja in silila slovenskega kmeta v iskanje boljših dalje na 7. strani ■ Iz Goriške PEVSKI VEČER V GABRJAH Na dvorišču Kulturnega društva Skala v Gabrjah je bil v petek, 22. t. m., zanimiv koncert, ki sta ga oblikovala domači moški pevski zbor »Skala«, ki ga vodi Rozina Konjedic, in mešani pevski zbor »Avgust Pavel« iz Gornjega Senika v Porabju, ki je nastopil pod vodstvom Marije Trifus. Ta pevski sestoj, ki deluje že 50 let, je tokrat prvič nastopil med zamejci v Italiji, čeprav je drugače ena najbolj znanih kulturnih skupin med slovensko narodno manjšino na Madžarskem. Veliko nastopa tudi v Sloveniji, tako je v nedeljo, 24. t.m. že dvajsetič nastopil na pevskem taboru v Šentvidu pri Stični. Goste iz Gornjega Senika je v petek dopoldne sprejel na županstvu tudi sovodenjski župan Primožič. Pevci zbora »Avgust Pavel« so tako imeli priložnost nekoliko bolje spoznati življenjske razmere naše narodne skupnosti. sTAN KO ŽERJAL: »Narod, na juriš« V sol; Kdo se še kaj spominja tega bombastič-j §a kriza z balkona Beneške palače v Ri-, dne 10. junija 1940? Tam je bila zgne-| a množica, dobro zdresirana, da je gro-\to pritrjevala govorniku. Benito Mus- v .lrd je s tem geslom zapečatil napoved Angliji in Franciji. Po vseh občinah Devine Italije je bilo ljudstvo spretno sl Pdizarano za isto uro k skupnemu po-skiSa.nju ta fašistične liturgije pred radij-^ftii zvočniki ob prazniški navzočnosti ka-jj^a višjega hierarha snoparske stranke tiu aIjevine. Takrat sem bival na Banjški hji ^ti. Le malo pred napovedano uro je tjg0.^zbobnano po vseh vaseh in zaselkih, j; 0 tako imenovana »adunata« (nenadni tjg ri- ker bo govoril Duce. Zaslutili smo, Stn bo oznanil vstop Italije v vojno. Saj flev v pričakovanjski napetosti že šas,et mesecev od dne, ko je berlinska po-^ Prižgala smodnik. Vpi es ta čas smo ugibali, ali in kdaj se bo v vojni metež tudi domišljavi rim-1 trinr > —‘Og. čjw2 Gorice se je pripeljal v hribovsko ob-»v*šji hierarh fašistične stranke v črte h'i njih *n črni uniformi, spoštljivo ip m sprejet od krajevnih črnosrajčnikov: W°amskega poglavarja (podesta) na ma-fe-i ,rSu med župniščem in cerkvijo. Tam w d že pripravljen velik radijski spremim,- _ _ f -______i____v.ii A koče elektrike. Poleg obveznih udeležencev kot učiteljistvo, občinski nameščenci, orožniki, šolska mladež se je sešla še čredica navadnih zemljanov iz najbližjih vasi, ki so bile bolj pod pritiskom kot oddaljene frakcije. Jaz sem kot vedno ob patriotič-nih adunatah, mogel le kuhati zavist do dveh sobratov iz sosednjih župnij, ker se jima je bilo lahko izmuzniti obveznosti prisostvovanja z izgovorom oddaljenosti in zares slabih poti. Meni odsotnost ni bila dovoljena, ker je bil sedež občinske uprave in vseh nabreklih Spektaklov prav v moji fari. Da ne bi bil prisiljen dvigati roke v rimski pozdrav, sem prišel kot vedno s klobukom na glavi, tako da sem zaposlil desnico ob snemanju klobuka z glave. To sem storil z enako iskrenostjo kakor cigan, ki je ob prihodu v neko župnišče »klobuk dol vzel«, da se ne bi ovadil, da ga je župniku ukradel z obešala. Pohlevno smo prisluhnili radijskemu prenosu. Menda je najprej zadonela neka muzika ali fanfara in potem Mussolinijev mogočni-glas. Vojvodnik je povedal, da je malce prej že dal izročiti angleškemu in francoskemu veleposlaniku noto, da Italija vstopa v vojno stanje proti njunima državama. (Besedo Duce prevajam z Voj vodnikom, da ne oskrunim običajne slovenske besede vojvoda). Kaj je še govoril in kaj je tulila množica, se ne spominjam več, pač pa mi je še v ušesih sklep: »O popolo italiano, corri alle armi!« Dobeseden prevod bi se glasil: »O italijanski narod, teči k orožju« V duhu našega jezika bomo rekli: »... puške v roke!« ali pa v novejšem, iz balkanščine vzetem izrazu: »... na juriš!« Dodal je še: »Vincere!« (Zmagati). Zaukazano je bilo zvonjenje. Cerkovniku sem naročil najprej eno minuto žalnega zvonjenja in nato par minut prazniške-ga pritrkavanja, ker se z vstopom Italije v vojno neizpodbitno odpira zarja našega o-svobojenja izpod italijanske okupacije. Saj i italij anski poslušalci itak ne bodo nič ra-! zumeli melodije iz zvonika. Fašistični hierarh iz Gorice pa je bil drugače v precej važni in visoki upravni službi. Poznal me je že kako leto prej, ko sem moral pri njem reševati neko zadevo bolniških stroškov v moji družini. Izkazal se je za poštenega in uvidevnega. Ni kazalo drugega, kot ga ob tem novem srečanju povabim na kozarec vina — njega in — njegovega, tudi uniformiranega sinčka, in pa podestata, ki je bil prijatelj vinske kapljice. Zanimivo je bilo to, da pri mizi v župnišču nista niti hierarh z naslovom doktor pravoznanstva niti zagrizeni fašist, u-čitelj, podesta črhnila nič o vojni, pač pa je bilo brati na obrazu Goričana vidno ne-| ugodje in zaskrbljenost. V meni pa je bil j strah, da ne bom deportiran, ker mi je bi-| lo že nekaj mesecev prej namignjeno, da ■sem na seznamu za deportacijo v slučaju ; vojne. (Dalje) IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Pomembna pridobitev vitovske romarske cerkve Na binkoštno nedeljo popoldne je bil v cerkvi Marijinega Vnebovzetja na Vitovski gori običajni romarski shod, ki pa je letos potekal nekoliko drugače: »Začel se je s procesijo v vasi Vitovlje, med katero so na goro slovesno prenesli štiri kipe-kopije skupine Marijinega kronanja, ki jih je izdelal tamkajšnji domačin, ljudski rezbar Stanko Hrovatin. Med slovesno mašo v tej starodavni romarski cerkvi so kipi bili tudi blagoslovljeni, sam rezbar pa je na lik Marije položil krono. Za ta shod je umetnostni zgodovinar Marko Vuk pripravil naslednji govor, ki ga je v cerkvi tudi prebral in ga tu prinašamo v celoti. (Ured.) Dovolite, da ob današnji slavnosti spregovorim kot umetnostni zgodovinar, saj je to trenutek, ko se je romarska cerkev na Vitovljah, ki predstavlja pomemben kulturni spomenik, še za eno stopnjo približala nekdanji celovitosti, njeni oskrbovalci pa dokazujejo, da so v našem narodu še žive kulturne vrednote, izvirajoče iz krščanstva. Zadnja leta kljub kriznim časom lahko spremljamo številne obnove starih cerkva, njihov zaključek pa ponavadi nudi priložnost versko-kul-turnega zaznamovanja teh dejavnosti. Prebivalci Vitovelj se že več desetletij trudijo, da bi Marijino cerkev na tem razglednem hribu čimbolj približali nekdanjemu videzu, v ta okvir seveda sodi tudi odločitev ljudskega rezbarja, domačina Stanka Hrovatina, da izdela v lesu kopijo skupine Marijinega kronanja. Naši predniki so že daleč v preteklosti občutili Marijo kot svojo varuhinjo, njej so posvetili tudi to cerkev, ki jo arhivski viri omenjajo že 26. marca 1468. Istočasno s cerkvijo je bil verjetno zgrajen tudi tabor, ki je bližnjim prebivalcem služil kot zavetišče pred Turki, prav tako živini in pridelkom. Takratna cerkev je bila manjša od današnje, v prvotni obliki pa se je ohranil prezbiterij, ki se na vzhodni strani zaključuje s tremi stranicami osmerokotnika. Z njim v zvezi je potrebno opozoriti, da so na oboku prav letos spet dobili prvotno mesto sklepniki, okrašeni figuralno ali v obliki rozet, katerih funkcija je bila povezovati gotska rebra in s svojo vsebino temu delu cerkve kot najpomembnejšemu dati ustrezen liturgični poudarek. Prvotna cerkvena ladja je bila krajša, v 17. stoletju pa so jo proti zahodni strani podaljšali in ji na levi in desni dodali še dve stranski ladji. Takrat so tudi povišali stari gotski zvonik. K tej odločitvi, namreč povečanju cerkve, je verjetno pripomoglo naraščajoče število romarjev, saj je tako nastal tridelen, vendar širok in razmeroma pregleden prostor. Oblikovanje nove zahodne fasade iz rezanega kamna, njena razprostranjenost v širino s trikotnim zgornjim zaključkom, prav tako prostorsko občutje v notranjosti, ki jo posebej zaznamujejo polkrožni loki med glavno in stranskima ladjama, vse to navaja k misli, da je pri tej povečavi kot vzor služila graditeljem bližnja poznogotska bazilika na Sveti gori, žal uničena med prvo svetovno vojno. Podobno usodo je med zadnjo vojno doživela tudi vitovska cerkev, saj so jo Nemci leta 1944 minirali. Oltarji so bili razdejani, oprema v večji meri uničena ali raznešena, lesene kipe iz skupine Marijinega kronanja in gotske sklep-nike pa so po vojni prenesli v Goriški muzej. Leta 1976 so sklepniki bili vrnjeni na Vitovlje, originalne gotske kipe s figurami Matere božje, Boga Očeta in Sina pa še dalje hranijo na gradu Kromberk. Ob današnji priložnosti bi nas seveda zaneslo predaleč, če bi na osnovi obstoječih ostankov in pisanih virov spregovorili o nekdanji opremi cerkve, zato se osredotočimo le na kipe iz skupine Marijinega kronanja, ki smo jih sedaj dobili v kopijah. Gre za motiv krščanske umetnosti, ki se je prvič pojavil v francoski gotiki j v 12. oz. 13. stoletju, in sicer na literarni osnovi Zlate legende verskega pisca Jakoba de Voragi-i ne. Florentinski umetnik Fra Angelico je v 15. stoletju naslikal Kristusa, ki krona Marijo, Fi-lippo Lippi pa v istem stoletju Boga Očeta pri istem opravilu. Znameniti nemški umetnik Albrecht Diirer je leta 1510 izdelal lesorez s sv. Trojico, ki krona Marijo, isti motiv je v kiparski obliki leta 1722 upodobil za steber, ki je prvotno stal v Ljubljani na Ajdovščini, ljubljanski kipar Francesco Robba; isti avtor je okrog leta 1730 kompozicijo z istim motivom izdelal še za župnijsko cerkev v Slavini. Tudi pri skupini Marijinega kronanja z Vitovelj gre za slednjo, vsebinsko popolnejšo različico tega ikonografskega motiva, saj je sestavljena iz figure goloba, ki predstavlja Sv. Duha, Marijo, Boga Očeta in Sina. Upodobljen je trenutek, ko sta Oče in Sin ravnokar položila krono na Marijino glavo, nad njimi pa plava golob t— simbol Sv. Duha. Original te figure so pred nedavnim našli v vitovski cerkvi sv. Petra, a je Katoliška knjigarna - Gorica Z NOVO UPRAVO SLOVIMPEX nudi odjemalcem vse, kar učenci in dijaki potrebujejo za šolo; ima bogato izbiro pisarniških potrebščin; ima na razpolago najnovejše slovenske knjige; je bogato založena z devocionalijami in vsemi nabožnimi predmeti. Gorica, Travnik, 25 — Tel. 0481/84407 tako kot ostale tri na tem mestu nadomeščen3 s kopijo. Podvig ljudskega rezbarja Stanka Hrovatin8 je nedvomno bil zahteven, saj se je motal -svojim samouškim znanjem približati občuti11 poznogotske umetnosti, se pravi časa kasneS3 srednjega veka. Marijo, Boga Očeta in KrisWsa je po mnenju dr. Emilijana Cevca, našega 1131 boljšega poznavalca srednjeveškega kiparstva na Slovenskem, okoli leta 1500 najverjetneje lzreZ ljal neki goriški rezbar. Izdelani so za pogle<1' sprednje strani in so v času nastanka skoraj §° tovo krasili lesen gotski oltarni nastavek, ki/e je kasneje izgubil oz. je bil nadomeščen ročnim marmornatim oltarjem. Obrazni tip1 zl3' sti pa bogato prepletajoče se gubanje oblači1- vse to nas vrača v tisti oddaljeni čas, ko se iE naše ljudstvo komaj oddahnilo od pogostih ških vpadov, na cerkvenem področju pa se je tuf gW irti" kazoval razkol z Lutrovim protestantskim njem na Nemškem. Goriška dežela je po izum ^ goriških grofov prišla pod nadoblast Habsburg nov, nekaj desetletij zatem pa so naše kraje gibali dogodki na Sveti gori v zvezi z Marij1111 prikazovanji Uršuli Ferligoj iz Grgarja. Rezbar Stanko Hrovatin je kopije teh kip/ izdelal na lastno pobudo, sicer ne kot popolno1110 verodostojne posnetke natančno po izvirni^' marveč nekoliko preoblikovane v skladu z 13 nim umetniškim videnjem in tehničnim ztl* njem. Ob njihovem ogledovanju je treba Prl znati, da je usDel približati duha oddaljenih ■\io ref sov, cerkev na Vitovljah pa je ponovno Pr bila del nekdanje lepote. Menimo zato, da bar zasluži priznanje, prav tako vsi tisti, k1 omogočili njihovo postavitev v cerkvi točno mestu nekdanjega glavnega oltarja, s čimer Marijin lik ponovno odlično obvladoval to : tišče. NOVICE Vlada je trdno odločena posredovati z_ odpravo sporov med sindikati in Zvezo 1 dustrijcev. V ponedeljek, 2. julija, bodo čeni pogovori med vlado in predstava1 sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL te zastopniki Zveze industrij cev. Splošna stavka kovinarjev, v sredo, t.m., je dobro uspela. Sindikati pravijo-se je stavke udeležilo skoraj 90 odstotk kovinarjev. Litovski predsednik Landsbergis ia ^ tovska ministrska predsednica Prunski® sta dopotovala včeraj v Moskvo, kjer s v Kremlju imela deljši pogovor s pre1 dnikom Gorbačovom. d^ V zvezi z včerajšnjim zaslišanjem pristojno parlamentarno komisijo je g nik francoskega veleposlaništva v poudaril, da dne 27. junija leta 1980 & območju Ustike ni bilo nobene francO; vojne ladje ali letala. Zato letalo dnifc* ITAVIA ni padlo v morje, ker bi ga za la francoska raketa. ČESTITAMO! V soboto, 23. junija, sta se v cerkvi rije Vnebovzete na Repentabru porO£ Gabrtella Ramani in Duško Švab. $ Uredništvo in uprava Novega lista ta svojemu stavcu in mladi družini v° veliko zdravja, sreče in uspehov. Kratek sprehod po tržaškem velesejmu Na 42. tržaški velesejem sem se odpravil dopoldne, predvsem iz razloga, da bi izognil preveliki množici ljudi in prena-Panosti paviljonov. Površnost, da si ni-m ogledal urnika, pa me je drago stala: . etel sem le na prijaznega čuvaja, ki mi je ^°^aza^ da so vrata zaprta. Precej ljudi Q, P.rišl° z istim namenom, a so vsi nato Sa z dolgim nosom. k0Vvrnil sarn se v popoldanskih urah in s> .nctl° le vstopil. Jugoslovanski in avstrij-^! Paviljon, ki sta bila v preteklih izved-Vh nan koncu sejmišča, zraven stranskega , t>aa, sta bila tokrat že na začetku: tam je 5 so "^ile nekoč afriške države. Morda ^ to le sad naključja, vendar lahko trdi-> da sta ti dve državi letos zasluženo pQevzoli mesto manj razvitih. Edina bolj nu pečena točka v jugoslovanskem paviljo-Je bil turistični urad, kjer sem naletel 1 zelo prijazno gospo, ki je prijazno nudi-, Vse vrste informacij. Razen tega pa je sj 0 2elo malo ali skoraj nič. Ogledal sem ohko smučarske čevlje, športno obleko p, gorsko kolo, nekaj manjših športnih ar-s 0v, manjšo jadrnico, ponudbo sadnih Qas?v in kar v paviljonu pripravljeni mali V^strijski paviljon je bil ravno tako re-j ' Zelo podoben jugoslovanskemu. Kaže u\ej> da se bosta morali ti dve državi v hv,'\r mul čin ii uve ui^čivi v Ssla°dnosti malo bolj potruditi. Zapustil Prvi praviljon. . Nekoliko sem se zaustavil v paviljonih daljnega zvhoda. V indijskem, zelo V ailern paviljonu, je bilo, kot ponavadi, j. iko dišav, izdelkov tipične indijske obr-(je,°d oblek do prstanov. S podobnimi iz-,j v * so se predstavili tudi Kitajci. Med Zavami Srednje Amerike velja omeniti lj stro ponudbo Mehikancev, ki so prikaza-lepe in dovršene izdelke mehiške iok Prijazni prodajalec je presenetljivo S ^ '5° poznal italijanščino. Na moje vpra-dijHe je povedal, da je sicer dokončal štu-t;Q ^zikov na mehiški univerzi, italijanšči-ga Pa je študiral le dve leti. Pohvalil sem *aj aa jo res dobro obvlada. Nato je doka-dobro obvlada tudi trgovski posel... sarti sem nekaj kupil pri Mehikancih. Tudi države vzhodne Evrope so se temeljito pripravile za tržaški velesejem. Zlasti mi je bila všeč madžarska ponudba: zelo prijetna in vabljiva, predvsem turistično usmerjena. Največ je bilo seveda italijanskih raz-stavljalcev, vendar je to za nas nekaj vsakdanjega. Pohištvo, bela tehnika, razni hišni pripomočki, sladkarije: vsega tega smo siti že zaradi vsakdanjega bombardiranja z reklamo. Nič novega torej na 42. velesejmu: navsezadnje smo si to mislili tudi lani, predlanskim in verjetno tudi prihodnje leto ali čez deset let. Nekoč so velesejmi gotovo i-meli drugačen pomen kot danes, ko imamo vsega preveč. Vendar si bomo kljub temu ogledali prihodnjega... (Dar) V Pragi je v sredo, 27. junija, pred predsednikom Havelom zaprisegla nova češkoslovaška vlada. Za ministrskega predsednika je bil potrjen Slovak Marjan Calfa, za zunanjega ministra pa Ceh Dienstbier. Za predsednika češkoslovaškega parlamenta je bil ponovno izvoljen Aleksander Dubček. BROŠURA ZA 40-LETNICO KMEČKE ZVEZE V TRSTU ■ nadaljevanje s 5. strani življenjskih razmer. Brušura vsebuje seznam vseh članov odbora Kmečke zveze, odlomkov iz časopisov, ki so zabeležili najpomembnejše trenutke življenja te organizacije in opisuje težave slovenskih kmetov v teh štiridesetih letih od suše in slabe letine, do razlaščanja zemlje. Skratka: gre za strnjen ogled 40-letne zgodovine te organizacije slovenskih kmetov. SLOVENSKA USTAVA Predsedstvo Republike Slovenije je sprejelo predlog o začetku postopka za odobritev nove slovenske ustave. Predsednik predsedstva Milan Kučan je dejal, da gre za ustavo suverene slovenske države in ne za ustavo ene od federalnih enot. Takšna ustava bo po njegovem omogočila vključevanje Slovenije v konfederalno povezovanje znotraj Jugoslavije in v druge oblike povezovanja v Evropi. Republika Slovenija mora z novo ustavo postati suverena država z vsemi atributi dejanske oblasti na svojem ozemlju. Biti mora tudi polnopravni mednarodni subjekt. V pristojnost republike sodi med drugim urejanje in zagotavljanje varnosti ter obrambe države. Kdo je tajnik ruske partije? Za tajnika obnovljene ruske komunistične partije je bil izvoljen konservativni voditelj Ivan Položkov. Politik, ki ga Pravda opisuje kot konservativnega skrajneža in nasprotnika perestrojke ter Gorbačova, je prejel 1396 glasov. Protikandidat, zagovornik perestrojke Oleg Lobov, pa je prejel 1066 glasov. Ruska partija združuje 58 odstotkov vseh sovjetskih komunistov. Kongres sovjetske partije, ki se bo začel 2. julija v Moskvi, bo torej zelo živahen. Nekateri že napovedujejo povezavo med Gorbačovom in radikalnimi reformatorji. Novi ruski partijski tajnik Ivan Kuzmič Položkov ima 55 let in izhaja iz kmečke družine. Po poklicu je agronom, že 30 let pa je partijski funkcionar. V svojem nastopnem govoru je delegatom zagotovil, da bo vedno poslušal vsa mnenja ne glede na strujo, iz katere prihajajo. Njegova želja je, da okrepi partijo v težkem trenutku vsesovjetske krize. Ravno v teh besedah pa se kaže tudi njegovo gledanje na položaj. V preteklih dnevih je namreč poimensko napadel Gorbačova in prenovitelja Ja-kovljeva. 2e za mesto predsednika ruske sovjetske republike je bil nevaren tekmec radikalnega prenovitelja Jelcina. Kritiziral je vodstvo sovjetske partije, kult osebnosti, napake perestrojke, podpiranje zadružništva in prehajanje na tržno gospodarstvo. Kot se sliši, Položkov uživa znatno podporo pri vojski. fle se Angelič muj ■ ■■ Marjan Tomšič IV. * '>p°znaš kralja in kraljico? Si bil v nju-m gradu?« J *ekil’ ^ro^n™ Prst°m Je kazala dol, v Ddkimal je. Postalo ga je strah. se ^32 pa sem bla pri njih. Med kamni gQv e2e noter. Taku miken moraš biti!« je Wrpa in kazala s palcem in kazalcem °st enega centimetra. »Ma ko zlezeš r> si spet velik ...« do s ako sta se večkrat pogovarjala in Gvi-hče ? Je topil od sreče. A potem njegove Marije in vnučke ni bilo več. Po ^ein daJal pošto in. prosil, naj ga obi-Pre- ' pa šo mu povedali,: da se je Marija 5 lila v Foggio, daleč v Italijo. Tja so premestili njenega moža, ki je bil državni uradnik. Čez pol leta je poštar prinesel Gvidu lepo razglednico; na njej je bila panorama tega mesta in zadaj je pisalo: Dragi papa! Mi smo zdaj v Foggi. To je zelo daleč. Morali smo se preselit. Zdaj ne vem, kdaj bomo prišli na obisk. Tu je zelo lepo. Tudi ti se imej lepo. Marija Čisto spodaj je bilo nekaj narisano. Bila je hiša, podobna cerkvi. In že skoraj izven kartice pripis: Giliola, Potem Gvido ni dobil od hčerke Marije nobene pošte več. Skušal se je spoprijateljiti s Kristino, hčerko Dalmatinke Ane in Guština. Toda to dekletce je bilo od vsega začetka zelo plašno; ko je bila stara šest let, še vedno ni znala govoriti. Pasla je krave na planoti, tam okoli velikih kupov kamenja. Če je zagledala tujca, se je skrila. Bila je ko divja žival. Pozneje, ko je nekoliko odrasla, se je manj bala, a pogovarjati se vseeno ni hotel z nikomer. Zaradi te plašnosti in molčečnosti je imela v šoli velike težave. V sebi je pač nosila molk in tišino svoje umirajoče vasi. »V šoli me samo tepejo,« je tožila materi in se jokala ter prosila, naj je več ne pošiljajo na avtobus. »Kdo te tepe?« jo je spraševal Gvido, ko je zvedel za njene muke od Guština. Gledala ga je z velikimi, črnimi očmi in molčala. Ko je še silil vanjo, se je obrnila in stekla za zid. Vas se je vedno bolj zlivala s pokrajino Razsuti kamni so bili bolj in bolj podobni kupom š planote. Orehi so postali žalostni Velik uspeh Sokola v košarki Moštvo nabrežinskega Sokola je v odločilnem srečanju premagalo Lego nazionale in si priborilo napredovanje v moško promocijsko ligo. Tako so nabrežinski košarkarji edini med vsemi slovenskimi ekipami, ki so v tej sezoni napredovali. To je brez dvoma pozitivna ugotivitev in obenem plačilo za ves trud in požrtvovalnost trenerja Pupisa in njegovih varovancem. Ne bi se ustavljali pri oceni zadnje, odločilne tekme, ampak bi radi seznanili naše bralce, kaj to napredovanje pomeni za na-brežinske športnike in predvsem za športno politiko, ki jo to društvo od vsega začetka vodi. V devinsko-nabrežinski občini mnogi mislijo, da ni košarkarske tradicije, saj doslej Sokol ni nikoli imel pomembnejše vloge v raznih prvenstvih. Vzrok za to je bila odločitev in zaverovanost v pravilnost take izbire, da se daje prednost krepitvi e-litnih zamejskih ekip. Tako so nabrežinski igralci nastopali in še vedno nastopajo predvsem pri Kontovelu in Jadranu, okrepili pa so tudi druge slovenske ekipe. Odbor Sokola pa je vedno skrbel za naraščaj, skupina entuziastov je poleg tega pod skrbnim vodstvom navdušenega trenerja Pupisa začela z resnim delom, da bi dosegla napredovanje. Ekipo druži predvsem prijateljstvo, ki je verjetno najvažnejši element, ki je pripomogel k zadnjemu uspehu. Ironija je hotela, da se je lansko leto napredovanje Sokolu izmuznilo prav v odločilni tekmi proti »Fiammi«; tokrat pa so naši fantje premagali »Lego nazionale«, ki je sicer nastopala v nabrežinski telovadnici, čeprav je v ekipi le en sam domačin, vsi ostali so iz Trsta. Razvidni so torej pravi razlogi tega nastopanja, da bi se javnosti dokazalo uspešno delovanje tudi italijanskih društev v Nabrežini! Zadnji uspeh naših fantov je tudi potrditev za pravilno izbrano pot medsebojnega sodelovanja in pomoči s skupnim ciljem okrepitve slovenskega športa in s tem tudi naše prisotnosti v javnosti, nk Novice SAMO NAMIGOVANJA V izraelskih vojaških krogih so odločno zavrnili namigovanja, češ da se Izrael pripravlja na vojaški napad proti Libiji. Ta namigovanja je pred koncem tedna spravila v svet libijska tiskovna agencija JANA; poročala je, da je več izraelskih bojnih letal zapustilo svoje baze južno od Tel Aviva in pristalo na nekem ameriškem letalskem oporišču v Južni Evropi, odkoder naj bi se potem sprožil napad na Libijo. V Jeruzalem so te govorice označili za navadno bedastočo. Medtem ko so potrdili vest, da je neki izraelski patroljni čoln ponoči prestregel oboroženo plovilo s palestinskimi komandosi, ki so se očitno pripravljali na kako akcijo v Izraelu. Prišlo je do streljanja in po izraelskih virih sta bila najmanj dva gverilca ubita. Spopad se je pripetil na morju pred libanonsko obalo. Iz Riada pa sporočajo, da je saudski kralj Fahd nakazal 25 milijard lir kot osebno darilo Palestincem, ki na zasedenih ozemljih izvajajo organiziran odpor proti Izraelcem. Saudska Arabija je ena glavnih finančnih podpornic palestinske osvobodilne organizacije. UNION VALDOTAINE V OPOZICIJI Po 20 letih je bil za predsednika deželne vlade v Dolini Aoste ponovno izvoljen predstavnik Krščanske demokracije. Ta je deželni tajnik že omenjene stranke Gianni | Bondaz, ki je prejel na zadnji seji dežel-| nega sveta 19 od skupnih 35 glasov, kolikor jih je v tamkajšnjem deželnem svetu. Za predstavnika krščanske demokracije so glasovali njegovi strankini kolegi, predstavnika Socialistične in Republikanske stranke ter svetovalci Komunistične partije, ki bodo novo vlado podpirali od zunaj. Stranka relativne večine, to je Union Valdotaine, ki ima v deželnem svetu 12 svetovalcev, je oddala bele glasovnice. Novi predsednik je star 54 let in je po poklicu odvetnik. Od leta 1983 do 1988 je bil predsednik deželnega sveta. Stranka Union Valdotaine je po 16 letih prešla v opozicijo. PO POTRESU V IRANU .. Reševalne akcije v severno-zahodn* predelih Irana, ki jih je prizadel katastr° falni potres, so se s prihodom tujih re^ valnih ekip močno poživile in iranske ob‘a sti poročajo, da je število mrtvih po p°rf čilih vodilnih organov civilne zaščite nara slo na 80 tisoč, ranjencev pa je nad 1^ tisoč. Na potresnem področju sodeluj1-iransko vojsko in drugimi reševalci kak1 500 tujih tehnikov in izvedencev za teza ne posege v primeru naravnih katastri/ V zbirnih središčih so včeraj in danes Pr speli prvi tovori trajnih živil, zdravil oblek ter šotorov, ki jih je že razdeljuje med prebivalstvo. Iranska tiskovno age8 cija IRNA poroča, da so zdravstvene ob[ sti zaskrbljene, ker zaradi pomanjka11! pitne vode in neobstoječih higienskih ra mer, obstaja nevarnost raznih kužnih lezni. Zaradi tega so odredili množičen P kop. Dokončni obračun še ni mogoč, k nekaterih vasi reševalne ekipe niso še o segle. DR. DIMITRIJ RUPEL PREDSEDNIK SDZ ■ nadaljevanje s 3. strani slavij e in ne more zavezovati celotne mimo dokončne odločitve o tem vprašanj ' ki je v rokah slovenskega naroda sarnega^ Na gospodarskem področju SDZ za va takšno politiko, ki naj mu zagotovi hodnoevropske temelje, republiška _zaK nodaja pa naj bo nad zveznimi zakoni-Na kongresu so izvolili novo strank1 ! vodstvo. Za predsednika je bil izvoljen j Dimitrij Rupel, ki je v novi slovenski v di minister za zunanje zadeve. V stran j nem vodstvu so tudi ostali trije ministr1 ^ vrst SDZ v slovenski vladi, se pravi čar, Janša in Pirnat, ter predsednik slo^ ske skupščine France Bučar. Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Re9’ rI1i sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. OdgoV , urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Grapn Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151 in so rodili vsako leto manj. Tudi fige so se sušile, a trte so že davno poginile ali pa podivjale. Le ciprese so močno rasle v nebo in robida se je vedno bolj košatila. Gvido se je pogovarjal z mrtvimi ognjišči in z odsotnimi ljudmi, ki so tavali kdo ve kje po svetu. V njegovem spominu so bili prav takšni kakor pred tridesetimi leti, ko so odšli. Prepiral se je z njimi, se jezil nanje, jim očital in jim pretil z božjo jezo. A ni nič pomagalo. Z vsakim dnem je bil bolj in bolj sam. Da ga ne bi samota pogoltnila, je naredil gajbico in vzel iz gnezda gardelinčka ... Potem je sredi oktobra umrl, a lišček je ostal na zidu, zaprt v kletki. Ko je pokljuval vse zrnje in izpil zadnjo kapljico vode, se je skozi beke zrinil k njemu Strah. Ptiček je panično skakal po kletki in se zaletaval v stene, čivkal je in obupno klical svojega gospodarja, a ta se ni prebudil, ni odprl oči, ni se dvignil, da bi mu natrosil zrnja in nalil vode, ampak je tam na nizki postelji bolj in bolj sivel in postajal z vsako uro manj viden. Enajsti dan po Gvidovi smrti si je Guštin rekel: »Ma grem pogledat, kaj je z njim! Ošt-ja, da ni umrl?!« Klical ga je, trkal, tolkel po vratih. Nič. Nihče se ni oglasil. Gledal je skozi motne šipe, a ni videl dosti; le spodnji del postelje in Gvidove noge ... Takrat je prišel poštar in je poklical milico. Popoldne so vdrli v Gvidovo hišo. Z njimi je bil tudi zdravnik ... Ko je na mizi vpisoval podatke v mrliški list, se je zamislil, ker ni vedel, kateri datum naj vpiše kot dan Gvidove smrti. Prijel se je za brado in se zazrl v praznino prostora, in takrat je zagledal kletko. Vstal je in stopil bliže. Gardelinček je mrtev visel s stropa kletke; ko se je skušal rešiti, je porinil glavico med dve beki, a je potem ni mogel več poteg11.^ nazaj. Tako je tam, viseč med bekamL .j tegnil nožiči, povesil peruti, in umrl je skoraj čisto posušen, drobcen ko jeS ska figica. .. Gvida so odnesli, spustili v grob, ga j0 suli. A na mizi v njegovi hiši je oble?8^ pismo, ki mu ga je prinesel poštar isti e3-ko je Guštin odkril njegovo smrt. To L smo je dolgo ležalo, potem pa ga je f od otrok, ki so se priklatili v črno kuhiPl odprl. Na velikem listu je bila barvna ba: prikazovala je razkošno grajsko h rano, v njej pa prelepo kraljico in pre~ pega kralja. Sedela sta na kamnitern P ^ stolu, a pred njim je klečal starec. Puš*1 ^ ki jo je otroška roka potegnila od roba ^ sta do klečečega starca, je z okorno P^.% pojasnjevala: TO SI TI, NONO! In spodaj je bil podpis: Giliola, in ob Pl datum: Lunedi, 16. ottobre 1985. , (Kone