■o
■ O
!o
¡N-
O
TRGOVINA, MONTAŽA
•vodovod
•	centralna kurjava
•	plinske instalacije
•	kopalniška oprema
•	keramične ploščice
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90
V
Štajerski
TEDNIK
in
HIŠA
fcfl DARIL ▼ ^ • • • • •
nagrajujeta obstoječe naročnike.
Več na oglasnih straneh.
Zanimivosti Kitajska • Peking je pripravljen, sedaj so na vrsti športniki
O Stran 4
Po mestni občini Ptuj • Nova pobuda za preselitev Orfejeve-ga spomenika
O Stran 5
Reportaža Pestike, Zavrč •
Mlada družina v stiski
O Stran 32
Ptuj, petek, 8. avgusta 2008
letnik LXI • št. 62 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Štajerski TU
Olimpijske igre Peking 2008
Nina že odpotovala v Peking
Po veličastni popotnici, ki so ji jo pred odhodom na Kitajsko pripravili domači Spuhljani, je Nina že odpotovala v Pekingu, kjer se bo do svojega nastopa privajala na tamkajšnje razmere. Tekmovanje v kvalifikacijah skoka v daljavo, kjer bo Nina poskušala doseči svoj najboljši rezultat, bo na sporedu v torek, 19. avgusta, ob 3.40 po evropskem času. Ali bo njen skok zadostoval za finale, je pravzaprav drugotnega pomena, saj je Nina že s samo uvrstitvijo na OI izpolnila svoje letošnje cilje in cilje svojega kluba - AK Cestno podjetje Ptuj. Pomembno je, da bo najboljšo športnico mO Ptuj v letu 2007 na prizorišču spremljal tudi njen trener Gorazd Rajher, ki je član slovenskega strokovnega štaba.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Vzhodna Štajerska • Finančni učinki novega zakona o financiranju občin
Največ za Markovce, najmanj za Sv. Andraž
Po podatkih ministrstva za finance so si občine, zlasti manj razvite, po uvedbi novega zakona o financiranju občin finančno kar precej opomogle.
Pred nekaj dnevi je bila v državni zbor poslana tabela z natančnimi preračunava-mi, za koliko so se v letih 2006-2008 povečali proračuni posameznih občin in kolikšen je bil torej finančni učinek omenjenega zakona. Zavedati se je seveda treba, da so bili proračuni oz. višina
primerne porabe ob uvedbi novega zakona o financiranju občin po občinah zelo različni, zato več o dodatnem denarju, ki so ga občine prejele oz. prejemajo po novem zakonu, govorijo konkretne cifre in ne indeksi. Dejstvo je tudi, da se je bistveno povišanje primerne porabe zgodilo
v letu 2007.
Če najprej pogledamo državno raven; se je v povprečju sofinanciranje vseh občin dvignilo za 114,5 indeksne točke, finančno pa je to pomenilo skupno 179.569.165 evrov v občinske blagajne.
Kot zanimivost morda podatek, da imajo po novem
zakonu »negativno bilanco« (torej nižji znesek primerne porabe) mestna občina Ljubljana, občina Šempeter - Vrtojba in občina Trzin.
In kako finančno stojijo občine bodoče predvidene pokrajine Vzhodna Štajerska?
O Stran 2
RADIOPTUJ
89,8« 98,2 «ICM^
oddajamo že
45 let
Vzhodna Štajerska • Finančni učinki novega zakona o financiranju občin
Največ za Markovce, najmanj za Sv. Andraž
Po podatkih ministrstva za finance so si občine, zlasti manj razvite, po uvedbi novega zakona o financiranju občin finančno kar precej opomogle. Pred nekaj dnevi je bila namreč v državni zbor poslana tabela z natančnimi preračunavami, za koliko so se v letih 2006-2008 povečali proračuni posameznih občin in kolikšen je bil torej finančni učinek omenjenega zakona.
Foto: SM
Novi zakon o financiranju občin so najbolje med vsemi izkoristili v občini Markovci (indeks finančne rasti je pokazal kar 164,1 točke). Župan Franc Kekec pravi, da je to posledica visokih prilivov iz naslova dohodnine občanov ter koncesijske dajatve.
Zavedati se je seveda treba, da so bili proračuni oz. višina primerne porabe ob uvedbi novega zakona o financiranju občin po občinah zelo različni, zato več o dodatnem denarju, ki so ga občine prejele oz. prejemajo po novem zakonu, govorijo konkretne cifre in ne indeksi. Dejstvo je tudi, da se je bistveno povišanje primerne porabe zgodilo v letu 2007.
Če si pogledamo občine bodoče predvidene pokrajine Vzhodna Štajerska, so cifre in indeksi takšni: občini Benedikt indeks rasti od leta 2006 do 2008 kaže 132,8 točke, kar dejansko pomeni 333.981 evrov več v proračunu kot leta 2006. Za občino Cerkvenjak indeks znaša 135,1 točke ali 332.674 evrov, za občino Destrnik kaže indeks rasti 127,9 točke, kar pomeni 337.606 evrov več, občina Dornava se ponaša z indeksom 123,3 točke, kar finančno predstavlja 276.792 evrov več, za občino Gorišnica pa so podatki deljeni, saj se je v tem obdobju razdelila v dve samostojni občini. Zato je možno
primerjati le indeks rasti za leti 2007 in 2008 za obe občini posebej, slednji pa kaže za občino Gorišnica 103,1 točke, kar je v financah konkretno 75.608 evrov več, za občino Cirkulane pa 105,8 točke ali 83.540 evrov več. Sicer pa naj bi po taistih podatkih za leto 2006 in 2007 še »stara« oz. skupna občina Gorišnica v enem letu dosegla indeks rasti 128,5 točke, kar je v evrih pomenilo 856.559 evrov. Upoštevajoč vse te tri podatke sta obe občini skupno v dveh letih pridobili 1.016.098 €.
Za občino Hajdina so v finančnem ministrstvu izračunali, da indeks rasti znaša 114,9 točke, v denarju glede na njihov proračun oz. znesek primerne porabe v letu 2006 predstavlja to 296.498 evrov več. V občini Juršinci se je višina primerne porabe po letu 2006 zvišala za 131,4 indeksne točke, kar je 334,347 evrov več, v občini Kidričevo se je indeks rasti ustavil na 127,7 točke, kar pomeni 884.264 evrov več denarja. Občina Majšperk se ponaša z indeksom 139,2 indeksne toč-
ke, v financah pa to predstavlja 705.748 evrov več.
Ena zanimivejših izračunav in primerjav pa se nanaša na občino Markovci. Za to občino je namreč finančno ministrstvo izračunalo indeks rasti kar 164,1 točke, to pa za omenjeno občino predstavlja kar 1.352.041 evrov! Podatke dokazuje tudi primerjava t. i. primerne porabe občine Markovci v letu 2006, ki je znašala 2.108.489 evrov, po uvedbi in realizaciji novega zakona o financiranju občin pa je slednja v letu 2008 znašala 3.460.470 €.
Zaradi nastanka dveh novih
I Karadžiča mednarodnemu sodišču za vojne zločine na tleh nekdanje Jugoslavije ima simbolni in dejanski pomen. S tem se je Srbija tudi dejansko postavila na stran držav, ki priznavajo mednarodni pravni red in preganjajo zločine, ne glede na to, čigavi so in v imenu kakšnih ciljev in interesov so bili storjeni. Hkrati pa najnovejša aretacija Radovana Karadžiča, ki so ga nekateri že zdavnaj proglasili za evropskega Bin Ladna, Srbijo in Srbe (pa ne samo njih) znova sili v razmišljanje in presojanje o politiki, ki peha posameznike in narode v vojne, v medsebojno nespoštovanje in vsakršno sovraštvo.
Morda je pomembneje od same Karadžičeve aretacije to, da Srbija vse bolj kaže svojo drugačno podobo, sposobnost objektivnega soočanja z dejanskimi razmerami in dogodki, ki so jo v zadnjih desetletjih usodno zaznamovali. Seveda še ne moremo govoriti o nekakšnem (vse)splošnem zasuku v pojmovanju in razlaganju posameznih zgodovinskih dogajanj in posa-
občin so podatki težje primerljivi tudi za občino Ormož. Za vse tri občine na tem območju je možna primerjava samo med letoma 2007 in 2008, kaže pa naslednje: indeks občine Središče ob Dravi kaže rast primerne porabe za 103,5 indeksne točke v zadnjem letu, kar pomeni 41.693 evrov več za proračun, pri občini Sveti Tomaž se indeks ustavlja pri 102,7 točke, to pa predstavlja 36.711 evrov več, za občino Ormož pa indeks v zadnjem letu kaže 103,8 indeksne točke ali 299.612 evrov več. Seveda pa je enako, kot v primeru Gorišni-
meznih zgodovinskih fenomenov, povezanih prav s Srbijo in srbskim narodom. Vsekakor pa je zaznavna večja diferenciacija, "neenotnost" v pogledih na posamezna (še zlasti na nacionalna) vprašanja. Že samo to, da se je na demonstracijah v podporo Radovanu Karadžiču v organizaciji Srbske radikalne stranke zbralo le kakšnih petnajst do dvajset tisoč ljudi (na podobnih demonstracijah bi še nedavno tega zagotovo sodelovalo najmanj sto tisoč ljudi, govori o drugačni, spremenjeni Srbiji. S tega vidika pač ne soglašam s tistimi poročevalci in analitiki, ki ta čas v Srbiji še vedno vidijo predvsem tiste (na žalost je med njimi predvsem veliko medijev), ki poskušajo Karadžičevo prijetje in sploh njegovo skrivanje pred roko pravice prikazati kot nekakšno novo "romantično" zgodbo, novo "tragedijo Srbije", Karadžiča povzdigovati kot "junaka nad junaki".
Seveda nas mora skrbeti, če glasni posamezniki, ki še vedno podpirajo Radovana Karadžiča, trenutnega srbskega predsednika Borisa Tadiča proglašajo za največjega "srbskega izdajalca" in če poskušajo javnost "prepričati", da je Srbija znova žrtev "mednarodne zarote" proti njej. Po drugi strani pa je predvsem
ce, indeks rasti precej višji za leti 2006 in 2007, ko je znašal 119,1 točke, kar je pomenilo kar 1.669.584 evrov več primerne porabe. Skupno, če bi sešteli priliv sofinanciranja za vse tri občine, bi cifra znašala 2.047.600 evrov več glede na leto 2006.
Tudi občina Podlehnik se lahko, tako kot Markovci, ponaša z visokim indeksom rasti; ta namreč znaša 150,1 točke, finančno pa to pomeni, da si je podlehniški proračun od uvedbe novega zakona opomogel za 465.054 evrov. Mestna občina Ptuj je na račun novega zakona povečala svojo primerno porabo za 3.069.873 evrov ali 129,7 indeksne točke, pri občini Sveta Ana pa je indeks pokazal 138,6 točke, kar v denarju pomeni za 434.284 evrov bogatejši proračun. Med tistimi našimi občinami, ki jim je novi zakon vsaj na osnovi predstavljenih podatkov prinesel najmanjši finančni učinek, pa je občina Sv. Andraž v Slovenskih goricah. Indeks se je namreč ustavil pri 103 točkah, finančno pa je občinski proračun tako pridobil samo 18.565 evrov več kot pred uvedbo zakona. Z indeksom 123,7 točke
spodbudno, da predsednik Ta-dič (ki mu nasprotniki strežejo celo po življenju) javno zatrjuje, da kljub vsem grožnjam od svoje politike ne bo odstopil in da je vse, kar se je v zadnjih dneh zgodilo s Karadžičem in v zvezi z njim, zgolj striktno spoštovanje srbskih zakonov in srbskega pravnega reda. V Srbiji doslej ravno ni bilo veliko politikov, ki bi se tako kot Tadič, tako nedvoumno (in samozavestno) opredeljevali do posameznih (delikatnih) vprašanj, ki bi tako detronizirali "srbske heroje", kakršen naj bi bil Karadžič.
V Srbiji v zadnjih letih zagotovo ni bilo dovolj volje in dejanskih potez pri iskanju in razkrivanju vseh "resnic" v zvezi z zadnjimi desetletji srbske zgodovine. Tako so v zavesti ljudi ostali še mnogi stereotipi iz časov, ko so srbsko duhovno sfero in tudi sicer celotno življenje obvladovali predvsem tudi najrazličnejši skonstruirani dokazi o nekakšnem zatiranju Srbov in Srbije in o nekakšni "zgodovinski" poklicanosti Srbije, da rešuje in ureja Balkan. Tako zagotovo še danes veliko Srbov ne ve, za kaj je v resnici obtožen Radovan Karadžič in kaj naj bi dejansko počel kot "veliki vodja" bosanskih Srbov.
Haška obtožnica Radovana Karadžiča, nekdanjega predsednika Republike srbske, bremeni genocida, zločinov proti človeštvu, kršenja zakonov in vojnih pravil, pa tudi kršenja ženevskih konvencij iz leta 1949. Delo
se ponaša občina Trnovska vas, v številkah pa to pomeni 152.935 evrov več. Za občino Videm je indeks pokazal rast v višini 135 točk, finančno pa to pomeni, da se je primerna poraba oz. osnovni proračun občine povečal za 882.806 evrov v zadnjih dveh letih. Z dokaj visokim indeksom rasti se lahko pohvali tudi občina Zavrč, saj se je ustavil pri 149 točkah, vendar to glede na primerno porabo iz leta 2006 pomeni 354.743 več evrov v občinski blagajni. Tudi za občino Žeta-le je indeks (finančne) rasti pokazal 144,2 točke, v denarju pa to pomeni, da je občina pridobila na račun novega zakona 309.491 evrov.
In če za konec pogledamo še državno raven; v povprečju se je sofinanciranje vseh občin dvignilo za 114,5 indeksne točke, finančno pa je to pomenilo skupno 179.569.165 evrov v občinske blagajne.
Kot zanimivost morda še podatek, da imajo po novem zakonu »negativno bilanco« (torej nižji znesek primerne porabe) mestna občina Ljubljana, občina Šempeter - Vrtojba in občina Trzin.
SM
piše, da je Radovan Karadzic med drugim obtožen, da je kot prvi predsednik Republike srbske in vrhovni poveljnik njenih oboroženih sil (od leta 1992 do leta 1996) kriv genocida, ki se je julija 1995 zgodil v Srebrenici in v katerem je bilo ubitih 8 tisoč Muslimanov.
Kriv naj bi bil tudi za bombne in ostrostrelske napade na civiliste v Sarajevu ter za ugrabitev pripadnikov mirovnih enot (pripadniki njegove vojske so v Go-raždu in drugih krajih v začetku devetdesetih let zajeli 248 pripadnikov mirovnih sil Združenih narodov in jih imeli za talce, da bi tako preprečili letalske napade Nata). Bremenijo ga tudi za posamične uboje Muslimanov in Hrvatov, za pregone, depor-tacije, sežiganja in uničevanje katoliških in muslimanskih verskih objektov, za pošiljanje ljudi v taborišča ...
Ameriški diplomat Richard Holbrooke, ki je kot posebni odposlanec ameriškega predsednika Clintona vzpostavljal mir v Bosni in Hercegovini, ima Radovana Karadžiča za enega "najhujših in najzlobnejših ljudi na svetu". Holbrooke pravi, da je Karadžič odgovoren za smrt več deset tisoč ljudi. Zanj je bil Karadžič celo hujši od Miloševiča in generala Mladiča. "Zares je verjel v svoje rasistične teorije. Superiornost Srbije je bila zanj dejstvo ... Karadžič bi bil dober nacist."
Jak Koprive
Uvodnik
Blišč in beda
Če sem pred nekaj leti Haloze poznala samo iz kakšne šolske knjige ali redkega prospekta, jih danes poznam precej bolj osebno. Po službeni dolžnosti sicer, pa vseeno.
In še vedno z gotovostjo trdim, da so neverjetno lepe. Mislim seveda na naravo, na tisto, kar vidim. Ker tisto, kar slišim, grdo pokveči sliko idilične narave. Pri tem imam v mislih to, kar povedo ljudje iz Haloz, ne na tisto, kar si izmišljujejo drugi. In če pravim, da še vedno trdno stojim na stališču o idiliki narave, nikakor več, že dolgo ne, ne morem govoriti o kakšni idiliki življenja.
Verjamem, da mi bodo kakšni vikendaši nasprotovali, predvsem tisti, ki imajo lepo urejen vikend z nekaj trsi na kakšni čudoviti razgledni točki, do katere po možnosti pelje celo asfaltirana cesta in ki se na ta vikend zapeljejo bolj poredkoma, malo zadihat svež zrak in se izognit mestni gneči. Sprostitveni dan ali dva na kakšnem čimbolj osamljenem vikendu je seveda idilična zadeva. Da bi pa tam bilo potrebno čisto zares in vedno živeti, je pa že druga zgodba, ali ne?!
Prav v tem je blišč in beda Haloz - blišč sprostitve in beda vsakodnevnega življenja. A za to bedo niso krivi (vedno) drugi, predvsem ne tisti, ki živijo v mestih, v nižinah in imajo vse na dosegu roke, pa tudi ne (vedno) domači občinski veljaki. Haložani si znajo velikokrat svojo bedo narediti kar sami. Sprašujete, kako? Velikokrat ne morem verjeti, kako hudi spori, celo fizična obračunavanja, tožbe na sodišču in še marsikaj se dogajajo, ko gre za to, da bi bilo treba za kakšno cesto prodati boren meter zemlje. In posledica tega je, da se marsikje, kjer bi že davno lahko bil položen asfalt, ne zgodi nič - ker so ljudje togi, trdi in se niso pripravljeni pogoditi oziroma sprejeti kakršnegakoli kompromisa. Pa niso takšni samo reveži, ampak so med njimi tudi pravi bogataši. Ta rigidnost glede zemljiškega lastništva me po svoje fascinira, saj so ljudje pripravljeni raje živeti slabše, kot pa dati nekaj svojega za boljšepogo-je življenja.
Prmejduš, da mene nikoli ne bo nihče prepričal, da je meter ali dva osebno moje zemlje za moje preživetje tako zelo pomembno in neprecenljivo, da jih za cesto ne dam, da ne dovolim niti služnosti ali odprodam.
Na koncu koncev pa nam bo itak vsem, brez izjeme, ostal samo kubik ali dva zemlje nad glavo, ali ne?
Simona Meznarič
Sedem (ne)pomembnih dni
Smrt "herojev"
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR, v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Plačani oglasi in objave so lektorirani s strani naročnika. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Irena Luci, prejemnica zlate plakete Mestne občine
»Vsak človek ima nek dar ...
«
Zlato plaketo MO Ptuj je Irena Luci prejela na predlog župnijskega Karitasa sv. Petra in Pavla ter mestnega svetnika Janeza Rožmarina. S humanitarno dejavnostjo se je pričela intenzivneje ukvarjati pred skoraj osemnajstimi leti. Srčnost in posluh za drugega sta je bila položena že v zibel. V njeni organizaciji je vrsto let potekal tradicionalni dobrodelni koncert Karitas, ki še danes predstavlja pomemben vir sredstev za pomoč ljudem v stiski po večjih elementarnih nezgodah in za ureditev nujno potrebnih bivalnih prostorov. Na zlato plaketo MO Ptuj je zelo ponosna, prejela jo je tudi v imenu vseh sodelavcev Karitasa in vseh tistih, ki so ji tudi iz drugih okolij vedno pripravljeni pomagati, ko je to potrebno.
»Priznanje zame pomeni še večjo odgovornost in še večjo zavzetost za blagor bližnjega oziroma skrb za človeka, ki je v stiski, naj bo to v Sloveniji ali sedaj trenutno v Srbiji, kjer se nahajam. Priznanje tudi čutim kot priznanje za prehojen del svoje življenjske poti, ki jo bom nadaljevala v svojem slogu, s humanitarno noto. Priznanje je prišlo zelo nepričakovano, vsaj zame, bila sem zelo presenečena. Prišlo je nenačrtovano, prijazno in hvaležno, zato ga tudi sprejemam z največjo hvaležnostjo. Sprejela sem ga v imenu vseh mojih sodelavcev v Karitasu in vseh zunanjih sodelavcev. Veliko jih je bilo tudi v teh mojih projektih s humanitarno noto v Srbiji, ki so se re-
snično vključili po najboljših močeh. Izpeljali smo nekaj zelo lepih aktivnosti. To priznanje je na svoj način tudi priznanje vsem tistim, ki so mi pomagali, ko sem potrebovala pomoč,« je po prejemu zlate plakete MO Ptuj povedala Irena Luci.
Z delom v Karitasu je začela pred skoraj osemnajstimi leti. »Začelo se je v župniji sv. Ožbalta. Pater Pavel Geržan, ki je zelo karizmatična osebnost, nas je navdušil za humanitarno delo. Kot sem prebrala, Bog vsakemu posebej oblikuje srce, tudi po letošnjih dobitnikih plaket in častnem občanu MO Ptuj se vidi, da so resnično ljudje različnih profilov prejeli občinska priznanja.« Irena Luci je prepričana,
da je človeku humanitarno delo na nek način položeno v zibko: »Vsak človek ima nek dar, verjetno imam jaz dar za dobrodelnost.«
Kaj je najtežje v humanitarnem delu? Ljudje se namreč različno vedejo, ko so v stiski, nekateri jo skrivajo, spet drugi odkrito povedo, da potrebujejo pomoč. »Najtežji so očitki okolice, da nekdo, ki je dobil pomoč, te ne zasluži. Verjetno se to tudi kdaj zgodi. Če vsaj enemu, ki je pomoči potreben, pomagamo, smo naredili veliko. Je pa tako, da je potrebno v okolju, kjer živiš, imeti odprte oči, odkrivati in zaznati stisko ljudi. Dogaja pa se tudi, da včasih gledamo, pa ne vidimo oziroma ne začutimo, da je v naši
bližini človek, ki potrebuje pomoč. Ljudje, ki so v hudih življenjskih stiskah, pogoste ne pokažejo tega. Pogosto pa pomaga že pogovor, da odkrito spregovorijo,« je povedala Irena Luci.
V javnosti je se pogosto govori tudi o neke vrste rival-stvu med Karitasom in Rdečim križem. Irena Luci pravi, da tega ona osebno ne občuti. Vedno je vesela, ko izve, da ljudem, ki so pomoči resnično potrebni, pomaga še nekdo
drug. Nobeden nikomur ne skače v zelje, stisk ljudi je veliko. »Četudi se nas bo veliko trudilo pomagati, nas ne bi nikoli dovolj, da bi lahko odpravili vse stiske ljudi, še vedno bodo okrog nas tisti, ki bodo molče prenašali svoje težave,« poudarja Lucijeva. Lahko se edino dopolnjujejo, skupaj podajo roke drug drugemu in vsem bo lažje. »Nimam pa v mislih samo materialnih stisk, še hujša stiska je osamljenost človeka, predvsem starejših ljudi.«
Irena Luci trenutno živi v Srbiji, kjer je njen mož Miroslav Luci, veleposlanik Republike Slovenije. Že kmalu po prihodu v Beograd se je začela ukvarjati s humanitarnimi projekti, ki so v tamkajšnji javnosti zelo pozitivno sprejeti. Gre za vsakoletne akcije zbiranja šolskih potrebščin, igrač, oblačil in obutve za vojne sirote Srbije. Humanitarno pomoč je organizirala tudi za slovenske družine v Srbiji, prav tako pa sodeluje tudi s slovenskimi društvi v Srbiji in ostalo civilno družbo. Slovenski veleposlaniški par je eden najpriljubljenejših v Srbiji.
»Začetki so vedno težavni, ko se znajdeš v novem okolju. Po treh letih me ljudje že kar prepoznajo. Vesela sem tudi, da me v humanitarne aktivnosti vedno vključuje tudi soproga srbskega predsednika Borisa Tadica Tatjana. Želja je, da bi s temi aktivnostmi prišli tudi v Slovenijo. Upam, nam bo to uspelo, da bi delček tega predstavili tudi slovenski javnosti. Gre za izdelke oseb, motenih v razvoju, ki jih predstavljajo na dobrodelnih akcijah v različnih srbskih mestih, zdaj pa jih želijo pripeljati tudi v Slovenijo. K sodelovanju so me povabili tudi slepi in slabovidni Srbije, da bi jim odprla vrata v Slovenijo, da bi se povezali s sorodnimi organizacijami. V Srbiji je veliko potreb, stiske so velike. Osebno pa se veliko posvečam otrokom z motnjami v razvoju.«
Irena Luci skozi svojo humanitarno dejavnostjo promovira tudi MO Ptuj, jo vključuje v širši mednarodni prostor in skrbi za utrjevanje miru in razvijanje dobrih mednarodnih odnosov.
MG
Slovenija • Razpis Eko sklada
Za poškodovane objekte kredit
Eko sklad je za brezobrestna posojila z 10 -letno odplačilno dobo namenil en milijon evrov; za kredit pa lahko zaprosijo občani, katerih stanovanjski objekti so bili poškodovani v julijskem neurju z vetrom in točo.
Kot še sporočajo iz Eko sklada, bodo krediti odobreni občanom za zamenjave poškodovanih streh, ostali pogoji, ki jih morajo občani izpolnjevati, pa so naslednji: »Do ugodnega brezobrestnega posojila, brez dodatnih stroškov zavarovanja, odobritve ali vodenja posojila, so upravičeni občani (lastniki objektov oziroma njihovi ožji družinski člani ali najemniki z lastnikovim soglasjem), ki imajo stalno prebivališče v stanovanj škili objektih, ki so bili poškodovani, in imajo namen zamenjati poškodovano strešno kritino
in namestiti ali sanirati toplotno izolacijo ostrešja.
Izvedba naložbe mora biti utemeljena z nastankom škode na strehi objekta, pri čemer posojilo ne more presegati zneska dvakratnika ocenjene škode. Najvišji znesek posamičnega posojila je 20.000 €, najnižji pa 2.000 €.«
Razpisna dokumentacija z obrazci za vlogo je od objave razpisa, slednji je bil uradno objavljen prvega avgusta, objavljena na spletnih straneh sklada www.ekosklad.si, občani pa jo lahko naročijo ali dobijo druge informacije o
tem razpisu tudi na telefonski številki 01 241 48 20 ali 01 241 48 22 ali na e-naslovu eko-sklad@ekosklad.
Sicer pa, kot še sporočajo iz Eko sklada, bodo finančna sredstva na voljo do 30. septembra 2008 oziroma do porabe. Občani lahko pošiljajo vloge na sklad od objave javnega razpisa v Uradnem listu RS dalje, Eko sklad pa bo dodeljeval posojila po prejemu zapisnikov o Oceni delne škode na stavbah, povzročene po naravni nesreči, s strani Uprave RS za zaščito in reševanje.
SM (vir: Ekosklad)
Foto: Črtomir Goznik
Irena Luci: »Humanitarno delo sem začela opravljati pred skoraj osemnajstimi leti. Zanj nas je navdušil pater Pavel Geržan, ki je zelo karizmatična osebnost.«
Ce ste med tistimi, ki vam je neurje hudo poškodovalo ostrešje in ga morate zamenjati, vam Eko sklad ponuja možnost brezobrestnega kredita do 10 let. (Na fotografiji je sicer uničena streha na eni zmed hiš v Žetalah po lanskem neurju, za kar katerega pa Eko sklad ni ponudil nobenega brezobrestnega kreditiranja ... )
Foto: SM
Peking • Pogovor z Mirkom Vaupotičem pred začetkom olimpijskih iger
Peking je pripravljen - zdaj so na vrsti športniki
S pomočjo Grajenčana Mirka Vaupotiča smo v preteklih mesecih javnost že seznanjali s potekom priprav na olimpijske igre, ki se danes začenjajo v Pekingu in za katere Kitajci napovedujejo, da bodo najboljše olimpijske igre doslej. Tlidi tokrat zato predstavljamo nekatere zanimivosti s tega letošnjega najpomembnejšega športnega prizorišča.
Tokrat smo se zanimali tudi, kako je stanje zraka, o čemer se je veliko govorilo. Poleg skrbi za varnost udeležencev in obiskovalcev je to namreč največja skrb, ki visi nad letošnjimi olimpijskimi igrami, pravi Mirko Vaupotič, ki je v teh dneh s fotoaparatom obiskal tudi nekatere druge zanimivosti Pekinga, ki so zrasle na račun olimpijskih iger. Veliko udeležencev olimpijskih iger je prišlo v Peking že veliko prej, večina je čas do začetka iger preživela v nakupovanju v enem od glavnih nakupovalnih centrov Silk Street, ki je znan predvsem po poceni kopijah znanih svetovnih blagovnih znamk. Razveseljivo je, da se je meglica na Pekingom 1. avgusta končno razkadila, kar daje upanje, da bodo pojenjali tudi številni komentarji o veliki onesnaženosti v mestu in da se bo Peking udeležencem olimpijskih iger in drugim obiskovalcem lahko predstavil v popolnoma drugačni in veliko prijaznejši luči, je povedal Mirko Vaupotič.
Gospod Vaupotič, kaj torej lahko poveste o stanju zraka in o vremenu v Pekingu?
»Kot običajno v tem letnem času vlada v Pekingu precejšnja vročina , ki jo spremlja zelo soparno vreme. To še dodatno povzroča meglico nad mestom in med kitajskimi in tujimi mediji ter strokovnjaki poteka prava besedna vojna o tem, ali je to le normalna meglica, ali pa tista, ki jo povzroča veliko onesnaženje zraka. Že nekaj časa je namreč, poleg skrbi za varnost udeležencev in obiskovalcev, to največja skrb, ki visi nad tukajšnjimi OI. Tukajšnji strokovnjaki poročajo o zmanjšani onesnaže-
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Mirko Vaupotič
Mirko Vaupotič
nosti zraka in poudarjajo, da je indeks onesnaženosti padel že na 90. Tudi v mednarodnem olimpijskem komiteju menda vlada zaupanje, da bo kakovost zraka med OI dobra. Med vzroke za izboljšanje zraka v mestu štejejo predvsem zaprtje nečistih tovarn v in okrog mesta, prepoved vožnje za vozila, ki ne izpolnjujejo ekoloških standardov za izpušne pline ter prekinitev gradbenih del v mestu. Od 20. julija velja tudi sistem par-nepar za avtomobile in število le-teh se je na cesti zares drastično zmanjšalo, s tem pa tudi količina izpušnih plinov. Žal to ne pomeni vselej tudi boljšega pretoka prometa, saj velja tudi že pravilo posebnih pasov za olimpijska vozila. Tako se je na večini glavnih cest po mestu število voznih pasov zmanjšalo s tri na dva, skrajni levi pas pa je rezerviran izključno za vozila s posebno olimpijsko prepustnico.
Organizatorji OI upajo, da se bosta huda vročina in soparno vreme do pričetka iger le nekoliko omilila. Zadnje dni je padlo sicer že nekaj dežja, ki je pregreto ozračje vsaj malo ohladil ter skupaj s spremljajo-
čim vetrom nekoliko razgnal meglice. Vremenoslovci napovedujejo za avgust nekoliko manjšo vročino in predvsem manj soparno vreme, kar bo gotovo zelo razveselilo tako organizatorje kot tudi tekmovalce in obiskovalce.«
Slišati je, da priprave potekajo v veliki tajnosti?
»Priprave na otvoritev potekajo v veliki tajnosti. Krožijo celo govorice, da je zagrožena 7-letna zaporna kazen za tiste, ki bi razkrili kakršne koli podrobnosti otvoritvenega programa. V zadnjih desetih dneh pred 8. avgustom so bile sicer predvidene tri kostumske vaje, da bi zagotovili brezhiben potek prireditve, ki si jo bo v živo ogledalo več kot 90.000 obiskovalcev ter številni gledalci in gledalke pred TV-spre-jemniki po vsem svetu. Kljub vsem varnostnim ukrepom in grožnjam je enemu južnoko-rejskemu novinarju uspelo posneti del vaje, ki je potekala 16. julija in posnetek je pred dnevi predvajala južnokorejska televizija SBS. Organizacijski komite OI (BOCOG) ter Mednarodni olimpijski komite sta se na to odzvala s kritiko televizijske postaje, ki je s tem prekršila
V neposredni bližini Ttga nebeškega miru in kongresa so zgradili novi nacionalni teater, ki ima obliko jajca. Obkrožen je z vodo, meri pa 150 tisoč m2. To veličastno konstrukcijo obkroža jajčasta školjka iz stekla in titana. Samo operna dvorana ima 2416 sedežev.
ustaljena pravila. Kljub temu organizatorji zagotavljajo, da enominutni posnetek ne razkriva veličastne prireditve, ki ji bomo priča osmega avgusta zvečer. Prireditev pripravlja znani kitajski režiser Yimou Zhang, ki se je med ostalim podpisal tudi pod film Hero, s katerim si je prislužil nominacijo za oskarja za najboljši tujejezični film. Organizatorji se bojijo tudi morebitnih težav z vremenom, saj bi močan dež med otvoritveno slovesnostjo, ki bo trajala tri ure in pol, povzročil nemalo težav. Kitajska meteorološka uprava je sporočila, da bodo v primeru nevarnosti za manjše deževje vreme nekoliko 'popravili', vendar pa so njihove zmogljivosti omejene in v primeru močnejšega dežja bi bili nemočni.«
Kaj pa varnost?
»Ena večjih skrbi za organizatorje tukajšnjih OI je prav gotovo nevarnost terorističnih napadov. Skrb so še dodatno povečale nekatere grožnje v zadnjem času. Tako je mesto že sedaj zelo zavarovano in pred dnevi, ko smo se iz večdnevnega potepanja proti Mongoliji z avtomobilom vračali v mesto, smo dobrih 100 km pred Pekingom naleteli na cestno kontrolo, kjer pregledujejo vse avtomobile, da ne bi kdo v mesto pripeljal kakšnega eksploziva. Tudi v mestu je veliko kontrol in v
vse hotele, ki so povezani z OI, na vsa prizorišča ter tudi v vse glavne znamenitosti je mogoče vstopiti le po temeljitem osebnem pregledu.«
Olimpijske igre so tudi velik posel. Kaj od njih pričakujejo Kitajci?
»Mesto Peking je v velikem pričakovanju. Kitajci si od olimpijskih iger obetajo velik uspeh in dokaz, da so sposobni pripraviti zares veličastne OI. Že od potresa naprej je vse več avtomobilov opremljenih s kitajskimi zastavami, prilepljenimi na posebnem podstavku v kot vetrobranskega stekla. S tem izkazujejo svojo narodno pripadnost ter ponos. V zadnjem času se je kitajski zastavi na avtomobilih pridružila tudi zastava olimpijskih iger. Očitno sta potres, ko so Kitajci izkazali izjemno solidarnost, in olimpijske igre v veliki meri okrepila narodno zavest in enotnost. Pred olimpijskim stadionom se že več mesecev stalno zbirajo množice Kitajcev, ki si želijo ogledati ta veličastni simbol olimpijskih iger ter se fotografirati pred njim.
Kitajci so se na olimpijske igre dobro pripravili, tudi prizorišča, stadione in druge objekte so zgradili pravočasno.
»Medtem ko je za OI v Atenah pred štirimi leti veljalo, da so še v zadnjih trenutkih za-
ključevali dela na prizoriščih, je za Peking mogoče trditi, da so prizorišča že nekaj časa pripravljena. Že pred več kot dvema mesecema sem si tudi sam ogledal atletsko tekmovanje v Ptičjem gnezdu, ki je služilo kot testna predolimpijska prireditev. Takrat se je zbralo približno 60.000 obiskovalcev. Za to priložnost so odprli prva dva nivoja, tretjega pa ne. Med obiskovalci so bili tako dojenčki kot tudi veliko starejši obiskovalci. Glavni olimpijski objekti so res veličastni, predvsem Ptičje gnezdo ter Vodna kocka, ki stojita eden poleg drugega.«
Za konec pa morda še beseda ali dve o olimpijskih pandah ...
»Ena največjih kitajskih posebnosti je gotovo tudi ljubki medvedek panda. Panda sodi med ogrožene živalske vrste, vendar si Kitajci zelo prizadevajo, da bi se ohranila. Eden najpomembnejših centrov za vzrejo pande je v pokrajini Se-chuan - kjer se je zgodil nedavni katastrofalni potres. Osem pand so po potresu iz centra v mestu Chengdu preselili v pekinški živalski vrt, kjer so jih poimenovali kar 'olimpijske pande', saj bodo na ogled predvsem obiskovalcem olimpijskih iger. V času od 5. junija so olimpijske pande privabile že milijon obiskovalcev.«
MG
Foto: Mirko Vaupotič
Foto: Mirko Vaupotič
Ena najbolj veličastnih stavb v mestu je nova zgradba kitajske nacionalne televizije, ki jo sestavljata dva 37-nadstropna stolpa, obložena s ploščami črnega stekla v karo vzorcu.
V zadnjih letih se je Peking tudi sicer zelo spremenil, zrasle so nekatere zares dih jemajoče zgradbe, pod katerimi so podpisani znani svetovni arhitekti, tako da je Peking trenutno najbolj vroče mesto na svetu po arhitekturni plati, je pred kratkim izjavil svetovno znani arhitekt Rory McGowan.
Ptuj • Upokojenski večer na terasi Bo caffeja
Preselitev Orfejevega spomenika?
Čeprav so v Društvu upokojencev Ptuj prvotno načrtovali, da bodo s svojimi upokojenskimi četrtki julija in avgusta dopustovali, so se odločili, da bodo avgusta počitnice prekinili in 14. avgusta organizirali četrtek z gostom, ki ga pozna večina Ptujčanov. Gostitelj večera bo Mitja Gobec.
Foto: Črtomir Goznik
14. avgusta bodo organizatorji skupaj z nekaterimi podporniki ponovno začeli aktivnosti za preselitev Orfejevega spomenika v lapidarij in izdelavo kopije, ki bo stalno na ogled, da bo škatla na fotografiji ostala le še spomin.
Večer bo potekal znamenju treh g-jev: glasbe skupaj z Mitjem Gobcem, ki je nesporno veliki poznavalec takšne in drugačne glasbe, o kateri se bodo pogovarjali, saj gostitelj ne želi imeti predavanja. Drugi g je gemina oziroma pre-metanka iz besede enigma -torej bo govor o ugankarstvu; prisoten bo tudi veliki ljubitelj ugank Edi Klasinc (že desetletja s svojimi križankami tudi sodelavec Štajerskega tednika), ki bo ob tej priložnosti tudi raztegnil meh. Če bo prišel še Matija Puž, s katerim harmonikar Edi nastopa v duetu pod imenom Deux copains, bo četrtek, 14. avgusta, ob 18. uri na terasi Bo caffeja dobil tudi pridih francoskega šansona. Tretji g so gobe; te so hobi in neke vrste obsedenost gostitelje večera Mitja Gobca. Tudi na tem področja je doma skoraj tako kot v glasbi. Vojo Veličkovic se v zvezi s tem ob priimku Mitje Gobca rad pošali, da ne ve, ali je dobil Mitja priimek po gobah ali so gobe dobile ime po njem. Prepričan pa je, da se bodo vsi, ki bodo prišli ta večer, lahko tudi veliko naučili o gobah. Poseben izziv avgustovskega četrtka pa bo zagotovo arheolog Ivan Tu-šek, ki ve o zgodovini Ptuja skoraj toliko kot vsi Ptujčani skupaj.
Avgustovski četrtek Društva upokojencev bo posebej zapisan tudi zato, ker bodo na njem sprejeli prav posebno pobudo. Vojo Veličkovic
Janez Liponik, po rodu Markovčan, sicer tudi svetnik v občinskem svetu te občine, je javnosti veliko bolj znan kot član štaba civilne zaščite za Podravje; prav na področju
je o njej povedal, da jo je dal že pred sedmimi leti, pa ni zaživela. To bo start in hkrati novi začetek, da mesto skupaj z vsemi, ki ga imajo radi, to tudi končno realizira. Gre za to, da bi s Slovenskega trga v lapidarij zaradi škodljivih vplivov vremena in prometa preselili Orfejev spomenik, na njegovo mesto pa postavili kopijo, da se od jeseni do zgodnje spomladi na tem mestu ne bi več srečevali z neprivlačno leseno škatlo, ki je vse prej kot zaščita. Za kratek čas jo je sicer krasila fotografija spomenika, ki je turistom in drugim obiskovalcem vsaj približno nakazovala, kaj skriva pod seboj. Veličkovic
Civilne zaščite ima za seboj že 11 let profesionalne kariere. S politiko, kot je povedal Liponik, se je začel aktivneje ukvarjati z ustanovitvijo občin. »Odločitev za kandidatu-
pravi, da gre za zaščito neumnosti in bedarij. Tega si Ptuj z enim svojih največjih spomenikov ne bi smel dovoliti. Še ne tako dolgo so njegovo rešitev obljubljali s pomočjo evropskih sredstev oziroma norveškega sklada.
Študijo, kako bi rešili ta problem, s celotno restavracijo spomenika in njegovo preselitvijo v lapidarij, in projekt zaščite Orfejevega spomenika je že pred leti izdelal akademski kipar Viktor Gojkovič v sodelovanju z arheologom Ivanom Tuškom. Namesto originala bi na Slovenski trg postavili kopijo, ki bi bila narejena iz takega materiala, da bi bil odporen na vplive iz
ro na letošnjih volitvah ni bila tako lahka; pravzaprav si kaj takega upajo bolj redki. Seveda so osnovno vodilo mojega progama cilji in načela oziroma vrednote naše stranke, s katerimi se identificiram, so pa tudi splošno znane. Osebno pa se bom zavzemal za zmanjšanje birokratskih ovinkov na poti do uresničitve ciljev in načrtov naših občin. Vse prevečkrat se namreč dogaja, da so vrata pristojnih ministrstev sicer odprta za župane našega območja, vendar birokratski aparat v ozadju preveč zaustavlja reševanje težav ali uresničevanje zelo dobrih projektov. Kot drugo, prav tako konkretnejšo nalogo, pa se bom zavzemal za kulturnejši dialog v državnem zboru, saj to, kar se dogaja zdaj, res ni več primerno poslanskemu statusu in je
okolja. Že pred sedmimi leti, ko je prvič podal takšno pobudo, je imel Vojo Veličkovic tri sponzorje, ki bi bili pripravljeni projekt izpeljati v zastavljeni obliki. Sedaj je znova napočil čas, da že omenjene sponzorje ponovno povabijo k sodelovanju, svoj delež pa moramo dati tudi Ptujčani, poudarja Veličkovic. Znotraj Društva upokojencev Ptuj je že dobil soglasje, da projekt začnejo kot skupni projekt DU Ptuj in Pokrajinskega muzeja Ptuja.
Prvi avgustovski četrtek bo tako že prva priložnost, da bodo lahko projekt rešitve Orfejevega spomenika na konkreten način podprli vsi
daleč od politične kulture,« je na naše vprašanje o čisto konkretnih ciljih morebitnega poslanskega mandata povedal Liponik.
Predsednik regijskega odbora N.Si Simon Kolmanič pa je pojasnil, da bo letošnja volilna kampanja N.Si pozitivno usmerjena, temeljila pa bo na dosedanjih dosežkih stranke, še zlasti na dosežkih štirih ministrstev, ki jih vodijo ljudje iz vrst N.Si. Glede ostalih poslanskih kandidatov iz vrst N.Si po drugih volilnih okrajih osme volilne enote pa je Kolmanič povedal, da je zaenkrat znan in potrjen kot kandidat Alojz Sok, kot vse kaže, pa bo med poslanskimi kandidati N.Si enajstega volilnega okraja Franc Bezjak, čeprav to še ni dokončno potrjeno.
SM
udeleženci večera. Angažirala se bo tudi likovna sekcija Društva upokojencev Ptuj, ki bo pripravila prodajo svojih slik, katerih celotni izkupiček bo šel v te namene.
Čas je, da se projekta celovite rekonstrukcije Orfejeve-
V Golarjevi hiši v Ljutomeru se je včeraj, 7. avgusta, začel znanstveni simpozij na temo prvega slovenskega tabora v tem mestu. 21 zgodovinarjev in slovenistov je z referati dogajanje izpred 140 let umeščalo v celotni slovenski osamosvojitveni prostor od ideje Zedinjene Slovenije do vstopa Slovenije v Evropsko unijo.
Cilji simpozija so predstavitve in analize dogodkov na taboru, ljutomerske resolucije, slovenskega narodnostnega in jezikovnega vprašanja v drugi polovici 19. stoletja. Prav tako se simpozij ukvarja s predstavitvami in analizo slovenskega učnega in ura-dovalnega jezika, ponovno umestitvijo pomena Zedinje-ne Slovenije v času slovenske osamosvojitve, vzroki za nastanek in razvoj nemšku-tarstva in slovenskega nacionalizma, vzroki za delitev na
ga spomenika in njegove preselitve Ptuj loti na odgovoren, ptujski način, ker je Ptuj naš, še poudarja Veličkovic. Pri tem naj Ptujčane vodi tudi njegovo geslo: »Nisem jaz v Ptuju, Ptuj je v meni.«
MG
staroslovence in zaustavitev mladoslovencev v 19. stoletju, podatki o slovenskih taborih ter razdori med liberalci in klerikalci, je pred simpozijem povedal njegov vodja Marko Jesenšek.
Jesenšek še dodaja, da se je »ideja govornikov na taboru in v čitalnicah o združitvi vseh Slovencev v eni državi zgodila z Evropsko zvezo«, Zedinjena Slovenija pa je bila tudi na prelomu 20. in 21. stoletja najaktualnejša tematika slovenske politike. To po njegovem kaže na tehtnost in daljnosežnost gibanja, ki se je na slovenskem začelo s prvim taborom v Ljutomeru.
Simpozij sicer sodi v sklop praznovanj 140. obletnice tabora, državna proslava pa bo v soboto. Referati s simpozija bodo danes izšli tudi v Časopisu za zgodovino in narodopisje.
STA
Janez Liponik (N.Si) kandidira za poslanca devetega volilnega okraja, ki zajema občine Trnovska vas, Vitomarci, Destrnik, Jur-šinci, Dornava, Gorišnica, Markovci in del Ptuja.
Foto: SM
Markovci • N.Si predstavila prvega kandidata
Ljutomer • Obletnica tabora
Za učinkovito državno birokracijo V soboto
To je, med drugim, v svoji javni predstavitvi kandidature za poslanca v devetem volilnem okraju (osme volilne enote) povedal Janez Liponik, ki je v začetku tega tedna na krajši novinarski konferenci predstavil sebe in oris svojega programa kandidature za poslanca.
državna proslava
Ormož • Ob sodelovanju več Institucij popestrili otroške počitnice
yi| «v. ■ vH V
Počitniški zivzav
»Od 7. do 11. julija je v Ormožu potekal tradicionalni 6. raziskovalni tabor. Z njim dokazujemo, da je v slogi dejansko moč in da je mogoče v Ormožu krasno sodelovati. Vedno pravim, da smo ljudje tisti, ki sodelujemo, ker pogosto slišimo, da ta ustanova noče tega, ono društvo hoče to. Ne, ljudje smo tisti in kar nekaj nas že leta zelo lepo sodeluje.
Od vsega začetka sodelujemo delavci oziroma zunanji sodelavci Rdečega križa Ormož in Muzeja Ormož, že drugo leto pa se je priključil tudi Mladinski center Ormož. Če se združimo ljudje iz različnih ustanov, lahko pripravimo vsebinsko bogatejši program. Letos so otroci delali v treh skupinah,« je povedala Maja Vaupotič Botolin, ki je nekako povezovalni člen med ustanovami.
Delo je potekalo v treh skupinah. Mladinski center Ormož je pripravil novinarsko delavnico, ki jo je vodila strokovna delavka centra Mar-janca Korotaj, pomagal pa ji je študent novinarstva Anej Ivanuša. V skupini je bilo šest otrok, ki so spoznali osnove novinarskega sporočanja, zvrsti novinarskega dela, njihovo zgradbo in zakonitosti. Že prvi dan so pripravili anketo za radio Prlek na temo poletne vročine. Pri tem jim je pomagala tudi Anita Kosec, s katero so zmontirali prispevek in ga spustili v eter. Drugi dan so pripravljali prispevek za časopis in v ta namen so obiskali
Center za starejše občane, kjer so bili ravno v gosteh člani ze-liščarskega tabora. V sredo so imeli tiskovno konferenco z novinarji. Najprej so spraševali eni, potem pa še drugi. Obiskali so tudi časopisno hišo Večer, kjer jih je sprejel Slavko Vizovišek, pomočnik odgovornega urednika, in predstavil njihovo delo. Zadnji dan pa so oblikovali in urejali svoj časopis, ki nosi naslov Ormoške cajtnge, v katerih so zaobjeli dogajanje zadnjega tedna. Ko je bil časopis že v tisku, je svoje delo opravil še cenzor.
Z zobno ščetko do uspeha
Druga skupina se je ukvarjala z arheologijo. Mlade arheologe sta teden dni vodila Brane Lamut in Nina Mertik iz Muzeja Ormož, ukvarjali pa so se s prazgodovinsko keramiko s konca bronaste in začetka starejše železne dobe. Organizatorji so k sodelovanju povabili starejše osnovnošolce in srednješolce, saj je šlo za malo zahtevnejšo tematiko. Otroci so spoznali delo arheologa in
Foto: OORK
Za delo v arheološkem taboru je bilo potrebno veliko potrpežljivosti in natančnosti.
Povezovalni člen vseh skupinic je bila Maja Vaupotič Botolin.
restavratorja, čistili in urejali so material, ki je bil zbran ob gradnji hiše Žalarjevih v Ilirski ulici. Kljub temu da so z zobnimi ščetkami temeljito očistili vse koščke in se zelo potrudili, jih sestaviti niso uspeli, ker je bilo delčkov premalo. Zato so razbili običajen lončen cvetlični lonček, odstranili nekaj črepinj in poskušali sestaviti preostale. Na tak način so vsaj približno spoznali, kaj počne restavrator. Vsak dan so o svojem delu vodili tudi dnevnik, saj je pri tem delu zelo pomembno, da se vse sproti zapisuje. V četrtek so se odpravili na izlet v Pivolo, kjer so si ogledali prazgodovinske gomile. V petek pa so oblikovali svoje zapiske. Mogoče bi bilo komu takšno delo dolgočasno, ampak v tej skupini so se združili tisti, ki jih tako delo zares zanima.
Tretjo skupino, ki se je ukvarjala z zelišči, pa je sestavljalo 10 deklic. Vodila jo je Maja Vaupotič Botolin, ki si je že naredila pravilo, da na začetku vsakega takšnega tabora otroke najprej pelje v knjižnico. »Zdi se mi, da poleg vseh teh sodobnih medi-
jev, ki so danes na voljo, literatura le predstavlja tisto bogastvo, ki se ga moramo naučiti uporabljati. Leonida Šumenjak nam je pripravila literaturo na našo temo, prebrala pravljico o čarovnici Lenčki, pokazala nekaj zelišč in celo skuhala zeliščni čaj. Ob njem so deklice tudi reševale naloge, ki jim jih je pripravila.« Na sedežu RK pa jim je Pavla Ivanuša, mag. far-
macije, povedala, kako je potekalo delo lekarnarja nekoč, ko je bilo potrebno večino zdravil pripraviti ročno, in opozorila otroke, na kaj naj bodo pozorni v torek, ko bodo obiskali pravo sodobno lekarno. Otrokom so bile zanimive zlasti posodice, v katerih so nekoč shranjevali zdravila. Dan so zaključili z ustvarjalno delavnico, ko so skupaj s Teodoro Ivanuša izdelali unikatni nakit. V torek so obiskovali stanovalce Centra za starejše občane, ki so znali veliko povedati o tem, kako so se zdravili nekoč, ko je bilo do zdravnika težko priti. Monika Meško, mag. farmacije, jim je razkazala ormoško lekarno in pokazala, kako se pripravi mazilo. Sredo so preživeli v Ja-strebcih pri zeliščarski družini Prapotnik, ki goji okrog 60 vrst zelišč, veliko pa jih naberejo tudi v naravi. Nadaljevali so pot v oljarno Središče ob Dravi, kjer jim je Dragica Flor-janič povedala vse o zdravilnih lastnostih buč, otrokom pa je
ostalo v spominu tudi to, da za liter bučnega olja potrebuješ 33 buč. V četrtek so si ogledali botanični vrt Univerze v Mariboru. V petek pa so šli na bazen, kjer so si po štirih napornih dnevih malo odpočili.
Jeseni bodo izdali tudi skupen bilten, v katerem bodo združeni vsi trije tabori.
V juliju je potekal tudi prvi počitniški hokuspokus ali urica poizkusov iz naravoslovja, ki so jo organizirali v sodelovanju Mladinskega centra Ormož in Rdečega križa Ormož. Delavnice, ki so potekale od 16. do 18. julija, so bile malo drugačne od tistih, ki smo jih sicer vajeni. Otroci so spoznavali naravoslovje skozi ustvarjanje. Delavnic se je udeležilo šest otrok. Prvi dan je z otroci delala prostovoljka Anita Fer-juc, študentka medicine, ki ji naravoslovne teme niso tuje. S pomočjo papirne kromato-grafije so ugotavljali, iz katerih barvil so sestavljene barve in z rdečim zeljem dokazovali kisline in baze. Druga dva dni je urice vodila Maja Vaupotič Botolin. Otroci so z jodom dokazovali prisotnost škroba v živilih in ugotavljali, katere stvari v vodi plavajo in katere ne. Zadnji dan pa so se poigrali z zvokom. Izdelali so preproste panove piščali in ugotavljali, kako je višina zvoka odvisna od dolžine cevke. Viki Klemenčič Ivanuša
^ Foto: OORK
Mladi zeliščarji so prvi dan obiskali knjižnico Frana Ksavra Meška v Ormožu, kjer jih je Leonida Šumenjak popeljala v svet zelišč in pravljic.
Zamenci • 35. gobarski praznik
Gobarski praznik za spoštovanje narave
Minuli vikend so člani PGD Žamenci organizirali že 35. gobarski praznik z veliko razstavo gob, naravnih zelišč, lovskih trofej in čebelarstva, dogajanje pa je spremljala tudi bogata kulinarika in kulturni program.
Kot vsako leto je namen praznika spoznavanje gob, ohranjanje in spoštovanje narave in seveda druženje gobarjev ter tistih, ki sicer ne gobarijo, pa vendar gobe radi vidijo na svojem krožniku. Kot je povedal predsednik PGD Žamenci Franc Šuen, se v njihovih krajih čez poletje veliko dogaja, od košnje, žetve in podobno, ker pa imajo oni to prednost, da so njihovi gozdovi polni gob, pri njih poteka ta prireditev. Obstoječo razstavo gob in naravnih zelišč so pripravili vaščani v sodelovanju s člani PGD Žamenci, skupaj so nabirali
gobe in jih pripravili za razstavo, pri strokovni plati pa jim je na pomoč priskočil tudi Anton Poler, ki je strokovno ocenil vsakega gobana in ga tudi poimenoval. Del razstave so pod nadzorom svojega društva pripravili tudi zeli-ščarji, in sicer člani Društva zeliščarjev Maribor. V soboto so odprli razstavni prostor, čebelarji pa so prikazali iztiskanje medu. Naslednje jutro, ob 5. so se še enkrat podali v gozd po gobe, če bi morebiti našli še kaj posebnega, klasičnih gob niso iskali, saj jih je bila razstava polna. Čez dan so se jim pridružili tudi
Foto: Patricija Babosek
Razstavo, ki je pritegnila obiskovalce, so pripravili domačini v sodelovanju s člani PGD Žamenci.
člani drugih gobarskih društev iz vse Slovenije ter se z njimi podali na sprehod po gozdu. Vrhunec prireditve se je zgodil sredi popoldneva, ko je v kulturnem programu nastopila folklorna skupina iz Podgorcev, nastopili so harmonikarji glasbene šole Zlatka Munda, na prizorišče so skočili padalci, sledila pa je ocenitev in podelitev nagrad za gobe.
Razstava čebelarstva
Na svoj račun so prišli tudi
ljubitelji čebeljih produktov, saj so čebelarji s svojo stojnico ponujali čebelje izdelke ter obiskovalce seznanjali o pomembnosti in zdravilnosti čebeljih pridelkov. Med je pristno naravno sladilo in je že iz davnine cenjen v človeški prehrani. Tokrat so ponujali akacijev, lipov in kostanjev med, medico ter sveče iz čebeljega voska.
Prireditev so oba dneva spremljale bogata kulinarika, gobje specialitete ter glasba, ki je obiskovalce zabavala pozno v noč.
Patricija Babosek
Foto: vki
Ptuj • Socialni demokrati predstavili kandidate v 8. volilni enoti
Ponujajo dobro ekipo in računajo na zmago
V kavarni Pod odrom so ptujski socialni demokrati 5. avgusta predstavili svoje kandidate za letošnje državnozborske volitve v 8. volilni enoti oziroma v 9., 10. in 11. volilnem okraju. 22. avgusta pa bodo v Lackovi 3 na Ptuju odprli tudi volilno središče za oseben stik z volivci.
Kandidatka v 9. volilnem okraju je Meta Puklavec, univ. dipl. ing. kemijske tehnologije, dolgoletna pedagoška delavka, ravnateljica, izvrstna poznavalka slovenskega šolstva, v 10. volilnem okraju Dejan Levanič, prof. sociologije in filozofije, ki je kljub mladosti že prekaljen politik, v 11. pa mag. Danilo Toplek, predsednik uprave Taluma, eden vrhunskih slovenskih gospodarstvenikov, mene-džer, po zaslugi katerega je na Ptuju zagledal luč sveta marsikateri projekt. Odločitev vseh treh kandidatov za sodelovanje na državnozborskih volitvah temelji na ugotovitvi, da Slovenija danes ni na pravi poti. Kljub visoki gospodarski rasti je življenje vedno slabše, vedno več ljudi živi slabše.
Dejan Levanič je prepričan, da Ptuj potrebuje poslanca, nekoga, ki je tu doma in pozna razmere. »Da imamo najmanjšo brezposelnost, je zatiskanje oči pred realnostjo. Brezposelnost bi morali meriti tudi izven statistike zavoda za zaposlovanje. Največji delež zaposlitev predstavljajo zaposlitve za določen čas. Slovenija jih med članicami EU povečuje, povprečje je v EU 12 odstotkov, v Sloveniji 18 odstotkov. Prva zaposlitev
Foto: Črtomir Goznik
Kandidati socialnih demokratov v 8. volilni enoti so (od leve): mag. Danilo Toplek, Dejan Levanič in Meta Puklavec.
pri mladih pa je v 70 odstotkih vezana na pogodbeno zaposlitev. Tudi ne drži, da bi imeli dobre javne finance, saj imamo najvišjo inflacijo med državami v EU. Poleg tega pa je v tem mandatu zrasla zadolženost Slovenije s 15 na 33 milijard. Vsak Slovenec je dolžan 4.013 evrov. Rodnost v Sloveniji se ni dvignila zaradi ukrepov vlade, danes imajo namreč otroke otroci
t. i. baby boom generacije. Težave, s katerimi se danes soočajo mladi in mlade družine, postajajo vedno večje.«
Meta Puklavec kandidira pri socialnih demokratih, čeprav ni članica stranke. »Najbolj me je prepričala vizija socialnih demokratov, da se želimo vključiti v krog najbolj konkurenčnih in solidarnih držav ter da bomo oblikovali reforme v dialogu, če je le
mogoče, s celotno javnostjo. Človeški kapital, znanje in ustvarjalnost slehernega posameznika so najvplivnejši element razvoja, zato se že desetletja zavzemam za kakovosten in pravičen šolski sistem, ki mora zagotoviti enake možnosti za optimalen razvoj vseh potencialov vsakega posameznika. Politika in stroka morata veliko bolj kot doslej zagotoviti pogoje, da bo šola
znala in zmogla med učenci, dijaki in pozneje med študenti zmanjšati razlike, ki so predvsem rezultat socialnih odlivov. Vsak človek, vsak posameznik je neprecenljiv, enkraten in mora imeti možnosti, da glede na svoje sposobnosti in svoje želje doseže najvišjo stopnjo izobrazbe.«
Mag. Danilo Toplek je uvodoma v svoji predstavitvi povedal, da verjame, da je glede na njegovo dosedanje poklicno in drugo udejstvova-nje odločitev za kandidaturo za marsikaterega precejšnje presenečenje. Presenečenje pa ni za tiste, ki ga bolje poznajo, poznajo njegov način razmišljanja in način njegovega dela. Politika se je po njegovem, to hoteli priznati ali ne, pregloboko zavlekla v vse pore našega življenja. To sicer samo po sebi ni nič posebnega, v svetu nepoznanega, je pa zaskrbljujoč način, kako postaja gonilo, razlog in posledica vsega, kar se dogaja v našem vsakdanjem življenju. Vsaka čast civilni družbi, ki ostaja še edini kolikor toliko prepoznaven korektiv uradni politiki, vendar postaja vse bolj jasno, da bo tudi politiko mogoče spremeniti le tako, da se je lotiš z njenimi sredstvi, moraš postati aktiven.
Področja dela, ki jih pozna, ker ni specialist za vsa, tako kot nekateri, bodo postala in ostala eden glavnih ciljev njegovega delovanja. »Predvsem bi omenil gospodarstvo, za katerega menim, da v zadnjih štirih letih ni v zadostni meri izkoristilo dokaj ugodnih razmer na svetovnih trgih. Vprašati se je potrebno za razloge za neprivlačnost investiranja v našo industrijo, v nova kvalitetna delovna mesta. Na območju, kjer kandidiram, so razmere še posebej kritične, saj je bilo v zadnjem času ustvarjenih bore malo novih delovnih mest, obenem pa so mnoga veliko bolj ogrožena, kot si to želimo priznati. Posvetiti se želim tudi energetiki, kot posebni gospodarski panogi, ki je bila v zadnjih letih poligon premalo domišljenega eksperimentiranja, z milo rečeno dvomljivimi cilji. Prav tako se želim posvetiti čistemu okolju in racionalnemu ravnanju z omejenimi naravnimi viri, hitrejšemu razvoju demografsko ogroženih območij in racionalizaciji dela države, saj gospodarstvo, ki ustvarja novo vrednost, na dolgi rok ne bo zmoglo več obremenitev financiranja vse dražje države.«
MG
Dornava • V polenški šoli se dela
Sanitarije obnovljene, krožišče še čaka
Potem ko so si svetniki na eni izmed spomladanskih sej občinskega sveta na svoje oči ogledali propadajočo zgradbo podružnične šole na Polenšaku, so sklenili, da je v najkrajšem možnem času nujno popraviti vsaj sanitarije, čeprav bi bila obnove potrebna celotna stavba.
Neprimerne in dotrajane sanitarije, predvsem pa že nevarne tuš kabine, kjer je električna instalacija obvi-sela kar v zraku, v teh dneh že urejajo, tako da bodo do pričetka novega šolskega vsa dela končana. Kot je povedal župan Rajko Janžekovič, je v vseh šolskih sanitarijah v obeh nadstropjih šole, tako
za učence kot za zaposlene, v celoti popravljena vsa instalacija, na novo urejeni odtoki, položena nova keramika, zamenjano sanitarno pohištvo ter znižani visoki stropi. Koliko bodo vsa opravljena dela stala, župan še ni vedel natančno povedati, za sofinanciranje najnujnejše sanacije pa bo občina poskušala
pridobiti nekaj državnega denarja.
Sicer pa v Dornavi čakajo na ureditev krožišča v središču občine pred gasilskim domom. Po državnem sprejetem načrtu, gre namreč za državno cesto, naj bi bilo urejeno letos jeseni, predvidoma oktobra ali novembra. Po predstavljenih podatkih naj
bi bilo za ureditev v državni blagajni rezerviranih približno 200.000 evrov, medtem ko ima občina na svoji proračunski postavki predvidenih dodatno potrebnih 50.000 evrov. »Še vedno upamo, da
se bodo dela letos, kot je bilo obljubljeno, res začela, vendar pa zagotovila za to nimamo,« pravi župan Janžekovič. Investitor je sicer Direkcija za ceste RS.
Dvom, ali bo Dornava le-
tos res dobila prvo krožišče, je precej upravičen, saj so septembra na vrsti volitve, ki lahko marsikaj od planiranega vsaj prestavijo, če že ne spremenijo.
SM
Delavci v teh dneh zaključujejo celovito sanacijo šolskih sanitarij na Polenšaku.
Foto: sm Krožišče pred gasilskim domov naj bi bilo po sprejetih načrtih urejeno še letos, investitor je DRSC, vendar zaenkrat nič ne kaže, da se bodo dela res začela.
Foto: SM
Dravci • Tradicionalna postavitev klopotca
Velikan na Korpicevi kmetiji
Kulturno-turistično društvo (KTD) Klopotec Soviče-Dravci je prvo avgustovsko soboto na turistični kmetiji Zvonka Korpiča pripravilo zanimivo celodnevno prireditev z večerno postavitvijo klopotca, ki je ni ustavilo niti deževje iz temnih oblakov.
Dogajanje se je začelo že zjutraj z ribiškim tekmovanjem ob bližnjem ribniku, nadaljevalo pa se je s kulturnim nastopom ljudskih pevcev iz Cirkulan, ljudskih pevk iz Sel in dveh harmonikarjev iz Le-skovca, ki sta mehe raztego-vala še čez celo popoldne do poznega večera.
Ena osrednjih zanimivosti pisanega sobotnega popoldneva pa je bilo gotovo tekmovanje v luščenju in mletju
koruze. Zanj se je prijavilo osem tekmovalcev oziroma kar sedem žensk in le en fant. Tekmovalci so morali v najkrajšem možnem času oluščiti štiri klase koruze, nato pa prav tako najhitreje, kar se da, to zrnje zmleti v starih ročnih žrmljah. Na koncu preverjanja ročnih spretnosti v luščenju in mletju koruze se je izkazalo, da je to delo najbolje in najhitreje opravil edini tekmovalec Tomaž
Luščenje in mletje koruze na stari način je pritegnilo veliko radovednežev; v konkurenci osmih tekmovalcev je zmagal edini moški, Tomaž Bajec (na sliki).
Bajec, čeprav, kot je povedal gospodar Korpič, so bili rezultati zelo izenačeni.
Za zbrano publiko je nato sledil še prikaz ročnega oko-pavanja trsov, ki so se ga lotili kar člani KTD Klopotec Sovi-če-Dravci.
Zaključno in glavno dejanje sobotnega dneva pa je bila postavitev klopotca-ve-likana. Klopotec so sicer že leta 2001 izdelali Zlatko Korpič, Štefan Vidovič in Marjan Redl. Da gre res za velik klopotec, dokazujejo mere, saj sega dobrih šest metrov v višino, premer peres je pokazal 3,5 metra, dolžina deske pa 5,5 metra. Kljub dežju, ki se je v poznih popoldanskih urah vsul z oblakov, se člani KTD niso odrekli ročni postavitvi velikana in na koncu jim je tudi uspelo. Pravi haloški klopotec je sicer sestavljen iz kar 32 delov, njegova zgodovina je zelo dolga, v začetku pa so ga Haložani postavljali v svoje vinograde predvsem zato, da je odganjal kače.
Zanimivo dogajanje in druženje na Korpičevi kmetiji se je nato nadaljevalo še pozno v noč, klopotec pa bo ob iz-
jemno lepo urejeni etnološki zbirki in ostali ponudbi Korpičeve turistične kmetije klopotal tja do martinovega, ko se ga bo že po tradiciji moralo sneti in pospraviti do naslednjega leta.
SM
Za konec celodnevnega dogajanja pa so postavili še orjaški klopotec.
Člani KTD Klopotec Soviče-Dravci so prikazali tudi ročno okopavanje vinograda, čeprav so se temni oblaki že hudo nagrmadili in so nanje priletele prve dežne kaplje ...
Anketa
Poletna zabava mladih
Poletje za mlade predstavlja najlepši in zabavni čas v letu, saj se takrat mladina sprosti in skuša čim bolje zaužiti sadove brezskrbnega poletja. Zanimalo nas je, kaj mladi Ptujčani med poletjem počnejo, kje se največkrat zabavajo kam najraje zahajajo.
Tadej Volgemut, 20 let:
»Med poletjem se najraje zabavam na morju. Letos smo s prijatelji obiskali otok Pag in prvič videli prepoznavno plažo Zrce. Tja smo odšli zato, ker plažo obiskuje večina mladih. Na otoku je bilo ogromno Slovencev, nekaj Hrvatov in Čehov. V prostem času zelo rad obiščem tudi kakšno zanimivo gledališko predstavo. Nazadnje sem si ogledal predstavitev na prostem, Ovinek 2 na dvorišču Revivisa na Ptuju. Predstava je bila res vredna ogleda! Tako kot vsako poletje sem se udeležil prireditve Ptujska noč. Bilo je enkratno!«
Sašo Šolar, 19 let: »Mesto Ptuj se je v zadnjih letih razvilo na vseh področjih. Tako lahko kadarkoli obiščem izobraževalne programe, zanimive predstave in razburljive diskoteke. Če sem iskren, se ob vikendih raje zabavam v nočnih diskotekah v Mariboru. Menim, da je tamkajšnje nočno življenje pestrejše. Na Ptuju pogrešam večji in sodobnejši kino, saj se večina mladih raje odpelje v prostorno ugodnejši mariborski Kolosej. Zame se prava zabava zmeraj prične z obiskom morja. Letos bo zame pravi oddih na Krfu v Grčiji.«
Sebastijan Grgic, 12 let:
Sebastijan Grgic
ju, saj mi je všeč tamkajšnja zvrst glasbe. Z izbiro nočnih klubov na Ptuju sem izredno zadovoljna, saj ima vsaka diskoteka svoj stil in vsaka predvaja drugačno glasbo. Najbolj se veselim tistega dela poletja, ki ga bom preživela na morju v družbi prijateljev.«
Tadej Volgemut
Sašo Solar
»Poletje zame predstavlja vsakodnevno druženje s prijatelji. Tako se ob sončnih dnevih zmeraj dobimo na igrišču, kjer igramo nogomet, košarko in odbojko. Nekaj časa pa namenimo tudi klepetanju, rolanju in kolesarjenju. Komaj pa čakam, da z družino odpotujemo na morje. Letos gremo na otok Rab. V sredini avgusta pa se bom pridružil tudi kakšnim otroškim delavnicam, ki jih ponuja CID.«
Tadeja Ploj, 19 let: »Med poletjem se na Ptuju vedno najde kakšna pestra zabava. Ob vikendih najraje zahajam v nočni klub Askari na Ptu-
Tadeja Ploj
Marko Vindiš
Renato Vičar
vimo s prijatelji. Tudi kino velikokrat obiščem, saj zelo rad pogledam kakšen dober film. Če ni na televizijskem sporedu nič zanimivega, si vključim DVD-predvajalnik in že uživam. Nočno življenje na Ptuju je kar pestro, zato se velikokrat znajdem v kakšni diskoteki. Z zabavo, ki se v času poletja dogaja na Ptuju, sem zadovoljen. Menim le, da bi bilo lahko še več zabav na prostem.«
Renato Vičar, 21 let: »S poletnim dogajanjem v našem mestu sem zadovoljen.
Menim, da je raznovrstna izbira za mladino velika. Mogoče primanjkuje le nekoliko zabave, namenjene starejšim. Kot imenitno in organizirano ptujsko prireditev lahko izpostavim Ptujsko noč, saj je le-ta vsako leto izredno dobro dovršena. Všeč so mi nastopi glasbenih skupin, izbor mis Slovenije in druženje s prijatelji. S družbo največkrat ob vikendu zahajamo v različne diskoteke, vendar zmeraj kritiziramo enoličnost predvajanih skladb v diskoteki.«
Ines Selič
Marko Vindiš, 19 let:
»Prost čas najraje izkoristim s prijetno družbo na morju. Obožujem pa tudi poletne piknike, ki jih skupaj pripra-
^PoítuiajtE naí na íuztounzm ipfztu!
RADIOPTUJ
«ta áfiietu^
www.radio-ptuj.si

Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: IS
Foto: IS
Foto: IS
Foto: IS
Foto: S
Cerkvenjak • Podpisali izvajalsko pogodbo
Modernizirali bodo 9 km lokalnih cest
V četrtek, 31. julija, je v Cerkvenjaku župan občine Sveti Andraž Franci Krepša kot nosilec projekta modernizacije lokalnih cest, ki se navezujejo na avtocesto - A5: Maribor-Lendava, pododsek Sp. Senarska, z izbranim izvajalcem del, Cestnim podjetjem Ptuj, d. d., ki ga zastopa izvršni direktor Martin Turk, podpisal gradbeno pogodbo za omenjeni projekt.
Gre za triletni projekt, s katerim bo skupaj moderniziranih skoraj 9 km lokalnih cest in most v treh sosednjih občinah: Cerkvenjak, Sv. Andraž in Juršinci. Pogodbena vrednost projekta znaša 1,271.454 evrov, od tega je dobrih 80 % upravičenih stroškov, to je skoraj 939.000 evrov evropskih sredstev.
Investicijo bo delno financirala Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru operativnega programa regionalnih razvojnih programov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, in sicer približno 80 odstotkov upravičenih stroškov, ostala sredstva pa bodo zagotovile občina Sveti Andraž kot nosilka projekta in soinvestitorki občina Juršinci
in občina Cerkvenjak. Tako bo skupno moderniziranih slabih 9 km lokalnih cest, od tega v občini Sv. Andraž 5,7 km v vrednosti 782.028 evrov, v občini
Cerkvenjak 1,8 km v vrednosti 313-663 evrov in v občini Juršinci 1,4 km lokalnih cest in most v vrednosti 175.763 evrov.
Z realizacijo prve faze projekta, ki se bo pričela že avgusta letos (novogradnja lokalne ceste LC 203-400 Brengo-va-Sp. Čagona-Drbetinci, ki
Foto: Bernarda Ban
Na fotografiji (od leve): Jože Kraner, župan občine Cerkvenjak, Franci Krepša, župan občine Sv. Andraž, Martin Turk, izvršni direktor Cestnega podjetja Ptuj, d. d., Alojz Kaučič, župan občine Juršinci, in Dušan Sagadin, predstavnik CPP Ptuj.
predstavlja direktno navezavo na avtocesto v Sp. Senarski), bo občanom občin Sv. Andraž, Cerkvenjak in Juršinci omogočen direkten, predvsem pa hiter dostop do avtoceste Maribor-Lendava z uvozom na avtocesto v Sp. Senarski.
»Občina Sv. Andraž kot nosilka projekta se je lani prijavila na prvi javni razpis za prednostno usmeritev Regionalni razvojni programi v okviru programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Razvoj regij, ki ga je razpisala Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, in bili smo ena redkih občin v Spodnjem Podravju, ki je bila v letu 2007 uspešna in je pridobila 403.788 evrov evropskih sred-
stev. Še pred pričetkom del je bilo ugotovljeno, da obstaja možnost za pridobitev večjega deleža evropskih sredstev, zato smo se skupaj s soinvesti-torkama odločili za ponovno prijavo na 3. javni razpis, ki ga je razpisala Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko aprila letos. Tudi letos smo bili uspešni in z vlogo na razpis za isti projekt uspeli pridobiti dobrih 130 odstotkov več sredstev kot lani, to je skoraj 939.000 evrov, kar pomeni manj porabljenih lastnih občinskih sredstev, ki bodo tako ostala na voljo za druga prepotrebna dela v občinah,« je ob podpisu pogodbe dejal župan občine Sveti Andraž Franci Krepša. ^
Zmago Šalamun
Haloze - Slovenske gorice • Nujni ukrepi v vinogradu po neurju
Vinograde ogrozila neurje in peronospora
Letošnje leto poljedelcem, vinogradnikom in sadjarjem ni po godu. Vremenske razmere niso presenetile samo nas, pač pa celo Evropo. Škoda, ki je nastala, je velikanska, večina kmetijskih površin ni zavarovanih, če pa že so, pa se slej ko prej pojavijo težave z zavarovalnicami.
Kar se tiče letošnje letine in problematike, s katero se soočajo vinogradniki, ter kaj še postoriti v prihajajočem mesecu, da bi zaščitili in ohranili, kar je še ostalo, smo se pogovarjali z Andrejem Reberniškom, univ. dipl. inž. kmet., kmetijskim svetovalcem na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj.
V letošnjem letu smo priča posebni letini, kar se tiče naravnih vremenski razmer, saj skoraj ni območja, kjer ne bi bilo toče, vzporedno pa smo priča tudi izjemni količini padavin v času vegetacije, saj lahko v povprečju govorimo, da je bilo med vsakim presledkom škropljenja med 50 in 80 mili-litrov padavin na kvadratni meter. To so kar izjemno ugodne razmere za razvoj bolezni, zato v letošnjem letu ocenjujejo, da bo izpad pridelka 20 do 30 % samo na račun peronospore, če k temu prištejemo še neurje s točo, lahko govorimo samo o 50 % pridelku v Halozah ter širše v Slovenskih goricah. Zaradi tega je zelo pomembno, da trto pravilno oskrbimo, posebej v tej fazi, v kateri je trenutno.
»Priporočamo zaščito mladih listov oziroma zalistnikov, še zlasti v nasadih, ki so bili poškodovani zaradi toče, ker vemo, da so tisti primarni listi poškodovani in tam ni asimilacije, tako da bi bilo v tej predhodni dekadi smiselno uporabiti kombinirane pripravke z bakrom in sistemično komponento proti peronospori,« je povedal Andrej Rebernišek. Kar se tiče oidija, ker se je že formirala voščena prevleka na jagodah, ni več velike nevarno-
Foto: Patricija Babosek
Andrej Rebernišek: »Načeloma v avgustu v povprečnih letinah ni potrebno kaj dosti delati v vinogradu, vendar letos, ko govorimo o 'izjemni' letini, moramo v avgustu še marsikaj postoriti, če želimo imeti kvalitetno grozdje v jesenskem času.«
sti, tako da je možna uporaba kontaktnih pripravkov proti boleznim.
Vsekakor pa je potrebno še kar nekaj postoriti pri zelenih delih. »Tu bi posebej izpostavil, v tistem delu, kjer je bila toča, da morda odstranimo poškodovane liste, ki so sedaj posušeni, in poškodovane mladice, da ta del počistimo, pustimo zalistnike v zgornjem delu v coni grozdja. Smiselno je opraviti defoilacijo, odstranjevanje v coni grozdj a, le da je tukaj treba paziti, če do sedaj še nismo opravili tovrstnega ukrepa, je primerneje, da liste odstranimo samo na senčnih straneh, bodisi na severni ali vzhodni strani, nikakor pa ne na sončni strani, saj obstaja še velika nevarnost, da pride do ožiga do 20. avgusta.« Po tem datumu priporoča, da čim bolj očistimo cono grozdja, ker lahko računamo v letošnjem letu zaradi obilice padavin že vse leto,
zraven pa so še poškodbe od toče, da grozi še možnost botritisa (gnilobe). Če ne bomo opravili določenih del, grozi še večja nevarnost botritisa v jesenskem času. Proti botritisu škropimo načeloma enkrat, tik preden se jagode sklenejo, če pa smo se še odločili za drugo škropljenje, ga opravimo v času mehčanja jagod. Poudariti velja, da vsi pripravki proti grozdni gnilobi delujejo komaj 50-odstotno, pomembna so predvsem zelena dela ter ne pretirano gnojenje z dušikom. Tak ukrep pa je nujen, posebej v takšnih letih, kot je letošnje leto.
Načeloma v avgustu, v povprečnih letinah, ni potrebno kaj dosti delati v vinogradu, vendar letos, ko govorimo o »izjemni« letini, moramo v avgustu še marsikaj postoriti, če želimo imeti kvalitetno grozdje v jesenskem času.
Patricija Babosek
Foto: M. Ozmec
V letošnjem letu ocenjujejo, da bo izpad pridelka 20 do 30 % samo na račun peronospore, če k temu prištejemo še neurje s točo, lahko govorimo samo o 50 % pridelku v Halozah ter širše v Slovenskih goricah.
Gornja Radgona • Ocenjevanje vina
Podelitve priznanj na letošnjem KŽS
Na 34. odprtem državnem ocenjevanju vin v Gornji Radgona (21.-23. julij) je strokovna komisija enologov pregledala 736 vzorcev vin, ki jih je posredovalo 250 pridelovalcev iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Slovaške in Slovenije.
Posebna priznanja šampion 2008 so prejeli: chardonnay 2006 (za suho nearomatično belo vino)pridelovalca PRA-VINO Čurin-Prapotnik s Koga; laški rizling - Anino vino 2003 (za sladko nearomatično belo vino)proizvajalca Vinogradništvo Zorin, Lovnikpri Poljča-nah; sauvignon blanc Ilovci 2004 (za aromatično suho vino)pridelovalca Vinogradništvo Krainz, Ilovci pri Ljutomeru; dišeči traminec 2007 (za aromatično polsuho vino), pridelovalca Steyer vina, Plitvica pri Apačah; Pullus penina suha 2005 (za peneče vino), pridelovalca Ptujska kletd.o.o., Ptuj.
Prvaki vinsko turističnih cest so postali:Haloška vinska turistična cesta: sauvignon 2006 Kmečki turizem Pungračič, Drenovecpri Zavrču, in šipon 2007 Bojan Lubaj, Kidričevo; Jeruzalemska vinska turistična cesta: traminec 2007Jeruzalem Ormož, Ormož; Radgonsko-Kapelska vinska turistična cesta: Frangeževapenina Premier demi sec., Gornja Radgona.
Priznanja bodo podeljena v sklopu letošnjega Kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni 26. avgusta, ko je dan vinogradnikov in vinarjev. Takrat bo objavljen tudi prestižni naziv za Vinarja leta 2008.
NŠ
Gruškovec • Odgovor na članek o 250 metrih nesrečne ceste
Ali primerno hišo drugje ali nič!
Na naš članek z naslovom 15 let obupa in jeze zaradi 250 metrov ceste v Gruškovcu, v katerem opisujemo poskuse družine Jurgec, da bi dosegli asfaltiranje kratkega odseka ceste v hudo strmo globel do njihove domačije, se je oglasila soseda Terezija Brec, ki modernizacije te ceste nikakor ne želi, saj se zaradi tega počuti ogroženo v lastni hiši.
Foto: SM
Župan Janez Jurgec pravi, da bo občina poskrbela za geodetski posnetek in javno pot, ki je uradno kategorizirana in tudi vrisana, s soglasjem ostalih lastnikov zemljišč ob cesti uredila, ne da bi posegla v lastnino oz. zemljišče Brečeve.
Spor med družinama, ki živita v sosednjih hišah ob sporni cesti, traja že dve desetletji in prav osebna nesoglasja so najverjetneje razlog nagajanja, ki mu ni videti konca. Terezija Brec, sicer rojena v Gruškovcu, se je v sedanjo hišo preselila po poroki in danes tam prebiva skupaj z dvema odraslim sinovoma: »Veste, tudi jaz ne morem več tako živeti! Takoj sem se pripravljena odseliti od tu in sem županu že povedala, da če mi občina najde in zagotovi primerno hišo, enakovredno, kot je ta tukaj, kjer živim danes, se takoj odselim, potem pa naj delajo na tej cesti, kar hočejo. Prej pa ne in
Projekt modernizacije, ki ob celoviti preplastitvi in delnih širitvah približno 4,1 kilometra dolgega odseka ceste vključuje še zamenjavo dela vodovodnega omrežja, izgradnjo pločnikov v središču občine, postavitev javne razsvetljave in rekonstrukcijo kar treh mostov, je bil oddan podjetju Asfalti Ptuj za ponudbeno vrednost nekaj manj kot 800.000 evrov. Del denarja je občina uspela pridobiti tudi iz naslova regionalnih razvojnih programov. Kot je povedal župan Janez Jurgec, je prišlo do nekaj manjših težav in s tem krajšega časovnega zamika zaradi zamenjave dela vodovodnega omrežja, začudenje in neodo-bravanje nekaterih občanov pa je požela predvsem na „ad
dokler bom živela tukaj, ne dovolim ničesar!«
Odločena in tudi jezna Brečeva je prepričana, da bi ji modernizacija ceste dodobra uničila hišo, ki stoji tik ob njej, huduje se nad vsemi posegi, ki jih je sedanje in tudi že bivše občinsko vodstvo izvedlo ali vsaj poskušalo izvesti z željo po prevoznosti kratkega strmega odseka ceste. Pravi tudi, da bi si Jurgče-vi lahko cesto uredili z drugega, spodnjega konca oziroma iz doline skozi gozd do svoje domačije, pri čemer dodaja, da je bila ta cesta nekoč že v uporabi, da pa so jo kasneje Jurgčevi sami prekopali in tako onemogočili za dostop.
hoc" narejena škarpa ob cesti tik pred večnamensko dvorano, v kateri ima svoje prostore zaenkrat tudi Občina.
Župan Jurgec je informacije o neprimerno urejeni škar-pi, ki jo v teh dneh že gradijo čisto na novo, potrdil: »Res je, kot ste slišali: karpa ob cesti ni bila narejena v skladu z dogovorom. Njena višina ni bila primerna, saj je bila zabe-tonirana previsoko, prav tako v njenem poteku ni bil upoštevan zavoj cestišča s pločnikom ob njem. Naša zahteva je bila, da se lega škarpe prilagodi cestnemu zavoju in da je videz škarpe enak kot pri ostalih, ki jih je ob tej cesti, še zlasti v centru občine, več. Po oceni stanja je bilo ugotovljeno, da se sanacija že zbetoni-rane oporne stene ne izplača,
»Pa saj se ve, kako je, ko se dela cesta. Tu, v Gruškovcu, so enkrat presekali vodovod, pa še marsikaj se dogaja. Kdo bi meni pomagal, če bi zaradi ceste spokala moja hiša, če bi se razrahljali temelji in ne bi bila več varna?! Jaz ne dovolim nobenih del tukaj! Res je, da je del ceste vrisan in da je občinska pot, ampak je potrebna tudi določena širina za asfalt, in ker cesta teče tik ob hiši, bi za potrebno širino ceste gotovo posegli še v moje zemljišče. Jaz pa ne prodam ničesar, res ničesar, ne od zemlje pri hiši, ne na drugi strani te ceste, kjer je vinograd! In ne bom dovolila nobene odmere! Res tudi ne

irftjP* Yli h
vem, zakaj na to cesto občina ne nasuje poljčanskega se-kanca, včasih so ga, vmes bi se kot nekoč primešalo malo suhega cementa in povaljalo, pa bi bila cesta zelo lepo prevozna!«
Na koncu svoje plati zgodbe, v kateri je primešanega veliko Terezijinega ogorčenja, kako so ji nekoč že posekali sadno drevje tik ob cesti (in ob hiši), Brečeva še pribije: »Na moji zemlji ne dovolim ničesar, se raje ubijem! Na napovedani sestanek 17. avgusta ne bom šla, nimam za kaj. Jaz sem svoje že povedala, tudi županu: ali mi občina omogoči preselitev v drugo enakovredno hišo kje drugje ali pa se po moji zemlji ne bo
delalo nič!«
Župan: »Lastnine Brečevih se ne bomo dotaknili!«
Župan Janez Jurgec Terezi-jino plat zgodbe pozna zelo dobro, glede drugega možnega dostopa oziroma nekdanjega kolovoza, ki je iz doline vodil do domačije Jurgčevih, pa pravi: »Res je bila nekoč kolovozna pot tudi s spodnje strani do Jurgčevih in zaradi hudih zapletov okoli asfaltiranja tega kratkega odseka ceste mimo Brečevih do Jurg-čevih sem si že lani skupaj z gradbenim odborom in še nekaj strokovnjaki ogledal
tudi to možno varianto poti. Vendar gre za tako hud in strm klanec, da je izvedba ceste nemogoča, sploh se je ne da narediti. Četudi bi občino stalo več denarja, da bi jo uredili, je res ne moremo. Ta pot tudi ni bila uporabljana za avtomobile, ker po njej z avtom zaradi strmine ni možno voziti. Tako pač ta možnost, s katero bi se izognili domačiji Brečeve in družino Jurgčevih nekako povezali s svetom, ne pride v poštev.«
Glede stališča Brečeve, da je pripravljena dovoliti dela na cesti le, če se ji »zamenja« hiša za drugo enakovredno, pa župan pravi: »To seveda ne gre in tudi ni razlogov za tako zahtevo. Dejstvo je tudi, da je cesta mimo Brečeve javna pot, torej to ni njena lastnina in ona ne more odločati o tem, kaj se dela na javni cesti. Težava je zaenkrat edino v tem, da ni nikjer več mejnikov, ki bi določali dejansko širino in točen potek te javne poti, zato je nujno potrebna nova odmera, ki jo bomo tudi izvedli; najprej bo na vrsti geodetski posnetek, nato pa odmera. Ta javna pot je že vrisana, njena širina je predvidoma okoli 2,5 metra in več kot toliko za asfaltiranje tudi ni potrebno. Torej kakršenkoli poseg v lastnino Brečevih ni potreben; nič ne bomo odkupovali ali delali na njeni zemlji, ampak le opravili dela na občinski lasti, občinski zemlji. Seveda pa je bolje, če ne prihaja do sodnih zapletov, zato bomo na sestanku z ostalimi solastniki zemljišč ob tej cesti poskušali pridobiti soglasja za odmero. Mislim, da je vsem interes, da se ta kratki, a strmi odsek ceste asfaltira, saj bodo imeli tako lažji dostop do svojih vinogradov ali drugih zemljišč bodisi z avtomobilom ali delovnim strojem.«
Sestanek lastnikov zemljišč, ki mejijo na javno pot, je napovedan na Občini naslednjo nedeljo, kaj in kako se bodo dogovorili vsi prisotni, pa bomo še poročali.
SM
saj bi zahtevala več denarja kot gradnja nove. Škarpa namreč tudi ni imela narejenih diletacij in je zaradi tega že pokala. Tako je pač moralo podizvajalsko podjetje, ki je to delo opravljajo za našega pogodbenega partnerja, podjetje Asfalti Ptuj, že zabetoni-rano steno porušiti do tal in zdaj jo v skladu z načrtom in skladno z lokom ceste in pločnika betonirajo na novo. Na koncu jo bodo obložili z naravnim kamnom kot vse druge.«
Stroški ponovne izgradnje škarpe bodo seveda bremenili izvajalsko podjetje oziroma podizvajalca, vendar pa v občini zaradi tega ne pričakujejo, da se bo izvedba projekta celovite sanacije ceste kaj podaljšala. Nekateri občani so nad takim delom sicer kar precej presenečeni, saj jim ni jasno, da se takšna napaka lahko zgodi gradbenim podjetjem z veliko izkušnjami, po drugi strani pa odobravajo dejstvo, da občinski gradbeni odbor in vodstvo občine zelo skrbno bdita nad samim potekom del.
Cirkulane • Gradnja ceste pod drobnogledom
Skarpo morajo narediti še enkrat
V Cirkulanah že nekaj časa teče temeljita prenova glavne ceste skozi središče občine v smeri proti Malemu in Velikemu Oki-ču oziroma občini Videm. Čeprav gradnja teče zaenkrat v zastavljenih terminih, pa čisto brez težav ne gre.
Prvotno zbetonirana škarpa ob cesti v središču Cirkulan, ki ni ustrezala standardom projekta, je danes že porušena in jo bo izvajalec moral postaviti znova, od temeljev navzgor; seveda na lastne stroške ...
Foto: SM
Foto: SM
Del danes še vedno makadamske in skoraj neprevozne ceste v globel Gruškovca, ki vodi mimo domačije Terezije Brec.
Sv. Tomaž • 15. redna seja občinskega sveta
Delavni tudi med počitnicami
Kot je povedal župan Mirko Cvetko, so se svetniki v počitniškem času sestali, da bi rešili nekaj nujnih stvari, ki pa so bile bolj kot ne formalne narave. Na seji je bilo od osmih prisotnih šest svetnikov, ki so sejo speljali v zglednem času.
Devetim točkam dnevnega reda so dodali še 10., ki je vsebovala sklep o najemnini za grobove. Cena najema je ostala nespremenjena, 9,35 evra na kvadratni meter brez DDV. Po navodilih Ministrstva za finance pa mora biti cena prikazana z 20 % DDV. Taka cena se glasi 11,22 evra na kvadratni meter. Svetniki so soglasno in po hitrem postopku odločili tudi o porabi proračunske rezerve v letu 2008. Sredstva v višini 17.600 evrov bodo namenili za sanacijo cestne infrastrukture. 24. junija je občino prizadelo neurje z dežjem, ki je naredilo veliko škodo na infrastrukturi - številne ceste so bile poplavljene, hudourniki so odnesli tudi dele cest.
Potrdili so novelacijo investicijskega programa št. 1 Umetno bogatenje podtalnice II., zaključna faza, ki ga je izdelala Javna razvojna agencija Ormož. Izdelana je bila zato, ker je Občini Ormož, kot nosilcu in investitorju na odprtem razpisu uspelo doseči za okrog 20 % nižjo pogodbeno vrednost projekta, kot pa je bilo ocenjeno v prvotnem investicijskem programu, pa tudi zato, ker je k temu pozvala kontrolna komisija SVLR. Gre za razveseljivo novico, saj bo projekt vse tri občine stal okrog 500.000 evrov manj od prvotno načrtovanih. Tako naj bi k skupnim 2.013.553
evrom občina Ormož prispevala 1.496.070, občina Središče ob Dravi 261.762 in občina Sveti Tomaž 255.721 evrov. Počasi se nadaljuje tudi projekt širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalni skupnosti občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Svetniki so potrdili dokument identifikacijskega projekta, ki ga je prav tako izdelala JARA. Predvideva izgradnjo internetne-ga dostopa na območjih, ki
niso ekonomsko zanimiva za potencialne investitorje. Narejen je bil pregled t. i. belih lis, območij, ki niso pokrita z internetnim dostopom. Pripravljavci so na podlagi razgovorov s predsedniki posameznih KS in posamezniki ministrstvo opozorili, da obstaja še več takšnih območij. Zaenkrat je v to kategorijo belih lis uvrščenih skupaj 1117 gospodinjstev (16,9 % vseh gospodinjstev) oziroma 2982 prebivalcev (17,4 %) v
treh občinah. Oba dokumenta je predstavila mag. Karmen Štumberger.
Za smeti naj plača vsak sam!
Svetniki so se strinjali tudi s projektom za investicijo Zdravstveni dom Ormož. Ta obsega sanacijo fasade, ureditev vhoda in parkirišč ter preselitev RTG-dejavnosti. Investicija bo stala 339.341 evrov, od tega bo 7.633 krila Občina Sv.
Tomaž, 7.762 Občina Središče ob Dravi, 44.457 Občina Ormož, 123.656 Ministrstvo za zdravje in 155.833 evrov Zdravstveni dom Ormož.
Brez pripomb so se prisotni strinjali tudi s predlogom Zakona o pokrajinah, ki obravnava ustanovitev Vzho-dnoštajerske pokrajine, ki bo zajemala tudi občine nekdanje ormoške občine.
Stanka Kosi je svetnike seznanila z realizacijo proračuna v občini v prvem polletju.
Kot je povedala Pavla Majcen, direktorica Komunalnega podjetja Ormož, je imelo podjetje na območju Vrtnarske ulice poslovno-stanovanj-ski objekt, ki je bil v takšnem stanju, da so morali pošteno razmisliti o njegovi nadaljnji usodi. Istočasno je Občina Ormož v neposredni bližini prodajala zemljišče, ki ga je podjetje kupilo. Tako je nastal precej lep povezan kompleks v bližini centra Ormoža. Ker so v neposredni bližini zdravstveni dom, lekarna in dom upokojencev, so sprva razmišljali, da bi na tem območju gradili stanovanja za tretje življenjsko obdobje. Vendar se je že kmalu izkazalo, da v Ormožu ni veliko povpraševanja po tovrstnih stanovanjih. Za stanovanja se zanimajo zlasti mlade družine, ki so bile doslej v Ormožu obsojene na gradnjo zasebne hiše ali stanovanje pri starših.
Kompleks so v podjetju poimenovali vila Vrtnarija, saj se menda starejši Ormožani še spomnijo, da je na tem mestu nekoč stala vrtnarija, navezuje pa se tudi na Vrtnarsko ulico. Objekt naj bi se pričel graditi konec leta in bi bil vseljiv
Med pobudami, predlogi in vprašanji pa je Janez Rep izpostavil problem odlaganja smeti. V sodelovanju s Komunalnim podjetjem Ormož, ki je koncesionar za to dejavnost, nameravajo preveriti, kdo ima, oziroma kdo nima posod za smeti, saj posamezniki redno nosijo v posode ob pokopališču in pred občino svoje gospodinjske odpadke. Pa še en velik problem jih tare - uničevanje cest. Kot je povedal župan Cvetko, ne bodo dovolili, da si na eni strani prizadevajo za gradnjo cest, po drugi strani pa posamezniki s svojim malomarnim ravnanjem uničujejo že zgrajene ceste. Številni posamezniki imajo namreč na ceste speljane odtoke iz svojih hiš, marsikje se na ceste spušča gnojnica in se cedi iz silosov. Ker je to resen problem, ki mu en inšpektor ne more narediti konca, so se v svetu odločili, da bodo sprejeli odlok in predvideli kazni. Na ogroženih območjih se bodo sestali s prebivalci in jim povedali, kaj si mislijo o njihovem početju. Drugi problem pa so tudi neurejeni jarki, zaradi katerih se ceste dodatno uničujejo. Marsikdo ne pusti urejati jarkov, sekati grmičevja in podobno, številni odseki pa so tudi v lasti ostarelih ljudi, ki sami več ne morejo poskrbeti za to. Viki Klemenčič Ivanuša
konec prihodnjega oziroma v začetku leta 2010. Sestavljen bo iz dveh povezanih objektov s po 785 oziroma 743 kvadratnimi metri v dveh etažah. Zaenkrat načrtujejo 18 stanovanjskih enot s površino 40 do 60 kvadratov, seveda pa je možno površine združiti tudi v večja stanovanja.
»Vse je odvisno od želja kupcev. Predlagam, da se zainteresirani oglasijo pri nas in se pogovorimo o njihovih željah, sedaj je še vse mogoče. Pogodbe pa bi podpisali, ko bo objekt v tretji gradbeni fazi,« je povedala Majcnova.
Še eno prednost bo imela vila Vrtnarija. Ker bo stala nekoliko v hrib, bodo v kleti, ki bo v prvem nivoju, vzporedno z okolico, garaže. Možno pa bo izkoristiti tudi podstreho objekta.
Seveda smo povprašali tudi po kakšnih cenah nameravajo prodajati stanovanja, vendar jasnega odgovora nismo dobili. Direktorica je mnenja, da se cene na trgu tako živahno gibljejo, da je nemogoče napovedati, kakšna bo cena čez leto dni, potrdila pa je, da je zanimanje za stanovanja precejšnje. Viki Klemenčič Ivanuša
Ormož • Gradbeni načrti Komunalnega podjetja
Vila Vrtnarija
Na ormoškem trgu drastično primanjkuje stanovanj za prodajo. Ze kakšnih 20 let ni bilo poštene novogradnje, ki bi potešila potrebo po novih stanovanjih. Večino sta jih pokupila občina in stanovanjski sklad za svoje potrebe. Zato bo novica o načrtovani gradnji 18 stanovanjskih enot razveselila marsikoga.
Na tem mestu naj bi že prihodnje leto stala vila Vrtnarija.
Foto: vki
Trije kralji • Deseti počitniški tabor LAS
Veseli teden pri Jakcu
Že deseto leto je pripravila Lokalna akcijska skupina Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž tabor za mlade. Namenjen je otrokom med 9. in 12. letom, ki se radi udeležujejo veselega tedna na Pohorju.
Tabor vodi Maja Vaupotič Botolin iz območne organizacije Rdečega križa Ormož. Povedala je, da so že pred časom naredili razrez, po katerem se iz večjih šol lahko tabora udeleži po šest ali sedem otrok, z manjših po pet in s Stanka Vraza trije otroci. V aprilu razdelijo prijavnice in zloženke mentorjem mladih članov RK po šolah in tako zberejo prijave. Med udeleženci tabora je tudi kak otrok z 8 ali 13 leti, ampak želijo si predvsem udeležencev med 9. in 12. letom starosti, saj je sicer težko organizirati dejavnosti ali iti na pohod z mlajšimi otroci. Termin tabora je zadnja štiri leta nespremenjen - zadnji teden v juliju. Tudi kraj dogajanja se zadnjih devet let ni spremenil. V pen-zionu Jakec na Treh kraljih se dobro počutijo, tam so se jih navadili in so tudi cenovno primerljivi z drugimi ponudniki.
Maja Vaupotič Botolin je z udeležbo zelo zadovoljna, ker kakšne posebne reklame ne potrebujejo več, saj se starši in otroci že od februarja naprej zanimajo, kako je letos s taborom, kar je organizatorjem nedvomno zadostna pohvala. Letos se je tabora udeležilo 33 otrok iz treh občin, ki so jih spremljale štiri spremljevalke. Tudi spremljevalke sodelujejo že nekaj let in so utečen tim. Za tri dni se jim je pridružila tudi Saška Ozmec, ki je v okviru svojih študijskih obveznosti pri njih opravljala prakso.
Otrokom so vedno zanimivi zunanji sodelavci. Letos so otroke na Treh kraljih v deževnem dopoldnevu z domačo pesmijo pričakale Anica Ratek, Marta Babič in Anica Jaušovec, članice Prosvetnega društva Janeza Trstenjaka s Huma. Otroke so naučile izdelovati rože iz krep papirja. Na pohodili jih je spremljal oskrbnik doma Božo Juhart ali njegov sin Aleš, tako da so bili pohodi vedno vodeni. Na njih so se marsikaj naučili o
Mladim počitnikarjem ni bilo na Pohorju nikoli dolgčas; med drugim so se ukvarjali tudi z lokostrelstvom.
zgodovini Pohorja, opazovali pa so tudi lepo naravo.
V dopoldanskem času so bili predvideni krajši pohodi v okolici. Otroci so se podali tudi preko Črnega jezera do Osankarice, kjer so si ogledali film, posvečen Pohorskemu bataljonu. Izlet na Tri žeblje pa izpustili, saj so se začeli zgrinjati črni oblaki, zato so poiskali najkrajšo pot domov. Otroci imajo tudi zelo radi pohod v partizansko bolnico Jesen. Atrakcija je seveda nočni pohod z baklami in kurjenje kresa, ki se konča s peko krompirja v žerjavici.
Popoldnevi so bili namenjeni kreativnim delavnicam, med katerimi so otroci lahko prosto prehajali in se priključili tisti, ki jih je najbolj zanimala. Vedno pa imajo s seboj tudi dovolj športnih rekvizitov za tiste, ki imajo raje športno rekreacijo. Predvsem fantje, ki jih je bilo letos na taboru kar osem. Večina jih je bila iz Ivanjkovcev, od koder je bilo letos tudi največ, skupno 13 otrok. Jutra so na Pohorju namenjena
telovadbi, kar se ne zdi nikomur več čudno, saj je večina otrok že zelo zgodaj pokonci in polna energije. V sredo jih je poškropil dež, zato so se držali bolj v domu, zvečer pa jih je obiskal planinec Franc Hribernik, ki vsako leto pove kaj o Pohorju. Ker pa so na taboru isti otroci večkrat, je letos pripravil potopis z naslovom Po poti do postelje južnega sonca, v katerem je opisal svojo pot do Egejskega morja. V četrtek na taboru vedno pripravijo zaključni večer, saj se sicer lahko zgodi, da kdo v petek že odide domov. Z domiselnimi točkami so se predstavili stanovalci vseh sobic. »Prav vesela sem, da nam tega ni bilo treba ocenjevati, ker bi se težko odločili, kdo je bil najboljši. Razkrili smo še skritega prijatelja in razdelili priznanja za udeležbo in sodelovanje. Petkov večer pa je namenjen kuhanju večerje v kotlu in tudi letos so to nalogo kot glavni kuharji prevzeli fantje, ki so hrano tudi postregli. Večer smo popestrili še s plesom, ki pa ga
je prekinil naliv in kmalu je tudi zmanjkalo elektrike,« je povedala Maja Vaupotič Bo-tolin.
Edina stvar, ki je nekoliko štrlela iz dobre organizacije, so bile težave s prevozi. Otroci so v ponedeljek na avtobus čakali eno uro, pri prevozu nazaj pa še malo več. »Škoda, da ne poznam imen šoferjev, ki sta nas peljala, saj bi si zaslužila javno pohvalo. Kljub temu da sta bila na dopustu oziroma so ju povsem nenapovedano poklicali na vožnjo, sta bila z nami zelo strpna in prijetna. Prevoz smo naročili mesec in pol prej, tisti, ki poznajo naše delo, vedo, da pri njem nismo malomarni,« je še povedala Vaupotič Botoli-nova.
Ker je bil letošnji tabor že deseti, so otrokom prvi dan druženja predlagali, da naj pripravijo svoje pisne prispevke, ki jih bodo jeseni objavili v biltenu z imenom Veseli teden pri Jakcu. Viki Klemenčič Ivanuša
Čez 30 otrok je na Pohorju preživelo zanimiv teden.
Tednikova knjigarnica
PERZEPOLIS - strip, ki ga ne smete prezreti
erzepoCis
m
Zgodba o otroštvu
Pred leti sem vas, spoštovani bralci Knjigarnice, navduševala za strip Arta Spiegelmana MAUS: zgodba o preživetju (1. knj. : Krvava zgodovina mojega očeta. 2. knj.: In tu so se začele moje težave. Prevod Oto Luthar. Ljubljana: Založba ZRC, 2003. 159 in 135 str.), presenetljiv avtobiografski roman v slikah o holokavstu. Tri leta pozneje sem z ena-kini veseljem opisovala zajeten roman v stripu Odeje (Craig Thompson. Prevod Mojca Krevel. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2006. Zbirka Odisej. 582 str.), čudovito avtobiografijo odraščanja. Tokrat znova priporočam strip, avtobiografsko pripoved, a ženske avtorice. Perzepolis je naslov in navdušil me je enako kot prej navedena stripovska albuma. Avtorica je Marjane Satrapi, kije bila rojena leta 1969 v Rasthu v Iranu. Otroštvo je preživela v Teheranu, kjer je končala francosko gimnazijo. Prav to obdobje je predmet zgodbe v stripu prve knjige Perzepolis, ki jo je za slovenske bralce prevedel Uroš Zorman in je izšla s podporo francoskega ministrstva za zunanje zadeve, ki ga zastopa Francoski inštitut Charles Nodier v Ljubljani. Slovensko izdajo sta založili Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta in Društvo za širjenje filmske kulture KlNO.
Perzepolis je likovno dopadljiv strip, ki s čisto, v ornament zagledano sliko in risbo riše in piše dramo otroštva iranske deklice. Skozi družinsko življenje sledi bralec, gledalec večplastno pripoved o padcu šaha Reze Pahlavija, o vojni med Iranom in Irakom, o interesih kapitala za nafto, o vzpostavitvi najtrše vladavine skrajnežev ... Vsa trpkost v družini, ki je liberalna, vse nasilje, ki ga deklič doživlja, je omehčano z dekletovim neverjetnim revolucionarnim duhom ter željo po preroštvu. Avtorica skozi lasten literarni (slikarski) lik kritično in ljubeznivo niza dogodivščine, ki so sicer podobne vsem odraščajočim: uporništvo, želja po samoportditvi, ljubezni, drugačnosti, prijateljstvu, zabavi... Toda v deželi, kjer je represivni aparat naravnan do maksimuma, je vendarle biti otrok, najstnik nekoliko drugače in krajše. Deklica je razborita in dolgojezična, zato je venomer v nevarnosti pred »varuhi reda«, krši pravila oblačenja, izziva, a hkrati zrelo razmišlja o bogu in veri, krivicah... A hkrati je Perzepolis družinska saga iz sveta, katerega sliko si tod ustvarjamo le s pomočjo televizijskega ekrana.
Perzepolis je bil v letih 2000 in 2003 v štirih delih izdan v pariški založbi L'Association, leta 2007 pa je doživel animirano filmsko priredbo. Bil je nagrajen v Cannesu, nominiran za evropsko filmsko nagrado in ameriškega oskarja.
Knjigo priporočam učencem zadnjih razredov osnovne šole, dijakom in odraslim.
Liljana Klemenčič
Foto: OORK
Foto: OORK
Ormož • Naj prostovoljka 2007 Metka Bombek
Časa je dovolj, le razporediti si ga je treba
Mladinski svet Slovenije je podelil priznanja za naj prostovoljko 2007, naj prostovoljca 2007 in naj prostovoljski projekt 2007. Priznanje za naj prostovoljko 2007 je dobila Metka Bombek iz Ormoža, ki že pet let dela kot prostovoljka v Domu starejših občanov Ormož in vodi skupino za samopomoč Vrtnica.
V Domu starejših občanov v Ormožu so z njenim delom in delom skupno 25 prostovoljcev, ki pomagajo v domu, zelo zadovoljni. »Naši zvesti prostovoljci so del nas od vsega začetka delovanja doma in prav oni so bili tisti, ki so nam stali ob strani in bili dober glasnik o našem delu in življenju v naši stavbi ravno v začetnih letih, ko je okolica še rabila, da nas sprejme v svojo sredino in nam da priložnost za razvoj naše dejavnosti. Tako si danes ne bi mogli predstavljati nobenega pomembnega dogodka v naši ustanovi brez naših stalnih prostovoljcev, še posebej pa smo jim hvaležni, ko nas obiščejo kar tako in z nami radi poklepetajo, spijejo ka-pučino, nas naučijo kakšnih novih znanj in veščin, z njimi zaigramo karte ali človek ne jezi se, nam npr. prinesejo košaro češenj in so z nami preprosto zato, ker nas imajo radi,« so povedali v domu.
Ko je Mladinski svet Slovenije razpisal projekt za naj prostovoljko 2007, so v domu soglasno za naj prostovoljko 2007 izbrali Metko Bombek. V obrazložitvi so zapisali, da so jo izbrali na podlagi vseh njeni humanih in nesebičnih dejanj do njihovih stanovalcev. »Je sovoditeljica skupine starih ljudi za samopomoč Vrtnica, organizira in vodi različne delavnice - izdelki iz slanega testa, razni aranžmaji, rože iz papirja, zeliščarske delavnice. Udeležuje se individualnih pogovorov s stanovalci našega doma, spremlja stanovalce na sprehode, sejme in izlete. Sodeluje v domskih projektih, organiziranju in izvajanju pustne povorke, večjih prireditev, animacij za naše stanovalce. Sodeluje pri pridobivanju novih prostovoljcev in osveščanju ljudi v okolici.
Kot organizacija imamo
Metka Bombek je za trenutek v klepet zapletla predsednika dr. Danila Turka in ga povabila na obisk prleškega konca Slovenije.
malo možnosti za poplačilo dobrote našim prostovoljcem, zato smo veseli, da smo gospe Metki smeli vsaj na tak način pokazati hvaležnost za njen trud,« so prepričani v centru.
Potrebujemo več prostovoljcev
Metka Bombek je srčna ženska, ki ima vedno dovolj časa zase in še za druge. Aktivni del svojega življenja je preživela na Framu, zadnjih 16 let, odkar je v pokoju, pa je novi dom našla v Ormožu. Ko je obiskovala stanovalko ormoškega doma, so zaposleni opazili, kako lepo zna ravnati s starejšimi in so jo začeli nagovarjati, naj se jim pridruži kot prostovoljka. Po letu dni nagovarjanja je le prevzela skupino za samopomoč, ki se srečuje vsak teden za dve uri. »To je neka obveza, stanovalci te čakajo, se sprašujejo, kje si, vsi se veselimo tega rednega druženja. Starejši se radi
gibljejo, urejajo okolico, kaj olepšujejo in tako nam mine čas. Vedo, danes se bomo imeli lepo, nekaj bomo skupaj doživeli, dan bo drugačen, posušili bomo sadje, pripravili čajne mešanice, praznovali rojstni dan. Gre za timsko delo, ki se vedno konča s kavi-co in kakšno sladico. V skupini delava skupaj z Jelko Krajc, delovno terapevtko, s katero je sodelovanje krasno,« je povedala Metka Bombek.
Sedaj so tudi za njihovo skupino počitnice, pa gospa Metka vedno najde kak izgovor, da le gre v dom. »Vsem vedno stisnem roko. Človeška toplina, ta stik, jim veliko pomeni. Najhuje je, ko kdo odide, umre.
V Sloveniji je 600 takih skupin, v ormoškem domu pa devet. Prostovoljcev bi lahko bilo veliko več, saj se nam jesen življenja hitro približuje. Zunanje sodelavce stanovalci še bolj cenijo.
Prostovoljstvo je nekaj za dušo, ko za sebe in za drugega
Metka Bombek skupaj z Jelko Krajnc tvori odličen tim.
nekaj dobrega narediš. Je humana gesta, je toplina in sočutje do človeka, še posebej do tistega, ki je ostarel. Pri delu pa je potrebna prijaznost, potrpežljivost in vljudnost.«
Ko opazujem lepo urejeno okolje, v katerem živi in mi pove, da ima čas tudi kaj prebrati, potovati in da zjutraj tudi rada poleži, občasno poskrbi tudi za ostarelo mamo, pa je ob tem vse urejeno in zlikano, ji enostavno moram verjeti, da čas je, le razporediti si ga je treba pravilno. Pravi, da odkar je v pokoju, naredi stvari z veseljem, v večjem miru, ni več tiste ihte kot takrat, ko si še v službi. V veliko veselje ji je pri vsem, kar počne, tudi dejstvo, da jo pri tem podpira tudi njen mož.
Zelo rada se spomni tudi slovesnosti ob podelitvi priznanja. Prireditev sta gostila predsednik dr. Danilo Türk in Barbara Miklič Türk v vili Po-drožnik v Ljubljani, prisotna pa je bila tudi ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjetka Cotman. Pravi, da gre za ganjeno doživetje, ki ga je delila s svojo spremljevalko. »Na prireditev me je spremljala Jelka Krajnc, ki mi je posvetila ves dan in se razdajala za mene. Podelitev je bila popoldne, pred tem pa sva šli na obisk še k hčeri ene izmed stanovalk doma. Bilo je zelo lepo, napisala mi je ganljivo zahvalno pismo. Na prireditvi je bilo prisotnih okrog 130 posameznikov, ki so prejeli priznanja. V Sloveniji je okrog 14.000 prostovoljcev, elita pa je prejela priznanja, kot je ob tej priložnosti povedal predsednik dr. Türk. Bil je čudovit dan, ki sva si ga polepšali še v pozni večer.« Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: CSD
Foto: CSD
(Ne)spoštovanje države
Pred dnevi sem po nekaj letih ponovno prestopil vrata italijanskega parlamenta.
Šel sem pozdravit stare prijatelje, s katerimi sem sodeloval v preteklosti in ki so me včasih poslušali kot političnega svetovalca, ki je obvladal notranjo in zunanjo politiko. Za italijanske razmere sem bil takrat izredno mlad, vendar politiki in ministri so me sprejemali. Šele danes se zavedam, kakšna čast me je doletela v življenju.
V trenutku, ko sem se približal vhodu državne zgradbe sredi Večnega mesta, me je častna straža italijanske mornarice pozdravila. Enako ob mojem odhodu nekaj ur kasneje.
Včasih sem bil navajen na takšen protokol, kot del vsakdanjega življenja, danes, ko sem zašel v gospodarske vode in ko živim v okolju, kjer so državni simboli obravnavani na precej drugačen način, pa sem občutil, da je v takšni simboliki nekaj, o čemer je vredno razmisliti.
Mornarja, ki sta se postavila na »pozor«, sta sestavni, obrambni del neke države, za katero sta pripravljena žrtvovati življenje. Morda takšne besede lahko izpadejo zelo staromodne in popolnoma izven današnjega zgodovinskega konteksta, a sem prepričan, da je dejansko obratno. Mornarja predstavljata del obrambnih sil, ki ponovno postajajo pomembni dejavnik v mednarodnih odnosih. Po padcu Berlinskega zidu se je »zgodovina vrnila« na prizorišče. Vojne in razne napetosti, ki so bile posredno zamrznjene v bipolarni dobi, so ponovno med nami inpo-membnost domovine oziroma narodne zavesti, kakršno poznamo od francoske revolucije dalje, pridobiva nazaj svojo vlogo pri oblikovanju državotvornosti.
Zelo poenostavljeno: oblast potrebuje uprizarjanje svoje moči in prisotnost, vendar gledano iz drugega nadzornega kota vsi tisti, ki delajo za državo, torej za najvišjo možno institucijo, znotraj katere je zahodni svet kodificiral svoje urejeno življenje, ali, kot bi se izrazil Nicolo Machiavelli, delajo za Vladarja, so vredni uradnega spoštovanja in izkazovanja časti, ker delajo za res publica, za vse nas.
Znotraj taksnega razmišljanja sem vedno podpiral idejo žal neštevilnih političnih predstavnikov naše republike, vojaške parade za praznik 25. junija. Časi razkazovanja moči so minili. Ploskati in pozdravljati vojake, policiste, gasilce in predstavnike civilne zaščite ne skriva nobene skrite želje po nasilju ali nostalgije po preteklosti, temveč izraža spoštovanje in zahvalo s strani države oziroma vseh državljanov do vseh tistih, ki so pripravljeni delati, pomagati in se celo žrtvovati za to, da lahko uživamo v naši vsakdanji blaginji.
Predsednik republike je oseba, v kateri se združijo vsi simboli države, ki predstavlja vse državljane, istočasno pa varuje ustavni red.
Ko smo bili poklicani na volitve, zaradi svoje osebne zgodovine, oddaljenosti od vsakodnevne politike, »aristo-kratičnega« načina življenja, ki se mu mora predati vsak diplomat, nisem bil prepričan, da bo dr. Danilu Türku uspelo.
Danes z veseljem priznam, da sem se motil. Končno, po dolgem času, prvič v zgodovini imamo v Sloveniji predsednika, ki pozna okvirje svoje institucionalne vloge in se obnaša kot najvišji predstavnik republike.
Zaradi našega političnega sistema in zaradi načina izvoljenosti ima funkcija predsednika žal populistično-strankarski pečat, ki se mu je doslej dr. Türk znal izogniti. Upamo, da ne bo nikoli prevzel vedenja predhodnika Milana Kučana, ki se je počutil dolžnega prisostvovati na vsaki gasilski veselici in je s tem »ponižal« svojo državno funkcijo, in da nikoli ne bo upošteval kakršnegakoli navodila iz strani strank, ki so ga kandidirale. Takšen občutek je pretresel državljane v trenutku, ko je zavrnil vse kandidate za veleposlanike, ki jih je predlagala vlada v popolnoma normalnem postopku zamenjave iztečenih mandatov v še popolnoma legitimnem obdobju mandata, glede na dejstvo, daje bila stranka Zares najostrejši nasprotnik vladnega predloga.
Predsednik republike mora ostati institucija super partes, politično brezmadežna, za katerim ne stojijo predstavniki posebnih interesov in na katerega so lahko vsi državljani ponosni.
Smo mlada država, ki se še sramuje svojih simbolov zaradi naše totalitarne preteklosti. Vendar je napočil čas, da postanemo ponosni na vse, kar smo dosegli v zgodovini in da izkažemo spoštovanje našim predstavnikom oziroma institucijam.
Predsednik republike potrebuje svojo palačo, zgradba parlamenta in vlade svojo častno stražo, država svojo parado. Mogoče bomo tako dosegli tudi večje spoštovanje do lastne institucije s strani poslancev. Ko jih bodo pozdravili vsako jutro naši visoki, lepo urejeni vojaki, bodo dvakrat pomislili, preden bodo prestopili prag Državnega zbora brez kravate ali oblečeni v usnjene telovnike.
Ko bodo sami spoštovali državo, jih bodo z večjim navdušenjem spoštovali tudi državljani.
Laris Gaiser
Ptuj • Stanislava Vauda Benčevič želi urediti kvalitetno otroško igrišče
Sonce na krilih metulja in forma viva
Stanislava Vauda Benčevič, samostojna kulturna ustvarjalka, avtorica številnih samostojnih projektov, razstav, performansov, številnih kostumogra-fij v slovenskih gledališčih in še česa, se je marca letos odločila, da bo v Mestnem parku uredila kvalitetno otroško igrišče z ustreznimi certifikati, ki ga želi v prihodnje nadgraditi s formo vivo (razstavo na prostem), s funkcionalnimi in uporabnimi inštalacijami, skulpturami, objekti različnih umetniških ustvarjalcev, ki naj bi luč sveta zagledala do leta 2012, ko bo Ptuj kot partnersko mesto sestavni del projekta Kulturne prestolnice Evrope 2012. Oblikovala je projekt Sonce na krilih metulja - otroško igrišče in forma viva.
Avtor idejnega osnutka otroškega igrišča je krajinski arhitekt Boštjan Vauda, igrišče pa želi avtorica udejaniti skupaj s somišljenimi in podporniki do letošnjega oktobra, do tedna otroka.
Maja se je o projektu pogovarjala z morebitnimi sodelavci, junija in julija je iskala sponzorje in donatorje (kdor želi sodelovati, lahko sredstva podpore nakaže na transakcijski račun pri NKM Si 56 0420 2000 0384 542, s pripisom: za otroško igrišče), v tem mesecu bodo pregledali finančno konstrukcijo in na tiskovni konferenci predstavili projekt, ki je v tem trenutku bolj ali manj pokrit. Sledilo bo naročilo igral, za katere je dobavni rok okrog mesec dni. Dobava in montaža igral naj bi potekala septembra, oktobra pa bi lahko bila že otvoritev na veliko veselje otrok in staršev ter vseh, ki imajo mesto radi, ki želijo, da diha s polnimi pljuči.
Projekt vidi Stanislava kot
del revitalizacije starega mestnega jedra, z obnovo otroškega igrišča se bo povečala kvaliteta življenja, pretok ljudi, ki jim je sprehod po mestu in parku bliže kot posedanje doma, pred televizorjem. Stanislava je ena tistih Ptujčank in Ptujčanov, ki imajo Ptuj v prvi vrsti radi, zato mu želijo vdahniti novo vsebino, da ne bi izgubil svoje duše, ki jo potrebujejo tako prebivalci kot njegovi obiskovalci. Neizbru-šen biser potrebuje le generacijo, ki ga bo spoštovala, imela do njega ustrezen odnos, ga imela rada in skozi to postala njegov ambasador. Idejo za projekt otroškega igrišča je dobila na potovanjih po svetu s svojo družino. V Avstraliji in na Novi Zelandiji ima vsaka večja vas prekrasno otroško igrišče, njuna štiriletna hčerka Dora, ki je potovala s svojima staršema, je na teh igriščih spoznavala otroke, se socializirala, učila tuje jezike, si dokazovala, kaj zmore, in svoji domišljiji puščala pro-
Foto: Črtomir Goznik
Stanislava Vauda Benčevič, kostumografka in avtorica projekta Sonce na krilih metulja in forma viva
sto pot. »Prepričana sem, da če opazujemo svojega otroka na otroškem igrišču, že lahko na nek način spoznavamo, kaj bo delal v življenju.«
Na Ptuju ni otroškega igrišča, ki bi si zaslužilo to ime
Kaj pa Ptuj? Stanislava ne more verjeti, da na celem Ptuju ni otroškega igrišča, ki bi si zaslužilo ime OTROŠKO IGRIŠČE in bi bilo vredno vseh teh nasmejanih, ustvarjalnih in igrivih otrok, ki se s starši sprehajajo po mestu. »Igrišče v Mestnem parku je staro že več kot 40 let, precej uničeno, kovinski deli igral že dolgo niso bili pobarvani, beton na več mestih nevarno zeva iz zemlje, pa se nihče ne zgane. Kje so tudi inšpekcije, ki se ti takoj vsedejo na glavo, če nekaj ne delaš po pravilih? Tu pa gre za otroke, a se nihče ne zgane. Pozabili smo, kaj pomeni otroštvo. Otroci so tu, da nas ponovno spomnijo nanj, da nas opozarjajo nase in na to, kako pomembni so za razvojno, ustvarjalno obdobje otroka igra in sprehodi z družino. Novo otroško igrišče naj bi imelo 24 otroških igral, opremljenih s certifikati, pod igrali naj bi bil zaščitni material, postavili naj bi tudi 12 klopi, koše za smeti in parkirišče za odpadke.
Ptujski Mestni park je lep, tudi ta predel Ptuja si zasluži revitalizacijo, ki bo otrokom omogočala maksimalno možnost kreativnega in rekreativnega izražanja, hkrati pa omogočala družinam in
Foto: Črtomir Goznik
Igrišče v Mestnem parku je staro že več kot 40 let, kljub temu da je dotrajano, pa ga otroci in starši radi obiskujejo. Avtor idejnega osnutka novega otroškega igrišča je krajinski arhitekt Boštjan Vauda.
vrtcem lepe sprehode skozi staro mestno jedro na privlačno igrišče, umetnikom pa bo inspiracija, da bodo v nadaljevanju projekta Sonce na krilih metulja izvedli tudi razstavo na prostem s funkcionalnimi skulpturami, formo vivo, ki bi zavzela območje do Rance,« je projekt predstavila Stanislava Vauda Benčevič, ki je prepričana, da bo prvi del projekta zagledal luč sveta že do oktobra oziroma letošnjega tedna otroka. Pri realizacija računa na ptujsko gospodarstvo, inštitucije, društva, strokovnjake, ki so povezani s Ptujem in otroki, prav tako pa tudi z umetnostjo in kulturo
nasploh. S projektom se pojavlja v vlogi spodbujevalca, idejnega vodje, koordinatorja in realizatorja projekta. Računa, da se vsi skupaj zavedamo pomena kvalitetnega in srečnega življenja svojih ljudi, ustvarjalnosti otrok, ki bodo družbi lahko v prihodnje veliko dajali, ker so tudi sami v dobi svojega odraščanja marsikaj dobili, še poudarja Stanka. Otrokom je potrebno nekaj ponuditi; vandalizem je že neka posledica, ker je potrebno otrokom nekaj ponuditi, tu vedno nekaj dobiš, četudi ne vlagaš. Na nek način je projekt v bistvu tudi provokacija, da se spomnimo,
da smo urbana družba, da ni več travnikov, kjer bi se lahko otroci podili, da otroci potrebujejo prostor za igro, da vsi skupaj potrebujejo sprehode, da so družine skupaj.
V prvem delu projekta Stanislava Vauda ob sebi navaja kot sodelujoče ptujsko gospodarstvo kot sponzorje oziroma donatorje otroških igral, MO Ptuj kot finančno podpornico nekaterih igral in infrastrukture projekta, društvo Stara steklarska, CID in Društvo prijateljev mladine Ptuj kot operativne,vsebinske in moralne podpornike projekta.
MG
Narin • Srečanje turističnih vasi
Tudi podlehniško društvo se je predstavilo
Člani TD Podlehnik so se julija udeležili srečanja Turističnih vasi Slovenije in zamejstva v Narinu. Prireditev je bila že deseta zapored. Člani TD so domačo občino Podlehnik predstavili z bogatim kulturnim programom in kulinarično ponudbo.
Tako so zapele ljudske pevke TD, ki jih vodi Marija Vaupotič, zaigrali ljudski
godci Haloški veseljaki pod vodstvom Franca Butolena, plesalci so zaplesali, skupina
za ohranjanje šeg in navad pa je prikazala luščenje koruze. Med velikim številom
stojnic so predstavili domači kraj, haloško vino in kulinarične dobrote. Veliko število
mimoidočih je dokazalo, da imajo obiskovalcem kaj ponuditi. Predsednik TD Milan Vidovič pa je med številnimi govorci predstavil delovanje TD in predstavil lepote občine Podlehnik. Organizator prireditve v Narinu je bilo Društvo podeželskih žena Narin s predsednico Dragico Kaluža. Med govorci so bili tudi župan in predstavniki za kmetijstvo ter predsedniki oziroma predstavniki vseh sodelujočih iz cele Slovenije in zamejstva.
Člani TD so si ogledali še Postojno, spoznali Postojnsko jamo, si ogledali Predjamski grad, v nedeljo pa preživeli lep in prijeten dan ob spo-
znavanju lepot Krasa.
Sicer pa je za prireditev v Narinu značilno, da želijo pripomoči k razvoju slovenskega podeželja in podeželskega turizma. Poseben poudarek je na razvoju proizvodov in storitev na področju kmetijstva in turizma, poleg tega pa tudi na področju okoljske vzgoje in trajnostnega razvoja podeželja kot tudi razvoja človeških virov. Vas Narin je v občini Pivka, ki tovrstne razvojne programe podpira, saj je podeželski turizem nadvse pomemben segment trajnostnega razvoja podeželja. Pivka namreč nima večje industrije.
Zdenka Golub
Tenis
Slovenci z Blažem na čelu evropski prvaki
Stran 16
Rokomet
Cilji ptujskih klubov so visoki
Stran 16
Nogomet
V novi sezoni zanimivo in atraktivno
Stran 17
Rokomet
Pričetek pripravljalnih tekem
Stran 17
OI Peking 2008
10000 nastopajočih in prav toliko želja
Strani 19
Nogomet
Ptujčani premierno, Kidričani »stari mački« Strani 18
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
<!J->oíluíajt¿ naí na íu¿toun¿m íjibtu!
RADIOPTUJ
tea- afeletcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska liga
Točka iz Maribora lep obet pred nedeljo
Slovenski nogometni prvo-ligaši so s tekmo Interblock - Koper v ponedeljek zaključili 3. krog. Prav omenjena tekma pa je pripomogla k temu, da je že prišlo do prve spremembe na trenerski klopi: Hrvat Dragan Skočič ni več trener Ljubljančanov. K temu je delno pripomogel slabši start njegove ekipe, glavni vzrok pa je stalno nezadovoljstvo z njegovim delom, ki je bilo prisotno med navijači in tudi igralci. Obenem je predsednik kluba Joc Pečečnik (eden redkih, ki imajo o Skoči-ču dobro mnenje) napovedal, da ne bo več sodeloval pri strokovnih vprašanjih v klubu, ampak bo za to skrbel strokovni štab, na čelu z njegovim svetovalcem Srečkom Katancem in športnim direktorjem Nena-dom Protego.
Pri ptujskem prvoligašu so si po tekmi v Mariboru vsak malo oddahnili, saj so vendarle dosegli prvi zadetek, obenem pa vknjižili prvo točko. Čudoviti zadetek je iz prostega strela z velike razdalje dosegel Marko Drevenšek, ki je ta dogodek po tekmi opisal takole: »Na treningih sem zadnje čase veliko vadil proste strele, obenem pa
Labod Drava - Hit Goricae, nedelja, 10. 8., ob 17.00 na Ptuju
Marko Drevenšek (Labod Drava, na sobotnem štajerskem derbiju
mora biti pri takšnem strelu prisotno tudi nekaj športne sreče, da žoga zadane točno tisto mesto, ki si ga izberem. Pred tolikšnim občinstvom, kot je bilo na tekmi v Ljudskem vrtu, je to seveda še lepše. Obenem je Maribor moj nekdanji klub, tako da je bil prisoten še dodatni naboj.«
Kako pa je bil zadovoljen
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Rezultat zaostale tekme 3. kroga: Interblock - Koper 1:2 (0:1); strelci:
Zahora (60); Amusan (33), Šečič (65).
Pari 4. kroga: sobota, 9. 8., ob 17.00: Nafta Lendava - MIK CM Celje, ob 20.00: Rudar Velenje - Interblock; nedelja, 10. 8., ob 17.00: Labod Drava - Hit Gorica, Primorje - Koper, ob 19.30: Domžale - Maribor.
1.	MIK CM CELJE
2.	NAFTA
3.	MARIBOR
4.	DOMŽALE
5.	HIT GORICA
6.	RUDAR VELENJE
7.	KOPER
8.	INTERBLOCK
9.	PRIMORJE
10.	LABOD DRAVA
2
4:0 5:2 B:4 4:2 5:5 3:4 5:7 4:5 1:4 1:5
s celotno predstavo svoje ekipe?
Marko Drevenšek: »Predvsem je važno, da smo tokrat pokazali pravi odnos do kluba in da smo iz sebe iztisnili zadnje atome moči. Po mojem mnenju je remi pravičen, saj je Maribor v drugem polčasu prevzel pobudo v igri in je izvajal številne strele iz kota. V isti sapi moram povedati, da bi to tekmo zagotovo dobili, če bi dosegli še drugi zadetek, saj smo si pripravili nekaj priložnosti.«
Kaj vam ta točka pomeni pred nedeljsko tekmo z Gorico?
Marko Drevenšek: »To je
zagotovo lepa vzpodbuda in obet pred nedeljsko tekmo. Upam, da nam bo sedaj šlo v nadaljevanju bolje in da bomo uspešno zbirali točke!«
Na Ptuj prihaja Primož Gliha
Prva priložnost bo že v nedeljo, ko prihaja na ptujski Mestni stadion ekipa Hit Gorice. Vodenje le-te je pred letošnjo sezono prevzel Primož Gli-
Najboljši strelci: 3 zadetke: Etien Velikonja (HIT Gorica), Dario Zahora (Interblock), Zoran Pavlovič (Maribor); 2 zadetka: Andraž Kirm (Domžale), Dejan Urbanč (MIK CM Celje), Aleš Čeh (Nafta Lendava), Edin Junuzovič (Rudar Velenje); 1 zadetek: Marko Drevenšek (Labod Drava), Martin Pregelj (Interblock), Jozsef Sebok, Damjan Ošlaj (oba Nafta Lendava), Darijo Biščan (MIK CM Celje), Mitja Zatkovič, Džengis Čavuševič (oba Domžale), Damjan Trifko-vič (Rudar Velenje), Marcos Morales Tavares, Marko Popovič (oba Maribor), Aris Zarifovič, Milan Osterc (oba HIT Gorica), Matej Mlakar (Primorje), Boštjan Kreft, Patrik Ipavec, Saša Božičič, Sunday Amusan, Edin Šečič (vsi Koper), Spasoje Bulajič (MIK CM Celje).
Rezultati medsebojnih tekem Drave in Hit Gorice v preteklem prvenstvu:
6. krog: Drava - HIT Gorica 1:0 (Grbec)
15. krog: Hit Gorica - Drava 1:1 (Osterc; Zilič)
24. krog: Drava - HIT Gorica 1:3 (Kelenc; 2x Komel, Demirovič)
33. krog: HIT Gorica - Drava 1:0 (Ekpoki)

Foto: Črtomir Goznik
beli dres) in Zoran Pavlovič (Maribor) sta bila strelca za svoji ekipi : se bo kateri vpisal med strelce tudi v tem krogu?
ha, ki je na Ptuju hitro, že po treh krogih, zaključil trenersko premiero. Z novo ekipo ima po napovedih precej drugačne namene, dobro pa mu je uspel tudi start v novo sezono (remi in zmaga). Ta vtis je nekoliko pokvaril poraz v tretjem krogu proti Rudarju doma, a smo po ogledu posnetkov tekme lahko ugotovili, da so si Gori-čani pripravili izredno veliko priložnosti, realizacija pa je tokrat popolnoma odpovedala. Moštvo Gorice bo na Ptuj prišlo v okrepljeni zasedbi, saj se je ekipi med tednom pridružil Japonec Hidetoshi Wakui, ki je pred časom že igral v Sloveniji, in sicer za Interblock. Ptujski trener Ljubinko Drulovič bo moral posebno pozornost nameniti veteranu Enesu De-miroviču, ki je alfa in omega goriške ekipe, ob njem pa vsaj še Ostercu, Kovačeviču in Velikonji. Pred sezono je Go-ričane okrepil nekdanji član Drave Gorazd Gorinšek, ki je nazadnje igral v Celju, zaenkrat pa je dobil bolj malo priložnosti za igro.
Labod Drava je doslej vse tri tekme začela s spremenje-
Foto: Črtomir Goznik
Viana Xavier Fernandes (Labod Drava) je uvodno srečanje za novo ekipo odigral na visokem nivoju.
no sestavo. Temu so botrovale predvsem poškodbe (Horvat, Radetič) in kartoni (Bošnjak), nekaj rošad pa je trener Dru-lovič opravil zaradi slabših iger. Pred tekmo z Gorico ima še najmanj razlogov za menjave, saj je ekipa, ki jo je poslal v igro v Mariboru, upravičila njegovo zaupanje. Med njimi je bil tudi Portugalec, 25-letni Viana Fernandes, ki je igral na bočnem položaju in je dobro zapiral prostor na desni strani igrišča, obenem pa je v nekaterih primerih sodeloval v ofenzivnih akcijah. Prav sodelovanje obrambnih igralcev v fazi napada pa bo ena od ključ-
nih točk morebitnega uspeha, saj sicer do osamljenega napadalca Seada Ziliča ne prihaja dovolj uporabnih žog.
V tem krogu bosta odigrana tudi dva derbija: v prvem se bosta pomerila Domžale in Maribor, v drugem pa ekipi, ki zasedata vrh prvenstvene razpredelnice, Nafta in Mik CM Celje. Ne glede na razplet teh tekem pa lahko že sedaj govorimo o izenačenem prvenstvu, saj prav nobena ekipa ne odstopa od ostalih v tolikšni meri, da bi si lahko hitro zagotovila veliko prednost.
JM
Nogomet - prijateljska tekma: Gerečja vas LKW Jack - Labod Drava 0:11 (0:3)
Strelci: Grbec 4, Bošnjak 3, Halilovič, Kronaveter, Kelenc In Zilič po enega.
Gerečja vas: Klemenčič, Kokot, Sagadin, Emeršič, Horvat, Lešnik, Rozman, Hertiš, Gerečnik, Slaček. Igral je še: Kaisesberger. Trener: Igor Vorih.
Labod Drava: Germič, Filipovič, Xavier, Andelkovič, Grižonič, Halilovič, Drevenšek, Kronaveter, Ogu, Kelenc, Zilič. Igrali so še: Bakovič, Bošnjak, Joldič, Grbec, Prejac, Gavez, Vrabl. Trener: Ljubinko Drulovič.
Nogometaši ptujske ekipe Labod Drave so gostovali v Gerečji vasi, kjer so se v prijateljskem srečanju pomerili z domačo ekipo. Po pričakovanjih so zmagali Ptujčani, ki so bili strelsko zelo razpoloženi, saj so dosegli kar enajst zadetkov. Če se po jutru dan pozna, potem je to dobra napoved za nedeljsko srečanje s HlT Gorico.
Danilo Klajnšek
0
0
1
2
2
1
2
Tenis • Ekipno evropsko prvenstvo do 18 let
Slovenci z Blažem na čelu evropski prvaki!
Mladi slovenski teniški igralci U-18 so v sredo v italijanski Veroni dosegli enega največjih uspehov slovenskega tenisa: na ekipnem evropskem prvenstvu (EEP) za igralce do 18. leta starosti so namreč zmagali in postali evropski prvaki! Ekipe so sestavljali trije igralci, ki so odigrali dva posamična dvoboja in igro dvojic.
Kvalifikacijski turnir v Kopru
Tekmovanje se je začelo prejšnji teden s štirimi kvalifikacijskimi turnirji (Opava
-	Češka, La Rochelle - Francija, Piestany - Slovaška in Koper
-	Slovenija), kjer je na vsakem prizorišču nastopalo sedem ekip. Na finalni turnir v Vero-no sta vodili prvi dve mesti iz vsakega turnirja. Slovenci so tekmovali na domačem turnirju v Kopru, kjer so bili 4. nosilci (1. Rusija, 2. Hrvaška, 3. Belorusija). Selektor Borut Urh je v ekipo uvrstil Blaža Rolo, Tomislava Ternarja in Toma Kočevarja Dešmana, rezerva pa je bil Domen Ko-relc. Čeprav po rangu niso spadali med favorite, so na igrišču zaigrali odlično in v prem krogu s 3:0 premagali Moldavijo. Sledila je odločilna tekma za uvrstitev v finale s Hrvati, kjer so naši mušketirji presegli vsa pričakovanja in zmagali brez izgubljenega seta. Blaž Rola, ki je
v imel v slovenski reprezentanci status prvega igralca, je bil boljši od Marina Draganja. V drugem polfinalu so bili Belo-rusi boljši od Rusov, tako da se nobenemu od prvih nosilcev ni uspelo uvrstiti v finale. Le-ta je bil zgolj zaradi prestižnega pomena, naši igralci pa so ga dobili z rezultatom 2:1 (Rola in Kočevar-Dešman sta dobila oba posamična dvoboja).
Blaž je o tem turnirju povedal: »Na turnir smo odšli brez pretiranih pričakovanj, samo odigrat po svojih najboljših močeh. Ko pa smo začeli igrati, so naše predstave presenetile v pozitivnem smislu vse spremljevalce, celo nas same. Dvoboj s Hrvati smo odigrali zares vrhunsko, spraševali smo se že, če je sploh mogoče igrati bolje in če lahko s takšno igro sploh izgubimo kakšen dvoboj.«
Finalni turnir v Veroni
Na finalni turnir v Verono so se poleg Slovencev in Beloru-sov uvrstile še reprezentance Francije (1. nosilci), Srbije, Poljske, Italije (4), Nemčije in Velike Britanije (2). Naši so bili kot zmagovalci predtekmovalnega turnirja 3. nosilci in so se v prvem krogu pomerili s Poljaki. Slednji našim niso bili dorasel tekmec, tako da se je dvoboj končal z rezultatom 3:0. Sledil je polfinalni dvoboj s Srbi, ki so
Slovenska ekipa, ki je zmagala na evropskem ekipnem prvenstvu U-18.
v 1. krogu izločili Francoze (pri obeh točkah je sodeloval Filip Krajinovič, letošnji polfinalist Wimbledona). Omenjeni igralec je v tem polfinalnem dvoboju prvi premagal Ptujčana Blaža Rolo, ki je sicer nanizal
Rokomet • ŽRK Mercator Tenzor Ptuj
Cilji ostajajo visoki
V ponedeljek popoldne so se pred ŠD Mladiko zbrale rokometašice Mercatorja Ten-zorja Ptuj in pričele priprave na novo prvenstvo. Kljub spremenjeni ekipi ostajajo njihovi cilji visoki. V preteklem prvenstvu so osvojile dve tretji mesti, najprej v prvenstvu, nato še v pokalnem tekmovanju. Z njima so bili v klubu zadovoljni, saj so imeli precej težav z igralskim kadrom.
Tudi začetek prestopnega roka ni bil nič kaj rožnat, saj so iz kluba odšle reprezentančna vratarka Miša Martinček in Vesna Puš (obe k ljubljanski Olimpiji) ter Martina Strmšek,
ki bo kariero nadaljevala v Žalcu. V klubu je ostala Kristina Mihič, največja okrepitev pa je vsekakor izkušena Anja Fre-šer, ki je na Ptuj prišla iz Krima Mercatorja. Najbolj pereče je bilo vprašanje vratark, ki so ga rešili s prihodom mladinske in kadetske reprezentantke Tjaše Pikl (Žalec) in Simone Gregorec. Na zunanjem igralnem mestu so se okrepili še s Stelo Mateša iz varaždinske Koke. Veliko pa pomeni ponovna vrnitev na igrišče Tjaše Brumen. »Na prvem treningu je bilo petnajst igralk. Manjkala je Nastja Prapotnik, ki je bila na zadnji reprezentančni
akciji. Ni pa bilo tudi reprezen-tantke Jelene Kikanovič, ki je poškodovana. Računamo, da bi se Jelena in krožna napa-dalka Danijela Volarevič (po porodu) priključili ekipi pred pričetkom končnice. V začetku bomo trikrat tedensko trenirali po dvakrat na dan, ostale dneve pa enkrat. Prvo srečanje bomo odigrali 16. avgusta, do takrat pa bodo potekale priprave na ptujskem stadionu, v ŠD Mladika in fitnesu,« je po prvem treningu dejal trener ŽRK Mercator Tenzor Ptuj Nikola Bistrovič.
Danilo Klajnšek
Novinke v ekipi ZRK Mercator Tenzor Ptuj
same zmage v vseh ostalih posamičnih dvobojih - rezultat je bil 2:6, 7:5, 3:6. Na srečo je drugi posamični dvoboj dobil To-mislav Ternar, tako da je za preboj v finale odločala igra dvojic. Kapetan reprezentance Borut Urh je na igrišče poslal par Rola/Kočevar-Dešman. Naša mladinca sta prvi set dobila v podaljšani igri (2), drugega pa z enim breakom izgubila (3:6). Sledil je odločilni set, ki je bil prava preizkušnja za mirnost živcev in koncentracijo. Na koncu se je izteklo sanjsko, saj sta Slovenca zmagala 6:4. Finale je bilo zagotovljeno, tekmec pa je bila reprezentanca Nemčije, ki je v drugem polfinalu premagala domačine. O teh dvobojih je Blaž Rola dejal: »Žreb nam je tokrat prinesel ravno tiste tekmece, ki smo si jih želeli. Poljake smo lahko premagali, zato pa se je prava srhljivka od-
vijala v polfinalu s Srbi; Ternar je zmagal v tie breaku, potem ko je sodnik določil tekmecu kazensko točko, ker je le-ta prevrnil stol. Sam sem igral z enim najbolj perspektivnih igralcev na svetu - Krajinovičem, ki je že vodil 6:2, 4:2. Obrnil sem rezultat in dobil drugi set ter v tretjem že vodil 3:2. Nato mi je odvzel servis in na koncu zmagal po treh urah in pol. Po eni uri premora sva s Kočevarjem igrala dvojice in tudi dobila prvi set. Nato sta se začela tekmeca norčevati in domišljavo obnašati, kar je celotno našo reprezentanco vrglo s tira, tudi sicer zelo mirnega selektorja. Ko sva dobila tretji set, je bilo to boljše, kot da bi slavil v finalu. Pol ure smo s spremljevalci slavili samo na terenu, nadaljevali pa smo v slačilnicah. Res veličastno!«
Kapetan je končal v bazenu
Sredin finale je bil za naše velika nagrada za prikazano v dosedanjem delu tekmovanja, saj so se izkazali z izredno homogenostjo. Tudi selektor Urh je znal v pravem trenutku s svojimi nasveti vzpodbuditi igralce, da so prikazali vse svoje znanje. V finalnih dvobojih so možnosti skoraj vedno 50:50, saj lahko o zmagi odločajo podrobnosti in trenutna dnevna forma. Finalni dvoboj so naši začeli odlično, saj je Tomislav Ternar z zmago proti Ralphu Regusu na igrišču št. 2 popeljal svoje moštvo v vodstvo. Zadnji kamenček v mozaiku čudovite zgodbe pri doseganju enega največjih uspehov slovenskega mladinskega tenisa je dodal član TK Terme Ptuj Blaž Rola, ki je s svojo peto posamično zmago proti Stebeju dokončno popeljal Slovenijo na najvišjo stopničko. Ekipni evropski prvaki so Slovenci!
»Ternar je odigral odlično, sam pa sem že tudi vodil 6:4, 4:1. Nato sem si zadevo nekoliko zapletel in sem moral set reševati po zaostanku 5:6. Od tega trenutka dalje sem dobil 10 točk zapovrstjo in v tie breaku povedel 6:0. Po zaključni žogi smo se spet znašli na ramenih; slavje je bilo veliko. Med drugim smo kapetana vrgli v bazen, saj so v bližini igrišč trije bazeni.«
V športni disciplini, ki ji veliko pozornost namenjajo skoraj vse evropske države, je takšen uspeh še posebej odmeven, našim teniškim mušketirjem pa prinaša številne možnosti za nastope na največjih svetovnih turnirjih. Ker so vsi dvoboji šteli tudi za mladinsko lestvico ITF, lahko pričakujemo, da si bodo naši igralci precej izboljšali svoja mesta na tej lestvici (Rola je trenutno na 66. mestu).
JM
Rokomet • MRK Drava
Hrupič že zavihal rokave
V sredo pozno popoldne so pričeli priprave na novo prvenstvo tudi rokometaši ptujske Drave. Zbrali so se pred športno dvorano Mladika, ki bo nekaj časa njihovo domovanje, seveda pa bodo s pridom izkoriščali tudi druge ptujske
športne objekte in obalo Ptujskega jezera. Na prvem treningu pod vodstvom trenerja Ivana Hrupiča se je zbralo veliko igralcev, med njimi smo opazili tudi Dejana Ivančiča, ki je prišel iz Gorišnice, in veliko mladih.
Očitno je, da so se v klubu zelo dobro organizirali, da želijo z dobrim in kvalitetnim delom narediti korak naprej in se uvrstiti v višji rang tekmovanja. Zavedajo se, da lahko uspejo samo s trdim delom.
Danilo Klajnšek
Ptujski rokometaši so se v sredo zbrali na prvem treningu.
Rokomet • RK Jeruzalem Ormož
Pričetek pripravljalnih tekem
Dobrih deset dni že potekajo priprave slovenskega 1. A rokometnega prvoligaša iz Ormoža. Bliža pa se tudi prva pripravljalna tekma, ki bo v soboto, 9. avgusta, ko se bodo Ormožani pomerili z 1. B-li-gašem iz Gorišnice. Soseda se bosta pomerila v večnamenski dvorani v Gorišnici ob 10. uri. V tej sezoni bosta ekipi Jeruzalema in Gorišnice sodelovali tudi v drugih pogledih: »Z Gorišnico smo se dogovorili o medsebojnem sodelovanju kadetske in mladinske ekipe, ki bo s skupnimi močmi nastopala v kvalitetni 1. mladinski ligi. Kadeti bodo svoje tekme igrali v Gorišnici, mladinci pa v Ormožu. Upam, da bo projekt uspel in da bosta obe strani s sodelovanjem zadovoljni,« nam je novost v Ormožu predstavil predsednik kluba Martin He-bar.
Sicer se v Ormožu zaenkrat največ pozornosti posveča članski ekipi, ki bo prvenstvo v elitnem razredu pričela 13. septembra z domačo tekmo proti škofjeloškemu Merkurju. Dela pred pričetkom prvenstva je v vseh pogledih precej in skoraj vsi v klubu so zavihali rokave. Še posebej težko obdobje je pred igralci, ki vsak dan pretočijo litre znoja: »Mestno grabo in njene 'štenge' poznajo vsi rokometaši, ki so kdajkoli oblekli dres Ormoža. 'Šteng' (danes jih je 31, nekoč 45) in atletskega stadiona se v veliki meri poslužujemo tudi mi. Znano je, da športniki nimamo radi priprav, ampak so osnova za nadaljnje uspehe in delamo po svojim najboljši močeh. Po-
Bojan in Gregor Cudič bosta v letošnji sezoni med nosilci igre Jeruzalema.
membno je, da ni poškodb in upam, da jih tudi v nadaljevanju ne bo. Počasi se približujemo pripravljalnim tekmam, kar nas zelo veseli. Precejšnje število tekem pa nam bo dobro služilo za uigravanje ekipe,« je povedal 28-letni vratar Gregor Čudič, ki ima z vinarji še enoletno pogodbo. Starejši od bratov Čudič je pred Ormožem nosil dres Celja, Radeč, Besancona (Francija), Luzerna (Švica) in Pivke perutninar-stva. Skupaj s svojim mlajšim bratom, 24-letnim Bojanom Čudičem »Hugom«, bo eden izmed nosilcev igre Jeruzalema v tej sezoni: »Menim, da je naša realnost obstanek v ligi. Igrali bomo tekmo po tekmo
in skušali zbrati čim večje število točk,« je še dodal Gregor Čudič. Na treningih trenerja Saše Prapotnika kar mrgoli mladincev, kjer jih je večje število takih, ki prvič opravljajo priprave na svoji rokometni poti. To so Jaša Rajšp, Aljaž Kovačič, Kristjan Budja, Alen Simonič, Matej Be-drač in David Dogša. Od mladincev imajo s članskimi pripravami v preteklosti že nekaj več izkušenj Primož Kra-bonja, David Bogadi, Tadej Sok, Samo Korez in Matej Hebar. »Zadovoljen sem z delom mladincev na treningih. Če bodo fantje dovolj vztrajni, bodo kaj kmalu potrkali na vrata prve ekipe. Sicer pa kar pol-
ovica mladincev že nastopa v 1. A članski ligi,« nam je zaupal Prapotnik. Slednjemu bo kot pomočnik trenerja pomagal Alan Potočnjak, kot trener vratarjev Nenad Potočnjak, fizioterapevt Goran Melnjak in tehnični vodja Anton Sok. V ormoškem klubu so postavili tudi trenerje za mlajše selekcije. Mladince bo vodil Aleš Mesarec, starejše dečke Matjaž Hanželič, mlajše dečke ter mini rokometaše Mladen Grabovac, Aleš Jurčec in Uroš Krstič. Medtem ko mladinci in mlajši dečki že pridno trenirajo, bodo ostale selekcije s svojimi treningi pričele 18. avgusta.
UK
Nogomet • 2. SNL
V novi sezoni zanimivo in atraktivno
Ta konec tedna bodo prvenstvo pričeli nogometaši v 2. slovenski nogometni ligi, kjer se nam obeta zelo zanimivo tekmovanje. Razlog temu je prihod ljubljanske Olimpije, ki se očitno ekspresno vrača v slovenski elitni nogometni razred. Seveda so tukaj še drugi klubi, ki se želijo uvrstiti v 1. SNL, vendar so vsi nekako v senci Ljubljančanov, če ne drugače vsaj medijsko. Kandi-
datov za vrh oziroma prvaka je več, praktično vse ekipe si tega želijo, med njimi tudi Aluminij iz Kidričevega. Ob Olimpiji je v ligo prišel še Šentjur (oba iz tretjih lig), iz 1. SNL je izpadel Livar, v ligi pa je namesto Zavr-ča ostal kranjski Triglav.
Sicer pa so se vsi klubi temeljito pripravljali za jesenski del tekmovanja, med njimi tudi nogometaši Aluminija, ki so odigrali deset pripravljalnih
tekem in v nedeljo v uvodni tekmi novega prvenstva pričakujejo Muro 05 iz Murske Sobote. Lani z Muro niso imeli pretirane sreče, saj bi prvenstvo verjetno končali za mesto višje, če bi osvojili kakšno točko več proti Sobočanom. Slednji pa prihajajo v Kidričevo optimistično razpoloženi, saj računajo, da bodo na koncu zelo visoko. Nekako vsi skupaj sanjajo, da naj bi se Olimpija
litt
Foto: Črtomir Goznik
V letošnji sezoni bo naše področje spet zastopal samo en klub: Aluminij iz Kidričevega (rdeči dresi).
in Mura 05 uvrstili v prvo ligo. Je pa v ligi nekaj klubov, ki jim bo to poskušalo preprečiti. Tu nikakor ne smemo pozabiti Bonifike, Bele krajine, Livarja, na koncu tudi Triglava. Tako ostane na papirju malo klubov, ki se bodo borili za obstanek, a nekdo bo pač moral zasesti mesta pri repu razpredelnice. O najvišjih uvrstitvah se bo odločalo na zeleni površini, veliko pa bo tudi pomenilo, kako so klubi organizirani.
Magnet za gledalce bo vsekakor Olimpija z veliko igralci iz slovenske nogometne pravljice. Kako bodo ti starejši igralci opravili delo, bomo videli, saj so se v vseh predhodnih tekmovanjih dobesedno sprehodili med konkurenco.
Nas najbolj zanimajo Kidri-čani, ki že nekaj let igrajo pomembnejšo vlogo v drugoli-gaškem nogometu. Stavijo na mladost, ki pa se vedno ne obnese, saj prihaja do več nihanj v igri kot v izkušenih ekipah. Veliko je odvisno od samega starta, ne pa tudi odločilno, saj je prvenstvo dolgo. Če se bo dogajanje dejansko razvijalo po napovedih iz klubov, potem se obeta zanimivo, razburljivo in kvalitetno prvenstvo. S tem pa bo največ pridobil nogomet.
Danilo Klajnšek
Judo • Mladinski A-turnir
Lea izpolnila normo za SP
Na mladinskem A-turnirju v Pragi (14th CZECH CUP EJU A-TOURNAMENT FOR JUNIORS U20) je nastopilo 352 tekmovalk in tekmovalcev iz 22 držav. Mladinska reprezentanca Slovenije je osvojila skupaj 5 medalj: Kristina Vršič (JK Duplek) in Tina Trstenjak (JK Sankaku) zlati, Ana Velenšek (JK Sankaku) srebrno in Gašper Jerman (JK Šiška) ter Jan Ratej (JK Bežigrad) bronasti. Lea Murko v kategoriji do 78 kg in Urška Urek nad 78 kg (JK Drava Ptuj) sta tokrat ostali brez medalj, osvojili sta 5. mesti, vendar je bilo to za Leo dovolj, da je osvojila dodatne točke, s katerimi je izpolnila normo za mladinsko Svetovno prvenstvo.
Ptujski tekmovalki sta nastopili drugi dan turnirja, v nedeljo. Lea je bila najprej prosta, nato pa izgubila proti Rusinji Tatiani Sordiyajevi ter tako pristala v repasažu. Sledili sta dve zmagi, najprej proti Madžarki Bernadet Bodo in Nemki Lei Folkerts. V odločilni borbi za kolajno je Lea doživela prvi poraz proti Hrvatici Ivani Maranič, ter tako pristala na končnem 5. mestu. Urška je bila v Pragi dva krat poražena, saj je klonila proti Poljakinjama Nasiadkovi in Jaworskijevi.
Lea je sedaj psihološko razbremenjena, saj se je uvrstila tudi na SP in se bo lahko v miru pripravljala na letošnji glavni tekmi, EP septembra na Poljskem in SP oktobra v Bangkoku. Pred Urško pa je 17. 8., ko bo turnir v Berlinu, še zadnja priložnost, da se uvrsti na SP.
Sebi Kolednik
Atletika • Veteransko EP
Ptujski veterani uspešni na EP
Ljubljana je zadnje dni julija in prve avgusta gostila evropsko prvenstvo za veterane (EVACS), največjo športno prireditev v Sloveniji letos. Tekmovanja se je udeležilo natančno 3693 tekmovalcev iz 50 evropskih držav, skupaj s spremljevalci pa je bilo obiskovalcev še enkrat več. Domače prizorišče je povečalo tudi slovensko udeležbo na 244 udeležencev. Slovenci so skupaj osvojili kar 28 kolajn - 7 zlatih, 9 srebrnih in 12 bronastih.
Večine nekdaj vrhunskih tekmovalcev ni več med aktivnimi, ker po bogati članski karieri izgubijo vse motive v športu in se po malem zapustijo. V ospredje se torej lahko prebijejo tudi tisti, ki so pripravljeni trenirati večkrat na teden in vzdrževati telesno pripravljenost na visokem nivoju. Medtem ko je kultura zdravega in aktivnega življenja drugod po svetu družbeno sprejemljiva in zaželena, je pri nas še vedno obremenjena s predsodki. Nekaj teh so na lastna ušesa slišali tudi ptujski veterani, celo od svojih nekdanjih kolegov. Veterani upravičeno zahtevajo, da jim država nameni več pozornosti, saj so po navadi bolj zdravi in bolj vitalni od povprečnih ljudi, kar pomeni, da so manjše breme za zdravstveno in socialno blagajno.
Program prvenstva je bil sestavljen iz vseh atletskih disciplin v 13 moških in 11 ženskih starostnih skupinah. O nastopu Dejana Dokla, najmlajšega izmed ptujskih veteranov, v suvanju krogle smo že poročali, na tem mestu naj dodamo
njegovo izjavo, da se vedno bolj počuti atleta in kljub temu, da je veteran, napoveduje, da se bo za naslednje leto vrhunsko pripravil. Med ostalimi člani Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj pa se je najbolje uvrstil Branimir Komel na 3000 metrov z zaprekami v kategoriji M45 (od 45 do 50 let). Z novim državnim rekordom v svoji starostni kategoriji s časom 10 minut in 48,68 sekund je bil peti, za kolajno pa je zaostal slabih dvajset sekund. Da bo kandidat za visoke uvrstitve, je napovedal z letošnjimi odličnimi rezultati - z zmago na mitingu v Rijeki na 1500 in 5000 metrov in z naslovom slovenskega državnega prvaka na 1500 metrov. V kategoriji M50 sta nastopila Miki Prstec in Dušan Koren. Prstec je z novim državnim rekordom zasedel sedmo mesto v troskoku (10,24 metra) in osmo v skoku v višino (155 centimetrov). Nekoliko slabše se je Korenu posrečil met kopja, kjer je končal na 14. mestu.
Vsi štirje omenjeni ptujski veterani se pripravljajo na odprto prvenstvo Avstrije in nato Hrvaške, ki bosta v septembru. Naslednje njihovo pomembno tekmovanje so balkanske veteranske igre v Baru v Črni gori. V nadaljevanju sezone pričakujejo izboljšave osebnih rekordov, mogoče še kak državni rekord in željene medalje. Vsem zainteresiranim Ptujčanom sporočajo, da v svoje vrste vabijo vse, ki bi želeli popestriti vsakdan s športno vadbo in s tem izboljšali kvaliteto življenja.
UE
Ptujčani na EVACS-u (od leve): Miki Prstec, Dejan Dokl, Dušan Koren in Branimir Komel.
Foto: UK
Foto: UE
Nogomet • 1. SML in 1. SKL
Ptujcani premierno, Kidričani že »stari mački«
Novo prvenstvo so pričeli tudi mladi nogometaši v 1. slovenski mladinski in kadetski ligi. V letošnjem tekmovanju bo v obeh konkurencah nastopilo po šestnajst ekip, kar je za dve več kot v minulem prvenstvu. Po dolgih letih je naše nogometno področje dobilo še enega predstavnika, in sicer NŠ Poli Drava. Ptujčani so v prvem krogu gostili sovrstnike iz Kopra; mladinci so izgubili, kadeti pa so osvojili prvo točko.
Kidričani so nastopili v Murski Soboti, kjer so mladinci brez težav, še posebej z dobro in učinkovito igro v drugem polčasu, opravili z muraši, kadeti pa so v drugem polčasu popustili in morali priznati premoč domačih mladih nogometašev.
1. SML
REZULTATI 1. KROGA: NŠ Poli Drava - Koper 0:6, Mura 05 - Aluminij 1:4, Triglav - Krka 7:0, MIK CM Celje - Interblock 2:3, Slovan - Dravograd 1:2, Maribor - Bilje Primorje 1:0
NŠ POLI DRAVA - KOPER 0:6
(0:2)
STRELCI: 0:1 Mihailovič (33), 0:2 Ražman (40), 0:3 Mihailovič (54), 0:4 Bešič (56), 0:5 Mačkovšek (6l), 0:6 Mihailovič (90)
NŠ POLI DRAVA: Klevže, Dirnbek, Pečnik, Vidovič, Grajfoner (Roškar), Fekonja, Sahiti (Kozar), D. Krajnc, Vinkovič, Kurež, M. Krajnc (Jazbec).
MURA 05 - ALUMINIJ 1:4 ( 1:1)
STRELCI: 0:1 Krajnc (8), 1:1 Ma-
Grajenščak
Foto: Črtomir Goznik
Igralci NŠ Poli Drava Ptuj (beli dresi) so se letos uvrstili v 1. SML in 1. SKL.
ruško (18. z 11 m), 1:2 Crnčič (47), 1:3 Milec (70. z 11 m), 1:4 Krajnc (87)
ALUMINIJ: Zajc, Draškovič, Mlakar, Meznarič, Lončarič (Kamenšek), Rešek, Krajnc, Šešo (Tominc), Jovič, Crnčič, Milec.
1. SKL
REZULTATI 1. KROGA: NŠ Poli Drava - Koper 1:1, Mura 05 - Aluminij 4:2, Domžale - HIT Gorica 1:1,
Triglav - Krka 1:2, MIK CM Celje - In-terbblock 1:2, Maribor - Bilje Primorje 1:0, Slovan - Dravograd 3:1
NŠ POLI DRAVA - KOPER 1:1
(0:1)
STRELCA: 0:1 Stančič (14), 1:1 Ljubec (80)
NŠ POLI DRAVA: Topič, Goričan (Simonič), Perger, Serdinšek, Roškar, Pernek, Pukšič (Kajzer), Ljubec, Ha-uptman, Matjašič, Pauko.
MURA 05 - ALUMINIJ 4:2
(2:2)
STRELCI: 1:0 Pavel (7), 1:1 Čeh (16), 1:2 Perger (26), 2:2 Pavel (28), 3:2 Svet (61), 4:2 Svet (70)
ALUMINIJ: Duh, Čeh (Greifoner), Ostroško, Holcman (Pulko), Polajžer, Medved, Vindiš (Kajtazi), Perger (Žu-rej), Pulčko, Petek, Rumež (Koren).
Danilo Klajnšek
Pohod na najvišji vrh MO Ptuj
Minulo soboto so člani Planinskega društva Ptuj počastili praznik mestne občine Ptuj s pohodom na najvišji vrh občine, na Dolgi kamen v Gra-jenščaku. Pohod, ki se je začel pred Mestno hišo, je trajal dolge štiri ure, srečanje na cilju pa je trajalo celo popoldne.
Pohod so pričeli na Mestnem trgu, nadaljevali po Prešernovi ulici preko grajskega hriba do srednješolskega centra in po Volkmerjevi cesti na Mestni Vrh proti Knezovemu ribniku po označeni gozdni učni poti. Znašli so se med vinogradi na
Foto: Patricija Babosek
Pohod, ki se je začel pred Mestno hišo, je trajal dolge štiri ure, srečanje na cilju pa je trajalo celo popoldne.
Foto: Patricija Babosek
Pohodniki so pili vodo iz vodo-hrana.
Mestnem Vrhu, se po gozdu spustili v Lisičnik na Mestnem Vrhu, nato pa povzpeli v Gra-jenščak. Od tod so še nekaj časa hodili po lokalni cesti do kapele v Grajenščaku ter po gozdni cesti prispeli na koto 417m, kjer je vodohran Komunalnega podjetja Ptuj, kjer je bila predvidena malica. Vreme je bilo 55 pohodnikom več kot naklonjeno, še najlepše pa je bilo, ko so prišli v varno zavetje sence, saj je proti 12. uri sonce že pošteno pripekalo. Pot sicer zahteva približno tri ure efektivne hoje, vendar so si
pohodniki vzeli malo več časa, saj so se pri marsikateri hiši, ki jim je ponudila gostoljubje, ustavili in okrepčali. Po štirih urah so prispeli na cilj, kjer so jih že pričakali, tisti, ki se niso peš podali na cilj, pač pa so pripravili malico za izčrpane po-hodnike. V prijetnem hladu so se odpočili, okrepčali, imeli pa so možnost popiti vodo iz vo-dohrana, kar je bil pravi ritual, saj so se večinoma vsi prišleki kot prvo podali po požirek vode, užitek pa naporni hoji pa je bil tudi prelep razgled, saj je v neposredni bližini vodohra-
na tudi razgledna točka, kjer se oko odpočije s pogledom na prelepo naravo. Po besedah predsednika Planinskega društva Ptuj Janeza Vertiča se pohod vključuje v okvir prireditev ob prazniku Mestne občine Ptuj in je že tradicionalen. Sama hoja in pot nista pretirano naporni, ključni namen pa je seveda druženje. Pri povrat-ku so se spustili nazaj do kapele v Grajenščaku, od tod pa so se odpeljali z avtobusom nazaj na Ptuj.
Patricija Babosek
Športni napovednik
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 4. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Nafta - MIK CM Celje; 20.00: Rudar Velenje - Interblock; NEDELJA ob 17.00: Labod Drava - HIT Gorica, Primorje - Koper; 19.30: Domžale - Maribor.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 1. KROGA - SOBOTA ob 17.30: Krško - Livar; NEDELJA ob 17.30: Aluminij - Mura 05, Olimpija - Bela krajina, Triglav - Šentjur; 18.00: Bonifika - Zagorje.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 1. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Trgovine Jager - Stojnci, Kovinar Štore - Mons Claudius, Malečnik - Dravinja Kostroj, Tehnostroj Veržej - Paloma; NEDELJA ob 17.00: Čarda - Simer Šampion, Šmartno - Koroška Dravograd, Odranci - Črenšovci.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
2. KROG: Aluminij - Triglav (sobota ob 18.00), HIT Gorica - NŠ Poli Drava (sobota ob 18.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
2. KROG: Aluminij - Triglav (sobota ob 16.00), HIT Gorica - NŠ Poli Drava (sobota ob 16.00)
LIGA U - 14 VZHOD
1. KROG: MIK CM Celje - Aluminij
Danilo Klajnšek
Memorialni turnir v Slovenji vasi
V	soboto in nedeljo bosta v Slovenji vasi potekala zanimiva memo-rialna nogometna turnirja, ki bosta potekala v spomin na preminule člane NK Slovenja vas (Alojza Podhostnika, Maksa Zupaniča, Franca Šeruga, Antona Gasenburgerja, Aleksandra Gašljeviča, Marjana Vidovi-ča, Andreja Petka in Andreja Kokola).
V	soboto se bodo od 10. ure naprej med sabo merile ekipe Šentjur, Videm, Skorba, Atleti & CO, Slovenja vas, Boč, MCA Dobrovce in Po-brežje. Ekipe bodo razdeljene v dve skupini, v finalni tekmi pa se bosta ob 20. uri med sabo pomerili zmagovalni ekipi skupin.
V	nedeljo bo imel turnir mednarodni pridih, saj bo nastopila hrvaška ekipa Plitvica Varaždin. Ob njih bodo nastopili še gostje iz MNZ Murska Sobota, ekipa Apače pri Radgoni, zmagovalec sobotnega turnirja in domača ekipa NK Slovenja vas. V nedeljo se bodo tekme začele ob 14. uri, domači organizatorji pa bodo oba dneva poskrbeli za hrano in pijačo. Vabljeni!
JM
Kasaški derbi v Ljutomeru
V	sklopu praznovanja 140-letnice I. slovenskega tabora v Ljutomeru bodo v soboto velike kasaške dirke z osrednjo točko sporeda - 18. slovenskim kasaškim derbijem, državnim prvenstvom štiriletnih kasačev. Za najvišji naslov se bo potegovalo 12 štiriletnikov, ki so si nastop zagotovili po doseženem kilometrskem času in uvrstitvi na julijskih kvalifikacijah v Ljubljani. Na 2600 metrov dolgi stezi ljutomerskega hipodroma bodo tekmovali: Leonidas OZ (Rene Hanžekovič), Maxi Gerd (Mirko Babič), Prince November (Jože Osterc), Dawson MS (Marko Slavič), Fito (Andrej Antolin), Polona (Uroš Predan - vsi KK Ljutomer), Markiz Peški (Janez Dolinšek), Halloween Party (Aleš Pavšič, Nilson MS (Marko Slavič ml. - vsi KK Ljubljana Stožice), Damasco MS (Ivan Kosec), Davor (Tomaž Zakrajšek - oba KK Komenda) in Angelina (Andrej Košak - KK Šentjernej). Nagradni sklad za derbi znaša nekaj več kot osem tisoč evrov.
Sicer bo v osmih dirkah skupno sodelovalo 77 kasačev iz vseh slovenskih klubov, prvič letos se bodo predstavili tudi 2-letni kasači. Pri-četek sobotnih dirk bo ob 14. uri.
Sejemski tek v Ljutomeru
Športna zveza Ljutomer je prireditelj 13. sejemskega teka na 8,5 in 3 kilometre. Ta petek ob 17. uri se bodo na Glavnem trgu pomerile vse starostne kategorije v moški in ženski konkurenci, nastopili pa bodo tudi predstavniki MNZ in Policije. V prihodnje se bo sejemski tek preimenoval v taborskega.
Kolesarska maratona v Prlekiji
Sabina Mauko, vodja Bioterm in Jože Kager, predsednik Kolesarske sekcije ŠD Radenci (na posnetku), sta na tiskovni konferenci predstavila dva rekreativna kolesarska maratona. Prvi bo že to nedeljo in sicer 13. maraton po Prlekiji, s tremi zahtevnostnimi preizkušnjami na 20, 45 in 65 kilometrov. Steze bodo speljane po občinah Ljutomer, Križevci in Razkrižje. Pričetek je napovedan za deseto uro pri TK Bioterme Mala Nedelja. V nedeljo, 24. avgusta pa se bo po cestah občin Radenci, Gornja Radgona in Sveti Jurij ob Ščavnici odvijal 28. maraton Tri srca. Štart bo ob 10.00 uri pred Lovskim domom Jež v Radencih, dolžine stez pa so 27, 54 in 70 kilometrov. Organizator na obeh maratonih pričakuje več kot 2000 rekreativnih kolesarjev.
Niko Šoštarič
petek • S. avgusta 200S
Olimpijske igre Peking 2008
Štajerski	19
OI Peking 2008
10000 nastopajočih in prav toliko želja
Z današnjo (petkovo) otvo- deme dobe, ki so se začele z OI ritveno slovesnostjo se bodo v Atenah leta 1896. Na števil-pričele 26. olimpijske igre mo- nih dih jemajočih prizoriščih
Slovenski športniki na OI v Pekingu
Foto: Sportal
Atletika: Jure Rovan
Atletika: Marija Šestak
IINA, y V PEKINGU
Ihuani
fi oqo
Atletika: Boštjan Buč
Atletika: Brigita Langerholc
Atletika: Damjan Sitar
Atletika: Damjan Zlatnar
Foto: Črtomir Goznik
Nina Kolarič bo na svoj nastop v Pekingu čakala do torka, 19. avgusta, ko se bodo ob 3.40 začele kvalifikacije v skoku v daljino.
Atletika:	Atletika:	Atletika:	Atletika:	Atletika:	Atletika:	Atletika:
Martina Ratej Matic Osovnikar Matija Kranjc Miro Vodovnik Nina Kolarič Pia Tajnikar Primož Kozmus
Atletika: Roman Kejžar
Atletika:	Atletika:	Atletika:	Badminton: Gimnastika: Gimnastika: Jadranje:
Rožle Prezelj Sabina Veit Sonja Roman Maja Tvrdy Adela Šajn	Mitja Petkovšek Gašper Vinčec
Jadranje: Karlo Hmeljak
Jadranje: Klara Maučec
Jadranje: Mitja Nevečny
Jadranje: Vasilij Žbogar
Jadranje: Vesna Dekleva Paoli
Judo:
Aljaž Sedej
Judo:
Lucija Polavder
Judo:
Matjaž Ceraj
Judo:
Rok Dragšič
Judo:	Kajak in kanu: Kajak in kanu:
Urška Žolnir Jernej Župančič R. Peter Kauzer
Kajak in kanu: Špe- Kolesarstvo: Kolesarstvo: la Ponomarenko Blaža Klemenčič Borut Božič
Kolesarstvo: Jure Golčer
Kolesarstvo: Sigrid T. Corneo
Kolesarstvo: Kolesarstvo: Namizni tenis: Plavanje:	Plavanje:	Plavanje:	Plavanje:
Simon Špilak Tadej Valjavec Bojan Tokič Anja Čarman Anja Klinar Damir Dugonjič Jernej Godec
Plavanje: Luka Turk
Plavanje: Matjaž Markič
Plavanje: Nina Sovinek
Plavanje: Peter Mankoč
Plavanje: Sara Isakovič
Plavanje: Teja Zupan
Strelstvo: Raj-mond Debevec
Veslanje:	Veslanje:
Gašper Fištravec Iztok Čop
Veslanje: Janez Jurše
Veslanje: JanezZupanc
Veslanje: Jernej Jurše
Veslanje: Luka Špik
Veslanje: Miha Pirih
Veslanje: Rok Kolander
Veslanje: Rok Rozman
Veslanje: Tomaž Pirih
se bo za olimpijske medalje in slavo merilo skoraj deset tisoč športnikov. Kitajci so se zares potrudili in številne stadione in dvorane zgradili v modernem stilu, kar bo pomenilo odlično kuliso za nastopajoče. Ker so tudi vstopnice za vsa športna tekmovanja že razprodane, bodo vsi zunanji pogoji za nastope odlični (v Pekingu so v zadnjem času tudi zelo zmanjšali onesnaženost zraka, ki je sicer za evropske razmere rekordna).
Slovenska odprava bo v Pekingu štela 62 tekmovalcev, med njimi pa je tudi nekaj favoritov za medalje. Ali bodo naši športniki uspeli ponoviti uspeh iz Aten 2004, ko so osvojili 4 medalje (1 srebrno in 3 bronaste), je težko vprašanje, saj je odgovor odvisen od številnih dejavnikov. Naši favoriti za kolajne so predvsem atleta Primož Kozmus in Marija Šestak, veslača Iztok Čop in
Luka Špik, strelec Rajmond Debevec, judoistka Urška Žolnir, gimnastičar Mitja Petkovšek in plavalca Peter Mankoč in Sara Isakovič. Med tiste, ki lahko presenetijo, sodijo še jadralci Vasilij Žbogar, Vesna Dekleva in Klara Ma-učec, kajakaš Peter Kauzer, judoistka Lucija Polavder in atletinja Brigita Langerholc. Drugi naši predstavniki bodo manj obremenjeni z mislijo na kolajno, saj jim je že uvrstitev v ekipo za OI velika nagrada za dosedanje delo.
Med njimi je tudi Nina Ko-larič iz Spuhlje, ki je z izpolnitvijo norme za OI dosegla enega od vrhuncev svoje dosedanje kariere. Ne more se veliko športnikov pohvaliti z udeležbo na OI, Nini je to uspelo že pri 21 letih. Lahko ji zaželimo samo dober nastop in prijetno doživetje, ki se ga bo spominjala vse življenje. Srečno!
Jože Mohorič
Spored nastopov slovenskih športnikov v prvih dneh OI:
Sobota, 09.08.2008
05:00 - Kolesarjenje - cestno, enodnevna cestna dirka (finale) 06:00 - Judo, do 60 kg (predtekmovanje) Rok Drakšič 06:20 - Jadranje, finn (regata) Gašper Vinčec 08:30 - Jadranje, finn (regata) Gašper Vinčec 11:00 - Veslanje, dvojni dvojec (kvalifikacije) Čop-Špik 11:30 - Veslanje, četverec brez krmarja (kvalifikacije) Kolander, Pirih, Pirih, Rozman
12:00 - Judo, do 60 kg (finale)
14:00 - Športna gimnastika, bradlja (kvalifikacije) Mitja Petkovšek 14:45 - Plavanje, 100m prsno (kvalifikacije) Matjaž Markič
Nedelja, 10.08.2008
04:00 - Badminton, posamezno (2. krog) Maja Tvrdy 04:58 - Plavanje, 100m prsno (polfinale) 06:20 - Jadranje, finn (regata) Gašper Vinčec 08:30 - Jadranje, finn (regata) Gašper Vinčec
Ponedeljek, 11.08.2008
03:00 - Strelstvo, zračna puška (kvalifikacije) Rajmond Debevec 04:00 - Badminton, posamezno (1/16 finala) 04:27 - Plavanje, 100m prsno (finale) 06:00 - Strelstvo, zračna puška (finale) 06:20 - Jadranje, 470 (regata) Hmeljak-Nevečny, 470 Ž 06:20 - Jadranje, finn (regata) Gašper Vinčec 08:30 - Jadranje, 470 (regata) Hmeljak-Nevečny, 470 Ž 08:30 - Jadranje, finn (regata) Gašper Vinčec 09:50 - Kajak-kanu na divjih vodah, K-1 slalom (kvalifikacije) Peter Kauzer
13:36 - Plavanje, 200m mešano (kvalifikacije) Anja Klinar
Ptuj • Da se bodo turisti mesta spominjali...
Iz dneva v dan več turistov
Ker smo v eni izmed prejšnjih številk govorili o turizmu in turistični ponudbi na Ptuju, smo se tokrat znova sprehodili čez naše mesto in obiskali prodajalne s spominki. Povprašali smo, kaj ponujajo in kakšno je povpraševanje turistov.
Foto: Patricija Babosek
V Markovi knjigarni so sicer zadovoljni z obiskom turistov, vendar jih veliko pride naključno, saj bi marsikdo rad šel na vrh zvonika.
Na začetku nas je pot popeljala do turistično informativnega centra na Slovenskem trgu 5, kjer so nam postregli z zelo spodbudnimi informacijami. Po statistikah, ki jih vodijo, tedensko, mesečno in letno, je v primerjavi z lani obisk turistov, tako domačih in tujih, neverjetno porasel. Center je odprt vse dni v letu, tudi ob nedeljah in praznikih od 9. do 20. ure. V preteklosti so bili deležni številnih kritik, da ne delujejo dobro in da turistov v mestu skorajda
ni, vendar podatki o zasedenosti hotelov in podatki, ki jih beležijo sami, govorijo nasprotno. Lansko leto jih je v mesecu juliju obiskalo 295 domačih in 1399 tujih turistov. Danes, leto dni kasneje, beležijo podatek, da je po pomoč pri raziskovanju mesta prišlo 476 domačih in 2264 tujih turistov. Kot nam je povedala Romana Križanič, je v juniju, ker teh podatkov za julij še ni, prišlo največ ljudi prav iz Slovenije, sledijo Nemci in nato Angleži. Sicer
pa obisk beležijo praktično iz vse Evrope, prihajajo pa tudi naši južni sosedje. Najpogostejša vprašanja so vezana na posredovanje turističnih publikacij, sicer pa turiste zanimajo tudi ogledi okolice, aktivnosti, možnosti za prenočitev ter nakup turističnih spominkov. Sicer p v TlC-u poleg informacij ponujajo tudi celo paleto publikacij
Foto: Patricija Babosek
Vsebina ponudbe prodajalne Zlati grozd je zasnovana na produktih s podeželja, predvsem iz Haloz in okolice Ptuja ter z drugih območij Slovenije, kjer deluje Združenje podeželskih razvojnih jeder Slovenije.
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________StP_________
NAROČI LNICA ZA
V
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta,...)
-	poštna dostava na dom.
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta: _
i i
| Davčna številka:
| Telefon: _
i
i i
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.oo. i Raičeva 6
2250 Ptuj	'
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Foto: Patricija Babosek
V prodajalni spominkov na ptujskem gradu so na voljo strokovne in turistične publikacije, spominki, darila, razglednice ter promocijsko gradivo.
Foto: Patricija Babosek
V ponudbi umetniške galerije so unikatni izdelki, kot so nakit, izdelki iz gline in fimo mase.
Ptuja in okolice v različnih jezikih, tako da lahko turisti poleg slišanega na potep po mestu vzamejo tudi različne publikacije.
Kje kupiti spominke?
Markova knjigarna
Nakup turističnih spominkov je mogoč v štirih proda-
Foto: Patricija Babosek
V TIC-u opažajo rast števila turistov. Najpogostejša njihova vprašanja so vezana na posredovanje turističnih publikacij, sicer pa jih zanimajo ogledi okolice, aktivnosti, možnosti za prenočitev ter nakup turističnih spominkov.
jalnah na Ptuju. Kot prvo smo obiskali Markovo knjigarno, ki ima svoje prostore v ptujskem zvoniku. Tu ponujajo številne izdelke z motivi Ptuja, še vedno pa so najbolj iskani spominki z veduto Ptuja. Ponujajo magnete za hladilnik, pa obeske za ključe, pisala, razglednice, vrče, glinene in steklene izdelke ter še veliko drugega. Sami so sicer zadovoljni z obiskom turistov, vendar jih veliko pride naključno, saj bi marsikdo rad šel na vrh zvonika.
Ptujski grad
Prodajalno na gradu upravlja podjetje za turizem, trgovino in gostinstvo Ptujske vedute. V prodajalni spominkov na ptujskem gradu so na voljo strokovna in turistična publikacija, spominki, darila, razglednice ter promocijsko gradivo. Sicer pa podjetje Ptujske vedute organizira in izvaja vodenje po muzejskih zbirkah Pokrajinskega muzeja Ptuj ter vodenje po srednjeveškem mestnem jedru in okolici. V skladu z željami gostov organizirajo in izvajajo poldnevne ali celodnevne programe po Ptuju in okolici ter po širšem območju Spodnjega Podravja.
Zlati grozd
Podjetje HALO, d. o. o., ima sedež v Cirkulanah v Halozah in obstaja že več kot 15 let, njihova trgovina pa se nahaja v turistični coni mesta Ptuj, v
Krempljevi ulici 6.
Namen prodajalne je omogočiti prodajo vrhunskih vin iz vinorodnega okoliša Haloze vinogradnikom v sklopu Organizacije proizvajalcev vina Haloze in s tem njihove produkte približati prebivalcem in obiskovalcem Ptuja. Ostala vsebina ponudbe je zasnovana s produkti s podeželja, predvsem iz Haloz in okolice Ptuja ter z drugih območij Slovenije, kjer deluje Združenje podeželskih razvojnih jeder Slovenije.
Zlati grozd, vinoteka in izdelki s podeželja, ima za vas odprta vrata vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih od 10. do 13. ure in od 15. do 20. ure.
Prodajna galerija Štibl
Tukaj ponujajo ročna dela svojih ustvarjalcev, članov istoimenskega umetniškega društva, med katerimi je tudi komaj sedemletna Liza. V njihovi ponudbi so unikatni izdelki, kot so nakit, izdelki iz gline in fimo mase.
Po vsem zapisanem skorajda ne moremo reči, da se na Ptuju turizem ne razvija in da turistom nimamo kaj ponuditi. Morda so v celotni turistični ponudbi potrebni le še manjši lepotni popravki, kot je kakšna dodatna tabla in napisi z delovnim časom.
Patricija Babosek
v
Štajerski
TEDNIK
in
HIŠA DARIL
• • •
nagrajujeta obstoječe naročnike Štajerskega tednika
Bon v vrednosti 20 € v hiSa^daril prej
Marija Sluga,
Pleterje 6,2324 Lovrenc na Dr. polju
Marjan Cvetko, Trgovišče 22,2274 Velika Nedelja
Bona ni mogoče zamenjati za gotovino. Vrednost nakupa ne sme biti manjša od vrednosti bona. Izdajatelj bona je podjetje Panap, d.o.o., Rogozniška 33, Ptuj. Izžrebana naročnika Štajerskega tednika bosta bon za nakup prejela po pošti.
Nagradno turistično vprašanje
V pričakovanju festivala domače zabavne glasbe
Danes se v Pekingu pričenjajo olimpijske igre. V času iger bo delovala tudi Slovenska hiša - Peking 2008. Sloga »Nastopamo skupaj« simbolizira celovito promocijo Slovenije na športnem, gospodarskem, turističnem, političnem in kulturnem področju.
V projektu Slovenske hiše so moči združili Slovenska turistična organizacija, Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za gospodarstvo, Javna agencija za promocijo podjetništva in tujih investicij JAPTI in Gospodarska zbornica Slovenije. Slovenska hiša v Pekingu ima 32
sob, ponuja možnost za namestitev udeležencem treh slovenskih poslovnih, političnih in gospodarskih delegacij, ki bodo med 8. in 26. avgustom obiskale Peking. V njej bo potekalo tudi pet poslovnih konferenc na temo, kako poslovati s Kitajsko in kako poslovati s Slovenijo, po
Foto: Črtomir Goznik
Ob letošnjem prazniku MO Ptuj so se nekatere ptujske ulice in trgi spremenili v začasne športne poligone. Ptujčani in obiskovalci so novost pozitivno sprejeli.
katerih bodo sledili še neposredni poslovni pogovori med slovenskimi in kitajskimi podjetji. V 19 dneh se bodo zvrstili tudi številni sprejemi, ki jih prirejajo državniki, Olimpijski komite Slovenije in številna slovenska podjetja. Slovenska hiša v Pekingu bo tudi stičišče športnikov in medijev. Ptujčani smo še posebej ponosni, da imamo po šestnajstih letih ponovno olimpijsko tekmovalko, atletinjo Nino Kolarič.
Te dni je Turistična zveza Slovenije v smislu svojega primarnega poslanstva, ki govori o skrbi, negi in motivaciji Slovenije kot prijazni in turistom naklonjeni deželi, Slovence nagovarja h gostoljubnosti in prijaznosti ter izpostavlja Slovenijo kot turizmu naklonjeno, ob letošnjem dogodku poslala javni poziv DARS-u in Ministrstvu za promet. V njem predlaga nekaj urgentnih ukrepov z namenom, da bi bila že ta konec tedna Slovenija prijaznejša do turistov in na bolj domiseln in gostoljuben način omogočila tujim turistom nakup potrebnih vinjet. Doslej je bilo zaradi tega sankcioniranih tudi že
skoraj tri tisoč tujih obiskovalcev Slovenije, ki že zaradi tega ne bodo imeli o naši državi pozitivnega mnenja.
Na Ptujskem in širšem pa se te dni nadaljuje bogata prireditvena dejavnost. 22. avgusta pa bo Ptuj znova oživel v ritmu polk in valčkov v okviru že 39. festivala domače zabavne glasbe, ki je v teh letih dal na stotine dobrih skladb. Že sedmič pa bo konec avgusta ptujske ulice in trge preplavilo dogajanje pouličnega festivala, ki ga organizira društvo
Povod. V okviru medkulturnega dialoga bodo na Ptuju sodelovalo mladi iz Vietnama, Kitajske, Turčije, Nemčije, Bolgarije in Slovenije.
Prvi festival domače zabavne glasbe je bil na Ptuju organiziran leta 1969. Nagrado bo prejel Domen Perger, Videm 12, 2284 Videm. Danes sprašujemo, kdo je bil prvi ptujski olimpijec. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 14. avgusta.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kdo je bil prvi ptujski olimpijec?________
Potovanje po poteh kolonizacije in mogočnih afriških kraljestev • Gana, Togo in Burkina Faso (7.)
Iz Emine v narodni park
Nadaljevanje iz prejšnje številke Seveda pa je Elmina mnogo več kot le grad, saj poseben pečat daje tržnica, ki se odvija neposredno pod gradom in kjer lahko kupiš ogromno različnih vrst rib in drugih prebivalcev Atlantskega oceana. Nad vasico se bohoti mogočni obrambni stolp, ki varuje celotno vasico. Zanimiva je zgodba tega stolpa. Ob koncu so ga 17. stoletja zgradili Britanci, ki so pred tem pregnali Nizozemce iz Elmine. Namreč, Nizozemci so bili prepričani, da je možen napad na grad Elmina samo z morja, kar so izkoristili Britanci, napadli grad s kopnega, ga osvojili in pregnali Nizozemce iz Gane. Takoj za tem so Britanci zgra-
Tržnica v Elmini, kjer ribiči poskušajo prodati svoj ulov.
Foto: Uroš Zajdela
dili obrambno utrdbo in s tem preprečili napade s kopnega.
Elmina je prav tako povezana s kraljico Ashantijev, saj so jo ravno iz tega gradu odpeljali v suženjstvo na Sejšele, kjer je kasneje tudi umrla. Kraljestvo Ashantijev se nahaja v osrednjem delu Gane in je bilo eno izmed redkih mogočnih afriških kraljestev, ki se je kljub svoji moči odpovedalo trgovanju s sužnji. V ta namen so celo izvajali različne »vojaške« operacije zoper britanske vojake, ki so se le še stopnjevale ob odkriti želji Britancev po spojitvi kraljestva Ashantijev z drugimi deli britanskega kolonialnega imperija. Ključna figura tega boja v 19. stoletju je bila kraljica Ashantijev, ki je bila neizprosno bitko z britanskimi vojaki. Skoraj šest mesecev je potekala ta vojna in se končala z veleiz-dajo enega izmed njenih osebnih prijateljev. Kraljica je bila ugrabljena, pripeljana v grad Elmina, kjer
je po ustnem izročilu sodeč preživela dober teden brez hrane in vode ter odpeljana v smrt. Še danes domačini z zanosom in ponosom govorijo o tej gospe, čeprav v tem delu Gane prebiva etnična skupina Ewe, ki je bila neprestano v konfliktih z etnično skupino Ashanti. Danes se v Gani nahaja več kot 200 različnih etnični skupin, pri čemer je potrebno izpostaviti tri večje, in sicer etnične skupine Ashanti, Ewe in Gonja, ki se nahaja na skrajnem severu države.
Povsem navdušen nad tem prečudovitim kolonialnim mestecem in ob obisku najstarejšega kolonialnega pokopališča, kjer so ironično pokopani tako nizozemski kot britanski in tudi nemški vojaki, sva v poznih popoldanskih urah zapustila Elmino. Naslednji dan naju je namreč čakal obisk nacionalnega parka Kakaum, še pred tem pa hitra osvežitev v Atlantskem oceanu.
Mogočen grad v Elmini, ki je hkrati najstarejša kolonialna stavba v Zahodni Afriki.
Foto: Uroš Zajdela
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
Živa glasba DUO DELTA
Pred restavracijo Žila -
vsak petek in soboto od 20.00 - 23.00
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
v.
Termalni Park
't \
NOVO NOVO NOVO
Vstopnica za kopanje in PIZZA ali ŽAR KROŽNIK Termalni Park
Odrasli 16,00 EUR, otroci 12,00 EUR
Termalni Park Terme Ptuj Odpiralni čas:
Zunanje kopališče - vsak dan od 9.00 da 20.00
Notranje kopališče - vsak dan od 7.00 do 22.00, petek in sobota do 23.00
'! V
Termalni Park
Tam» Ptuj
Turistični vlakec PRIMUS EXPRESS
P0NEDEUEK-S0B0TA:
9.00 GH Primus - 9.30 M0 Ptuj	15.00 GH Primus -15.30 M0 Ptuj
10.00 GH Primus -10.30 M0 Ptuj	16.00 GH Primus -16.30 MO Ptuj
Odrasli 2EUR, otroci (5-15 let) 1 EUR
Kuharski nasveti
Paprika
Sladka in pekoča paprika izhajata iz divje paprike, ki raste v srednji in južni Ameriki. Če prevedem njeno latinsko ime, pomeni škatlica in velikokrat jo res uporabimo kot škatlico, oziroma jo nadevamo, danes že z najrazličnejšimi nadevi.
Verjetno so najprej gojili pekočo papriko. Velja za eno izmed zelenjav Novega svet, ki jo je odkril Kolumb. Bij je sicer prepričan, da je našel črni poper. Takrat je bil poper izjemno iskana in draga začimba. Ta navidezni poper se je hitro raznesel tudi v Španijo in Portugalsko. V Španiji so priljubljene zelene olive zelo hitro začeli polniti z rdečo sladko papriko.
V sorodu s papriko je tudi čili, ki slovi po tem, da peče kot ogenj. Pekoč okus mu daje alkaloid kapsaicina, ki ga merimo s Scovillovo lestvico. Blag čili ima približno 600 enot, čili habanero pa lahko ima celo do 350 000 enot. Paprika je zraven paradižnika ena izmed najpogostejših vrst plodov, ki jo v večji meri uporabljamo tudi pri nas. Njeni plodovi se razlikujejo po barvi in obliki. Glede na barvo pri nas najpogosteje uporabljamo rumeno, rdečo in zeleno papriko. Zraven teh barv pa poznamo še oranžno in vijoličasto papriko. Glede na obliko pa poznamo od večje škatlaste do tanke zvonaste oblike paprike.
Paprika je tudi glede na hranilno vrednost zelenjava, ki jo lahko pogosto vključujemo,
saj vsebuje malo beljakovin in ogljikovih hidratov, surova pa veliko vitamina C in provitamina A. Večje paprike, ki so precej škatlaste in se na koncu zavijejo v zvonasto obliko, imajo surove blažji okus kot ožje in koničaste paprike. Sicer pa sta velikost in oblika paprike odvisni od sorte in tako so lahko določene sorte tudi 18 centimetrov dolge in 10 centimetrov široke in ravno te so najbolj primerne za polnjenje.
V kulinariki papriko uporabljamo, da pri jedeh popestri barvo in okus, kot živilo za pripravo samostojnih jedi ali kot živilo, iz katerega lahko pripravimo različne zelenjavne izdelke. Lahko jih uživamo kar surove v solati ali kot prilogo jedem na žaru, spečemo jih lahko v pečici, olupimo in prelijemo z omako iz oljčnega olja in sesekljanega česna. Če pripravimo omenjeno jed, zmeraj
Problematika, ki jo navaja gospa Janja, je precej pogosta pri kužkih, predvsem manjših pasem ali mešančkih, pa tudi kakšen večji kuža je lahko v tej skupini. Intenzivnost kazanja strahu je lahko precej različna, od drgetanja, nervoze, nemira pa vse do bruhanja in celo defeciranja po stanovanju oziroma hiši. S to težavo se ubada kar precej lastnikov šti-
uporabimo rdečo podolgovato papriko. Papriko lahko speče-mo tudi na žaru ali jo pražimo skupaj s čebulo in zraven zdu-šimo riž. Lahko jo dodamo enolončnicam, riževim in ribjim jedem. Pogosto papriko dodamo tudi omakam iz mletega mesa, ki jih uporabimo kot polivko za testenine, riž ali krompir.
Paprika se po okusu ujema tudi s paradižnikom, jajčevci, česnom, lovorovim listom, timijanom, origanom, sirom, govedino, perutnino, teletino, gnjatjo in smetano. In že ravno zaradi množice živil, s katerimi se ujema tako pri nas kot tudi drugod, pripravljamo različne jedi. Na Madžarskem pogosto pripravljajo enolončnico iz različnih vrst paprike in jo mešajo z mesom, prav tako jo nadevajo z rižem, česnom in čebulo, v Franciji pripravljajo posebno omako iz gorčice, limoninega soka in paprike, v Španiji jo pogosto pražijo skupaj s paradižniki in bučkami. Pri nas pa še vedno najpogosteje pripravljamo polnjeno papriko z mešanico svinjine in govedine, polnimo jo tudi z drugimi vrstami zelenjave v kombinaciji s siri, na primer bučkami, korenjem in jajčevci ali naredimo nadev iz mešanice kuhane ječmene kaše in opražene slanine ter vežemo s sirom ali jajcem.
Ne glede na to, s kakšnim nadevom papriko polnimo, jo je priporočljivo po nadevanju zložiti v nizki pekač od pečice, narahlo pokapljati s poljubnim oljem in v pečici z obeh strani zlato rjavo zapeči. Tako zmehčamo lupino paprike in med dušenjem v omaki se nam ne prijema. Če pripravljamo zraven nadevane paprike paradižnikovo omako, opečene
paprike v omaki dušimo vsaj 5 minut pred koncem priprave jedi, da omaka dobi zaokrožen okus.
Papriko kot živilo pogosto uporabljamo tudi pri pripravi namazov za kruh. Tako jo pogosto kombiniramo skupaj s skuto, uporabimo lahko svežo papriko, takrat jo operemo in v kuhinjskem strojčku fino zmeljemo, dodamo k skuti, začinimo s soljo, peteršiljem in z namazom premažemo kruh ali nabrizgamo obložene kruhke. Lahko pa rdečo papriko spe-čemo, ohladimo, olupimo in ji odstranimo semena, prav tako sesekljamo, dodamo maslo, skuto in začimbe in uporabimo. Pečene file rdeče ali rumene paprike pa lahko tudi ocvre-mo. Paprike najprej opečemo, ohladimo, ohlajeno povaljamo v moki, jajcih in drobtinah ter na hitro ocvremo.
Lahko pa si pripravimo tudi džuveč. To hrvaško jed s prefinjenim okusom lahko ponudimo kot samostojno jed za kosilo ali večerjo. V kozici segrejemo poljubno maščobo, na njej prepražimo sesekljano čebulo, nato dodamo sesekljan česen in večjo količino sladke zelene, rumene ali rdeče paprike. Paprike vzamemo toliko, da čebulo in česen prekrijemo. Čez papriko potresemo še narezan paradižnik in na koncu dodamo riž s poljubnim mesom, ki ga narežemo na male kocke. Vse sestavine zalijemo s poljubno mesno juho, pokrijemo in v pečici dušimo 30 do 45 minut. Odvisno od količine. Če jed pripravljamo na štedilniku, riž zdušimo posebej in ga na koncu dodamo k ostalim sestavinam.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Strah pred grmenjem
Bralka Janja iz okolice Ptuja ima težave s psičkom mešančk-om, starim 2 leti. Izredno se namreč boji grmenja ob nevihtah. Nemiren postane čim sliši grmenje, ki je še daleč vstran, ko je nevihta na vrhuncu, pa se trese, drgeta, cvili, včasih laja, teka po hiši gor in dol, tudi bruhal je. Prestrašen je še dolgo potem, ko je nevihte že konec. Ker je letos precej burno leto, kar se tiče grmenja in neviht, bralka sprašuje, kako ukrepati v takih primerih. Bralka tudi navaja, da se kužek prav tako boji pokanja petard okrog novega leta in med drugim tudi balonov v zraku, predvsem ko sliši sikanje plina, ki prihaja iz balona. Gospa Janja bi rada trajno rešila ta problem in jo zanima, kakšne so možnosti, da je uspešna pri tem.
rinožcev. Zanimivo je, da se to ne dogaja samo tako imenovanim plašnim kužkom, se pravi tistim, ki so že po naravi mili, nežni in boječi, temveč tudi tistim, ki drugače ne kažejo znakov strahu, so suvereni in normalnega obnašanja. V takih primerih gre zaradi določenega sprožilnega momenta, kot je npr. grmenje, za nekontrolirano sproščanje strahu
z vsemi svojimi posledicami za organizem, nastajajočimi znaki šoka, kot so pospešeno dihanje, bitje srca, drgetanje, tudi cviljenje, bruhanje itd. V takih primerih nikakor ne smemo kužka kakorkoli kregati, vpiti na njega oz. kakorkoli kaznovati. Prav tako pa ga ne smemo pretirano pomilovati. Najbolje je, da mu dovolimo, da je v stanovanju oz. hiši zraven nas, pomirjujoče ga tolažimo in mu prigovarjamo, da je vse v redu. Kužek bo počasi spoznal, da se nič strašnega ne dogaja in se navadil, da je sicer ob nevihti precej bučno, vendar se mu nič nevarnega ne zgodi. Lastniki pogosto napačno ravnajo, ko v takih primerih dajo kužku pomirjevalo iz domače lekarne, to so razna pomirjevala za ljudi, antide-presivi, uspavala in drugo. Z uporabo teh preparatov lahko stanje samo poslabšamo, saj določeni pri živalih izzovejo ekscitacijo, kar pomeni še povečano vzburjenje, povezano z močno omotico. Tako dobimo hudo prestrašenega psa, ki je povrhu vsega še tako omotičen, da komaj hodi ali pa se kar prevrača po stanovanju. V veterinarski medicini veterinarji sicer uporabljamo določena človeška pomirjevala za terapijo pri živalih, vendar samo po predhodnem podrobnem
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
pregledu psa, njegove problematike in po podrobnem pogovoru z lastnikom. Sam imam zelo pozitivne izkušnje z uporabo zdravil na naravni osnovi, kot je npr. baldrijan, za zgoraj opisane primere. Obstajajo podobna zdravila, kot je persen za ljudi, tudi za živali. Eden takih je preparat Stress za živali in se dobi v naši veterinarski lekarni, seveda po predhodnem pogovoru z veterinarjem. S takimi preparati v nobenem primeru ne škodujemo živali, tudi ni stranskih učinkov, le prag, ki je potreben za vzdraženje živali ob grmenju in podobnih pojavih, močno zmanjšamo. Res pa je, da mora kužek tabletke uživati dalj časa. Če mu jih ponudimo samo pred nevihto, so neučinkovite.
Učinkovite tabletke, ki se uporabijo tik pred začetkom težav, se kupijo v tujini, vendar le na veterinarski recept in niso primerne za rutinsko večkratno uporabo.
Treba je omeniti, da se z zgoraj omenjeno problematiko zelo uspešno ukvarja tudi psihologinja za živali mag. Sabina Stariha Pipan, dr. vet. med. v Ljubljani. Obisk in pogovor pri njej vsekakor toplo priporočam.
Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Vrt v velikem srpanu
Po vremenskem pregovoru: »Vreme, ki ga Lovrenc naredi (goduje 10. avgusta), celo se jesen drži«, pričakujemo prihajajoči letni čas iz poleta v jesen. Naj bo lepo, sončno in prijetno, kot je značilno za mesec avgust, najlepši poletni mesec, v katerem vrtno rastje pojenjuje v vegetaciji, prično pa zoreti njegovi plodovi. Iz sadovnjaka se ponuja sočno sadje, z gredic okusna zelenjava, z okrasnih nasadov pa dehti poletno cvetje.
V SADNEM VRTU, ko že obiramo mnoge vrste sadja, se je vegetaciji pričelo obdobje tvorbe rodnih brstov za pridelek v naslednjem letu. Kolikšna bo, je odvisno od stanja drevesa, starosti, dosedanje nege, prehranjenosti, predvsem pa njenega zdravstvenega stanja. Pri manjših in bujno rastočih drevesih, ki še ne kažejo zaključevanja rasti v letošnji vegetaciji, je sredi avgusta še čas, da navpično rastoče mladike iz ogrodnih vej preredčimo, mladike s primernim položajem pa upognemo, da se jim upočasni pretok rastlinskih sokov, s čimer se prično tvoriti rodne brstike ter cvetni brsti.
Koščičarje, slive in breskve, takoj po obiranju, podobno kot smo to storili pri češnjah in višnjah, obrežemo tako, da jim znižamo vrhove na primerno za nego in obiranje dosegljivo višino ter skrajšamo in pomladimo ogrodne veje, ki z rastjo silijo in v sosednje rastline in jih zasenču-jejo. Poletna rez ter pomlajevanje krošenj sadnega drevja in grmičevja v času vegetacije je za rastline pomembna v tem, da jim omogočimo boljšo zračnost ter osvetlitev, s tem pa ugodnejše dozorevanje in olesenitev mladik letošnjega prirastka ter pripravo za zaključevanje vegetacije in boljše celjenje ter zaraščanje ran.
V	OKRASNEM VRTU je sredi avgusta že primeren čas za nego in sajenje vseh vrst iglavcev. Iglavci so zaključili letošnjo rast, ta premor pa je zadosten čas, da se do zime zarastejo rane, nastale pri rezi, ter obnovijo pri presajanju poškodovane korenine. Živo mejo zasajeno z iglavci po vrhovih nekoliko pomladimo, s čimer dosežemo njeno zgostitev in obliko. Vrhove iglavcev krajšamo na želeno višino, pri čemer je pomembno, da se vrhovi več ne obnavljajo in rastlina ostane v višini, kot smo ji prikrajšali vrh.
Iglavce sadimo z dobro vraščeno in strnjeno koreninsko grudo, presajanje pa opravimo le pri mlajših rastlinah, posajenih pred letom ali največ dvema, prav tako s koreninsko grudo. Presajanje iglavcev z golimi koreninami je neuspešno. Pred presajanjem rastlino obilno zalije-mo, okrog korenin izkopljemo jarek, koreninsko grudo pa pred prenašanjem tesno ovijemo v vrečevino, da se zemlja ob koreninah ne zrahlja, pri čemer se poškodujejo najbolj drobne sesalne koreninice, ki se po poškodbi ne morejo več obnoviti.
V	ZELENJAVNEM VRTU še lahko sejemo mnoge vrste zelenjadnic, ki bodo v normalni jeseni še dorastle za uporabo. Zdaj je primeren čas za setev kitajskega zelja, ki je izrazita rastlina kratkega dne. Setev opravimo v predhodno dobro pripravljeno z organskimi gnojili pognojeno zemljo. Presajanja brez koreninske grude ne prenaša, zato jo je priporočljivo sejati neposredno na gredico, po vzniku pa posevek preredčiti, še uspešnejša pa je setev v šotne lončke nato pa presajanje. Ob kalitvi semen smo pozorni na bolhače, ki žro komaj vznikle kalčke, preden uspemo opaziti, da je posevek vzklil. Presajamo ali redčimo ga na 30 cm razdalje med rastlinami.
Paradižniki, kumare, jedilne bučke, jajčevci in podobne plodovke bodo doraščali in dozorevali, vse dokler so na rastlini zdravi listi. Ko škropljenje in varstvo pred boleznimi niso več izvedljivi, sproti odstranjujemo liste, ki niso več zeleni, in okužene s pepelasto plesnijo ter nagnite plodove, da za nekaj časa zadržimo širitev bolezni na zdrave liste in plodove.
Miran Glušič, ing. agr.
Diomeaar: i avgusta -11 avgusta
8-petek	9-sobota é	10-nedelja	11-ponedeljek
12-torek	13-sreda	14-četrtek	
Pred vrati je največji stečaj na svetu? l.del
V ZDA se stanje še naprej slabša. Vsekakor bo jutri pričakovana novica iz ameriškega gospodarstva lahko pokazala, da se stanje izboljšuje, vendar hitrega okrevanja gotovo ni za pričakovati. Federal National Mortgage Association oz. Fannie Mae in Federal Home Loan Mortgage Corporation oz. Freddie Mac sta podjetji, ki skrbita za likvidnost na sekundarnem hipotekarnem kreditnem trgu. V lanskem letu se je ta zlomil in zaradi nenehnega upada za seboj vleče celotno ekonomijo, oz. kar je danes jasno vsakomur - za seboj vlečeta celotni svet.
Omenjeni podjetji imata v lasti približno 12.000 milijard dolarjev dolgov. Pred kratkim pa se je pokazalo, da je luknja v obeh podjetjih velika okrog 5.000 milijard ameriških dolarjev. Logično je, da je zaradi tega zavladala resna panika tako med bankami kot na borzah po celem svetu. V ti dve podjetji so namreč investirale tudi najbolj konzervativne banke po celem svetu, saj predstavljata steber nepremičninskega oz. hi-potekarnega trga v ZDA. V primeru stečaja teh dveh podjetij bi bile seveda naložbe oz. kapital v večji meri izgubljen. Ameriška centralna banka ter vlada sta takoj napovedali, da stečaja teh dveh podjetij preprosto ne bosta dopustili. FED je nemudoma ponudil 30 milijard dolarjev za premoščanje krize, kar pa seveda pri luknji 5.000 milijard dolarjev ne predstavlja praktično nič. Panika se seveda ne poleže, saj je ob stečaju pete največje banke v ZDA (Bear Stearns) FED »posodil« 30 milijard dolarjev banki J. P. Morgan Chase, ki je s tem kapitalom kupila oz. prevzela propadlo banko. Zaradi te poteze je močno padla vrednost dolarja, kar je ustvarilo nov močan pritisk na svetovno inflacijo. Ceno nafte je pognalo na absolutne zgodovinske rekorde. Pri celotni zgodbi je popolnoma jasno, da se v ozadju dogaja izredno veliko manipulacij s ceno zlata, nafte in tudi s podatki o stanju ameriškega gospodarstva.
Danes je popolnoma očitno, da ameriška centralna banka po svojih merilih kroji podatke, saj uradno inflacije v ZDA ni oz. je v mejah normale. Če seveda pogledamo izračun, pa le-ta izključuje cene hrane in energentov. Po izračunu inflacije iz leta 1990 bi namreč danes v ZDA imeli 12 % inflacijo, kar bi bilo seveda že zdavnaj alarmantno. Ker je tiskanje novih dolarjev ustvarilo inflacijo po celem svetu, je seveda logično, da se svet trudi zaustaviti padanje ameriške valute. Na eni strani je to zlato, ki bi po izračunih moralo biti vredno okrog 2.000 USD za unčo, če bi upoštevali količino dolarjev v obtoku in prišteli inflacijo. Poleg tega je (sicer neuradno oz. pod pretvezo, da sklad potrebuje prestrukturiranje naložb) mednarodni denarni sklad napovedal in tudi že dobil zeleno luč za prodajo 13 % svojih zalog zlata, kar predstavlja približno 413 ton zlata (unča znaša 31,103 grama). To je bil razlog, da se denar iz borz ni umaknil v zlato in ostala je samo ena oprijemljiva ter varna naložba - nafta.
Mitja Petrič
Simboli • Reka o nezavednem
Krog večne usode (3) - ob zori mističnega znanja
Skupaj smo pregledali dve tretjini zodiaka od Ovna do Škorpijona. Stari ljudje so verjeli v to, da je zima čas za preporod in ko je nastopilo znamenje Strelca (konec novembra), se je človek povezal z božansko energijo v sebi. Za novo leto (januarja) so ljudje verjeli v upanje in da pride kmalu pomlad. Zaradi tega sta Vodnar in Ribi vsak na svoj način idealistična. Ko se je dan daljšal, so pridobili novo energijo in tako šli pogumno naprej.
Strelec (od 22. novembra do 20. decembra)
Strelec je deveto znamenje zodiaka in se je v različnih izročilih simboliziral s puščico, ki jo ima dvignjeno v nebo in zre v daljavo. Morda je nenavadno, toda v tem času je življenje mrtvo in narava spi - ravno zaradi tega je to znamenje optimizma in vere. Kajti moč je skrita za nevidno steno in upanje je tisto, ki vliva moč in kaže pot. Puščica, ki jo trdno drži v rokah, je vez s človekom, ki dinamično opravlja svoje poslanstvo. Zdi se, da ko puščica leti visoko v nebo, najde v sebi znanja o ezoteričnim in duhovnim načelom. Tako se v tem času ljudje povežejo z Bogom in okrepijo moč vere. Ljudje so se sedaj bolj posvečali lovu in pripravam na hudo in mrzlo zimo (mnogokrat je v tem času že pokazala zobe). Smo na koncu trojice ognja Oven (moč nezavednega), Lev (močan pečat samozavesti) in Strelec(duhovna znanja večnosti. So pa varovanci planeta Jupitra in zaradi tega imajo v sebi neko posebno moč, da lah-
ko pomagajo ljudem. Zaradi večnega optimizma se jim dogajajo prijetne stvari.
Kozorog (od 21. decembra do 19. januarja)
Kozorog je deseto znamenje zodiaka, začne se z zimskim solsticijem (vrati bogov), ko navidezna smrt narave ustreza duhovni popolnosti v času največje človeške domiselnosti, kajti na polju ni dela. Kozorog je konec ciklusa in začetek novega ciklusa, zanimivo je, da je to tudi znamenje, s katerimi se začne daljnovzhodni zodiak. Na severni polobli je to znamenje simbol ogolelosti, skrčenosti in koncentracije zime v svoji strogi veliči-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
ni; izenačuje se z božično polnočjo, vrhuncem mraza in zime: za seme, ki je zakopano globoko v zemlji in čaka na toplo pomladansko sonce in njegov element je zemlja. Tako nam postaja počasi jasno, da so ljudje rojeni v tem znamenju potrpežljivi in da so na svojih pet minut pripravljeni dolgo in vztrajno čakati. Njihov simbol je pol kozel in pol delfin, ki v nekem prenesenem pomenu predstavlja plezanje in osvajanja vrhov, lahko se dvigajo
Svetovanje za vas, za vse nas...
Notranje ozdravljenje
Naša zunanjost je podoba naše notranjosti. Zato je tako pomembno, da očistimo svojo notranjost, saj se bo le tako lahko izražala navzven. Kako očistiti našo notranjost, kaj sploh je naša notranjost? Naše misli, ki se porajajo dan za dnem, so v nas, so naša duševna navlaka, ki jo iz preteklosti nosimo vsak dan s seboj. Tako kot vsak dan mečemo smeti v koš, prav tako se naše misli vsak dan nabirajo v nas, ko je koš poln smeti, jih odnesemo na smetišče. Kaj pa naše misli, kako je z njimi? Jih uredimo, izpraznimo, ko je koš poln, ali nam kar prekipevajo? Naše misli so dejansko rezultat vsega, kar smo v svojem življenju doživeli, videli, slišali, občutili, kar so nam drugi povedali, nas naučili, so posledica naših življenjskih izkušenj. Če smo v življenju dobivali kritiko, grajo, jezljivost in pomanjkanje, bomo v tej smeri tudi razmišljali. Ko nam je npr. rekel zdravnik: ta oteklina vam bo ostala - nam je dejansko določil, da bo tako - ker on je zdravnik in naš razum je to sprejel tako, da to mora biti - on že ve. In kaj se nam je zgodilo po tem? Ker smo mi razmišljali, da bo oteklina ostala, je tudi ostala. Vsaka misel, ki jo kdorkoli izrazi, je lahko kot zapoved, želja, ukaz. Od nas, od tega, če bomo mi dovolili, da nas drugi prepričajo v to, kar oni menijo, da je pravilno, pa je odvisno, kako bomo reagirali na to - kako bomo to sprejeli in kaj se bo zgodilo. Mnogi bodo rekli, da tako večina ljudi dela in da je potem že v redu. Pa smo mi takšni kot večina ljudi? Pa sem jaz takšna, kot so drugi? Imam jaz prav te lastnosti, kot jih imajo drugi - ali pa sem jaz kaj drugačna? Če je nekdo zbolel za neko boleznijo, je to posledica njego-
vih odločitev - posledica tega, kar je v preteklosti počel - o čem razmišljal, kaj jedel in kako se je obnašal do sebe in do drugih. Mnogokrat zbolimo ali se poškodujemo zato, da bi nekaj spoznali, da bi se ustavili in si vzeli čas, da premislimo o tem, kaj nas je pripeljalo do tega. Zakaj sem se poškodovala? Kakšen odnos imam do sebe, svoje notranjosti in kakšen odnos do svojega telesa? Sem morala res obležati, da se lahko ustavim v ritmu hitenja? Se ne znam drugače ustaviti kot tedaj, ko več ne morem naprej? Zakaj si vzamemo tako malo časa zase, za našo notranjost? Zakaj bežimo, delamo in hitimo na vsakem koraku? Nam je to potrebno ali se nam je samo v tistem trenutku zdelo, da je to nujno potrebno? Ko nismo mogli naprej, smo zboleli, obležali , so se stvari dogajale naprej, svet se vrtel tako kot prej, avtomobili so vozili, sonce je sijalo, tudi služba je počakala, tudi vse stvari so se uredile - čeprav smo mi imeli nekaj dni počitka. Če smo se umirili tedaj, ko smo videli, da tako več ne gre naprej in da moramo nekaj ukreniti v vezi s tem, je bila naša bolezen zdravilna za nas. Vsaka stvar, ki se nam zgodi v našem življenju, je dobra. Če ne za drugo pa za to, da spoznamo, kaj nismo naredili pravilno in bomo to lahko drugič naredili tako, kot je dobro. Če ne bomo spoznali, kaj smo naredili narobe in kaj se lahko iz tega naučimo, ne bomo naredili izpita. In če nismo naredili izpita, ga moramo ponavljati. Če nekaj spoznamo, da ni bilo tako, kot nam je všeč, tisto spremenimo - če samo spoznamo in se ne odločimo, da bomo to, kar nam ne odgovarja, spremenili, je tako, kot da nismo naredili
visoko ali padajo v brezno teme. Njihov vladar je Saturn, ki jim pomaga pri rasti.
Vodnar (od 20. januarja do 18. februarja)
Enajsto znamenje zodiaka je na sredini zimskega tromese-čja. Simbolizira kolektivno solidarnost, sodelovanje, bratstvo in nezanimanje za materialne stvari. Njegov tradicionalni gospodar je Saturn, ki pa so mu po odkritju Urana pripisali tega vladarja. Lik, ki predstavlja enajsto znamenje, prikazuje plemenito postavo človeškega bitja, ki ima poteze modrega starca, ki drži pod pazduho ali na ramenu eno ali dve amfori. Iz teh nagnjenih vrčev v velikem curku odteka voda. Toda istočasno je resnica ta, da je tekočina v curku zračna in eterična. Tako je jasno, da so to ljudje, ki jih privlačijo nova znanja in drugačno razmišljanje - ravno zaradi tega ni čudno, da so varovanci planeta Urana. To je tretje znamenje elementa zrak, v tem primeru Dvojčka (komunikacija duha), Tehtnica (dogovor
srca) in Vodnar (življenje v skupnosti prijateljstva). Tako dobimo popoln pečat o sreči. Snov, ki teče iz amfor življenja, je vez med vidnim in nevidnim življenjem. Njihov duh je od nekdaj pustolovski.
Ribi (od 19. februarja do 20. marca)
Zadnje znamenje v zodiaku se imenuje Ribi in je dvanajsto znamenje. Zanimivo je, da je tik pred spomladanskih enakono-čjem. Simbolizira mračni svet, ko vladajo tako temne kot svetle sile in je od posameznika odvisno, kaj bo izbral in zakaj. V jeziku osebnega horoskopa se to prevede v smislu nekega bega in neodločnosti. Astrološki izraz vodnega trojstva je mogoče povezati z zimskimi poplavami, z razbijajočimi in poživljajočimi valovi očiščevalnega potopa kakor tudi s premikajočo se in brezmejno gmoto oceanov, v katero se iz teka. Sile duhovnosti se iztekajo v močan ocean vesolja. Po izročilu je to znamenje prikazano z ribama, ki sta obrnjeni vsaka na svojo stran in vendarle v sebi nosita moč in povezanost človeštva. Ravno to znamenje nakazuje vero in predstavlja religijo. Njihov zaščitnik je planet Jupiter, moderni vladar pa Neptun, ki odpira poljano intuicij in vseh oblik umetnosti.
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
nič. Pomembna so dejanja. Misli, besede in dejanja. Moč naših misli lahko uresničimo, če smo trdno odločeni napredovati v tisto smer, ki je dobra za nas, ki je pozitivna, ki nas radosti in nam daje novi polet. Ko se trdno odločimo, da bomo ozdraveli, bomo tudi vse naredili v tej smeri, da se bo to uresničilo. Če potrebujemo počitek, si ga bomo vzeli, razmislili o tem, kaj lahko še izboljšamo in z dejanji pripomogli k ozdravljenju. Naša notranjost je nežna kot porcelanasta vaza in bodimo pozorni do nje, da je ne poškodujemo. Če smo jo pa poškodovali, jo negujmo z ljubeznijo, radostjo in zaprosimo, da se bo pozdravila. Če otrok pade, se poškoduje, ga tolažimo in božamo; kaj pa mi - kaj storimo sebi tedaj, ko se poškodujemo? Se božamo, tolažimo ali pa se grajamo in obsojamo - zakaj se nam je to zgodilo in kako smo mogli ravno mi biti tako neumni, da se nam je to zgodilo? Kaj če bi otroka, ko je padel, nadrli in ga obsojali? Kaj bi naredil otrok? Prav gotovo bi se jokal, ker bi mu bilo hudo - že tako ga je bolela rana, sedaj pa smo mu še mi poškodovali njegovo notranjost, ga prizadeli s tem, ko smo ga obsojali. Včasih bi morali sebe primerjati z otroci, da bi bili bolj nežni do sebe, do tega, kar je skrito v naši notranjosti, da ne bi prizadeli sebe. Zakaj smo lahko do otrok prijazni, nežni, do odraslih pa mislimo, da moramo biti strogi? Kaj naši odrasli prijatelji ne potrebujejo nežnosti in lepih besed? Otroke objemamo in jim s tem pokažemo, kako radi jih imamo, kaj pa naši prijatelji, kaj pa jaz?
Ali nismo tudi mi toliko vredni, da bi se objeli in si sami povedali kakšno nežno besedo?
Sami si krojimo svojo usodo, svoje življenje. Kar želimo drugim, zaželimo tudi sebi. Naš notranji otrok bo zacvetel, če mu bomo dali nežnost in ljubezen Vsi naši notranji organi in čuti samo čakajo na pozornost, na nežno glasbo, na ljubezen. Čakajo na ozdravitev. Če spet primerjamo otroka, ki je padel - ko ga potolažimo, ga več ne boli, ker je padel. Dali smo mu pozornost, ga sprejeli, potolažili in to je potreboval. Naše telo zboli zato, ker ni prejelo določene pozornosti, ker smo z njim napačno ravnali, bili morda nesramni do njega, ga izkoriščali preko mere, mu dajali slabo hrano. Kar dajemo, to moramo pričakovati nazaj. Če otroku ne znamo dati ljubezni, je tudi ne bomo prejeli od njega tedaj, ko jo bomo mi
potrebovali. Če našemu telesu ne bomo dali tega, kar potrebuje, se nam bo nekega dne uprlo - na kakršen koli način. Začnimo pri sebi - začnimo čistiti in s tem ozdravljati svojo notranjost. Vse prihaja iz nas, pa tega mnogokrat ne vidimo, ker imamo oči navajene gledati tisto, kar je zunaj nas. Lahko začnemo čistiti naprej tisto, kar vidimo - avto, naše stanovanje; morda se nam bo počasi odprlo tudi naše notranje oko ali uho in bomo začeli zaznavati tudi tiste dele nas, ki so očem nevidni - pa vendar vemo, da delujejo brez naše volje in želje
Milena De Viktory, predsednica društva Feniks - kvaliteta življenja, 051 413 354
Duševno zdravje
Odvisnost od alkohola
Da je alkohol zlo, ki razjeda cele družine, je že dolgo znano, kljub temu pa je število žensk, ki prenašajo svoje može alkoholike, izredno veliko, ker jih na nek način opravičujejo tudi z dejstvom, da so, ko niso pod vplivom alkohola, kar je redko, zelo dobri možje in očetje. Ana, ki je že dolgo svetovalka za ta vprašanja, si ne more odpustiti, da je odvisnost od alkohola pri svojem prijatelju, s katerim sta se srečevala le občasno, spregledala med zadnjimi. Prekinitev pa jo je kljub temu zelo prizadela.
Ana je našla pri svojem prijatelju čustveno dopolnitev, nanj ni gledala kot na človeka, ki išče pri njej nasvet ali pomoč. Občasno srečevanje z nekom nikakor ne more omogočiti, da si ustvarimo celostno sliko, to si lahko ustvarimo le, če z nekom dalj časa živimo in si z njim delimo tako srečo kot tegobe življenja. Seveda se Ana očitno ukvarja z odvisnostjo od alkohola v družinah in ne pri partnerjih, ki se le občasno sestajajo in nimajo nič drugega skupnega. Čudi me le, da je prekinila ta odnos, saj bi ga lahko pripravila na zdravljenje in z njim sodelovala ter tako ne bi bila tako čustveno prizadeta, kot pravi, da je sedaj. Verjetno se premalo pozna in ima tudi premalo izkušenj v življenju z reševanjem svojih lastnih čustvenih težav.
mag. Bojan Šinko
Na domači glasbeni sceni 2008 - prvo polletje
Pregled najuspešnejših skladb
V tokratni številki se bomo sprehodili med januarjem in marcem.
Začnimo v januarju. Zasedba Gušti in Polona je leto 2008 začela aktivno in glasno. V januarju se je na radijskih postajah pričel predvajati peti singel z albuma GP. Gre za lahkotno, simpatično pop elektro pesem Živim v Veri.
Na radijske valove je januarja prišla Tvoja senca - druga skladba s četrtega albuma skupine Zeus, se pravi albuma, ki je izšel konec lanskega leta. Avtor besedila, aranžmaja ter soavtor glasbe je Marko Zupanc, bobnar skupine Zeus.
Skupino Ice so mnogi spoznali kot predskupino na turneji skupine Šank Rock. Letos skupina pod okriljem založbe Dallas pripravlja debitantski album, ki se bo imenoval enako kot prvi singel Na liniji, ki so ga izdali januarja letos.
Lara-B je postala prva domača izvajalka, ki je novi album 'X' ponudila izključno v digitalni obliki. Od petka, 11. januarja 2008, je tako na glasbenem portalu www.mZone.si mogoče posamezne skladbe ali album v celoti kupiti v MP3-formatu. Ob 10-letnici glasbenega delovanja je Lara-B poleg izdaje novega albuma poslušalce razveselila tudi z eno od pesmi z albuma, ki si jo lahko prenesejo brezplačno! Gre za akustično izvedbo Kje se vse ustavi.
Turbo Angels so januarja pričeli pospešeno promocijo skladbe Zamrznil je čas. Kljub temu da decembra skorajda ni bilo časa za obiske na radijskih postajah, se je balada 'prijela' tako dobro, da je bila v začetku leta njihov največji hit.
Ela je izvajalka, ki v prvi vrsti stavi na odličen vokal in inter-
pretacijo, njen cilj pa so skladbe, ki jim radi rečemo 'radio-friendly'. Za lahko noč je ustvarila že uveljavljena ekipa - za glasbeni del je poskrbel Raay, besedilo je napisala Vera Landa. Skladba je moderna balada, v besedilu pa se lahko najde vsak, ki ima kogarkoli rad.
Februar je na slovenski glasbeni sceni minil v znamenju EME. Zmago je slavila Rebeka Dremelj s skladbo Vrag naj vzame, le za nekaj glasov pa sta se prvo mesto in nastop v Beogradu izmuznila romski skupini Langa, ki so nastopili s pesmijo Za svobodo divjega srca.
Sodelovanje med skupino Gal in galeristi ter vokalno legendo Eldo Viler sega v december 2007, ko je bila Elda Viler kot »zvezda večera« povabljena v novoletno oddajo Izštekani z Juretom Longyko - takrat so namreč v studiu 14 nacionalne radijske hiše pred polno in navdušeno dvorano v živo nastopili Gal in galeristi - Gal je zanjo, nalašč za to priložnost, zložil povsem novo skladbo, ki je februarja ugledala luč sveta: Vem, da si nekje. Kot je navada, se je Eldi Viler pridružila njena hčerka Ana Dežman.
Neisha je konec lanskega leta izdala svoj drugi album Nor je ta svet. Izid albuma je napovedala uspešnica Zaradi upanja. Čeprav je bila skladba zelo pogosto na sporedu slovenskih radijskih postaj (na marsikateri tudi po večkrat na dan), se je Neisha februarja odločila, da je čas za drugo skladbo z novega albuma. Mnogi pravijo, da predvsem izvrstno interpretira balade, prav zato se je Neisha, ki se ne boji izzivov in se noče
ETlr
1 O CA
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. SABINA MALI: STRAST 9. PETER JANUŠ: DALEČ OD OČI 8. REBEKA DREMELJ: TAKIH VEČ NI 7. ELA: SEM IN TJA
V
6. MANCA SPIK: QUE SERA, SERA 5. ANIKA HORVAT: DANES JUTRI VČERAJ
4. TABU: PESEK IN DOTIK 3. CARPE DIEM: KO SI MI VZELA SRCE 2. KINGSTON: TROPIKANA KLUB 1. VLADO KRESLIN, SEVERA GJURIN: ABEL IN KAJN
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Zasedba Tabu je s skladbama Oblak za dva ter Pesek in dotik dokazala, da je njihova vrnitev na sceno še kako resna.
oklepati »preverjenih formul«, odločila za zanjo neznačilno hitrejšo, praktično swingovsko skladbo z naslovom Ogenj pod nogami. »Nešablonsko« skladbo poleg odlične vokalne interpretacije odlikuje tudi izvrstna in aranžmajsko bogata instrumentalna spremljava.
Zoran Predin se je po odlično sprejetem albumu Za šaku ljubavi, ki je izšel lansko poletje pri založbi Dallas Records, februarja vrnil na radijske postaje z novim singlom Nova metla. Zoran Predin in Globoka grla so s skladbo Nova metla napovedali nov glasbeni projekt, ki bo uzrl luč sveta letošnjo jesen.
Tudi Nuša Derenda je že spomladi napovedala nov album s skladbo Danes vračam se. Glasbo je naredil Raay iz skupine Turbo Angels, medtem ko je besedilo napisala Vera Landa.
Februarja je Rok Kosmač presenetil navdušeno občin-
stvo v Ljubljani s svojim novim singlom. Skladba Prepusti se je delo Roka Kosmača tako kot tudi vse njegove skladbe doslej. Kot glasbeni producent in aran-žer skladbe pa se je podpisal njegov prijatelj in menedžer Frenk Nova.
Bivša misica Sanja Grohar je bila lansko poletje v modi s skladbo Varaj me, varaj, medtem ko je v začetku tega leta presenetila s pop balado Ko sneži.
Tabuji so s svežino pesmi Oblak za dva, s katero so predstavili tudi novo pevko Tino, dodobra presenetili slovensko glasbeno sceno. Z novo pesmijo Pesek in dotik pa bodo zagotovo prepričali vse skeptike, da se še kako resno vračajo med najbolj zanimive in priljubljene slovenske zasedbe!
Obalna skupina Pudding Fields je po decembrski izdaji tretjega albuma Srečni izbranci stopila za nekaj časa v medijsko zatišje. Poleg menjave v zasedbi so se Pudding Fieldsi februarja pripravljali na koncertno turnejo, ki je sledila marca in aprila.
Stane Bakan se je po uspešnem singlu Rock'n'roll vrnil na radijske valove z novo, rock-ovsko obarvano skladbo Punca, pusti me, za katero je posnel tudi videospot. Bakan v omenjeni skladbi stavi na melodičnost, za katero verjame, da v trenutku zleze pod kožo.
Zasavska skupina Orleki se je februarja vrnila z glasbenega gostovanja v Pekingu, kjer je Kitajcem pomagala, da so lažje prešli v novo, lunarno leto, ki je
letos v znamenju podgane.
Orleki so med gostovanjem na Kitajskem spletli kar nekaj prijateljskih vezi, med drugim so se dogovarjali za morebitna gostovanja v Afriki, na Jamajki in znova v Pekingu.
Veteran slovenske glasbene scene, naš prvi pravi kantavtor, rocker in popevkar Tomaž Do-micelj, se je v sodelovanju s Prvim programom Radia Slovenija odločil na svojstven način obeležiti svoj 60. rojstni dan. V noči s ponedeljka, 10. marca, na torek, 11. marca (ko ima Tomaž rojstni dan), je v neposrednem »živem« radijskem prenosu predstavil najmanj 60 svojih skladb le ob spremljavi akustičnih kitar in orglic. Dogodek so poimenovali 60 skladb za 60 let.
Člani zasedbe Lunn-a-park so marca na radijske postaje zapluli z drugo skladbo iz aktualne plošče AREA, v katero so vgradili prav posebno navigacijo, Navigacijo srca.
Trboveljčanka Maja Prašni-kar, znana kot nekdanja članica skupine Unique, je marca izdala svojo tretjo samostojno pesem z naslovom U izi, za katero je besedilo napisala sama, skladbo pa Simon Skalar. Tokrat je ponovno pri singlu sodeloval njen fant Denis Porčič iz skupine Kocka. Za omenjeno pesem je svetlolaska posnela videospot.
Helena Blagne je ob 20-letni-ci svoje estradno-pevske kariere marca s simfoničnim orkestrom začela veliko slovensko turnejo, nadaljevala pa naj bi jo še v ZDA in v Kanadi. Turnejo je začela v mariborski dvorani Tabor 7. marca s simfoničnim orkestrom in njihovimi štirimi tenorji. Mariborskemu koncertu so sledili še koncerti v Ljubljani, Novem mestu, na Bledu, v Novi Gorici, Železnikih in v Trstu.
Na slovensko glasbeno sceno je spomladi treščil Meteor. Takšen je namreč naslov nove skladbe pevca Domna Kumra.
Skupina Chateau je začela ponovno delovati. Izdali so novo verzijo pesmi Objemi me, za katero je posnet tudi videospot.
Rockerji skupine Šank rock so v lanskem letu praznovali 25-letnico delovanja, na radijskih policah pa je bil marca tudi nov singel Nebeška vrata.
Trije izjemni vokalisti, zbrani v tercetu Eroika, so nase prvič opozorili na Emi 2007, ko so s priredbo pesmi Stop Omarja Naberja osvojili Slovenijo. Premišljena kombinacija talenta, lepote, uglajenosti, glasovnih zmožnosti in obdelave večnih uspešnic v pop opera žanru je formula uspeha Eroike. Marca so na radijske police ponudili tudi priredbo pesmi: Soline.
Skupino Čuki je v začetku leta zapustil pevec Marko Vo-zelj. Ob slovesu je nastala Zgodba o prijateljstvu.
Na letošnji podelitvi Viktorji 2007 smo bili priča morda najbolj nenavadni kombinaciji v zgodovini slovenske glasbe: velikani rocka z legendami na-rodno-zabavne glasbe hkrati na istem odru, v isti skladbi: Big Foot Mama in Ansambel Lojzeta Slaka. Z novim glasbenim stilom se je na podelitvi letošnjih viktorjev predstavil tudi Omar Naber.
Primorska rock skupina Sons se je predstavila tudi na zadnjem festivalu Melodij morja in sonca. Marca so prepevali o Aspirinu.
Z novim singlom Preberi me se je spomladi predstavila tudi skupina Billys, Še en lep dan v Sloveniji pa so prepevali Rock partyzani.
Nadaljevanje prihodnji petek
Pripravila: MZ
Filmski kotiček
Dosjeji X: Hočem verjeti
Mulder in Scully sta sedaj že dolgoletni par, med katerim pa precej škripa. Mulder se izogiba bivših delodajalcev FBI, a še vedno vztrajno išče resnico in hoče verjeti, medtem ko se je Scully nekako uspešno znebila bremena preteklosti in zdaj dela kot zdravnica v lokalni bolnišnici. Razkol med njima se začne poglabljati, ko FBI
The X Files: I Want to Believe
Igrajo: Duchovny, Gillian Anderson Režija: Chris Carter Scenarij: Frank Spotnitz & Chris Carter
Žanr: znanstvena fantastika Dolžina: 105 minut Leto: 2008 Država: ZDA
želi Mulderja za pomoč pri reševanju na videzparanormal-nega, nerešljivega primera izginotja FBI agentke. Scully mu sprva obotavljajoče pomaga, a ko vidi, da se je Mulder zopet spustil v spiralo obsesije nad paranormalnim, se zdi, da je zanju konec skupne poti ...
Nov film nekoč popularne TV-serije je točno to, kar so avtorji med produkcijo obljubljali, da bo: zaključen klasični triler, ki bo primeren tudi za tiste, ki nadaljevanke ne poznajo niti niso gledali prvega filma. Tako smo dobili herme-tično, minimalistično zgodbo, ki bi bila bolj primerna kot ena povprečna zgodba v TV-nada-ljevanki. Brez dvoma nismo deležni kino filma, ki bi ponudil z vsebinskimi presežki ali pa vsaj končno odgovoril na še vedno odprta ključna vpraša-
nja iz nadaljevanke. Resnica je še vedno tam zunaj in še vedno čaka, medtem ko se tale film obnaša, kot da se nadaljevanka ni nikoli končala oz. da se bo znova začela. Videti je torej kot TV-pilot za nadaljevanko, ki ni opazila, da je bila že ukinjena.
Kar seveda ni nujno slaba stvar. Če odmislimo širši vsebinski kontekst, ki ga je ustvarila nadaljevanka, smo priča dokaj dobro narejenemu mi-nimalističnemu trilerju z zgodbo, ki v svojem vrhuncu zmra-zi kri in žile. Film poudarja idejo, da smo ljudje sočloveku le volk in ne človek. Egoistična bitja, ki za svoje dobro ubijajo druge ljudi, da bodo le lahko dlje živeli. Cena, ki jo za to plačajo, tako finančno kot etično, ni važna. Kot da smo ljudje le bitja, ki živimo v prenatlače-nem premajhnem prostoru in
www.avtosola-relax.si
žremo drug drugega za lastno preživetje. Ta grozljiva misel je v filmu podana na skoraj dobeseden način, s čimer le še zacementira idejo, da živimo v družbi strahu in da se moramo bati vsega neznanega in raje ostati kar doma, ker je tam še najbolj varno.
Čeprav so avtorji posneli soliden triler, pa vseeno škoda, da se niso odločili zaključiti vprašanj, ki so ostala odprta iz nadaljevanke in prejšnjega filma. Akutna napaka, da z Resnico kar naprej odlašajo v naslednji del, je bil razlog smrti franšize in tale film je bil še zadnja priložnost, da nepovezane konce sešijejo v zaključeno celoto, a so se avtorji odločili drugače. Škoda. Glede na finančni neuspeh filma namreč vse kaže, da je ta film zadnje, kar bomo od Dosjejev X videli. Podnaslov filma spominja bolj na krik avtorjev, ki hočejo verjeti, da Dosjeji X še niso mrtev konj, a vse kaže, da bo Resnica za večno ostala tam nekje zunaj.
Matej Frece
tel.: 031 306 086
Avtošola RELAX
Ptuj\ Panonska ulica 1 Teč"j CPP2-k™*mesečn°-
Vsi, ki se boste vpisali v Avtošolo Relax Ptuj lahko uveljavite DARILNI KUPON za 1 uro brezplačne praktične vožnje B kat. Vsak lahko uveljavi le en kupon.
Štajerski TEDNIK
BRATEC
IN
JUNAK IZ ROMANA ■BESI. (NIKOLAJ)
ITALIJANSKA DISKONTNA TRGOVINA
SKORJA
NA SNEGU
MOŽEV OČE
RAJKO NAHTIGAL
NASA SPIKERICA BAS
IZDELOVANJE LESENIH COKEL
NAUK O SESMRTNOSTI DUSE
ANTON ASKERC
LUKA V IZRAELU
DIRKAČ LAUDA
LOJZE NOVLJAN
RADO SIMONITI
JOŽE EKART
SMUČARKA EDER
OTOČJE V TUAMOTU
NAS MOTOKROSIST (MATEVŽ)
PEVKA KRANJČAN
GRSKA ČRKA
PAVEL RUPAR
IGRALEC KORTNER
NAS MOTOKROSIST
PAPEŽ
PIJ
IVICA (LJUBK.)
VERA ELLEN
SREDINSKOST
FANT NA ROLKI
BENIGNI TVOR
TOYOTIN DŽIP
KOLIČNIK
ŠPANSKI POLITIK (PRAXEDES MATEO)
GOSTOST
POLDRAG KAMEN
MOCNATA JED, NARASTEK
SIBIRSKI RAKUNASTI PES
SEVERNI JELEN
KRAJ PRI ORMOŽU
DRSALNICA, DRSNICA
SEVERNOAMERIŠKA POTOČNA RIBA
NAS PEVEC PESTNER
OLGA MEGLIČ
GLIVIČNA BOLEZEN
JAPONSKI POLITIK, NOBELOVEC (EISAKU)
HRVASKI PETROL
DEL OSTRESJA
KATARINA TOMAN
TONE KUNTNER
Ugankarski slovačrek: ENOK = sibirski rakunasti pes; FOGIEL = francoski filmski animator (Marc-Olivier, 1969-); FADAG = nemška znamka avtomobilov In tovarna v letih 1921-25; NOTROPIS = severnoameriška potočna riba; SAGASTA = španski politik, premier (Praxedes Mateo, 1827-1903); SATO = japonski politik, nobelovec (Eisaku, 1901-1975); STAVROGIN = junak iz romana "Besi" Dostojevskega (Nikolaj); TRIVA = hrvaški pianist (Arsen, 1922-).
'eiseges 'mazneueie 'luapoA^ 'OAISJSI
->103 '>j!ud!>j '¡A| '!>i!N 'epi 'so| 'euewoy 'w 'NH 'IAIO 'Je>j|Oj f 'isei 'eioisog 'yd '3f 'U9JS 'jeioy uoiuv 'ujdsojrg 'isoupsjso 'ujgojAeis '>nujeujo>| 'gepej 'jiasj 'sani 'Ae|ds :ouAejopoA :s)|uezij)| 3) A3)is3H
Zanimivosti
Na Dunaju prva ordinacija za ljubezenske težave
Dunaj, 5. avgusta (STA) - Z ljubezenskimi težavami se ne spopadajo samo najstniki, ampak tudi številni odrasli obeh spolov, vseh starosti, slojev in spolnih usmerjenosti. Ker lahko zlomljeno srce povzroči hudo psihično krizo, so na Dunaju odprli prvo ordinacijo za ljubezenske težave, so sporočili iz Agencije za stike z mestom Dunaj.
Psihologinja Birgit Maurer in svetovalka Auguste Storkan, ki sta na Dunaju odprli prvo tovrstno ordinacijo, se zavedata, da lahko razočaranje v ljubezni postane hud problem, zato želita s svojim delom pri ljudeh odpraviti predsodke, da bi si upali spregovoriti o svojih stiskah. Odprt pogo-
vor in svetovanje strokovnjaka lahko pomagata ljudem, ki trpijo. Nesrečna zaljubljenost ima namreč lahko usodne posledice za človeka - simptomi se pri nekaterih kažejo v zanemarjanju vsakdanjih opravil in socialnih kontaktov, v najhujših primerih pride celo do izgube volje do življenja.
Belgijski točaj 84 ur nepretrgoma točil pivo
Bruselj, 5. avgusta (STA) - Belgijski točaj Ivan Stuyts je postal novi rekorder v točenju piva, saj je za točilno mizo v lokalu v kraju Anvers na severu Belgije hmeljni napitek nepretrgoma točil 84 ur, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po poročanju dnevnika Gazet van Antwerpen, kije podvig na svoji spletni strani pospremil tudi s fotografijami, je Belgijec s tem potolkel prejšnji
rekord, ki je znašal 24 ur. Zdi se, da mu je pri uspešnem triinpoldnevnem maratonu pomagala tudi masaža hrbta. Novi prvak bo moral sedaj pri uredništvu Guinnessove knjige rekordov v Londonu še poskrbeti za vpis svojega rekorda.
Štiriletno deklico v naglici pozabili na izraelskem letališču
Jeruzalem, 5. avgusta (STA) - Izraelska starša sta štiriletno hčer v naglici zaradi zamude pozabila na letališču Ben Gurion v Tel Avivu, medtem ko sta se z ostalimi štirimi otroki vkrcala na letalo za Pariz, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočila izraelska policija.
Policistka je novinarjem povedala, da je na letališču zagledala deklico, ki je vsa v solzah iskala starše. Doda-
la je, da ji je od deklice uspelo izvedeti njeno ime, nato pa jo je v hipu pograbila in stekla z njo proti letalu za Pariz, ki pa je na žalost že odletelo.
Po navedbah policije so njeni starši izvedeli, da so jo pozabili, šele ko jih je o tem ravno ob času vzleta obvestil pilot. Predstavnik tamkajšnje policije je izjavil, da se pogosto zgodi, da gostje v naglici pozabijo prtljago, da pa vseeno nihče še ni pozabil otroka. Dogodek močno spominja na dobro znani ameriški film Sam doma, kjer družina sina pomotoma pozabi na letališču, medtem ko sami za božič odletijo v Pariz. Tokratna zgodba pa se je končala rahlo drugače. Deklica se je kmalu pridružila družini v Parizu. Tja jo je na naslednjem letu pospremila ena od stevardes. Po besedah predstavnika policije bodo pozabljive starše ob vrnitvi domov zaslišali zaradi nevarnosti, v kateri se je zaradi malomarnosti znašla deklica.
RADIOPTUJ
89,8 °98,2 ° 104,3MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 09. avgust:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cen-čič Krajnc in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). NEDELJA, 10. avgust: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljud-
skimi godci In pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox).
PONEDELJEK, 11. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.30 Mala šta-
jerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). TOREK, 12. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Po-gorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 Novice. 18.00 Oddaja v živo. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.05 AVTO-RADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Celje). SREDA, 13. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30,
8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Ka-rolino Putarek). 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio).
ČETRTEK, 14. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Po-
dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Koša-nom. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). PETEK, 15. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje -anketa. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžajmo iz kraja v kraj. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.15 Duševno zdravje (mag. Bojan Šinko, pon.), Skriti mikrofon, pon. 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahber-ger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). Frekvence:
89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
V ljubezni boste tkali močno nit prijateljstva in tako je razbrati mnogo ugodnosti. Zdelo se bo, da na delovnem mestu na svoj način prihaja vaših pet minut, čeprav bodo vode usode valovite. Po nevihti posije sonce, obvezno pa je, da se umirite in da zaupate v ocean življenja.
iN BIK
Na vrtu se je vse razcvetelo In narava ponuja sočne sadeže. Uživali boste v popolni harmoniji, vabili vas bodo gozdovi, kjer boste našli notranji mir. V ljubezni bo mnogo nekega navdiha in zazdelo se bo, da bodo samski Biki te dneve občutili kot cvetoče pomladno jutro.
DVOJČKA
Intenzivno se boste lotili zastavljenih nalog in zdelo se bo, da stvarl postavljate s kupa na kup. Potem se odgovorno lotite vsega in sledilo bo obdobje polno načrtov. Partner vam bo upravičeno očital neodgovornost, a skozi pogovor bosta napredovala. Ljubezen dela čudeže.
RAK
Vaše znanje se bo širilo kot biserna ogrlica in ljudem boste pomagali na razpotjih življenja. Brezpogojna moč ljubezni pač dela čudeže. Po majhnih korakih na delovnem mestu se bodo stvari uredile tako, da zasijete s talenti. In ne pozabite, da je ob vas nekdo, ki vas ljubi srčno.
LEV
■Tj Finančna situacija vam bo dala krila. Vsekakor boste napredovali In uvideli, da je življenje lahko prijetno. Sončni žarki vam bodo podarili zdravo samozavest. Ljubljena oseba vam bo dala namig, ki vam sprva ne bo najbolj všeč. Bistvo je očem nevidno.
DEVICA
Prijetnosti, ki vas bodo obdajale, bodo v lastnem bistvu prav sladke. Naredite določeno selekcijo in ločite na pravilen način zrno od plev. Resnica se lesketa na sredini in moč ljubezni vas bo obsvetila tako močno, da boste še dolgo pomnili.
TEHTNICA
Teden, v katerem boste priložnosti prelagali. In verjemite, četudi iščete lažjo pot, je ne bo. Točke usode vam bodo namenjene pri spoznavanju osebne legende. Od časa do časa se lahko bolj posvetite sebi in se pri vsem poslušate. Tako najdete kreativne navdihe za prihodnost.
ŠKORPIJON
Odprli boste svojo skrinjo in v njej našli mnogo moči in motivacije. Pravzaprav ne bo potrebno, da se obremenjujete, kajti življenje vam bo samo nalilo čistega vina. Ravno čaša resnice je tista, ki osvobaja. Ta teden bo obilica priložnosti, da se vam odprejo nove poti.
STRELEC
Iskre sreče vam bodo narekovale tempo. Ljubezenska sreča vas čaka na delovnem mestu, morda doživite prijetno avanturo, vezali pa se še ne boste. Tiste, ki uživajo srečno partnerstvo zvezde bodrijo z mislijo, da je življenje v dvoje zelo prijetno. Na delu vas čakajo izzivi.
KOZOROG
Zapluli boste v harmonične in romantične vode. Zdelo se bo, da bo ravno romantika tista, ki vam bo v pomoč in oporo. Stvari boste morali pogledati še iz drugega zornega kota in tako spoznali, da se resnica lesketa na sredini. Pogovori v ljubezni bodo kot biseri večnosti.
VODNAR
Morda je res, da vas ljudje ne razumejo, toda tega ste že navajeni. Poiščite Izzive v sebi, za ljubezen bo veljajo, da vas spremljajo temperamentna in strastna čustva. Odgovorno stopate naprej po svoji poti. Na pragu usode se lesketajo novosti. Sprejmite jih z odprtimi rokami.
RIBI
Užitki, užitki, užitki ... Na srečo boste ostali večni sanjači in tako bodo v tem tednu zvezde na vaši strani. Nikakor se ne boste umirili, ampak iskali vse tiste izzive, ki so vam dani. Pesimizem dajte na rob, kajti spoznali boste ljudi, ki vas lahko veliko naučijo. Sreča v službi. _ Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
1000 m
26 Štajerski
Poslovna sporočila, bralci pišejo
petek • 8. avgusta 2008
S hrano do zdravja
Da, lepo je spet biti zdrav
Tam, kjer zdravnik uradne medicine ne more pomagati, tam lahko v veliki meri pomaga nasvet dobrega strokovnjaka za prehrano ali nutricista (predvsem strokovnjaka za vitamine in minerale). To si velja zapomniti. Marsikomu je to že rešilo življenje ali pa povrnilo zdravje. Vedno je tako - več ljudi več ve. Komur je dano, naj prisluhne!
Za mnoge ljudi je njihovo lastno zdravje največje bogastvo. Vsaj mnogo ljudi razmišlja tako, ko so zdravi. Ko pa ljudje zbolijo, pa se človek mnogokrat vpraša, ali je res tako? Mnogo ljudi zboli in se tako poistoveti z boleznijo, da enostavno nočejo več ozdra-veti. Tukaj ne govorim o ljudeh, ki zbolijo in na vse možne načine iščejo rešitev, ampak o ljudeh, ki s svojo boleznijo venomer pritegujejo pozornost in so pripravljeni vsakemu, ki jih je pripravljen poslušati, na dolgo in široko razlagati svoje težave in tegobe.
Mnogo od teh ljudi v bistvu ne želi ozdraveti. Všeč jim je in prijetno jim dene, če pritegujejo pozornost svojih partnerjev, otrok in staršev. To so ljudje, ki iščejo v prvi vrsti naklonjenost vsakega okoli sebe, ki jih je pripravljen poslušati in igrajo vlogo žrtve. Takšni ljudje nimajo pravega interesa ozdraveti. Če bi ozdraveli, bi marsikaj izgubili, pa tudi marsikaj bi se v njihovem življenju spremenilo.
Po čem prepoznamo takšnega človeka, ki mu je »njegovo zdravje največje bogastvo«? Najbolj ga prepoznamo po tem, da samo čaka. Čaka, da
mu bodo drugi vrnili njegovo zdravje. Čaka in celo življenje hodi več ali manj k istemu zdravniku. Od zdravnika in od vseh okoli sebe pričakuje, da se bodo drugi namesto njega potrudili in da mu bodo »vrnili«zdravje, kot da je to njihova dolžnost.
Po čem še prepoznamo človeka, ki mu je »njegovo zdravje največje bogastvo«? Prepoznamo ga po tem, da se venomer pritožuje in jadikuje. Za njegove tegobe so vedno krivi drugi. In če so drugi krivi za njegove težave, potem naj še drugi njegove težave rešijo. In spet dodatni razlog, da človek za svoje zdravje ne naredi nič. Samo čaka.
Takšen človek je tudi več ali manj nedovzeten za kakršenkoli nasvet. Vse, kar mu predlagaš, mu je nesmiselno, nima časa in podobno. Če ste se prepoznali ali pa tudi ne, imate sedaj na razpolago dve možnosti: ali mirne duše odložite ali pa berete dalje. Če berete dalje, imate že zelo dobro možnost, da ozdravite. Zakaj? Zato, ker ste se pripravljeni učiti. In kdor se je pripravljen učiti, ta marsikaj izve.
Mnogo ljudi ima danes velike težave, ker jim v vsakdanji
hrani zmanjkujejo vitamini, minerali, aminokisline, antio-ksidanti. Posledice so zelo različne: od nenehne utrujenosti, težav z želodcem, kostmi, visokim pritiskom, prebavo, križem, alergijami, ožiljem, žlezami (ščitnica) hormoni, živčevjem, črevesjem, sklerozo, artritisom pa vse do nespečnosti, glavobolov in rakavih obolenj. Boleznim ni ne konca in ne kraja.
Tam, kjer zdravnik uradne medicine ne more pomagati, tam lahko v veliki meri pomaga nasvet dobrega strokovnjaka za prehrano ali nutricista (predvsem strokovnjaka za vitamine in minerale). To si velja zapomniti. Marsikomu je to že rešilo življenje ali pa povrnilo zdravje. Vedno je tako - več ljudi več ve.
Morda boste porekli, da ni res. A velja si zapomniti, da so najmočnejše stvari v življenju zelo enostavne. Če imate težave z živčevjem, potem je to lahko znak, da vam nekaj v vaši prehrani zelo manjka. Lahko pa, da jeste zelo kakovostno hrano, a to ne pomeni dosti, če so celice blokirane in energija iz hrane ne gre v celice. Človek je zdrav toliko, kolikor so zdrave njegove ce-
lice. Kaj pomaga človeku, če ima dober laboratorijski krvni izvid, sam pa je utrujen in nima energije? Nič nam ne pomaga, če imamo dobro krvno sliko, sami pa smo nenehno v bolečinah ali nesposobni za normalno življenje. Ne pričakujmo, da nam bo zdravnik vedno znal pomagati. Tudi on je samo človek. Zato pa so predavanja. Moder človek si sam želi pomagati in najde rešitev. Moder človek ve, da več ljudi več ve in da se znanje skriva povsod, ne samo v bolnišnicah in zdravstvenih ustanovah.
Vsaka bolezen se več ali manj začne s pomanjkanjem vitaminov. In vsaka smrt nastopi zaradi pomanjkanja vitaminov. Zakaj? Zato, ker nam vitamini prinašajo energijo. Tako kot avto potrebuje energijo, da se lahko peljemo, tako tudi naše celice srca, pljuč ali možganov potrebujejo energijo, da lahko opravljajo svoje delo. Če zmanjka vitaminov, so posledice hude: kronična obolenja, degenerativne bolezni in podobno. Seveda je potrebno vitamine spraviti v celico. Tukaj je vzrok vseh težav in potrebno ga je spoznati. Zato pa so predavanja.
Marsikdo ima zdravstvene
težave, predvsem zaradi tega, ker mu manjka informacij oz. znanja. Marsikaj se da pozdraviti, čeprav na prvi pogled ne zgleda tako. Marsikdo trpi, ker rešitev išče samo v eni smeri. Marsikdo rešitev najde tam, kjer je na začetku ni pričakoval. Zato pa so predavanja.
Vem, kaj govorim, saj sem bil v podobnem položaju kot marsikdo izmed vas, ki sedaj to bere. Če hoče človek, ki ima zdravstvene težave, ozdraveti, mora biti odprt, tako za učenje kakor tudi za pridobivanje informacij. Tudi sam sem imel velike zdravstvene težave. Nekega dne pred dvema letoma sem zasledil takšno vabilo, kot ga sedaj posredujem vam. Nisem mnogo razmišljal. Udeležil sem predavanja in takrat se je začela moja pot k zdravju. Vedno bom hvaležen človeku, ki mi je takšno vabilo prinesel v roke. Seveda sem upošteval tudi nasvete uradne medicine. A odločilno znanje, da sem ozdravel, sem dobil drugje. Človek mora biti odprt za različne rešitve. Takrat lahko pričakuje izboljšavo.
Enako priporočam vsem vam, ki brez fige v žepu razmišljate, da je zdravje največje bogastvo. Lepo je spet biti vesel, zadovoljen, delaven in kreativen človek. Zdravje prinaša tudi več veselja v ljube-
zni, delu, športu in še kje. Zato vam povem skrivnost: splača se ga poiskati. Ne splača pa se ga čakati. Najboljše stvari moramo vedno poiskati sami. Dobra služba ne pride sama, dober partner ne pride sam, tudi dobro zdravje ne pride samo. Moder človek to ve.
In vedno je pač tako, da mora človek najprej narediti prvi korak sam. Zelo majhen, a pomemben korak: priti, prisluhniti in se prepričati. Kdor nima časa za svoje zdravje -ta pač ne more biti zdrav. Življenje nas uči, da si je za pomembne stvari potrebno vzeti čas. Tako preprosto je to.
Mnogo poučnega in koristnega v zvezi z našim zdravjem se bo dogajalo v domu krajanov Budina-Brstje v ponedeljek, 11. avgusta, ob 19 uri. Vstop je prost. Ni pomembno, koliko ste stari in kakšno bolezen imate. Pomembno je, da ste pripravljeni za svoje zdravje tudi sami kaj narediti. Vabljeni vsi, ki si želite več zdravja v telesu ali sonca v duši. Saj to je - eno in isto. Morda vas prav tukaj čaka ključ, s katerimi, boste lahko odklenili vrta k vašemu zdravju. Nikoli se ne ve. A nekaj pa velja zagotovo - kdor išče, ta najde.
Lep pozdrav vsem,
Dan Sovina
Vabimo vas na zanimivo, poučno in praktično predavanje,
ki bo
v domu krajanov Budina Brstje v ponedeljek, 11. avgusta ob 19.00 uri.
DAN, Dan Sovina s. p.
P0\*»—	¡mi
nakupovalno
^ utoce nakimoi
Darilni boni Qlandia
Ce ne veste kaj pokloniti svojim najdražjim ali želite biti le praktični, potem izberite darilne bone Qlandia. Darilne bone Qlandia lahko kupite na info točki megamarketa Interspar.
Knjiga meseca
Pavček.doc
Društvo bralna značka Slovenije že vrsto let učence, ki so vsa leta osnovne šole pridno in aktivno brali in se družili z različnimi knjigami, nagrajuje s knjižnimi nagradami. Med temi so bile v zadnjih letih tudi tri zanimive knjige, ki so predstavile tri slovenske literarne ustvarjalce, njihovo življenje in delo: Ivana Cankarja, Franceta Prešerna in Toneta Pavčka.
Knjiga Pavček.doc je tako izšla v okviru daril za zlate bralce v letu 2007. Namen je bil tudi ta, da z njo obeležimo pesnikovo osemdesetletnico, saj se je - kot lahko preberemo na samem začetku - rodil 29. 9. 1928 v Šentjurju pri Novem mestu.
V	uvodnem delu, ki nosi naslov Življenjepis in delo Toneta Pavčka, lahko izvemo marsikaj zanimivega, kot recimo to, da je pesnik sanjal o tem, da bo oficir ali učitelj, pa to, da so mu hoteli vsiliti študij slovenščine, medicine in matematike, a se je nazadnje odločil za študij prava, ki ga je sicer uspešno zaključil, a bilo je jasno, da ga k sebi ves čas vabi Gospa Poezija, ki se ji je že takrat docela predal.
Da Pavček ni od muh, nam pokaže tudi zajeten seznam knjig, ki jih je izdal - od znamenite Pesmi štirih, ki je nastala v družbi še treh slovenskih pesnikov (Menarta, Zlobca in Koviča), izdana pa je bila leta 1953, ter prve uradno napisane pesmi, soneta, napisanega Ivanu Cankarju, do zadnjih izdanih knjig, ki jih res ni malo.
V	knjigi se nam predstavi kot pesnik, prevajalec (prevajal je zlasti iz ruščine, srbohrvaščine, beloruščine, gruzijščine in češčine), esejist, ljubitelj vsega živega. In življenjepisu sledijo njegove pesmi, ki so ga postavile na slovenski Parnas visoko in najbrž za vedno.
Posebnost te knjige pa je tudi v tem, da naredi poezijo bolj življenjsko, da pisanje utelesi in poveže z nekaterimi dogodki iz pesnikovega življenja, ki se začnejo z rojstvom in končajo, duhovito, s smrtjo. Pesnika je namreč nekoč neka deklica na eni od ljubljanskih šol vprašala, v kopici vprašanj, ki so mu jih takole zastavili, kdaj bo umrl. In on ji je odgovoril: »... najbrž vsi tako na večer, ko zaspimo, malo umremo.«
Pesnik namreč vsakega od pesniških sklopov, ki predstavljajo njegova različna življenjska obdobja, pospremi z nekaj besedami. Teh sklopov je deset, in sicer: Čudež rojstva, Čudežna dežela, Čudna dežela šola, Dežela ljubezni
-	Indija Koromandija, Čudežnost besedovanja, Življenje
-	ječa ali sreča, Družinske žlahtnice in žlahtneži, Poklici in poklicanost, Beseda in besedovanje ter Sončnice tam čez.
In vsak od teh »sklopov življenja« uvaja določeno vprašanje. Tako se pojavi vprašanje Kdaj ste bili prvič zaljubljeni pa Kdaj ste napisali prvo pesem in Ste srečni. Zelo zanimivo je tudi vprašanje Kdaj in zakaj ste se odločili za poklic pesnika.
Na to vprašanje o pesniškem poklicu je pesnik dejal: »Nič se nisem odločil za pisanje pesmi. Je kar prišlo in ostalo. Kajpak pa biti pesnik - zmeraj meje bilo sram in strah tega visokega naziva - ni poklic, je poklicanost. V čuječnost z besedo in v večnost nedosegljivega.««
In potem je v knjigi žlahtna Pavčkova beseda, pesmi, ki očarajo s preprostostjo, a tudi umetelnostjo na drugem polu.
O svoji rojstni vasi je skoval pesem, ki pravi: »Vas, vasica, zaselek / Šentjurje, moj rojstni kraj, /je in ostaja po-vedek/zame na vekomaj. // V njem sem se učil abecede / iz preslic, kopriv in žit/ in jedel Bogu iz sklede/sončno pogačo in lunin biskvit. //Zato se vračam še zmerom/ v daljni šentjurski mir / in z vaščani vneto prebiram / svoj prvorojstni brevir.«
V	eni od pesmi v zadnjem sklopu pa zapiše: »Vsemu na začetku je mama. / Vsemu na koncu jama. // Vmes so mnogi zakaji in kaji, / vmes so solze in so smehljaji, // vmes so roke in so obrazi, / vmes so zmage in so porazi // in poglavitno: življenja kres / do pekla in nebes.«
Zapišite si torej v oči naslov Pavček.doc in odprl se vam bo dokument razkošnih pesmi in plemenitega pesnika!
David Bedrač
Literarno kolo (61) • Miha Remec - 4
Ste še pripeti?
Pa smo za hip celo pristali. Na Poslednji ploščadi, tako je namreč naslov še eni od kratkih zgodb Mihe Remca iz zbirke Astralni svetilniki. Ploščad, ki v svoji ideji funkcionira kot šalamunovska ploščad, kjer se igramo igrico, imenovano življenje.
Tudi tu gre za zgodbo, kjer je človek razčlovečen v svojem bistvu, razen igre GREŠ SKOZI HODNIK STRAHOV, ni ne videti ne čutiti posebnih čustev. Svet te kratke zgodbe je strašljiv. Na igralni plošči življenja je namreč vse določeno: če hočeš piti in se odžejati, potem moraš igrati igro na prvi ploščadi IŠČEŠ VODO, če hočeš hrano, se moraš prestaviti na ploščad PRIDELUJEŠ HRANO, na tretji ploščadi piše PLODIŠ SE, na četrti LAHKO ZASPIŠ, POGOVARJAŠ SE se imenuje še ena od ploščadi.
Ploščadi so duhovit prikaz človeka z vsemi njegovimi potrebami in plastmi, ki ga določajo najprej kot fizično in nato še kot duhovno bitje. Lahko bi rekli, da je Remec lestvice potreb in osebnostnih komponent literarno dodelal.
In tako je tudi v ostalih sedemnajstih kratkih zgodbah. Vsega pač ne moremo razkriti. Nekaj mora ostati še za kakšno potovanje.
Saj vam je všeč, ne? Malo ste pa le pričeli uživati v tej razburkani vožnji? In zdaj radovedno pogledujete, kam naprej ... Ostane še en del Remčevega literarnega vesolja - dela za mlajše bralce. Tudi nanje v svojem opusu ni pozabil, čeprav je jedro njegovega literarnega vesolja predvsem znanstvenofantastična proza.
Pa saj tudi pri delih za mlade ni šel daleč proč od tega. Pravzaprav se nam pravkar odpira pogled na povest. Jo vidite?
Na njej piše Zapiski odposlanca Zemlje. In še: Prešernova družba, Ljubljana, 1991, 148 strani.
Pisatelj se v mladinski povesti ukvarja z več vzporednimi temami. V ospredju so tri književne osebe, osnovnošolci, ki v času poletnih počitnic, ko imajo veliko prostega časa, poskušajo vzpostaviti stik z zunajzemeljskimi bitji »zuzem-biji«, a je vse zaman. In v to komunikacijsko praznino Remec vešče vtke tudi motiv pomanj-
(Lorca-Zajc)
Med slovenskimi pesniki je Dane Zajc ustvarjal prav tako pokrajino, le da je bila ta mnogo temnejša. Če je Lorcova dopuščala nekaj svobode, nekaj izhodov, potem je pokrajina v Zajčevih pesmih temna, votla in prazna. Celo občutja zamirajo. Človek, ki stoji in »na silo« biva v taki pokrajini, je vse bolj pasiven in apatičen. Čuti mu zamrejo, saj je pogled ste-mnjen, besede so kepe pepela, zamolkli klici, zvoki nimajo odmeva - težko jim je določiti izvor, cilja pa tako in tako nimajo. Pokrajina, v kateri je prostor neskončen, ni sten, ni vrat, ni oken, pa vendar je v njej zadušljivo in tesno.
MIHA RGM6C
ASTRALNI SVETILNIKI
kanja pogovora med odraslimi, predvsem pa med odraslimi in mladimi. Eni in drugi bi najbrž lahko mnoge težave in konflikte premostili, če bi v družinah vladal pogovor.
Ob tej tematiki je tu še ekološki vidik povesti in seveda ljubezenski. Čeprav gre za bežne osnovnošolske simpatije, prav ta perspektiva vračanja nazaj omogoča, da tudi nekoliko starejši bralci posežejo v tkivo povesti in se identificirajo z zgodbo, ki je pravzaprav čisto preprosta: gre za zgodbo hrepenenja - kajti vrniti se tja, nazaj v mladost, je moč le v sanjah in spominih, fizično pa nikoli več.
Ste tudi vi malo odtavali nazaj v mladost? Ste še pripeti? Prav nič kaj ni dolgočasno to potovanje, kajne? Široko je vesolje Remčeve literature. O vsakem delu bi se dalo reči še in še in še .
O, glej jo, Kodeljico v vesolju. Še eno delo za mlade, za otroke, kar je Remčeva posebnost, saj ukvarjanje z najmlajšimi v literaturi pri njem ni ravno pogosto. Pa vendar gre za zanimivo slikanico za otroke.
No, pa se nekoliko približaj-mo. Naslovnica je zanimiva. Naslov tudi. Kodeljica? Kdo ali kaj pa je to? In kaj ta počne v vesolju? In kaj ima otrok s tako zapleteno in zamotano in sploh nemogočo rečjo, kot je vesolje, skupnega? In tu še
»Z mano gre ta, ki ne gre. / Stopa za mano v moje stopinje. / Moje telo je njena navzočnost. // Ko grem po žlebu, po previsu, / ko se iz obraza v obraz spogledam / z jamo pod mojim razkorakom, / je zraven. // Da ne padeš, pravi. / Da ne padeš, kije ni zraven. / Saj je drugod. / Je bogvekje. // In je sonce za hrbtom. In veter. / In so zastave iz megle na vrhovih. / In ni nobenega zvoka. / In je zraven. In je ni. / Njen glas je zaupljiv / šepet vetra v uho.«
Tako je zapisal Dane Zajc v pesmi Z mano gre, zanj tako značilna pesem, ki je in je ni. Zanikanje obstoja, bivanje, ki
nekaj piše. Piše, da je bila slikanica izdana pri založbi Mladinska knjiga, leta 1988.
Čas je, da poletimo v ta del vesolja, da prelistamo med zvezdami Remčeve otroške literature, saj se tudi v tej - sicer maloštevilni plasti njegovega ustvarjanja - skriva veliko zanimivega.
Najprej ne moremo mimo dejstva, da ostaja avtor tudi pri otroški slikanici zvest svojemu tematskemu področju: neznanim, neodkritim, vesoljnim dimenzijam, ki so daleč proč in ki kljub človekovim naporom in raziskovanjem še vedno ponujajo množico nedorečenih vprašanj.
A postavi se vprašanje -kako in zakaj pisatelju prav vesolje služi za dogajalni prostor? In to v otroški slikanici, v katerih so bolj običajne »zemeljske situacije«?
No, zdaj pa lepo k odgovorom. Ja, lahko ste malo otročji, vam prav nič ne bodo zamerili.
V Omenjenem delu za otroke gre za zanimivo zgodbo, kjer je vesolje predstavljeno kot prijazen prostor, kot prostor varnosti in topline; na način, ki je še kako pomemben za otrokov razvoj in dojemanje literature. Vesolje je pravzaprav le širša prispodoba domišljije, ki je pri otrocih običajno zelo nenavadna in izven utečene logike. Po takem vzorcu teče tudi vsebina Kodeljice .
Bum! Pa na da smo se zaleteli? Ah ne, samo naprava za merjenje časa nas opozarja, da bi bil zdaj pa počasi čas za vrnitev. Toda v katero smer? Kam? Gospod Miha Remec, je mogoče, da smo se izgubili v vesolju vaše literature? Nam lahko prosim, priskočite na pomoč? V katero smer moramo? Kam?
Kaj se pa tam spodaj izpisuje po Kodeljičinem vesolju. Ja, seveda. Potrebno je opozoriti na zanimiv jezik, ki ga je avtor na poseben način približal otrokom. Pri tem je upošteval otrokove razvojne značilnosti,
je, ki mora biti, čeprav v takšni obliki nerado. Zajčeva pesem je razkošna v svojem niču, ker piše prav o tem, kako majhni, nebogljeni, celo nepomembni smo v tem vesoljnem bivanju. A majhnost, drobnost, ničnost je hkrati bogastvo, ki dviga Zaj-čevo pesem in nekje izza duše, izza zob sika v nas topel zadah, ki ga povzroča ogenj.
Če bi govorili metaforično in ob tem še nekoliko predrzno, bi lahko rekli, da se na videz nezdružljiva poezija Lorce in Zajca združi prav tu - v ognju pokrajine, v svetlobi črk, ki žarijo moč besede. Mrtvi pokrajini se izenačita v točki, ki je obema skupna -
hkrati pa je ostal pristen in zavezan svojemu stilu, ki posega (tudi) po neologizmih, ki presega z drznim in svežim. Tudi v tej otroški slikanici ne manjka vsega tega. Pa dogajanje? Zgodba, porečete? A nič ne piše o njej? Ja, potrebno bo v vesolje, pa boste hitro ugotovili, za kaj gre v tem primeru; kaj je s to Kodeljico? Kaj počne v vesolju in še marsikaj drugega.
Bum! Bum! Ponovno bobni. Pok! Pok! In poka! Ja vse naprave že opozarjajo, da zmanjkuje časa. In energije. O, raketoplan se sam premika v pravo smer ... Pravo? Je ta prava, gospod Remec? Očitno smo zvezo z njim, na Zemlji, izgubili. Nič zato, saj zdaj gremo v pravo smer.
A da bo na tej bogati poti nazaj kratkočasno, povejmo še kakšno besedo o pisatelju Remcu: morda to, da je prejel več nagrad, zelo zanimiva je nagrada Sfera, ki jo je dobil leta 1981 za najboljši znanstvenofantastični jugoslovanski roman leta. Morda je zanimivo tudi, da je Miha Remec na svojem začetku pisal ob črticah, kratkih zgodbah in dramatiki tudi pesmi, čeprav se je najbolj proslavil in »našel« v pisanju romanov.
Aha, zdaj pa že čutimo tresenje. Pristajamo. Še malo . Še malo, pa smo na tleh. O, poglejte, če to naša draga Zemlja. In koliko radovednih ljudi nas čaka spodaj. Najbrž so se vsi navdušili za potovanje po Remčevem vesolju. Ja, kje pa je gospod Remec?
Najbrž je spet kje v kakem kotičku, raziskuje, išče, piše. Takšni so ti pisatelji. Komaj kaj napišejo, komaj zaključijo zadnje poglavje zadnje knjige, že odprejo novo poglavje nove knjige. Potovanje, na katerem nas bo pisatelj zagotovo presenetil še s kakšno novostjo.
Mi pa se poslovimo v njegovem stilu, za zadnjimi vrsticami iz romana Iks ali velika samota Noetove barke, kjer je zapisano: POPOLNA IZGUBA POLJA ... DEŠIFRACIJA MISELNIH FUNKCIJ V NABOR PISMENK IZVEDENA PO PROGRAMU XXX REPORT PSNB.
Vsak naj zgornje vrstice de-šifrira po svoje . Kot ljudje, ki so šifre . Kot situacije, ki jih šifriramo vsak po svoje; včasih bolj, včasih manj uspešno.
Kot življenje, ki je tudi ena taka velika, zanimiva šifra, kajne?
David Bedrač
sili iz življenja, sili po življenju. Kajti pesmi Daneta Zajca, naj bodo videti še tako temne, so bile najprej pesmi svetlobe; pokrajine v njih so bile prav take: svetle, polne in žive!
In še nekaj povezuje oba pesnika: tudi Dane Zajc je bil za razvoj slovenske poezije zelo pomemben. Vplival je na več pesniških rodov, njegovi poetiki pa so sledili tudi mnogi ustvarjalci, ki so ustvarjali na drugih področjih.
Na nekem mestu je pesnik Dane Zajc povedal besede, ki odražajo njegovo posebno držo do sveta: »Moja največja želja je gledati svet samo skozi oči, brez sodbe o njem, celo brez misli o njem. Biti samo oko. Saj kaj pa smo konec koncev drugega kot oči, ki so se rodile, zagledale svet, ga gledale in se posušile?«
David Bedrač
Literarni dvojčki 18
Pokrajine teme in pepela
Kog • 5. mednarodna likovna kolonija Kog 2008
Druženje vinske in slikarske umetnosti
Med 1. in 7. avgustom je na Turistični kmetiji Hlebec na Kogu potekala že 5. mednarodna likovna kolonija Kog 2008. V kolonijo so bili vabljeni akademski slikarji in likovni pedagogi iz treh dežel.
Razen Martina Bizjaka, ki je zbolel, so se vabilu odzvali vsi slikarji: Jože Denko, Anka Krašna, Bojan Oberčkal, Gregor Pratneker, Niko Ribič, Lucija Stramec, Karmen Šnut in Peter Vernik iz Slovenije, iz Hrvaške Mladen Milotic in iz Makedonije Senad Iljazi in Svetlana Jakomovska-Rodic. V kolonijo vsako leto povabijo polovico novih slikarjev,
polovica pa je istih kot minulo leto. Za pravilo pa so si tudi postavili, da se posamezni umetnik lahko kolonije udeleži največ trikrat.
Umetniki so svobodno izbirali motive in tehnike slikanja. Dnevi so bili delovni, vmes pa so bile, kot se za Kog spodobi, tudi degustacije, tako da so slikarji spoznali naša vina in okolico. Na obi-
sku so imeli bivšo vinsko kraljico Slovenije, koncert pa jim je pripravila tudi skupina Kontra-Quartet.
Gosta kolonije sta bila likovna kritika Mario Bedrič iz Maribora in Franc Obal iz Murske Sobote.
Kolonija je potekala pod organizacijskim vodstvom likovnega pedagoga in slikarja Bojana Oberčkala in v sode-
Na 5. mednarodni likovni koloniji pri Hlebčevih na Kogu je bilo zelo živahno, pod balkonom organizator Bojan Oberčkal in gostitelj Milan Hlebec.
lovanju z Društvom likovnih umetnikov Maribor. Organizator je ocenil, da je kolonija zelo uspela, saj je nastalo preko trideset likovnih del. Najbolj zanimiva pa je, po njegovem mnenju, skupinska slika. Za umetniško dogajanje so se zanimali tudi mladi domačini, ki so se poskušali v slikanju. Bojan Oberčkal je povedal, da bo v prihodnje potrebno z mladimi delati bolj načrtno. V prihodnje naj bi kolonija postajala vedno bolj mednarodna, povabiti nameravajo tudi slikarje iz večjih dežel.
»Osnovna želja je vedno naslikati kaj lepega, prijetno vzdušje in okolje pri Hleb-čevih in druženje s kolegi. Kolonija je zanimiva, vedno so drugi avtorji, ki imajo drugačen pogled in nekdo izpove kakšno stvar drugače kot kolegi,« je motive za udeležbo na koloniji strnil Peter Vernik, predsednik Društva likovnih umetnikov Maribor. Dodal je še: »Dogajanje je bilo ves čas pestro, veliko smo se družili z domačini. Rezultati kolonije so vsako leto boljši in slej ko prej bo potrebno razmisliti o tem, da se kolonija predstavi s kakšno retrospektivo. Izdelke bi bilo potrebno predstaviti še kje drugje, ne le pri Hlebcu, da jih bo videlo več ljudi. Iščemo možnosti
Peter Vernik, predsednik Društva likovnih umetnikov Maribor, je prepričan, da sonce in vinorodni griči potrebujejo še umetniško nadgradnjo.
kolonijo dvigniti še na višji nivo, takšni mednarodni projekti so v bistvu daleč pred politiki. Pomembno je, da se turizem povezuje s kulturo. Niso dovolj sonce in vinorodni griči. To smo opazili, ko na kmetijo pridejo gostje in se zelo zanimajo, kaj se tukaj dogaja. Najlepše pa je odprtje razstave, ki se je na Kogu udeleži 70 ali 80 ljudi, kar se v večjih okoljih težko zgodi. Kaže pa na to, da so Kogovča-ni kolonijo vzeli za svojo.«
Gostitelj kolonije je vsako leto Milan Hlebec, ki slikarjem nudi vse, kar potrebujejo in še več. »Menimo, da je taka
pozitivna publiciteta potrebna ne le nam, ampak tudi vsemu Kogu. Umetniki ustvarjajo skoraj teden dni, spoznajo Kog z okolico, ki ga tako odnesejo v svet. Vztrajali bomo naprej, imamo idejo, da bi privabili še kakšnega kiparja, sicer pa je na Kogu toliko umetnikov vinarjev, da če to vse skupaj združimo, nastane ena lepa umetnina.«
V sredini septembra bodo stvaritve letošnje kolonije razstavljene v razstavnem prostoru pri Hlebčevih, izdali pa bodo tudi katalog s predstavitvijo sodelujočih slikarjev in njihovih del. Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • Mednarodni turnir v šahu Ptuj Open 2008
Pričakujejo tudi Anatolija Karpova
V Narodnem domu na Ptuju bo od 9. do 16. avgusta potekal Ptuj Open 2008, tretji odprti mednarodni šahovski turnir Spodnje Podravje 2008, ki ga organizira predsednik ŠD Ptuj Veplas Velenje. Namenjajo ga predvsem mladim perspektivnim igralcem, zato tudi ne omejujejo udeležbe.
Letos pričakujejo tudi nekaj velemojstrov. Veseli so, da se je vabilu odzvala skoraj večina članov ŠD Ptuj Veplas Velenje. Največ pa pričakujejo od mladih mojstrov Fide Gregorja Podkrižnika in Roberta Roškarja. Veseli pa so tudi, da bosta nastopila častna člana Janko Bohak in Martin Majcenovič.
Letošnji turnir bo imel tudi humanitarno noto. Na odprtju bo nastopila rejni-ška družina iz Razkrižja, ki
ji bo društvo skušalo pomagati. V okviru popularizacije šahovske igre pa bodo letos obiskali enega od ptujskih vrtcev. Pričakujejo tudi, da jih bo med turnirjem obiskal njihov častni član in obenem predsednik Šahovske zveze Slovenije Milan Kneževič.
Kot je povedala predsednica organizacijskega odbora letošnjega turnirja Silva Razlag, bo ta po vsej verjetnosti zapisan v zgodovino šahovskih turnirjev, ki sodijo v
sklop praznovanja letošnjega paznika MO Ptuj, že zaradi udeležbe, pričakujejo okrog 70 tekmovalcev, in tudi zaradi posebnega gosta. Po 33 letih naj bi Ptuj ponovno
obiskal Anatolij Karpov, nosilec naslova 12. svetovnega prvaka v šahu, ki je kmalu po osvojitvi naslova na Ptuju odigral simultanko. Datum 23. junij 1975 je tako prelomnica
ptujskih šahovskih simultank, od takrat do danes jih je bilo že veliko. Na njih pa so nastopila znana šahovska imena, Viliam Lombardy, Svetozar Gligorič, Vlado Kovačevič,
Foto: Črtomir Goznik
Silva Razlag, predsednica organizacijskega odbora Ptuj Open 2008
Foto: Črtomir Goznik
Na drugem odprtem mednarodnem šahovskem turnirju Spodnje Podravje 2007 je sodelovalo 49 tekmovalcev, letos jih pričakujejo že več kot 70.
Dragutin Šahovič, Zdenko Kožul, Anatolij Vajser, Bojan Kurajica, Aleksander Belja-vski in številni drugi. Ptuj Opna se bo udeležil tudi dvakratni zmagovalec Domen Krumpačnik; zelo si prizadevajo, da bi se letošnjega turnirja udeležil Marjan Črepan, zmagovalec prvega mednarodnega turnirja na Ptuju, ki ga je ŠD Ptuj organiziralo leta 1987. Odigrali bodo devet kol po švicarskem sistemu. Ptujsko šahovsko društvo je staro že 73 let. Prvi mednarodni turnir je organiziralo leta 1987. Do leta 2003 je skupaj organiziralo že 16 mednarodnih turnirjev. Na pobudo predsednika, mednarodnega šahovskega mojstra Danila Polajžerja, so leta 2006 začeli organizirati mednarodne turnirje Ptuj Open, Spodnje Podravje, že takrat so razmišljali o regijah.
Skupni nagradni fond letošnjega turnirja je 4500 evrov. Glavni pokrovitelj letošnjega 3. odprtega mednarodnega šahovskega turnirja Ptuj Open 2008 je MO Ptuj.
Foto: vki
Foto: vki
Sp. Kungota • Postavitev klopotca
Dobrodošli, ljubitelji klopotca!
V petek, na sv. Jakoba, 25. julija, je potekala tradicionalna postavitev slovenskogoriškega klopotca v Sp. Kungoti in obeležitev 80. obletnice izida humorističnega časopisa Mariborski klopotec. Prireditev že več let pripravlja KUD Lipa Sp. Kungota s predsednico Marijo Kralj Trpin in podpredsednikom Dragom Koradejem.
Podlehniški »turisti« so že drugič gostovali v Spodnji Kungoti na prireditvi, posvečeni klopotcu.
Pripravili so bogat kulturni program, v katerem so nastopili Svečinski pevci, harmonikarji, recitatorji, zaigrali so na klopotec, ki je bil v tem primeru ljudski instrument, zaigrali humoristično igro Ovtorjeva prisega in sprejeli potujoči klopotec. Klopotec je izdelal Janko Vujica, ki je njegov boter in ga vsako leto postavi s pomočjo domačih gasilcev. Vse navzoče sta pozdravila domači podžupan Edvard Urbancl in
poslanec DZ RS Marjan Pojbič iz Šentilja. Celoten program je spremljal tudi prof. dr. Janez Bogataj s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Blagoslov klopotca in vse narave pa je opravil domači župnik g. Ciril Kocbek.
Že drugo leto zapored so se postavitve klopotca udeležili tudi člani TD Podlehnik in postavili haloški klopotec ter se predstavili s programom: zgradbo haloškega klopotca je
predstavila skupina za ohranjanje šeg in navad, ljudske pevke so zapele pesem o domačem kraju in klopotcu, zaigrali pa so še ljudski godci Haloški veseljaki. V imenu TD in občine Podlehnik je vse navzoče pozdravil predsednik TD Milan Vidovič.
Člani KUD Sp. Kungota so pripravili še razstavo Klopotec in mi 2008 v stari preši in župnijskih prostorih. Obiskovalci so si lahko ogledali
Hvaležna sem ...
Vremenski vpliv bo obremenilen
Obetal se je vikend s slabo vremensko napovedjo. Nekje v ozadju mojih možganov so odzvanjale besede: »Vremenski vpliv bo obremenilen ...«. Še dobro, da je vikend! Lahko bom doma v miru s svojim dragim in najinimi muckami, na katere vreme nima vpliva. Ne bo se mi treba srečevati z vremensko nerazpoloženimi ljudmi na cesti, v trgovinah, uradih ali kje drugje. »Neverjetno, kako zelo pustimo vplivati, da nam vreme kroji razpoloženje!?« me prešine. Sklenem, da ta vikend ne bom podlegla njegovemu vplivu!
V soboto me zbudijo dežne kaplje, ki trkajo na okno. Kljub zadostni količini spanca se počutim neznansko utrujeno. Odvlečem se do kuhinje, da nahranim lačne mucke, se pomu-dim še malo v kopalnici, nakar se odločim za nadaljevanje počitka v postelji. S tem pa se ne strinjajo najini trije kosmatinč-ki. Glede na to, da so spali celo noč in so se zdaj dobro najedli, so polni energije. Razposajeno se igrajo med sabo, se podijo tudi čez posteljo, najmlajši se občasno ustavi pri naju in naju liže po glavi. Očitno je najinega
počitka konec. Malo še vztrajam, po pol ure pa vendarle obupam. Odločim se vstati. Ni mi jasno, zakaj sem tako utrujena. Vse me moti. Moj mož se vedno znajde ravno tam, kjer imam sama kakšen opravek, bodisi v kopalnici, bodisi v kuhinji. Iznenada je najino stanovanje premajhno. Ne mine ena ura, ko se že sporečeva zaradi malenkosti: ker se je ravno takrat spravil kuhat kavo, ko sem jaz ožemala pomaranče!
Tedaj me prešine včerajšnje opozorilo: »Vremenski vpliv bo obremenilen.« Spomnim se svojega sklepa prejšnjega večera, da me tokrat vremenski vpliv ne bo obvladal in začudeno ugotovim, da to ne bo tako lahko, kot sem si mislila. Kljub temu je vredno poizkusiti. Sklenem, da bom zbrala vse svoje moči in si naredila lep vikend. Poiščem CD z glasbo, ki mi trenutno prija in povečam glasnost CD predvajalnika. Žal mojemu možu tista glasba tisto jutro ne paše, zato se odločim za drugačen poizkus. Prižgem svoj notranji radio, kot to sama imenujem, torej začnem si mrmrati popevko, ki mi prva pride na pamet. Nato se lotim
svojih misli. Uvedem kontrolo in načrtno začnem razmišljati o lepih stvareh. Ponavadi mi pomaga razmišljanje o tem, za kaj sem lahko hvaležna. Za kaj bi lahko bila hvaležna danes, ko zunaj dežuje, ko vreme poizkuša krojiti moje razpoloženje? Zagledam mucke, ki zdaj že umirjeno dremljejo in sem hvaležna za njihovo ljubkost, zdravje in sploh, ker jih imam. Zagledam moža, kako se ukvarja s svojim slabim razpoloženjem in ugotovim, da sem hvaležna, ker si deliva življenjsko pot. Pogledam skozi okno, zunaj se je dež spremenil v naliv. Prešine me, da sem hvaležna, ker imam streho nad glavo. Hvaležna sem tudi zato, ker je danes sobota in bom lahko dan preživela v miru ob kakšni knjigi, malo v meditaciji, v pogovoru z možem, morda bom šla na sprehod v dežju. Uležem se na posteljo in opazujem dežne kaplje, ki polzijo po šipi. Hvaležna sem, ker imam stanovanje, ker lahko ležim v postelji in opazujem dežne kaplje, ker jih vidim, ker jih slišim. Pojavlja se mi vedno več razlogov, za kaj vse sem lahko hvaležna.
Z zadovoljstvom opazim, da
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
36 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
slike o klopotcu, ročno orodje za njegovo izdelavo, lesoreze vinogradniških motivov in humoristični časopis Mariborski klopotec iz 1926., 1927. in 1928. leta.
Nato se je sledilo družabno srečanje v stari preši. Nekateri pa so pot nadaljevali s potujočim klopotcem. Prireditev so zaključili so z geslom: Ohranimo, kar je naše! Dobrodošli, ljubitelji klopotca!
Zdenka Golub

KROVSKO-KLEPARSKA in TESARSKA dela ter montaža knauf sistema. Pri sanaciji strehe je zelo pomembno pravilno svetovanje, saj strehe ne delamo za kratek rok. Montaža vseh vrst kritin, razen S-metal. Izmeritve in izdelovanje ponudb. Info: Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava. Tel. 041 375 838 ali 02 755 74 21.
KNAUF (stene in stropi). PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
m
m
me je minilo slabo razpoloženje. Nič več se ne počutim utrujeno. Zdaj sem dobre volje, polna energije in zmagoslavja, ker sem premagala obremenilen vremenski vpliv. Spet sem si dokazala, da sem sama gospodar svojega življenja. Zmorem si življenje narediti čudovito kljub obremenilnemu vremenskemu vplivu. Moj trud se je splačal. Uspela sem in hvaležna sem si za to.
Odhitim v kuhinjo, podarim možu širok nasmeh in z veseljem ugotovim, da je tudi njemu uspelo premagati vpliv vremena. Ponosna sem nanj! Pripravim nama dober zajtrk. Najprej pa s sokom iz sveže stisnjenih pomaranč nazdraviva najinemu uspehu!
Eli Trobec
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom. Ploj Janez, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
VSE IZ INOXA: cevi, pločevina, palice, vrvi, vijaki, dimniki, okovje, ograje po načrtu, dobite v trgovini Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, 02 780 99 26.
POSEZONSKA razprodaja ostankov in viškov različnih ograjnih mrež, stebrov, vrat; do -50 %, od 7.00 do 15.00 (SO do 12.00). OGRAJE Rogina, Rajšpova 15, Ptuj (ob Qlandii). Telefon 02 778 87 51.
KMETIJSTVO
PRODAMO 4 svinje od 120- do 130-kilogramske, domače reje. Informacije na telefon 755 23 21.
PRODAM odojke po 2 €/kg in vino iz brajd po 0,60 €. Tel. 031 481 247.
PRODAM A dve svinji, težki od 130 do 140 kg, domače reje, po 1,30 €/ kg. Tel. 041 878 226.
KUPIMO kravo ali telico za zakol. Tel.
040	647 223.
KUPIM tekoči trak, dolg 6 m, za spravilo koruznih storžev in Pajek SIP na dve vreteni. Tel. 041 261 676.
PO ugodni ceni prodam 1500 kg luščene koruze ter stroj za luščenje koruze in drobilnik. Tel. 766 73 81 ali
041	327 034, zvečer.
DOM-STANOVANJE
PTUJ - 2 km iz centra, oddam v najem etažo hiše oz. trisobno stanovanje. Tel. 041 538 416.
NAJAMEM enoinpol- do dvosobno stanovanje na Ptuju. Tel. 041 984 347.
NEPREMIČNINE
PRODAMO hišo na Mestnem Vrhu 80, ogled vsak dan. Hlupič - Čuček, tel. 751 48 21.
PRODAMO starejšo hišo z gospodarskim poslopjem v Borovcih. Informacije na telefon 041 579 599.
NA SONČNI in mirni legi, 6 km iz Svete Trojice, prodam vikend za 45 tisoč €, z 11 ari vrta ob asfaltni cesti, mirno okolje, 25 minut iz Maribora. Tel. 051 247 068.
PRODAM vikend z manjšim vinogradom, Mali Okič 24. Tel. 02 740 40 66 ali 051 371 572.
DELO
IŠČEMO delavca za pomoč v kamno-seštvu. Tel. 031 584 965. Boštjan Zemljak, s. p., Pobrežje 54 c, 2284 Videm pri Ptuju.
GREM čistit enkrat tedensko manjši lokal, stanovanje ali manjšo hišo ter likam, na Ptuju. GSM 031 815 487.
RAZNO
PRODAM ladijski pod debelin 12, 16 in 20 mm, bruna ter ostali gradbeni les, možna dostava. Tel. 041 331 831.
PRODAM suha mešana drva po ugodni ceni. Dostava na dom. 02 769 15 91 ali 041 610 210.
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
PRODAM tri tone ječmena in hrastovo vitrino. Informacije na telefon 783 13 81 ali 051 263 921.
PRODAM čistokrvnega nemškega ovčarja brez papirjev, starega tri mesece. Tel. 051 221 780.
KUPIM dvokrilna vrata s podboji, mere 180 x 120 cm. Tel. 031 287 139.
UGODNO PRODAM sobno peč na drva, paviljon in antik omaro. Tel. 031 256 078.
{Poilulajti nai
na íváovnim íjiblu!
RADIOPTUJ
tea- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic, Tibaut, Ba-binci 49, Ljutomer, tel. 582 14 01.
KUPIM traktor IMT ali Ursus in kmetijske priključke. Tel. 041 679 937.
PRODAM suha bukova drva, metrska, razkalana, možna dostava. Tel. 041 312 621.
SILOS kombajn Vihar 40 in škropilnico, 360 l, s poljsko garnituro, prodam. Tel. 041 615 796.
PRODAJAMO breskve za 0,80 €/kg. Pukšič, Dolič 23, Destrnik.
PRODAM samonakladalno prikolico 22. Tel. 041 997 677.
m
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si

ROBERT HERCOO, S.p. Hermanova ul. 3, PTUJ
02/787-88-30,031/500-598
Izdelujemo in montiramo
-	pokrivanje vseh vrst streli
-	žlebovi in kleparski izdelki
Možnost plačila na 5 obrokov brez obresti
Foto: ZG
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL PREPISI, KREDIT NA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.s
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA c	OPR.	BARVA
CITROEN CS 2.0 HDI	2006	13.500,00	KUMA	KOV. T. SIVA
FORD FOCUS KARAVAN 1.6 TDCI	2006	10.300,00	KUMA	KOV. SREBRNA
FlATBRAV01.9 JTDMULTUET8V SPORT	2007	16.200,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
OPELASTRA 1.7 LIMUZINA	2003	6.970,00	AVT.KUMA	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA KARAVAN 1.7 COTI	2005	10.980,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
RENAULT CLI01.5 DCI	2002	5.900,00	KUMA	KOV. SREBRNA
RENAULT SCENIC 1.9 CONFORT EXSPRESION	2006	11.980,00	ABS	KOV. SIVA
SEATALHAMEF1A 1.9 TDI	1998	6.680,00	KUMATRONIC	BELA
SEAT LEON 1.9 Till	2006	15.300,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
ŠKODA OCTAVIA 1.9 TDI KARAVAN	2000	5.650,00	AVT. KUMA	BELA
TOYOTA COROLLA 1.4 D	2005	12.400,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
VW G01P 1.9 TDI LIMUZINA	2002	7.880,00	KUMA	BELA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN HIGHUNE TIPTRONIC	2003	11.800,00	VEL NAVIGACIJA KOV. SIVO ZELENA	
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN	2005	12.880,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN CONFORT	2006	17.300,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
Na zalogi preko 40 vozil. NA ZALOGI TUDI TOVORNA VOZILA
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka Letnik			Oprema	Barva
CITROEN XSANT1A 2.0 TCT VSX	1996	1.890,00	AVT. KLIMA	K0V. ZELENA
CITROEN SAX01.1	2001	3.480,00	1 REG.2002	KOV. MODRA
OPEL VECTRA 1.616V LIMUZINA	1999	4.280,00	KLIMA	BELA
RENAULT MEGANE 1.6 E RT	1996	1.990,00	SERVO	KOV MODRA
OPEL ASTRA 1.7 Dl	2001	5.900,00	KLIMA	KOV MODRA
OPEL ASTRA BERTONE1.616V CABRIO	2003	10.690,00	KLIMA	KOV SREBRNA
OPEL LIMUZINA ASTRA 1.416V CLUB	2000	4.350,00	SERV. KNJIGA	KOV. BOR. RDEČA
HYUNDAI LANTRA 1.616VGLS	1996	2.190,00	1 REG. 1997	KOV BOR. RDEČA
RENAULT MEGANE COUPE 1.616V	2000	4.290,00	1. LASTNIK	KOV. SIVA
VOLKSWAGEN POLO 50	1997	1.560,00	SERV. KNJIGA	KOV MODRA
RENAULT CLI01.2	1998	2.150,00	AIR BAG	RDEČA
RGRANDT.MEGANE1.5DCIAUT.COM.	2004	8.390,00	1. LASTNIK	KOV SREBRNA
PEUGEOT 3061.4XN	1996	1.460,00	REDNO SERV.	KOV ZLATA
OPEL ASTRA 1.7 TD CLUB 4V	1999	4.740,00	SERV. KNJIGA	KOV SREBRNA
ŠKODA FABIA 1.4 MPI	2003	5.390,00	1. LASTNIK	KOV MODRA
PEUGEOT 2061.11	2000	3.490,00	SERV. KNJIGA	KOV BOR. RDEČA
VOLKSWAGEN POL01.0 COMFORTUNE	2001	4.360,00	1. LASTNIK	BELA
SUZUKI SWIFT 1.3 GX	1996	1.190,00	ALARM	BELA
RENAULT TINGO1.2	2004	5.270,00	KLIMA	KOV ČRNA
VOLKSWAGEN GOLF III 1.8 CL	1996	2.800,00	KLIMA	RDEČA
FORD MONDE01.8 LIMUZINA	1999	2.920,00	KLIMA	KOV ZELENA
PEUGEOT 2061.41 QUIKSILVER	2003	6.580,00	1. LASTNIK	KOV SREBRNA
RENAULT MEGANE 1.9 DCI DYNA. LUX	2004	9.450,00	1. LASTNIK	KOV SREBRNA
FORD ESCORT 1.616V	1998	2.490,00	KLIMA	BELA
PONUDBA RABLJENIH VOZIL ZNAMKA UTNIK CENA.,, OPREMA BARVA				
AUDI A3 2.0 IDI	004	13.990,00	DVOJNA KUMA	ČRNA
AUDI A61.8 T	998	6.900,00	AVT. KUMA	BELA
BMW SERIJA 5:525 D XSENDN	004	21.990,00	AVT. KUMA	ČRNA
CITROEN XANT1A 2.016VISX	998	2.490,00	KUMA	KOV. T. ZELENA
CrTEDEN XSARA PICASSO 2.0 HDI EXCLUSIVE	004	9.490,00	AVT. KUMA	KOV. SREBRNA
FIAT PUNID GRANDE 1.2	006	7.590,00	KUPLJEN V SLO	KOV. SV. MODRA
MERCEDES E 270 CDI	002	16.990,00	AVT. KUMA	KOV. SREBRNA
MERCEDES EKAR. 270 CDI NÄVI+XENON	003	17.990,00	DVOJNA KUMA	ČRNA
MITSUBISHI GAIANT 2.0	999	5.290,00	AVT. KUMA	KOV. SREBRNA
ŠKODA FABIA 1.2	006	6.990,00	KUMA	KOV. SREBRNA
VWSHARAN 1.9 TDI TREND UNE 4X4	003	12.990,00	AVT.KUMA	KOV. MODRA
TOYOTA VARIS 1.3 WH	002	6.090,00	KUMA	KOV. SREBRNA
BMW SERUA 7:740 IL	001	12.290,00	KUPUENVSLO	KOV. MODRA
CITROEN C31.41	004	7.090,00	AVT.KUMA	KOV. BOR. RDEČA
CITROEN C41.6 HDI	006	12.990,00	KUMA	KOV. ČRNA
GRRDB€NR
M€HPINIZflCIJn
€L€KTROMONTAŽA
fll£KSHND£R GRBROVCC s.p.
IZVAJAMO VSA DELA VEZANA NA NIZKE GRADNJE
ŽNIDARIČEVO NABREŽJE 12,2250 PTUJ, gmgelmont@siol.net, TEL: 02 / 74818 90, GSM: 041 «48 255,031 648 255, www.gmg-elmont.si
Prireditvenik
M
ARHITEKTONSKI ATELJE
FRANC CIZEK, prof. univ. dipl. ing. arh. MARIBOR, Pod gradiščem 26 / C 051 602 086
Arhitektonski atelje - ustanovljen leta 1985, ponovno deluje z namenom nuditi strankam načrte za gradbeno dovoljenje. Prisluhnili bomo vašim željam - mi pa jim bomo dodali še naše znanje za dosego skupnega zadovoljstva! Pokličite nas in poslali vam bomo ponudbo! Ugodno cene s posebnimi popusti!
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena ;
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
S P
TV
'f-í.'íV'j.ljn ïîsaiiSg iBfliísfjaffia pisgpsasagisr
SPORED ODDAJ
PETEK 8.8.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 22.00 Sedmo platno
SOBOTA 9.8.
8.00 Igre Stojnci 2008 9.00 Sedmo Platno
10.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja
11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja
12.00 VIDE0 TOP 10 Odd.
13.00 SUPER Hm odd.
14.00 SIP lestvica - odd.
17.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja
18.00 PRI GAŠPERJU odd.
19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd.
20.00 Oddaja Občine Markovci
NEDELJA 10.8.
8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 Zapojmo prijatelji si; 2. del 10.00 Kuhamo skupaj - kuharska oddaja 11.00 Oddaja Občine Videm 13.00 Košnja na Polensaku 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja Občine Destrnik
PONEDELJEK 11.8.
8.00 Marija fest 08 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Oddaja Občine Videm 19.15 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 20.00 Oddaja Občine Markovci
petovigfayto
Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
MODEL	LETNIK	CENA	KM	BARVA
AUDI A31.9 TDIATRACT10NE	2007	18.300	21.300	ČRNA
BMW SERUA 3 TDURING: 320 D FUTURA	2004 F0 DOGOVORU		37.342	KOV. ČRNA
BMW SERUA 5:530 D AVTDMATIK	2004	22.000	117.000	SV. MODRA
RENAULT ESPACE 2.0 T PRIVILEGE NOV MOTOR	2003	13.800	149.615	SREBRNA
RENAULT ESPACE 2.2 DCI PRIVILEGE	2003	13.499	98.500	SIVA
RENAULT ESPACE 3.0 DCI PRIVILEGE AVTDMATIK	2005	15.990	139.8G9	BOR.RDEČA
RENAULT ESPACE DIANMIQUE 2.0 DCI	2008	29.800	1.000	KOV. SREBRNA
RENAULT ESPACE INITIALE 2.2	2005	15.990	103.000	SREBRNA
RENAULT GRAND SCENIC 1.5 DCI EXPRESSION	2004	11.899	90.500	SREBRNA
RENAULT GRAND SCENIC 1.9 DCI DYN. CONF.	2005	11.900	46.381	KOV. ČRNA
RENAULT TRAFIC I2H1	2005	10.900	137.653	BEIA
RENAULT TWING01.21BV	2007	8.400	3.000	SIVA
VW GOLF V 1.9 TDI BASSIS	2005	12.290	104.900	KOV. SREBRNA
VW JETTA 1.9TD1105 KM	200G	14.800	109.201	ČRNA
VWTOURAN 1.9 TD1100 KM	2005	13.480	109.200	ČRNA
Samopostrežna in avtomatska avtopralnica 7.00 - 24.00				
Petek, 8. avgust
Ptuj, cerkev svetega Jurija, orgelski koncert zveze Tržaških cerkvenih pevskih zborov z organistoma gospo Angelo Tomanič in gospodom Gregorjem Klanči-čem, stolnim organistom v Ljubljani
Hoče, Botanični vrt, unikatna gledališka predstava, Eva pripoveduje skrivnosti iz vrta naslad, predstavo lahko obišče le od 15 do 20 gledalcev, zato so potrebne prijave na telefon 031 367 459
Ljutomer, Dom kulture, slavnostna prireditev ob 52. prazniku občine Ljutomer ter podelitev občinskih nagrad in priznanj
Ptuj, CID, na ogled je razstava Koši v mestnem parku - zgodba projekta Mladi & Mesto, razstava je na ogled do konca avgusta
Ptuj, CID, prijave za delavnice in tečaje, začetni tečaj bobnanja, začetni tečaj španščine, začetni tečaj flamenka
Ptuj, galerija Magistrat, mednarodna razstava sodobne umetnosti International Exhibition of Contemporary art, ART STAYS OPEN 08
Ljutomer, muzej, teden odprtih vrat Muzeja taborsko gibanje na Slovenskem
Sobota, 9. avgust
Slovenska Bistrica, 7. Jakčev pohod (skozi Bistriški vintgar do Treh kraljev), zbiranje pri tovarni Impol
Ljutomer, hipodrom, kasaške dirke, v osmih kasaških dirkah nastopa 80 kasaških konj, najboljših kasačev Slovenije
Makole, na Gmajni, predstavitev in prikaz starih običajev, razstava ..., prireditev z naslovom Od mlačve do kruha
Gorca pri Podlehniku, 3. tradicionalna postavitev klopotca na Gorci ob Viničar-skem muzeju
Slovenska Bistrica, srečanje gorskih kolesarjev na Rogli Senešci - Velika Nedelja, ustvarjalna delavnica
Ponedeljek, 11. avgust
do 13.00 Ormož, Mladinski center, tečaj španščine, informacije na telefon 719 41 41
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Slavnostna seja
sveta Mestne občine Ptuj. Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku mestne občine Ptuj in podelitev priznanj. Stojan Kerbler, častni občan mestne občine Ptuj. Mednarodna razstava sodobne umetnosti v galeriji Magistrat. Razstava Art Stays Open 08 v Miheličevi galeriji. Ptujske ulice zaživele v pesmi in plesu. Sprejem olimpijke Nine Kolarič v Mestni hiši Ptuj. Enajsti tradicionalni turnir v balinanju. Izbor Miss Štajerske za izbor Miss Slovenije.
Kino Ptuj
2. in 3. avgust ob 19.00 Neverjetni hulk - akcijska zf. drama. Ob 21.00 Art program: Stregel sem angleškemu kralju - komična drama.
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trojanova 1, Ptuj (ob Mariborski ctsti), Id.: 02 780 6710
Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
s«
Obiščite naš spletni portal
www.tednik.si
KREDITI D010 LET
za vse zaposlene, tudi za določen čas, in upokojence, do 50 % obremenitve, stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila in ieasingi. Možnost odplačila na položnice.
Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
flIHililirXJiMiWIIfiP
C 02/22 80110
SONS d.o.o.
Razlagova 24, Maribor
Bvinski in hipotekarni |
in
UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE,
RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
Telefon: 02 461 24 58 GSM: 031 801 282,051 624 950
E-mail: baten@t-2.net. BATEN d.o.o, Zagrebška 20, Maribor
KREDITI VSEH VRST
> POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI
- tudi za dohodke nižje od 400 EUR - Poplačila etarlh kreditov
»STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na : 051 804 324
INOVATIVA, Milena Prapoinks.p, Plvtova lilca 18/a, 2250 PTUJ
Ponudba rabljenih vozil
Znamka
RENAULT SCENIC 1,9 DCI VWSHARAN1.9TDI
liMwMI|i]liiMnih'r.|il
SKODA FABIA COMBI 1.4TDI FIAT CROMA 1,916V MULTIJET RENAULT MASTER DCI 80 FURGON CITROEN JUMPER 2,2 HDI FURGON CITOREN XSARA COUPE 1,43V RENAULT TWING01,2 AUDI A4 AVANT 1,9 TDI FIAT PUTNO 1,23V
LANCIA THESIS 2,0 TURBO EXECUTIVE 5V MERCEDES BENZ SPRINTER 311 FURGON
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Barva
Letnik Cena.
KOV. T. SIVA KOV. S. MODRA TEMNO ZELENA SREBRNA TEMN
2002#^10.
ČRNA ČRNA
TEMNO MODRI
SIVA
2006 2005 2002 1999 1999 2004 2004
2003
2004
8.590 10.490 .690 11.000 15.990 11.590 8.990 2.690 2.490 13.690 5.590 12.990 13.990
1B.00
15.OO
15.OO
GUME KUMHO -35%
SERVIS IN PRODAJA VOZIL, KLEPARSKA DELAVNICA
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, je kot cvet, ki nenehno poganja, kot svetloba, ki dušo obliva, je ljubezen, ki v srcu prebiva!
SPOMIN
Včeraj, 7. avgusta, je minilo leto žalosti, ko nas je tiho in mirno, kot je živela, zapustila naša draga mama, babica in tašča
Katarina Plohl
IZ SENČAKA PRI JURŠINCIH
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu!
Vsi njeni
Je vsako srečanje majhno rojstvo, je vsako prijateljstvo lučka v srcu, je vsak nasmeh zarja sreče in je nekje nekdo,
ki iz temnih oblakov prinaša sončno nebo.
V SPOMIN
8. avgusta mineva devet let, odkar nas je
za vedno zapustila naša draga mama, omica in tašča
Otilija Muzek
IZ TRZCA 26
Hvala vsem, ki jo v lepem spominu nosite v srcu.
Vsi njeni najdražji
Že leto dni v grobu spiš, v mislih naših še živiš, spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, dokler bomo mi, boš z nami tudi ti. Le lučka vedno ti gori in rožica ti grob krasi, a če bi te solza obudila, ne bi tebe, dragi ata, črna zemlja krila.
SPOMIN
Mineva žalostno leto, odkar nas je mnogo prerano zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat, tast, stric in boter
Srečko Kurnik
IZ PODVINCEV 117 A
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu ter z lepo mislijo in svečko počastite spomin nanj.
Vsi njegovi
Skladno z 12. in 13. členom Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda za informiranje Ormož, razpisuje Svet ZZI delovno mesto
direktorja ZZI - odgovornega urednika Radia Prlek,
za polni delovni čas (4 ure direktor, 4 ure odgovorni urednik).
Za direktorja-odgovornega urednika je lahko imenovan/-a kandi-dat/-ka, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
-	ima najmanj visokošolsko ali višješolsko izobrazba novinarske, pravne, ekonomske ali družboslovne smeri
-	najmanj pet let delovnih izkušenj
-	poznavanje dejavnosti s področja dela zavoda
-	vodstvene in organizacijske sposobnosti ter znanja s področja upravljanja
Kandidat/-ka mora predložiti program dela in razvoja zavoda. Direktor-odgovorni urednik se imenuje za dobo štirih let Prijave kandidatov/-k se sprejemajo do vključno 16. avgusta 2008. Prijavljeni kandidati/-ke bodo z odločitvijo Sveta o izbiri seznanjeni najpozneje v tridesetih dneh od objave razpisa. Prijave pošljite s priporočeno pošto na Zavod za informiranje Ormož, Kolodvorska cesta 9, 2270 Ormož, s pripisom ZA RAZPIS.
Predsednik Sveta ZZI Ormož dr. Simon Kolmanič

■msm
Mariborska c. 43, PTUJ TELEFON: 02/788-5115, 041/757-760
UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE DO 7 LET, BREZ POLOGA IN KASKO ZAVAROVANJA
ZA AVTO, KATEREGA KUPITE PRI NAS VAM LAHKO PODARIMO NA KASKO IN OSNOVNO ZAVAROVANJE 50% POPUSTA ZA DOBO FINANCIRANJA www.evroavto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
Znamka
Letnik Cena Oprema Barva
PEUGEOT 2061.4	2003 6.750 AVT.KLIMA5VRAT	KOV. MODRA
RENAULT LAGUNA 1.6	2001 6950 KLIMA	KOV. SREBRNA
VWP0L01.2	2002 6.400 KLIMA	KOV. SREBRNA
TWING0 1.2	2000 2990 ■	KOV. RUMENA
AUDI A3	2000 7850 KLIMA 5 VRAT	KOV. MODRA
VWP0L01.2	2002 6.890 KLIMA 5 VRAT	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 3071.61	2001 6890 KLIMA 5 VRAT	KOV. SREBRNA
AUDI A41.9TDI KARAVAN	2004 13.990 KLIMA	KOV. SREBRNA
VWSHARAN1.9TDI	2003 12.290 AVT.KLIMA5VRAT	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 3071.61	2002 7.250 AVT.KLIMA	KOV. ZELENA
VW GOLF 1.9 TDI	2002 7.990 KLIMA	KOV. SREBRNA
OPELCORSA 1.7D	2002 5.890 KLIMA	ČRNA
AUDI A4 KARAVAN	2004 16500 KLIMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 3071.61 LASTNIK 2001 6.990 AVT.KUMA5VRAT	K0V.S REBRNA
PEUGEOT 3071.6 HDI	2005 9.750 KLIMA	BELA
RENAULT TRAEIC 1.9 DCI	2006 16.900 KLIMA,9 SEDEŽEV	BELA
F0RDC-MAX	2004 9800 KLIMA,	KOV. SREBRNA
VW TRANSPORTER 1.9 TDI 9 SEDEŽ. 2004 15.900 KLIMA 1 LASTNIK	BELA
CITROEN XSARA PICASO 2.0 HDI 2000 6890 KLIMA	KOV. MODRA
CITROEN O	2003 5.990 KLIMA	KOV .RDEČA
OPELMERIVA 1.61 USTNIK 2004 7.890 KLIMA	KOV. MODRA
AUDI A3 2.0 TDI	2003 13.490 AVT.KUMA	KOV. RUMENA
CITROEN 01.4	2003 6.590 KLIMA	KOV. SIVA
PEUGEOT 3071.6	2001 6.900 KLIMA	KOV. SREBRNA
VW PASSAT 1.9 TDI	2005 16.990 KLIMA 5 VRAT	KOV. SIVA
VWT0URAN1.9TDI	2004 13.900 KLIMA	KOV. ČRNA
AUDIA32.0.TDIS-LINE	2004 14.900 KLIMA ALU PLATIŠČA	KOV. ČRNA
OPEL ZAPIRA 1.9 TDCI	2006 16.500 AVT.KLIMA	KOV. SREBRNA
VWTOUREG2.5TDI	2008 41.900 KLIMA	KOV.SIVA
VW POLO 1.2	2002 6.800 KLIMA 5 VRAT	RDEČA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL ■ PRED NAKUPOM ZAVAROVANJA VOZIL (50% POPUST)
VOZILA PRODAJAMO Z GARANCIJO!
NA ZALOGI PREKO 30 VOZIL!
Dve leti za tabo že dolga je pot, povratka pa videti ni od nikod. Spomin nam na tebe še nič ne bledi, le žalost v srcu nas spomni, da tu te več ni.
V SPOMIN
8. avgusta mineva dve leti od tragične
smrti župana občine Podlehnik in ravnatelja Osnovne šole Martina Koresa Podlehnik, gospoda
Vekoslava Frica
Hvala vsem, ki te ohranjajo v lepem spominu.
Občina Podlehnik Osnovna šola Martina Koresa, Podlehnik
Boriti dolgo si se znal, a v avgustovskem popoldnevu nemočen si zaspal. Ni res, da si odšel - nikoli ne boš! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, boš vsak naš korak spremljal v tišini.
SPOMIN
Danes, 8. avgusta, mineva žalostno leto ob izgubi dragega sina, brata, vnuka
Marka Širca
IZ TRŽCA 20
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče, nosite cvetje in z lepo mislijo postojite ob mnogo preranem grobu.
Z žalostjo v srcu mami, ati, brat Matej in babica
Mama, skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela, nisi umrla, ker ne bi hotela živeti, umrla si zato, da bi nehala trpeti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi matere, babice in prababice
Elizabete Štrucl
IZ SEDLAŠKA 94
nazadnje stanujoča v Kozmincih 16 a
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Gradisa in Šmida, znancem in lovcem, ki so jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, k večnemu počitku, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili ustno in pisno sožalje.
Hvala g. Janku za opravljen pogrebni obred, pevcem za žalo-stinke, godbeniku za odigrano Tišino, g. Pepiju Žeraku za poslovilne besede, podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve.
Posebna zahvala hčerki Štefki, ki je mami stala ob strani ob najhujših trenutkih.
Tvoji najdražji
(Eradioptuj
na 4¿teta www.radio-ptuj.si
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Zoran Ribič, dr. dent. med. v Zdravstvenem domu Ptuj
ZAHVALA
Ob mnogo prezgodnjem slovesu
Mirka Cajnka
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam ustno in pisno izrazili sožalje.
Lepa hvala sodelavcem Mesne industrije Ptuj, DE TPJ, Perutnina Ptuj, d. d., Konferenci sindikata Perutnine Ptuj, sodelavcem Tomata, d. o. o., Društvu upokojencev Perutnina Ptuj, Društvu gospodinj Draženci in osebju Internega oddelka Bolnišnice Ptuj.
Hvala gospodu župniku za opravljen obred in sveto mašo, govornikoma za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, gospodu za odigrano Tišino, pogrebnemu podjetju Mir in vsem, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani.
Njegovi najdražji
A
* »et F á b
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše,
brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
Jakoba Selinška
IZ SOVIČ 10 B
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo LD Leskovec za opravljen pogreb, PGD Tržec, govornikoma za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, rogistom Lovske zveze ter g. patru za opravljen pogrebni obred in sveto mašo.
Žalujoči: žena Jožica ter sin Jakob s Sonjo
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi očeta, dedka, pradedka in tasta
Štefana Vidoviča
IZ SLATINE 60 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej hvala pogrebnemu podjetju Mir, gospodu dekanu Emilu Dreuu za opravljen cerkveni obred, gospodu F. Korenjaku za poslovilne besede, cerkvenim pevcem in godbeniku za odigrano Tišino.
Žalujoči: sin Ivan, hčerka Julijana z družino, hčerka Anica z družino ter ostalo sorodstvo
Pestike, Zavrč • Mlada družina v stiski
Dvoje lačnih ustec pa čaka ...
Aleš Bratuša in Mirjana Kolednik, mlad par z dvema majhnima otročkoma, ki si je dve leti nazaj začrtal svojo prihodnost in prihodnost svojih otrok v osrčju Haloz z nakupom majhne hiške, pravzaprav bolj vikenda, se je letos znašel v hudi stiski, ki je dodobra uničila vse zastavljene načrte in cilje.
»Veliko vsega sva nameravala narediti z Mirjano, zato, da bi najina otročka imela čim lepše otroštvo. Zdaj pa je moja bolezen preprečila vse, ne samo najine načrte, ampak današnje življenje, saj si ne moremo privoščiti niti najosnovnejših stvari. Če ne bi imela staršev, sorodnikov in nekaj dobrih prijateljev, bi najina otroka še stradala,« začne svojo pripoved Aleš, ki je bil še lani zaposlen in sta skupaj z Mirjanino plačo nekako krpala konec s koncem, kljub mesečnemu kreditu, ki sta ga najela ob nakupu hišice. Toda Aleš je bil že nekaj časa bolan; ugotovljena mu je bila sladkorna bolezen, s katero pa se je ob pomoči zdravil uspešno bodel. Dokler je šlo. Toda stanje se je Alešu začelo konec lanskega leta zelo slabšati, terapije se niso več izkazale kot uspešne, posledica napredujoče bolezni je bila splošna fizična oslabelost, mravljinčenje po rokah in nogah, izgube spomina, vedno težja zbranost pri delu, sčasoma je Aleš tako oslabel, da se ni mogel več normalno premikati in danes je na berglah. Težkega dela v ptujskem podjetju, ker je bil zaposlen kot posluževalec stroja, ni zmogel več, druge zaposlitve zanj ni bilo. Tako je bil letos po izvedenskem mnenju invalidske komisije z odločbo invalidsko upokojen kot invalid
prve stopnje, po slabih petih letih delovne dobe. V odločbi je zapisano, da »pri zavarovancu zaradi bistvenega poslabšanja nevrološko zdravstvenega stanja ocenjujemo, da ni več zmožen za organizirano pridobitno delo.«
Ko je že štruca kruha nedosegljiva ...
Mirjana je na porodniškem dopustu, sicer pa zaposlena v Boxmarku. In tu se kalvarija mlade družinice začenja: »Res ne vem, kako bova naprej. Jaz zdaj dobivam 240 evrov porodniške in 140 evrov otroškega dodatka. To je čisto vse, kar imamo, saj Aleš zaenkrat še ni dobil niti evra invalidske pokojnine, po odločbi pa naj bi dobival po 280 evrov na mesec. Kdaj bo ta pokojnina prišla, ne veva. Morava pa mesečno odplačevati obrok za hiško, ki je zdaj narasel s 180 na 204 evre. Po poplačilu kredita nama ostane 180 evrov. Če od tega odštejeva še plačilo položnic, potem nam ne ostane niti za štruco kruha. Velika sreča je, da imava dobre starše in sorodnike, vsaj za najosnovnejšo hrano nam pomagajo, ampak zmanjkuje pa nama že za pleničke za oba otročka, kaj šele kaj drugega, kar otročki potrebujejo,« razlaga veliko stisko mlade družinice mama Mirja-
Oče Aleš je načrtoval tudi izgradnjo majhnega prizidka na že postavljeni plošči za dve miniaturni otroški sobici, a zdaj so to postale sanje; mala Anemari pa verjame, da bosta mamica in ati obljubo izpolnila, in točno ve, kje bo njena sobica.
Napoved vremena za Slovenijo
Mlada družinica pred hiško v Pestikah, kjer živijo na slabih 40 kvadratih; zanjo Aleš odplačuje 208 evrov mesečnega obroka kredita, sam je ostal popolnoma brez vseh sredstev, hudo bolna partnerka Mirjana pa prejema s porodniško in dodatki vred vsega skupaj 380 evrov ...
na, ki ne obupuje nad situacijo, pa vendarle ji je težko ob dveh nadobudnežih, ki rabita veliko. Alex ima komaj osem mesecev in zelo resno gleda okoli sebe, kot da bi razumel, kakšni temni oblaki so se zgrnili nad atija in mamico, dveletna Anemari pa je prava navihanka, ki ne zdrži pri miru niti sekunde in jo zanima prav vse.
Družinica se stiska v hiški, na dobrih 40 kvadratnih metrih, kjer imajo kuhinjo brez vode, eno sobo za vse, kjer spijo in se igrajo ter - na srečo - kopalnico, ki je sicer potrebna obnove, ampak to bo na vrsti kasneje. »Najprej bi bilo potrebno popraviti streho, saj ob deževju prepušča, kar sva ugotovila šele letos. Ob hudih nalivih imamo prave poplave po hiši. Nameraval sem jo zamenjati in hkrati nekoliko podaljšati, da bi nastal še nadstrešek za avto, ki nama ga je podaril Mirjanin brat. Da ga ne bi stolkla toča, ker v takem položaju, kot sva zdaj, je avto nujno potreben. Sam zelo težko hodim, pa še z otrokoma je treba k zdravniku in tako ...« razmišlja Aleš, ki se mu je zagrenjenost nad lastno nemočjo že vtisnila v mlad obraz. Čez nekaj trenutkov nadaljuje: »Saj ne vem, če bi povedal, mogoče se komu to ne bo zdelo prav ... ampak, rad bi naredil tudi prizidek k tej hiški, čisto majhen, za dve mali sobici za Anemari in Alexa. Klet in plošča je že, le nekaj siporeksa bi bilo potrebnega, da se dogradijo stene.
Zdaj se je vse ustavilo, ko sam ne morem nič več delati. Sem nameraval sam dograditi, nekako bi že, zdaj pa je vse padlo v vodo. Prej sem lahko veliko delal, tudi drugod sem vedno pomagal, včasih kaj dodatnega zaslužil in je šlo. Nič mi ni bilo težko. Danes pa komaj hodim, dvigniti ne morem nič.«
Lahko kdo pomaga?
Mirjani in Alešu prošnja po pomoči ne gre zlahka iz ust; če bi lahko, bi delala sama. Tako pa ne moreta; še težje je, ker je Aleš ostal brez vseh dohodkov, da bi vsaj nakupila potreben gradbeni material in počasi uredila dom, kot sta imela še pred kratkim v načrtu. »Zdaj si ne upam niti pomisliti, kako bo naprej. Še za službo ne vem, kaj in kako bi, ko bo konec moje porodniške. Aleš sam ne zmore nič, ker ima otrple prste na rokah, se ne more sam niti umiti, ne obriti. Ne vem, kaj bo, res ne vem,« se sprašuje Mirjana, ki se zaveda, da bo morala levji delež družinskih obveznosti nositi sama: »Sem zelo hvaležna vsem, ki nam zdaj pomagajo, tudi sosedom, pa staršem, ampak saj vsega ne morejo. Otroka pa toliko potrebujeta. Zame je zdaj velik problem že to, kako kupiti pleničke, o obleki ne upam niti pomisliti, na srečo smo je nekaj dobili, ker midva tega ne moreva kupiti. Otroci pa rastejo ...« Z žalostjo v očeh Mirjana še pravi, da so jima z Vrhnike že ponudili opremo za otroške
sobe, vendar ne moreta do nje: »Potrebno bi bilo kupiti vinje-to ali plačati prevoz: kje pa naj vzameva tako veliko denarja?!«
Pripoved mladega para se tu ustavi. Mala Anemari namreč že zelo dobro razume, kaj govorita starša in vleče mamico za roko, da bi pokazala, kje bo nekoč njena sobica. Mirjana se otroškemu veselju ne more upreti in skupaj s punčko po-kažeta, kje naj bi dogradili nekaj kvadratnih metrov hiše, Aleš pa pogled zgovorno upre v tla; če bodo dobri ljudje pomagali, potem sobica bo, če ne bo pomoči, pa .
»Hvaležna bi bila za vsakršno pomoč, karkoli bi nam lahko kdo podaril. Ne za naju, za najina malčka. Midva bova že kako,« pravi Mirjana ob slovesu, Aleš pa nekoliko tišje še pristavi: »Če je mogoče komu ostalo kaj opeke ali strešne kritine ali drugega gradbenega materiala, saj ne rabimo veliko, da bi dogradili sobici in zamenjali streho, bi se mi uresničila največja želja. Rad bi, da je moja družina na varnem in suhem, nič drugega. Če se meni kaj zgodi, kaj bo z njimi?« Diagnoza Aleševe bolezni namreč ni dokončna in niti sam ne ve, kaj ga čaka v prihodnosti.
Kdorkoli, ki bi lahko kakorkoli pomagal mladi družini v hudi stiski, lahko pokliče Mirjano na tel. številko: 031 517 343.
SM
Črna kronika
Z renaultom v toyoto
4. avgusta ob 21.50 se je na glavni cesti Maribor-Ptuj v naselju Zlatoličje zgodila prometna nesreča, v kateri se je ena oseba huje telesno poškodovala. 54-letni Ptujčan se je z osebnim avtomobilom Renault R5 peljal po glavni cesti iz smeri Ptuja proti Mariboru. V Zlatoličju je v trenutku, ko je iz smeri Maribora pravilno z osebnim avtomobilom Toyota celica pripeljal 40-letni državljan Avstrije, nenadoma zavil na nasprotni vozni pas in čelno trčil v toyoto. Za njo sta se pripeljala voznica osebnega avtomobila Opel vectra, 23-letna državljanka Nemčije, in 37-letni voznik kombiniranega vozila, doma iz Maribora, ki se nista mogla pravočasno ustaviti in sta prav tako trčila v toyoto. Voznika R5 so z reševalnim vozilom prepeljali v Univerzitetni klinični center Maribor, kjer je zaradi hudih poškodb glave ostal na zdravljenju. Ostali udeleženci v prometni nesreči niso bili poškodovani.
Brat s škarjami zabodel brata
3.	avgusta ob 6.11 je na območju Haloz prišlo do spora in pretepa med bratoma, v katerem je eden izmed bratov drugega zabodel s škarjami. Oba sta dobila telesne poškodbe in bila z reševalnim vozilom odpeljana v bolnišnico Ptuj.
Zasegli ukraden avtomobil
30. julija okoli pol šeste ure zvečer se je na mednarodni mejni prehod Gruškovje pripeljal tridesetletni državljan Turčije z osebnim avtomobilom znamke Volkswagen passat. Policist je pri pregledu vozila in listin ugotovil, da je vozilo bilo ukradeno v Nemčiji. Avtomobil so policisti zasegli, zoper voznika pa bodo podali kazensko ovadbo.
Vlom
V času od 1. 8. je neznani storilec vlomil v osnovno šolo na območju Slovenske Bistrice. Odtujil je prenosni računalnik in s tem povzročil materialno škodo v višini 2000 evrov.
Požar v stanovanjski hiši
4.	avgusta ob 12.09 je zagorelo v stanovanjski hiši v okolici Lenarta. Ogenj je zajel kuhinjo, škodo pa je povzročil tudi v drugih prostorih. Gasilci so požar pogasili. Pri požaru je nastala materialna škoda v višini 20.000 evrov.
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Danes bo zjutraj še pretežno jasno, nato se bo najprej pooblačilo v zahodnih in severozahodnih krajih, kjer se bodo začele pojavljati krajevne plohe in nevihte. Postopno bodo zajele vso Slovenije. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, ob morju 20, najvišje dnevne pa od 26 do 30 stopinj C.
Obeti
V soboto dopoldne bo dež od zahoda ponehal in začelo se bo jasni-ti. Hladneje bo. V nedeljo bo sončno. Zjutraj bo po kotlinah megla.
Obiščite nas na ORMOŠKI 5, Ptuj r
V juniju vsakemu kupcu podarimo kupon za kavo!
Obiščite nas, izpolnite vprašalnik in se potegujte še za septembrske počitnice na naš račun.
OKNA-VRATA-SENCILA-POLICE
ÏVLI&,
projekti d.0.0.
i 051/61-74-71; 02/620-97-94
www.tulip-projekti.si, po-pe: 9-17
Edina "prava" soba v vikendu, kjer živi družina, je tale. Ob njej je še majčkena kuhinja brez vode in še manjša kopalnica s straniščem. "Da vsaj ne bi zatekalo, ko pada dež," pravi Mirjana.
Ž	eroÄ	Učinkovita raba energije: -	vgradnja toplotnih črpalk -	soproizvodnja toplote in elektrike (kogeneracija)
Roman Zemljane s.p. GSM: 031 851 324 TEL.: 059 03 03 05		Elektrotehnika: -	instalacije - avtomatizacija -	meritve - videofoni
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM