Problemi št. 105, november 1971, letnik VIII
MAG
MAGAZIN
Problemi št. 105, november 1971, letnik VIII
Glavni urednilc Rudi Šeligo, odgovorni urednik: Nike Grafenauer, tajnik uredništva: Matjaž
Kocbek, lektor: Peter Kuhar.
Uredniški odbor je sestavljen iz teh ljudi: Iztok Geister, Niko Grafenauer, Taras Kermauner,
Matjaž Kocbek, Tomaž Kralj, Andrej Inkret, Jernej Novak, Marko Pogačnik, Marjan Pungart-
nik, Dimitrij Rupel, Ivo Svetina, Marko Slodnjak, Tomaž Šalamun, Rudi Šeligo, Marko Švabič.
Aleksander Zorn, Primož 2agar.
Uredništvo in uprava: 61000 Ljubljana, Gregorčičeva 4 / Soteska 10, tel. 20 487. Tajnik ured-
ništva posluje vsak delovni dan od 9. do 13. ure, uprava pa vsak delovni četrtek od 14.30 do
16.30 ure. Naročila in ostalo prijazno pošto pošiljajte na upravo Problemov, 61000 Ljubljana,
Gregorčičeva 4 / Soteska 10; tekoči račun je 501-8-475/1 z oznako: za Probleme. Celoletna
naročnina 50 din, cena posamezne številke 5 din, cena dvojne številke 8 din. Izdajata pred-
sedstvo ZM in UO ZŠJ. Tiska nas tiskarna PTT v Ljubljani
Ovitek 103—104: Marjana Juvanc
Ovitek 105: Milenko Matanovič
ROB
1 Igralec
16 Radoslav Dabo
22 Milka Osrajnik zanosila
33 Emigrantje s posledicami
35	Niko Goršič
36	Petri Rudolf Rudolf Petri
43 Komuniste streljajo
47 Ilegalec
47 IFiP 71
49 Brki med Cankarjevimi nogami
52 Hlače so preklane od Francke
56 Naj se javi dotični tič
1 Dane Zajc: Likvidacija
12 Niko Grafenauer: Statični soneti
14 Marjan Rožanc: Slepo oko
21 Andrej Medved: Izpovitje krvi
23 Franco Vacari
Pavel Lužan
Dreja Rotar
26	Paul de Vree
Eugenio Miccini: Sinergična pesem
27	Dreja Rotar
Giusi Coppini; Bog reši ljudstvo
28	Biljana Tomič: Tvpoezija 70
J. H. Kocman: Projekt tornada za Evropo
29	Miroljub Todorovič: Propan CsHs
Orest Zagoričnik
30	Biljana Tomič
Sarenco
Adriano Spatola
31	Slavko Matkovič: Vizualna raziskava
Ugo Carrega, Eugenio Miccini, Sarenco
Franci Zagoričnik
33 Marjana Srčič: Afriški bobni
39 Lado Planko; Igra-nje free jazza
41 Dimitrij Rupel: Kaj je povedal predsednik Popit
44 Taras Kermauner: Prednosti izdajavstva
46	Niko Grafenauer: Kaj je revolucija?
47	Primož Žagar: V kaj je udarila politična intervencija?
51 Taras Kermauner: O neki slovenski arhinacionalni in hi-
peraktualni izkušnji
S4 Jernej Novak: Kdo jezdi v visokem sedlu?
56 Marko Švabič: Vprašanje o suverenosti neke balkanske
države
Dane Zajc
LIKVIDACIJA
Osebe:
A	Raonikarica
B	Moiinovka
Možina	Nemec
Pajk	Straža
Nace	Dežurni
Terenec	Partizan
Ravnikar	Učiteljica
A ti si bil še otrok. Otroci
B Otrok.
A Ste se Nemcev bali?
B Polovica mojega bitja je sestavljena iz strahov, ki so nam grozili, kadar smo jih pri-
čakovali. Cela tisočletja sem preživel v tistih urah. Rekli so nam, otrokom; Pojdi
cepit drva. Pojdi okopavat, ampak ne predaleč. Potem si cepil drva. Izza vogala je
prišel ded. Kaj pa je, je zavpil, ker je bil naglušen. Nemci, si rekel in požrl slino, in
šele pred njim, ki je prihajal iz svojega starega, mirnega sveta, zavarovanega z nagluš-
nostjo, si spoznal, da je nenaravno, kar se dogaja. Da so tvoje oči in tvoj skrepeneli
obraz iz drugega, starejšega, bolj nečloveškega sveta, kot je njegov.
Cepiš torej drva in čakaš. Ne smeš se ozirati, čeprav veš: prišli bojo z desne, od ko-
zolca sem bojo prišli. Takoj ko jih zagledaš, samo s kotičkom očesa, se potuliš: ne
vidim vas. Cisto naravno je, da ste prišli, govori tvoja sekira, ki samodejno cepi drva.
Potem pridejo do tebe, ogovarjajo te, začenjajo te zanimati, ampak zanimanje skrivaš
za igrano ravnodušnostjo. Hitro zasedejo dom, ga preiščejo, postavijo svoje preže
in straže in že poležejo. Prižgejo cigarete, žro sadje, kruh, odpirajo konzerve. Postavijo
oddajnik. Govorijo glasno. Naduti, mladi, rejeni plavolasci. Iz tvojega doma ne vzamejo
nič, ker tudi vzeti ni nič. Potem pride črnuh, ki s tolmačem zaslišuje mater in očeta.
Banditen, slišiš, Banditen, se ponavlja. Starši jih zavajajo v svoje skrivalnice, konča
se dobro, to pot hvala bogu po sreči, brez presenečenj. 2e odhajajo, že pospravljajo.
Ko odide zadnji, se zgrnete skupaj, tako skupaj, kot se niste nikoli v navadnih raz-
merah. Nenaravno veliko se smejete, govorite drug čez drugega, kot bi se vsi vrnili
z dolgega popotovanja. Popotovanja v strah, ki je minil, spet je minil, ni bilo treba
doživeti zadnjega, najhujšega. Spet je minil strah, na katerega se nikoli ne privadiš.
HRUP NEMŠKIH BESED.
ODPRE SE NEKAJ VRAT.
HITRI KORAKI.
Nemec-. Ravnikar, čigav je kotel?
Ravnikar: Na Grmačah sem ga našel.
Nemec: Bil je na Grmačah, bil. Ampak od tam ga nisi ti prinesel.
Ravnikar: Seveda sem ga.
Nemec: Banditi. ZVOK KLOFUTE Banditi, Ravnikar, so ga prinesli sem. ZVOK KLO-
FUTE. Kdaj so odšli?
Ravnikar: Kdo?
GLAS NEMCA SE PRIBLIŽA: Se spraševal boš, kdo, ali ne?
OB LESENI STENI ZAROPOTA LES —
GLAS NEMCA SE ODDAL^JE.
Nemec: Kdo je odšel, Ravnikar?
UDAREC Z LESENIM PREDMETOM.
Ravnikar: Če me ubijete, ne vem, kaj me sprašujete.
Nemec: Ubijete? Pa ne takoj, Ravnikar.
UDAREC.
Ravnikarica: Zakaj ga tepete s tem kolom! Bolan je!
Nemec: Sem stopi, gospodinja.
KLOFUTA.
Nemec: Kdaj so shranili banditi pri vas ta kotel?
Ravnikarica: Ta kotel je našel mož v Tomažinovi hosti spomladi. Za svinjsko kuho
ga bomo rabili, je rekel.
Nemec: Za svinjsko kuho! Ampak za katere svinje bi kuhal v njem, Ravnikar?
Ravnikar: Za svoje. Vzidati ga mislim.
Nemec: Ne boš ga imel kam vzidati, ker boš pogorel, Ravnikar.
Ravnikar: Po nedolžnem.
Nemec: Po nedolžnem?
DVA UDARCA.
NEKDO PRISTOPI.
ZAUPNE NEMŠKE BESEDE.
Nemec: Se se bova pogovarjala, Ravnikar!
IGRALEC SEM!
Rob pričujoče številke
uvaja novo rubriko v ča-
sopis Magazin. Gre za
gledališko kroniko, ki pa
je pisana izključno skozi
akterje posameznih likov,
igro. Pametna ideja je
vzbrstela iz prepričanja,
da se gledališka kritika
zdaj vse preveč posveča
literarnim predlogam in
kvečjemu razglablja o re-
žiji kakšne predstave. Na
drugi strani pa je igralec,
ki je po našem mnenju
99-odstotna postavka te-
atra, potisnjen ven iz vsa-
ke luči. Potem pa igralec
ne ve drugega, kot da se
gre po časopisju spirati in
pretepati z onim, ki mu
je voljan biti partner; na-
redi pa še kakšno bolj
dokončno dejanje, ki mo-
re biti le malokomu v
prid. In vse to iz svoje
nature — igralec je igra-
lec, bodimo mu hvaležni,
da se je pripravljen s či-
sto vestjo prostituirati in
potem ostati čiste vesti.
Nova rubrika ima več na-
menov, poleg poglavitne-
ga, ki je zgoraj opisan,
namreč igralca po naših
skromnih močeh bodriti,
tudi tega, da bo bodreni
igralec rajši segal po naj-
boljšem čtivu, kar ga mo-
re nuditi njegova dežela.
K današnjemu uvodu je
pridati še to, da se bo
rubrika razvijala po za-
konih evolucije. Počasi
bo rastla, kvalitetnejša
bo postajala, kmalu bo-
mo vzporedno z oceno
kake igre priobčili tudi
fotografijo igralca, ob
koncu sezone bomo mo-
goče sestavili občinsko
komisijo iz vrst našega
bralstva in sodelavstva
ter podelili nekaj lepih
nagrad najzaslužnejšim
igralcem. Dokler bodo
igralci manipulirani, ne
bo nobenega konca krize
gledališča. Tudi temu ma-
nipuliranju bomo, ko bo-
mo dovolj močni in enot-
ni, stopili na vrat. Spom-
nili se bodo tedaj oni, ki
odpirajo rane grobove!
Tudi naj še posebej po-
udarimo, da je na robu
vedno dovolj prostora za
kotiček, kjer bi se lahko
objavljala pisma in stro-
kovni članki igralcev. A
vse brez zdrašništva, brez
politikantstva; vse toplo,
zbrano, z ljubeznijo. Lju-
bezen potem druži, kar je
moč.
IVO BARIŠIC. —
Tine
(»Primorske zdrahe«)
Igralec, ki na začetku
svoje igralske poti očitno
izhaja predvsem iz gleda-
liške prakse, je v omenje-
ni vlogi prepričal z obili-
co radoživega tempera-
menta. Tako rekoč vso
svojo vlogo je gradil na
doživetje razburjenega in
vzkipljivega mladeniča,
ki se komično kontrasti-
ra v bojazljivih trenut-
kih. Igralec je tudi izpri-
čal dovolj eksaktno mero
odrske dikcije in ustrez-
nega obvladovanja pro-.
štora.
DANILO
BENEDiCiC. —
(»Žalujoči ostali«)
Najbrž ni treba pose-
bej poudarjati izkušenj,
ki jih igralec prinaša
pred avditorij tudi v tej
vlogi. Z razumsko in pre-
gledno razčlenjeno fak-
turo realistično zasnova-
ne figure kakor tudi jas-
no in sproščeno dikcijo
je igralec ustvaril pregle-
den in življenjski lik.
Očitno v skladu z režiser-
jevim konceptom ni vna-
šal komičnih elementov,
čeprav so bili v odrskem
prostoru navzoči. Pač pa
je pomagal prenašati ko-
mičnost na osebe, ki so
ob njegovem liku še bolj
zaživele v smislu načrto-
vanega osmešenja.
MARIJA BENKOVA. —
(»Žalujoči ostali«)
Igralki je uspelo ostro
zarezati kontrast med
svojim likom in vsemi ti-
stimi liki, ki predstavlja-
jo drugačno življenjsko
KORAKI, KI ODHAJAJO.
MOLK.
Ravnikar PRESENEČENO, TIHO: Kaj je bilo?
Raonikarica: Dušana so peljali mimo, nisi videl? Zvezanega. Misliš, da bo izdajal?
Raonikar: A kaj veš, kakšni so ljudje? Jaz žc ne.
Ravnikarica: Da bi že šli.
Ravnikar: Požgali bojo, je rekel.
PREHOD.
Možina: Spet sem tam. Pa zvezan za nameček. (Hodi po škripajočem podu.) A, lopata,
kramp, sekira, žaga, brana, grablje. Vseeno boljše kot tisto v trgu. Tudi to, da sem
sam zaprt. Lahko bi pobegnil, če bi razmaknil plohe na stropu. Ampak kam? K mami?
Me bo skrila? Nič ne prenese, odkar je Jaka umrl. Kaj sta hotela od mene Pajk in
Nace?
Tak norec sem bil, da sem mislil, kako se jima bom prikupil. Kar popustil sem pa
začel pripovedovati zgodbe o mami in Jakobu pa o Mini. To potem, ko sem sklenil,
da bom kuhal zamero. Pa sem kar začel mahljati z repom, češ saj smo vsi ljudje. Saj
smo spet stari znanci. Vse tisto grdo na začetku je že poravnano. Da sem pijan, je
rekel Pajk pa me nagnal, naj trikrat tečem okoli hiše Nace pa petkrat. Res nisem
mogel več po vsem strahu in nerazumljivih dogodkih. Saj bi se drugače ne uprl, ker
se nerad.
Nace: Še enkrat!
ZASOPLI TEK.
Nace: Še enkrat!
ZASOPLI TEK.
Nace: Se enkrat!
SOPLJENJE CISTO BLIZU. — TEK SE USTAVI.
Nace: Ali boš! Še enkrat, sem rekel!
Možina: Ta bi me gonil, dokler bi se ne stegnil. Kako bi potlej ne bežal! Kaj napravijo
s tistimi, ki jim roke zvežejo s štrikom? Nič dobrega. Po drugi strani, zakaj sem bežal?
Ali sem česa kriv? Ali zaradi tistih nekaj besed, ki sem jih ujel skoz vrata? Ne tako,
je rekel Pajk, drugače sva bila domenjena.
Pajk: Saj veš, kaj sva rekla. Da se bova poigrala z mišjo, ne?
Nace: Ogoljufati naju hoče. Kar prvi dan,
Pajk: Vse ob svojem času, Nace.
Nace: Fant, ko ga gledam, kako je predrzen, bi ga najraje na mestu počil.
Pajk: Začetnik si. Mnogo takšnih tičkov, kot je Možina, smo že imeli.
Nace: Pa kaj?
Pajk: Imeli, sem rekel. Zdaj jih ni več, sem hotel reči.
Možina: Hotel sem pobegniti. Kam? Kaj me je obsedlo? Obup se pravi temu, ampak
to je šolska beseda. To besedo je nekoč rekel učitelj. Pesem ali kaj je bilo tisto.
V šoli si na varnem. Tu nisem varen. O najbrž nisem čisto nič varen. Kaj sta se do-
menila Pajk in Nace? Nace še posebno. Nekaj skriva za hrbtom. Nož ali nekaj po-
dobnega. Prav zame najbrž. Ali ga bo uporabil? Všeč sem mu tako, da bi me zaklal,
če bi ne bilo Pajka. Kakšen človek je Pajk? Starejši, ampak najbrž zvit. Seveda, jaz
sem mu takoj zaupal, ker me zmeraj premaga trapasto zaupanje v tiste, ki so v letih
mojega očeta, ko je umrl. Takoj me spomnijo nanj in se mi zarijejo v razmehčano
dušico lilijo, smrčki starih miši, namesto da bi jih frcnil v nos. Ampak koga naj jaz
frcnem, koga na božjem svetu, ko sem taka smrka bojazljiva, najraje bi bil neviden
kot podlasica. Ja, natančno: podlasica, to sem. Podlasica, ki jo izdaja bel kožuh. Zaradi
belega kožuha jo lovijo. Ampak jaz nisem dragocen zanje. Se malo ne.
Dežurni zunaj: Zbor. Z vsem imetjem!
KORAKI NOG, KI TECEJO OD VEC STRANI PO KAMENJU.
Partizan: Kaj je?
Dežurni: Nemci!
DRSANJE NOG PO KAMENJU V ZBORU.
Pajk: V kolono. Gremo. Matija, določi zaščitnico. Novinci v sredo kolone.
Pajk: Naprej!
KORAKI OKOVANIH ČEVLJEV PO KAMNITI POTI SE ODDALJUJEJO.
Možina: In tako ste odšli, prijatelji. Tudi Nace je odšel. Kaj pa jaz? Kaj naj napravim
jaz? Kam spadam? Pa še zvezane roke. Znebiti se prekletega štrika. Z žago bom po-
skusil. Med kolena jo vzamem. Saj gre.
NEENAKOMERNI IN NERODNI ZVOKI ŽAGE.
ZUNAJ.
Ravnikar: Si pogledala v šupi?
Ravnikarica: Našla sem žensko srajco. Prestreljena je bila nad levo dojko. Rdeča
roža se je razškropila na tistem mestu. Vrgla sem ju v peč. Srajco in rožo.
Ravnikar: Si pogledala v skednju?
Ravnikarica: Našla sem stopinje, ki so bežale proti vratom. Niso še utihnile. V njih
je še dihal strah, ali bojo za časa pobegnile v gozd. Pokrila sem jih z mrvo.
Ravnikar: Bil sem v hlevu. Živina je mirna. Smili se mi.
Ravnikarica: Bila sem v svinjaku. Živali so mirne. Smilijo se mi.
Ravnikar: Mirne so živali. Kaj bo z njimi, če smo izdani?
Ravnikarica: Kaj bo z našim domom? Z nama, kaj bo?
Možina: Tako. Roke so spet moje. Kam naj se skrijem zdaj, ko se vsi skrivajo? Naj
tečem za njimi? Ce bi ne bilo Načeta. Tistih, ki jih zvežejo, se ob takih priložnostih
takoj znebijo. Počijo jih. Ali še kaj hujšega, ko se bojijo streljati. Kaj je v skrinji? Ječ-
men. Zadosti ga bo, da skrije kummega fanta. KOPANJE PO ŽITU.
Ravnikar: Prihajajo s spodnjega konca vasi.
Ravnikarica: Prihajajo od kozolca
Ravnikar: Tudi po pašniku grejo. Tihi kot kuščarji.
Ravnikarica: Zeleni, zagrnjeni v zeleno, da bi jih ne izdala polja.
Ravnikar: In veje, da bi jih skrivale.
Ravnikarica: Samo sonce se včasih zabliska, ko se dotakne kovine.
Ravnikar: To so svetli zajčki, s katerimi pošilja znake smrt. Na čigavo življenje bojo
zajčki padli danes?
Ravnikarica: Tesno je, kot da je Bog pozaprl okna in vrata svoje hiše pa nas prepu-
stil tihoti, v kateri smo sami.
Ravnikar: Kot zelena nesreča, nasršena z bodali, prihajajo.
PSI. NAJPREJ ODDALJEN TULEC LAJEŽ, KI SE HITRO RAZSEJE V BLIŽINO.
KORAKI, POČASNI, POSAMIČNI OKROG KASCE.
NATO TOGOTNI LAJEŽ.
TRGANJE VERIGE.
Nemec: Odstranite psa, drugače ga bomo ustrelili.
Ravnikar: Mir, Sultan.
PES NE UTIHNE TAKOJ.
NEKA VRATA SE ZAPRO IN SE ZAREGLAJO.
CVILJENJE PSA.
NemeC: Stanislav Cerar, kdaj so bili nazadnje banditi pri vas?
Ravnikar: Se nikoli jih nisem videl.
Nemec: Še nikoli? Gremo v hišo. Napravili bomo preiskavo. Kje je vaša družina?
SE ODDALJUJE.
Nemec: Kje je seznam ljudi, ki stanujejo v tej hiši?
GLASOVI ZUNAJ UTIHNEJO.
Možina: Ce bo dolgo trajalo, se bom zadušil. Se malo bolj k steni. Špranja. Tako je
bolje. Lahko bi se jim podal. Pokazal bi štrik na rokah pa povedal. Vse bi povedal.
Rekel bi, da so me nameravali ustreliti. Da mi je Nace takoj, ko sem napravil tri ko-
rake od domače hiše, zvezal roke. Grozil mi je skozinskoz. S Pajkom sta me opila. Po-
tem ko sem mislil, da je že vse dobro, sta me spet zvezala. Se začela obnašati potulje-
no. Me nagnala, da sem moral teči. Ne, tega ne bom povedal. Ampak to, da sem hotel
pobegniti, bom. Kam sem že hotel zbežati? Ne vem. Ali naj rečem, da k njim?
KORAKI PO LESENIH STOPNICAH ZUNAJ.
KORAKI PO PODNICAH.
KORAKI SE USTAVIJO.
MOCAN UDAREC PO VRATIH.
VRATA SE HRESCE IN TRESKOMA ODPRO.
KORAKI VSTOPIJO V PROSTOR.
ODPIRANJE SKRINJ.
PEŠČEN ZVOK ŽITA, V KATEREGA SE POGREZA BAJONET.
Možina: Bajonet, a? Za dlako me je zgrešil.
NEKAJ MRMRAJOCIH NEMŠKIH BESED.
KORAKI ODIDEJO KOT PREJ.
Možina: Ne, k njim ne. Nikoli ne veš, kaj bojo napravili s tabo. Najprej bi zvlekli iz
mene vse, kar vem in ker bi bilo premalo, bi me tepli. Potem pa vrag vedi kaj. Ce bi
jim zmanjkalo tistih za h kolu, bi s čisto dušo privezali mene. Kakor takrat Gričarja.
Drugi dan bi moral domov. Ampak ne t postavili so jih v vrsto. Vsakega drugega so iz-
brali. Rabili so jih sto za Drago. Gričar je bil drugi. Tisti, ki je pripovedoval, je videl,
da je takrat Gričar v nekaj sekundah čisto posivel. Zares nikoli ne veš, kaj se ti bo
zgodilo pri njih. Zakaj so mene takrat spustili? Pa Franceta pa Ivanko? Zakaj drugi ne?
Sveta Pomagavka, kako me je garbal tisti črnolasec. Pa tak lepotec. To je znal, to. Zme-
raj je začel po pravilih, ampak zmeraj po drugačnih. In ko sem se pomočil v hlače, so
si me razkazovali med sabo. In nenadoma prijazni Korošec; Kaj vendar delate s fan-
tom? Pogrkaval je. Bi cigareto, Jože? Mladi skojevci seveda lahko kakšno pokadijo,
ne? Kar vzemi, Jože. Po vsem tem se ti bo prilegla. Tile naši fantje res ne znajo rav-
nati z ljudmi. Pa tako naprej. Dokler nisva prišla do Banditen. Ta je šele tolkel, ta. Za
pet ran božjih, bi rekla Medvedovka, če bi me videla.
ZUNAJ HRUP NEMŠKIH BESED.
ODPRE SE NEKAJ VRAT.
HITRI KORAKI.
DVA ODDALJENA RAFALA. PRVI KRATEK, DRUGI DALJŠI. NATO STREL.
Možina: Samemu sebi nisem verjel, ko so me takrat spustili. Ko sem šel skoz tista
vrata, v katera si prej, ko sem bil še zunaj, pogledati nisem upal, bi bil najraje neviden.
Zdelo se mi je, da se je zbral vesoljni gestapo in me gleda pa da se bo zdaj zdaj za-
krohotal s črnimi grli in me poklical nazaj, da bo počel z mano tisto pravo, tisto, kar
mi je skozinskoz zvito prihranil. Najbrž sem šel polžje počasi. Podplati se niso in niso
marali dotakniti tal, čeprav sem jih z vso močjo silil, da bi delali tisto, zaradi česar
jih imam. Kolena so bila trda, zmrznjena. Ampak glava bi rada stekla. Nisem si upal.
Za prvim voglom sem srečal črnuha, ki me je mlatil. Bog, kako sem p sovražil, ko
me je zvijal kot srobot. Pa ne, nobene togote ni bilo zdajle v meni. Odkril sem se in re-
kel Gutten Tag. Se zdajle se slišim. Obenem sem se spomnil na svoje poscane hlače.
Tako sem bil ponižen kot ministrant pri spovedi. Crnuh je gledal nekaj, kar je za mano,
nekaj, kar sem sicer zakrival s svojim telesom, pa je lepotec tisto vseeno lahko videl.
Odkorakal je skoz mene, nasajen na svoje vitke zloščene škornje. Nič se mu ni premak-
nilo na obrazu. Kako me je skrčilo! Majhen, majhen kot proseno zrno na dnu skrinje
sem se kotalil naprej. Po cesti, gor po beli cestici se proseno seme kotali.
Cesta je ostala ista. Nič se ni spremenila, sem ugotovil. Pa reka? Reka se je zagotovo
spremenila, sem si rekel, ker je bolj živa kot cesta. eSl sem čez most nad reko, ki je
bila zelena. Zelena kot prej. In spet hiše, najbolj pusti del poti, ta se ni mogel spreme-
niti, ta se nikoli ne bo spremenil. Tudi če bi podrl hišo za hišo, bi bil ta del prav tako
mrtev, kot je zdaj.
izhodišče. V tem smislu
do vseh teh oseb tudi ni
razvijala kakršnih koli
kontaktov in je ves čas
ustrezno vnašala odklo-
nilen komentar do njiho-
ve fizične, še bolj pa na-
zorske prisotnosti. Mo-
goče je reči, da je kljub
večjemu številu »nasprot-
nih« ljudi ustvarila po-
mensko ravnotežje v
igri.
SILVO BOŽIC. —
Tomaž
(»Primorske zdrahe«)
Vlogo je igralec napol-
nil s prisrčnim tempera-
mentom. Živ in odziven
v vseh mogočih reakci-
jah je posebno prepričal
v trenutku radoživo obar-
vane topline, ko je v ko-
mičnem ambientu vnesel
v scenski prostor lik ma-
lega zato pa tem bolj
znanega in domačega pri-
mera iz življenja. S to
organsko komiko je tudi
lahko združeval vse tiste
tako številne in naspro-
tujoče si nianse, ki so
značilne za mediteransko
komedijo.
FERI CAMPLIN. —
služabnik
(»Primorske zdrahe«)
Kljub temu, da je bil
igralec postavljen pred
vlogo, ki često povzroča
izrazito nesimpatičen in
nenaklonjen odnos do to-
vrstnega odrskega obli-
kovanja, je bilo iz pred-
stave oziroma nastopa
očitno, da v ničemer ne
podcenjuje svoje naloge,
da se je radovoljno
vključil v odrski vrvež in
da je po vsem tem spo-
soben tudi za večje igral-
ske naloge.
BORIS CAVAZZA. —
(»Žalujoči ostali«)
Brez dvoma smo bili
priče zanimivemu komič-
nemu prijemu, ki gradi
vlogo na podlagi zanimi-
ve in slikovite rezerve,
tiste rezerve namreč, ki
ne dopušča kreiranja »za-
resnega« komičnega li-
ka, lika, ki bi ga bilo tre-
ba s komičnim nadihom
degradirati. Igralec se je
zavedal, da je lik, ki ga
igra, življenjsko popolno-
ma neškodljiv, gledali-
ško pa dovolj efekten in
neobremenjujoč, če seve-
da z njim nočeš izpove-
dovati kakšnih večjih
resnic. Primer ustreznega
komičnega pristopa.
METKA
FERRARIJEVA. —
Pepka
(»Primorske zdrahe«)
Očitno je, da je igralka
obdarjena s tempera-
mentnim igralskim vita-
lizmom in šarmom, kar
vse skupaj ji omogoča
veliko prodornost v de-
lih, ki ji ležijo tudi po
lokalnem koloritu. Mo-
goče je reči, da se je vlo-
ga zelo posrečeno ujela
z njeno igralsko dispozi-
cijo in nastal je živ ter
dinamičen lik s celo vr-
sto preobratov, celo raz-
položenjskih menjav in
prostorskih efektov.
MAKS FURIJAN. —
(»Žalujoči ostali«)
Znan obraz naših od-
rov se je enkrat spet
znašel prav v tistem oko-
lju, ki mu omogoča raz-
voj vseh poglavitnih ta-
lentov pri oblikovanju
vloge: smisel za tipolo-
ško karakterizacijo, ko-
mično-groteskno poanti-
ranje in ne nazadnje tu-
di posrečeno »zunanjo«
opremo tovrstne figure.
Zaradi vseh teh odlik se
zdi, da ni bil do kraja iz-
koriščen, da bi v drugač-
ni postavitvi vse omenje-
ne odlike prišle še bolj
do izraza.
TEJA GLAŽARJEVA. —
Urška
(»Primorske zdrahe«)
Brez dvoma prinaša
igralka poseben oziroma
zelo oseben način komič-
nega izražanja. Tudi v to
vlogo je vnesla precej
povsem sodobnega ko-
mentarja, kar se kaže v
Zavil sem na bližnjico. Na tej stezi se mora poznati, da me ni bilo, sem si rekel. Trava
je bila visoka. Tukaj sem si zmeraj sezul čevlje. Tudi danes sem jih. Visoka zelena tra-
va. Spomladi, ko sem bil zadnjič tukaj, je bilo še vse golo. Zdaj je drevje zelo zeleno.
In tudi ptiči so. Vsi ptiči so spet tukaj. Ampak kdaj je drevje odcvetelo? Sel sem pod
jerebiko in na mokro kožo bosih nog so se mi prislinili beli papirčki cvetnih listov, ki
so odpadli z jerebike. Zdaj sem vedel, da sem nekaj zamudil. Na jetniškem sprehodu
sem nekoč čez visoki zid zapora zagledal cvetočo češnjo in sem se začel cmeriti. Po-
gled na drevo mi je zbudil občutek, da se nekaj dogaja. Brez mene. Ampak presneto
važnega zame.
Pod jerebiko ob pogledu na svoje bose noge sem se kaj vem zakaj spomnil na svoje
pravkaršnje srečanje s črnuhom. Naenkrat me je postalo sram. Hitro sem stopil po
stezi, ozki travniški, čez brv čez potok, še enkrat čez brv in čez potok. Tukaj je hiša,
kjer je doma moj prijatelj. Je doma sem se vprašal. Ne, saj ga ni, sem si zagotovil.
Odkril sem se, ker je bilo že vroče in si spet naložil breme svoje sramote. Kdo ga me
bo odrešil. Cezdalje težjega, sem se spraševal. Potuljeno sem odšel naprej.
Bližal sem se domu. Ali še stoji, sem mislil. Se je tukaj spremenilo tisto, kar se je nekje
zagotovo spremenilo? To so okna. To so znana okna domače hiše, tole, kar me gleda
zdajle.
KLEPANJE KOSE, KI SE PRIBLIŽUJE.
Možina: Urban kleplje. Urban mi je zaupal. Partizansko pošto sem nosil od njega na
Vrhpolja.
KLEPANJE KOSE CiSTO BLIZU.
Možina veselo: Dobro jutro. Urban.
KLEPANJE KOSE.
Možina: Spustili so me.
KLEPANJE KOSE.
Možina: Kar spustili so me.
KLEPANJE KOSE.
Možina: Ivanko in Franceta so tudi spustili.
KLEPANJE KOSE.
Možina: Kaj je narobe?
KLEPANJE KOSE.
Možina: Urban, ali se je kaj zgodilo?
KLEPANJE KOSE.
Možina: Kaj se je zgodilo. Urban?
Možina: Kaj je narobe z mano?
KLEPANJE KOSE,
Možina: Urban, povej, kje je mama?
Možina: Polil me je z ledeno vodo od temena do peta.
PREHOD.
POŽIREK MOČNEGA ŽGANJA.
KOZAREC, POSTAVLJEN NA MIZO.
Pajk: Se ti bo razvezal jezik?
Možina: Sinoči ste mi ga pošteno zavezali. Kar s štrikom,
Nace: Tako je treba, Jože. Vem, da si imel jezik zmeraj namazan.
Možina: Namazan že, če hočeš. Ampak ne umazan.
MOLK.
POŽIREK MOČNEGA ZGANJA —
KOZAREC, POSTAVLJEN NA MIZO.
Nace: Povej, kako sta se Jaka in vaša mama včasih onegavila.
Možina: A tisto. To sem pripovedoval včasih, ko smo bili še otroci.
Nace: Kako je že rekla? Zdaj me daj, Jaka, da bom Benetke zagledala, tako ne?
MOLK.
POŽIREK MOČNEGA ŽGANJA.
KOZAREC, POSTAVLJEN NA MIZO.
Možina: Ja. Pa je sopihal in sopihal. Potem se postelja podrla. Misliš, da sta prenehala?
Samo blazino sta odvlekla na sredo sobe. Potem sta spet stokala. Do jutra, če se ne
motim.
Pajk: Pa ti? Si poslušal?
Možina: Kaj pa naj bi? Nisem mogel zaspati pri vsem tistem.
Nace: Takrat si drugače pripovedoval.
Možina: Takrat sem bil še otrok. Ampak mi jih je naložila, ko se je razvedelo. Ves
teden nisem mogel sesti. Potem je stopila na prag in razglasila celi vasi: Pa naj še
druge, če imajo s kom, je vpila.
Nace: Kaj pa Jakob?
Možina: Na, na, na, je rekel. Naj gre fant v šupo spat.
Nace: Kako je bilo z Nino, njegovo hčerjo?
Možina: Sva ležala v tistih svislih. Ali že spiš, vpraša. Skoraj, pravim in kar slutim,
kaj ima za bregom. Nekaj časa je bilo vse tiho, samo murni so citrali zunaj. Potem
pa: Ti, ali bi midva poskusila tisto? Kaj pa? sem se potuhnil. Saj veš, pravi in šumi
po mrvi. Ne, pravim, se bojim. Kaj se boš bal, šušti mrva naprej. Ne vem, bojim se,
pravim pa sem bil res čisto trd od strahu. Samo preskusiti sem te mislila, utihne mrva.
Kar tak ostani. Tako trden, se je še oglasila.
Nace: Takrat si drugače pripovedoval.
Možina: Takrat je bilo drugače. Tudi ti si bil drugačen, Nace.
Nace: Piješ kot žolna. Misliš, da sem se res spremenil?
Možina: Sinoči si me pošteno prestrašil.
Nace: Sem te, a? Saj si tudi zaslužil.
Možina: Kako zaslužil?
Nace: Boš že zvedel, kako?
Možina: Pa zdaj? Ali je opravljeno?
Nace: Kaj pa?
Možina: Tisto od snoči.
Nace: Kam se ti mudi?
Možina: Nerodno je takole. Rad bi vedel.
Nace: Resno vprašanje: zakaj si se skril, ko smo prišli pote?
Možina: Ustrašil sem se.
Nace: Nas?
Možina: Saj nisem vedel, da ste vi.
Nace: Se eno resno vprašanje: Kdo naj bi bil, če ne mi?
Pajk: Nobenih resnih vprašanj več zdajle, sta slišala vidva?
Možina: Ampak, Pajk, jaz ne morem takole. Moram zvedeti.
Pajk: Hočeš reči, da se ti slabo godi. Lahko piješ in ješ. Kaj bi še rad?
Možina: Kaj nameravata z mano?
Nace: Si na gestapu tudi takole sitnaril?
Pajk: Nobenih vprašanj, smo rekli, ali ne? Naženi tega smrkavca, naj trikrat teče okoli
hiše, da se bo streznil.
Možina: Da bi tekel, tovariš Pajk, zakaj pa? Saj smo se lepo pogovarjali, ne? Samo
Nace mi nekaj nasprotuje, pa se bova že pogovorila, ne?
Nace: Naj ga zvežem?
Pajk: Zaradi mene.
Možina: A zdaj spet štrik? Kaj vaju je obsedlo? Ne štrika, nočem štrika na roke!
Nace: Alo, greva!
ZELO HITER TEK —
POTEM KLEPANJE KOSE.
KLEPANJE KOSE NAENKRAT PRENEHA,
A Kdo je Pajk?
B Pred vojsko je bil mešetar. Pozneje se je ustrelil.
A Misliš, da je bil pošten?
B Kaj je poštenost?
A Zato, ker se je ustrelil, sem mislil. Kdo je Nace?
B Nace je ubijal preveč, preveč s srcem se je lotil ubijanja.
A Misliš, da naključje kaznuje ubijavca?
B Ne, ne mislim. Vendar tisti, ki ubija s srcem, znori. Človeška sprijenost ima svoje
zakonitosti.
A Pa Možina?
B Možina je žrtev.
A Ali živi popoln ubijavec?
B Več jih je kot žrtev. Človek je mesojedec.
v aprilskih dneh enainštiridesetega je nosil na zavihku suknjiča pločevinast kljukasti
križ lastne izdelave. To ni bilo nič posebnega. Navdušenje za okupatorja v naših krajih
je bilo veliko. Sprva. Cez dve leti je bil Možina sprejet v skoj. Vendar so organizacijo,
ki je bila sestavljena iz deklet in fantičev, Nemci kmalu dobili v pest in zaprli vse,
tudi Možino. Pa so ga kmalu spustili. Hodil je delat v tovarno v bližnji trg, dokler ni
bil za tiste čase zadosti star, da so ga partizani mobilizirali. Bilo mu je sedemnajst let
in Nace si je v odredu že pridobil veljavo.
A Cesa je bil kriv?
B Sumili so ga, da je izdal organizacijo. V gestapovskem zaporu.
A Kar pa ni bilo dokazano?
B Sum in krivda se takrat nista razlikovali. Takoj ko je prestopil prag domače hiše,
ga je Nace zvezal. Potem so ga zaprli v Ravnikarjevo kaščo.
KLEPANJE KOSE.
Možina: Sedel sem na prag naše bajte in čakal. Nekakšni glasovi so črvičili po mojih
ušesih. Brez reda so se menjavali s tišino, v kateri je Urban klepal koso in so napenja-
le strune žuželke okrog mene. Te so bile zares. Obraz sem sploščil v dlani. Bile so
mlake in v mlakah so hitro valovale rumenkaste slike. Šepetal sem v dlani:
Prišli so dopoldne v tovarno in me vzeli. Hiteli so, kot da se jim za petami podira
svet. Porinili so me v avto in me zaklenili v majhen prostor, kjer sem mogel samo se-
deti. Zaklenili so me. Se enkrat so zaklenili. Avto je oddivjal. Skoz reže je prihajala
noter senčnata svetloba. Pred sabo sem bral, vtisnjeno z nohtom v les: Miha Rožič,
sporoči... in nič več. Avto je zapeljal skoz neka vrata. Avto se je naenkrat počutil
doma. Podiranje sveta za njim se je ustavilo. Tudi avto se je ustavil. Naglo so odkle-
pali, me izvlekli, kar v zraku obrcali, tekli smo po hodnikih, še zmeraj so me udarci
držali v zraku. Hodnik je bil dolg. Pred odprtimi vrati je čakal uniformiranec. Brca.
Padel sem v sobo. Med neznance.
Nekaj dni me ni nihče nič vprašal. To je zato, da se omehčaš, so me poučili sojetniki.
Potem so me poklicali. Zasliševal je nekakšen svileni človek. Ti si delavec, je rekel. De-
lavcu se je v Nemčiji zmeraj godilo dobro. Bolje kot pri vas. Zato moraš biti naš člo-
vek. To neumnost ti bomo spregledali. Pozabi nanjo in povej, kar veš. Sicer pa že ve-
mo vse. Vemo, kje ste imeli sestanke, koliko vas je bilo in kdo je bil vaš inštruktor.
Od tebe bi radi zvedeli samo nekatere malenkosti.
Kmalu potem si je umil roke in rekel: Dal te bom pretepsti, ker si zakrknjen. Ce te-
pejo, je laže. V bolečini so tista trdna tla, na katerih lahko stojiš pokonci. V tisti bo-
lečini, ki jo drugi vtirajo v tvoje koščice. Precejkrat sem lizal svoje telesce. Pa kako
so grozili: Svojo mater pogubljaš, fant. V taborišče jo boš spravil, mamico.
In spet: Prišli so dopoldne v tovarno in me vzeli. Hiteli so, zelo so hiteli. Prihajali so
svileni človek, črnuh in Korošec. Menjavali so se. Videl sem jih tik pred sabo. Vsaj pet-
krat sem pripovedoval svojim dlanem zgodbo o gestapu. Bil sem utrujen, zmešan. Ho-
tel sem se skriti pred glasom kladiva, ki je klepalo. Klepalo. Potem sem zadremal.
KLEPANJE KOSE.
Možina: Zbudila me je roka, ki je stresla mojo ramo. Izstrelilo me je pokonci. Mama
je bila.
presenetljivih in prisot-
nih komičnih obratih,
kjer gre bolj za približa-
nje današnjemu dojema-
nju kot pa reprodukcijo
določene vloge. Na ta
način mestoma zelo na-
gh prelomi učinkujejo
kot del logičnega razple-
ta v komični figuri.
NIKO GORŠIC. —
princ Klaus
(»Snežna kraljica«)
Ne preveč hvaležno
vlogo princa je igralec
zastavil v smislu ustrez-
ne identifikacije z mla-
dim gledalcem. Vlogo je
zatorej oblikoval kot
mladostno in razposaje-
no figuro, ki s svojo igri-
vostjo najde ustrezen
kontakt z avditorijem.
Pri tem mu je pomagalo
iskrivo obvladovanje te-
lesnih spretnosti, živa in
nelepotna dikcija in pa
nesebičen odnos do so-
igralcev, ki jih ni prekri-
val, čeprav je imel za to
obilo možnosti.
MILENA GRMOVA. —
Gerda
(»Snežna kraljica«)
Tekstovno dovolj ob-
sežno vlogo je igralka
suvereno vodila v razum-
ljivost doživetja in zgod-
be. To pri tej vlogi ni bi-
lo lahko, saj vloga za
mladinsko oziroma otro-
ško igro »boleha« na pre-
obloženosti besed. Tako
v pojavi kakor tudi pro-
storski gibljivosti je igral-
ka uspela najti stalen
kontakt z občinstvom,
med posebno izrazita me-
sta pa je prav gotovo
mogoče šteti prizor v le-
deni palači, kjer je ustva-
rila potrebno prepričlji-
vost, ki pomaga k celo-
kupnemu etičnemu prelo-
mu igre.
ANGELCA
HLEBCETOVA. —
(»Žalujoči ostali«)
Tudi v tej vlogi je
igralka plasirala vse svo-
je glavne lastnosti oziro-
ma odlike: tipološko ka-
rakterizacijo, ki jo je tu
v telesnem izrazu prived-
la prav do efektne gro-
teskne karikature; ostro
in nedvoumno poantira-
nje; ter neko posebno,
navidezno zadržanost, ki
predstavlja odskočno de-
sko za naslednjo poanto.
Najboljše torišče za igral-
ko bi bila prav gotovo
čista groteskna igra.
BRANKO IVANC. —
pravljičar
(»Snežna kraljica«)
Resničen prisrčen kon-
takt z avditorijem, po-
sebno še, če gre za di-
rektne nagovore, se mno-
gokrat spremeni v na vi-
dez ustrezno, v bistvu pa
prisiljeno prijazno ma-
sko. Mogoče je reči, da
je igralec v teh kontak-
tih resnično zaživel, ter
z eksaktno miselno ozi-
roma govorno noto in pa
tudi sproščenim telesnim
izrazom predstavljal v
predstavi tisti most med
predstavo in avditorijem,
ki je v mnogočem olajšal
delo soigralcem.
MINA JERAJEVA. —
vrana, gospa roparka
(»Snežna kraljica«)
Igralka je v enem ve-
čeru oblikovala kar dve
popolnoma različni figu-
ri, seveda različni v smi-
slu igralskega izražanja.
Kot vrana je pokazala
ustrezno telesno kulturo,
kot gospa roparka pa du-
hovit portret sodobno
učinkujočega lika, prire-
jenega seveda za logiko
in potrebe gledališča za
mlade. Posebno kot sled-
nja je prepričala s smisel-
nim in lahkotnim dosto-
pom do vloge in ustvar-
jala med mladim občin-
stvom ustrezne komen-
tarje.
IZTOK JEREB. —
Džovanin
(»Primorske zdrahe«)
S svojo dobrodušno
komično fakturo je igra-
lec ustvaril simpatičen
lik. Diskreten v svojem
Možina: Mama.
Možinooka: So te spustili?
Možina: So.
Možinooka: Pojdiva notri.
ZVOK KLJUČA.
VRATA SE ODPRO.
KORAKI, KI VSTOPAJO.
Možinovka: Si lačen?
Možina: Sem.
Možinovka: Kava pa kruh je.
Možina: Bom.
Možinovka: So ti dali pakete?
Možina: Enkrat sem dobil.
Možinovka: Vsak teden sem poslala.
Možina: A res. Najbrž so sami požrli.
Tako sva se pogovarjala. Drugi dan sem šel v tovarno. Ko sem se vrnil, me je vprašala
tisto.
Možinovka: Kako da so te spustili?
Možina: Ne vem. Ali ni prav, da so me?
Samo to je vprašala. Vedel sem, da premišljuje o tistem, kar vedo vsi, kar pa meni ne
bo nobeden povedal. Bil sem lačen ljudi. Ljudje so se me izogibali. Prijatelj, ki sem ga
obiskal, je pasel oči po tleh, ko se je pogovarjal z mano. Oziral se je okrog sebe, kot
da ve za skrite opazovalce, katerim hoče dokazati, kako ni nič krav tega pogovora.
Mencal je, se praskal po glavi in ni skoraj nič pvoril. Ko sem to videl, sem spet začel
zamrzovati. Hitro sem se poslovil. Odleglo mi je, ker ga nisem več imel pred očmi,
ampak tisto drugo mi je odlegalo zmeraj manj. Ko sem šel skozi vas, sem imel spet
tisti občutek kot takrat, ko sem šel skoz vrata zapora. Skrival sem svoje občutke za
vsakdanjim izrazom na obrazu, za ravnodušnimi gibi svojega telesa, za ravnodušnim
korakom, zraven pa bi najraje stekel. Zelo hitro tekel. Vmes bi rad vpil. Nisem, nisem,
nisem! bi vpil. Kaj nisem? Mi je kdo rekel, kaj sem napravil? Do zdaj ne. Nace mi bo
povedal. Nace skriva rezilo za svojim hrbtom.
ZUNAJ.
Terenec: Dober večer, Ravnikar.
Ravnikar: Bog daj. Odšli so.
Terenec: So. So te zelo?
Ravnikar: Hudič. Cisto vseeno mu je, če te ubije.
Ravnikar: So Dušana odpeljali?
Terenec: So.
Ravnikar: Misliš, da bo izdajal? Dušan!
Terenec: A kaj veš? Nikomur ne zaupam. Ne spim več doma.
Ravnikar: Kam naj človek gre, te vprašam. Nisi varen s koso, ne s plugom, ne z mo-
tiko. Tudi ne s sekiro. Z njo še najmanj. Saj veš, kako so Martinovca. A kdo ve, kdaj
jih prime, da bi ubili?
Ravnikarica: Pri Barakarju so požgali.
Ravnikar: Nič se ni videlo.
Terenec: Danes je južno. Dim je neslo v Grmače. Kje je Barakarica z otroki?
Ravnikarica: Brajdež je zdajle pripovedoval na vasi. Na skedenj so jih vlekli. Vseh pet
otrok in njo. Prebodli so jim dlani. Skoz rane so napeljali žico. Vses kupaj so prive-
zali k slamoreznici. Okrog in okrog stroja. Potem so zažgali.
Ravnikar: Pridejo pa zagledajo samo žensko z otroki. Enega od njih obsede slika ognja
in krikov. Hitro se preseli v glave njegovih tovarišev. Nastopijo v imenu sile in strahu.
Revo lovijo z vprašanji. Zmeraj bolj so nasilni ne vsemogočni. Potem izreče reva be-
sedo, ki so jo od nje hoteli. Zdaj bojo napravili tisto, kar se jim svita v glavah. Že jih
držijo. Prebadajo jim roke na znanem domačem tnalu. Na tistem za drva. Kdo je slišal
Barakarico, kaj je izkričala. Njene roke so prebodli dvanajstkrat.
Terenec: Njene samo desetkrat.
Ravnikarica: Ogenj se je približeval. Od vseh strani se je. Ogorki so frčali kot ognjene
ptice mimo njih. Otroci so jokali brez solz. Samo z grli. Iz votle groze. In ona? Je na-
šla besedo tolažbe tam, kjer se človeški glas ne sliši več, ker je zadrgnjen v grlu?
Terenec: To je preveč. Tako nečloveško je, da je zmogel narediti samo človek. Sprevr-
žen, ampak vseeno človek, ki zdajle večerja ali si umiva noge. Ali mogoče piše pismo
svoji ženi in svojim otrokom.
Ravnikarica: Mogoče so stali čisto tiho. Kar okameneli so od strahu. Tisti ognjeni ptiči
pa padajo nanje in jim smodijo lase pa obrvi pa trepalnice. Potlej zafrlijo srajce. Drug
za drugim povesijo glave, ker ne morejo pasti. Ne slišijo glasu, ki ga je prostor poln.
Enega samega glasu, ki jim rjove v telesa in že poganja tudi iz teles.
Ravnikar: Ne gre mi v glavo, zakaj so prav Barakarici storili tako hudodelstvo.
Ravnikarica: Brajdež je povedal: partizani so držali pri njih zasedo. Ubili so enega
Nemca in dva ranili. Potem so zbežali.
Ravnikar: A to je bila tista paternoštra strelov, ki sem jih slišal.
Terenec: Tudi jaz sem slišal. Zdaj se mi zdi, da sta me čudno dregnila v srce.
Ravnikarica: Tudi mene je ob njih stisnila tesnoba.
Trenec: Za nobeno rabo nisem. Greš z mano k Pajku?
Ravnikar: Ne. Ne utegnem. Lahko noč.
GLASOVI UTIHNEJO.
Možina: Nemci so odšli! Kaj naj zdaj? Kaj bo? Bosta prišla Pajk in Nace? Ali kar
Nace sam? Naj ostanem v ječmenu? Počakal bom. Nič nočem napraviti narobe. In če
sem v ječmenu, je še najmanj narobe. Zaenkrat sem skrit, kar dobro skrit, če me Nem-
ci niso našli. Ampak Nace me bo staknil. Nace bo prišel sam, v.želodcu ga čutim, kako
bo prišel. Pa ne bom mislil na to! Zato ker je, kot da bi premišljevala miš, ki se je
ujela v mišnico. Nace je napravljen iz žic in ostrih kaveljčkov. Ne bom mislil na to.
Zginita ledena moža, Nace in Pajk. Tako.
Pohajam po gozdovih in dolinah. Visoka debla in od mahu šekaste skale pod njimi lo-
vijo zajčke nedeljskega sonca. Hodim počasi. S palico klestim praprot in grmovje.
Lahko se ustavim ali grem naprej. Ustavljam se brez vzroka in grem naprej brez vzro-
ka. Lahko mislim, ampak misliti ni treba na nekaj določnega, ker me misli obletavajo
prijazno in raztreseno kot metulji.
Potem jo zagledam: leži bela in sprana od dežja, sonca in mravelj ob poti: goveja lo-
banja je. Precej časa jo gledam brez misli. Ona me ne gleda, ker dupline, ki so ostale
tam, kjer so bile oči, ne spominjajo na pogled, samo dolge rjave kravje zobe mi kaže.
Potem jo obrnem s palico. Zarožlja tako, kot da ni samo iz kosti, ampak tudi iz že-
leza. Nekaj tenkih koščic odpade in obleži na listju, ki je pod njo bolj vlažno. Nekaj
stonog v hitrici išče novega zavetja.
Palica sama od sebe udari po njej. Spet zazveni kovinasto kot prej. Razpoka steče od
zob navzgor po sredi dolgega gobca. Poiščem kamen in jo tako dolgo tolčem, dokler se
ne razleti na kose. Kose razmečem s palico. Potem sem utrujen. Prepoten. Hitro odidem
iz gozda, ki se je spremenil.
ZUNAJ.
Ravnikarica tiho-. Ti, Stanko, kaj pa Možina?
Ravnikar: Ni šel z njimi?
Ravnikarica: Ne, ni.
Ravnikar: Grem pogledat,
KORAKI PO LESENIH STOPNICAH.
PO SKRIPAJOCIH DESKAH.
KORAKI VSTOPIJO.
Ravnikar negotovo: Jože.
MOLK.
Ravnikar zaskrbljeno, glasneje: Jože, no.
Sum žita, iz katerega se izkopava Možina.
NOGE SKOČIJO NA LESEN POD.
Ravnikar: Glej ga, a v ječmen si se skril?
Možina: Ja, v ječmen.
Ravnikar: Se dobro, da niso skrinje preiskali.
Možina: Saj so jo. Z bajoneti.
Ravnikar: Te niso nič zadeli?
Možina: Ne. Sem bil ob steni.
Ravnikar: Se sreča. Ves se treseš, fant. Koče ti bom dal, da se boš zavil čez noč. Konj-
ski so, ampak bolje bo kot nič. Vrata bom pa zaprl. So jih Nemci pustili odprta?
Možina: Ja. Ravnikar ...
Ravnikar: Kaj?
Možina: Naj počakam?
Ravnikar: Kaj si mislil? Aja, tisto. Kakor veš, Jože. Tvoja glava tvoj svet. Lahko noč.
Možina: Ravnikar.
Ravnikar: Kaj?
Možina: Bi vi počakah?
Ravnikar: Ne vem, Jože. Kakor sem ti že rekel. Jaz nočem nič vedeti o tem. Lahko
noč.
VRATA SE ZAPREJO.
KORAKI PO LESENIH STOPNICAH.
KORAKI PO LESENIH PODNICAH.
TIŠINA.
PES ZAROŽLJA Z VERIGO. BEVSKA. POTEM ZACVILI.
Ravnikar zunaj: Sultan, ta.
PES SPET PRITAJENO ZABEVSKA. ZACVILI.
MOLK.
Možina: Sploh nisem spal. In tudi buden nisem bil. Preveč zares in premalo zares je
bilo vse skupaj. Domača izba je bila polna znanih ljudi, ki so nas obiskali. Prijazno so
se pogovarjali. Ampak nobenega od njih nisem razločil, ker je bil v prostoru polmrak,
popackan z večerom. Samo mama, ki je sedela na čelešniku na peči, je imela obraj
osvetljen. Smejala se je. Zelo veselo. Bila je nekaj mlajša, kot je. Tudi jaz sem bil
mlajši. Pravzaprav me ni bilo zraven, čeprav sem bil. Bilo je tudi tako, kot da imam
več težav, pa ne vem, ali tako, da jih nikoli ni bilo, ali tako da sem se jih že rešil in
pozabil nanje.
Se enkrat bom zaprl oči. Mogoče se bo še smejala. Na, zdaj je ne vidim več. Kakšne
lase ima? Malo sive, sicer rjave. Kakšno čelo? Visoko, okroglo pa nekaj valovitih črt
na njem. Pa oči? Sive s stekleno piko v sredi. In nos? Majhen, tenek, na koncu malo
stisnjen. Ampak ne vidim je. Poglej me, nasmej se.
Nace kot prej: Povej, kako sta se Jaka in vaša mama včasih onegavila?
POŽIREK MOČNEGA ŽGANJA.
KOZAREC, POSTAVLJEN NA MIZO.
KOZAREC SE RAZBIJE.
ZVOK STEKLENIH CREPINJ.
Možina: Ne! Nace, ne! Ne bom več spal. Ne bom mogel: Načeta vidim. In Pajka. Pa
sebe. Smeje se pa nobeden več.
PREHOD.
HOJA PO LISTJU.
NAJPREJ ODDALJENA HOJA, KI SE PRIBLIŽUJE.
KORAKI POSTAJAJO ZMERAJ BOLJ NEGOTOVI.
Straža: Stoj!
Terenec: Stojim.
Straža: Kdo je tam?
Terenec: Primož.
izrazu, ki nikdar ne sega
v področje soigralca, po-
sebno zadržanostjo in iz-
razom nerodnosti je
uspel najti v galeriji dru-
gih likov posebno noto.
Igralec je tudi zelo do-
jemljiv za komentarje ob-
činstva, se jih zaveda in
jih zna izrabiti. Tako tu-
di pri tej vlogi.
VIDA JUVANOVA. —
Igralka je pristopila k
oblikovanju vloge z do-
kaj zanimivega izhodišča.
Zavedajoč se, da so v
gledališču ponavljanja na
dano iztočnico — in to
celo v življenjsko preti-
rani obliki — komično
je ustvarila koncept pre-
računljive ženske, ki sa-
mo taktizira s svojimi ču-
stvi. V tem smislu so bili
tudi prelomi med načrto-
vano žalostjo in pravim
čustvovanjem učinkoviti,
ustrezni in resnično ko-
mični.
MILA KACICEVA. —
(»Žalujoči ostali«)
V vlogi, ki je nudila
obilo možnosti za razno-
razne burkaške elemente,
je igralka disciplinirano
ostajala v mejah organ-
ske tipologije in tako
je nastal življenjski lik,
opremljen z bolj notra-
njimi kot zunanjimi ko-
mičnimi elementi. Karak-
teristična fizična dispozi-
cija je pomagala k zani-
mivi tipološki monumen-
talnosti, ki je celo ustrez-
no dosegala lokalni kolo-
rit originala.
DRAGICA
KOKOT-SOLARJEVA. —
Tona
(»Primorske zdrahe«)
Kljub dispoziciji, ki na
videz ni naklonjena ko-
mični fakturi, igralka tu-
di v tej vlogi dovolj po-
srečeno gradi svojo vlo-
go na način, ki bi se mu
reklo sproščeni realizem,
pri čemer je izhodišče
povsem v sferi realistič-
nega stilnega pristopa, iz
česar sledi enakomerno
poudarjeni komentar ko-
mičnega stilnega vzduš-
ja. Na ta način nastaja
skladen spoj med zasno-
vo in obdelavo.
JANEZ LAVRIH. —
Drobant
(»Primorske zdrahe«)
Karakterni igralec-epi-
zodist v dobrem pomenu
te besede je tudi v tej
vlogi pokazal sposobno-
sti načrtnega in organizi-
ranega odrskega obliko-
valca. Ne da bi forsiral
interpretacijo svoje vlo-
ge, ostajajoč bolj v ne-
kakšnem mehkem okvi-
ru zasnove, je ustvaril za-
nimiv in življenjski lik,
ki daje razgibani celoti
tisti mirnejši, zato pa to-
liko potrebnejši nasta-
vek.
STANE LEBAN. —
Lipe
(»Primorske zdrahe«)
Brez dvoma igralec
nadpovprečnega, da ne
rečemo izjemnega komič-
nega talenta, za katerega
se zdi, da je mnogo na-
sledil od samega Staneta
Severja, je v tej vlogi pri-
speval še posebno ble-
ščeč in vsestransko efek-
ten doprinos galeriji ko-
mičnih likov na naših
odrih. S prodornim po-
sluhom za profiliranje
same vloge kakor tudi
učinkovitim čutom za ce-
lokupni ritem predstave
se je dobesedno ujel z
reakcijami občinstva in
jih zanihal v silno razgi-
bana občutja.
VIDA LEVSTIKOVA. —
babica
(»Snežna kraljica«)
Dandanes je že redko
mogoče srečati na odru
t. zv. človeško toplega
igralca, ki išče v svoji
vlogi predvsem vzpod-
budno človečnost in ne-
okrnjeno etiko. Igralka
je iz tega izhodišča obli-
kovala svojo vlogo in se
na ta način docela pribli-
žala idealni zamisli babi-
ce, vsaj kakor jo pojmu-
Straža,- Geslo!
Terenec: Smolensk.
Straža: Naprej!
KORAKI PO LISTJU SE PRIBLIŽUJEJO.
Terenec: S Pajkom moram govoriti.
Straža: Dežurni!
Dežurni: Kaj?
Straža: K Pajku hoče.
Dežurni: Greva.
SPET KORAKI PO LISTJU.
Pajk: Kaj je novega, Primož?
Terenec: Zrak je čist. Nemci so odšli.
Pajk: Kaj so počeli?
Terenec: Preiskovali so. Pretepli so Ravnikarja. Pri njem ste pozabili kotel. Odpeljali
so Jurca.
Pajk: Jurca? Zakaj?
Terenec: V gozdu je delal, ko so prišli.
Pajk: Se koga?
Terenec: Ne v naši vasi. Ampak v Zagorici so zažgali Barakarico in otroke. Žive. Na
skednju.
Pajk: Zakaj?
Terenec: Zaradi zasede.
Panjk: Svinje. Je še kaj novega?
Terenec: Aja, ujeli so Dušana.
Pajk: Njega? Pa kako, hudiča!
Terenec: Prestregli so ga na poti.
Pajk: Ampak, saj je moral vedeti.
Terenec: Ne vem, Pajk. Govori se o beli gardi.
Pajk: Spet.
Terenec: Lezejo na našo stran. Mnogi se naenkrat izmikajo.
Pajk: Boš ostal pri nas nocoj?
Terenec: Bom.
Nace vznemirjeno, neučakano: Ali Možina niso odpeljali?
Terenec: Kako, ali ni pri vas?
Nace: Ne. V Ravnikarjevi kašči je ostal.
Terenec: A tako. Potem je še tam.
Nace: Madona, pa sam. Grem, Pajk.
Pajk: Kam?
Nace: Po Možina, ne?
Pajk: Seveda. Pojdi.
KORAKI PO LISTJU ODHAJAJO.
Terenec: Pajk, hotel sem te že vprašati: kako je z Možinom?
Pajk: Zakaj?
Terenec: Zakaj ste ga dva dni vodili na štriku po vasi?
Pajk: Pusti to, Primož.
Terenec: Že, ampak ljudje govorijo.
Pajk: Bojo tudi umolknili. Boš že videl. Dežurni!
Dežurni: Ja, tovariš komandir.
Pajk: Jutri zgodaj se vrnemo v Preker.
Dežurni: Bom pripravil, tovariš komandir.
Terenec: Spet v Preker?
Pajk: Zakaj ne. Prekrčani so naši ljudje.
Terenec: Dokler Prekra Nemci ne pokurijo. Kje boš potem imel svoje ljudi, Pajk?
Pajk: Krakaš, Primož. Par Nemcev danes te je demoraliziralo. Prespi se, da boš jutri
boljše volje.
Terenec: Poročal bom o tem. To ti povem odkrito, Pajk.
Pajk: Ti kar poročaj. Greva spat.
PREHOD.
Nace SE SPUSCA PO KAMNITI POTI — POD OKOVANIMI ČEVLJI ŠKRIPLJE KA-
MENJE — VČASIH SE KAMEN ZAKOTALI PO KAMNITEM BREGU — GLASNO
ODSKAKUJE. ZVOKI HOJE PO KAMENJU SKOZ VES SAMOGOVOR.
Pavla pa mlade vrane pa Možina. Vse troje se mi je pomešalo. Najhujši je Možina.
Ta ,me je obusedel tako, da mi srce hitreje utriplje, ko se spomnim nanj. Kakor za-
ljubljencu, ampak ni to. Podobno je ljubosumnosti, ampak tudi to ni. Tudi Pavli in
vranam je podobno. Vranjim mladičem, ki so iz gnezda skozi moje prste zleteli v ptičjo
smrt. Držim vranjega mladiča v pesti in čutim, kako mu razsaja srce pod mojimi prsti.
Stiskam vrat, dokler se mu ne povesi glava. Drugega uničujem počasneje. Medtem
ko poginja, mu včasih pustim zajeti sapo. Da spet oživi. Uničim ga po nesreči. Hočem
reči, prezgodaj. Tretjega se lotim izvedeno. Ker je zadnji, se bojim, da bi mi crknil
prezgodaj. Spustim se po deblu smreke, mladiča imam na varnem, stlačenega za srajco.
Imam ga na nenavaden način rad, ko čutim, kako trepeta ob moji koži. Skrijem se
z njim pod smrečje. Uničujem ga dolgo in mojstrsko.
Pavla pa mlade vrane pa Možina. Pavli sem obljubil, da ji bom pokazal igro z mladiči.
Peljal sem jo pod tisto smrečje. Nič čudnega nisem nameraval. Roke so jo kar same
zgrabile in jo vlekle v suhi polmrak. Položil sem jo na igličje. Sopla je in me gledala
s ptičjimi očmi. Ves čas me je gledala. Ni se nič branila. Bilo je nekaj najbolj pre-
grešnega, kar sem kdaj storil z žensko, ker je moja sestra in ker je bila devica pa ni
niti čivknila. Tudi bala se me ni nič. Pa vendar me je spominjala na ptiče. Potem sva
se držala do roba gozda za roke. Kot pravo dekle in njen fant. Doma je nisem po-
gledal. Tudi ona me ni. V smrečje pa nisva šla več skupaj. Ce komu poveš, te ubijem.
sem ji rekel, ko sva se približala hiši. Nič drugega nisva rekla.
Pavla pa mlade vrane pa Možina. Tudi Možina bo šel nocoj z mano v smrečje. Ampak
ne vem, na kaj me spomiiija. Na vrane pa tudi na Pavlo in še na nekaj drugega,
neznanega.
PREHOD.
Učiteljica: Nace, še ti preberi zgodbo o mravlji in rogaču.
Nace (OTROK) BERE S PRVOSOLSKIM ZATIKANJEM: Pridna mravlja je vstala zgodaj
in šla nabirat hrano zase in za svoje sestrice. Sla je po travi in je bila mokra od rose.
Takrat ji je zastavil pot rogač:
Žiga, žaga, glavco preč,
da ne bo pila medka več,
je rekel razbojnik in zaškrtal s kleščami.
Učiteljica: Zadosti, Nace. Kdo si je zapomnil pesmico, s katero je prestrašil rogač
ubogo mravljo? No, Mihelca!
Milielca: Žiga, žaga, glavco preč,
da ne bo pila medka več.
Učiteljica: Zelo dobro, Mihelca. Se kdo? Janez!
Janez hitro: Žiga žaga, medka več,
da bo glavca pila več. (smeh v razredu)
Učiteljica: Mir, otroci!
Dekliški glasJaz! Jaz I
Učiteljica: No, Francka, povej!
Francka: Žiga žaga, glavo preč,
da ne bo pila medka več.
Učiteljica: Dobro. Otroci, zdaj bomo poskusili pesmico zapeti.
PREHOD.
KORAKI PO KAMNITI POTI.
se približujejo cezdalje glasnejši.
pasji lajež.
SOPENJE SPEČIH.
TRKANJE Z NOHTOM PO SiPI.
SOPENJE PRENEHA.
TRKANJE SE PONOVI.
Ravnikar: Kdo je?
Nace: Jaz. Nace.
Ravnikar: A, ti si. Precej.
Nace: Kje je Možina?
Ravnikar: Tam. V kašči.
Nace: Daj mi ključ.
Ravnikar: Zakaj? Saj ni zaklenjen.
Nace: Ni? O, madona, kaj pa misliš?
Ravnikar: Kako?
Nace: Lahko bi ušel.
Ravnikar: Kam? Saj se je Nemcem skril.
Nace: Ti še ne veš. Ti ga ne poznaš. Precej grem. Lahko noč.
Ravnikar: Lahko noč.
OKNO SE ZALOPUTNE.
PREHOD.
Učiteljica: Najprej vam bo zaigrala napev na violini.
VIOLINA IGRA NAPEV PESMICE.
Učiteljica: Zdaj vam bom zapela najprej jaz, potem bomo poskusili vsi. (Poje) Žiga
žaga, glavco preč,
da ne bo pila medka več.
Dajmo zdaj vsi.
(Učiteljica poje pesem, otroci ji neubrano sledijo.)
UDAREC Z RAVNILOM PO MIZI.
Učiteljica: Slabo, slabo. Nace, zakaj si pel tako glasno, kot bi bil sam. Se enkrat.
Spremljala vas bom na violini.
UČITELJICA IGRA IN POJE. RAZRED SLEDI, VENDAR SE SKOZINSKOZ SLISI PRE-
MOČNO VISOKI, PRIJETNI, A VENDARLE VSILJIVI DESKI GLAS.
Učiteljica: Se enkrat.
OTROCI POJEJO.
Učiteljica: Se enkrat. Nace, pazi, nisi sam. Dajmo.
OTROCI POJEJO. POJEJO IZDELANO, VENDAR SE SE ZMERAJ SLiSi DESKI GLAS.
PREDEN PRIDEJO DO KONCA PESMI, SE ŽASLlSl KLASIČNI SOLSKI ZVONEC.
Učiteljica: Zadosti, otroci.
uciteljicine besede pokrije divji pasji lajež.
pes se trga na verigi.
pasji lajez Cisto blizu prehaja v rjovenje.
Škripanje lesenih stopnic.
Škripanje lesenih podnic.
VRATA SE ODPRO Z REŽANJEM IN UDARIJO OB LESENO STENO.
PES NE JENJA LAJATI.
OGLAŠAJO SE DRUGI, ODDALJENEJŠI PSI.
Nace zasoplo, skoraj skrbeče: Jože!
MOLK.
Nace zdaj odločneje, že obvladan: Možina!
Možina hlini mirnost: A, ti si. Kaj je?
Nace: Si se potuhnil, a?
Možina: Zakaj mi svetiš v oči?
je otroški svet. Omeniti
je treba tudi nesebično
vključevanje v igro so-
igralcev.
JOŽE MRAZ. — Kev
(»Snežna kraljica«)
Vloga, ki je razpeta
med protipolno nasprotje
svojega razvoja, je za
vsakega igralca problem,
ki se lahko razreši tudi v
smislu razpada vloge na
dve polovici. Nič takega
ni mogoče govoriti o ob-
ravnavani vlogi. Igralec
je suvereno in kleno
združil obe nasprotji in
posebno lepo izpeljal
prav prizor, v katerem
preide iz enega nasprot-
ja v drugo, to je prizor
na dvoru Snežne kraljice.
JERICA MRZELOVA. —
Terezka
(»Primorske zdrahe«)
Igralka je z obilico
sočnega življenjskega hu-
morja in sigurnim gla-
sovnim kakor tudi pro-
storskim obvladovanjem
našla z občinstvom tisti
kontakt, ki ga v komediji
pričakujemo. Zelo posre-
čeno in plastično je znala
plasirati zadrege in na-
mige odraščajočega in
prekipevajočega dekleta
in na ta način ustvarila
zanimiv portret skladno
koncipirane življenjsko
žive osebe.
SANDI PAVLIN. —
vran, severni jelen
(»Snežna kraljica«)
Igralec je zlasti s prvo
vlogo navdušil občinstvo
in poznavalce, saj je v
brezhibni telesni upodo-
bitvi figure izpričal šar-
mantno duhovitost in
virtuozno okretnost ter
dal idejo za ohranitev ta-
ko posrečenega lika, kot
je bil prav njegov. Zdru-
žujoč naporno telesno
in glasovno izvedbo, v
skladno celoto je naka-
zal še celo vrsto možno-
sti, ki jih nudi tako uspo-
sobljen način igranja.
DUŠA POCKAJEVA. —
(»Žalujoči ostali«)
Igrati komedijo na or-
ganski pa vendar prodor-
ni in ne samo klasično-
realistični način, je dose-
žek, ki ga je mogoče šte-
ti med dosežke perspek-
tivnega značaja. Ne da bi
igralka ostajala znotraj
vloge, ki jo je oblikovala,
je s svojim stalnim duho-
vitim komentiranjem ves
čas ostajala na ravni ob-
činstva, ne pa zgodbe, v
kateri je vloga živela. Na
ta način se je potencial-
no »provincialna« vloga
spremenila v živ in zgo-
voren komentar kot iz-
raz časa, v katerem ži-
vimo.
JANEZ ROHACEK. —
(»Žalujoči ostali«)
Vloga, ki je koncipira-
na v svoje središče, se
pravi, ki teži v povezavo
vseh lastnosti in pojavnih
značilnosti v eno samo
podobo, je naloga, ki jo
resnično zmore šele zrel
igralec. Igralec se je na
ta način odrekel temelji-
tejšega kontakta s publi-
ko, saj je od nje zahteval
pozornosti in prisluško-
vanja. V tem smislu si je
tudi odbral primerno ti-
pološko masko in jo
vključil v celotno podobo
vloge.
JURIJ SOUCEK. —
(»Žalujoči ostali«)
Realistično zasnovano
vlogo, opremljeno z vse-
mi zunanjimi nadrob-
nostmi je igralec zniansi-
ral v zaporedje zelo pla-
stičnih in slikovitih tre-
nutkov kakor tudi ute-
meljenih in premišljenih
ritmičnih lokov. Na ta
način je nastala bogato
profilirana, živa figura,
ki se je ves čas držala
začrtanega loka in ni do-
puščala nikakršnih slu-
čajnostnih improvizacij.
Brez dvoma primer štu-
dijske natančnosti in na-
črtne doslednosti.
NADJA STRAJNAR. —
princesa Elza
(»Snežna kraljica«)
Igralka je v svojem ne
Nace-. Zakaj se ne oglasiš, če te pokličem?
Možina.: Nisi mi všeč.
Nace: Glej no. Všeč mu nisem, a? Kaj pa Nemci, so ti bili všeč?
Možina: Me niso videli.
Nace: To boš lahko pripovedoval komurkoli. Samo meni ne. Mene ne boš.
Možina Dobro. Pa drugim.
Nace: Kar dvakrat so te spustili, boš rekel. Na kaj? Na lepe oči?
Možina: Dvakrat? Enkrat so me res.
Nace: Naj bo enkrat. Zakaj so te enkrat?
Možina: Ne vem. Moral sem podpisati, da bom delal v tovarni.
Nace: Podpisal si! Kaj si podpisal?
Možina: Da bom delal v tovarni.
Nace: In kaj še?
Možina: Kaj naj bi?
Nace: In kaj še, sem vprašal.
Možina: Sem že povedal.
Nace: Kdo je prodal svoje tovariše skojevce Nemcem?
Možina: A to je tisto. Jaz ne.
Nace: In danes? Kdo je izdajal? Kdo je poklical Nemce v vas?
Možina: Ne vem.
Nace: Ne veš? Ti bom jaz povedal: Ti, Možina.
Možina: Jaz?
Nace: Ti, izdajalec. Zapisal si se gestapu z dušo in telesom.
Možina: Kdaj, Nace?
Nace: Glej ga, kako se je potulil. Ravnokar si mi priznal.
Možina: Nisem, nisem rekel tega. Rekel sem, da ...
Nace: Prodanec. Prodal si svoje tovariše skojevce. Tudi mojo sestro.
Možina: Pavlo, misliš? Ne, Pavle ni nobeden izdal.
Nace: Kaj praviš?
Možina: To, kar sem rekel. Pavla je izdala nas, Nace. Mislil sem, da to veš.
Nace: In je zato šla v nemško taborišče. Ti pa v prostost, ne?
Možina: Niso spustili samo mene. Zato so me, ker so me rabili v tovarni. Kam so
poslali Pavlo, ne vem.
Tepli so me.
Nace: Tebe? Tebe že niso. Pavlo so tepli.
Možina: Najprej so Pavlo zaprli, potem šele nas, saj veš.
Nace: Lažeš. Gestapovski agent si. Sporočeno nam je bilo. In tudi sam si priznal. 2e
dvakrat si nam hotel pobegniti.
Možina: Dvakrat?
Nace: Najprej si se nam skril, ko smo prišli pote, potem si bežal pred očmi vsega
odreda.
Možina: Ali me Nemci niso danes odpeljali zato, ker me niso marali, ali zato, ker sem
se jim skril?
Nace: Mene ne boš, zvijon. Mene ne boš ujel v svoje gestapovske pajčevine.
MOLK.
Možina: Nace, zakaj me pred Pajkom nisi odbolžil, da sem izdal tvojo sestro?
Nace: Glej no, zdaj me bo on spraševal.
Možina: Ali me boš pred Pajkom obdolžil, da sem izdal Pavlo?
Nace: Izdal si. Kaznovan boš.
Možina: A zato si prišel?
Nace: Greva. Vzemi svoje reči.
Možina: Ne grem.
Nace: Greva.
RUVANJE.
Možina razburjeno: Počakal bom tukaj. Pripelji druge.
Nace: Da ne greš?
močan udarec v prsni koš.
PLAHUTANJE PETELINA.
Možina krikne: Ubil me boš.
PETELIN ZAPOJE CiSTO BLIZU.
Nace: Greva.
Možina zlomljeno, vendar kljubovalno: Ne grem, dokler ne pripelješ drugih.
Nace: Ne greš, praviš?
udarec kot prej.
Možina spet krikne: Na, kri pljujem.
Nace: Greva. Čakaj.
žvenket orodja.
Na, nesi.
Možina: Kramp in lopato?
Nace: Rabiva. Pomagal boš. Nekaj bova zakopala.
Možina: Tega ne bom nesel.
Nace: Boš ali ne boš. (Grozeče.)
Možina: A kar s krampom bi me pobil. Daj.
VRATA.
koraki po podnicah.
koraki po stopnicah.
PES LAJA CISTO BLIZU. TRGA VERIGO.
POGOVOR MED HOJO.
Nace: Na, skoraj je že dan. Me sovražiš, Možina? Zdajle bi me najbrž ubil, če bi
mogel, a?
Možina: Nisem tvoje sorte.
10
Nace: Ali veš, katere sorte si? Reva si. Bojazljiva reva.
Možina: Ali zato? Me boš ubil zato?
Nace: Tiho! Boš!
Možina: Ne tepi me več. Ne!
KORAKI KOLONE PO KAMNITI POTI.
Nace: Naši. Vračajo se.
Možina: Boš zdaj rekel Pajku o Pavli?
Nace: Bom. Kar poslušaj.
Zdravo, tovariš Pajk.
Pajk: Kako je?
Nace: Priznal je. Poslal ga je gestapo.
KORAKI BEŽECEGA.
VMES ZVOKI KRAMPA IN LOPATE, KI SE ZADEVATA.
Nace: Stoj! Stoj, Možina. Streljam!
Pajk: Čakaj, Nace! Za njim fantje! Živega ujemite. (Nacetu)
Škoda strela zanj. Je zares priznal?
Nace: Kako misliš? Je.
Pajk: Zdaj je vseeno.
KORAKI, KI PRIHAJAJO.
PartizanTovariš komandir, noče se vrniti.
Pajk: Kaj se to pravi, noče. Prinesite ga, če ne gre drugače.
Partizan: Čudno se obnaša. Ustavil se je na robu gozda pa začel kopati jamo. Rekel
je, da ga nobeden ne spravi od tam. Potem nismo mogli spraviti besede iz njega.
Pajk: Kako?
Partizan: Ja, grob si koplje. Zdaj je sam.
Nace: Sam?
Partizan: Nikamor ne bo šel.
Nace: Kako ste mogli. Grem. (zaupno Pajku) Naj ga pripeljem nazaj?
Pajk: Saj ti je priznal, ne?
UDARCI KRAMPA.
SKRTANJE LOPATE.
PREZEBLO SČEBETANJE SINIC.
Možina: Kaj naj drugega? Lahek sem kot sapica. Kot sapica, ki z muko pleza čez
majhno smrečico. Kam naj grem zdaj, po vsem tem. K mami? Hitro bo napravila križ
čezme. Nekaj žalosti bo, ampak matere hitro pozabijo. Ko sem prejle bežal, sem bil
norec. Zmeraj počenjam norosti in tale je zadnja. Zaradi tele se bojo v odredu še
dolgo zabavali. Ne bom jih slišal, hvala bogu. Nace, pridi zdajle. Zdajle in hitro. Vem,
da boš prišel ti in nobeden drug. Res je: že prihajaš.
Nace: Kaj počenjaš, Jože?
MOLK. ZVOK KRAMPA.	"
Nace: Ali se norčuješ iz nas?
MOLK. ŠKRTANJE LOPATE.
Nace: Samo preskušali smo te. Zares ne razumeš nobene šale?
MOLK. ŠKRTANJE LOPATE,
Nace: Daj no. Pusti pa greva v vas.
MOLK. ŠKRTANJE LOPATE.
Nace: Ali veš, zakaj te bom?
ZVOKI KOPANJA UTIHNEJO.
V KRATKEM PREMORU SE ZASLIŠI ŠČEBETANJE SINIC.
NATO POČASNO, OPOTEKAVO ŠKRTANJE LOPATE.
Možina: Zato ker ne znam udariti nazaj.
Nace: Misliš? Poglej, odvrgel bom puško. Tako. Zdaj me lahko s krampom.
Možina: In če bi? Jaz sem sam, tvojih je veliko.
Nace odločno: Zadosti globoko bo, Možina!
MOLK. UDARCI KRAMPA.
Nace: Sem poglej, Možina. Pusti kramp in lopato pa sem poglej. Kaj vidiš?
UDARCI KRAMPA. DVA STRELA, ORODJE UTIHNE. NACE SE KROHOTA.
Nace: Mati, Bog, njiva in far, osvobodil sem se vas.
ŠE SKRTANJE LOPATE.
Nace: Brez vas bom živel. SOPE. Otepal si se. Otepal si se Načeta. Zdaj vem, kaj po-
meni smrečje. Tisto z vranami in Pavlo je bila otročarija.
PLOSKI UDARCI Z LOPATO.
Vem, kdo je Nace v smrečju.
TIŠINA.
VETER V SMREKAH.
PREZEBLO CVRČANJE SINIC POGLABLJA TIŠINO.
PREHOD.
B Obsedlo ga je kot norost. Kot strast. Trupla so bila njegova setev. Metal jih je
v brezna. Včasih jih je zanalašč pozabil pokopati. Ali pa jih je puščal ob kolovozih
pomanjkljivo pokopane. Zares je ubijal preveč s srcem.
Videl sem drobec njegove lobanje: bil je tako bel, kot bi ga izrezal iz repe na tisti
pomendrani marčni travi, kjer je odred doletela nesreča.
A kakšen človek je bil Pajk?
B Nevaren. Ni ga več.
A Zagotovo?
B Kdo daje zagotovila?
A Pa Nace?
B Ni ga več. Nevaren je bil.
A Ga ni zagotovo?
B Poznam hudodelstva proti naravi.
A Poznam hudodelstvo, ki osvobaja, da postaneš podoben ptiču.
B Podoben prostosti, ampak nepodoben sebi.
preveč hvaležnem igral-
skem debutu zastavila
vlogo z igrive in humor-
ne strani, kar se ji je
obrestovalo. Na ta način
se je izognila lepotnih ali
pa patetičnih prizvokov
in se raje poslužila bolj
razgibanih in nekoliko
ostrejših izraznih sred-
stev. V primerni humor-
ni nevtralizaciji je ustva-
rila iskriv in dinamičen
odrski lik.
TONE OLAR. — Jože
(»Primorske zdrahe«)
Vloga, ki bi jo lahko
igralec bogato opremil z
burkaškimi in razposaje-
nimi igralskimi elementi,
je ostala v razumnih
okvirih disciplinirane za-
snove in premišljene iz-
vedbe. Res da igralcu za
to vlogo v veliki meri po-
maga izrazita fizična dis-
pozicija, res pa je tudi,
da je pravočasno ostal
v dovoljenih mejah in
ustvaril klen in organsko
komičen lik.
MAJOLKA
ŠUKLJETOVA. —
Snežna kraljica
(»Snežna kraljica«)
Po eni strani hvaležna,
po drugi strani pa spet
izrazito nehvaležna in
odgovorna vloga osred-
nje pravljične osebe, ki
mora prestajati pred
mlado publiko še poseb-
no težko preizkušnjo pre-
pričljivosti oziroma ne-
prepričljivosti, je bila za
igralko premostljiva ovi-
ra, ki jo je izvedla resno
in premišljeno. Docela je
zadostila neskromnim
pričakovanjem občinstva
in s tem za vso predstavo
prispevala še kako važen
delež.
ALJA TKALCEVA. —
mala roparka
(»Snežna kraljica«)
Na videz negativno
vlogo male roparke, ki v
igri vsebuje celo nevar-
nost etičnega nesporazu-
ma, je igralka rešila z ve-
liko mero igralske kultu-
re in okusa. Vloga, ki bi
11
lahko postala nesimpatič-
na in celo groba, je po-
stala na ta način osvešču-
joča in sprejemljiva ter
celo med najzanimivejši-
mi v igri. Seveda pa je
bilo treba za tak dosežek
angažirati obilo igralske-
ga znanja in izkušenj.
MATJAŽ TURK. —
Izidor
(»Primorske zdrahe«)
Igralec je zgradil svo-
jo vlogo na principu po-
sebne, v nekem smislu
introvertne komike. Na
ta način je dosegel pri-
meren kontrast z ostali-
mi, pretežno ekstravert-
no zasnovanimi vlogami,
sam pa razvil zvrst ko-
mike, ki ni povsem obi-
čajna. Ta komika bazira
na poudarjeni vendar ne
pretirani logični misli, ki
postavlja osebo v komič-
no-absurdne situacije in
to osebo tudi izloča iz
ostalega komedijskega
okolja v eksponirano tar-
čo raznoraznih udarov in
presenečenj.
BERTA
UKMARJEVA. — Vana
(»Primorske zdrahe«)
Temperament naivke
se je v komediji medite-
ranskega kolorita sklad-
no ujel v lahkotno ko-
mično figuro z rahlo iro-
ničnim nadihom. Igralka
tudi v tej vlogi uporab-
lja značilnosti svoje igral-
ske fakture in na ta na-
čin dosega vtis neke ne-
groteskne komike, ki je
ves čas ljubezniva in od-
poščajoča in je polna ra-
zumevanja, dokler se na
določenem mestu to nje-
no razumevanje ne pre-
lomi v osuplo ogorčenje.
ALEKSANDER
VALIC. —
(»Žalujoči ostali«)
Igralec izrazito komič-
nega talenta je tudi v tej
vlogi pokazal velik del
svojega izrazitega komič-
nega repertoarja. Posre-
čen in prikladen tudi po
fizični dispoziciji je tudi
tu operiral z mestoma
kar intenzivnim zagovar-
A Temne reči dela člGvel<.
B Tudi takrat, ko je prosojsn kot grlica.	»
PREHOD.
Raonikarica: Reva Barakarica, ki je bila križana na slamoreznici.
Ravnikar: Reva.
Ravnikarica: Reva Barakarica z otroci, ki so se spremenili v črne metulje.
Ravnikar: Reva.
Ravnikarica: V metulje, ki so sedli na naša polja, so se spremenili.
Ravnikar: Bojo naša polja rodila obilneje?
Bo pšenica bolj zlata?
Bo gladkejši krompir?
In repa? Na kaj nas bo spominjala repa?
Ravnikarica: Revež Možina. ki se je spustil med repo.
Ravnikar: Kaj bom zagledal v hlevu?
Kaj bom zagledal v hramu
nekega jutra, ko bom vstopil?
Niko Grafenauer
STATIČNI SONETI
I
Oči so zlepljene iz pajčevine,
vid kakor tenka nitka medlo tli.
Potisnjene pod čelo med spomine,
kot iz davnine zrejo na stvari.
Iz ozke gumbnice priprtih vek
visi iztaknjena lepota dneva.
V pointilisitičnem mrlenju sneg
kot senca listja v zraku odcveteva.
Odtis sveta v pogledu mrtvih gnije.
Cas je razjeden z mravljami. Na tleh
kakor lišaj cvetijo mimikrije.
Veter razpenja digitalno mrežo.
Krik razi sluh. Dan je nagačen z mrko težo
in siva plesen se smehlja v senceh.
II
Emajl na nebu, na pročeljih mraz,
v temi lepljivi veter razprostrt,
z ravnilom mrtvih zlikan čas;
mir je iz nežnih vodoravnih črt.
V drobovju živih mak, v sluhu daljica,
med prstnimi odtisi tih pomen
in v dvakrat črtani višini ptica
in v avgurskem smehljaju zimzelen.
Filatelija polj, sledi na tleh,
pod kamni založeni trhli vonji,
med listjem pridušen brezzobi smeh,
na steklu noč, koagulacija duha,
kot žica v kretnje zasajen nagib,
luč mehki popek spečega sveta.
12
III
Trohniš v spanju, v temačni rudi,
v pomnjenju, uho je prešito z glasovi.
Ptičje življenje v gibki amplitudi,
v porumenelem zraku črtasti sledovi.
Na mrzli kliniki zavesti krhki čuti
in dolga kapilara živega srebra.
Tiha osemenitev točk v razsuti
molekularni zrelosti sveta.
Instrumentalna skladnost med pomeni
in v bledi siiki iz otroških let
prvo osenčenje stvari z imeni.
Dež na površju sanjske dioptrije.
V nevidni zbranosti skristaliziran cvet,
v besedi jedka kaplja entropije.
IV
Svit se je v modrem zraku razprostrl.
V nočeh trohnenje in od davnih dni
z odtisi senc popisane oči.
Obzorje kot privzdignjena obrv.
Na liniji ravnanja temni hribi,
jate duš, v dihanju svetel prah.
Črne pečke solza, milost v rokah
in do prosojnosti zglajeni gibi.
Prelivanje totalov dneva in noči
po površini. Za hrbtom mrtvih
bela tektonika odsotnosti.
Algebra zvokov, odcvetelo listje
in samostalniška zgoščenost zraka
za rože zadnje skopo zatočišče.
Sled prejšnjega, prehodnost: iz semena
formula rože v rožo dozoreva.
V	sončni obrezi modra sliika dneva,
zrak je stepena mrzla kantilena.
V	mirnem očesu časa zasteklen
spomin, ki ga z dotikom mreni
raskav vonj kutine v jeseni.
Na polju krik v tišino zasajen.
Iz ptičjih letov, iz občudovanj,
iz senc pozidana arhitektura
v zbledeli težnosti sveta.
Mir se preliva kot glazura.
Iz molka so zgnetena vsa imena
in z instrumenti ne prodreš do dna.
VI
Profil samote, raster na obrazu,
zasoplo ovohavanje vetrov.
V menzuri dneva, v ribjeokem mrazu
žvenkljanje krhkih jutranjih glasov.
janjem svojega stališča,
namreč stališča vloge in
na ta način dosegel ko-
mične efekte. Posebno iz-
razita so mesta osuplosti
ali pa postopnega doje-
manja neke ne preveč
ugodne novice.
MIRO VEBER. —
svetnik
(»Snežna kraljica«)
Igrati v pravljični igri
izrazito negativno vlogo
je naloga, ki je ni mogo-
če šteti med posebno
hvaležne. Igralec se je
odločil za ostro upodobi-
tev svojega lika in na ta
način dosegal potrebno
ravnotežje v igri. V glav-
nem ni operiral s komič-
nimi sredstvi, ker mu te-
ga vloga ni dovoljevala,
pač pa si je prihranil ne-
kaj najbolj učinkovitih
tekstovnih iztočnic in
plasiral tudi komične po-
ante, kar pa je zanimiv
dosežek znotraj zastav-
ljene figure.
BOŽO VOVK. —■
kralj, prvi ropar
(»Snežna kraljica«)
V obeh vlogah je izpri-
čal igralec obilo komič-
nega talenta, saj mu je
uspelo tako v prvi kot v
drugi do kraja prepriča-
ti. Posebno zanimiva je
bila vloga kralja, ki jo je
igralec posrečeno napol-
nil s celo vrsto drobnih
in duhovitih življenjskih
domislic ter učinkovitimi
čudaškimi vendar simpa-
tičnimi lastnostmi samo
na videz hudega kralja.
Izpeljava te dvojnosti je
ves čas igrivo uspevala.
ERNEST ZEGA. —
Matevž
(»Primorske zdrahe«)
Igralec se je smotrno
vključil v igralski kolek-
tiv z zadržano in discipli-
nirano zato pa toliko
bolj plastično igro. Pla-
stična je bila predvsem
umirjena in izrazita tipo-
loška zasnova, ki je igra-
lec ni skušal preforsirati
z nekimi trenutnimi ko-
13
mičnimi efekti, ampak jo
je smotrno dopolnjeval z
rahlim nadihom življenj-
ske izkušnje in prirojene
vedrine ter na ta način
na poseben način prispe-
val svoj delež celoti.
PISMO No 19/105
Dragi UR (urednik
roba),
čao, karo. Danes ti
zelo težko pišem, ker
ležim. Še teže bi bilo
pisati, ko bi bil jebe-
na stranka. Kot na
primer, če bi te po-
klicali na policijo in
te vprašali malo o
tem, pa malo o onem,
takole na klepet, za
pol urice. Saj ni važ-
no, da bi vedel za kaj
gre: tu si — braniti
se ti je. Ampak mi ne
verjamemo Kafki. To
ni nobena partizan-
ska literatura. Saj to
je vendar tako groz-
no, Kafka, a ne? Take
knjige bi bilo treba
prepovedati in se-
žgati na grmadi, da
bi jih videli (gore-
ti!!!). Tako, ja, bi bi-
lo treba s takimi. In
s to študentsko drha-
Ijo tudi, kajne, ljubi
urednik. Kam pa pri-
demo s tako anarhi-
jo, prenažrtniki, sami
ne vejo, kaj bi radi.
Preveč je svobode,
ne res?! Pa se še pri-
tožujejo, če jih V ve-
žo zaprejo. V rest bi
jih bilo treba, v rest,
če nočejo živeti z mi-
rom in redom. Nič si
še niso poskusili, za-
to pa je tako. Red
mora biti, red je od
boga. In taki nemo-
ralneži so, treba bi
jih bilo skopiti, da ne
bojo pisali in slikali
z molkom šrafirana pomenska polja
in tiho očrtavanje s pogledi.
Cas zbranosti in diamantna volja
do živega izbrušena v besedi.
V	masivu zraka bliskavica let,
na vekah teža: v tenjah se preceja
skozi trepalnice voščen sijaj.
V	zamrznjeni tišini gola veja
in glagoli kot odcvetelo listje
v šuštečem kantikumu vseh besed.
Marjan Rožanc
SLEPO OKO*
Bila je gospodična Jožefina, uslužbenka iz Zavoda.
»Oili, zdravi!« je zinila presenečeno in stopila v predsobo, potegnila za
sabo še mrežo, v kateri je visela steklenica kisle vode, in nekaj pomaranč.
»Mislila sem, da vas bom dobila v postelji, s temperaturo ali čem podobnim ...«
»Ne, ne,« je pohitel gospod Janko, »še kar zdrav sem. Vsekakor še zmerom
na nogah.« In bil je kar zmeden od olajšanja, saj mu je to žensko poslal sam
bog. Pri tem pa je bilo tako naravno, da, najnaravnejše, da je ta pomoč prišla
iz Zavoda, od nikjer drugje kot iz Zavoda.
»Seveda, ni pa se vam zdelo vredno, da bi nam vsaj telefonirali.« Zdaj,
ko s:i ga je nekoliko pobliže ogledala in se prepričala v njegovo telesno zdravje,
ji je zavrela kiii, ne da bi si mogel Janko to njeno jezo pojasniti. »Cujte,« je
priprla veke, »kaj res hočete, da se tudi jaz razjezim na vas. V Zavodu že tako
ni vse v redu, ljudem je zmanjkalo zanosa ali česa, zdaj pa ste začeli še vi!
Ni vas, in to kar brez opravičila! Niti misliti si nisem mogla, da bi izostali
kar tako, šla sem torej in povedala, da se vam je moralo nekaj zgoditi, nekaj
nepredvidenega, vsekakor pa nekaj hudega...«
»Saj se mi je, gospodična Jožefina,« je priznal Janko in se hotel ženske
oprijeti. »Samo da ste tu, gospodična Jožefina, zdaj je z mano vse v najlepšem
redu. Vstopite ali pa pojdiva, kar takoj pojdiva...!«
»Zdaj, ko je že prepozno! Prej pa se vam ni zdelo vredno niti telefonirati!«
Janko pa se je kar smehljal. Najbrž je bilo res veliko narobe, ampak go-
spodična Jožefina je bila tu in zdaj se je moralo vse zgladiti. Misel na de-
kletce si je že izbil iz glave, predal komode je zaprl, gospodična Jožefina sama
pa se bo že unesla. Bila sta vendar stara znanca, člana istega revolucionarnega
krožka, pripadnika istih velikih in nekoliiko nepremišljenih idej. Ne glede na
to, da je gospodična Jožefina vkorakala več kot oblastno, je bilo jasno, da
se bosta vsak hip sporazumela, v razočaranju ali v neveri, v obupu.
»Ljuba moja,« je rekel. Prestreči je hotel plašč, gospodična Jožefina pa se
mu je iztrgala.
»Roke proč!« je zavpila kot obsedena. »Zdaj se še norčujete iz mene! Nor-
čujete in kljubujete, sploh niste več srečni, če ne kljubujete. Prav res, kar
tepla bi vas, gospod Janko! In nikjer ni rečeno, da vas ne bom; vsaj zlasala
vas bom!«
Zadeva je bila torej resnejša. Videti je bilo tako, kot da je gospod Janko
res kriv njenega nemira in strahu, čeprav je bilo očitno, da je njegovo svoje-
glavost tudi občudovala in mu jo zavidala. Prav to občudovanje, ki si ga ni
hotela priznati, jo je pravzaprav spravljalo v ta siloviti bes. Moral jo je prav
Odlomek iz romana, ki izide prihodnje leto v založbi Obzorja v zbirki Znamenja.
14
zgrabiti, saj je razdraženo naperila vanj nevarno ošiljene nohte in mu hotela
z njimi v lase, če ne kar v oči.
»Razburjam se, seveda se razburjam! A veste zakaj,« je rekla, ko je že
morala odnehati. »Zato, ker ste zaletav tepček, sploh nič ne mislite! Takole
sposoben in odgovoren človek si vendar ne more privoščiti take lahkomisel-
nosti, ne da bi še drugi trpeli zaradi njega! Zadosten razlog je že to, da vas
mi čakamo, vas pa ni. Vam je zdaj jasno.«
»Za božjo voljo, ne govorite mi več o tem. Kaj je narobe!«
»Mislim, da dovolj!«
»Saj,« je zatarnal, »ti moji nenadni glavoboli. Ti moji nenadni glavoboli,
ki izhajajo iz slabe prekrvavitve! Ko nikdar ne veš, kdaj se ti bo kar vnelo
v glavi. Dovolj je ena sama cigareta preveč, en sam kozarček žganja!«
»Lažete!« je udarila z nogo ob tla, zavrgla mrežo na zadnjico in si je
kratko malo ni dala vzeti. »Zdravi ste kot dren! A prav na cesto hočete, med
izprijence in postopače! Pa se sploh zavedate, kako malo vam je pravzaprav
za to potrebno, kako majhna nemarnost je danes dovolj, da se človek že znajde
nekje na robu — ne samo na robu, ampak kar v jarku, v blatu, od koder ni
več nobene poti nazaj! Kakor zdaj ne moremo brez vas, tako nam naslednji
hip sploh niste več potrebni, da, kakor pri vseh brezhibnih stvareh! To deluje
brezhibno, hvala bogu, vsaj to! In sedaj si predstavljajte, predstavljajte si ven-
dar: takole sposoben in še razmeroma mlad človek na cesti, brez zaslužka. Že
kar vidim vas, kako se potikate po gostilnah in spet filozofirate, kako mečete
blato na vse strani in se obešajo na vas prevratniki!«
»To bi me uničilo, to bi me do kraja uničilo! Je mar kdo rekel kaj takega?«
»Ce še ni, pa še bo!«
»Ne kličite hudiča! Zdaj je že vse mimo, zdaj je že vse v najlepšem redu!
Ne morete si niti misliti, kako sem vesel, da ste prišli k meni, da sem spet
z vami...«
Uspelo mu je iztrgati ji mrežo in zdaj se je zadovoljno hahljal in muzal;
bolj kot se je gospodična Jožefina razburjala in zahtevnejša kot je bila do
njega, zadovoljnejši je bil, mirnejši, srečnejši. Njena zahtevnost ga je vračala
v premišljen, trden, obvezen svet, in prav tega mu je doslej manjkalo. Ce je
bilo še kaj narobe, je bilo samo to, da je bila Jožefina ena izmed tistih redkih
žensk v Zavodu, ob kateri noben moški ni mogel ostati kar ravnodušen. Tudi
gospod Janko jo je samo pogledal in je že potoval, poskakoval, duhovičil...
In pri tem je bilo dejstvo, da je bila gospodična Jožefina tako presneto stvarna,
do roba in še čez nalita z zdravo krvjo, v vsakem oziru bolj mesena kot f>o-
duhovljena — še najbolj varljivo: bolj kot je bila videti stvarna, težje je ob
njej ostal na trdnih tleh. In navsezadnje: tudi tista njuna nekdanja pajdašija,
ki je postavila med njiju duhovni zid nedotakljivosti in brezspolnosti, ta laž,
ki jo je bilo treba podreti, ta zatajevana resnica, ki naj bi izbruhnila šele tam
in tedaj, ko se bosta slednjič znašla kot gol moški in gola ženska. Skratka,
v bližini gospodične Jožefine se je čudež kratko malo moral zgoditi in pri tem
je bilo kaj malo važno, od kod se je prikradla v gospoda Janka ta coprniška
iluzija; odrešil bi se je lahko samo, če bi se še ta trenutek skopil.
Tako je bilo tudi zdaj. Vso kri je imel v glavi, da, kot da ga je obiskala
poosebljena skušnjava, in ko ji je pristopil in ji izkazal gostoljubje, ko ji je
hotel prestreči plašč, mu gospodična Jožefina ni dajala samo trdnosti, ampak
je bila zanj tudi usodno znamenje, da kratko malo mora postati plen neraz-
sodnih sil, ki so se poigravale z njim že ves dan. No, dokler je nanj tako ne-
usmiljeno kričala, ga pehala od sebe in mu grozila celo s klofuto, je bil naj-
hujšega odrešen in zato tudi strašansko srečen. Ze to, da se je tako prepričljivo
hudovala nad njegovo lahkomiselnostjo, mu je vračalo ravnotežje. Še več kot
tO: ta njena neotesanost, ta njena jeza se je presenetljivo ujemala z njeno
lepoto; bila je kot mati. Skratka, vse se je lepo zaokrožilo, nerazumno je po-
čivalo v razumnem, nepotešena sla v miru ... Kakor hitro je dopustila, da je
prestregel njen letenski plašč, jo je zgrabil za zapestje, se je dobesedno oprijel
in na vse njene besede samo še vneto kimal. Popeljal jo je v dnevno sobo
in jo posadil na kavč, ne da bi jo spustil vsaj za trenutek, nasprotno, še krče-
viteje jo je držal, kot da ga je strah, da mu bo pobegnila. Željan je bil prav
njenih trdih besed, prav telesno je bil potreben njene jeze, ki ga je tako blago-
dejno orazumljala.
Gospodična Jožefina pa se mu je hotela iztrgati; zanjo je bila ta pajdašija
preveč skušnjavska, da bi jo lahko dovolila.
takih svinjarij, opro-
sti izrazu, saj veš. A
ne, da mora biti v so-
cializmu tudi red in
morala?
Potem pa, ko do-
študirajo, pozabijo
na socialne razlike in
se ženejo za denar-
jem, pa za stanova-
jem, in v tujino gre-
do in pljuvajo na rod-
no grudo. Danes pa:
ta ima to, ta je bur-
žuj, ta je tak pa tak.
Saj si je s svojim de-
narjem zaslužil, če je
tak zaslužen mož,
kaj? Oni pa: to ni so-
cializem, tO ni tO. Kaj
ni. Saj SO že med voj-
no rekli, da boš v so-
cializmu toliko dobil,
kolikor boš zaslužil,
v komunizmu pa, ko-
likor boš potreboval
(bog ne daj vzeti to
osebno, spoštovani
urednik). In ti ljudje
si take grde štose iz-
mišljajo: razlika med
socializmom in kapi-
talizmom: v kapita-
lizmu je izkoriščanje
človeka po človeku,
v socializmu je pa
obratno. A niso grdi,
no?
Potem pa tako gr-
do pišejo čez narod-
ne pesmi. Slakova
muzika je ja taka le-
pa, narodna pa pri-
ljubljena. G. tov. Vid-
mar pravi tisto zdra-
vo narodovo bistvo.
Jaz sicer ne razu-
mem, kaj je to, am-
pak če on to pravi,
bo že tako. In to mu
tudi dam prav, njemu
in g. Kavčiču in še
drugim takim ugled-
nim gospodom, da je
treba ljudstvo obva-
15
rovati pred škodljivi-
mi vplivi z zahoda.
Če si že sposojamo
buržoazno tehniko,
ni treba in ne smemo
jemati tudi njihovih
buržoaznih, kapitali-
stičnih razvad. Slo-
venski narod je ja ta-
ko majhen in ga lah-
ko take razvade hitro
ugonobijo. Samo, ža-
libog, izgleda, da ob-
last nima posluha za
take modre može,
kot so gospodi Vid-
mar, Kavčič, Bor in
drugi.
Ja, tole se jim ču-
dim, študentom nam-
reč: ko so tako pa-
metni in učeni, pa si
ne znajo poiskati
smisla v življenju.
Človek ja mora imeti
en smisel v življenju,
a ne? Kar tako v tri
dni živijo živali, ne
pa človek. Človek
mora ja razmišljati,
misliti.
Karo urednik,
oprosti, če je moje
pismo nejasno, ko
človek leži, se mu
vse misli pomešajo,
težje grejo dol, lažje
pa na vrhu plavajo.
Koš poljubov od
tvojega zvestega, lju-
bečega te; mnogo
pozdravov čez hribe
in doline ti pošilja
vedno tvoj
Che
RADOSLAV DABO:
KLJUČ
1. Catedralis si je za-
pomnil utrg oblaka, ki bi
se moral že vsak hip zru-
šiti na otok.
Ob nedeljah si naj
vsak kaznjenec predstav-
lja: kako svojo rast poti-
skajo travne bilke. Am-
pak otok je razpokal gol.
»Nikar ne mislite, da me boste pretentali!« je rekla. »Tej vaši gorečnosti
prav nič ne zaupam, niti toliko ne, kolikor je za nohtom črnega!«
»Ne, ne,« je odkimal gospod Janko, »nič takega se ne bo zgodilo! Zago-
tavljam vam, gospodična Jožefina, in ne bojte se! Niti najmanjšega vzroka
nimate, da bi pred čemer koli strahovali!«
»In česa naj bi bilo strah mene! Povejte, česa naj bi se bala! Jaz sem že
skusila vse posledice take lahkomiselnosti, in me ni pobralo! Tudi sem že vse
storila, da bi postavila reči na svoje mesto in da bi bili ljudje zadovoljni, nisem
pa dosegla še prav nič, niti dušnega miru ne, ki mi je najbolj potreben!«
Nazadnje ga je pogledala prav s strupenim očitkom: »In tudi vi ste eden izmed
izdajalcev!«
»Vi, vi,« je prizadeto planil gospod Janko, »vi ste izdajalka! Kje pa ste
bili doslej! Kje pa ste hodili, da vas ni bilo k meni, ko sem vas najbolj po-
treboval!«
»Jaz sem bila tam — vas ni bilo!« In še zamerljiveje je dodala: »Jaz vas
še nikoli nisem zapustila! Kar spomnite se, nehvaležnež, nisem vas pustila sa-
mega niti takrat, ko so vas vsi zapustili!«
Dregnila je v Jankovo najbolj občutljivo točko. Ne samo, da se mu je
zdaj Zavod prikazal v vsej resničnosti, z drobnimi človeškimi prepiri in intri-
gami, ampak se je spomnil tudi preteklosti, svojega nekdanjega življenja, ki
ga je hotel kar pozabiti. Nemočno jo je pogledal, ona pa se je jezila naprej.
»Preveč vas imamo radi, da bi smeli takole delati z nami.«
»Ce bi bilo to res, kar govorite,« se je branil Janko, »ko bi le bilo vse to
res!«
»Saj tudi mene kdaj prime, da nimam več mirnega obstanka, da bi samo
grizla in tolkla okrog sebe, ampak prav to me tudi spametuje! Nazadnje sem
srečna samo še takrat, kadar se lahko s kom strinjam, kadar lahko komu
odjenjam, prijateljsko prikimam... Da, prav zaradi svoje nadutosti nazadnje
živim samo še od trenutkov, ko sem lahko prijazna in sladka, ko uganem
besedo ali jo razberem v očeh, še preden jo je človek sploh spregovoril. Z ve-
seljem se odrekam vsem svojim muham!«
»Tudi jaz tako,« je pograbil gospod Janko, »tudi jaz tako! Obenem pa se
seveda v meni že nabira vihar ljudomrznosti, nekakšno uveljavljanje za vsako
ceno... To pride najbrž od tega, ker te ljudje kar požirajo in požirajo. No,
vseeno, nadaljujte! Nadaljujte, lepo vas prosim!«
»In kaj potlej?« ga je živo, uporno pogledala. »Vas res ni še nič izučilo?!
Kar dajte, storite kaj zoper človeka, poskusite, videli boste, da boste samo še
na slabšem! Samo v prijateljstvu z ljudmi ste močni, srečni, bogati...«
»In narobe, s kostmi vred te požrejo, sploh te več ni! Ne, ni, sicer Zavod
ni tisto, kar menimo o njem. A dajte, lepo vas prosim, nadaljujte! Povejte, kaj
je tisto, kar vam daje to neznansko moč?!«
Zdaj je ni več držal, ampak dobesedno silil vanjo, z glavo in z vsem tele-
som. Ni bila seveda več nevera tisto — nasprotno, več kot presenetljivo, gospo-
dična Jožefina je kar očitno verovala. To pa gospodu Janku ni bilo nič manj
po volji, ena ali druga skrajnost je bila zanj odrešujoča, samo da bi se lahko
slednjič oprijel nečesa trdnega, varno pristal. In seveda je kar gorel od želje,
da bi tudi gospodična Jožefina stisnila njega, stisnila do bolečine in pretočila
vanj nekaj svoje notranje gotovosti in topline. Dobesedno visel je na njenih
ustih, požiral njene besede in jih nalagal vase kot dragocene uteži, ki naj bi ga
slednjič prikovale na zemljo ali na nebo, vseeno kam, le prikovale, prikovale!
In vendar sta bili njena naivna vera v ljudi in njena brezpogojna ljubezen zanj
še vedno skrivnost, nekaj neotipljivega, kar se mu je sproti izmikalo. Hlepel
je sicer in še kar naprej upal, se tako zaupno odpiral, da ga je hotela zaupnost
kar pogoltniti in uničiti, a tiste prave trdnosti le ni bilo, dna od nikoder. Tu,
tik zraven njega je bil brez dvoma veliko skladnejši človek od njega, saj se je
v njej prijateljstvo križalo s sovraštvom, nadutost s ponižnostjo in ostajalo
v nekem razumnem in srečnem ravnotežju — da, prav gotovo, a ko je hotel to
zgrabiti, se tega tudi sam oprijeti, se mu je vse izmuznilo, v rokah mu je osta-
lo le že nekoliko modrikasto zapestje in tik pred očmi gospodična Jožefina, še
vedno enako radodarna in zaupljiva. In pri tej svoji zaupljivosti ni bila nič
votlejša, neobstojnejša — nasprotno, rastla je ob njem in se bohotila, tako da
se je vanj prikradel sum, da se ima tej svoji skladnosti zahvaliti za blaznost.
Da, v najboljšem primeru je bilo v tem njenem nesebičnem razdajanju, iz ka-
terega je črpala zadovoljstvo in moč, vsaj nekaj sumljivega. Kamen skrivnosti
je morala imeti v žepu ali v torbici, kamen skrivnosti, s katerim ji je uspelo
16
začarano vedno znova odčarati. In gospoda Janka je vse bolj imelo, da bi segel
v njen žep ali pobrskal po torbioi, ki jo je še vedno držala v naročju — in segel
je, gospodična Jožefina pa ga je udarila po roki:
»Ne norite, vam pravim! Vrnite se lepo v Zavod in živite, kakor živimo
vsi ostali! Kaj pa ste vi posebnega, da bi se lahko takole igrali?! Vrnite se to-
rej ali pa že storite, kar nameravate storiti!«
»Saj samo na to mislim, na Zavod. Takoj zdajle bi šel, če bi ne bilo že pre-
pozno!« In spet je polegel po njej, prepričan, da bo zdaj zdaj izrekla še zadnjo
skrivnost, izrekla besedo, ki ga bo do kraja odrešila, zakaj milost božja je mo-
rala po njegovem prepričanju izbirati samo preproste in skromne ljudi ali pa
sploh samo ženske.
Gospodična Jožefina pa je postala kar nekam zvišena.
»Vsi smo vas čakali. Ne bom vam govorila o naši zaskrbljenosti in podob-
nem, vedite samo to: vsi, gospod Makovec, jaz, Velkavrh, vsi smo vas čakali,
da se boste morda le vrnili. Zvonilo je že, mi pa se še nismo razšli.«
»To ni res,« je vzkipel gospod Janko. Vendar je ni pahnil od sebe, nasprot-
no, še vedno jo je držal pri sebi, jo stresal, ji gledal v oči, jo izzival k bojevi-
tosti, samo da bi ga prepričala, s čemerkoli, ko ji še ni uspelo z besedami; dvo-
ma kratko malo ni več prenesel. »To ni res! Ce bi bilo vse to res, kar pravite,
potem se ne bi dogajalo kaj takega, kar se dogaja z mano! Da, kako bi se mo-
gel človek počutiti kot odvezan pes!«
»Kar dajte, nadaljujte še malo. Sami se boste prepričali, kako je res!«
»Obenem pa si je Velkavrh ves čas pred vašimi očmi trebil nos! Obenem
pa ste se ves čas prav zahrbtno ožirali, si metali poiena pod noge, rovarili
drug proti drugemu ... To je resnica! Zakaj pa vas je sploh prineslo k meni?!
Dajte, povejte! Zato, ker sami ne verjamete v vso to ljubeznivost! Ker ste se
hoteli prepričati, če sem res zdaj še jaz postal tako nečloveški, če je res zdaj
kar vsega konec! Iz strahu!«
»Torej le,« ga je bistro pogledala, »razdivjali se boste do kraja!«
»Torbico. Dajte mi torbico!«
Gospodična Jožefina je komaj še odskooila. Strah jo je obšel spričo tega
podivjanega moškega, a torbice mu vseeno ni dala, ne, zanalašč ne, skrila jo
je na zadnjico, čeprav je bilo to še tako smešno in je gospoda Janka samo še
bolj razvnelo.
»Kaj hočete z mojo torbico?!«
»Razdivjal se bom, da,« je silil gospod Janko, »prav razdivjal!« In sunko-
vito se je nagnil od nje, dvignil: »Jaz že vem, kje je rešitev! V nasilju, v zares-
nem nasilju, v nekakšnem mehanizmu, v nekakšni elektronski hobotnici, da, po-
lipu, ki bi se s svojimi tipalkami razširil po vsem svetu in prežal nad najbolj
zakotnimi luknjami, za vsakim oknom... In to ne s sluzastimi tipalkami, am-
pak z dobro nabrušenimi noži! To, vidite, to je edina rešitev! Kdor stegne svoj
umazani jezik, ne jezik, svojo pohlepno roko, mu že odsekana pade v naročje,
kdor začne karkoli posiljevalskega, je že sam posiljen! Nobene sprenevedav-
nosti več, beseda je presneto kratka in jedrnata, mi pa v glavnem jemo, se raz-
množujemo, vozimo v avtomobilih... Hobotnica se je pokvarila, odpovedala
— denimo tako — ampak mi še naprej živimo v strahu, stisnjeni lepo v čredo,
brez ene same hudobne misli...«
»Tudi nasilni boste! Seveda, tudi nasilni boste, samo da mi boste dokazali,
kako vam ni prav nič svetega!« In bilo jo je res strah, a torbico je pri tem še
vedno skrivala na zadnjico, čeprav ga je s tem samo še bolj razpihovala. »Na-
silni, nesramni, če vas ne bom jaz prva udarila, vam prva izgrebla oči...!«
»Tudi nasilen bom, tudi nasilen!« se je razpenil gospod Janko. »Se nekaj
drugega je, kar mi gre na živce! Prav tale vaša sprenevedavost, taJe vaša spo-
kojnost, kot da vas ne razjeda noben dvom, nobena strašljiva misel...! Zakaj
pa ste potem sploh prišli k meni! Sami v nič ne verjamete! Zaželeli ste si avan-
turice, izzivanja, pljuvanja!«
In spodbil je naslanjač, ki mu je stal na poti, stopil proti njej, kakor da ga
je prav ta hip napela neka posebna pravičnost. V svojih nerazsodnih namenih
se je vsekakor počutil tako gotovega, kakor da je iz njega spregovorila razum-
nost narave. Ta ženska pred njim je bila res izdajalka. In ta njena predanost
idealizmu in vzvišenim predstavam o ljudeh, naj je bila resnična ali zlagana,
je vzbudila v njem eno samo željo, da bi jo ponižal, osramotil, hodil po njej...
Ne da bi zaslutil, da preizkuša s tem tudi lastno usodo, da jo preizkuša ali da
jo hoče odvrniti od sebe, kaznovati že v njenem zametku, je bil samo še odloč-
nejši. In gospodična Jožefina je ob zidu, kamor je skočila, kar zastokala, klec-
nila.
kamniti otok, pa ko bi se
bilkam celo po božje go-
dilo, njih od nikoder. Sa-
mo jeseni jih znajo priča-
rati, vendar pozne, tiste
naglodeževne pozne li-
burnske jeseni, ko jih na-
grizujejo že posolice, ka-
kor željne živalice brstijo
svoje boje izlakotnene do
zanesljive smrti. In tedaj
se zenačujejo letni časi:
poletja letijo v prahu iz-
ven resničnega sonca in
mraka. In vse je tema,
zakaj tudi sonce se je
preklelo prav do zadnje-
ga žarka.
2.	Catedralis se je obr-
nil pol vnemarno v pri-
čakovanju, ali ga kdo
opazuje. Prazna pokraji-
na v suhem podnebju ga
odvrne od namena kot
zaporni zid. Ogoljeno po-
bočje izpisano s parolo,
ki je dajala navodilo za
neprekinjeno življenje iz-
bojevanega bratstva med
ljudmi; prazne skalice, ki
se prikazujejo iz goličave
ko zavaljeni krokodili.
Hrbtenica nad psovko in
stota ustavitev v pričako-
vanju spremembe. Dež ni
padel že dolgo. Pili so
vodo prav z dna blatnega
vodnjaka, ki so ga vsi ra-
zen prvih ovaduhov dol-
bli z lastnimi rokami.
In potem vzdih. In
obrat okoli otoka. Isti po-
gled, ki ne vodi prav na
nič. Sele kasneje, v zave-
sti, se tisto vcepljeno ka-
že kot iver, ki je bila od-
telesena od sonca. Ven-
dar kasneje, popolnoma
kasneje, ko onemi že tu-
di prah kletve pod drugi-
mi težami in ko se tisto
pokaže kot stvar, ki je
vseeno šla mimo telesa.
3.	Vsak bi tedaj stavil
glavo, da sonce ne bo več
zasijalo. Obzorja Jadran-
skega morja bodo ostala
brez obzorja in kamen se
ne bo nikdar več v soncu
srebrno svetil ko skelet.
V katranski sod za močo
se je pred ulomom obla-
ka skril labod bele go-
lobje ptice, in do tamkaj
so ga prvi ovaduhi izvle-
17
kli- prikrajšanega za vso
večnost.
Prvi se je tedaj kot žr-
tev javil Catedralis.
Prišlo mu je, da ne-
izogibno mora
oplakniti obraz z vodo
z obale Jadranskega mor-
ja,
■'pa čeprav se z;aradi
takšne zahteve sesiri prav
samo njegova kri. In prvi
ovaduhi so ga pustili na
miru bodisi, da mu s čela
niso prebrali temeljne mi-
sli bodisi, da so:
Vemo
kam se lahko samo na-
meri,
O' mislili pa so;' Usrane!
J,, Ko pa je z desnico,pri-
jemal že zadnje metre od
ograje, se zaderejo glas-
ni: Kam neki izven zako-
na':^^^lPtrpel, od urnosti
glagu pade, niti ne začuti
z rodno, zemljo dotika, ki
mu s .topostjo na mestu,
prr9i;_gesiri kri in za-
ai 4. Morali so ga zato
oplakovati sami in mu
zlivati od zgoraj vodo na
glavo. Ko je prihajal v
zavestj('je odprhocii in
oni so nad njim migljali,
zgoščeni v. veneC glav, ki
se ne bo razpletel vse do-
kler stvari ne priženejo
do razjasnitve:
Ti bošj jZa, kazen,' prav
do utrga oblaka, ostalo
tolčeno kamenje nosil
sam k ladji tja do pod-
p,alubja, so rekli, kakor
bi specificni prebivavci
nagovorili žrtev, ki so jo
tudi zahrbtno oplenili po
krivični obsodbi..
In Catedralis je nosil.
Po utrgu oblaka, ki bi se
vsak hip moral zrušiti na
otok in nanj, mu je ta
dan ostal v spominu. Ker
se je vse do tedaj imeno-
val tudi Božidar, a so ga
od tedaj v ušesa vse več-
krat začeli klicati Cate-
dralis:
V njegovih mislih ni
bila katedrala nikoli vi-
deti višja kot prav tistega
dne kazenskega življenja.
Ves, v vzkipeli krvi, je
»Jezus,« ji je ušlo, jo spreletelo po vsem životu tako hladno, da se je od-
sotno potrla po ramenih in rokah, »menda res ne boste še nasilni.«
»Te laži ne prenesem. Rekel -sem vam že!«
»Mirujte!« je zavpila, skočila vanj in se že pognala mimo njega v najbolj
oddaljen kot, za knjižno omaro; od tu je ošinila gospoda Janka s prestraše-
nim in obenem že vdanim pogledom. »Mirujte. Ne hodite mi bTizu, ne dotaknite
se me! Sama vam rada ustrežem, samo ne bodite nasilni, ne bodite surovi. Me-
ni prepustite to vaše veselje!«;
Gospod Janko pa je bil že pri njej. I^-evoč je bila sramotna ta njena usoda,
da bi lahko z mirnimi očmi gledal, kako razburjeno išče gumbe na svoji bluzi,
preveč sramotna, da bi se lahko z njo kar sprijaznil in jo kakor koli pardoniral.
Ko pa jo je stisnil v kot in jo zagrabil, je njegova prejšnja surova odločnost le
nekoliko splahnela: gospodična Jožefina je šele od blizu postala zaresna gospo-
dična Jožefiina. Z njenimi golimi rameni 'V rokah se kar ni mogel obraniti hip-
nemu vtisu, da, celo zadovoljstvu, iki mu je prešinilo vse telo: to je bil trenutek,
ko se mu nekaj tujega in telesnega ni prav nič gabilo. To je bii eden izmed
redkih trenutkov v njegovem življenju, ko se ni zgražal nad nekoliko prepoteno
pazduho, nad dihom iz tujih ust — eden izmed redkih trenutkov, ko se ni po-
čutil tako strahotno samega in ga je svet sprejemal 2 odprtimi rokami. Naj-
rajši bi se kar predal tej sreči; in tudi predal bi se, če se Jožefinina bluza ne
bi kar sama razpenjala in ji tenke vrvice ženskega perila ne bi kar same polzele
z ramen. Tako pa je konica njenih prsi že oplazila njegovo razgreto dlan kot
hladen smrček, ki se mu kratko malo ni mogel upirati. Ze ji je segel pod kiklo,
jo ploisknil po stegnu, lepo speljanem stegnu, ki je bilo tako lepo speljano samo
zato, ker je vodilo naravnost tja, nikamor drugam kot tja, kjer je bilo slednjič
dno tudi za gospoda Janka.
»Da, da,« je zastokala gospodična Jožefina, »v resnici isploh niste vi tisti,
ki mi pije kri! Ze nič kolikokrat sem rekla v Zavodu, da nkj ne jemljejo v
službo teh kmečkih ljudi, ki so že doma tako težko vpreženi in se morajo vo-
ziti še z vlakom... teh naših deklet mislim, ki se sicer revice trudijo, a spijo
za pisalnimi mizami. Tako, zdaj pa imajo! Ljudje se razburjajo, nezadovoljstvo
raste!«
Ves čas je žebrala in s tem samo še bolj razpihovala njegov ogenj. Prav
materinsko je bila zaskrbljena za usodo sveta, medtem ko je on šaril po nje-
nem bogatem mufu. In čeprav ni vedel, zakaj ga njeno žebranje tako razburja,
je bil pohlepno željan divje moči njenih besed; bilo je skratka tako, kakor je
moralo bibi. Na lepem pa je gospodična Jožefina umolknila, ujela njegcrvo ro-
ko, ki je trgala, z nje obleko in jo žaljivo metala vse 'križem po sobi, jo ujela
in jo ponesla k obrazu, začela poljubljati.
»Ne, nadaljujte,« je zavpil gospod Janko skoraj prestrašeno. »Ne ustvaljaj-
te se! Do konca, pojdite do konca!«
^Ne, ne, je strastno odkimala Jožefina, »vse bolj sem prepričana, da rav-
nam čisto prav, čisto naravno! Rada vas imam!«
Ona je kratko malo morala biti nedolžna žrtev in on krivec^
»Dada da me imate,« je zastokal.
»Rada vas imam. Seveda vas imam rada, sicer ne bi mogla dopuščati kaj
takega! Zakaj bi vas tudi ne imela, ko vendar čutim, da imate tudi vi mene!«
Iri prav to je bilo tisto, kar je gospodu Janku še manjkalo, kar ga je za-
drževalo. Ta njena, popolna predanost poduhovljenosti, zaupanju in veri, ki ga
je navdala z nerazsodnim veseljem, da bo zdaj zdaj s svojimi temačnimi silami,
s podivjanostjo njegovega mesa uničil vse, kar je duhovnega, lepega... Divje
je sunil to žensko proti kavču, se izmotal iz hlač in že planil nanjo, se prisesal
na njene prsne bradavice, zagorele in potemnele, čisto prstene in edino resnič-
ne. In gospodična Jožefina je bfla pri tem izvrstna igralka, ki je samo še bolj
razpihovala njegovo pohoto, njegovo zanikovalsko strast. Molčala je sicer, a
kakor hitro ji je kri šinila v mednožje; jo je obšla v obraz prav smrtna bledica,
so ji ustnice tako prebledele in se jd tako osušile, da jih je morala obhzniti, da
bi ji ne odmrle, da, celo lasje so se ji pobelili. Skratka: pri tej popolni odsotno-
siti duha je delovala kot poosebljeni duh, v ognju mesa kot čista nedolžnost.
In ta njena goljufiva privzdignjenost je prevarila tudi gospoda Janka, povzdig-
nila še njega, da se je potem še toliko bojeviteje zaželel navzdol, v meso, k res-
■nici: z nohti se je zakopal vanjo tako divje, kot da se sploh ne misli več odtr-
gati od nje, kot da ga bo gospodična Jožefina kar použila, zmlinčila... in bo
vse ostalo pri tem. Vendar telo kar ni hotelo in ni hotelo zmagati, uživalo je
in samo še bolj živelo, vtihotapljalo v zavest nekakšno vzneseno iluzijo. Da,
18
kljub vsemu sta se še vedno tovila 3 očmi, lovila z usti, se skoraj prestrašeno
gledala jn upala, da se bo&ta zdaj zdaj ujela in >se naselila v dvoje, preskočila
tja nekam, onstran. Vendar sta se tudi telesi že oglašali, trgaH, razpadali vsako
v svoj užitek. In slednjič je vse, kar je spominjalo na duha in sililo kvišku,
omahnilo v razgreto telesnost, v kateri ni bilo več večnega življenja, božansko-
sti, sploh nič. Treba je bilo samo še robec, robec v njena usta, da bi ne kričala
tako nazarensko in se zadrževala nekje na površini, da bi lahko norela z njim
vred, stiskala čeljusti in škrtaja z zobmi, da bi se lahko do kraja potopila v ta
sladki nič. In robec je gospod Janko našel, potegnil iz odvrženih hlač in ji za-
čepil z njim usta. Tedaj pa -se je gospodična Jožefina kot zanalašč vzbočila, da,
z njo se je začelo dogajati prav nekaj nasprotnega od pričakovanj: vse bolj je
lebdela, postajala v obraz rdeča kot jabolko in zares poduhovljena, presvetlje-
na, jela je prepevati in kriliti z rokami kot z angelskimi perotmi, vzletavati
spod njegai Gospod Janko se je ;še enkrat, še dvakrat, se stokrat zakopal v nje-
ne boke, zakopal s tako silo, da je celo njega zabolelo pod nohti, a gospodična
Jožefina je še enkrat, še dvakrat, še stokrat zamižala in se vzbočila, zafrfotala.
Nič ni pomagalo. Naj si je priznal aH ne, gospod Janko je slednjič divjal samo
še zato, ker je že vedel, da ne bo mogel ugonobiti njunih duš; in samo zato 5e
je izživljal z jedkimi vgrizi in ščipanjem, ker je hotel kaznovati to njeno telo,
ki ga ni do kraja použilo.
»Zdaj povejte, kaj je to,« je zahropel slednjič od onemoglosti, divji bolj
kot kdaj koM;prej,:»Zdaj povejte! Je to ljubezen!«
Potegnil ji je robec iz ust m čakal na odgovor. Gospodična Jožefina je ob-
ležala in zakrožila z očmi po sobi, zakrožila s tistim nastežaj odprtim in mo-
krim pogledom, v katerem je čutiti toplo sorodnost z mrtvimi stvarmi, z mizo,
s knjigami. .. In ta njena odsotnost, ki je bila hkrati prisotnost, je gospoda
Janka samo še bolj razbesnila. Vse to ni bilo nič, niti umazana spolnost ne,-
saj je celo ta trenutek, ko je hotel prav z veseljem in strastjo umreti, prav s so-
koljirpi očmii nepotešeno gledal okrog sebe, .1, ,
»Kaj je bilo to, povejte!* jo je znova streseli»Jp morebiti vsaj malo spoi
minjalo na ljubezen, je bilo vsaj približno kaj takega?«
»Molčite!« je šepnila s prstom na.ustih, prav kakor otrok,.»Ljubezen iže pri-
haja.«	.TT
»Lažete!« je zavpil gospod Janko. »Nočete: isi priznati resnice!; Seveda, i saj
če ni bila ljubezen, potem je bila kurbarija In če jaz nisem nikakršen lju-
bimec, potem ste tudiivi kurba! Vendar dajte,opoyejte, kaj sploh hočete s to
svojoilažjoi Meres hočete pripraviti k še večji surovosti!«. . :, .
»Mirujte, lepo vas prosim iciu ili. .	.gtin riibclm bo
, Nič ne bom miroval I«
l£: In res ni mogel mirovatil^ Razpolagala naj I bi zdaj z njim, ko se je že tako
nesramno spozabil, vsaj to — in v tej svoji krivda pred njo naj bi bil svoboden.
Oštela naj bi^ga, potisnila v blato, da bi bil v njem srečen, ona pa bi mu spet
odpuščala -in si ohranjala svojo vero, neomajno vero, da, in vse bi bilo v naj-
lepšem redu. Ona pa nič od tega! Segla je z roko v njegove lase in ga prav
nežno počehljala po temenu, kakor da se prav nič ne zgraža, kakor da ji je le
neizmerno žalfcker ga je spravila v tolikšno nerazsodnost in se z njim tako grdo
poigrala, ».idij	■ .j) ■	rAi ■
»Zdaj vam je odleglo,« je rekla, »kajne; da vam je odleglo?! In če pomislim,
kako -sva divjala,'-kako sva 'se pravzaprav mučila ... in kako zdaj kljub vsemu
nimava prav nič od tega, kar sva si želela! Da, gospod Janko, prav rada Vas
imam'!«- •	,	. m •
»Rada da me imate! Ne, ne, draga moja, to ne gre tako enostavno!«'
In spričo njenega obraza, ki še je zaljubljeno dvignil k njemu, je odskočll,
zamižal — zamižal kakor pač človek zamiži ob nesreči, spričo krvi, ki -se 'nena-
doma pocedi po cestnem tlakii, da bi mu ne bilo'treba šotrpeti. Obraniti se je
moral njenih ust, da, čeprav je pri tem prav on sam najbolj trpel: ni ji mogel
izkazati niti najmanjše nežnosti, ker se pač'ni počutil vrednega njene ljubezni.
Njen jeaik ob svojem uhlju je začutil kot nekaj tujega, odvratnega, ki mu hoče
vdreti prav v sredo drobovja, njegovega stisnjenega in samozadostnega dro-
bovja; kar zagomazelo je po njem.	^n-
Tri gospodična Jožefina? Potegnili se je nazaj na kavč in obležala; mimo;
spokojno, kakor da namerava kar zadremati, —^^ da;'kakor da je tako in tako
v njej, pri njej in da j«- njegova stvar, če i«e te srieče zaveda. In gospod Janko
jo že sko^Mr^ si postlal poleg nje in uravnal svoje telo po njenem, vendar vse
zastonj: še vedno se je počutil strahotno prikrajšanega. Ta ženska kraj njega
noseč tolčeno kamenje k
ladji, prav tja do podpa-
lubja pošepetal na dosegu
ušes ovaduha edino proš-
njo, usmerjeno i k. nebu,
da bi ga jeza minila: Go-
spod, kako zelo-si visoko!
Potem je tema njenega
drobovja bila vzrok por
mračitve okoli, njegovih
oči. Niti začutil ni padca,
ampak namerjeni udarec
pod lakotnico je bil nad-
vse,-vnaprej namerjujoč.
Za njim ^e morajo vrstiti
dnevi prav tako ko oče-
naši neizmoljenj v čast
želene prizadevnosti.
Kadar pa se je,^s čutili
vračal v ta dan, je aa
skrivaj zajokal in zdelo
se mu je, da Tolažnik vo-
di njegovo roko in da mu
je dal poguma v dostojni
smrti; odlpčil se je, bil,
da umre, obžarjen ko ti-
sti, ki se je že popolnoma
predal drugače zamišlje:
nemu telesu. Odložil je
gramoz in se Y teku od-
pravil k najvišji kamniti
sterii nad morjem, da bi
se z višine strniogl^vil
vanj.
Kaj je to, kaj je to, f^r-
ški hla'pec, kam, kam, 60-
židar.'- . :	"
j^Kara. .kam, faxški[ hlaj
pec, kij j,e"tp,',kaj.'|e;,tb,
Cateclrali^^ .nh! ,. ibul
Morda je prvikrat spO;
znal za. vredno,, da jiin v
povračilo, povrne ž .bo-
gom, kisr. se na pi-av Ino-
ben politični vzor ni iHo-
gel sklicevati. Le kdaj, pa
kdaj je pomislil na JuUja
Cezarja in na istb ležer-
nost, katero je ''dobiVal
veliki Julij-ob priliki vsa-
ke vloge,. Ker je.-vse nje-
govo, iživljenje odt,tistega
usodnega dne postalo^isar
ma, dolga kretnja ■najdem-
skah, katere. lahko veli-
ki igcavec zapusti šele s
smrtjo.
Kako je tedaj jarko za-
koprnel, da bi izdihnil
preboden L'od rapirjev.
Ampak je: nezanesljivo,
ali bi v resnici dočakal
tak konec, 'da ni) bilo na
tem, ■ da -se mora naliv
vsak hip utrgati nadinjim
in had otokom. Samo 'vsi
19
živi so bili v podpalubnih
shrambaii, le Catedralis
je divo sub love tekel
proti najvišji steni, odlo-
čen, da pride vsemu do
konca, nezapomnjen, ka-
dar jim nebeška grožnja
preprečuje, da se obrnejo
nanj ko na begunca, da-
nega na doseg celo naj-
bolj primitivne božje pu-
ščice.
Naključje je hotelo, da
so bili na poti nakopičeni
še neodposlani stebri za
rabsko cerkev in se je Ca-
tedralis ob enega izmed
njih spotaknil. Leva noga
se mu je pod gramoz od-
trkljala in je, ko je padal,
videl le, kako se mu bli-
žajo. Naredil se je noja
in se z glavo pogoltne
pod steber. Za hip so po-
mislili, da ga je požrla
črna zemlja, ampak veter
z morja je odrinil šope,
ki so vzvili ko svobodni
lisičji repi. In iskavci so
ga, režeč se, odkrili in mu
še naprej po domače pso-
vali mater, kakor da lo-
vijo, a ne Catedralisa z
glavo.
Videli so ga, kam je ho-
tel z gramozom. Izdal se
je z likom, malce skriv-
Ijen ko suha ljubezen nad
morjem. In k morju se je
tudi odrinil, ko zadet z
višine.
Pljusnilo je suho telo
na plitvino, ampak v tre-
nutku se prikaže ko na
življenje in na smrt takoj
si prizadeva, da bi prišel
k bregu:
Saj niti plavati ne zna,
boga mu najdražjega.
5. Slišali so ga, k čemu
je klical, on pa je mislil,
kako je vsega konec. V
hipu je zasovražil več-
nost, katera je rodila ti-
sto. Razjezil se je na svoj
naklep in si jih zaželel
bolj in bolj od vsega. Bili
so mu že skoraj na dose-
gu, ampak pustili so ga,
naj umira nekoliko po
svoje:
Bratje! Bratje!
Poslušali so ga, ampak
nas kot pasje sinove raz-
veseljuje ne le enkrat tuji
je očitno ljubila življenje kar tako, kakršno je bilo, umazano in posiljevalsko,
z njim — surovim brezdušnežem — ob sebi in s pomarančami v mreži, po ka-
terih je segla z golo roko in jih začela lupiti. Vse ji je bilo enako ljubo in celo
med lupljenjem je prebivala v nekakšni srečni temi, v katero je odlagala tudi
olupke, da, saj so kapali iz njenih rok po kavču, tepihu in se kotalih po tleh.
In to je bila tista srečna tema, v katero ga je sicer vabila, a ga ni niti pogrešala.
Iz svoje prejšnje živčnosti se je preselila v nekaj naravnega, kjer ni bilo najbrž
niti spomina na kaj katastrofičnega: vse je bilo zaokroženo in naravno, spočetje
novega življenja je bilo in priprava na smrt. In če jo je sploh še kaj begalo in
strašilo, kakor je begalo in strašilo njega, je bilo to zanjo samo dokaz, da se
še nista ljubila dovolj; tako se mu je vsaj zdelo, ko mu je tlačila v usta krhelj
za krhljem.
Gospod Janko pa je ležal ob njej in je bil, kar je bil, živa, izgnana duša.
Prav tista mladeniška, pubertetniška duša, ki pa je bila zdaj grešna, zaznamo-
vana z neizbrisnim nasiljem, zgubljena, in ki se je hotela prečistiti, preklicati
ta trenutek. Da, če je doslej še hrepenel in upal, je bilo zdaj, po tej lepljivi te-
lesnosti in surovosti, tega upanja konec. Preklet je bil in zavržen. Duša je bila
sicer še v njem in je hotela onkraj, k skrivnostnemu in neznanemu, da, zavoljo
vsega tega se ji je še toliko bolj hotelo očiščenja in nedolžnosti, vendar — in
to je bilo najgroznejše — onkraj ni bilo več prostor zunaj tega prostora, čas
po tem času. Tja se je lahko prebil samo od tu in s tem trenutkom, tu in ta
trenutek pa sta ga zakovala ... Niti najmanjšega upanja ni imel. In nenadoma
se je dvignil, sedel, izpljunil na dlan pomarančni krhelj, -ki se mu je še valjal
po ustih, da bi se ta žlahtni sadež ne izgubil v negovem telesu, ki mu je bilo
usojeno umreti. S skoraj vlažnimi očmi je obšel kos za kosom starinskega po-
hištva, ki je romalo iz roda v rod in voljno prenašalo prah, z njim vred potr-
pežljivo čakalo na svoje vstajenje, zdaj pa je bilo po njegovi krivdi obsojeno,
da nikdar ne bo trpelo v sladkem trpljenju zavesti. Ves svet je umiral aaradi
njegovega greha. In zdaj, ko je bilo že vse prepozno, mu je bilo seveda hudo,
neokusno hudo, tudi se je hotel radodarno odpovedati samemu sebi... Da,
trpel je, ker ni in nikoli ne bo nič drugega kot on sam, Janko, in čisto nič dru-
gega. In to je bila ljubezen, seveda je bila ljubezen, samo ne tukaj in zdaj, na
tem razmetanem in osmrajenem kavču, kjer je že pokazala svojo nemoč. Tam
je bila, pri tistih neugotovljivih očeh, za katerimi se je rojstvo duha šele pri-
pravljalo in je bil duh še nedolžen, imel še vse možnosti... Udeležiti se tega
rojstva, da, zdaj, dokler se ji je še hotelo nevarnega in prikazenskega — to je
bilo zdaj edini pogoj, če se je hotel udeležiti življenja, ki mu je bilo obljubljeno
že od mladih nog. Preskočiti vanj kot iskra ali umreti!
Kakor hitro se je tema nekoliko razblažila in so predmeti v jutranjem svitu
postali robatejši, se je prekobalil čez gospodično JožeJino, si ogrnil spalni plašč
in se po prstih primaknil vratom v hodnik, s katerih mu je prav mrzlo zavelo
pod noge. Postal je, prisluhnil pPi kljuki... Vsekakor je bil to že jutranji čas,
umit in nedolžen, s stekledicami mleka ob predpražnikih, tisti zgodnji jutranji
čas, s katerim je morailo vstajati tudi njegovo dekletce, Melita ali kakor ji je
že bilo ime... Tu je že moralo biti in zdaj zdaj naj bi zasUšal njen glasek, v tej
jasnosti in vedrosti novega dneva, s katero se najbrž prebudi tudi zavest, ki jo
gospod Janko ni smel več zamuditi. Ni si mogel kaj, da bi prav tiho ne odškr-
nil vrata in pogledal v hodnik, se sprehodil po hiši, a že naslednji trenutek je
domala prestrašeno odskočil: ne samo mokra tla, tu je bila tudi snažilka, z ve-
drom. Potajil se je nazaj za vrata, v hipu zbegan in osramočen, spet le lahek
plen nerazsodnih sil... Za nameček pa je prav tisti hip v sobi zagorela luč.
Gospodična Jožefina je bila že pokond in se mrzlično oblačila; kovinski
držki njenega pasu so ji prešerno rožljaili ob stegnih.
»Grem,« je rekla, ko ga je začutila pri vratih. »Po vsem tem si res ne mo-
rem privoščiti, da bi še zamudila!« Z gnusom je pobirala svoje cunje s kavča
in jih ravnala na kolenu, potem pa se je zaletela k oknu in ga odprla nastežaj:
»Malo zraka! In ven, čimprej ven! V tej vaši sobi se bom še zadušila!«
Zdaj je torej šele izbruhnilo na dan! In naj je gospod Janko še tako neje-
verno gledal, je bilo vendarle res: potisniti ga je hotela v popolno zlo, povaljati
po blatu, pustiti tukaj, medtem ko je bila sama že vzvišena nad vsem tem; ve-
likodušno mu je sicer odpuščala, ampak to samo zaradi tega, ker ji je ta veliko-
dušnost dajala moč in odločnost.
»Čakajte!« je zavpil gospod Janko, planil k njej in se obesil na trakove
njenega pasu, jo skušal odvrniti od tega mrzličnega oblačenja. »Skupaj bova
šla!«
20
»Zakaj pa zdaj še vi!« ga je mrzlo pogledala. »Vi kar ostanite tu, kjer ste!
Nisem vam rekla, da morate z mano! Narobe, prav nič me ne veseli, da bi se
prilepili name in da bi bila prav jaz tista, ki bi vas pripeljala nazaj v Zavod.«
Vendar je že spregledala, da mu pravzaprav ne more obraniti njegovega odho-
da, zato se ga je rajši živčno otresla: »Ne norite! Ne dotikajte se me! Natočite
mi rajši malo vode v banjo! Vsa se lepim!«
»Nič vode! Tega ne boste mogli izprati! Poznam to!« In je ni izpustil iz
rok, ves čas prav panično prestrašen, kaj vse se bo še zgodilo z njim v njeni
odsotnosti, samemu v tej sobi, v tej zapeljivi hiši. »Počakajte! Saj vendar ne
morete kar tako v službo, ne, ne, zajtrkovati morate prej!«
»Pustite me, da se vsaj umijem!«
»Ne, ne,« je odkimal prepričan, »to je zaman! To nič ne pomaga!«
»Potem pa se vsaj zmigajte! Samo ven hočem, proč iz tega smrdljivega
gnezda!«
To je bila zdaj že povsem druga muzika.
»Ven, proč,« je strastno ponovil za njo gospod Janko, »ven iz tega smrdlji-
vega gnezda! Saj sva si edina, takoj ven in proč, no, pogljete, kako sva si
edina!«
In potegnil jo je za sabo v kuhinjo, do hladilnika, počenil, izbrskal dve
jajci in ju potisnil v njene roke: zaposliti jo je moral, zaposliti tako sebe kot
njo, dokler ga njegove nore misli znova niso obvladale. In ko mu je gospodična
Jožefina iztrgala kožico iz tresočih rok, je sploh ni razumel in ji tega ni dovolil
— pravzaprav: brž je odvil plinski kuhalnik in pritaknil vžigahco in ji spet
priskočil. Hotel je biti zraven, zaposlen z njo vred, premikati se in dihati z njo
v istem ritmu, tako rekoč z istimi pljuči... da, povsod in zmerom ob njej in
z njo, tako tedaj, ko si je zapenjala nogavice, kot zdaj, ko je stala ob njem in
ga samo gledala.
»Zakaj se mučite,« ga je vprašala slednjič. »Pravim vam, da ne bom zajtr-
kovala! Upira se mi, da bi karkoli vzela v usta!«
»Ne boste zajtrkovali?« se je zabodeno zravnal gospod Janko. »Se boljše, še
imenitnejše! To se pravi, da lahko kar takoj greva, da se nama sploh ni več
treba zadrževati tukaj!«
Pri priči je odvrgel vse, kar je imel v rokah. Ce je doslej pretirano ropotal
in poskakoval okrog gospodične Jožefine, je imel zdaj opraviti samo še s sabo:
že je bil v hodniku in pri obešalniku. To, v kar si doslej skoraj ni upal verjeti,
v varno zavetje Zavoda, se je kar naenkrat znašlo pred njim kot stvarna mož-
nost, kot zadeva naslednjega trenutka... In razvezal se je, docela razvezal, saj
to njegovo dosedanje tesnobno upanje ni bilo nič v primeri z veseljem, da bo
zdaj vsak čas zunaj, na cesti. Se manj pa je bilo v primeri s tistim, kar ga je
čakalo v Zavodu, med obvezujočimi ljudmi, kjer bodo vse te njegove skušnjav-
ske tegobe enkrat za zmerom mimo, pozabljene. Napravil se je hitro — ne hi-
tro, bliskovito. Ko je gospodična Jožefina stopila iz kuhinje v predsobo, ni bil
samo oblečen in nared, ampak je že imel ključ v zunanji strani vrat in jo je
čakal z razgrnjenim plaščem v rokah. Zadržal se je samo še toliko, da ji je po-
magal zapeti vse gumbe, potem pa je pohitel ven in po stopnišču navzdol.
V veži pred izhodnimi vrati pa jima je stopil nasproti gospod Makovec. V
polmraku ga sicer nista takoj spoznala, a nekdo se je odtrgal od zidu, prižgal
luč in — bil je prav on, gospod Makovec, vodja oddelka.
Andrej Medved
IZPOVITJE KRVI
Depuis que je ne puis plus ni lire ni ecrire, voilk le
cent-onzieme supplice que j'invente pour elle.
A. D. M. de Sade, LETTRES
boj s smrtjo. No, ampak
zdaj ga je že eden zagra-
bil za suknjo in ga vlekel
k bregu ko stvar, ki je
utonila. Ko živinče, ki je
doživelo namesto brutal-
ne graje največjo ljube-
zen, se je predal svojemu
nadrejenemu, spokojnejši
bolj in bolj ko kdaj v živ-
ljenju. Velika zahvala je
vzplapolala ko plamen in
mogočna človeškost je
vzljubila kopno.
6, Tamkaj pa so ga ča-
kali oni, suhi se sprašujoč
nekoliko tudi zase: pri-
bliževal se jim je z lju-
beznijo — razhajali so se
z muko brez besede v
slovo. Samo tisti je še
kdaj iztegnil roko, da se
Catedralis ne bi spotak-
nil na spolzki skali, a se
je spomnil, da se je tudi
sam umaknil že na polo-
vici namenjenega pota.
Razhajanje enega za
drugim je bilo podob-
no neobnovljeni večnosti.
Korake je bilo komaj sli-
šati, čeprav se je pod no-
gami trkljal gramoz. Sli
so ko stopajoči v vodo.
Catedralis je šel zadnji
in zaostajal zaradi reda.
Med hojo je sporočil v
vednost namen, iz kate-
rega se nekaj sklepa. Ve-
del je, da ne bo kazno-
van. Kazen je bila neiz-
podbitna tako ali tako.
Nekoliko jo je bruhal ko
droben gnus. Kurbirsko,
o kurbirsko, je krulila
kri.
Ni mogel več zdržati.
Instinktivno je pospešil
misel na trenutno poza-
bo. Potolažil se je z lah-
kotnim tekom.
Prag je pretekel lažji
od slamice. Tam so se
zvrstili z rokami na hrb-
tu. Puščen med njimi je
šel mimo, kot bi stopal
mimo tisti, ki je bil od-
puščen.
Med hojo se je neko-
liko obrnil, da bi se pre-
pričal. Njihovi hrbti so
bili prostodušni, povešeni
in nezainteresirani do iz-
vršitev, ki bi jih nalagal
predpis. Roke so bile
prazne.
21
Niso bile odločene prav
za nič. Sama topost je bi-
la pred njimi v nemosti.
In tako tudi vse, brez-
vzročno v položaju. Naliv
se ni zrušil. Catedralis je
čutil mir, ki je prišel iz
vode na vse.
7. Odšel je k celici in
eden ga je spremljal. Ta
je stopal, ko da bi dre-
mal, razmišljujoč s pre-
križanima rokama. S sa-
bo ni nosil drugega ko en
sam samcat ključ. In tudi
ta je bil pošastno hladen.
Se zdaleč se ni z njim
človečil, kot bi se še
pravkar z rešenim tova-
rišem. Pomiloval ga je ko
nepokopan namen.
Vendar ga ni ljubkoval
med prsti. Miroval je
sam na tanki niti, brez
zibanja ko obešenec na
sliki.
NAKUPOVALNE
ORGIJE
ali kako je Milka
zanosila
Bil je prelep potrošni-
ški dan. Dan, kakršnega
si lahko samo mislimo,
pa še tedaj ni takšen, kot
je bil ta. Zares je bil lep
dan; vendar ne samo to.
Bil je poseben dan. Bil je
dan Velikega Potrošnika.
Ze od ranega jutra so
televizorji, radijski od-
dajniki in zvočniki polni-
li mesto z nežno, vzpod-
bujajočo glasbo, ki je po-
trošnike kar vlekla iz po-
stelj. Vlekla jih je narav-
nost v centralno mestno
velepotrošniško hišo, va-
bila jih je na osrednje
praznovanje pod pokro-
viteljstvom samega Veli-
kega Potrošnika.
Bil je zares izreden
dan. Vsakdanjo potrošni-
ško enoličnost so spre-
menili veliki izdelki z
napisi kakor »Kupi me,
ljubček, ne bo ti žal...«
in »Primi me, potiplji me,
tvoja sem ...« in »Samo
tvoj bom, vzami me ...
vzami me ...« in »Vzami
me, najboljši ta hip ...«
Nekateri, seveda najbolj-
ši izdelki, prava čast in
Zadrži svojega psa
da
ti ne vskoči v kri
Vse
je v koncu. Padec v
zemljo.
V	ogenj sonca.
V	črno sonce smrti. Žarek
strahu. Nič
si ni nasprotno.
Dan bo črn in bel, noč
bo mrtva. Vse
je v koncu, vse je v padcu krvi.
Vse je vbito
v telo krvi.
Ostaja
zlo in krepKJSt.
In
lakota. Otrpla glad
telesnosti. V jazbini,
v nožnici
moje
jalovosti
črni konji, skrajni ogenj,
muka, mučnost,
kuga.
Vkriljene
gmote smolnatih
žuželk, ki se lepijo v živi
izvir tvojega trebuha. Žeja me
tišina,
žeja me tišina tvoje krvi.
V
jutru
zaustavljeni
glasovi. Roke, vdrte
v ognjeno testo
krvi. Nova
bitja, vslepljena
plemena. Bose, brezumne tope
živali,
zvite v obročasta
vlakna kože.
Vbite
v črni sljud teme.
Vrasle v mehki jeguljasti
vkUc
zadušenih nočnih ptičev.
22
Na preži krvi,
na
preži smrti.
Zvita, živa žica
mojega krika
v
tvojem
trebuhu. Oteklo
železo v črni roži tvoje
krvi, v
žarišču tvoje plodnosti,
tvoje jalovosti
jaz, jajce
v
črnem
dlakavem goltancu tvojega
psa. Najiin zemeljski, čutni, krvavi
plod
v odprtini ognja. Neskončna
norost,
ki me dosega. Žival v
tvojem trebuhu, topla mehka
vnetopirjena žival.
Mrtva,
neželjena zver.
V
meni
je telo,
ki se začenja
v tvojem trebuhu, v
semenu, v
tvoje krvi
ognju.
V	meni je oko ribje, jajce miši, v
meni je beg in
vračanje.
Vrnitev, kuga in
norost. V meni je tvoje telo. Zato
bom odprl
tvoj trebuh, razkril
jazbino tvoje plodnosti, tvojo
zemeljsko
snov, tvoje seme, tvojo lavo. Zato
bom črni ogenj smrti, ki jo nosiš v sebi.
Divjost
skrajnega ognja
mojih škrgah,
v mojih žlezah, v moji
vir ponosa, pa so bili
opremljeni z magneto-
fonskimi trakovi in nji-
hovi mehki, topli glasovi
so neustavljivo vabili...
Niti star zakrknjen ne-
varčevalec se jim ne bi
mogel upreti.
In tako je tisto prelepo
potrošniško jutro Mika,
ki je bila vzoren potroš-
nik in vzorna varčevalka,
vstala prej kot navadno,
čeprav je bil čisto druga-
čen dan in ji ni bilo tre-
ba v službo. Slovesno se
je oblekla v najnovejšo
premikajočo obleko z
vgrajenimi kamerami, ki
so ob vsakem njenem gi-
bu projicirali drugačen
barvni vzorec, se nadiša-
vila z najboljšo sintetično
dišavno vodo, še enkrat
skrbno poškropila svoje
najintimnejše dele telesa
z neustavljivimi dezodo-
ranti in se vsa srečna od-
pravila proti velepotroš-
niški hiši, da vidi samega
Velikega Potrošnika ter
sodeluje v enkratnem
programu, ki se je na
kratko imenoval »Naku-
povalne orgije«.
Takoj za vhodom so jo
pričakale opojne dišave
slovesno razloženih pro-
izvodov in sintetične bar-
ve izdelkov so jo privla-
čevale kakor magnet. Vsa
radostna, kakor varčeva-
lec, ki se mu nasmehne
sreča in dobi nagrado
prav on, se je vrgla v
množico razposajenih po-
trošnikov. Omamljujoča
glasba jo je kar drsajoče
vodila iz prostora v pro-
stor. In povsod opojne
dišave, magnetične barve
in radostni obrazi njenih
sopotrošnikov.
Kakor v čudežnih sa-
njah je predrsala vse pro-
store in ko je prišla do
zadnjega, so zvočniki z
blagim in mehkim gla-
som povabili vse prisot-
ne, da se zberejo v osred-
nji dvorani, kjer se bo
pod pokroviteljstvom Ve-
likega Potrošnika pričela
velika slovesnost.
In napočil je najsloves-
23
nejši trenutek. Iz opojnih
barvnih izdelkov je ne-
nadoma stopil Veliki Po-
trošnik. V trenutku je
vsem zastal dih in Veliki
Potrošnik je pričel svoj
slavnostni govor. Milka
ga je nekaj časa še ra-
zumela, vendar se je nje-
gov glas počasi spremi-
njal v mehko valovanje,
kakor da bi govorile naj-
večje svetinje — izdelki
sami. Vse v njem se je
spreminjalo v barve in
vonje in povzročalo ne-
ustavljivo zvestobo in
ljubezen do nakupova-
nja. Za hip se je vzdra-
mila in videla, da se je
pričel naslednji del slo-
vesnosti. Kakšna lepota!
Kakšen užitek!
Ta dan je bil zares po-
seben, kajti vsi zvesti
potrošniki, ki so se ude-
ležili slavja, so lahko na-
kupovali, kolikor in kar-
koli so hoteli. Seveda so
nakupovali drugače kot
navadno. Nakupovali so
zastonj; plačali so samo
simbolično ceno pri vho-
du. Tolikšnega bogastva
in razkošja Milka do te-
daj še ni videla. Pomeša-
la se je med potrošnike,
ki so s pravo ljubeznijo
in pobožnostjo kupovali
televizorje, obleke, bla-
go, vračali prodajalcem
in spet kupovali isto ali
pa kaj drugega. Kajti to-
liko izdelkov in tako bo-
gatih niso videli še niko-
li, kaj šele, da bi jih lah-
ko kupili. Milka se jim je
takoj pridružila in obču-
tila je blaženo srečo na-
kupovanja in sladkost
občutka, da so vsi eno,
da so združeni v eni in
isti ljubezni do izdelkov
in Velikega Potrošnika.
Vendar je počasi po-
stala otožna, kajti po-
trošniki so se vsi srečni
med nakupovanjem tudi
ljubili. Milka pa je bila še
mlada, skoraj nedotak-
njena in se zanjo nihče ni
zmenil. Otožna in skoraj
žalostna se je prepuščala
barvam, vonjem in ma-
gnetičnosti izdelkov, ne
krvi. In
njegova zadušitev.
Krčenje
kože v jeziku tilnika.
Vsiljeni vliv zastrupljene
čutne
tekočine krvi. Živi izvir smrti.
Vdušeni,
mrtvi fosil, zanemeli kožnati strd
človeškega semena.
V
črni
nožnici zemlje.
Izpovitje krvi.,
Telo,
okuženo od telesa.
V
otrplo
črno meso
boleči vrez krvi.
Vkri.
V
koži
belina krča,
nakovalo dolgih,
ognjenih jermenov zraka.
Ogenj v ledenem jeklu zemlje.
Vogenj.
Kopje ribjih glasov,
glasni vkriki ptičjega molka.
Vmolk.
Jedka,
votla teža strahu.
Blizu in daleč noč. Molk.
Videnje tišine.
Zaustavljena svetloba, slutnja
zla. Norost, kuga.
Mreža
v telesu kože. Čutnost.
ki se uteleša v nožnici zemlje. Ponovitev,
ponovni začetek.
Zahrastenje krvi, rahla
ožganost kožnega tkiva. Skrajni ogenj v tkanini
kože.
Ogenj, ki se vreže v kosti, v mozeg,
v ostrgane rane, v kri
in
24
franco vaccari
questo foglio e stato reso radioattivo
this sheet is radioactive
ce feuille est radioactif
pavel lužan
dreja rotar
25
paul de vree
da bi se glede vidne, z oče-
som zaznavne, vizualne poe-
zije, izognili vsakemu nespo-
razumu, se pravi glede njene
oblike v konkretnem obliko-
vanju, ki se neogibno nagiba
h grafiki In upodabljajoči
umetnosti, moramo predvsem
opozoriti na razliko med da-
našnjo tendenco po uporabi
črk v upodabljajoči umetnosti
in tiskanimi teksti (pomisliti
je treba na kublzem In na
merz), na semantlčnost kot
komponento, ki jo je treba
uporabiti za neko kompozicijo
in — ali strukturo, v obeh
primerih gre za pojav meša-
nja, ki je značilno za razvoj
umetnosti v 20. stoletju In ki
je prispevalo k razvoju doslej
še neznanih umetniških oblik,
pesniki se sprva še drže poj-
ma »F>oezlja«, ker se po tek-
stu, čeprav nepopolno, v manj-
ši meri ali okrnjeno soočajo
z optičnim procesom, slej ko
prej pa tekst ostaja kot bi-
stvo. v tem pogledu je večkrat
težko začrtati mejo, kajti vi-
zualno poezijo pogosto ustvar-
jajo pesniki, ki so hkrati tudi
slikarji ali obratno, tako da je
treba marsikatero delo ozna-
čiti kot nekaj vmesnega med
poezijo In slikarstvom, v
splošnem drži za vizualni vi-
dik konkretne poezije defini-
cija, ki sta jo formulirala bo-
llvljskl Švicar eugen gomrln-
ger In brazilska skupina noi-
gandres: zavestno zaznavanje
materiala In njegove struktu-
re, materiala kot skupka vseh
znakov, s katerimi delamo
poezijo, ta vidik nI nastal slu-
čajno. vizualna poezija se je
razvijala od stephana mallar-
meja (un coup de des jamais
nabollra le hasard) preko fu-
turlzma (f. t. marinettl), da-
dalzma (h. bali, r. hausmann,
tristan tzara), sica (p. albert-
blrot) In de stijia (theo van
doesburg) do protokonkretne-
ga koncepta carla beliollja
(1944—1951) In poetičnega
letrizma (1945 — i. Isou, r.
altmann), da bi dobila svojo
dokončno obliko v gomrlnger-
jevlh konstellatlonen. gomrln-
ger je, vzpodbujen po maxu
blllu, v svesti si svojega cilja,
spremenil semantiko v grafič-
no obliko, ta optični proces
Izhaja iz vizije, ki napoveduje
organsko funkcijo poezije v
družbi, kot posledica tega po-
stane poezija vidna kot pred-
met, ki ga z očmi zaznamuje-
mo In ki ga uporabljamo, za
razliko od dadalzma, ki se us-
trezno svoji naravi uveljavlja
najprej na parodističen način
ob zanikovanju In uničevanju
meščanske kulture, da bi se
potem — v začetku Intuitivno,
nato zavestno — zavzel za ob-
likovne probleme, se gomrin-
ger naslanja na ponavljanje ali
kombiniranje besednih skupin.
katerih Intermetrlčna zapored-
nost terja tipografski pouda-
rek, da bi bila zaznavna. max
bense pripominja: »namen
nekega stavka ali igra nekega
stavka je stavek sam po sebi.«
to se pravi, da je identičen s
svojo snovno realizacijo (Igra
je realizacija, nikakor pa ne
zakon). to potrjujejo raziskave
materialne skupine Iz darm-
stadta. emmet vvllllams, diter
rot, ciaus bremer in andre
thomklns grade svoje konkre-
tizacije, v glavnem so iz obi-
čajnega črkopisa pisalnega
stroja in pridejo do izraza po
sistematični obdelavi teksta,
s tem v zvezi nam bo jasen
postopek tipografa henrika nl-
kolaasa vverkmanna In letrl-
stov, ki uporabljajo abecedo
kot poetičen element, glede
načina Izreke se franz mon
sklicuje na carlfrledrlcha clau-
sa In navaja, kako si črke po
svojem obsegu, po svoji pri-
vlačni oziroma odbijajoči sili,
DO lahkotnem teku In medse-
jojnem prepletanju (horizon-
talno, statično, vertikalno In
diagonalno dinamično) dolo-
čajo [Kimen in na ta način
optično in akustično ustvarja-
jo nov svet. dom sllvester
houedard je to zajel v svojem
kozmlčno nabitem »typestrac-
tu«, medtem ko sta pierre In
lise garnier na tej podlagi
razvila svoj »spatlallsmus«. le-
ta meri predvsem na soude-
ležbo telesa v konceptu pes-
nitve, pri čemer je smatrati
jezik kot živ, z energijo nabit
organizem, ta energija se v
največji meri razvija v »meha-
nični poeziji 1«, kakor tudi v
ročno pisanem jezikovnem po-
eugenio miccini: sinergicna pesem
26
dreja rotar
1.
ženska s klobukom
je brez hlač
2.
ženska nosi klobuk
ženska nima hlač
3.
ženska in njene noge
gredo po ulici
4.
po ulici gre ženska
In njene noge
5.
kosmate noge in
ženska na ulici
6.
ženska ima klobuk
in eno joško
7.
klobuk je zelen
hlač nima ženska
8.
ženska z eno joško
nima hlač
lju carifriedricha ciausa in
drugih, ki v izredno privlač-
nem labirintskem primeru v
okvirja »vizualno spojitev čit-
ljivega«. »mehanična pesnitev
1« je mikrostruktura, ki ob
psiho-fizičnih Impulzih (upora-
ba telesa, rok, prstov, očes in
stroja) ustvarja vizualno bi-
stvo, v katerem se sintaksa
tomizira, slučaj integrira in
kjer nastaja jezikovna nape-
tost polja, (v slikarstvu ima
mehanična pesnitev svoj ekvi-
valent v actlon paintlngu in
kinetizmu). v »mehanični pes-
nitvi 2- je topografija jezikov-
nega materiala bolj homogena
in bolj modulirana, medtem ko
pisalni stroj še zmore ujeti
lirične impulze, kot je to na
primer v pesnitvah pierra gar-
niera In seichi niikunija, pa je
v plešočih ekspozitivih de
vreeja in v vizionarnih črkov-
nih klobčičih bengta emila
johnsona mnogo strožja, ra-
cionalnejša, bolj strukturalna
in v celoti tipovizualna ten-
denca. v črkovnih pesnitvah,
v abecednih kvadratnih likih
in v črkovnih akcijah hans-
jorga maiera prevladuje mala
»futura«, črka, medtem ko so
»poem structures in the look-
Ing glass« klausa burkhardta
in reinhardta ddhla grajeni či-
sto tipografsko, v ročni in
filmski tehniki, v črkah, števil-
kah in besedah, navedene vi-
zualne pojave, ki jih najdemo
največ na češkoslovaškem, v
Italiji (amodulo),franciji (spa-
tialismus), nemčiji, avstriji,
Švici in braziliji, moremo za-
jeti v formulo konkretno-vizu-
alne poezije siegfrieda j.
schmidta in v smislu van do-
esburgovega postulata: gre
za nemimetsko ustvarjalno
umetnost, ki zavrača čutno
zaznavanje vidnega sveta in
se koncentrira na tematizira-
nje umetniških sredstev (jezi-
kovne govorne enote in tek-
stovne strukture), skupina
noigandres se je v začetku
opirala na dela apollinaira,
marinettija, dadaistov in celo
na uporabo jezikovnih elemen-
tov. angleški konkretni pesni-
ki lan hamilton finlay, John
furnival, edwin morgan in dru-
gi, katerim so sledili, četudi
ne z enakimi cilji, američani
m. e. solt, r. p. brovvn, m. j.
phlllips, j. hollander, belgljec
paul de vree, nizozemci f. van
der linde, hans clavin, h. de-
man, nemci r. dohi, c. bremer,
f. krivvet, francozi h. chopIn,
j. blaine, j. f. bory, japonec ki-
tasono katue in drugi, so
ustvarili »poems in the sha-
pe«, ali drugače povedano,
mimetična, optlčno-semantič-
na istorečja, »imaged vvords«
(neologizem, ki ga je skoval
kostelantez), ki so pogosto
ventil za humor, grotesko in
kritiko (kot na primer furnl-
valov »mammoth towers of
babel«), v sodobni poezljogra-
fiji je moč dokazati vpliv pop-
arta in novega realizma (clka-
nje na pokrajine, osebnosti,
mesta in predmete), medtem
ko si tudi fotografija in risba
utirata pot k geografsko-tipo-
grafsklm modelom (skupina
approches). sarenco se z upo-
rabo baročnih inicial naslanja
na »futura«, črke. medtem ko
zagovarja simblotika uga car-
rege spojitev besednih, be-
sedno-graflčnih in grafičnih
elementov (znaki, oblike In
barve), se semiotika drži ne-
besednih elementov, katere
pojasnjujejo ključni znaki (d.
pignatari, 1. a pinto). »the
founpioems« in »nevvspoems«,
ki jih je zasnoval e. morgan iz
časovno vezanih materialov
(izreki iz časopisov in revij),
imajo vedno več privržencev
(med njimi je m. perfetti in
I. ori). na tridimenzionalnem
področju je treba omeniti
»objects F>oems«, od teh na
primer »music box« in »the-
atre project« alaina ariasa
missona, kakor tudi črkovne
kompozicije p. a. getteja.
mnogi konkretni pesniki
ustvarjajo svoja dela v obliki
plastičnih konstrukcij (b. I.
finlay, ferdinand krivvet, ugo
carrega, sarenco in drugI).
giusi coppini: bog reši ljudstvo
27
biljana tomič: typoezija '70
j. h. kocman: projekt tornada za evropo
28
29
biljana tomič
typoezija — predstavlja po-
izkus, da bi se Iz širokega
spektra eksperimentalne, kon-
kretne, vizualne, specialne, fo-
netske Itd. poezije izločila po-
sebna veja znotraj vizualnega
pesniškega dogajanja.
typoezija — prevzema vse
tiste pretekle ali šele nastale
tvpografske sintetične struk-
ture, ki vsebujejo v svoji kon-
ceptualni gradnji čisti grafič-
ni lik črke (typos) ,samostoj-
ni znak, s katerim se v koor- '
dinaciji z drugimi znaki vzpo-
stavi perceptivno polje pesni-
škega prizora, enota črke
opravlja redukcijo besede, jo
drobi In avtomatično odstra-
njuje sleherni določeni verbal-
ni pomen.
typoezlja — dasi ne izklju-
čuje pojava naključja, služI
najpogosteje programiranim
sistemom ambientacije črke,
da bi se kar najbolj pravilno
reguliralo gibanje od minimal-
ne do nasičene In totalne
strukture kompozicije, formal-
ne lastnosti typoezije so pro-
storski ritem, kakor tudi pro-
ces vizualnih sporočil o vred-
nosti posameznih mest, bo-
disi v predvideni zavezanosti
ali v poljubnem In Intuitivnem
situiranju črk.
typoezlja — je metapoezlja
logične, miselne in vizualne
konkretizacije plastičnega zna-
ka v prostoru In času.
typoezlja — se percipira kot
Impersonalna, procesualna
struktura zunaj objektivnih je-
zikovnih zakonitosti, medtem
ko je njena poglavitna kvali-
teta komunikativnost in inter-
naclonalnost.
sarenco
adriano spatola
Slavko matkovič: vizualna raziskava
ugo carrega
eugenio miccini
sarenco
sklicevanje na futurizem je
za nas obvezno.
futuristično stališče nI Ime-
lo večjega vpliva na italijan-
sko kulturno situacijo.
futurizem, ki je v začetku
vplival na narodove navade,
je na literarni ravni zavrnila
crocejanska Idealistična tradi-
cija.
po vojni, ko so bili dani
kritični pogoji za ponovno
vzpostavitev futurlzma, so ga
zaradi njegove praktične Iden-
tifikacije s fašizmom ponov-
no zavrnili.
futurizmu nI uspelo zase-
sti svojega mesta v italijan-
skem prostoru, pač pa mu je
to uspelo v mednarodnem
merilu.
pomanjkljivost v skliceva-
nju na naš avantgardni zgodo-
vinopls je samo koristila vr-
nitvi dogmatičnega realizma,
postavljenega v splošno kul-
turno skromnost.
ob začetku šestdesetih let
je na področju italijanske poe-
zije mogoče karakterizirati v
glavnem tri tokove:
posthermetizem, katerega
življenje In produkcija sta bi-
la l<ratka.
drugI tok predstavljajo nuo-
visslni, čigar značilnost je
težnja k jeziku In se ne oglb-
Ije nekaterih vplivov nadrea-
lističnega nauka.
tretji tok je skupek dejanj
tistih pesnikov, ki dvomijo v
privilegij ekskluzivnega be-
sednega vidika jezika, pri tem
toku smo neposredno sodelo-
vali.
v letih 1960—1963 pesniki
tretjega toka še niso Imeli
možnosti razširjati rezultatov
svojega dela za že fKJpularno
nezanimanje vojskujoče se
kulture, šele leta 1963, ki je
bilo žariščno leto za pospe-
šeno afirmacijo novih pesni-
ških Iskanj, pride do prvih po-
javov, ki dopuščajo ugotavlja-
nje obstoja prvih operativnih
skupin, iz katerih se bodo po-
rodile dejavnosti založniške-
ga, razstavljalskega In organi-
zacijskega tipa. tega leta pri-
de do prvih zunanjih dejavno-
sti (razstave, razprave Itd.),
na podlagi teh dejavnosti lah-
ko danes nudimo interpreta-
cljskl nrodel, ki se deli na naj-
manj tri vidike:
— prvi vidik se osredotoča
okrog najbolj tipičnih karak-
teristik tako imenovane »civi-
lizacije podobe« (v utopistlč-
nem prizadevanju zaobrniti
smer) vsega znakovnega sve-
ta, ki ga Imenovana civilizaci-
ja konzumira prek mass me-
dla. s to operacijo je bila po-
vezana »grupa 70«, ki so jI
sledile revije kot »linea sud«
iz neaplja In mnogo kasneje
»lechne« iz firenc.
—	drugI vidik se osredoto-
ča okrog treh revij »ae« iz ge-
nove, »ex« Iz rima In »tool«
iz genove), ki so imele dolo-
čena skupna stališča:
definitivna cirkulacija (v je-
ziku »ae«), specifična tenten-
ca po uporabi tiskovnih pro-
cesov, splošno stališče kul-
turne anarhije v nasprotju z
uradnim kritičnim shematlz-
mom, vir kulturnih Informacij
na mednarodni ravni, v »ae«
prevladuje eksperimentiranje
filozofskega jezika; v »ex« se
eksperimentiranje karakterizl-
ra kot sintaksno trans-cen-
dentno, z lažnim jezikovnim
materialom; v »tool« je eks-
perimentiranje programirano
na Iskanje medfaz, predgovo-
rov, govorov In temeljev.
—	tretji vidik se osredoto-
ča okrog stališča, ki ga nI
mogoče Istiti z nekim prejš-
njim literarnim modelom (če-
tudi upoštevamo pri tem fu-
turistično izkušnjo), nagiba se
namreč k produkciji »javne«
poezije v najbolj dobesednem
političnem pomenu.
ta vidik se je izoblikoval
predvsem okrog revije In sku-
pine »amodulo« iz brescie, ki
je vodila provokatorske akcije
na nekaterih mednarodnih ma-
nifestacijah p>oezije.
sedanja situacija je postala
skrajno fluldna v zvezi s po-
litlčno-kulturnlm položajem:
dočakali smo Izčrpanje »grupe
70:, rekonstituiranje operativ-
ne revije »ae«, vedno bolj sa-
mo začasno prisotnost revije
»ex«, Izčrpanje revije »tool«,
Izčrpanje skupine »amodulo«
in spremembo dejavnosti na
založniško ter izrazito poli-
tično raven.
franci zagoričnik
pripravljen sem to celotno
vse, v katerem sta tako čas
kot prostor tega bivanja, bi-
vanja tega pojava, za katerega
gre, imeti za celoto, na ta na-
čin, da bi bila svet in nič, še-
le sestavna dela vsega kot
svet vsega In nič vsega, kot
svet niča in nič sveta, pri-
pravljen sem tedaj še ta dva
velika, dasI le v drobnih po-
sameznostih razvidna elemen-
ta vsega, se pravi, svet in nič
Imeti za posameznosti, ki jih
sicer opažam v zelo tesnih
relacljaii In prepletih, v kate-
rih se celo prvo nenehno
spreminja v ono drugo in
obratno, spreminjajoč ali pa
sploh ne svoje pojavne oblike.
spričo takšne samovolje v
zapažanju zdaj ne več svetov-
nega nazora pač pa nazora
vsega je seveda tudi literatu-
ra podvržena tej samovoljni In
je tedaj naš literarni nazor od-
maknjen In stalno prestavljan
od literature same In preko
njenih z dolgimi tradicijami
utrjenih meja nasproti tiste-
mu, kar lahko Imenujemo ne-
literatura. ta literarni nazor
se nujno ujema z opisanim
svetovnim nazorom In ničnim
nazorom kot z neko nejasno
in nezanesljivo in vendar vse-
tvorečo koincidenco. na ta na-
čin pridemo tudi do nelltera-
ture v sami literaturi, ta, v
glavnem duhovni in Iracional-
ni pojav je nenadoma povsem
materialen in racionalen, ne-
nadoma ni več samo stvar
(ali bitje) duha, temveč nekih
doslej |X)vsem neopaznih, tu-
jih in grobih, neleplh In ne-
uglednih, komaj ustvarjenih
ali že rabnih in več nerabnih
znamenj tega, nekakšnega du-
ha literature, tu se je seveda
spremenil predvsem naš na-
zor kot način gledanja, le svo-
jo pozornost smo preusmerili
nazaj k nekim prezrtim in pre-
zlranlm temeljem, vse drugo
je ostalo tako, kakor je bilo.
nič se ni spremenilo In nič se
ne bo spremenilo, kar pome-
ni, da je zame literatura ena
sama In nedeljiva, z najširše-
ga vidika.
vizualna literatura In sploh
materialne raziskave v zvezi z
literarnimi elementi ter vse
smeri, ki se na tem področju
pojavljajo, so v skladu s to
nedeljivostjo literature, s tem
se na nek način ukinja pojem
nellterature in hkrati s tem
tudi pojem literature; kakor
sta svet in nič v nepretrgani
vzajemni zvezi, tako je zdaj
tudi nič literature njen svet,
kakor je svet literature njen
nič.
ko smo svoj literarni nazor
usmerili preko literature in
do njenih sestavnih globin In
prepadov, ko smo spregledali
to istost In neobstoj razlik
med tistim v njej in onim zu-
naj nje, smo se s pravico spo-
razumeli o ne-in-potrebnosti,
oziroma o ne-ln-veljavnem
smislu njenega bivanja, ukvar-
janje s fizičnimi, do-besedni-
ml materiali literature nam
pomaga pri odkrivanju števil-
nih neznanih a obstoječih pre-
delov sveta.
vizualna literatura ni kom-
penzacija za pomanjkanje aH
siromašenje verbalne poezije.
vizualna literatura nI po-
dročje za verbalno revolucijo.
ustvarjanje vizualne litera-
ture služI predvsem razvlde-
nju stanja sveta in niča, ki sta
še od prej.
to (ustvarjanje) se kaže kot
učinkovit in perspektiven In
strument človeškega spozna-
nja, v tem ustvarjanju razvi-
denja. lahko se reče: v izpo-
polnjevanju nazora: očesa.
32
njeno zacelitev.
Ogenj,
ki
preseka, prekinja
izkop mojega glasu.
Videnje ognja.
Kita glasu, kita krvi.
Vliv
besede. Zapisanost
molka, včrnjena gibljiva prikazen.
Zabegla, divja
pohlepna žival v srpastem tilniku
noči, v kožnatem mleku
zemlje.
Videnje krvi.
Možnost, da si, zaprtje
telesa, skrajna muka. Kazen.
Videnje smrti. Tišina,
gledam te.
Zdaj
me prezirajte,
kajei
nekdo mora ostati
tu^
zavezan do zadnje
kaplje krvi,
do poslednjega zagriza
smrti.
MišičasKi utrip
zraka.
Marjana Srčič
AFRIŠKI BOBNI
Kakor bi bil spremljal v črno oblečenega moža z aktovko pod pazduho, ko
je vstopil v hišo in ga je Hišna pomočnica peljala v očetovo delovno sobo.
Kakor bi bil slišal očetove misli, ko je pomislil na tisti dan, ko je zgoraj slišal
ženski krik in potem prerivanje, ko je stekel po stopnicah in je iz sinove sobe
pritekla napol oblečena Hišna pomočnica, skuštrana in zaripla v obraz. Davida
je našel golega, čepečega na tleh poleg Majinega portreta — Hotela je, naj jo
ubijem, naj ubijem Majo, — je stokal. Portret je bil le malo poškodovan, lahko
so ga spet obesili, dalo se je popraviti, da je bilo nevidno tistim, ki niso vedeli.
Hišna pomočnica ni prijavila poskusa zadavitve.
da bi občutila popolne
sreče.
Tedaj pa se je zgodilo
nekaj neverjetnega. Prav
takrat, ko je že petič ku-
pila najnovejši in najbolj-
ši intimni sprav-dezodo-
rant, se ji je približal sam
Veliki Potrošnik. Videla
je samo njegove globoke,
magnetične oči in nena-
doma sta obležala med
vsem razkošjem bla-
ga, avtomobilov, pra-
škov, vonjev, zvokov in
drugih proizvodov. Veli-
ki Potrošnik jo je ljubil
dolgo in strastno in Mil-
ka do tedaj ni občutila
tolikšne sreče. Začutila
je popolno zadovoljstvo,
srečo, ko se je zavedela,
da je takšna kot vsi dru-
gi, da je doživela popol-
no zlitje z vsemi sopo-
trošniki.
Kakor omamljena se je
opotekala med potrošni-
ki in vabečimi izdelki,
pod srcem pa je že čuti-
la novo, srečno bitje Ve-
likega Potrošnika. Vse,
kar je lahko pomislila v
globoki hvaležnosti, je
bilo nekaj besed: »Ne
smem, ne smem abortira-
ti . . .«
Milan Osrajnik
Lev Detela
OBISK S POSLEDICAMI
Princ Bazilius je želel
obiskati soseda barona.
Hlapci so torej napregli ko-
čijo, princ se je nalepotičil
in namazilil in že so drveli
skozi gozdove in livade. K
baronu bi morali, tako je
princ Bazilius preračunal,
priti v treh urah. To pa se
ni inni zgodilo. Sedaj so se
vozili že šest ur in pokra-
jina je postala gorata, z
mnogimi prepadi in slapovi
na vsakem zahrbtnem ovin-
ku. Princ je velel ustaviti,
zaskrbljen je stopil iz ko-
čije, da bi se razgledal po
pokrajini. Toda na svojo
grozo ni mogel prav niče-
sar prepoznati. To je bil
nekakšen drugi, čuden svet,
o katerim ni slišal še nobe-
nega poročila, še nebo je
33
tu, na tej planoti med gora-
mi, utripalo drugače, bolj
zahrbtno. To je bilo nevar-
no, zlovešče nebo, ki se
mu žal nisi mogel izogniti,
saj je bilo tu, v tej pokraji-
ni in v tem času, razpeto
nad vsem in vsepovsod.
Princ Bazilius je zavzdihnil
in se vdal v usodo. Spet se
je povzpel v kočijo, vrata
so zaloputnili, kočijaž je
počil z bičem, in že so le-
teli kot strele naravnost v
gore. Princ je gledal in gle-
dal in bolj ko je gledal, bolj
je strmel in se ves zaskrb-
ljen čudil. Navzgor so dr-
veli, kot da bi se spuščali
v kakšnem klancu v prepad.
Voz je poskakoval na kam-
nitem kolovozu kot ladjica
v viharju, premetavalo ga
je zdaj sem in zdaj tja in
kaj lahko bi mu počile osi,
a to se ni pripetilo. Pač pa
je metalo princa po notra-
njosti kočije, z glavo je bu-
tal ob trde stene voza, ta-
ko da je bil že čisto zme-
šan, Konji so divjali kot po-
besneli. Slišal je še v no-
tranjosti kočije njihovo hr-
zanje. To so bili pobesneli
peneči se konji, ki so v di-
ru premagovali najtežje ovi-
re. Tako so se vozili že vr-
sto ur in princ se je že kar
navadil na dejstvo, da bo
vožnja trajala celo večnost.
Sedaj je to neprestano pre-
metavanje, to butanje z
glavo ob steno zanj pome-
nilo ustaljeni običajni red,
ki b1 ga bilo težko kar tako
prekiniti. Na vsak način bi
bilo to prekinjenje tega no-
vega ritma zopet nekaj nad-
vse neprijetnega, in bi lah-
ko naškodilo zdravju duha
in telesa. Kljub neverjetne-
mu premetavanju je princ
Bazilius v kočiji zadremal.
Zato je bilo toliko večje nje-
govo presenečenje, ko se
je voz tako sunkovito usta-
vil, da ga je kar vrglo po
tleh. še ko se je pobiral in
si mencal oči, si je mislil,
da je po ovinkih vendarle
prispel na obisk k baronu.
»Matija«, je zaklical kočija-
žu. »Je gospod baron že ob-
veščen, da sem prispel.«
Nihče mu na te besede ni
odgovoril. Torej je princ
Njegov primer so označili — kompleks Maja.
Kakor bi bil videl očeta, ko je podpisal, da je njegov sin David neprišteven.
Kakor bi bil slišal, je vedel, kako je oče pomislil, da je to storil morda pre-
pozno.
Oče je podpisal in črni mož je vtaknil formular v aktovko, hvala lepa, na-
svidenje, papir je romal v urad, skočil v kuverto, PRIPOROČENO! kopija
v arhiv pod številko x, cin-cin, HALO, ja, jaz sem, o zdravo stara sablja! kako
se imaš? ja sin je pravkar diplomiral, me veseli, letos imamo lepo jesen kajne,
veš, tukaj imam zanimiv primer zate, ja, fant še ni polnoleten, poskus umora,
očetov podpis imam, ja, dokumente sem že odposlal.
David, tukaj piše, da si zanimiv primer, da si iz za zdaj še nerazumljivih
vzrokov poskusil zadaviti svojo zaročenko, povej vse, pomagaj nam, da bo
pisalo še več, da se bomo iz napisanega lahko učili. Bežal je, verjel, da ga ne
bodo ujeli, pa so ga, ko si enkrat zapisan, tem ne uideš več, telegraf, telefon,
vse funkcionira samo zato, da ne moreš zbežati. Nocoj pa sem jih ukanil,
telefon in telegraf in pisalne stroje. V arhiv.
Ni se upiral, ko so hoteli zvedeti še več, da bodo vse zapisali in preštu-
dirali, zanimiv primer, prav nič ga ni brigalo, da ne razumejo. Kako neki? O
Maji jim je povedal. Imel je boben in bil poglavar plemena Nokaio, bil je
Ham-Ham, stric Tom, Jimova zmota. Maja je živela v njegovem šotoru, ubili
so jo, ker ni znala ravnati s stroji. On, poglavar Ham-Ham pa je bil kriv, da
so njegovo pleme zasužnjili in pocivilizirali, moral bi pojesti Majo, tak je bil
zakon narave, saj so bili ljudožerci. On pa Maje ni hotel pojesti in bogovi so
ga kaznovali z zmoto.
V zmoto se je prepričal tisto popoldne na sprehodu s Simom. Ne da ne bi
prej o tem vedel, le zavedal se ni. Bil je čisto besen in je preklinjal, Simo je
hodil poleg njega, šla sta na sprehod, ker sta bila sita drug drugega. Sprehod
tega ni rešil, bilo je kakor bi bila privezana drug na drugega. Pod pazduho
je nosil rokopis romana, prvi listi so bili od pogostega prenašanja že čisto
zamaščeni in polni oslovskih ušes, že mesece je letal z njim od uredništva do
uredništva. David tapata, sta morda v sorodu s svojim očetom, ki je slaven
skladatelj? ne! no bomo pogledali. Potem pogledajo, ali pa še to ne. Ampak
David, zakaj? Saj je vendar res tvoj oče? Povej po pravici, pri priči ti bodo
vzeli rokopis. Simo, ti osel, saj prav tega nočem. Nočem, da mi vzamejo roman,
KER SEM SIN SVOJEGA OCETA. Ampak, ti si preneumen, da bi razumel.
Pa saj vendar hočeš, da ti roman objavijo! je rekel Simo. Vraga. Ta butec
nikoli nič ne razume. Hočem, da mi sprejmejo roman, ker je dober, ne pa, ker
je moj oče slaven! Hudiča, je to tako težko razumeti?! Razumem, je rekel
Simo neprepričano in sedel na ograjo, s hrbtom proti reki.
— Saj ljudje o tem ne bi nič vedeli, roman pa bi le lahko brali, — je
spet pričel Simo. — Kaj pa jaz! — je zakričal David togotno in se obesil poleg
prijatelja čez ograjo. — Ali jaz nisem važen? In jaz bi vedel.--No, prav,
—	se je vdal Simo, potem je tiho dihal poleg njega in zvonil z nogami. MOJ
PRIJATELJ JIM je pisalo na zgornji strani svežnja listov. Zal preveč začetni-
ško, vaša domišljija se hrani za zdaj še zgolj s tujo literaturo, nimate še iz-
kušenj, seveda vam ne odrekamo talenta, pišite in pišite, nekega dne boste
morda uspeli. Potem spet pridite.
Uspel?
Kako pa? Da bom znal pisati stvari za kup denarja? Tudi zdaj imam do-
volj denarja, očka že skrbi za to. Saj sem vendar njegov ljubi edini sin, njegov
jaz prihodnosti.
Simon, ta baraba se je spet oglasil in vprašal kakšne barve je reka. Reka?
David je dvignil glavo, hotel je pogledati, reči... nekoč, ko sta z Majo nabirala
školjke, in se pogovarjala v Kristusu, mu je razložila — vidiš David, gre za
to, da morje ni modro, ampak je morje beseda, ki označuje nekaj, kar je se-
stavljeno iz drugih besed, ki so H2O, sol, ribe, školjke, raki, alge, korale...
—	sam poglej, — je rekel jezno, — kako pa naj vem, kako ti vidiš. — •— Ne,
—	je rekel Simo, ki spet ni nič razumel, — hočem, da mi ti poveš. —
Kakšne barve? Jim! Jimova zmota! Tako je Jim. Saj sploh ne gre za to,
da vzameš kij in razbiješ pol miljona belih butic, da bi priznali tvojo črno,
problem je v tem, da živiš besedo črni. Svet besed živimo, tisto, kar je za
besedami, spet označujemo z besedami. Povedala mi je, jaz pa sem tistega dne,
ko ni znala ravnati s stroji prišel iz cerkve in rekel — Kako more biti mrtva,
ko pa je morje še vedno modro, kakor njene oči, kadar se je nasmehnila? —
Stisnil je sveženj papirjev pod pazduho, zlezel pod ograjo in se spustil
po hribčku do betoniranega roba nad reko. Vedel je, da se je Simon obrnil.
34
ker ga zanima, kaj bo počel tam spodaj, morda misli, da želi od blizu videti,
kakšne barve je reka. Zamahnil je z levico, v kateri je držal Jimovo zmoto,
razklenil je prste, papir je sfrčal po zraku in se v počasnih cik-cakih spuščal
na vodo — David! ti norec! kaj pa delaš?! — Simo je planil z ograje in se za-
letel po hribčku navzdol, kakor bi hotel planiti v vodo in poloviti plavajoče
koščke David-Jimove zmote, ki jih je lenobni tok že pričel odnašati v slutnjo
daljnih krajev. — Ti prekleti norec, kaj si storil?! — je vpil Simo obupano,
David se je zasmejal in spet zlezel po hribč.ku in pod ograjo na cesto — no
kaj pa naj zdaj počnem? Ni se hotel še enkrat obrniti in pomahati nekoč ustav-
ljenim trenutkom njegovega življenja v slovo, saj se Simo joče za oba, ČEV-
LJAR Andrej Medved. Če je tako, potem je čevljar divja kosmata zverina, po-
raščen z rjavimi kocinami (ali pa z belimi ampak pri nas bi bilo belemu med-
vedu prevroče). Tale medved je Andrej, ki popravlja čevlje in ni medved. Moji
čevlji so zelo trpežni, saj je rekla prodajalka, ja, dvaindvajset jurjev, ampak
splača se, zelo trpežni čevlji, podplati iz surove gume. Kupil sem jih. Gospod
medved, z mojimi trpežnimi čevlji ne boste imeli opravka, ko ne bodo več trpež-
ni, jih bom zabrisal stran in kupil druge.
Ali sem ga spet polomil? Saj je tudi Kristus zmota, pa ga le ni uničila.
Hotela je iskati naprej, pa da bi drugi iskali. Kaj pa naj jaz počnem, če sem
uničil temelje? Simo pa naj joče nad grobom.
Gospod Medved, pojdite se solit mrcina, moji čevlji vas ne potrebujejo.
Gremo. Ali je ona kaj manj resnična kakor Simo, Bela, Jimova zmota? Imam
njen pisalni stroj. Pravim njen, ker ga je ona nekoč kupila, ko je prodala za
sto dvajset jurjev svoje energije. Kristusa sem prebral nič kolikokrat, na pamet
ga znam, tu ni več kaj iskati. Ena stopnica. Stopiš na stopnico in misliš, da
vse veš. V resnici je moralo biti v njunem odnosu nekaj lezbičnega. On nerazvit
—	ona... uf, divjak Ham-Ham, kaj pa ti veš? Nič gospod, prav nič, ker sem
neciviliziran in ko so me ocivilizirali, sem zvedel, da nič ne vem. Simo je po-
klapano prišel za njim — če nočeš, da te spremljam, kar povej, — pa je povzel
korak trdno odločen, da se ne bo pustil odgnati, seveda ni hotel, naj gre k vragu,
pa saj se ne izplača, sicer pa ima včasih Simona kar rad. Med znanostjo in
metafiziko — za silo predelal. Metulj — ne bom bral, Ana Korenina — pardon,
gospod Tolstoj, ušlo mi je, POZOR — Nietzsche, Rojstvo tragedije — Kupil
bom, — pravi Simo, — čakaj — ne ne bom, nimam dovolj cvenka, pa ne vem,
če bom znal pravilno izgovoriti Nietzsche--reci Rojstvo tragedije, — mu
svetuje David, — pa če slučajno prodajalka ne bi vedela, čigava je, ne nočem,
--grem pa jaz, — reče David in izgine skozi vrata v knjigarno. Simo se je
v zadregi prestopal na pločniku, ko je prišem David iz knjigarne, porinil mu
je zavitek v roko — tu imaš, nosil boš pa že sam. —
—	Kam pa zdaj? —
—	Bi šla v kino, — predlaga Simo.
Ogledujeta si reklame Dr. Zivago, Dr. Zivago, Dr. Zivago — strela, kakšna
izbira, — se smeje David, — saj so čisto zmešani. Lahko si izbereš dvorano,
ki ti najbolj ustreza. —
—	Rad bi videl film, — pravi Simo.
—	Si bral knjigo? —
—	Sem, — pravi Simo,
—	Potem pa pozabi na film. Čisto zanič je, pa pika. Razen posnetkov in
enega ali dveh ljubezenskih prizorov. —
Prav zoprno je biti tako odvisen od volje nekoga drugega, nazadnje vedno
storita tisto, kar predlaga David. David je pravi divjak, ko prične zbijati po
bobnih tam tam, tam tam tam. Sicer je pa prima fant. Čakal ga je na postaji.
Puh puh. Te stare škatle na premog so že zdavnaj zmetali iz prometa, samo
še za tovorno postajo so dobre, da puhpuhajo, dokler ne bodo tudi tovorne
postaje modernizirali. Simo se je zmrznjeno prestopal z noge na nogo, pijte
mrzlo koka-kolo — brrrr. Sladoled — o ti sveta nebesa. Kadite samo — Simo
je izvlekel iz žepa pomečkan zavojček filtre 57, stopil je k starejšemu možaku,
ki se je tudi prestopal z noge na nogo in prosil za ogenj, možakar je primaknil
goreči konec svoje cigarete k še ne gorečemu koncu Simove cigarete in Simo
je na drugem koncu vlekel dim vase, dokler ni tudi njegova cigareta živo za-
gorela. Simo je z užitkom potegnil dim vase in ga počasi izpuhnil, hvala lepa,
kakšen mraz kaj, z možarkarjem sta puh puhala, si zastrupljala pljuča in jima
to ni bilo nič mar, zdaj je bolj potolažen čakal. POZOR! MOTORNI POTNIŠKI
VLAK IZ SMERI X PROTI SMERI Y PRIHAJA NA 1 TIR! POTNIKI PAZITE!
—	Če si na železniški postaji, si potnik, pa čeprav samo čakaš. No, ali pa morda
nisi? Če nisi, ti ni treba paziti, Simon, ti osel, paziti moraš. Kje je, hu, kakšen
Bazilius odprl vrata in sple-
zal iz kočije. Sedaj je zabu-
čalo mimo njegovih ušes.
oglasile so se trobente in
bobni so zagrmeli, da te je
kar zabolelo. Princ Bazilius
je zagledal množico, zasta-
ve In cerkvene stolpe. V
mislih mu je zatrepetala
slutnja, da mora biti tu ne-
kakšna pomota; to ni baro-
nov kraj, sploh ni razumel
od kod in čemu je tu toliko
ljudi, zastav in hrupa. Ta
trenutek pa je k njemu že
pristopil močan zamorec
in mu roki uklenil v lisice.
»Oprostite, oprostite,« je
zatrepetal princ Bazilius,
»jaz sem namenjen h go-
spodu baronu s Polžje go-
re«. Nihče ga ni poslušal.
Med množico je završalo,
oglasil se je krohot in po-
smeh in že so princa butali
na velik oder. Pred njim je
zraste! krvnik z rdečo ka-
puco in ostro sekiro. Neki
gospod v črnem plašču in z
naočniki se je priklonil
pred nesrečnim princem.
V roki je držal zavitek pa-
pirja in mu bral z nerazum-
ljivim naglasom nerazum-
ljivo besedilo: »BRBON-
MAZZT DEEK PARASEETT
KUŽART VSRAATTT PO-
PAR.« »Oprostite, plemeni-
ti gospodje,« je jecljal
princ Bazilius. »Tu je vmes
zagotovo kaka pomota, go-
tovo ste me zamenjali s ka-
kim neprijetnim zločincem.
Toda pomota je očitna, spo-
štovani odličniki,« je sopel
uklenjeni princ. Ljudje so
se mu razburjeno krohotali
v brk in vzklikali »POPAR,
POPAR.« Princu se je stem-
nilo pred očmi. Ta trenutek
je krvnik že tudi dvignil se-
kiro, ki se je zalesketala
kot tristo sonc. Princ je ve-
del, da je po njem, slišal
pa je še zadnji usodni PO-
PAR, POPAR.
JOSIP VIDMAR
JE HUŠKNIL .. .
Stegnil se je nazaj
v stol hrcfyž megla
niške morave mu je
božala pogoltane po-
35
hane vratove frtsž
krempeljčke in pete-
linčkove grebenčke
bsdxčš levo oko mu
je obviselo na steg-
nu natakarice bzzzč
ravno tam hccxz kjer
se je bleščala belini-
ca med bombažnimi
spodnjicami ter ču-
dovitimi hcc trpežni-
mi bllfg praktičnimi
nogavicami tonosa
hrrrch drugo pa je
poplesavalo okoli
njenega dekolteja
ter se zapičilo v
napeto bradavičko
pššhv ah sschgrfut-
revnh navajeno ga je
odfrcnila tkhg da mu
je odletel v kozarec
in se je rdeča marič-
ka razlila po mizi
ččhfisss pizda je do-
bra pička hhkd je kar
na glas zamomljal in
že je videl kako v
njihovem haustorju
cinemaskopsko raz-
mika njena kolena
hahhaaac ona pa po-
tem zaskrbljeno čisti
semenčice s svoje-
ga plašča za štiriin-
dvajset jurjev hihhh-
hidvsgf takrat pa je
mimo hušknil veliki
josip Vidmar na par-
tijo taroka hhhhhart-
xs
niko goršič
PRAVLJICA
O TULIPANOVCU
Zadnje čase je pričel
zahajati v park. Lep park
je bil to — poln mogoč-
nih dreves, ki so se ziba-
la v lahnem vetru. Zele-
nje ga je pomirjalo, med
debli je vladala spokojna
tišina. Rad se je spreha-
jal po ozkih potkah, po-
sutih z belim gramozom,
ker so bile tako spretno
speljane, da jim ni bilo
dren, kaj so se vsi pripeljali s tem vlakom, je to? Prekleto koliko ljudi —
DAVID! — Simo, ti baraba, lepo da si prišel! —
—	Pojdiva pit, — pravi David. Zelo slabe volje je, rad bi bil boljše. Glas-
bila, Tromostovje, Prešeren z muzo, zeleno na levi, gresta čez — torej pojdiva
pit, — se strinja Simo, — ampak kam? O ZDRAVO — kriči nekomu na drugi
strani ceste, zdravo reče tisti, strela nebeška, kaj ne bo prišel čez, seveda,
hop hop, je že tukaj — zdravo pob, veseli me, da te vidim, — se navdušuje
Simo, naj ga koklja brcne •— aja David — Janez, — se spomni, — me veseli
—	tačko, priden priden — vraga prav nič. — Kam pa jo mahaš? — rekel bom,
da sem se premislil in grem obiskat Belo, naj gre Simo k vragu, se bom pa sam
napil — nikamor, — pravi Janez, kakšen butec, vsi delamo krog in jo mahnemo
proti nespominu, ampak ta ubogi norec tega ne bo razumel. Oglasi se še kaj
David, žal mi je, da Pavla danes ni doma, morda si ise želel kaj pogovoriti
z njim. Vraga sem si želel. Kaj ne smem kdaj obiskati nje, kadar je sama? Rekel
sem da študiram, kaj pa jo vse skupaj briga, kakšna mati pa mi je bila! Nekoč
so bili vsi prepričani, da bom slikar, tvezil sem nekaj o snovnosti in nesnov-
nosti, Maja mi je poskusila razložiti, ljubil sem jo, to je edina resnica morala
je zaničevati moške, da je lahko ljubila Jordana in mene, ker sem bil še otrok.
Leva desna leva desna, kakšna gneča, ti ljubi bog, o čem pa čenčata? Janez
—	me veseli — Simo — o, nič nič — Janez — pa res hočeta? — Simo — jasno,
da res hočeva. Kajne David? — David pravi jasno in se šele kasneje zave, da
sta se pričkala ali naj gre Janez z njima pit ali ne. Kar je pa je se z dejstvom
filozofsko sprijazni David, če bo semafor najprej zelen, gremo v Evropco, če
bo rdeč v Rio. — Kam gremo? — sprašuje Simo, David pravi pit, semafor je
rumen — V Rio. — Hu kakšne srčkane nogice, hej punčka, si nocoj prosta,
pojdi z mano, krasno se bova zabavala!--Simo ti opica, obnašaj se spo-
dobno, sicer te bom na gobec. — Janez se reži, dekle se malce posmehljivo
obrne, naj jo vrag vzame babnico, vse so enake. Opice. Razen Maje. Rio —
gremo noter--prav, — se strinjata, dva pijanca, parček v kotu, natakar,
točilni pult, mizice, kozarci, na steni nekakšen pajek iz žice, zadaj stranišče,
David ve, kje. — Kaj bomo pili?--viski,--jaz tudi viski,--torej
viski, počita se na stole. — David gre k točilnemu pultu, — steklenico viskija
in steklenico sifona, koliko prosim? — sedem tisoč. — David izvleče iz žepa
rdeč bankovec in natakar mu vrne tri rjavkaste bankovce. Tale lokal je sicer
prava luknja, ampak vsaj ven te ne zabrišejo takoj, ko se prižgejo luči, — ja,
nesite k tistile mizi prosim, tri kozarce strela, kaj sem pa jaz?! —
torej nocoj se bomo zapili, če ta tip natakarski ne razbije steklenice, ki
je morda zadnja.
Stemnilo se je. Čuti lepljivo tekočino, še malce toplo pod seboj, upa, da
ne bo pričelo kapljati skozi jogi, lahko bi kdo prišel in spet bi ga ukanili. Ali
bo vzdržal? Sluti zvonec, ki visi nekje v temi nad njim. Ne, ne na zvonec.
Prične opazovati rahlo rdečkasto slutnjo zamreženega okna, slutnjo mesta, ki ga
odseva ta rdečkasti sij neonskih reklam in zabrisanih mehkih odmevov večer-
nega ropota. Nekoč si je zamišljal, da bo vzel s seboj gramofon in Bolero,
potem bo šel nekam, kjer bo lahko opazoval mesto, vzel bo beležnico in za-
njimce poskusil opisati. Umiral bo v soncu, ker ljubi sonce, dvignil se bo v
sonce. Zdaj pa ne bo nič opisal, vse bodo morali sami spoznati. Umiral je s pre-
rezanim zapestjem kakor umira glasba.
Bila je ljubosumna na Majo. Trapa. Kakor da bi lahko ljubil še katero
drugo žensko, potem ko je ljubil Majo. Seveda pa je rada spala z njim. Zato
ga takrat ni prijavila. Poglavar plemena Nokaio ima belo ženo, sužnjo, ki je ni
hotel pojesti, ker jo je ljubil. Vrač pleše obredni ples, pobarval si je telo in
zdi se belo in rdeče, okrasil se je s pisanim perjem ubite rajske ptice. NAPAD.
Beli osvajalci so prišli osvobodit sužnjo plemena Nokaio, s seboj so pripeljali
stroje s katerimi ni znala ravnati. Ni znala ravnati. Divjake so polovili in jih
odpeljali v civilizacijo.
—	Torej prišel si samo zaradi malega? —
No, pa smo tam. Ja mamica draga prišel sem zaradi malega. Hotel sem ga
videti. Hotel sem ljubiti. Zdaj pa ni več resnica. Zdaj hočem ljubiti tudi tebe
rekli so mi, da si moja mati. Hočem ljubiti svojo mater.
Slutnja mesta. Mesto je tudi v njem. S Simom sta naredila odlično lepljen-
ko. Ideja je bila seveda njegova, Davidova. Simo je narisal spečega, zvitega
kot embrio, presneto dobro je opravil. In potem velikanska risba zaprtega
očesa v profilu in v možganskem centru vida ulico od Pošte do Tromostovja
gledano s precejšnje višine. Strašno ponosna sta bila na to lepljenko. Dneve
in dneve sta se ukvarjala samo s tem, potem ko sta dokončala sta bila čisto
36
izčrpana in hudo ponosna, potem pa David nekega dne stvari ni hotel več
videti, obrnil jo je v zid in tako je ostalo in če je Simo kaj omenil, je bil David
zelo jezen.
Ali si res moj veliki brat?
Da, ljubček, tvoj veliki brat sem. Je že tako, čeprav nama morda nekega
dne to ne bo všeč. Ker je tvoja mama tudi moja.
—	Pijmo bratci. Ljubim Majo. —
—	Kdo je Maja? —
—	Simon, ti osel. Maja je ... ona je Maja. Razumeš? —
—	Ja.-
Figo razumeš. Nič ne veš o njej. Ampak ljubiš jo, ker ljubiš mene. Jaz
sem Maja, odkar se je zaletela v tovornjak in si zlomila tilnik. In ljudožerci
se vozijo v Civilizacijo. — Na zdravlje in srečno vožnjo. —
—	Na zdravlje kapitan. Hudičevo natreskan sem. Bi bobnal David? —
—	Bi. Ampak prej se ustavimo še v kakšnem pristanišču. Velja? Prvo
jadro razpni! Drugo jadro razpni! Glavno jadro razpni! —
—	Storjeno kapitan! —
—	Vaša soba vas čaka, — je naznanila Gospodinjska pomočnica. Pridna.
Moja soba. Navsezadnje imam sobo v norišnici z zamreženim oknom in tako
dalje, ker sem poskusil zadaviti neko žensko, ker me je ogoljufala. Bomo videli.
Ukanil jih bom.
—	Bil sem pri Beli. —
—	Kakšna pa je? — pravi oče.
—	O kar nič spremenjena. Majhnega fantka imata. —
—	Ja, — pravi oče, — kako pa sicer s tabo? —
Bela je moja mati in njen sin je moj polbrat, pa amen. Zato lahko rečem,
da je kar nespremenjena, če hočem. ON pa nima pravice spraševati po njej.
—	Boste jedli gospod? —
—	Jedel? — Naj pojem Majo. Moral bi jo že, pa je noče in naj storijo
z njegovim narodom kar hočejo. Na ladji mornarji kličejo poglavarja stric
Tom. Ali je to v njihovem jeziku poglavar Ham-Ham? Počasi mu dopovedo,
da je zdaj suženj, da bo živel v koči strica Toma in pazi, da te ne povozi avto.
A tako. No, bom pa pazil.
—	David, molčeč si. —
Kakor očitek. No, zakaj pa ne bi smel biti molčeč? Kaj naj mu povem?
—	Oprosti očka. Premišljeval sem. —
—	Bi šel rad v sobo? —
Bi? Ne bi? Šel bo, rad ali nerad. Hišna pomočnica bo prišla za njim. Pa,
saj je prav, da pride. Ne, naprej naj gre in naj ga počaka, gola v postelji. Zelo
se mu ljubi, ampak če bo spet taka klada, jo bo naučil. Hudiča, da jo bo. O ti
poleno! Poleno! David je sin Bele matere in slavnega pianista in skladatelja
Sermana. Njegova starša sta se ločila in s tem je dobila Bela dovoljenje, da
sme zapustiti sina in se poročiti s Pavlom, ki je oče Belinega drugega sina in
Davidovega polbrata. David ljubi Majo, ki se je z motorjem zaletela v tovor-
njak, tresk, bum in si zlomila tilnik. Maja je bila Pavlova ljubica, potem pa se
je zaljubila v Jordana, ki je bil pesnik in spolno nezmožen in se je ubil, ko
si je Maja zlomila vrat. Maja je napisala Kristusa, ki je zmota, iskanje in David
bo iskal naprej. Našel bo golo Hišno pomočnico v postelji, slekel bo srajco,
sezul čevlje in nogavice, slekel hlače in spodnje hlače, potem bo oblečen v kožo
in pečatni prstan, kar bo ravno prav za spolni akt. Sedel bo na leseno pripravo,
ki se ji ponavadi pravi stol, včasih pa še kako drugače, vzel med kolena boben
in pričel bobnati, tam, tam, tam, tam tam, poželenje bo naraščalo v ritmu bob-
nanja, ženska bo planila s postelje, cepetala v ritmu, kričala, se zvijala, David
bo zadrževal, še malo, še malo, podrl jo bo na tla — meso v meso.
Ženska diši po razkuhanih makaronih.
Ladja se ziblje mimo neonskih reklam, pozor križišče na morju, počakaj,
da se prižge zeleno, nič ne bom čakal na zeleno, oprosti pajdaš, ladja ne čaka,
plujemo po vetru, o hudiča, zeleno, temu ise pravi naključje, razumeš?
—	Pozor pristanišče, krmar na levo! —
—	Na levo! Razumem kapitan! Izvršeno kapitan! —
Sidro. Bum, Simo se pogrne pod mizo. — Opa, pajdaš, ne crkni no še pre-
kmalu. — Simo godrnja nekaj nerazumljivega — ne nese ga veliko, — reče
Janez, — Tako je se strinja David, — naj se naspančka, bog z njim. Bova pa
sama nadaljevala. Velja pajdaš? —
—	Bela sto hudičev, kako čedna si. Napravil ti bom luštkanega fantka in
ga imenoval brata. Nič, saj brata že imam. Torej — sin. A? — — David, pijan
nikoli konca. Kadar se je
utrudil, je sedel na eno
izmed številnih klopi,
napravljenih iz upognje-
nih cevi, ki so ga spomi-
njale na hrustljive slane
preste.
Med tednom je bil
park navadno prazen. Le
tu in tam je bilo mogoče
videti samotnega spreha-
jalca, zatopljenega v last-
ne misli.
Že nekaj dni je opažal,
da ga hoja iz dneva v
dan bolj utruja. V začet-
ku je lahko hodil ure in
ure. Opazoval je številne
ptice, zavidal je razno-
barvnim cvetličnim nasa-
dom, ali pa je postajal ob
majhnem jezercu sredi
parka. Osupnilo ga je,
kako dolgo lahko opazu-
je belega laboda, ki je ni-
zal pentlje na mirni vod-
ni gladini.
»Sedaj pa je iz dneva
v dan slabše. Le kaj se z
mano dogaja?« se je s
strahom vprašal, med
tem ko je metal labodu
koščke kruha. Zavzdihnil
je: »Moral bom k zdrav-
niku.«
Ze po krajšem spreho-
du so ga začele boleti no-
ge. Tako starega in izsu-
šenega se je počutil zad-
nje čase. Pa vendar je
imel komaj štiriindvajset
let.
Sedel je na klop. Sezul
si je desni čevelj in si pri-
čel mencati otrplo stopa-
lo. To je pomagalo. Čutil
je, kako se mu kri okle-
vaje vrača v otrpli gle-
ženj, v stopalo — vse tja
do prstov.
Ni si znal pojasniti
sprememb, ki so prihaja-
le nadenj. Nekoč se je ta-
ko rad zadrževal v me-
stu. Ljubil je vrvež, ki je
vladal med ozkimi, senč-
nimi ulicami, rad je opa-
zoval ljudi. Že res, da je
imel vedno občutek, da
ne sodi mednje — a ven-
dar ... bilo jih je prijet-
no opazovati.
Včasih so se smejali,
včasih jokali. Bili so kdaj
srečni, kdaj nesrečni. Ži-
veli so, on pa je živel z
37
njimi. Sedaj pa je pričel
zahajati v ta-park — lep,
a hladen. vedel> kaj
ga je vleklo 1 tja. Sma-
ragdnozelene livade so
bile' včasih tako tihe in
negibne, da bi najrajfe zat
vpil od tesnobe! Posebno
starih "dreves ga je bilo
malo strah:' Kadar! so se
nagibala -v vetru,'' se je
slišalo, kakm'' da stokajo,
kakor da hočejo^ nekaj
povedati; mb [EHan
Obul si je /^evelfln se
odpravil dalje" .Bolečine
v sklepih so se kmalu vr-
riiie^gtutH	^kakšno
težavo je premikal^ude,
Če J je^ ^Iztegnil ^rpko,' Sie
mu , je izsušena, raskava
koža napefe.^Kq '.se je oni
dan *pgledovai'yy gladini
jezerfca, je opazil ,tia
obrazu" številne gube," ki
jih prej ni bilo .^Trudil se
je, da bi se nasmehnil; P^
mu" m ;iispelo.^'Obraz je
bil negiben kot masta.
Lasje so mu sršeli kot Šli-
hel lravrie^bilke. Iz <ltibv4
v da^ri je i^ostajail', boli
okoren., , , ,,
A mod IbioI'." -.si
Obstal je, da bi ?ajpl
sapoaZ roko:sj je šel pre-
ko iraskavega.ičela, ZaŠM:
melo je, kfttijč^ bi s prsH
podrsali, po, lubju. Z^zrl
se je iVfjSvoje rolte in po-
stalo ga, jPiiStrah^.Tiiesoče
prste z zadebeljenimi
členki je j pokrivala , per-
gameutnav raskav^, koža.
Od njegovih rok .mu jf;
romal pogled, na ^krošnjo
bližnjega drevesa, ki je
niolelft.TVoZrak^jrogovila;
ste, nj/Egovim,prstom. pO;
dobneveje.
rokej« je krik-
njlf.diifi (>2 dm'jfri.. •
Komaj; se je privlekel
do prve klopi in sedel. Z
roko siije segel > pod suk-
njič, daibi.poslušal srce.
Ledeno ga- je spreletelo.
Srce') je tolklo, .toda bilo
jej tako počasi lit. O,
bog! Slišalo iše je, kot ce
bi kdo od ičasaddo časa
potrkal z dvema leseni-
ma^ palicama,,^ diesi/
HladertJindj mu je pri'
tekel'po 'sencilt;>IOtrl si
ga je i robcem. Na beli
si!!! — Pa jasno. Če piješ alkoholne i>ijače, si pijan. Pa se bom vseeno dobro
odrezal, boš videla. No, kaj praviš Bela o najinem sinu? —
—	David! sram te bodi!!! — BUM!!! vrata se zaloputnejo pred nosom.
No ja, pa drugič. Sram naj me bo? Zakaj pa? Opravil bi prav tako dobro, kakor
ta trebušni oče mojega brata. Maja se je odločila za Pesnika. Moja mati in
moj oče sta me nekoč naredila, čisto nič se ne spominjam, kako, čisto brez
svoje krivde sem se pridrl na ta pijani svet. Ali sem bil mar kaj kriv? Maja
in Pesnik tega zločina že nista mogla narediti.
—	Spet si pijan. —
Tako je moj dragi dobri jaz. Daj mi mir. —
—	Zakaj si se napil David? —
—	Rekel sem ti, da mi daj mir. Krasno se počutim, ne pokvari mi no raz-
položenja, vrag te vzemi. —	-j
—	Kaj si rešil? —
■— Nocojšnjo noč, razumeš. Pri miru me pusti. Jutri me boš mučil. —
—	Kaj si rešil? — i-
—	Hudič naj te vzame, pusti mi malo laži. Nič nisem rešil, tu nI kaj re-
ševati. Kaj pa ti veš. Ali veš, da' sem ga polomil z Jimom? Moj jaz si, vedeti
moraš. Mir mi daj ti pravim. Am pam pet podgan, vija vaja ven. Odpadeš.
Preveč priden si, da bi pil z mano. Izgini! Jutri me boš mučil.
—	Kaj je? — pravi Janez. — Nič, — pravi David, — pijače je'zmanjkalo
in se treznim, še en liter! — Roke postavijo na mizo še en liter, Simo se pre-
buja — kje sem. — Oh, pojdi k vragu, kaj pa je važno kje si. Na pij!-'—Simo
se grdo kremži, želodec seveda, — kar pij, — mu prigovarja Janez, — pozdravil
se boš. In ne telebni spet pod mizo, lahko bi si razbil butico.-' —
— Nekega dne bo naša ladja naletela na ledeno goro, — prerokuje Simo.
Strela nebeška, res se je streznil, na pomoč. ^ Kj, ^ pravi Janez.
Želodec nisem jaz. Želodec je velik lump. Jaz ne pijem zato, da bi potem
kozlal. Simo nesrečno čepi na postelji, grozno se počuti pravi. Rad bi bil že-
lodec, pravi, f>otem bi imel pravico takole komandirati.	i.	.i)^-?-: _
David, že sinoči sem ti poskušal povedati, pravi dobri jaz, Ja, gospod,r.daj
mi že mir. ^^ Prav rad bi crknil. — — Jaz tudi, :—pravi Simo. — Bo že bolje,
—	prične upati David, bolj zaradi Simona, ki je videti zares klavrno, kakor
zaradi sebe. Saj ni bilo kaj reševati. Vse je bilo že v naprej določeno. David,
pa saj tega ne verjameš. Verjameš, da se lahko sam odločaš. V resnici je vse
skupaj vehkanska zmota. Najprej verjameš v svojo moč vednosti in iskanja, —
potem pa BUM, ničesar več.	- - v 'r
Marja, si ti verjela?	ilc bm .od '>2 .:c _ . .;a
■Majaali veš?	- .n ni	rf/. --hb	;;
• OAli bom zvedel?	£' ■ .- od 5?
Nekoč je ležal pod steklom in nad njim so plesali — videllje noge plesalcev.
Umiral je z glasbo. Čutil je svoje umiranje. Lahko bi ga bil izrazil z besedami.
Do nekod. Potem pa nič več, ni bilo prave besede za tisto, za nespomin, bila
je še glasba. Se glasba. Potem.., pa ni umrl, zato še vedno ni vedel. Ali mu
bo tokrat uspelo?;	daj;......
Ali veš Maja, da se ne spominjam tvojega obraza? Imam samo besedo
—	lep. Kakšen je obraz ljubezni Maja? • ■	/ Kiimoir . ri>I/. r^
Ljubezen je Maja.	: c'
David gre obiskat Belo. Simo se je odpeljal s prtljago, avtobus Vižmarje~—
Vič številka 1.	- . >,).	;	ni
—	David!—	. ......;; : .. ,	:{ ;• i,;
—	David?—	' : ? .km ht;.' .rn/^i ,fr>£;	Ijk q rri
No, pa ne. — Kje je mali? — ■ - '>q ■ :,'■:•„'■■: '".d is:
—	S Pavlom sta šla v park.—	"	"	''	•
Seveda, v park. Da si ne boš umazal hlač sinko, ne plazi se po kolenih,
joj;-lahko bi padel z gugalnice--4- poglejte, kako pridnega sina.imam! — oh,
prav briga me.— Si sama?— .j-«n r. . ■ ■ -n .m
—	Sama.—	;; - f^-"/ ^	o ji .v/ ,.
Tako je. Vedno smo sami. Maja! žakaj mi ne prideš pomagat, da zdržim?
Prosim. Tako se bojim zvonca Maja.	•. ..;.',/. ---
—	Me imaš rada Bela?—	.ip,;:. . .-liiia
—	David! Kako le moreš kaj takega vprašati?.rniS --
—	No prav; Pa grem. Rad te imam Bela. — .	T It,
Potem gre. Ni navajen nekomu priznavati svojih čustev. Stopnice, presle-
dek, stopnice, presledek, stopnice, po hodniku viato ven, svetloba, tututu, avto-
busi, avtomobili, ljudje, izložbe ti udarijo v obraz.
38
stala je slutnja mesa. Tako dobro ga je videl. V sebi. V njem. Bolero. Na-
vsezadnje je vendarle glasba. In slutnja. Spomin. In upanje, da bo morda
spoznal, če zdrži dovolj dolgo. Ce ne pritisne na zvonec, ki mu kakor skušnja-
vec visi nad glavo.	jd:
oi —u Dvigni se, greva na zabavo, —je pritulil Janez skozi vrata. — Ne
moreš reči ne, ne bom sprejel. Krasno neumno zabavo. Greva. —
Gresta. Na krasno neumno zabavo. In jutri bo spet želodec kozlal, vrag naj
ga vzame. Same nujnosti. Nekdo je vdihnil vonj tleče tanke rjave paličice
(zdaj so v. modi indijske dišave) — droga je — je rekel. Tudi to je v modi.
Toliko govorijo o mamilih, da res ne gre priznati, kako še nisi poskusil. O ne,
seveda sem, kaj pa mislite, jaz sem moderen človek, jaz sem upornik, igram
se z ognjem, govorim vam kakor izvedenec. Zabava je silno prima dolgočasna,
edino kar lahko storiš je, da se napiješ. Potem pozabiš na dolgčas, pogovarjaš
se sam s seboj. Jaz sem Jimova zmota. Sem uvoženi sin Afrike, stric Tom, ki
se strašno boji avtomobilov, potem me je srečal Jim, ki se avtomobilov ni bal,
kaj še, vse to lahko premagam, zadela me je kap. Jim se je stvari lotil s kijem,
pa ga je polomil in skočil v reko.
—	David, kje pa si? —
—	V materinem telesu, prijatelj. Kaj hudiča te briga, kje sem!--David,
— o, Simo, tudi ti si tu in ti tudi ljubica, kakotiježeime? Vedno pozabljam.
Človek mora imeti ime, da je mogoče z besedo označiti vse, kar že je. Vsi
želijo moje sodelovanje, David, ne pusti nas zunaj, ti želva hinavska, spusti
nas pod svoj oklep, tako osamljeni smo. Jim zleze v strica Toma in... —
torej, gospodična želi zvedeti, kako mi je — hvala, kar dobro, res, kar dobro.
Tole je presneto smešna zabava, -p
—Se ti zdi? —	■ \ .
Vedno hočejo sodelovanje. ..	> . ' -	.
. Ja. Se tebi ne? —	:; H "
/.■ -X ^	- :	^
Lado Planko
IGRA-NJE
FREE JAZZA
Govoriti o igri^ in igranju v free
jazzu kot o nečem »ločenem«, drugač-
nem od »igre« (seveda nam tu ne gre
za igro) igranje v smislu poustvarjanja,
reprodukcije) v katerikoli avtentični,
ne-kultumoindustrijski itd. glasbeni
zvrsti ali slogu, je videti morda lažna.
Rien n'est a Tabri du jeu.
(K. Axelos, Jeu du monde)
entuziastična diferenciacija. Gre nam-
reč najprej za estetiko glasbe in šele
posredno za konkretno glasbeno doga-
janje. Glasba je od svojih začetkov bi-
la določe(va)na ix) nečem zunaj nje,
kar jo je — vsaj formalno, institucio-
nalno — opravičevalo, ji dajalo funk-
tkanini je ,ostala zelena
sled, ki je tako čudno di-
šala. Cisto drugače kot
znoj.i Sprva se ni mogel
spomniti, tedaj pa: spom-
nil se ijer otroštva, ko je
z vrstniki itekal po širnih
gozdovih domačega ;kra-
ja»1f.n:of! lin ])();■ bC
Še isti hip mu je šinilo
v. glavo, od kod! mu je
znan vonj iz injegovega
robca ... Rezali so mla-
da stebla, da bi napravili
piščali iz prožnega lubja.
Kojso lupili skorjo, je ta-
ko dišalo in zeleni sok se
jim je cedil med prsti. ^.
^natanko tako, oi
oq »Pa to je neumno,« 'Si
je rekel.'in-ižamahnil z
iroko, kot f da odganja
vročične privide, i '
»Vse to'so samo živci
— samo živci.«
' s r
Hotel je vstati, da bi
sel domov, pa ga noge ni-
so hotele^'držati. Nemoč-
no je omahnil na klop.
f TTedaj je zaslišal kora-
W ,30 ,pridrsalij, po
gramozu ini utihnili pred
njegovo, klopjo. Dvignil
je glavOj — :pred njim je
stal starec.^ Opiral se je
na grčavo palico in ga
gledal. Imel ije snežnobe-
le lase, iz modrih oči je
prihajal prodoren po-
gled. ^Spregovoril je z
blagim glasom, ki je pri-
hajal iz globine grla: »Ve-
del sem/ida boš tudi da-
nes prišel. Žalosten si,
zato prihajaš ... Jaz sem
vrtnar tega parka. «Ta
drevesa so "moja; sam
sem jih posadil. Niso le-
pa I To so nenavadna
drevesa;' nikjer drugod
jih ne najdeš. Bodi do-
brodošel v mojem par-
ku.«
Mladenič je postal po-
zoren na starčeve bese-
de.
»Ne poznam vas —
kaj želite od mene?« je
rekel in nezaupljivo mo-
tril starca.
On pa se ni dal motiti,
li,-»Dosti takšnih je že
prišlo v moj park,« je na-
daljeval. »Ko ne znajo
več dalje, pridejo sem.
39
Vsem pomagam. Ta park
je javna ustanova — vse
je zastonj.
»Pustite me pri miru!«
se je obregnil mladenič.
»Šest let si hodil s ču-
dovitim dekletom; imam
prav?«
»Od kod me poznate?«
je kriknil mladenič.
»Sedaj si sam. Tako ze-
so sam si — nikogar ni-
maš.«
Mladenič je zaihtel kot
majhen deček.
»Dekle te ni nameno-
ma zapustilo, le zaostalo
je za tabo. Nikoli več te
ne more dohiteti. Zakaj
si jo tako hitro ubiral po
svoji življenjski poti?
Zakaj?... Vse si hotel
takoj. Zakaj se nisi ozrl,
kadar te je klicala, da ne
more več dalje? Tako ra-
da te je imela.
»Vem, vse vem,« je za-
hlipal mladenič. »Popra-
vil bom.«
Starec je molčal.
Fant ga je gledal, poln
pričakovanja, in kot da
bi slutil, kaj pomeni star-
čev molk, je zavpil:
»Saj menda še ni pre-
pozno!« Pograbil je star-
ca za rokav.
»Recite, da ni prepoz-
no!«
»Sedi, ne utrujaj se po
nepotrebnem!« mu je ve-
lel stari.
Nalahno ga je potisnil
na klop.
»Nikamor več ne mo-
reš. Tvoji udje te več ne
ubogajo. Preveč si se
gnal na tvoji poti, vse si
hotel takoj. Mislil si, da
boš srečen, če boš napi-
sal knjigo. Letos so ti jo
natisnili, mar ne?«
»Da,« mu je polglasno
odvrnil mladenič.
»Knjigo imaš, sedaj si
sam.«
»Nisem vedel, nisem
vedel,« je odsotno ponav-
ljal mladenič.
Njegov pogled je po-
stajal vse bolj steklen.
Starec mu je položil
svojo koščeno roko na
ramo:
»Dobrodošel v mojem
cijo ter smoter, smisel, cilj, in to ne
glede na zvrst ali slog: delovne pesmi,
ljubezenske pesmi, religiozna dela ali
simfoničnokoncertne 'skladbe; vsa tra-
dicionalna estetika je glasbo in sebe
naravnavala na nekaj »nad« njo, kar
s samo glasbeno igro ni imelo nepo-
sredne zveze. Od boga in ljubezni do
(doživetja) lepega in resnice, vse je
(lahko) uteleševalo tisto, k čemur je
bil fenomen glasbe naravnan, k čemur
je »težil«. Spor v prejšnjem stoletju
med zagovorniki programske in abso-
lutne glasbe se je izkazal za formalne-
ga, nebistvenega: šlo je za totalnost in
medsebojino (ne)zamenljivost v istosti
. (utelešenosti kot smotru) različnih
smotrov. Noben od njih ni (bil) tota-
len, gotovo pa ostajajo parcialni — ter
tako nezadostni — v prej omenjeni
funkciji, osmišljevati nekaj, kar jim je
po svojem bistvu tuje. Še Adorno, na
primer, ki je heglovsko in sociološko-
historično določeval in opravičeval do-
dekafonijo in dodekafoniste, je nasto-
pal v imenu resnice. (Do absurda je ta
ideo(teleo)loški kriterij prignan v
ZSSR, kjer o delu odloča »ideološka«,
t. j. politična ustreznost, ali v ZDA,
kjer odloča ekonomski faktor).
(Samo)nezadostnost in neustreznost
teo teleo;'ideološkega (logocentričnega
principa glasbene estetike se je ekspli-
cite pokazala ob fenomenu free jazza.
Temu ni bilo mogoče nadgraditi nobe-
nega smotra, nobene funkcije, po ka-
teri bi ga bilo mogoče s pomočjo vse-
mogočnega logosa razvrstiti in ga vred-
notiti v imenu (»raz«) tega ali onega
smisla, vrednote. Free jazz je pritisnil
ob zid tradicionalno estetiko, kajti free
jazz je (teleološko) brezsmiseln (in ne
nesmiseln), je brezvrednoten (ne pa
nevrednosten), je odprto/zaprta (glas-
bena) struktura, je igra.^
»Princip igre je ateleološki princip«
(A. Medved, Esej o slikam plastiki.
Problemi 78'^79). Ni samo slučaj, da se
je igra kot simbol (glasbenega) doga-
janja eksplicirala prav v (free) jazzu,
in da pojava igre kot misli ter free
jazza časovno nekje sovpadata in so-
pripadata. Bistvena kvaliteta jazza že
od njegovega nastanka sem je impro-
vizacija: prindip odprtih možnosti, ne-
predvidljivih perpetuirajočih se situa-
cij. Tudi današnja razvojna stopnja
resne (klasične) glasbe je na praktično
istem nivozu, kar dokazujejo improvi-
zacije, ki jih uvajata npr. Stockhausen
in Globokar. Igra kot opisani način
dogajanja (glasbenega) sveta, kot mo-
daliteta njegove biti, je brezkončna (ne
neskončna), ni naperjena proti ničemur
zunaj sebe, njena pravila so pravila
dogajanja, (glasbeni) svet in (glasbena)
igra sta sodoločena in sodoločujoča,
kot pravi Axelos: »Igra (sveta) je .ti-
sto', kar nima sebi zunanjega pomenje-
nja, vsebuje vsa. Vsak smisel in vsak
cilj, vsaka resnica in vsako pravilo je
v njej.« (Jeu du monde.)
Tradicionalni jazz je v dobršni me-
ri zavezan totalnosti, t. j. konvenciji po
merilih in z merili tradicionalne este-
tike, free jazz pa se ne samo osvobodi
totalnosti (in zapade pod drug, po
Adornu v imenu resnice nastopajoč za-
kon: dodekafonijo), temveč se v njem
totalizira aleatoričnost improvizacije
(igre); aleatoričnost je z možnostjo
konisonantnih — in po njih disonant-
nih — intervalov in harmonij sodolo-
čena in sopripadajoča nujnost: free
jazz se razkriva kot igra, kot odprto/
zaprta struktura. Vprašanje organiza-
cije tonskega materiala se torej ne po-
javi več na nivoju nasprotja totalnost/
atonalnost, ampak »nad« njim, čeprav
ga vsebuje; zavezani smo pač pojmom
in terminom tradicionalnega vedenja
o glasbi. Total(izira)na aleatorika se-
veda ni in ne more biti omejena na
eno samo razsežnost, takšna dvojna
strukturiranost je prisotna v vseh:
kontrapunkt oziroma harmonija sta
podobno osvobojena (od zunaj polože-
nih, osmišljenih) zakonov: princip igre
je princip razsrediščenja. Instrumenta-
rij in predvsem modeli stare estetike
in znanosti o glasbi odpovejo': akordi
in harmonski sklopi ne podlegajo mo-
dulaoijam (v starem smislu besede), ne
delujejo več z zvočno barvo itd. Vsako
sozvočje (sozvenenje) je »smiselno«,
ko ker je igrano, igrajoče ali izigrano.
Orkestracija (prav tako v tradicional-
nem smislu besede) je radikalno spro-
blematizirana, spreobrnjena. Princip
totalne improvizacije omogoča svo-
bodno (pre)oblikovanje materiala; v
zvezi s tem jemlje free jazz znova v
premirslek še druge, celo osnovne for-
malno gradbene elemente, npr. temo,
ki je integralna samo v zasnovi, v za-
snutku, nato pa jo vsak od sodelujočih
(soigrajočih) znotraj 'kompleksnega
glasbenega dogajanja razvija, modifi-
cira, razgrajuje, nadgrajuje po svoje.
Free jazz radikalno izprašuje (kar je v
manjši meri prisotno že v klasičnem
jazzu) tudi sam glasbeni jezik.^
»Neulovljivost«, »odsotnost« pravil,
alogična (ateleološka) strukturiranost
free jazza so, poleg nerazumljivosti,
najbolj pogosti očitki, ki letijo nanj.
Ireverzibilnost teh estetskih misli, ne-
reflektiranost lastnih postavk in zmož-
nosti ter sterilnost njihovih modelov
nas samo še potrjuje v premišljevanju
značaja free jazza in kot igre
40
1 o fenomenu igre so pisali, omenil jiJi
t>om samo neicaj: Huisinga, Caiilois, Bor-
ges, Finlc, Axelos, pri nas A. Medved.
^ Ob strani puščam tu problematil<o
igre kot simbola (glasbenega) dogajanja
sveta. V tem fragmentarnem zapisu slcu-
šam nakazati pot k estetiki free jazza in/
kot igre. Prav tako nisem načenjal odno-
sov med človekom/igralcem (igrajočim) in
(glasbeno) igro.
KAJ JE
POVEDAL
PREDSEDNIK
POPIT?
(na 23. seji CK ZKS)
dimitrij rupel
Kaj nam prinaša najnovejša seja cen-
tralnega Icomiteja slovensice partije? Kaj
prinašajo politične izjave tega sestanka,
kaj sploh politična beseda te jeseni? Zdi
se, da oživljajo razmišljanja, ki smo jih
nekako pozabili — ali je bila doba poletja
tako dolga, smo se mar bolj zanimali za
valutne težave po svetu, za lastne gospo-
darske težave, za gospod,arske težave na
svojem delovnem mestu? Smo se prepro-
sto uspavali v razkošju poletja? Ali pa je
jezik, ki ga ta hip posnemamo z najraz-
ličnejših tribun, res ostrejši, kot smo bili
vajeni? Je na to vplival nedavni obisk
Brežnjeva, je to skrb za notranjepolitično
konsolidacijo, za varnost dežele?
Tu je akcija petindvajsetih poslancev,
o kateri smo že pisali, ki pa jeza in ve
selje nad njo nekako ne potihneta, in sku
šata povesti politična razmišljanja v glo
bine, ki se jih sicer morda ne bi dotikali
Je ta globinska operacija nujna, pogojena
z resnimi političnimi interesi?
S kratko analizo teksta uvodne besede
predsednika CK ZKS k peti točki dnevne-
ga reda (poročila sekretariata CK ZKS: o
delu sekretariata CK ZKS med 20. in 23.
sejo CK ZKS; o stališčih, ki jih je sekre-
tariat CK ZKS -sprejel o akciji nekaterih
poslancev — komunistov pri kandidiranju
članov predsedstva SFRJ iz Slovenije in
o izvajanju sklepa 21. seje CK ZKS o
ustanovitvi občinskih organizacij ZK v
Ljubljani) 23. seje CK ZKS — bomo po-
^ O problematičnosti znanstvenega iz-
računavanja in izpraševanja umetnosti je
pisal A. Medved v 97. številki Problemov
(Vprašljivost znanstvenega raziskovanja
umetnosti).
Pix)blematiko semantičnih razsežnosti
v jazzu je načel M. Dekleva v Glasbeni
mladini.
skušali izluščiti jedro predsednikove poli-
tične ocene in napovedi, predvsem pa do-
ločiti strukturo političnega pogovarjanja na
Slovenskem ta čas.
Predsednikovo razpravo smo opazovali
predvsem s treh vidikov, ki so ponujeni
sami od sebe, prav tako smo ta komentar
razdelili v tri točke:
1.	vprašanje ideološko-zgodovinskega
konteksta, v katerem se je obravnavala
imenovana akcija poslancev;
2.	vprašanje avtentičnih političnih inte-
resov različnih političnih dejavnikov na
Slovenskem — s posebnim ozirom na ter-
min »igra«;
3.	vprašanje političnih mitologij in po-
pularnih oznak-etiket.
Ad 1:
V prvem odstavku svoje razprave pred-
sednik Popit govori o posebni pozornosti,
ki jo je pritegnilo poročilo sekretariata CK
ZKS o »poslanski zadevi«. V drugem od-
stavku je govor o ustavnih amandmajih.
Govornik je prešel s posebnega in kon-
kretnega na splošni in širši problem. To
je storil, da bi pokazal kontekst, v kate-
rem se je godila akcija poslancev, oz. da
bi temu konkretnemu dejanju dal pravi
položaj in težo. Ta širši kontekst je vpra-
šanje po-reoo/uc/onarnega obdobja v socia-
listični revoluciji. Položaj je takle: ko so
se po svetu socialistične revolucije nehale,
so se kot njihovi dediči v večini primerov
ustalile, oz. razvile restavracije pa biro-
kratsko-tehnokratski absolutizmi. Posebno
usodo in vlogo pripisuje govornik naši re-
voluciji in našemu porevolucionarnemu
razvoju, ki je šel po srednji (neskrajni,
ne-ekstremni) poti, po poti demokracije in
samoupravljanja. Nov vrh (če ne sklenje-
na, nemotena linija razvoja) revolucije
(revolucionarne kontinuitete) predstavljajo
ustavni amandmaji: »...z ustavnimi do-
polnili ... razvijamo in krepimo temelje
slovenske državnosti s socialističnim sa-
moupravnim sistemom. To «o dalekosežne
spremembe, ki po vsebini pomenijo revo-
lucionarno spremembo in nadaljevanje
naše revolucije ..
Vzpostavljeno je naslednje razmerje:
na eni strani akcija poslancev, na drugi
edina neekstremna revolucionarna pot na
parku.«
»Ne! Spustite me v
mesto ... lepo prosim ...
samo še enkrat... vse
bom popravil.
»Pojdi, če zmoreš,« mu
je odvrnil starec. »Po
treh prehojenih korakih
se boš zgrudil. Zamudil
si.«
Mladenič ga ni več sli-
šal, samo svoje srce je še
čutil. Utripalo je v ena-
komernih zaporedjih, kot
če bi nekje, daleč v goz-
du, drvarji podirali dre-
vo.
»Tok ... tok ... tok,«
je pela sekira.
Zvok sekire pa se je
mešal s starčevimi bese-
dami:
»Ostani tukaj; ozri se
na vsa ta nenavadna dre-
vesa, ki sem jih posadil.
Vsako ima svojo pretek-
lost ... pridi! Pripovedo-
val ti bom o njih. Poslu-
šaj, kako stokajo, kadar
se veter zaganja v njiho-
ve krošnje ... Ti je všeč
tulipanovec? ... Poznaš
to drevo? ... Pridi!«
Starčev božajoči glas
je fanta predramil. Kot
začaran se je dvignil s
klopi — utrujenost je
prešla. V nekakšnem pol-
snu je sledil starcu.
»Je še daleč?« je spoto-
ma vprašal.
Starec se je obrnil in
dejal:
»Vidiš tisto jaso med
drevesi? ... Samo še ne-
kaj korakov je do tja.
Opri se na moj komo-
lec... samo še nekaj ko-
rakov ...
Nedelja. Med drevesi
je vel prijeten hlad, med
gostimi zelenimi krošnja-
mi so se lovili sončni
žarki.
Lahna sapa je nosila s
seboj opojni vonj po
smrekovih iglicah. V par-
ku je bilo polno spreha-
jalcev.
Po beli potki je prišla
starejša ženska — sprem-
ljal jo je plavolas fant.
Nosila je temno, dolgo
41
obleko. Na glavi ji je po-
čival klobuk, izpod širo-
kih krajcev pa so kukali
rjavi, kratko pristriženi
lasje. Kljub letom je bil
njen korak lahkoten. V
pasu je bila še zmeraj
vitka. Nosila je očala z
okvirom iz biserne mati-
ce, ki ni mogel skriti nje-
nih, še vedno lepih, veli-
kih oči. Polne, nekoliko
blede ustnice, so dajale
slutiti, da je bila nekoč
zelo lepa.
Na licih ji je poči-
val spokojen nasmešek.
Sprehod s sinom ji je
dobro del. V parku misli
ne hitijo z brezglavo na-
glico. Ujamejo se v ko-
rak z nogami, ki zložno
korakajo od drevesa do
drevesa.
Ko sta prispela do
majhne jase, je njen ko-
rak zastal. Pogled ji je
splaval k drevesu, ki je
samevalo sredi trate. Ob-
stala je; na obrazu se ji
je videlo, da razmišlja.
»Nenavadno,« je deja-
la.
»Kaj je nenavadno,
mama?«
»Ljudje hodimo po
svetu kot slepi. Toliko-
krat sem se sprehajala po
tem parku, pa se mi zdi,
da sedaj prvič vidim to
drevo ... Mar ni čudovi-
to? ... Kako lepe cveto-
ve ima — žalostno lepo-
to izžareva. Verjetno za-
radi barve cvetov. Lila
barva je tako otožna ...
Kaj meniš?«
»Da, mama,« ji je od-
sotno odvrnil sin.
Ona pa je dalje strme-
la v drevo, ki je obračalo
velike čašaste cvetove
proti oblakom.
Sin se je nemirno pre-
stopal.
»Le zakaj so cvetovi
obrnjeni navzgor?« se je
polglasno vprašala, kot
da sluti, da je sin ne po-
sluša.
»Razprti so kot prose-
če dlani. . . Zakaj?«
»To je zato, da ulovijo
več svetlobe.« ji je hlad-
no pojasnil sin.
svetu — ki se je izognila restavraciji in
absolutizmu. Da je predsednik Popit me-
nil razpravljati o poslanski aferi ravno v
smislu teh osnovnih koordinat, potrjuje še
podčrtani stavek: »Mislim, da je na mestu
občutljivost za vse tisto, kar ne utrjuje
državne in samoupravne pozicije Sloveni-
je ..
Poskusimo si nekoliko podrobneje ogle-
dati, kaj je s temi stavki napovedal pred-
sednik ZKS. Samo po sebi umevno je, da
je kontinuiteta revolucije bistveno politič-
no-ideološko vodilo — nekakšen pogoj
sine qua non. V današnjih razmerah revo-
lucionarna kontinuiteta pomeni ustavne
amandmaje, spreminjanje ustavnih določil.
Revolucionarna kontinuiteta bi bila ogro-
žena, če ne bi utrjevali teh določil in spre-
memb, kar pa nadalje pomeni, če ne bi
utrjevali državne in samoupravne pozicije
Slovenije. Če ne bi utrjevali državne in
samoupravne pozicije slovenske družbe, ki
se oglaša v ustavnih amandmajih, pa ne
bi ogrožali samo revolucionarne kontinui-
tete Slovenije in Jugoslavije, ampak bi
avtomatično padli v skrajni, ekstremni tir
socialističnih revolucij, v restavracijo bur-
žoaznih ali petrifikacijo totalitarnih biro-
kratsko-tehnokratskih odnosov. Torej smo
pred naslednjo dilemo: ali utrjevanje dr-
žavne in samoupravne pozicije Slovenije,
ali propad revolucije, zdrknjenje na nivo
zavoženih revolucij sveta — kar je de-
jansko svetovna in zgodovinska dilema,
saj so vanjo zapletene vse mogoče revo-
lucije in smo menda na takšni točki, ko
statiilnost pogoj/e/na, oz. vprašljiva —kar
spet pomeni, da imamo Slovenci po eni
strani edinstveno priložnost, da postane-
mo primer, zgled, zgodovinska avantgar-
da, na drugi strani pa obstajajo najrazlič-
nejše nevarnosti, ki lahko popolnoma pre-
obrnejo zgodovino v mračno smer (reak-
cija, konservacija...).
Tretji in četrti odstavek predsedniko-
vega teksta spet omenjata poslance — in
sicer skušata zmanjšati pomen zadevne
akcije, ugotavljata, da gre za vse skupaj
tri poslance, ne za petindvajset, saj so
se marsikateri od njih slučajno znašli na
spisku; ob tem pa >akcije« ni potrebno
ponovno ocenjevati — saj »obstajajo tež-
nje, ki namenoma razpihujejo polemiko
in s tem skušajo odvrniti pozornost od
bistva stvari«. Polemika o akciji, prav ta-
ko pa tudi akcija — v njej je vse polno
nebistvenih, naključnih prvin, tako pravi
predsednik Popit — ni bistvena, ni po-
membna. Akcija bistvo skriva, prikriva.
Bistveni in odločilni so vsekakor ustav-
ni amandmaji — to pa na ta način, da
poleg svoje konkretne vsebine — utrje-
vanja državne in samoupravne pozicije
Slovenije — vežejo nase zgodovinske di-
leme socializma na razpotju med buržoaz-
no reakcijo in totalitarizmom. In tu zdaj
nastopijo naši poslanci s predlogom do-
datnega kandidata za predsedstvo SFRJ,
ki ni uspel niti v prvi inštanci svoje ne-
-samoupravne, nedemokratične poti do
kandidatne liste. Mala peščica poslancev,
ki je celo po besedah predsednika Popita
zagrešila nepomembno dejanje, se nena-
doma znajde v kontekstu svetovne zgodo-
vine — nekako v spopadu z vrhuncem
svetovnih socialističnih revolucij! In jasno
je, da — če bi se odločali med svetovnim
prvenstvom in nepomembno, osamljeno
akcijo poslancev (ki so bili povrhu samo
trije?!) — ne bi mogli imeti posebnih po-
mislekov.
Toda konflikt, dilema je zastavljena z
vso resnobo: čeprav imamo v mislih in
dejanjih pomembne reči, kot je vpraša-
nje političnega sistema v najširšem pome-
nu besede, moramo razmišljati o protina-
padu v obliki »neodgovornega kor^a« po-
sameznikov! Premislimo — kako naj bi
trojica zbeganih poslancev ukrivila našo
socialistično pot! Kako naj bi akcija, ki
ni imela niti sreče, niti uspeha, niti pod-
pore, niti ni bila lx)gvekako spretno za-
snovana, niti ni posegla po begvekako
prevratnih kadrovskih zamislih (E. Kardelj,
E. Petrič) — zavrla samoupravljanje v naši
deželi in nas pahnila bodisi v kapitalizem,
bodisi v stalinizem?
Toda — kakor da nekaj v našem ra-
čunu ne drži? Ali je samoupravljanje v
Sloveniji, tako rekoč revolucija pri nas
v tako slabotnem položaju, da bi jo bilo
mogoče zlahka omajati? Saj takšna boja-
zen ne more biti resna politična hipoteza?
Če pa tako mislimo, si moramo zastaviti
spet drugačno vprašanje: ali ni morda
predsednik Popit sam nekoliko »razpihnil«
nedolžne aferice? Če pa še na to vpra-
šanje ne moremo dati pritrdilnega odgo-
vora, se moramo problema lotiti še z nove
plati in poiskati v tekstu drugačne inter-
pretacije. Poiskati moramo neko bistve-
nejše ozadje »poslanske akcije« oziroma
predsednikove kritike, saj da bi bilo v
nevarnosti bistvo naše in svetovne revo-
lucije, oz. ustavne preureditve naše dr-
žave in republike — bi ga moralo prekriti,
zatemniti kaj usodno in strašno orodje in
orožje. Da bi predsednik slovenske partije
brez potrebe razpihoval nepomembne, ob-
robne, nebistvene škandalčke — komaj
verjamemo.
Ad 2:
Predsednik CK ZKS je v četrtem od-
stavku ^ svoje razprave spregovoril o dez-
orientačiji in slabljenju akcijske sposobno-
sti Zveze komunistov. Nadalje je precej
prostora posvetil vprašanju partijske di-
scipline in enotnosti delovanja članov ZK.
O teh problemih je resda govoril shema-
tično, nekoliko tudi v jeziku, ki smo ga
nekako pozabili, zelo načelno, kategorično
in seveda — kot je za takšen jezik pra-
vilo — ne da bi načenjal problematična
mesta — v glavnem pripovedujoč odgovo-
re, ne da bi se temeljito porazgovorili o
vprašanjih. Ta jezik je gotovo jezik poli-
tične akcije, direktni vzvod pragmatične
politike — in o teoretični preciznosti naj-
brž niti ni ustrezno razpravljati (seveda
ne mislim, da ne bi bilo potrebno na me-
stu, kot je zbor centralnega komiteja, ostro
— tudi teoretično določiti domet posamez-
nih kategorij). Kljub našim pripombam o
jeziku pa je treba zgornjim problemom
(dezorientacija, disciplina ...) posvetiti vso
pozornost in predsednikove besede v ce-
loti resno obravnavati.
Kritiko akcijske slabosti partije je Po-
pit kasneje povezal z obžalovanjem po-
rasta tehnokracije in tehnokratske misel-
nosti, oz. porasta delovanja »centrov eko-
nomske moči, ki se oblikujejo in delujejo
zunaj vpliva samoupravljavcev«. Z drugi-
mi besedami, ZKS se ni dokopala do pra-
vih instrumentov, da bi bila kos novim
gibanjem, predvsem v gospodarstvu. Ta
gibanja partija ugotavlja, vendar je proti
njim nekako brez moči. Se drugače pove-
dano: pojavljajo se moči, nič več v soglas-
ju (morda verbalno v soglasju) s politiko
partije.
O temelju in rešitvah tega konflikta, ki
se v različnih formulacijah sicer že nekaj
časa pojavlja v naši politiki, na tem me-
stu težko razpravljamo, bržkone pa gre
za dovolj bistvena vprašanja, da se za hip
42
vrnemo k našim dvomiom glede hipote-
tičnega konflikta na relaciji: poslanci —
zgodovina socializmov, še posebej, ker se
nam je prav tam zastavilo vprašanje bor-
be moči in vprašanje sposobnosti kljubo-
vanja temeljni orientaciji naše družbe. Ne-
kako zmajevali smo nad možnostjo real-
nega spopada na imenovani relaciji (po-
slanci — socialistične revolucije). Toda
—	predsednik Popit je v toku svojega
teksta nekoliko dopolnil definicijo poslan-
ske akcije, saj je večkrat omenil dozdevne
sile za poslanci — in jih končno tudi iden-
tificiral kot nasprotnike konkretnih poli-
tičnih dogovorov v naši republiki, oz. kot
»centre ekonomske moči«, ki se izmikajo
kontroli partije. Vprašanje je, ali je dobro
identificiral poslanske namene (naše mne-
nje je, da se mu to ni posrečilo in da je
uprizoril nepotreben show — sicer v ne-
kem smislu dovolj zgovoren, o tem poz-
neje) — vendar smo se vsaj v »drugi stop-
nji« dokopali do resničnega konflikta.
Konflikt je na relaciji: nekontrolirani cen-
tri ekonomske moči/tehnokracija -— par-
tija čuvar revolucionarne kontinuitete. V
tem primeru se nam vprašanje moči »pre-
vesi« na drugo stran: dejansko je sklop
»revolucionarne kontinuitete« šibka moč
in premoč je na strani ekonomskih gibanj.
Pravzaprav ne gre preprosto za nekakšne
revolucionarne lovorike, ampak za ideolo-
gijo pripadnosti revolucijam — in ta ideo-
logija 'se kaže v našem konfliktu, takšnem,
kot ga je narisal predsednik ZKS — šibka
stran, nemara tako šibka kot »poslanska
akcija« in je bil Popit v svojih začetnih
besedah vendarle pravičen sodnik, ko je
določil za soigralca poslance in svetovne
revolucije.
Z drugimi besedami — sam predsednik
ZKS je implicite pokazal na nezadostno
moč socialistične ideologije, oz. na neza-
dostno moč koncepta državne in samo-
upravne pozicije Slovenije — seveda vis-
-a-vis ekonomskim gibanjem, ki nekontro-
lirano rasto zunaj vizirja ZKS. Še drugače
—	ustavna dopolnila, spremljana z ostro
akcijo ZKS in njeno notranjo disciplino,
učinkovito organizacijo in enotnostjo —
naj bi zaustavila nekontrolirano rast eko-
nomskih centrov moči, ki so seveda tudi
politični centri moči. Edino na ta način
bo še mogoče ohraniti revolucionarno kon-
tinuiteto ! ZKS se tedaj mora ponovno kon-
stituirati kot moč. Ker pa vidimo, kakšna
je moč ideologije in verbalne pripadnosti
revolucijam (na primeru poslanske akcije),
najbrž istovrstna moč ne bo zadostna, da
bi »ukrotila« nekontrolirano drvenje teh-
nokratsko-ekonomskih struktur. Moč ZKS
se bo morala povečati, konkretizirati —
materializirati. Partija ni debatni klub, je
bilo rečeno z govorniškega odra, temveč
organizirana sila. Tu ni kaj prida razpra-
ve, ampak akcija. Seveda nimam namena
izdelati politološke študije aktivizma in iz-
vora akcije (Mojca Drčar je na primer
problematizirala vprašanje enotnosti, ki
naj bi nastala po dolgotrajni notranji raz-
pravi — kar najbrž res nekoliko diši po
diskusijskem klubu — kot alternativo pa
je nakazala tako rekoč diktatorsko-oblast-
veno pot), vendar se s pravico vprašam,
kdo daje signal za akcijo, če ne volja
ljudstva — ta pa najbrž mora biti večkrat
preverjena, konzultirana... ali pa je volja
ljudstva spet mitologija, razredna solidar-
nost mitologija, delavski razred mitologi-
ja, demokracija ... lepa beseda?!
Da ne bi prišlo do razkroja ZK — tako
sklepamo iz govora predsednika Popita —
se moramo držati »pravil igre, oziroma
obnašanja v našem demokratičnem siste-
mu«. Gre tedaj za igro, za pravila in ob-
našanje. Tu je predsednikov jezik neko-
liko konkretnejši, bolj realen in bolj ra-
zumljiv. Gre za igro, v kateri bo zmagal
spretnejši in močnejši — ideologija, lepe
besede so postranska stvar. Predsednik
ZKS bodri »igralce«, naj se usmerijo k bi-
stvu, naj se držijo pravil, discipline. Bo-
drenje glede prvenstva v socialističnih re-
volucijah najbrž ni potrebno, saj smo vsi
»za«. Cilj je nesporen, vloga nasprotnikov
zanemarljiva. Ce igramo za svetovno pr-
venstvo v revolucijah, je zmaga vnaprej
dobljena, ker se je bati, da merila, ki bi
rangirala tovrstne igralce in nasprotnike,
še niso dovolj precizna — saj je znano, da
se na takšno prvenstvo sklicujejo tudi
Sovjeti v primeru okupacije Češkoslova-
ške.
No, tudi na vprašanje, če kontinuiteta
revolucij pomeni direktno slovensko drža-
vo, bi bilo mogoče najti več različnih od-
govorov. Ali je res mogoče obsoditi (ali
»biti občutljiv« za) vse, kar ni natanko
utrjevanje državne in samoupravne pozi-
cije Slovenije (recimo umetnost ali pa zna-
nost sta redkokdaj uglašena direktno na
tovrstne poUtične projekte)? Upam tudi,
da ne bo oglašen za razrednega sovražni-
ka vsak, ki se bo vprašal o utemeljenosti
deklaracij o revolucionarnem primatu —
ali o definiciji delavskega razreda, demo-
kracije, tehnokracije — z ozirom na Po-
pitove opredelitve.
Na videz je Popitova ost uperjena zo-
per one, ki se po svoje »igrajo« v težkih
revolucionarnih časih. Argument je zgo-
dovinska odgovornost, cilj in način —
enotnost partije na platformi slovenske
samoupravnosti in državnosti v okviru
novih amandmajev. V tem trenutku se
igra konča. In najbrž ne namenoma se je
govorniku »posrečila« nevarna besedna
domislica: najprej je zatrdil, da gre za
igro in dogovorjena pravila — kmalu nato
—	v šestem odstavku pa je preklical:
»Igrali bi se z usodo lastnega naroda...
če bi dopustili, da nam... spodkopuje-
jo...«. Igre ne bo (ali pa je govorniku
žal, da se je izdal?), stvari so preresne,
da bi se igrali. Ali z drugimi besedami,
tako kot je bilo najbrž mišljeno: — nihče
(razen nas) se ne bo igral! Kdor bi se
kakorkoli prekršil zoper enotno (najbrž
gre predvsem za enotnost vodstva) poli-
tiko, bo obsojen igranja, hazardiranja, pod-
cenjevanja — in tu krhko čakajo vse sve-
tinje: narod, delavski razred, revolucija!
Mimo pasti, ki so opazne na prvi pogled
—	gre namreč za očitne grožnje — čaka
še subtilnejša diskvalifikacija za vsak pri-
mer. Nekonformnemu političnemu glasu
je namreč obljubljeno izobčenje iz najviš-
jih mitologij, kar samo na sebi (še po-
sebej za delavsko partijo) ne bi smelo biti
problematično, postane pa problematično
na nivoju množičnih komunikacij. V Po-
pitovem govoru nahajamo dva različna,
med seboj nasprotujoča si jezika: prvi je
jezik ideologije, ki pristaja na vrsto kli-
šejev, ki smo jih že nekoč poskušali od-
pravljati na primeru sovjetske terminolo-
ške poplave; drugi pa je jezik sodobne
politike, ki je igra moči.
Ad 3:
Opraviti imamo z grožnjami. Cim dlje
traja govor, tem besneje švigajo »reakcio-
narni modeli«. Poslanska akcija ni nasto-
pila slučajno, ampak se je pojavila, ko
je zadan smrtni udarec tehnokraciji —
poslanci so kar tehnokratje ali njihovi za-
vezniki. Se več — predsednik Popit »pri-
»Ne morem si odpusti-
ti, da sem tolikokrat pre-
zrla to drevo. Kako je ču-
dovito! Spominja me na
velik šopek tulipanov —
le kako mu pravijo?«
»Mar ne veš?« jo je ne-
strpno prekinil sin.
To je tulipanovec. Edi-
ni je v tem parku. V
vsem mestu je samo ne-
kaj teh dreves.
Verjetno so prekrhka
za naše podnebje.
Petri Rudolf
KOMUNISTE STRELJAJO,
MAR NE?
Pri petih letih se mi je
zgodilo, da sem peljal mlajšo
sestro D kino. Imela sva pre-
malo denarja in o vrsti pred
mano stoječi vojak je kupil
eno samo vstopnico. Seveda
sem sestro poslal domov;
filma tako ne bi razumela,
ker sta se en moški in ena
ženska ves čas nekaj prijema-
la in objemala in še sam ni-
sem vedel, za kaj gre. Sestra
je prijokala domov, mene pa
je mama krepko premlatila.
Sicer pa kaj je to v pri-
merjavi s Kocko, ki se prosti-
tuira na Anteni, ko mu zmanj-
ka denarja, pa še predlaga
mi, naj mu za en teden po-
sodim žensko; da gre na
morje.
Delo od drugega avgusta in
Tanjugova vest, da je bil Jo-
sip Djerdja na daljšem prija-
teljskem pogovoru pri pred-
sedniku Nimeiriju.
Ce dobro premislim, me
najbolj jezi, da ne vem, pri
čem sem. Berem, da so se ne-
kateri poslanci neodgovorno
vedli, ko so volili predstavni-
ke v predsedstvo; radio pra-
vi, da so v Domžalah enega
izmed teh neodgovornih vrg-
li iz partije, pa še vedno ne
vem, v čem je bila ta politič-
no nevzdržna poteza. Potem
mi Marjan med branjem
strukturalizma v postelji po-
ve, da so ti neodgovorneži
predlagali amandma, po kate-
rem bi bil lahko še kdo drug
izvoljen, pa da to ni bilo
prav. Ampak Marjanu se to
ne zdi fajn.
Ne, saj ni nič narobe. Am-
pak blazno me jezi, da ne
vem, za kaj v resnici gre.
43
Brezmejno občudujem pse,
ki mirno lulajo — od skup-
ščine in policije pa do zad-
njega grma v Tiooliju.
Najbolj prisrčen pijanec je
še vedno tisti, ki je nekega
toplega avgustovskega dne
mirno polulal Daj-dam. Kdo
bi ga motil.
Polulaj se študent na cesti.
Pa ti bo lulanja enkrat za
vedno dovolj.
O, Jaša, Jaša. Opsuj mi ma-
ter božjo in oba konja in
poln voz kukuruza zrno po
zrno pa ti bom opsoval bo-
ga in svetega duha in bova
prišla na sodišče, kjer ti bom
pred poravnalnim svetom
opsoval še kakega zemeljske-
ga svetnika in bova bot. Po-
tem greva lahko skupaj v
Sudan streljat komuniste —
za arabsko stvar.
To res ni človeško. Kaj me
briga metafizika in dialekti-
ka, zame so pomembni samo
človeški odnosi, se razburja
Aljoša, ker misli, da vsi ljub-
ljanski študenti vidijo v njem
rusfeega vohuna.
Potem so ustrelili mojega
sodelavca E1 Ato. Pred dr-
žavnim udarom sva se srečala
v Londonu. Pa je šlo vse k
hudiču. Šele kasneje sem po-
mislil, da bi lahko ustrelil
Nimeirija in še koga in bi se
stvar morebiti v našo korist
zasukala. Pa kaj; Nimeiri je
pobil in še bo vse komuniste.
Ker za arabske socialiste so
trije največji sovražniki —
komunisti, Izraelci in Ameri-
kanci. Ostaneta še bog in
alah in hvaljeno bodi njuno
ime.
Stvar premisleka je, ali naj
pošljem k vragu vsakega pu-
pilčka posebej, potem še vse,
ki so komunisti, ker imajo
zasluge po položaju, potem
mlade neizobražene radikalce
z nezrelimi novolevičarji
vred, potem karieriste —
ampak najprej vsakega pose-
bej in osebno,- nato bi začel
z načrtnim uničenjem vseh in
vsga. En velik boom.
Milanu se je razvezah in
ker je videl že skoraj ves
svet (mož je že v letih in
pravi, da vse skupaj en kure
gleda) in še danes bere So-
krata (praviš, da je tako, jaz
čakuje« nov konflikt ob nadaljnjih ustav-
nih spremembah, ko bo šlo za »deprofesio-
naJizacijo« politike — posebej v skupščin-
skem sistemu. Kdor bo kakorkoh želel
razpravljati, spraševati, imeti svoje mne-
nje glede »bodočega« skupščinskega siste-
ma (mimogrede — aktualni skupščinski si-
stem je malo manj kot buržoazna iznajdba
—	predsednik Popit je nanj tako rekoč
prilepil pečat buržoaznega parlamentariz-
ma), o katerem neposvečena javnost sicer
še zelo malo ve (šlo naj bi za ukinitev
stalnih poslanskih mest?!), bo že od Popi-
tovega govora naprej določen, determmi-
ran po reakcionarnem »modelu«. Lahko
bi pa — uporabljajoč Popitov besednjak
—	rekli, da se celo bori za »oblast in
položaj«, pa še celo »breznačelno«. (Kaj
je bolj breznačelnega od politične »igre«?)
Uporabljena so velika imena, bleščeča
gesla. Ali smo si popolnoma na jasnem,
kako razumemo tehnokracijo? Kaj pomeni
center ekonomske moči? Kaj je danes de-
lavski razred? Kaj revolucionarno? Zdi se,
da ne moremo sprejeti govora predsedni-
ka ZKS brez strahu pred novimi mistifika-
cijami, novimi mitologijami, novimi trans-
cendentalnimi zavezami. Dokler ne bomo
v našem političnem jeziku definitivno de-
šifrirali — tj. znanstveno razložili (in ne
nato razlag držali) — večpomenskosti raz-
ličnih pojmov, tako dolgo se bomo vsi
skupaj gibali na relativno zameglenih, pa
(ne)varnih (za manipulacijo) tirih politič-
nega intuitivizma, amaterizma in samovo-
lje. V tem smislu se je tudi bati napove-
danih skupščinskih sprememb — saj ima
dcpnofesionalizacija lahko dvojno rezilo —
še posebno če bo dejansko pomenila pro-
fesionalizacijo na nižjem nivoju, recimo
na nivoju občinskih »etatizemčkov«, v ko-
likor bi bil republiški v resnici presežen,
da ne govorimo o državi.
PREDNOSTI
IZDAJAVSTVA
taras
kermauner
Rad bi spregovoril o avantgardi, o kul-
turni, literarni avantgardi — a ne nasploh,
ne programatsko, ne emfatično ali odklo-
nilno, se pravi ne apriorno glede na to,
kaj naj bi bila ali kaj ne more biti; po-
vedal bi nekaj besed o lastnem — povsem
konkretnem — odnosu do konkretne, to
je današnje slovenske literarne avantgar-
de; moje razpravljanje pa se seveda ne
bo tikalo samo pojasnjevanja empiričnih
razmerij med tem gibanjem in mano, pač
pa bo impliciralo tudi teoretske in eksi-
stencialne probleme. To bom storil tem
laže, ker je moj odnos z najnovejšo slo-
vensko avantgardo, s tisto, ki se je for-
mirala tam okrog leta 1964, pa še zmerom
ostaja avantgarda, saj dobiva vsako leto
nove sokove in živo kri, dvoumen, dvo-
rezen, kar se da dvojen. Konservativci mi
očitajo, da sem večen in najbolj pristen
avantgardist, torej nekdo, ki tako rekoč
poklicno koketira z vsem novim, pravi
avantgardisti pa me pošiljajo tja, kamor
po svojih letih in generacijski pripadnosti
sodim, to je že med stare, zastarele. Po-
zicija torej, ki je po svoje zelo ugodna,
saj dopušča kritičen in samostojen odnos
tako do enih kot do drugih, ne utesnjuje
ga namreč nobena zavezujoča vez — ne
do absolutnih Vrednot, na katere prise-
gajo stari, ne do programatskega kriti-
cizma, ki se mu ljubezenjsko vdajajo mla-
di. Najbrž je to klasična pozicija pravega
intelektualca, ki hoče biti absolutno svo-
boden, zmerom znova izbirajoč, avtode-
terminirajoč, in se zato ne more izogniti
usodi, da bo ostal absoluten izdajavec —
ta pozicija pa, kot dobro vemo, nobeni
sekti, gibanju, stranki, generaciji, zavezi,
skupnosti ne more biti po godu, saj po-
meni temeljno subverzijo vsega monolit-
nega, monoteističnega, monističnega, enot-
nega, celovitega, totalitarnega in totalizi-
rajočega, ob kratkem vsega tistega, čemur
se s svojim praktičnim življenjem in teo-
retsko mislijo na vse kriplje upiram.
S tem »privatnim« uvodom sem svojo
tezo že precej jasno nakazal. Spoštujem
avantgardo, še več, ljubim jo, hvalim jo,
srečen sem, da obstaja, in kjer je ni, vem,
da je svet gnil, zakrnel, statičen, brezper-
spektiven, morast. A vendar: ta avant-
garda je zmerom negacija prejšnjega, to-
rej po prejšnjem določena. Je anti-svet,
anti-literatura, anti-vedenje in anti-vede-
nje, ki nastopa en bloc; čim močnejša,
čim bolj enotna in brutalna je tradicija,
tem bolj brutalna, zanikujoča je avantgar-
da, čim bolj prisegajo stari na sveto, na
vrednoto, tembolj so mladi pišmevritarski
in se skušajo podelati na vse, med sabo
pa so, o ta paradoks in zvesta kopija
svojih starejših vzornikov-sovražnikov, kar
se da enotni, držijo se čisto določenih pra-
vil; ta pravila so po vsebini ravno obrat-
na od pravil etabliranega sveta, po formi
pa s temi identična: so strašna opresija
do vseh deviantnih, vezi svobodnih posa-
meznikov. Analiza dogodkov na ljubljanski
filozofski fakulteti spomladi 1971 mi je
pokazala, da so morali uporni študenti,
ki so zasedli fakulteto, vpeljati sistem, ze-
lo podoben tistemu, zoper katerega so se
uprli. Da jim neodgovorni, beri svobodni,
avtodeterminirajoči se posamezniki ne bi
delali politične škode, so ustanovili naj-
prej informacijski center, ki je imel edini
pravico dajati izjave, te izjave pa so mo-
rale biti prej preverjene od uporniškega
vodstva, nakar so ustanovili celo nekakšno
civilno zaščito, zasnovo notranje policije,
ki je vzdrževala red itn. Vse to niso delali
iz svoje želje, pač pa iz objektivne nuj-
nosti, saj živijo v povsem določenem sve-
tu, ki jim dij<tira ravnanje in jih — kot
nas vse — strukturira glede na svoje po-
mensko polje.
Najbrž mi boste, vsaj tisti, ki se imate
za avantgardiste, ugovarjali: ne, brate, bi-
stvo današnje avantgarde — in res je, da
ves čas govorim o tej konkretni današnji
slovenski avantgardi, o njeni strukturi ter
praksi — je ravno v tem, da sanja, za-
mišlja, proizvaja nov svet, temeljno raz-
ličen od prejšnjega, od dozdajšnjega.
Dovolj sem kritičen, da ne bom zapadel
v znani postopek vseh konservativcev; ti
namreč pravijo: ker vemo, da so dozdaj
v zgodovini propadli vsi podobni načrti
o zares temeljno novi družbi, smemo skle-
pati, da bo doživel enako usodo tudi ta
in vsak naslednji; nove družbe ni in biti
ne more. Tega sklepanja ne delim. Re-
volucija, ki se je dogodila v teoretskem
44
mišljenju zadnjih sto let, od Marxa in
Freuda pa do Derridaja in Lacana, naj-
brž ni povsem izsesana iz di hovnega pr-
sta in na nek način gotovo \jstreza neki
zgodovinski, materialni, praktični možno-
sti drugačnega sveta. Vendar — govorim
o možnostih, o nastavkih, o trendih in po-
stopnih preoblikovanjih, ki že trajajo in
bojo še bogvekoliko. Bistvo naše avant-
garde pa je v tem, da pripoveduje in dela
absolutni rez tale hip, zdajle, da locira
mejo med starim in novim svetom v hip-
nost, v revolucijo, morda celo v puč, v
odločilno zemeljsko-zgodovinsko katakliz-
mo. Avtorji, ki sem jih naštel, Marx,
Freud, Lacan, Derrida niso bili in niso
prav nič avantgardni; to so misleci, ki
postopoma in v dolgem procesu obravna-
vajo določena vprašanja, formulirajo nova
vprašanja, delajo na izdelavi teh vprašanj,
nanja deloma tudi odgovarjajo, odpirajoč
s tem nek svet, ki dotedaj, do njih še ni
bil viden. Naši avantgardisti pa so mnogo
bolj podobni Bretonu ali Daliju kot Ce-
zannu, bolj Marinettiju kot Mallarmeju,
bolj političnim prerokom kot tistim dol-
gotrajnim subverzijam, ki dejansko in na
dolg rok najbolj učinkovito razžirajo da-
nost, odkrivajoč drugačne možnosti prebi-
vanja. Naša avantgarda je ekskluziven kul-
turno-političen boj, spopad, opredeljeva-
nje fronte med tem in onim za vsako
ceno, ne spraševanje, temveč odgovarja-
nje, pritisk na tiste, ki ne ravnajo enako
hitro, odločno, silovito, nasilno in vedečno
kot ravna najbolj izpostavljeni, najdlje v
negaciji prišli, najstrastnejši del avantgard-
ne elite.
In vendar — kljub vsem tem in še dru-
gim kritičnim pomislekom, ki jih imam do
tradicionalnega ravnanja avantgarde, do
njenega prečestokrat tako slepega eksklu-
zivizma, ki najprej reče ne in šele naknad-
no skuša ta ne utemeljiti, ki najprej na-
pade in udari, a šele potem analizira, kaj
je pravzaprav pomenil ta njegov napad,
kaj je hotel z njim doseči, ki goji vsesploš-
no spontanost, pa se je sam ne more držati,
saj jo propagira in prakticira do kraja me-
todično, brez napake, včasih celo sterilno
—• kljub vsem tem izkušnjam, ki nekomu
nekoliko bolj avtokritičnemu preprečujejo
spontan vpis v stranko sistematične nega-
cije ter rožnatih socialnih obetov, avant-
gardizma ne le da ne morem zanikati, tem-
več se mu ne morem niti odreči. Kam pa
bi prišli, če bi nam vladali nenehoma oni
samozadovoljni, ponavljajoči se, nasilni ču-
varji Večnih idej, ki niso seveda nič druge-
ga kot mitomanska utemeljitev njihove
prakse, sakralizacija nečesa čisto konkret-
nega, kar je treba z analizo in akcijo na-
četi, da bi se zaprte stene golo reprodu-
cirajočega se sveta razmaknile, pokazale
svoje pore in omogočile našo — mojo —
svobodo; najbrž je takšna akcija in anali-
za, ki se ne ozirata na sakralne insignije
in policijske kordone vsakterega estab-
lishmenta, celo sama na sebi že svoboda,
odpiranje oken, intenzifikacija zraka, omo-
gočanje gibanja. Ali ni avantgarda že vna-
prej strukturiran, pripravljen, zaželen pro-
tipol samega establishmenta, da se ne bi
sesiril, zamrl, posušil, vendar ne protipol
v pomenu podrejenosti, tak, ki samo ne-
vede in nehote igra igro konservativizma,
ohranitve danosti, temveč protipol (proti-
akcija), ki svet odpira, establishment ru-
ši, omogoča drugačno. Ce ne verjamemo
več v osnovni model sveta, ki naj bi bil
monolitna, vase zaprta, uravnotežena, av-
tonomna, totalna, totalitarna in totalizi-
rajoča (se) struktura, temveč izhajamo iz
sveta kot heterogenosti produkcij, razlik
kot akcij-praks, iz sveta torej, ki ne do-
pušča strukturalne zaprtosti, temveč je
prepričan, da so strukture samo začasne,
samo teoretski in praktični modeli ravna-
nja ter mišljenja, ne ustrezajo pa material-
ni ter zgodovinski dejanskosti našega sve-
ta, potem nam avantgarda mora pomeniti
neogibno sredstvo avtodestrukcije sleher-
ne strukture in establishmenta, sleherne-
ga dokončnega in celovitega sistema, torej
eno najuspešnejših sredstev človeškega
osvobajanja in zgodovinskega pa osebne-
ga predrugačevanja (da ne uporabljam be-
sede razvoj). Avantgarda postane s tem
ideološka negacija ideološkega sveta, ven-
dar se v konfliktu dveh ideologij omogo-
ča, da se misel avtoreflektira, da zavzame
kritičen odnos do obeh idgološkosti, eks-
kluzivnosti, samoumevnosti, do obeh te-
rorizmov in opresij; da se v tem konfliktu
pokaže razpoka sveta, v kateri se lahko
naselimo, saj nam ravno kratek stik abso-
lutne funkcionalnosti, raztrganje idealnega
kroga, ki ga uveljavljata tako establish-
ment kot avantgarda, čeprav vsak svojega
in konkurenčnega, omogoča zamisel in iz-
kušnjo odprtega, ekstatičnega, nezaključe-
nega, ne na odgovorih, temveč na vpraša-
njih utemeljenega, naključnega, približne-
ga, izmikajočega se, na nobenem predhod-
nem Logosu in Idejah in Vedenju postav-
ljenega, sproti se porajajočega, čeprav
zmerom znova sklepajočega se, zapirajo-
čega se, končujočega, a spet znova počene-
ga, proizvajajočega in izginjajočega sveta.
Avantgarda torej ni svoboda, temveč
že realnost ne-svobode; vse avantgarde se,
ko se udejanijo, spremenijo v zaprte siste-
me nasilij in pedagoških Očetov, s čimer
pa ni rečeno, da so zato že vnaprej kon-
servativne, ne, nikakor, šele ko se strdijo,
se njim nasproti že porode njihovi grobo-
kopi. Zato avantgarde niso zanimive kot
programi in sistemi, pa čeprav quasi-spon-
tani, temveč velja odprta zgodovinska
praksa, ki se je udeležujejo, igriva in ne-
programirana proizvodnja sveta, v kateri
sodelujejo. Množični nekonformizem da-
našnje mladine, ki se upira svetu starej-
ših in se zato programsko drugače češe,
oblači, govori, obnaša, je glede na svoj si-
stem strahovit, usoden konformizem, ki
zahteva enako popolno prilagoditev re-
voltniškim pravilom (pravimo jim moda,
pa niso samo to, v slabem pomenu bese-
de, temveč realen socialen sistem), kot jo
terja od prebivalcev današnjega sveta in-
dustrijski tip produkcije in totalitarne dr-
žave. Udejanjanje svobode kot temeljne
človeške potrebe odpravlja dilemo med
konformizmom in nonkonformizmom; na-
mesto gesla zoper (kontra) skuša izdelati
prakso drugače. Drugače ni niti zoper niti
za. Je preprosto drugače. Je naseljevanje
v tisti razpočenosti danih sistemov, o če-
mer sem govoril prej. Je neprogramiran
svet. Je mutacija, ki je ni mogoče progno-
zirati, saj se zmerom loči od zaželjene. Je
vsak čudežni hip mojega življenja — od
mojih socialnih reakcij do čustvenih vzgi-
bov — ko se mi posreči biti nečemu ne-
zvest: Ideji, Sebi, Tradiciji, Kontinuiteti,
Revoluciji, Morali, vsemu stabilnemu in
samoumevnemu in trdnemu in večnemu;
ko izneverim pričakovanja mojih somišlje-
nikov in nasprotnikov, ko me vrže po tir-
nici, ki je ni mogoče opisati ne kot krog
in ne kot elipso, temveč kot nekaj zme-
denega — seveda zmedenega glede na na-
šo dozdajšnjo vednost o geometričnih li-
kih, o pravilnosti čustvovanja in socialne-
pa trdim, da ni tako — pre-
misli, kdo ima prav), /e v dol-
gem razgovoru, kjer je bil so-
govornik samemu sebi, za-
ključil, da vse hudič jemlje.
.En ameriški znanstvenik, am-
pak ne tak kot ti jugoslovan-
ski buzdovani, je zbral
ogromno podatkov o ameri-
škem načinu življenja; o one-
snaženju zraka (ljudje mno-
žično crkavajo za srčnim in-
farktom); o tem, da so znan-
stveniki omejili eksplozijo
atomske bombe od ene miljo-
ninke na eno desetinko se-
kunde (skoraj ni, da bi ver-
jel); o divjem pohlepu po ti-
stem trapastem kosu pločevi-
ne; o filanju možgan in do-
kazovanju ljudem, da potre-
bujejo prav to in ne kaj dru-
gega. Morje podatkov je ta
znanstvenik zbral inj ih dal
v kompjuter. Rezultat je bil
— dizastr.
Ti naši buzdovani pa ni-
majo veze.
Zaradi dobrih družinskih
odnosov sem bil tiho, mislil
sem si pa, da bi bilo lepo vi-
deti, ko bi komu padla na
glavo atomska bomba, pa če-
tudi je ne bi razneslo.
Sem pa odločno proti, da
bi tako krvoločnost zagrešili
nad kakšno institucijo ali
ustanovo, pa četudi je to De-
lo. V pasjih dneh so že spet
pisali nekaj o demokraciji.
Delo pravi, da študentje niso
demokratični. Šetinc pravi (v
našem imenu, seveda), da to
velja za Delo. Menda bo bi-
stvena razlika v tem, da je
demokracija za tiste trezna
politična igra z jasnimi pra-
vili; naša demokracija pa je
lahko samo dogovor za izpe-
ljavo akcije in akcija sama o
okviru strategije, ki ni in ne
sme biti jasna in dokončna.
Kar se pa socializma tiče,
je vprašanje za vse v princi-
pu že rešeno.
O demokratičnosti Dela naj
velja, da so pravila toliko ča-
sa nekaj vredna, dokler je
igra fair. In seveda ima že
spet najbolj prav tisti, ki lah-
ko svojo pravico dokaže z
argumentom moči, česar mu
pa navadno niti ni treba do-
kazovati, ker je že tako dele-
žen velike mere spoštovanja
45
in strahu; če že ne iz neved-
nosti, pa zaradi ugleda in
mrzlično potrošniško karieri-
stičnih aspiracij. — 30" C.
Pa ne da bi bili študentje
kaj boljši. Tam se tistih de-
set aktivistov nekaj sili. po-
tem enega krepko mahnejo
po gobcu, ker preprosto ni
vedel, za kaj gre. Zdaj mu
je vse jasno; doma imajo po
očetu — rudarju 200 din po-
kojnine; več kot pol štipen-
dije je pošiljal domov; konč-
no je čisto suh. Akademska
smrkljad.
Nekje pri Vrhniki je en lep
bungalotv. V gozdu, mir ob
vodi, mlinček in ribice. Mož
je s trebuščkom in rahlim
smislom za humor precej pri-
jeten. In pravi, da ne ve, kaj
bi. Ima 3500 din pokojnine,
zraven pa zasluži še 2500.
Kakorkoli — proti njemu ni-
mam nič in tisti bungalom mi
je nadvse všeč.
Mislim, da je to, čemur pri
nas v bifeju pravimo svinja-
rija, manipulacija, izigrava-
nje (itd.) nekje drugje. V bife-
ju vemo, kje. In če bi kdo
mene poslušal, bi za dobro
socializma ukinil vse bifeje,
prepovedal bi točenje alko-
holnih pijač; da pa mi ne bi
kdo očital omejevanja oseb-
ne svobode in razkroja trgo-
vine, industrije in sploh, bi
predlagal neomejeno kajenje
cigaret F 57 in omejeno ter
kontrolirano količino mari-
huane, da bi vsi samo rožce
gledali in na lepe stvari mi-
slili. V imenu demokracije pa
bi najostreje prepovedal vsa-
ko obliko monopola in izko-
riščanja sploh. Topogledno bi
bilo verjetno zaželeno ukini-
ti Tanjug kot tak. Dodaten
predlog bi bil študij kitajske
revolucije. Tako bi lahko
vsakdo razumel, zakaj je do-
bro ukiniti korupcijo in po-
slati direktorje enkrat na leto
za kak mesec obdelovati zem-
ljo ali pa v mladinske delov-
ne brigade; zanesljivo bi se
zmanjšalo število srčniH in-
farktov, ki nastajajo zaradi
prevelikega števila službenih
potovanj na konvertibilna po-
dročja in reprezentančnih ve-
čerij ob Astorju in vodki; pa
še možgani bi se ji mprečistili
in razvetrili.
ga reagiranja. Fantastična šansa in usoda:
izdajati tradicijo z avantgardo in avant-
gardo s tradicijo, biti ob obeh, a ves čas
tiščati figo v žepu in to figo hip zatem
tudi moleti obema odrešeniškima gibanji-
ma pod nos. Prebivati v svetu, ki ni v ni-
čemer odrešeniški, se torej ne angažirati
glede na ta ali oni eshatološko-soterični
cilj, tega pa imata zmerom tako Avant-
garda kot Tradicija, biti glede na zahteve
takšnih obvezujočih Gibanj neangažiran,
pa se vendar kar naprej »angažirati« v
previranjih trenutka in časa, prakse in
zgodovine, teorije in misli. Torej: ne se
angažirati, ker angažma pomeni zavezo,
zaveza pa je hlapčevanje zaprtemu siste-
mu: strukturi. Živeti onkraj in brez ne-
primerne dileme: angažma — neangažma.
Sodelovati v svetu, za vsako ceno in čim
več proizvajati, se boriti, pretepati, negira-
ti in priznavati, celo moliti, biti ponižen
do čudežev tega sveta, do veličine žrtev
in herojskih dejanj in odličnih okusov in
prelestnih barv in človeške radikalnosti,
pa biti hkrati vendarle kolikor se da ne-
sramen. nespoštljiv, sumnjičav, problema-
tizirajoč, oster, jedek, torej biti plastičen
in morivski, razmehčan in grenek, da bi
v norem »duzlu« sproti izkušanega, ne-
predvidljivega, pogoitno-asketskega, poda-
niško-osvajalskega, brizgajočega in raz-
brizganega, heterogenega, razlikujočega,
iščočega, begajočega in lovečega se pobož-
nega orgazma naletel na mutacijo, ki je
veleizdaja vsega danega, bivšega in pri-
hodnjega.
Zanikati svet? Priznavati ga? Ne eno
ne drugo, ali pa oboje. Saj ga vendar z
zanikanjem najbolj priznavamo: če se zo-
per njega borimo, najbolj tehtno prizna-
mo, da je vreden (tega našega boja in
vsakterega tveganja). Ce ga priznavamo,
ga kajpak zanikamo: bodi kot danost, ki
jo s priznavalno akcijo negacije podiramo,
ali pa kot danost, ki jo uničujemo, s tem
da jo samo branimo (najhujši konservativ-
ci so najuspešnejši grobarji). Včasih je
konformizem kontraakcije, avantgarde to-
likšen, da je najbolj svobodno biti očiten,
načelen konservativec — kadar se vsi
pristni konservativci šemijo v revolucio-
narje, je razglašati svoj konservatizem
najprisrčnejše pohujšanje; pred nedavnim
je to veljalo za položaj na Slovenskem.
Potem pa je spet treba paziti, da se res
ne ujameš na dejavni konservativizem, da
se v boju zoper laži-revolucionarje, zoper
gestikulirajoče avantgardiste, ki prisega-
jo na Ideje in Resnico in Pravico in Novo
in Ustvarjalnost in Programe in pravo Pri-
hodnost, ne pustiš zalepiti na drugo plat
istega: na funkcionalizem in strukturali-
zem. Ta dva je treba pogumno izigravati
zoper zastarele forme družbovanja, zoper
nacionalistična in quasisocialistična obuja-
nja nekih zavezujočih občestev ter ne-
strukturiranih populističnih gibanj, ki ne
morejo nadomestiti sodobne institucializi-
rane in strukturirane, čeprav tudi stratifi-
cirane in nivelizirajoče družbe-države,
obenem pa jih je treba vse skupaj izda-
jati, ker temeljno ruinirajo potrebo po
svobodi, to je svobodo (osvobajanje) samo.
Potreben je transavantgardizem in trans-
strukturalizem, vendar ne v pomenu, da
sem »naprej«, »višje« od obojega (oboje je
»večno«, večno se obnavlja), temveč da
sem drugje: v njunih razpokah, tam, kjer
logocentrični, teleološki, total(itar)ni svet
ne more več sestaviti konca s koncem,
kjer simetrična struktura Logosa kaže svo-
je zvite korenine, deviantni vir in prakso,
svojo nevrozo in psihozo: avtodestrukcijo
homogenizirajočega Smisla.
KAJ JE
REVOLUCIJA?
niko grafenauer
Film Žike Pavloviča Zaseda (scenarij
in režija Žika Pavlovič; kamera: Milorad
Jakšič; igralci: Milena Dravič, Ivica Vi-
dovdč, Slobodan Aligrudič, Severin Bijelič;
proizvodnja: Avala-film), ki je bil posnet
že leta 1969 in smo ga v Ljubljani, zaradi
znanih dogodkov okrog njega, lahko gle-
dali šele pretekli mesec ob devetih zve-
čer, se s svojo revolucijsko tematiko
uvršča med tiste Pavlovičeve filmske stva-
ritve, v katerih avtor problematizira ideo-
loško podstat zgodovinskega prevratni-
štva, akcije, socialnega gibanja. V območju
Pavlovičeve problematizaeije se ideologi-
ja kot sistem idealnih vrednot, v imenu
katerih je zgodovinska akcija sploh zapo-
četa, prikazuje kot vprašljiva zadeva, ki je
brez pravega integrativnega učinka, zato
imajo tudi vse akcije v filmu bolj ali manj
»privatno«, ideološko malo pomembno, a
vražje realno obeležje. To velja tako re-
koč za početje domala vseh glavnih akter-
jev v filmu, ki zastopajo predvsem svoje
konkretne interese, nikakor pa niso glas-
niki in uresničevalci kakih višjih Načel,
Idej in Vrednot.
Nemara ne bo odveč, če skušamo v ne-
kaj potezah označiti poglavitne konstitu-
tivne sestavine filmskega dogajanja, ki
smo mu priča v Zasedi.
1.	Pozitura sveta: »selo« Siokovo nekje
v osrčju Srbije, kjer je čutiti odmev srem-
ske fronte zgolj kot nekakšno abstraktno,
ta svet prav malo prizadevajočo Zgodo-
vinsko Akcijo.
2.	Struktura sveta: štadij prevrednote-
nja starih vrednot, nasilja, anomičnosti, ki
šele na koncu filma — s parado — stopi
v območje legitimne, oblastveno zagotov-
ljene nomičnosti.
3.	Akcija: skupina oznovcev zasleduje
in preganja grupo kontrarevolucionarjev,
ki se bori za obstanek; plenijo. Padajo
oznovci, civilisti in četniki.
Ljudsko sodišče nacionalizira imetje
siokovskega advokata, ki ga proglasijo za
»zelenaša« in vojnega okoriščevalca.
Gimnazijci rekvirirajo pri kmetih živila
za »sremsko fronto«. Sestankujejo in na-
stopajo na mitingih.
4.	Interesi: poglavitni interes oznov-
skega kapetana Jotiča je ta, da likvidira
Markovo kontrarevolucionarno bando, a
ne zato, ker ta skupina ogroža Revolucijo
— to je potisnjeno v ozadje — marveč
zato, da si s tem svojim podvigom utrdi
položaj znotraj vzpostavljajoče se revolu-
cionarne politične moči in organizacije,
kateri pripada. Pri tem se seveda ne ozira
na moralo, pravičnost, resnico in kar je še
takih donečih besed, marveč skuša v vsa-
46
kem položaju izvleči kar največjo korist
zase. Tako med drugim docela mimo in
premišljeno dopusti, da ga ljudska domiš-
ljija okranclja z legendarno slavo prema-
gavca banditov, medtem ko pravi »junak«
tega podviga od vseh pozabljen in zapu-
ščen umira v neki kmečki hiši. A tudi »ju-
naku«, oznovskemu zastavniku Zeki, ni
dopuščeno, da bi bil »junak« iz prepriča-
nja v svojo Stvar, da bi se torej boril in
dal ubiti v imenu revolucionarne morale
in nekakšnih višjih ciljev, marveč je pred-
vsem borec v imenu svoje lastne vitalite-
te, saj je njegov poglavitni interes ta, da
se lahko sredi prevratnih dogodkov čim-
bolj spontano odziva svetu, da se torej
eksistencialno realizira v akciji predvsem
kot privatnik, za katerega je v bistvu prav
vseeno, na čigavi strani je. Jasno je, da
mora takšen eksistencialistični zubelj vi-
taiizma v polarizirani, mejni situaciji slej
ko prej izgoreti v pepel. Prav dejstvo, da
zastavnik Zeko ne nastopa kot glasnik re-
volucicmamih idealov in vrednot, marveč
predvsem kot glasnik samega sebe in svo-
jih lastnih potreb, onemogoča, da bi se
konstituiral kot heroj in zgled, marveč je
le to, na kar sam tudi edino pristaja, nam-
reč človek v akciji, v dogajanju, v svetu,
v breztemeljnosti, a le zato, da je, saj nje-
govega delovanja ne osmišlja nobena mo-
ralna vrednota, nobena ideologija, noben
nič. Zato je seveda tudi razumljivo, da ga
eksistencionalno konstituira ne volja do
moči kot njegovega predstojnika kapeta-
na Jotiča, marveč izrazito senzualističen
appetitus in nenehna potreba po izkuša-
nju sveta, zato je tudi njegovo smrt mo-
goče razumeti zgolj kot posledico in izraz
te eksistencialne potrebe.
Edini protagonist v filmu, ki nastopa
v imenu načel morale in pravičnosti, je
gimnazijec Ive. Njegova mladeniško naiv-
na, idealna predstava o pravičnem svetu
se na vsakem koraku srečuje s stvarno,
banalno, vrvečo realiteto, ki ga čedalje
globlje požira v svoj vrtinec. Zaradi svoje
moralne občutljivosti in zav2«manja za
abstraktne humanistične vrednote postane
problematičen, saj vnaša v skojevsko or-
ganizacijo vsiljivo diiematičnost. Še več:
s svojo idealno ljubeznijo do advokatove
hčere in sošolke Miče si prisluži celo eti-
keto »zelenaškep« simpatizerja. Nasprot-
no pa dekle, ki na začetku še govori o
morali in pravičnosti, kaj kmalu »dozori«
in zavrže svoje mladostniške ideale, z nji-
mi vred pa tudi ljubezen do Iveta, saj se
pred njegovimi očmi vda telovadnemu
učitelju. Tako seveda tudi ni nič presenet-
ljivega v dejstvu, da jo na koncu filma
vidimo v vlogi zastavonoše na paradi.
Njen interes je torej docela adekvaten za-
htevam, ki jih postavlja realiteta, tok ča-
sa, ne pa svet idealnih kategorij.
Ive v tem smislu nikoli ne dozori. Po
udeležbi v oznovski akciji zoper bandite,
v kateri je smrtno ranjen Zeko, skuša v
svoji naivni resnicoljubnosti kapetanu Jo-
tiču skaziti slavo zmagovalca nad Marko-
vo skupino. Ker ga ogroža, ga kapctan na-
žene. Sledi seveda neizbežni finale: oznov-
cu ni potrebno storiti drugega, kot da
Iveta prepusti njegovi lastni usodi, saj je
že od vsega začetka obsojen na polom,
z njim vred pa tudi ves sistem vrednot, v
imenu katerih stopa pred obličje sveta.
Ive je namreč že od prvega trenutka pah-
njen v zasedo, ki mu jo je pripravila rea-
liteta. Njen obroč se samo zmerom bolj
stiska, dokler se kot eksekutorji ne poja-
vijo na prizorišču trije razcapani pripad-
niki vaške straže, abotne figure, a hkrati
živo, realno utelešenje tiste revolucije, o
kateri ima Ive ves čas idealno predstavo.
Prav zato ga to njeno abruptno razodetje
na eni strani osupne in zgrozi, na drugi
strani pa navda z nejevero in občutkom
skrajne smešnosti. Njegovo zaprepaščenje
nad dejstvom, da je revolucija v svoji
realnosti lahko zares takšna, kakršna se
kaže njegovim očem, se naposled strne v
njegovem vzkliku: »To ste mi neki revo-
lucionari — majku vam seljačku!« V istem
hipu padejo streli.
5. Tematizacija: kaj je torej revoluci-
ja?
Naivno in hudo poenostavljeno bi bilo
misliti, da Pavlovičev film predstavlja ne-
kakšen popis realnega dogajanja in ga je
torej mogoče obravnavati kot mimesis,
saj bi to pomenilo, da je mogoče njegovo
resnico do kraja preveriti in izmeriti, če
film primerjamo z zgodovinskimi fakti, se
pravi na isti način, kot lahko verificiramo
kroniko, reportažo, poročilo itd., pri če-
mer pa seveda še zmerom gre v bi..tva za
ugotavljanje resnice na način adaequatia
zavesti in predmeta, to je za ugotavljanje
skladnosti med našo vednostjo o zgodo-
vini in tistim, kar nam o tej zgodovini
pripoveduje film. IDo tega je tudi zares
prišlo, saj je dveletna prepoved predvaja-
nja Zasede najbolj zgovoren dokaz tovrst-
nega načina verifikacije in identifikacije
s filmom. Seveda gre v opisanem prime-
ru za identifikacijo per negationem.
Ni mogoče zanikati, da Pavlovič v svo-
jem filmu uporablja in evocira določeno
zgodovinsko fakticiteto, vendar pa je ta
od vsega začetka prilagojena njegovemu
posebnemu eksisitencialnemu izkustvu re-
volucije, ki je v film prenešeno na reflek-
tiran način. Ali z drugimi besedami pove-
dano: svet, ki ga upodablja Zaseda, je
utemeljen v spoznanju, da se revolucija
sicer dogaja v imenu določene ideologije,
vrednot idealov, vendar pa nam hkrati
skuša tudi dopovedati, da so vsi ti ideali
in eshatološke vizije čista fikcija, prazni-
na, nič, isaj jih realiteta neprestano de-
mantira. Pripoveduje nam torej o popolni
nemoči- jalovosti in ničnosti idealitete, kar
pomeni, da ga ne zanima toliko sam potek
revolucije, kolikor njen realni rezultat.
Prav zato se moramo vprašati, kje so
vzroki, da je ta rezultat ravno takšen, ka-
kršnega nam prikazuje Pavlovič, in ne
drugačen.
Rekli smo že, da Zaseda ne reprodu-
cira konkretne zgodovinske resničnosti,
marveč jo eksplicira na način filmske re-
fleksije. Brž ko pa je tako, je jasno, da
mora razmišljati o zgodovinskem, to je
realnem pomenu tistih kategorij, ki so re-
volucijo spodbudile. Te kategorije pa so,
kot je znano, enakost, svoboda, bratstvo,
brezrazrednost, družbena pravičnost, bolj-
ša prihodnost itd. Tisto, v čemer se re-
volucionarno gibanje utemeljuje, je tedaj
zunaj tega, kar je, se pravi zunaj realite-
te, ki je glede na opisane vrednote insufi-
cientna, zato jo je treba v revolucionarno
akcijo tako spremeniti, da bo tisto, česar
v njej ni, torej vrednote, ideali, pozitivite-
ta, postalo neposredno pričujoče, resnično.
Ce pa gre v revolucionarni akciji za rea-
lizacijo nečesa, česar v realiteti ni in je
v njej navzoča samo ideja o tem, česar
ni, če gre tedaj za udejanjenje ideje tiste-
ga, kar naj bi bilo, pomeni, da se mora to
udejanjenje perpetualizirati v neskončnost.
Pavlovič se je apriori odpovedal tej
humanistični fikciji, izbrisal je prihodnost.
S. V. Tempo pravi, da ti
oblast prej ali slej stopi d
glavo — in da je včasih do-
bro živeti tudi med ljudmi.
Eno lepo kulturno revoluci-
jo bi se hotelo imeti, pa če-
prav tako, ki bi bila čisto na-
ša, revizionistična. Potem bi
bil dizastr manjši.
Boris Muževič
Dušan Pavlica
ILEGALEC
Ponosno nam stoji
bronasti junak davnine,
le s srebrnim vencem ob
nogah
se nanj spominja
domovina.
Vidiš to in . . .
... Žalost te objame.
■ ■ ■ poglej!
kaj ni ti veter las razmršll?
trdna vera hrepenenja sije
ti v očeh,
roka ti trdneje stisne
puško —
—	skrita je pod plaščem —
—	ko se oziraš po
sovragu ...
toda ne, le za trenutek
zame vdahnil sem življenje
vate,
prevzel me veličasten je
spomin,
pogled ml nate vlil Je vero.
BALET IN KONKRETNA
GLASBA STA POGNALA
V TEK IFIP 71
Četrti kongres IFIP, ki se
odvija v Ljubljani v Jugosla-
viji, so odprli v ponedeljek s
prireditvijo, ki je bila kombi-
nacija govorov, korakajočih
deklet, baleta brez glasbe,
kančka slovenskega patriotiz-
ma in zagona socialistične
ideologije.
Slovesnost je bila v veliki
športni dvorani, ki jo vsaj te-
levizijski gledalci v Veliki Bri-
taniji bolje poznajo po prven-
stvih v umetnostnem drsanju
in hokejskih tekmah, ki se
tam odigravajo. Hrumenju
konkretne glasbe je sledil iz-
bruh vojaške muzike In 48 de-
klet v belih kombinezonih je
prineslo na oder zastave z
znakom IFIP. Ljubko dekle je
recitiralo neko pesem in stvar
je stekla.
Govori, ki so sledili, so bili
v splošnem nepomembni.
Gospod Stane Kavčič, pred-
sednik Izvršnega sveta Slove-
nije, je izrazil dobrodošlico
delegatom in poudaril temo
kongresa, »Razvijati nerazvi-
to«, z mislijo, da lahko zna-
nost pomaga pri zatiranju rev-
47
ščine, ki tare velik del sveta.
Precej isto misel je nadalje-
val gospod K. Crvenkovski,
predstavnik predsednika Tita
na kongresu, ki je menil da
bodo procesi informacij pri-
spevali k hitrejšemu ustvarja-
nju socialistične in humane
družbe.
Akademik A. A. Dorodnlcyn
In dr. H. Zemanek, predsednik
in podpredsednik IFIP, sta go-
vorila o napredku, ki je bil
dosežen od ustanovnega sre-
čanja leta 1959, ko je bil for-
miran IFIP.
Dr. Zemanek je dejal, da je
poleg samega kongresa najpo-
membnejša stvar pri IFIP sre-
s tem pa je seveda ukinil tudi smisel re-
volucionarne akcije in razgalil njen nihili-
stični pomen, ki se je najbolj razvidno iz-
razil v prizoru Ivetove smrti. Brž ko pa
se je uveljavila ta ontološka redukcija do-
gajanja, se je realiteta prikazala v vsej
svoji brez-smiselnosti, brez-vrednosti in
brez-temeljnosti, pri čemer pa teh besed
ne smemo razumeti v pejorativnem huma-
nističnem smislu, marveč eksistencialno,
kar 2 drugimi besedami povedano pome-
ni, da resnica in možnost biti ni v tran-
scendenci, marveč v realiteti.
Re-volucija, kakršno nam prikazuje
Pavlovič, v svojem socialnem rezultatu
potemtakem ni povrnitev k nekakšnemu
od narave apriori danemu in večno ve-
ljavnemu, a nerealiziranemu dobremu člo-
vekovemu bistvu, ki se do kraja uresniči
šele v identiteti z bitjo, marveč povrnitev
k resnici realitete. Človek kot realiteta pa
ni nič drugega kot neprestana potreba in
možnost biti, ki se v svetu, kakršnega
srečujemo v Zasedi, torej v mejni situaci-
ji, uveljavlja na kar najbolj drastičen na-
čin.
Re-evolucija v Pavlovičevem filmu nam
tedaj kaže dvoje obrazov; na eni strani
nastopa neadekvatna, indolentna partici-
pacija na transcendentni resnici biti, v ka-
teri se izraža njeno nihilistično bistvo, na
drugi strani pa predstavlja povrnitev člo-
veka od njegove eshatološke, v prihodno-
sti se utemeljujoče projekcije, nazaj k nje-
govi konkretni, neidealizirani natumosti,
torej k tisti resnici o njem, ki je položena
vanj že z njegovim rojstvom. Ta resnica
pa nam pripoveduje v prvi vrsti o tem,
da človek je, in da hoče biti predvsem to,
kar je. Ce pa želi biti to, kar je, se mora
predvsem ohraniti, na tak ali drugačen
način mora vztrajati v breztemeljnosti
sveta, zato ga seveda ne morejo zavezo-
vati nobene idealne vrednote in višji smis-
li, marveč samo tisto, kar ga eksistenčno
in socialno omogoča. Resnica re-evolucije,
kakršno nam prikazuje Zaseda, zato ni le
resnica nihilizma, ampak v enaki meri, če
ne še bolj, resnica možnosti biti.
V KAJ JE
UDARILA
POLITIČNA
INTERVENCIJA?
primež Žagar
Pričujoči pogovor z Jožetom Javorškom
bi moral biti najprej natisnjen v ljubljan-
skem občinskem časopisu Naša komuna.
Vendar pa je v zadnjem hipu, ko je bil
prispevek že v tiskarni, in to ulit v svin-
cu, nastopila politična intervencija. In-
tervju je moralo uredništvo umakniti. Kdo
je predstavljal (v osebi, mislim) to poli-
tično intervencijo, ki naj bi prišla, po ne-
določenih besedah samega Jožeta Javor-
ška, z zelo visokega političnega vrha, tega
ni bilo mogoče natanko zvedeti. Sicer pa
podatek niti ni pomemben. Pomembno je
morda zgolj javno spoznanje o še zmeraj
obstojnih političnih oblakih, iz katerih gr-
mi tudi zaradi takšnih, po našem mnenju
nedolžnih stvari, kot je izpoved Jožeta
Javorška. No, pogovor je zavrnilo tudi
Delo.
—	Ste kaj pomislili, da bi šli še kaj v
tujino?
»V kakšnem smislu? Saj sem stalno zu-
naj.«
—	Mislim tako, da bi se malo preselili?
»A, ne. Jaz sem to mislil pred leti, ko
nisem imel od česa živet. In še takrat
sem šel k predsedniku vlade in sem mu
povedal, da se bom izselil iz teh in teh
razlogov, in nato sem dobil stanovanje.
Samo ni treba tega napisati.«
—	Ne?
»Nima smisla, drugače bo na predsedstvu
vlade nastala kača, ali pa vse skupaj na-
pišite.«
—	Ali bi se midva preselila zdaj...
»V Velike Lašče ...«
—	Tja dol, v tisto stanje?
»Jaz sem mislil, da me boste spraševali
v zvezi z nagrado, vsaj tako je Sitar re-
kel, če sploh veste, da sem dobil kakšno
nagrado?«
—	Seveda vem, na festivalu televizije na
Bledu, za scenarij Devetega kroga nekega
raja.
»Jaz sem mislil namreč povedati, da sem
dobil nagrado za izredno slab scenarij, ne,
ko sem že napisal nevemkoliko stvari na
svetu, ha, ha, ha, in poleg tega, vse živ-
ljenje se mučim za neke bistvene, zelo
važne stvari, mislim za slovensko kultu-
ro, tako sem pa naredil nekaj takega,
čisto tako, s tretjo nogo, mimogrede, dajo
pa 200 milijonov za realizacijo.«
—	To je pa res čudno?
»Pošastno, zame je to nekaj naravnost...
dobro, jaz mislim, da s tem seveda ne
bomo naredili ljubljanski televiziji nobene
usluge tudi, če bomo o tem pisali, ampak
mislim, da bi bilo zmeraj boljše govoriti
resnico.«
—	Govoriti resnico, zakaj ste pa potem
sploh delali scenarij?
»Jaz sem se zoper ta scenarij boril. Oni
so meni predlagali, da naj napišem sce-
narij po »Vodniku«, po knjigi »Vodnik po
Ljubljani«. To je čisti nonsens, zlasti ker
so hoteli iz tega narediti musical.«
—	Da, vem, ker mi je o tem pravil reži-
ser Jože Pogačnik.
»Dobro. Iz tega narediti musical je ravno
tako, kot če bi jaz, recimo, kakšno pri-
mero bi vam dal, hotel narediti iz Mar-
tina Krpana popevke, ne, skratka nekaj,
kar ne gre skupaj. Nato me je Pavček
zelo intenzivno prosil, naj to le naredim,
potem sem se pa spomnil, da bi se dalo
narediti, ker je v tej knjigi Ljubljana pe-
kel. In musical pa pekel, to ne gre čisto
skupaj, jaz sem naredil pa nebesa, češ da
so Ljubljana nebesa, to je pa nekako šlO;
ta ideja me je začela zanimati, zato sem
se spravil k pisanju. Ta ideja, da namreč
Dante neprestano išče raj v Ljubljani, in
da pri tem išče neprestano tudi Beatrice,
ki se stalno menja, je stalno druga, med-
tem ko on stalno misli, da je prava, et
cetera. To me je pa pritegnilo, ta ideja,
nima pa nobene zveze z mojo knjigo
Vodnik po Ljubljani.«
—	Nima nobene?
»Nobene, razen razdelitev v devet kro-
gov, drugače pa niti ene same ne.«
—	Kaj pa se tam doli dogaja, v Velikih
Laščah?
48
»Ja, vprašanje dogajanja v Velikih Laščah,
saj ne gre za to. Jaz sem hotel, oziroma
bi želel načeti ta primer Velikih Lašč, ne
samo zaradi Velikih Lašč, ali pa zaradi
tega, ker sem jaz tam doma, ali pa za-
radi tega, ker sem izrazito zaljubljen v
ta kraj, čisto zaljubljen v ta kraj. Nekaj-
krat sem že poudaril, da sta dva kraja
na svetu moja rojstna kraja, to sta Ve-
like Lašče in Pariz. In zdi se mi grozljivo,
da ravno ta kraj v socializmu ni napravil
nobenega koraka naprej, mogoče nazaj,
vsekakor ne naprej, in da je zanemarjen
do skrajnosti, in da ne vem razlogov, za-
kaj je tako. Zanimivo je, da je bil ta
kraj, recimo, sredi 19. stoletja, to se pravi
takrat, ko sta še Levstik pa Stritar hodila
v Velike Lašče, se tam družila z domačini
po tamkajšnjih gostilnicah, da je bil ta
kraj eden velikih slovenskih krajev sploh,
da so zidali velikanske hiše, da so se-
zidali po požaru, ki je takrat izbruhnil,
velikansko cerkev, da je kraj gospodar-
sko, politično, kulturno prosperiral, da so
imeli tam doli že gledališko družino, da
je Levstik tam doli nastopal z Juntezom.
V socializmu pa je ta kraj zgubil ves svoj
pomen, ne samo kot administrativni cen-
ter, kar je bil prej. Prej je bilo namreč
tam sodišče, davkarija, et cetera, et ce-
tera, zdaj je postal čisto navadna provin-
cionalna, zanemarjena vasica. Nobene in-
dustrije niso naredili, imajo le Igo, malo
gozdno gospodarstvo, ko bi lahko tu bil
center gozdnega gospodarstva na Dolenj-
skem. Živinoreja, ki je bila pred vojsko
v Velikih Laščah znana po vsej Jugosla-
viji, da ne rečem še kje drugje, saj so
bili najboljši biki iz Velikih Lašč, je po-
polnoma propadla, kmetijstvo popolnoma
propadlo. Vzemimo tak, komični podatek.
Pred vojsko je bilo 13 gostiln, zdaj so
tri gostilne, v katerih človek premišljuje,
ali naj sede ali ne, tako so slabe, tako
so kočljive na najrazličnejše načine.«
—	Kaj pa je vzrok, po vaše, vsemu temu
propadu?
»Saj o tem ravno razmišljam. Jaz si ta
propad zelo poetično razlagam, in sicer
iščem paralelo med raznimi mesti, trgi in
tudi državami. Tam, kjer so gojili parke,
gozdove, drevje, tam je bil zmeraj strašno
velik napredek. V Laščah so, recimo, vse
drevje, ki je bilo v trgu, po vojski takoj
požagali. To je zame mitičen problem,
tipičen problem, če hočete, nekega mesta,
nekega razvoja, neke kulture,- to je tisto
mesto, ki ima poroko z zelenim, zvezo
z zelenjem. Sredi Velikih Lašč je bila ve-
ličastna stavba, ki so ji prav zaradi neke
lažne veličastnosti rekli Vatikan. Tista
stavba je za časa partizanskega napada
pogorela, ker je bil notri italijanski štab.
In na tistem prostoru, ki je bil spraznjen,
so zgradili popolnoma nemogočo stavbo
in požagali ne vem koliko kostanjev, lip,
in po čistem naključju in z borbo raznih
kulturnih ljudi, ki so bili slučajno takrat
zraven, so en sam hrast pustili sredi Lašč.«
—	Kdo pa je vse to delal?
»Saj pravim, da ne vem kdo. Zdaj, če
se tisti ljudje skrivajo za partijo, bi jih
dal jaz zaradi tega pred sodišče.«
—	Ali mislite, da se za partijo skrivajo?
Vi poznate te stvari.
»Jaz poznam te stvari: namreč stvari so
včasih strašno misteriozne. Na primer:
KUD Primož Trubar. Kulturno življenje
v Velikih Laščah je bilo zmeraj dokaj in-
teresantno, že pred vojsko, saj so imeli
pred vojsko celo dve gledališki grupi, ki
sta med seboj tekmovali. Jasno, da je
bila ena sokolska, druga pa taka in taka,
druga pa klerikalna. Ampak dejstvo je,
da sta ti dve grupi eksistirali, in je bila
med njima strašna borba, ampak dajali
sta, recimo, stvari od Maeterlincka, Otona
Zupančiča, strašen repertoar, ki je bil iz-
redno visoko kulturen na eni in drugi
strani. Dobro, zdaj po vojski seveda ni
nič. Končno so le napravili KUD Primoža
Trubarja in, za 500-letnico slovenske knji-
ge je to bilo, so napravili tudi dom in
takrat so igrali Tugomerja, in nato je ta
klub začel spet živeti. Jaz sem napisal za
ta klub Manevre, komedijo Manevre, in
jo tudi sam prišel, leta 60, mislim, režirat
v Velike Lašče. To sem delal malo na
koketen način, mislil sem si, če se je Lev-
stik s tem ukvarjal doli pri nas, je to
tudi moja dolžnost; skratka, to je bilo
zelo normalno vzeto, neka tradicija. Ta-
koj po Manevrih so prepovedali vsako
sodelovanje z mano.«
—	Zakaj so prepovedali, kdo je to pre-
povedal?
»Mistične osebnosti.«
—	Čakajte, pa res ne veste?
»Ne, ne vem, resno ne vem.«
—	Kako pa potem veste, da so prepove-
dali?
»Povedali so, ker KUD Primož Trubar po
treh predstavah Manevrov ni več deloval,
KUD ni več deloval, društvo ni več de-
lovalo; rekli so jim, naj z mano nikar
nič več ne delajo.«
—	Kdo je to bil?
»Kdo je to bil, se ne ve. Dejstvo je, da
sem hotel napisati novo dramo samo za
ženske, in sicer o znamenitih črnih rutah
tam gori, o ženskih v tisti vasi, kjer so
ostale samo ženske, ker so vse moške po-
klali. Hotel sem narediti tragedijo in jo
spet uprizoriti v klubu Primoža Trubarja
oziroma v dvorani, a so mi tisti, ki so
takrat klub vodili, rekli, ne moremo več,
so rekli, da je bolje, če ne.«
—	Pa ste vi vprašali, kdo je to rekel?
»Ne.«
—	Kdo pa je klub odpravil, to društvo?
»Živ krst ne ve, kajti potem so ti ljudje
naredili tako imenovani klub, svoj klub.
In v tistem klubu so imeli najrazličnejša
predavanja, literarna, muzikalna. Kdo se
je pravzaprav v tistem klubu zbiral? Jaz
ne vem. Jasno, da so bili tudi klerikalci,
ki so hodili na ta predavanja, ne, mislim,
da je bilo to ob četrtkih.«
—	Katerega leta?
»Mislim, da je bilo to 61., 62., 63., tam
nekje. Dobro, in tudi jaz sem enkrat prišel
predavat tja, in sicer sem predaval o
Bachu, da, o muziki in o Bachu. Prišel sem
z magnetofonom, s krasnimi posnetki
Bacha, in smo en večer preživeli ob mu-
ziki, in jaz kot človek, ki ni muzikalno
izobražen, sem vendarle govoril o Bachu,
ker vseeno precej o njem vem. No, zatrli
so tudi ta klub.«
—	Vedno se vi pojavite in zatrejo?
»Ne bi rekel, da sem tega jaz kriv. Jaz
nimam nobene preganjavice v zvezi s
tem. Ampak dejstvo je tu. Nov primer,
drug primer. Zdaj ko so praznovali 500-
letnico Velikih Lašč, je nastal cel vik in
krik, hudič in pol je bil. Tam doli se je
nekdo spomnil, učiteljica ali kdo je že bil,
da je 500-letnica Velikih Lašč; kljub temu
da datuma ustanovaitve nobeden ne ve.
Dejstvo je, da so leta takrat in takrat.
čanje s tovariši iz svetovne
računalniške bratovščine. Za-
trdil je, da je bila odločitev
da bodo vsi dokumenti kon-
gresa objavljeni v angleščini,
premišljena in sprejeta šele,
ko so bile pretehtane vse
možnosti, kar je bilo verjetno
odgovor tujim kritikom o vlogi
angleškega jezika.
Po govoru gospoda V. M.
Gluškova, v katerem je odkril,
da so prvič sprejeli referate
z vseh kontinentov razen z
Antarktike, se je začel kultur-
ni del kongresa.
Baletu, ki je imel pretežno
obliko pas de deux brez glas-
be, je sledil orkester Sloven-
ske filharmonije, ki je zaigral
skladbo nekega slovenskega
komponista. IFIP 68 v Edin-
burghu še zdaleč ni bil podo-
ben temu.
Za predsednika BCS dolo-
čeni profesor A. S. Douglas
je bil na sestanku generalne
skupščine, združenja, ki je bil
med kongresom) izvoljen za
podpredsednika IFIP. Drugi
podpredsednik je gospod S.
Sen-Sandberg iz Švedske,
medtem ko je prejšnji pod-
predsednik dr. Zemanek na-
sledil akademika Dorodnicyna
iz SSSR na predsedniškem
mestu. Prof. Douglas, poobla-
ščeni predsednik BCS, je bil
predstavnik Velike Britanije
zadnjih 18 mesecev.
Op. uredništva: V vednost ljudem
ponatiskuiemo ta članek iz vodilne-
ga angleškega strokovnega časopisa
za vprašanja kompjutrske tehnike
-COMPUTER WEEKLY., ki je pričujo-
či analizi kongresa uvrstil na ugled-
no prvo stran v četrtek 26. avgusta
1971.
Po natečaju za
spomenik Ivana
Cankarja
VAŽNI SO
CANKARJEVI BRKI
Da na Prešerna ni-
smo pozabili, nam
kaže strasten lov na
»zajca«, ki bi naj nam
postavil Cankarja v
središče Ljubljane,
kajti narod se mora
zahvaliti velikemu
vsaj stoji v sloven-
skem svetem pismu
(farizejstva pa pri
nas, po ustavi,,ni).
Ta naš čudoviti,
stanovitni narod se
je po vseh teh deset-
letjih toliko prekalil
ter opomogel od ne-
sreč in gorja, da ga
49
je lahko zapekla
vest, začutil se je
grešnega. Zdaj na-
rodno razburjen, s
kurjimi škofijami v
vampu, z gobcem po-
tisnjenim V mcsenet-
tovo smetano ter s
svobodo pod pazdu-
ho priznava, jasno in
glasno, svojo krivdo,
da je zatajil umetni-
ka.
In nič lepšega (in
preprostejšega!) ni,
da umetniku postavi
kipec nekje pod pla-
tanami sredi Ljublja-
ne, ki ga bodo varo-
vale sonca in dežev-
nih kapelj — kajti re-
vež bi lahko dobil še
nahod — in mirna
Bosna! Da bi zgradili
novo gledališče, kul-
turni ali univerzitetni
center, rešili pro-
blem na Kozjanskem
— v Cankarjev spo-
min, seveda, ali pa
kar zaradi kulture na
splošno — narodu
še na misel ne pride.
Kipec, pa slavnostne
solze, stoenainpet-
deset povabljenih,
učiteljice z malčki,
ki se učijo deset mi-
nus enajst, kakšna
krizantema med be-
lim peskom na potki
ob bronastem umet-
niku, nekaj tovari-
šev, ki bodo kritizira-
li strokovno brezvez-
nost tov. »zajca« . . .
in bo stvar opravlje-
na. Videz, pa čim
manj denarja.
Toda tudi s samim
kipom danes ni tako
lahko. Še včasih, ko
si lahko naredil »rea-
lističnega« umetnika
ko so Turki Velike Lašče že čisto požgali,
na tem kraju, na tem griču, te Velike
Lašče pozidali nanovo. To je zgodovinsko
dokazano. Kdaj so pa bile Velike Lašče
prej postavljene, pa živ krst ne ve. Res-
nica je, da so stale verjetno že pred 1000
leti; vendar iz dokumentov vemo samo
to, da so bile že pred 500 leti. Dobro,
ampak oni so pametni in so rekli, dajmo
praznovati 500-letnico Velikih Lašč, zato
bomo dobili, recimo, malo asfalta, malo
tega, malo onep, in v teh razmerah je
vsaka taka reč zelo ugodna in dobra.
Mene so v zvezi s tem povabili, naj bi
organiziral literarni večer. Organiziral sem
literarni večer, za katerega sodim, da je
bil eden najboljših zadnjih časov na Slo-
venskem. To je bila resnično visoka kva-
liteta, in sicer smo imeli pomešano ve-
likolaške avtorje od Trubarja, Levstika in
Stritarja, vmes pa moderne klasike, vsaj
tiste, za katere jaz mislim, da so klasiki,
sodobni, živeči, to se pravi Josip Vidmar,
Ciril Kosmač, Potrč, celo mladi Kozak. Slo
je namreč za povezavo, če hočete, med
tradicijo in modernim. Jaz sem imel vezni
tekst. Nato mi nenadoma nekdo telefo-
nira, neka ženska, in pride k meni in vpije
nad menoj, dobesedno vpije nad menoj,
kaj počnemo, kakšne belogardistične akci-
je, da so to, in ne vem kaj še vse. Tista
ženska jc tudi telefonirala predsedniku
občine, dvakrat, anonimno, ker je bil ta
predsednik pokrovitelj proslave.«
—	Kdaj je bila ta proslava?
>Lani je bila, jeseni enkrat, 19. septembra
lani. Ženska je vpila nanj, zakaj podpira
vse to, skratka, ožigosala je vse tiste, ki
so se spet nekako kulturno zavzeli, da
bi Velike Lašče povzdignili na noge, da
bi spet začele dihati, zato so jih vse te
akcije, deloma konkretne, deloma anonim-
ne spet potisnile ob tla. In človek se res
sprašuje, s kakšno pravico, kako je mo-
goče, da v samoupravni, socialistični druž-
bi neka imaginarna sila vlada nad kra-
jem in ga stalno tišči k tlom in mu ne
pusti do izraza «
—	Po tistem literarnem večeru je prišel
ta klic?
»Po tistem večeru je prišel ta klic.«
—	Kdo pa je ta ženska?
»Ta ženska pa je konkretno Anica Ho-
čevar.«
—	Kaj pa je ona, kakšne pristojnosti ima?
»Anica Hočevar je iz Velikih Lašč, prvo-
borka, zelo zanimiva gospa in vsep spo-
štovanja vredna, ampak ker je niso po-
vabili od začetka k sodelovanju, verjetno
so res naredili kako napako, ker njene
slike in slike njenega brata, pa ne vem
kaj še vse, niso visele na neki razstavi,
se je po mojem mnenju razjezila. Ker ni
sodelovala zraven od vsega začetka in ker
so sodelovali ljudje, ki ji verjetno niso
všeč, je naredila iz tep problem politič-
nega značaja. Po moiem mncniu je pa
stvar taka, in zdaj bom povedal tisto
glavno reč vsega tega. Mislim, da je v
teh slovenskih krajih, ne samo v Velikih
Laščah, ampak nasploh, da je še zmeraj
v njih mentaliteta sektaštva, strašna. Ve-
like Lašče pred vojsko. Jaz se spomnim
kot otrok, da se nisem upal iti po neka-
terih cestah, ker so bile okoli tistih cest
hiše Sokolov, liberalcev. Jaz sem lahko
šel samo po tako imenovanih klerikalnih
ulicah. Jaz sem iz klerikalne družine do-
ma, to jc bilo tako sovraštvo med libe-
ralci in kleripalci, da je bilo to groza in
strah.«
—	Kot na Irskem?
»Kot na Irskem, dobesedno. Recimo, jaz
sem že zdavnaj obračunal s klerikaliz-
mom, že kot 16-letni fant, in bil absolutno
marksistično izobražen. Mene v Velikih
Laščah niso sprejeli v SKOJ, ker so rekli,
da je iz take družine čisto nemogoče, da
bi lahko bil človek v SKOJ-u in mi zato
niso dajali v roke brati niti marksistične
literature, niti VKPB-eja, to je bilo zame
vse tabu zato ker sem bil pač preklet,
ker sem bil iz take družine in sem se
moral izseliti iz Velikih Lašč oziroma be-
žat pred Italijani, ker sem imel razne
akcije tam doli in so me Italijani začeli
preganjati. Sel sem ilegalno v Ljubljano in
zato je bila moja usoda popolnoma dru-
gačna, samo zaradi tega strašnega sovra-
štva. In ta razdelitev med klerikalce in
liberalce! Nekateri liberalci so šli v par-
tijo oziroma prevzeli zelo važne in zelo
pomembne funkcije oziroma so naredili
res hudiča in pol, ampak ohranili so svoje
sektaštvo.«
—	Obe strani, za obe strani to velja?
»Obe strani. Obstajajo klerikalci in libe-
ralci v novih oblikah, v raznih novih va-
riantah, ampak to sektaštvo in ta srd
enega na drugega v kamuflirani obliki,
namreč, ne v izraziti, če bi bilo to izrazito,
bi bilo to zdravo, bi se to izčistilo, ampak
to obstaja v neizraziti obliki in to je skriv-
nostni vzrok gospodarskega, moralnega in
kulturnega nazadovanja oziroma stagna-
cije Velikih Lašč. To vidite, se mi zdi prav-
zaprav velika stvar.«
—	Ali je kraj zdaj razdeljen, kako bi re-
kel, med komunistično in klerikalno loči-
no, ali kako?
»Zelo težko je to reči. Kakor sem že rekel,
je to vse skupaj zelo zakamuflirano in za
moje pojme bi bilo veliko boljše, da bi
tu izbruhnili odprti konflikti, in da bi se
to enkrat za vselej razčistilo in postalo
jasno.«
—	Potem so še vedno kot nekoč klerikal-
ci in liberalci?
»Ja, zakamuflirani v te in druge oblike
in se med seboj žrejo, namesto da bi bila
to odprta socialistična družba z dogovar-
janjem med seboj, da namreč vsak, ki mu
ni kaj prav, to odkrito pove, ampak vse
to delajo zahrbtno, na nemogoče načine,
tako da ti ljudje zelo težko živijo v Ve-
likih Laščah, to je moreče, kafkajansko
vzdušje.«
—	Zakaj je tista Anica Hočevar rekla, da
gre za belogardistično proslavo?
»Zaradi tega, ker je videla in brala v ne-
katerih časopisih, da bodo med Veliko-
laščani, ki so kaj pisali, in šolarji so re-
citirali Velikolaščane od Trubarja pa, re-
cimo, do mene, da so med temi recitirali
tudi zloglasnega politika Janeza Puclja, to
jo je v glavnem razjezilo.«
—	Kdo je bil ta Pucelj, ne spominjam se
natančno?
»Janez Pucelj je bi zanimiv Velikolaščan,
mesarski vajenec, in je leta 1900 ukradel
dvornega svetnika hčerko, ker takrat so
bili v Velikih Laščah celo dvorni svetniki,
leta 1900, in jo je ukradel in je z njo
zbežal v Ameriko. V Ameriki je postal
žurnalist, ustanovil je Slovensko Edinost,
pesmice pisal, se vrnil nazaj, se začel s
politiko ukvarjati, in potem je postal zelo
kmalu minister, v Jugoslaviji večkrat. Imel
je tudi svojo stranko. Slovensko kmečko
stranko, bil je eden izmed prvakov tega
liberalnega gibanja et cetera, a je klavrno
50
končal s tem, ko je šel za časa Italijanov
v tisti svet skupaj z Natlačenom. Ampak,
ob pravem času se je zavedel, kaj je
storil. Nato so ga pa Nemci pograbili, ga
v	Dachau strpali, kjer je tudi umrl. Jaz
mislim, da danes nima Pucelj ne kot po-
litični človek ne kot spomin nobenega
vpliva na ta kraj, kvečjemu dober. Jaz
mislim, da ni nobene nevarnosti, če be-
rejo od tega človeka razne feljtone pa
pesmice, ne za mladi rod, kaj pa šele za
stari. To je sovraštvo, golo sektaštvo in
sovraštvo, ki ga je polno v teh krajih.«
—	Kako, da so se vse te mračnjaške stva-
ri dogajale vedno ob vaši osebi? Ali imate
tam kakšnega sovražnika, ali kaj?
»Ne vem, tega vam pa ne morem razlo-
žiti. Verjetno stvar sodi še v obdobje moje
mladosti. Nekateri ljudje, ki so bili ta-
krat Sokoli, jaz pa Orel, še zmeraj mislijo,
da sem jaz zdaj Orel, da so oni še Sokoli
in da me morajo preganjati, dober tek!«
—	Kako bi se pa dalo to mračnjaštvo pre-
rezati? Rekli ste, da kraj propada, kaj bi
vi	napravili, da bi to odstranili? Vaša
zgodba se mi namreč zdi zelo poučna, ker
prav gotovo ne velja samo za en slovenski
kraj?
»Saj ravno 'zaradi tega sem jaz hotel, da
bi jo zelo odprto povedal, ker dobro. Ve-
like Lašče so en kraj, bodo živele ali ne
bodo živele dobro, ampak vtis imam, ka-
kor da je to po vsej Dolenjski, nekaj
podobnega, verjetno pa še v drugih po-
krajinah. Jaz vem za zdravilo tega, od-
kritosrčno dogovarjanje, medsebojno, enih
in drugih. Naj bo to oblika sestankov ali
kakorkoli, jaz ne vem, to bi bilo nor-
malno.«
—	Drugače se vam pa zdi ta dialektika
zdrava, če je odkrita?
»Seveda, nujna, ne samo zdrava, nujna.
In če imajo vsi pred seboj za cilj interese
kraja, gospodarske, kulturne, politične, če
imajo te cilje pred seboj, morajo priti ne-
kje skupaj, pa tudi, če eden hodi v cer-
kev, pa magari, če zaradi mene mošejo
postavijo v Velikih Laščah, malo čudno
bi se mi zdelo, ampak, pa naj drugi spet
postavijo boljši kulturni dom, kakor se-
danji, ki je čisto navadna štala.«
—	To vas nič ne moti, če so eni partijci,
drugi pa klerikalci?
»Meni je žal, da so nekateri klerikalci, ker
nima nobenega smisla, da se konec 20.
stoletja s klerikalizmom ukvarjajo, še bolj
mi je pa hudo, da so nekateri partijci,
I>a so zraven ždanovci, pa stalinisti.«
—	Ne morete koga neposredno omeniti,
od ždanovcev, stalinistov, ali bi bilo pre-
hudo?
»Ne vem, ker meni se zdi, da se niti sam
tega ne zaveda, da je ždanovec, ker če
bi mu jaz zdaj rekel, da je ždanovec ali
pa stalinist, ali pa, da je sektaš, ne, bi
mi stopil na glavo kot kači, rekoč, da
ni res, dela pa tako.«
—	Mračnjaki, torej?
»Jaz jim niti ne bi rekel mračnjaki, kje
pa, oni so v Ljubljani zelo razsvetljeni.
Takoj, ko pridejo v Velike Lašče, jim pa
delujejo neki drugi instinkti, to so ti, kako
bi rekel, patriarhalno slovenski sektaški
inštinkti. In mislim, da je to tudi v drugih
vaseh. Človek, ki je v Ljubljani na zelo
pomembnem mestu, družbenem, politič-
nem, pa je doma v neki vasi, in se takoj
spremeni, ko pride domov, kajti mislil bo
in deloval za 100 let nazaj. Cel rod njegov
bo šel zraven in bo kričal: takole moraš
delati, tako moraš delati!, in to je včasih
zelo napak.«
— To je dobra zgodba.
»Saj jaz natančno vem, da v kakršnikoli
obliki bova tole publicirala, bo hudič in
pol. Mislim pa, da je to treba. Zelo za-
vestno sem se odločil in zelo zavestno se
zavedam posledic vsega tega. Ampak, mi-
slim, da je to treba nujno povedati, ker
drugi se ne upajo, ni enega Velikolaščana,
ki bi se upal to povedati, kar sem jaz
zdajle povedal, drugič pa mislim, da se
tudi v drugih slovenskih krajih tega ne
upajo povedati, zato jaz to povem.«
O NEKI
SLOVENSKI
ARHI-
NACIONALNI
IN HIPER-
AKTUALNI
SKUŠNJI
taras
kermauner
z narodom nikakor (še) nisem obraču-
nal; ali sploh kdaj bom? Slovenec to sploh
more?
Tokrat naj povekam nad še eno svojo
grenko narodno izkušnjo: nad tako, ki se
je na noben način ne morem znebiti, saj
rezultira iz mojega najbolj priljubljenega
dela — ukvarjanja z literaturo.
Ko je izšla pred dvema letoma moja
knjiga Na poti k reči in niču, je doživela
kritiko tudi na straneh ljubega časnika
Prosvetni delavec (žena je profesorica, pa
nas časnik redno obiskuje brez naše vo-
lje). Šifrirani pisec mi je, kot je bilo to
v navadi nekdaj, pri prosvetnikih pa je,
kot se zdi, še danes, očital vrsto naglavnih
grehov, predvsem seveda to, da prinašam
k nam tujega zahodnega velemestnega ni-
• hilističnega duha, ki je, kot bi se izrazil
nek drug glas iz ljudstva, zapet v Pismih
bravcev ob priliki prepovedi filma Ma-
škarada, »tuj značaju našega naroda«. Na
te vzdevke sem se že navadil, saj jih po-
slušam že petindvajset let; nazadnje sem
jim začel verjeti. Torej priznam: importer
sem, ki uvažam strup na drobno in debe-
lo, v stekleničkah in vrečah, prelepljenih
z lažnimi napisi. In, roko na srce, rad bi
bil odkritosrčen: kako drugače pa naj bi
ravnal? Svet me zanima, »resnica« še bolj,
a če primerjam Koblarja in Thibaudeta,
Vidmarja in Lukacsa, Levca in Brunetiera,
Stritarja in Schopenhauerja, Mejaka in
Rolanda Barthesa, se bom pač zmerom,
brez izjeme, odločil za svetovne kolege.
Ne le da so naši misleci, prav tako vsi
brez izjeme, epigoni tujih, temveč so takš-
ni epigoni, ki so pobrali od svojih vzor-
s sanjavimi očmi,
jasnim čelom, mo-
gočno desnico ter
golo muzo nad njim,
so se razlivali žolči,
danes pa je stvar še
bolj komplicirana.
Vseeno mora kipar
znati nekaj več kot
pa le narediti Can-
karjeve brke, da bi
vsem nam bilo jasno,
da gre za Cankarja.
In razpisali so na-
tečaj, dva natečaja,
žirije je bilo za pol
drugega Martina, na-
ših umetnikov-trala-
letnikov prav toliko
in izbrali so — BRKE.
Kajti tudi prvošolček
mora RAZUMETI to
enkratno umetnino.
V zgodovini pa bodo
lahko stale zlate čr-
ke o tem veličast-
nem dejanju sloven-
skega naroda.
Spet smo tam,
kjer smo bili — tam,
kjer je sam slavlje-
nec bil že daleč na-
prej.
Da pa bi bilo prav
zares vse tako kot je
bilo nekoč, bodo
spet s klobuki in pu-
ščicami pobirali sa-
moprispevek. Umet-
nik je narodov in ta
narod naj da tudi de-
nar! Živio
Dajmo narodu dva
deci — in narod bo
napojen, dajmo naro-
du pol kranjske klo-
base — in narod bo
nasiten, pokažimo
narodu brke — in na-
rod bo videl Cankar-
ja.
Vidim, vidiš, vidi,
vidiva, vidita, vidita.
51
vidimo, vidite, vidijo
— VIDEZ.
Niko Goršič
nikov samo majhen del, ta del napravili
kar se da preprost in nam ponudili ideo-
logijo galerije. A bodi pravičen! So tako
ravnali, se jim je tako pristorilo, ker bi
bili manj nadarjeni od svetovnih velika-
nov? Kje pa! Nadarjenost, umnost, to ve-
mo že od krščanstva in Descartesa, je ena--
komerno porazdeljena po vseh kontinen-
tih, pri vseh barvah in rasah. Kriva je na-
ša prekleta zgodovina, naša majhnost
(brezkonkurenčnost), zaostalost, primitiv-
nost, sploh vsakršna socialna ubožnost.
Vidmar in Vodnik in Koblar in Ziherl in
Mejak so priredili svetovno modrost za
naše domače razmere, te pa jo, to skuš-
njo imamo vsi, le stežka goltajo, požiral-
nik je še nerazvit in potreba po nji komaj
zaznavna. Sicer pa, dragi moj, poglej se
v zrcalo svoje samorefleksije in povej:
je-li s tabo kaj drugače? Za koliko sežnjev
te presegajo evropski avtorji tvojih in še
mlajših let? Ali ne občuduješ Sollersa, Kri-
steve, Eca, Faucaulta, dobro vedoč, da jim
ne sežeš do kolen in da boš zmerom ostal
v njihovi senci (lepo pritlikavi bodo ostali
tudi vsi tisti mladi ambiciozneži, ki bi ra-
di »uspeli« v velikem svetu, a se ta zanje
ne zmeni, razen da postanejo izvrstni do-
mači prijatelji te ali one materialno ali
duhovno aristokratske figure)? Zakaj to-
rej tvoje zaničevanje do svojih, enako uso-
do prenašajočih prednikov?
Ne, tu ne gre za zaničevanje; bog ob-
varuj. Reči hočem nekaj čisto drugega:
orisati žalostno usodo sebe in teh predni-
kov. Sicer priznam, da me pri tem ali
onem predniku marsikaj moti — v bistvu
pravzaprav dvoje: njihova nereflektira-
nost, se pravi njihova nevednost o last-
nem položaju, pa njihova nadutost, izvi-
rajoča iz te nevednosti. Ce prebiraš Vid-
marjeve zapiske (do pravih spisov razen
v dveh treh primerih ta pisatelj ni prišel),
se ne moreš izogniti vtisu, ki silovito seva
skoz njihovo sleherno vrstico: občinstvo,
poglej me, svet in njegovo modrost sem
požrl z veliko žlico, medtem ko ste vi vsi
skupaj, bodimo pošteni, navadni butci.
Vidmar je res izjemen primer; drugi so
skromnejši, razumnejši, z več občutka za
mero in z več okusa, zato precej bolj sim-
patični (Koblar ...). Vendar — se sprašu-
jem naprej: ali pa je sploh mogoče vztra-
jati v vlogi nacionalnega modreca, če ni-
maš takšnega pretiranega in zmedenega
prepričanja o sebi? Ali ni tragika velike
večine naših mislecev, da so se, ko so ne-
koliko odrastli, zavedeli samih sebe, svoje
bridke relativnosti, majhnosti, brezpo-
membnosti (sredi svetovne Književne re-
publike, sredi carstva »duha« — in duh,
kot vemo, ne pozna meja: ne da se biti
lokalni mislec, ki bo dokazal, da v območ-
ju Zgornje Radgone Spinoza ne velja), ter
da jim je ta zavest naenkrat iztrgala pero
iz rok, jih napolnila z obupom, jih sunila
v banalno životarjenje? Kdor tega ni sto-
ril, kdor se je obdržal na višini športne
tekme, je to zmogel, o tem sem globoko
prepričan, le s pomočjo tistega trika, o
katerem danes govorim in ki se ga zače-
njamo polagoma tako dobro zavedati (a
se ga je zavedel, čeprav kritično, že Dež-
man): pripisal je narodu, v katerem živi,
v katerem je bil rojen (narodu, katerega
temeljna funkcija je navsezadnje v tem,
da nadarjenega posameznika ovira, da mu
ne dopušča duhovnega razvoja, ki bi bil
usoglašen s svetovnim — in o tem imamo
žal več ko preveč grozljivih skušenj — ga
tlači v poprečje, ga dela enakega okolju).
izjemne lastnosti. Naenkrat ne vidi real-
nega naroda v njegovi revi ter omejeno-
sti, temveč spozna njegovo posebno po-
klicanost (da je večji od drugih, ker bolj
trpi — Gregorčičeva misel, ki jo nadaljuje
Kocbek, ali pa da svetu prinaša povsem
nove socialno-politične modele in rešitve
— na to samoveličje je nasedel Vidmar),
ob tej narodovi pa še svojo.
Zavest o edinstvenosti nas je vseh sto
in petdeset let reševala; vendar — pod
to ne le ideološko, temveč hipermitološko
zavestjo se skriva realiteta: dokazljiva,
vsakdanja. Prešeren ni nadaljeval Vodni-
ka, temveč se je učil pri svetovnih avtor-
jih, vključil se je v njihovega duha. Enako
Cankar. Slovenska tradicija mu je pomenila
tisto, kar je moral zanikati, čemur se je
moral — hote, vede — odreči, da je lahko
postal Ivan Cankar. Brez Nietzscheja,
Schopenhauerja, Emersona itn. itn. (tudi
prek manjših literatov-mislecev posredni-
kov, a ne slovenskih) ne bi bilo Ivana
Cankarja; iz slovenske konstelacije (Aškerc,
Funtek, Gregorčič, Leveč, Ušeničnik, Lam-
pe, Opeka, Kalan, Murnik, Tavčar, Alešo-
vec in Lipe Haderlap) ni bilo mogoče iz-
peljati niti Govekarja; tudi ta je potrebo-
val Zolaja et comp. Cankar je vse to po-
vzel, priredil in vzkliknil: zaničujem te,
dolina šentflorjanska, ti si moj grob in
moja ječa, a hkrati te blagrujem, ti si mo-
je vse, samo v tebi sem lahko velik, po-
memben, voditelj, luč, resnica. Naredila si
me majhnega (realiteta) in velikega (ideo-
logija); navsezadnje pa je še zares postal
velik — velik v krščanskem pomenu bese-
de: kot človek, kot žrtev, kot vztrajanje,
kot predanost, kot značaj (nikakor pa ne
kot svetovni duh — kajti temu je krščan-
ska človečnost figo mar in tedaj, ko izbi-
ra svoje velike kandidate, prav nič ne gle-
da na njihov moralni značaj).
Tudi naši znanstveniki ravnajo v Can-
karjevem duhu (slovenska zgodovina je
polna njihovih tragičnih — penatskih —
usod: alkoholikov in lingvistomanov). Te-
daj se srečamo s prisrčnimi rabotami, vse-
mi prepreženimi s samoodrekanjem, vero,
pridnostjo, moralnim fanatizmom, a v bi-
stvu pravzaprav smešnimi in nebogljeni-
mi. V njih se avtorji obnašajo tako, kot
da smo Slovenci — v sferi literature, »du-
ha« — enaki Francozom, Nemcem, Angle-
žem. Slovenske pisatelje obravnavajo na
isti epistemološki in aksiološki ravni. Pri
Jenku vidijo recimo Prešernove in Heine-
jeve vplive, pri Jurčiču Scottove in Lev-
stikove, pri Grumu Cankarjeve in Freudo-
ve itn. Konstruirajo literarno zgodovino,
v kateri je vsak pisec odvisen od notra-
njega slovenskega toka zavesti pa od sve-
tovnega. To je sicer povsem res, vendar z
eno bistveno razliko: celotni slovenski tok
je v nenehni popolni odvisnosti od svetov-
nega, pri vsakem avtorju gre le za apli-
kacijo svetovnega na slovenskega, zme-
rom, po pravilu, za zastarelo, delno in
bolj ali manj amatersko aplikacijo. Sloven-
ska literarna zgodovina dejansko ni avto-
nomna (popolnoma avtonomna ni — re-
cimo — niti francoska, saj je preveč pre-
vzela in prevzema od angleške, nemške,
a ji hkrati tudi enakovredno daje, sloven-
ska pa ni do zdaj dala še nič) in je ne bi
smeli obravnavati kot avtonomno; to je
smrtni greh zoper dejstva (se pravi zoper
tradicionalno pojmovano znanost).
Tu pa se moj bojeviti, besni, vseved-
ni spis prelomi. Vanj vdre moja skušnja.
Prisiljen sem reflektirati lastno početje. In
52
kaj spoznam? Kako ravnam sam?
V želji po znanstveni metodološki či-
stosti sem se odrekel slavističnega tutti-
fruttija, kjer je ljubiteljsko nametano vse
na en kup: domače avtorjeve razmere,
njegov značaj in vzgoja, politične ter so-
cialne razmere slovenstva, avtorjeva na-
darjenost, analiza tekstov, njihove vsebi-
ne, morale, ideologije, analiza sloga, rit-
ma, svetovni in domači vplivi na avtorje
in tekste, socialni učinki tekstov na občin-
stvo, življenjske usode avtorjev ter knjig,
z eno besedo vse, kar si je mogoče izmi-
sliti in kar sodi k ukvarjanju z literaturo
(a od česar bi moral sleherni element —
estetska sodba, slog, avtorjevo življenje,
usoda knjig itn. — tvoriti avtonomno, z
lastno metodologijo prakticirano, notranje
koherentno, strukturno čisto področje —
obravnavo). Čeprav bi me zanimalo mar-
sikaj, sem se hote omejil, odločil sem se
za analizo pomenskih struktur tekstov
(kar je, če sem do sebe maliciozen, ne-
kakšna diahrona in sinhrona strukturalna
zgodovina idej, se pravi v strog sistem for-
malizirane ideje ter prikaz njihovih med-
sebojnih odnosov, fiksiranje razmerij). Za-
vedajoč se tega, o čemer sem malo prej
pisal, pa mi je ostalo samo eno: napisati
zgodovino slovenske odvisnosti od sveta,
pokazati, da je vsa naša literarna original-
nost šestostopenjska, folklorna, amater-
ska, dokazati, da nihče od Slovencev-pisa-
teljev ni odkril nič svetovno zgodovinsko
pomembnega, novega, temveč da spada
samo na rep posameznih obdobij in šol,
ki so se začele drugod. S tem bi storil ne-
kaj, kar je sledilo že ves čas iz Ocvirko-
vih predavanj in kar rezultira hkrati tudi
iz našega najbolj slovenskega — mazohi-
stičnega, samouničevalnega — odnosa, ki
ga ravno najtradicionalnejši, najbolj slo-
venski kritiki zavzemajo do vsega, kar pri-
haja: za vse prihajajoče namreč (od Pre-
šerna naprej prek Stritarja in Cankarja in
Kocbeka in Kozaka do Šalamuna) trdijo
ter dokazujejo, da je prišlo iz velikega,
grdega, zahodnega, nepravega sveta, tiste-
ga, ki ne ustreza »značaju našega ljud-
stva«. Ce bi imeli naši domorodci in domo-
branci prav, potem zares ne bi bilo nič
slovenskega (kajti že Valentin Vodnik in
oča Pohlin sta vnesla na Kranjsko tujega
duha — da o Linhartu, tem začetku slo-
venstva, niti ne govorimo). Njihova obram-
ba slovenstva je dejansko najbolj nihili-
stična obramba ničesar (gole preteklosti,
ki pa nima moči, da bi duhovno oplodila,
kajti Prešeren ni smel nadaljevati Vodni-
ka, če je hotel postati Prešeren, Cop ni
smel prebirati samo Svetokriškega pridig,
če je hotel doseči Copa, Šalamun ne more
ostati pri Zajcu in Zajc ne pri Minattiju
in Kocbek ne pri Golarju, če hočejo biti,
kar so — Kocbek je moral h Claudelu in
Mounieru in Chardinu in Kierkegaardu in
Šalamun k surrealizmu, dadaizmu in Pre-
šeren k Petrarci in nemški romantiki itn.)
pred tem, kar dejansko je edina slo-
venska realiteta in zgodovina (ponaševa-
nje sveta). Realiteta slovenstva, ki ga bra-
nijo in zahtevajo oni, je realiteta odpora
zoper novo, sveže, ideje, duha, produkci-
jo, potrebe, zoper zavest, s katero se
sploh lahko razumemo in opredeljujemo;
je nenehno ponavljanje ene same besede:
ne; je negacija živega sveta, paranoična
obramba niča, se pravi mitološke za-
vesti o možni ter nujni arhiavtonomnosti
slovenske nacije; je tisto, kar je zares naj-
bolj — tragično — slovensko: samomoril-
na težnja po absolutni negaciji življenja
(kajti življenje je samo to, kar živi). Ali
torej tisti, ki trdijo, da Slovencev sploh
ni, da so popolni odvisniki, ne sovpadajo
na paradoksen in posmehljiv način s te-
mi, ki trdijo, da so Slovenci ne-svet, nega-
cija velikega sveta in šele zato pravi svet
oziroma enakopravni akterji v velikem
zgodovinskem svetu? Ali ne gre samo za
dve obliki nihilizma in samouničevanja?
A kaj trditi, da bi sploh prišli iz tega ni-
hilizma? Se to sploh da? (Ni samoizniče-
vanje najbolj pristna resnica slovenske
»biti«?)
Kaj delam sam? Ali si nisem izmislil,
v nameri, da bi bil znanstveno koheren-
ten, metodološko čist, a v bojazni, da ne
bi postopal s slovenskim narodom, s slo-
vensko literaturo nihilistično (ta bojazen
je globoko vsajena vame, je moja intim-
na zapoved), takšno konstrukcijo sloven-
ske literature, ki je najbolj noro avtono-
mistična od vseh, kar jih poznamo? Ki je
sicer epistemološko čista, a glede na rea-
liteto, ki je njen predmet, naravnost ab-
surdna? Ali ne konstruiram zgodovine
slovenskih tekstov, v kateri do podrobno-
sti raziskujem razmerja med pomenskimi
strukturami — in njihovimi deli — zno-
traj zgolj slovenskega prostora, znotraj
slovenske literarne strukture, ne da bi en-
krat samkrat poskušal opredeliti razmer-
je katerega koli teksta do neslovenskih
tekstov, za katere pa sam, iz izkušnje, na
osnovi osebnih poznanstev z literati, vem,
da so neprimerno močneje vplivali na slo-
venske tekste kot kateri koli domači
tekst? Ali mi ni bilo že pred desetimi leti
dobro znano, da je vpliv Kalevale, črnske
poezije in Vaška Pope na Zajčevo poezi-
jo neprimerno močnejši od katerega koli
slovenskega vpliva? Saj vendar vem, ka-
ko je na Strnišo vplivala škotska balada,
na Tauferja Eliot in Auden in Majakovski,
na Pavčka Koljcov in Jesenin in Macha,
na Koviča Trakl in Rilke itn., pa vendar
ne raziskujem razmerij med zbirko Sanje
živijo dalje in Majem, med Vajami in na-
logami in Puščo ali Cantos, temveč zgolj
razmerja med Vajami in nalogami. Sanja-
mi, ki živijo dalje. Prvo jesenjo, Odčara-
nim svetom. Pojočo krvjo ipd.
Izogniti se skušam domobranskemu ni-
hilizmu, zato novega ne odklanjam, naro-
be, z vso odprtostjo ga sprejemam in pri
priči vključujem v slovensko literaturo, se
pravi, da ga zvežem s tradicijo, postavim
v isto raven, na'kateri so že prejšnje slo-
venske literarne strukture; to mi mladi
avantgardisti — in sploh literatje — zelo
zamerijo, saj menijo, da jih niveliziram,
vsak od njih pa bi rad bil to, kar je od
drugega absolutno različno, kar je edino
edinstveno in zato ne spada v zvezo z
drugimi, v zvezo, ki edinstvenost, nepo-
novljivost, enkratnost, genialnost te zbir-
ke (ali one pesmi) navsezadnje zmerom
neogibno »civilizira«, jo naredi za del pre-
segajoče jo celote, ki je struktura sloven-
ske literature in v kateri so vsi deli bolj
ali manj enakopravni; avantgardisti pa so
še posebej nezadovoljni, ker postajajo s
tčm zgodovina, medtem ko sami zgodovi-
no odklanjajo: ker se proti svoji volji pri-
družujejo tradiciji, to pa bi radi totalno
zanikali in odpravili; s tradicijo ravnajo
enako nihilistično (tipično slovensko) kot
tradicionalisti z njimi; vodi jih sila čiste
negacije (ki je seveda ideološka sila). Sam
se trudim temu obojnemu ideološkemu in
negativističnemu ekskluzivizmu izmuzniti.
53
ozka linija
proti dnu širših
dolgih hlač
je navduševala
predvsem mlada
dekleta
a niti zrele žene
se niso odrekle
nevsiljivo krojenim
hlačam za hladnejše
dni in celo zanimivo
krojene iz čipke
ali svile smo lahko
srečali na romantičnih
terasah nekaterih
obmorskih hotelov
resnično po modnih
zapovedih za vroče
poletje pa so
bile sešite
vroče hlačke iz
bleščečih tkanin
primerne za vitka
dekleta ki so jih
nosila z okrasnimi
pasovi s katerimi
so dokazovala vso
novo takoj postaviti v odnos s prejšnjim,
odkriti njuno medsebojno razmerje, ki je
sicer na eni strani zmerom negacija, na
drugi pa, naj to tradicija in avantgarda
hočeta ali ne, zmerom pozitivno razmer-
je,- če primerjamo več etap — v zgodovini
nastalih struktur, torej diahronijo struk-
tur — bomo zmerom odkrili, kako ene na-
stajajo iz drugih, kako zastavljajo pri da-
nem problemu, ga poglabljajo, razvijajo,
obračajo, diferencirajo. Med etapami je
notranja zveza,- se pravi, da jo je še več
med posameznimi teksti.
Vendar — v začetku tega premišljeva-
nja sem vehementno zatrjeval, da dejan-
sko ni avtonomne slovenske literature, da
so teksti odvisni — torej v zvezi — pred-
vsem od tujih, da ni niti Prešernova ro-
mantika niti Levstikov realizem niti Can-
karjeva nova romantika ali simbolizem ali
kakor koli temu rečemo, niti Kosove-
lov konstruktivizem niti Kocbekov perso-
nalizem ali eksistencializem niti Šalamunov
surrealizem slovenska iznajdba, in da so
se vsi ti teksti porodili iz slovenske vklju-
čitve v Evropo, iz tega, da je Šalamun za-
nikal svoje slovenske prednike ter postal
učenec francoskih ali italijanskih, da so
isto napravili Prešeren in Levstik in Koc-
bek. Ali je torej moja literarna zgodovina
čista in nesmiselna konstrukcija? Sicer pa
— zakaj vzeti izraz konstrukcija v sla-
bem pomenu besede? Za slabo je veljala,
dokler je imela znanost še svoj zunaj nje
obstoječi objekt in je bila njena naloga, da
ta objekt čim bolj adekvatno preriše,
odrazi (spozna); ko pa je v modernem ča-
su svoj objekt izgubila, ko je postala, za-
čenši z matematiko in fiziko čista kon-
strukcija sveta, ravnajoča se po notranji
koherenci na podlagi začetnih aksiomov
in sprejete metodologije, ko se je spreme-
nila v obravnavanje same sebe, je moje
konstruiranje povsem dopustno, še več,
celo edino normalno. Pragmatični kriterij
te konstrukcije je očitno zunaj nje, zunaj
sistema: v empiriji, v praksi. Torej: čemu
služi takšna moja konstrukcija v praksi,
znotraj slovenske socialne realitete? Do-
kaz za slovensko neeksistenco brez dvo-
ma ni; narobe: si lahko zamišljam bolj
evforičen dokaz za predpostavko o slo-
venskem avtonomizmu, za ideologijo »slo-
venstva«? Počnem torej v svoji praksi —
v svojem znanstvenem delu — ravno
obratno od tega, kar zastopam v svoji
publicistiki?
Kaj pa Slovencu, ki bi bil rad znan-
stvenik, hkrati pa ni pripravljen oditi v
zdomstvo, drugega preostane? Pisati zgo-
dovino po slavistično človeku, ki je vsaj
povohal sodobno znanost, pač ni mo-
goče. Dokazovati, da literarno sploh ne
obstajamo, ker je vse privzeto — ima ta
sadomazohistični postopek sploh kak rai-
son? Ali ni, če stojiš na tem stališču, bolje
pospraviti kovčke pa ven? Ce pa nočeš
pospraviti kovčkov, če hočeš ostati, kjer
si, ali potem nisi prisiljen v konstrukcijo,
kakršno sem orisal? V konstrukcijo, ki je
znanstveno neoporečna, hkrati pa služi
samoslovenski ideologiji, torej tisti, ki jo
mrziš iz vsega srca (kot mrziš sleherni na-
cionalizem in fašizem)?
Vprašanja, ki ni akademsko, temveč
skoz in skoz eksistencialno, pa hkrati tudi
ne zgolj posebno ali individualno, temveč
se odpira vsakomur, vsakogar stisne v
svoj precep, ni mogoče razrešiti s tolaž-
bo; najprej konstruiraj avtonomen, avtoh-
ton svet slovenske literature, potem spet
avtonomen svet odnosov med svetovno in
slovensko (kjer bo prišla na dan naša od-
visnost oziroma, kjer se bo pokazalo, da
je tista literatura, tista kritika, ki stoji na
stališču slovenske tradicije, nihilistična in
zoper življenje, zoper realiteto v imenu
fikcije ter niča), na kraju pa oba svetova
konfrontiraj. Vse to je mogoče — in vse
to bo storjeno, se bo že kdo našel — de-
janski rezultat pa je mogoče predvideti že
vnaprej, danes. Takšna trojna operacija ne
bi prinesla prav nič novega, ne bi nam
dokazala, da smo več, kot smo, temveč bi
le potrdila našo »neeksistenco« oziroma
mazohistično samoizničevalno vztrajanje
pri avtonomistični konstrukciji realitete,
sezidane na tej ničnosti (temu, kar sem
opisal, pa se z drugo besedo reče sloven-
ski narod). Znanstveno je zelo zanimiva,
empirično — socialno — pa prav nič. To-
rej delujem, kar je brutalen paradoks, te-
daj, ko pišem publicistiko, znanstveno
(ker se zavedam naše fiktivnosti), ko pa
konstruiram znanstvene svetove, povsem
ideološko (ker nudim Slovencem nov do-
kaz za njihovo avtonomnost)?
Je torej slovenskemu literarnemu znan-
stveniku, ki ostane doma, sploh mogoče
konstruirati (svetovno) znanost? Ali ni
skoraj nujno, da med različnimi možnimi
znanstvenimi konstrukcijami izbere, se od-
loči za tisto, ki bo ideološko koristna slo-
venstvu? In ali ni takšna ideološka korist-
nost za slovenstvo hkrati eksistencialna?
Ce pa je eksistencialna, potem to pomeni,
da ne ravnam fiktivno (mitološko), tem-
več da pričam svojo eksistenco, da skoz
svojo kulturno prakso produciram realni
svet. Ce produciram realni svet, spet po-
meni, da kot Slovenec nisem fiktiven, da
živim realiteto tudi kot Slovenec. Kon-
sekventno temu pa je lahko slavistična
slovstvena zgodovina neizmerno realna,
produktivna, čeprav je znanstveno povsem
nevzdržna (mimogrede: ali ni v anketi
Naših razgledov o današnji slovenski lite-
rarni zgodovini nek prvovrstni znanstve-
nik-akademik odgovoril, da je od znanosti
veliko bolj pomembna ljubezen do sloven-
skega naroda?). In se bo moja zgodovina
merila po njeni ideološki učinkovitosti, ne
pa znanstveni koherentnosti, prodornosti,
izčrpnosti? Vendar — ali lahko živim sa-
mo na nivoju te — slovenske — realitete?
Ali me ne privlačuje enako realiteta zna-
nosti, ki pa se za slovensko eksistenco ne
meni?
Sem — kot tudi vsi drugi — obsojen
na paradoksalno, celo izključujoče se na-
hajanje na dveh ravneh, v dveh vlogah?
Se več: v dveh eksistencah? Je to sploh
mogoče? Ali pa gre za notranje sprto, sa-
domazohistično, samouničevalno eksisten-
co slehernega Slovenca, ki ne more biti
niti Slovenec niti ne-Slovenec, temveč je
to, kar je: nenehna vitalistična, a samo
sebe požirajoča akcija? Oziroma: neneh-
na samo sebe požirajoča akcija, katere re-
zultat je vitalizem?
Kvadratni koren iz biti, prečrtane z ni-
čem?
P. S. Spis je bil napisan že 1970. leta in
za nek drug časopis, pa se mi ga tja —
bravci naj ugankujejo, zakaj — ni posre-
čilo plasirati.
NESTRPNOSTI
54
KDO JEZDI
V VISOKEM
SEDLU
Jernej novak
Kaj je rumeno listje edino veselje je-
seni, debele tepke poslednja radost ljudi?
Kje so sumničenja, drobna podtikanja?
Kdo bo podkuril kotel, kdo izpraznil sok
iz telesa? Kdo napojil? Odpoved? Čaka-
nje v omami?
Zime so dolge, noči ledene, pogovori
samotni.
Kdo išče jezik pokolenj, kdo se izmika
tavanju? Kdo laže lastnemu telesu?
Telo je razpuščeno, razpuščen jezik,
razslojen v nešteto plasti.
So te plasti, ti tanki sloji, naša več-je-
zičnost? Skromni zametki meta jezikov
posamičnih ved? Se mukoma dvigajo v
razsulem telesu? Nova razsežnost jezika
vzrašča trudoma.
Vede se oblikujejo, vzpostavljajo lastni
pojmovni aparat. Iz mrtvega telesa črpajo
lastni govor, ustvarjajo, dodajajo, zgraju-
jejo nove pojmovne razsežnosti. Nenehno
utemeljevanje; moči upadajo v nepresta-
nem vračanju k šibkim temeljem tradicije.
Nasledstvo, nasledstvo.
Kdo jezdi v visokem sedlu?
Kdo oblikuje jezik, kdo ga udejanja,
kdo naseli model uporabe. V nepretrgani
kontinuiteti razvijajoči se, nato intenzivi-
rani govor ideologije-politike v pravem iz-
bruhu uporabe dobesedno preplavi vsa ob-
močja človekovega socialnega uveljavlja-
nja. Preplavlja sredstva javnega obvešča-
nja, naseljuje se na vseh nivojih množičnih
komunikacij ter se konstituira v prevla-
dujoči in edini, obvezni komunikativni mo-
del. Konstituira se kot vrhovni razsodni-
ški model, prevzame to funkcijo v zakup
in skoznjo dokončno uveljavi ideologijo-
'politiko v realno družbeno in vrhovno po-
litično moč. Kot v končnem cilju se jezik
naseli in ustoliči v območju vseobvladujo-
če politične m^oči, h kateri je v svojem
prevladujoče enosmernem razvoju tudi te-
žil. V svojem razvoju se je ta jezik preko
svoje vsakratne govorne uporabe veno-
mer vzpostavljal v imenu nečesa, kar ni
bilo lastno območju jezika — jezikovnega
sistema samega. Pomen in smisel svojega
izgrajevanja udejajnja je jezik vedno črpal
zunaj meja razsežnosti lastnega sistema.
Preko konkretne govorne uporabe se je
ta sistem utemeljeval, izgrajeval in ures-
ničeval v poslanstvu formiranja socialno-
nacionalnega prostora, ki bo hkrati tudi
prostor njegovega razmaha. Kot »arhitekt
nacionalizma« se je ta jezik utemeljeval v
funkciji združevalnega, konstitutivnega in
operativnega elementa človekove socialne
razsežnosti. V svojem prodorno enosmer-
nem razvoju se je, nabit z vso svojo ideo-
loško-akcijsko, politično močjo, znašel v
konceptu sodobno institucionalizirane druž-
be v dobršni meri nebogljen, vsekaJcor p'a
nesposoben funkcionirati kot temeljna in-
stitucija sodobno organizirane družbe, v
kakršni pa se kot prodor družbeno-poli-
tične moči edinole lahko uveljavi (dovrši).
V	osvojeni družbeno-politični prostor
je jezik ideologije-politike vstopil zgrajen
(saj je sam konstituiral tak prostor) in
edini sposoben operativnega delovanja.
Prevladujoči, vodilni in odločujoči položaj
jezika ideologije-politike ni rezultat kake-
ga »udara« ali diverzije, temveč logičen
rezultat poti, na kateri so se »meta-jeziki«
■posamičnih ved utemeljevali v skupnem
temelju jezika-projekta socialno-nacional-
nega konstituiranja.
V	okviru nacionalno konstitutivnega
projekta je jezik kot ena temeljnih kom-
ponent tega projekta izgrajeval pojmovni
aparat, ki je v dobršni meri jezik tega
projekta kot ideološko-politične akcije.
(Zanimiva bi bila raziskava jezika politi-
ke-ideologije. Mnenje, ki tu nastopa kot
teza, je, da je semantično območje tega je-
zika neprimerno bogatejše od jezika zna-
nosti, filozofije.) Seveda je iluzorno priča-
kovati, da se bo ta »privilegirani« položaj
jezika politike v novi institucionalizirani
družbi sesul sam od sebe, se temu položa-
ju odrekel. Tudi ko bi to hotel, bi tega ne
mogel storiti sam in po lastni volji. V no-
vem položaju bi se sicer lahko deklarativ-
no odrekel arbitralni vlogi in -odločujoči
moči lastnega govora, dejansko pa bi ohra-
nil vse razsežnosti vodilnega komunikativ-
nega modela in bi prav zaradi tega svo-
jega položaja po sili razmer tudi obdržal
vodilno vlogo v družbenem življenju.
Edini »projekt«, s katerim je to vodil-
no vlogo jezika ideologije-politike mogo-
če (in nujno je, da to storimo) »uravnati«
s položajem ostalih jezikov, je: intenzivi-
rati razvoj teh jezikov, kar pomeni po-
spešiti pojmovno terminološki razmah pre-
ostalih panog človekove dejavnosti, oziro-
ma razmahniti in poglobiti razvoj teh pa-
nog samih. Seveda je nujno, da v tem
»projektu« posamezne panoge sestopijo z
nivoja skupnega projekta v okvir, ki jim
ga določajo zakonitosti njim lastnih siste-
mov in v okviru le-teh uresničujejo pro-
jekt osamosvojitve, samoutemeljitve in
šele nato uveljavitev v širšem socialnem
prostoru. Le taka pot uveljavitve lahko
vzjMstavi nivelizacijo posameznih meta-
jezikov. Ta nivelizacija pa je, vsaj vse ta-
ko kaže, v sodobno urejeni družbi nujna.
Nič več ni mogoče prepustiti apriorne
razsojevalne vloge enemu jeziku. Demo-
kratizacije ni, dokler ni demokratičnosti
(enakovrednosti) posameznih meta jezi-
kov. Prevladujoča, razsojevalna vloga je-
zika politike-ideologije deluje v konceptu
take družbene ureditve kot uničujoča, raz-
diralna sila, saj v taki vlogi jezik ideolo-
gije-politike ne more vzpostaviti enako-
vrednega dialoga s katerikolim meta jezi-
kom poljubne panoge. Kaj pomeni, da ni
mogoče vzpostaviti enakovrednega dialoga
z meta jezikom ekonomske znanosti, je
v celotni izpeljavi družbeno-gospodarske
reforme menda dovolj opazno. Neenako-
vreden položaj jezikov v skrajni konsek-
venci pomeni, da politična akcija v sistem
lastnega delovanja ne more vključiti argu-
mentiranih ugovorov npr. ekonomske zna-
nosti. Teženje posameznih »podrejenih«
panog, da se v okviru priznavanja obsto-
ječega hierarhičnega razporeda posamičnih
jezikov povzdignejo v sfero priviligiranega
ali naklonjenost priviligiranega uživajoče
panoge, poraja stanje, ki ga v vsej tragi-
komični razsežnosti dejstev ne gre ime-
novati drugače kot »teater himnične ko-
medije«. Podrejanje politiki, še vedno tra-
jajoča potreba po utemeljevanju znanosti
mladostno drznost
svoje fantazije in
včasih tudi odlično
poznavanje rafinirane
folklore
.za hladnejše dni
80 si mnoge sešile
zvončaste hlače
saj se jim je zanje
karirasto blago
kar samo ponujalo
nekatere so si jih
na kolenih še ojačale
z usnjem tako
da res ni bilo problemov
seveda pa ne smemo
pozabiti na pisane
in rožnate hlače
ki so jih nosile
z nežnimi prozornimi
bluzami saj so se
v Njegovi bližini
V	takem kompletu
gibale mnogo bolj
sramežljivo najbolj
imenitne pa so nosile
muslimanske hlače
z zlatom izvezenim
telovnikom pod katerega
so oblekle srajčko
s kratkimi rokavci
vse to pa nikakor
ni moglo preprečiti
še nakupa pumparic
iz tvida ki se spredaj
zapenjajo z zadrgo
ali pa takih ki spominjajo
na očetove lovske hlače
odlično so bile oblečene
tudi tiste v športnih
hlačah iz močnejšega
jerseya da o damah
V	imitaciji kačje ■
kože ki se je
za las manj kot
lascivno oprijemala
njihovih vitkih
stegen sploh ne
govorimo saj so
prav povsod vzbudile
pozornost in bi
jih bil vesel
če bi dama imela še
primeren bič
sam markiz de Sade
kot so zlobno
pripominjali nekateri
ki za modne domislice
resnično ne kažejo
preveč razumevanja
žametaste kavbojke
in take iz napa laka
so pravzaprav novost
BUTTOLO FRANCA
55
POZOR. POZOR!
S polnim naslovom naj
se javi človek, ki se je v
101. št. Problemov (Maga-
zin) oglasil s pismom pod
našo oznako No 10/101. Pi-
sec se je bil podpisal s:
T. Vrhovšek, profesor, Ljub-
ljana. V pismu opisane jav-
ne garaže bi se s piscem
rade pogledale v oči pred
Sodiščem.
kot splošno človeško in družbeno zaželene
dejavnosti, priča o pri nas še vedno glo-
bokem razmaku med obema območjema
človekove dejavnosti. Je dokazilo o med-
sebojnem nezaupanju, ki je očividno tako
veliko, da potrebuje javne manifestacije,
da izpriča medsebojno /ne/zbližanost. Pri-
reditve tipa 50 let univerze, najnovejši
IFIP so mojstrski zgledi omenjenega žanra.
Nezmožnost enakopravnega dialoga
med posamičnimi panogami, nerazumeva-
nje, osnovano na neenakopravnosti in pre-
stižnem položaju posameznih panog sili
te panoge, da se v medsebojnem komu-
niciranju poslužujejo jezika politike-ideo-
logije kot možnosti za skupni in hkrati
vrhovni govor. Dialog je prav tako neplo-
den, v bistvu odvečen trud, saj ne odlo-
čajo strokovni argumenti te ali one pa-
noge temveč argumenti kvazistrokovnega
političnega žargona, te nepreverljivo
amorfne, vsemu prilagodljive gmote.
Ko navajam drastične primere, se se-
veda ne odrekam njih tragikomični raz-
sežnosti. Hkrati razglašam (skladno s
strukturo obravnavanega predmeta) na-
men tega članka: da se naberejo poto-
hodcev roji, da bo zašumelo v mrtvih pa-
njih, da bodo trate tlakovane s troti. Da
se nažre fiktivna monolitnost jezika, da
se raztrosi zatohlo listje; to je namen.
Brezmejen bo trud, plačilo nikako. Avan-
tura, hoja, spanje v seniku, kopel Sava.
Hoja, neskončna hoja ...
Da se nažre Fiktivna monolitnost je-
zika, da se dohodi zarasla steza, da se
došlata zadnje prase — imenovano publi-
cistika.
SUND
ROMAN
VPRAŠAN«JE
o SUVERENOSTI NEKE BALKANSKE DRŽAVE	MARKO SVABIČ
na glasenja; spodaj je bil nekdo odprl
vrata v jedilnico. Vmes se je zaslišalo
še nekaj korakov po stopnicah, potem
so se koraki ustavili in nekdo je za-
klical :
>Benito, pusti, če ga ni, ga ni, gre-
mo.«
Benito se je brez volje in brez moči
zazrl v kuharico.
»Moram iti,« je rekel. »Gospa, če
boste tako dobri, ali bi opazovali, kdaj
se bo upravnica vrnila?«
Jezno je potrkal na vrata in za-
klical:
»Ce si slučajno notri; nič se ne boj,
videli se bomo!«
In je vzel iz notranjega žepa pri
plašču listnico, jo razgrnil in iz debe-
lega šopa rdečih bankovcev vzel enega
in ga stisnil glavni kuharici v roko.
Potem pa je brez besede stekel po
stopnicah.
Pri vratih v jedilnico ga je čakal
čokat moški srednjih let s temnimi na-
očniki prek čela; oblečen je bil v moder
dežni plašč, prek rame mu je visela
usnjena fotrola fotoaparata, morda
daljnogleda.
Benito je rekel:
»Sigurno je gori, si-gur-no! Čakaj,
ali ti' tole upravnico mogoče poznaš,
ko si tukaj skoraj doma?«
Čokati je potiho zažvižgal skozi zo-
be in rekel:
»Visoka ženska, poba. Zadnje dni
nekaj žaluje.«
»Kaj: visoka ženska?« je rekel Be-
nito.
»Tako; še kar mlada____pa nedo-
segljiva ...«
»Ti misliš samo na porivancijo,« se
je razjezil Benito in stopil mimo čoka-
tega v jedilnico.
Tu pa je bilo zelo vroče. Delavci
so vsi opustili jedačo, kar stoje so stali
po vsem prostoru v večjih in manjših
gručah in glasno vpili drug čez drugega
in mahali in žugali s pestmi v strop
in okoli.
Benito je dregnil čokatega pod re-
bra in zasikal:
»Zdaj!«
Čokati je stekel na sredo dvorane,
v hipu je skočil na mizo in jako zvočno
zaploskal.
Delavci so se v valovih umirjali,
potem se je le še tu pa tam kateremu
še enkrat po vsem razlitem jadu spro-
stil glasen krč čustvovanja.
čokati je dvignil roke in zavpil:
»Tovariši! Tovariši! Ali ste videli,
da nas hočejo danes krmiti z mrče-
som !«
(Veliko odobravanje in vsesplošno
povečanje zanimanja za govorca.)
»Tovariši delavci! Vprašam vas: Ali
je to prav?«
(Kriki, žvižgi, lomljenje lesenega in-
ventarja in drobljenje drobljivega po-
sodja; enoglasen: neeeee!)
»Ne! Ne bomo dovolili! Mi držimo
državo, da ne propade — država pa
nam da gnoj za jesti!«
(Odobravanje, pritrjevanje.)
»Koliko časa se bomo še pustili?
Zamašimo gobce tistim, ki so rekli:
SAMOUPRAVLJANJE, zato da so nas
zamorili, da so nam vzeli orožje!«
(Hura.)
»Ampak danes, tovariši...«
(Hura.)
»Danes, tovariši, je v nas ...«
(Hura.)
»Danes je v nas prekipelo!«
(Hura.)
»Danes je v nas prekipelo! Danes
mi vsi vidimo, da mi nismo nobeni
upravljavci. Da delajo z nami od zgo-
raj ...«
(Tako je.)
»Od zgoraj, kakor njim paše ...«
(Hkrati več tipičnih vzklikov in pa-
rol, med katerimi pa še nobena ni iz-
razito prevladala. Hura. Tako je.)
»Danes imamo mi spet naše orožje:
V STRAJK! NA ULICE!...«
čokati je skočil z mize in se pre-
rinil do izhoda, da je nazorno pokazal
pot na ulice.
Rešilni voz je pri 90 km/h zavil za
90» v Cankarjevo ulico, tam pa je bil
gost promet in ni pomagala nobena
sirena in nobena modra bliskavica, da
se je moral kar lepo z 20—40 km/h
prebijati skoz razne stranske in obrob-
ne ulice in prehode do poliklinike v
Njegoševi ulici.
Ekipa kirurgov je pričakala dr. Bač-
nika kar na pragu, da je osebno nad-
zirala prenos ranjenca v operacijsko
sobo. Bili so veliki trenutki.
Bolničar je obležal v rešilnem vozu,
zanj se zdaj ob hujšem primeru ni bilo
časa meniti, da mu je najnujnejšo po-
moč nudil kar šofer rešilnega avta in
pa neki stari duhovnik v civilu, ki se
je nekoliko zastopil na zdravniško
vedo in je slučajno prišel mimo, saj
drugače se je rad sprehajal okoli zdrav-
stvenih poslopij, ker mu je pogled na
bolnike in še zlasti ranjence, še posebej
pa stik z njimi, nudil katarzo posebne
vrste (menda je skoz te, ki jim je smrt
že na tilniku sedela, začutil prisotnost
Boga bolj neposredno).
Operacija intervencijskega miličnika
dr. Bačnika je gladko uspela. Glavni
kirurg je dvignil izrezano kroglo z dolgo
pinceto in rekel z brezbarvnim in po-
slovnim glasom:
»Satuljico.«
Instrumentarka je vzela z vozička
z vsemi mnogimi pripravami za dlan
veliko srebrno šatuljo in jo odprto po-
(Se ve, da trpite. A drugič naprej!)
56
v zbirki ZNAMENJA pri založbi OBZORJA so letos izšle
tele knjige:
Franci Zagoričnik, FONDI ORVJA PALA
Tine Hribar, MOLK BESEDE BESEDA MOLKA
Rudi Šeligo, ALI NAJ TE Z LISTJEM POSUJEM
(z ilustracijami Janeza Bernika)
Veljko Rus, NAŠE VREDNOTE
kmalu pa izidejo še:
Ivo Urbančič, LENINOVA FILOZOFIJA
Matjaž Hanžek, IŠČEMO PESMI KJE SO
Andrej Inkret, JOVAN VESEL KOSESKI
Tomaž Kralj, PREPISOVANJE PTIC
Ivo Svetina, PLOVI NA JAGODI PUPA MAGNOLIJA
DO ZLATIH VLADNIH PALAČ