Ljudsko zavarovanje. Vlada je že dolgo nameravala izdati zakonski načrt zavarovanja za onemoglost in starost, toda samo za delavce. Vendar so kmečki poslanci, med njimi ludi naši slovenski, pritiskali tako krepko na vlado, da se je odločila raztegniti zavarovanje tudi na kmete in obrtnike. Sedaj je predložila vlada poslancem načrt, v katerega so sprejeti tudi kmetje in obrtniki. ' Ko se suide zopet državni zbor, se bo gotovo kmalu začelo posvetovanje o yladinem zavarovalnem načrtu, najprej v odseku, potem pa v zbornici. V načrtu je povedala vlada, kako si ona misli in želi zavarovanje, po poslancih pa mora ljudstvo povedati svoje mnenje in svoje želje. Za to pa priobčujemo najvažnejše točke iz vladnega načrta, da se naši kmečki eitatelji seznanijo ž njim. I. Za starost se bodo morali zavarovati tudi vsi kmetje in obrtniki, katerih letni dohodek ne znaša nad 2400 K, torej vsi tisti, kateri ne plačujejo nobenega doliodninskega davka, in tisti, kateri ga plačujejo samo od 2400 K. Izvzeti so posestniki in obrtniki, ki imajo redno več nego po dva posla ali pomočnika. Med posle se ne štejejo člani domače družine. Potemtakem pride na Slovenskem velika večina kmetov in obrtnikov do zavarovanja. Zavarovati se morajo tudi vsi nad lGletni posli in poljski ter gozdni delavci, pa tudi vsi nad 16 let stari domači, ki delajo doma. 2. Preskrbnina se prične vleči s končanim 65. letom in se dobiva do smrti. Izraeuna se tako-le: država da za vsakega zavarovanca 90 kron na leto; od tega, kar je sara plačal, dobi petkrat toliko vsako leto, kolikor je povprek plačeval na leto; vrli tega pa še dve desetini od vse svote, kar je je plačal skozi vsa leta, Denimo, da je kdo plačeval od 16. do 65. 1. vsak mesec po eno krono; potem bo dobival 90 kron in (5krat 12 kron = 60 kron) in (dve desetinki od 49 krat 12 K = 117.6); torej skupaj 90 in 60 in 117 = 267 kron. Poglavitna reč je ta, da bo država tudi za kmete in obrtnike dajala po 90 kron iz državne blagajne. 3. Kmetje h\ obrtniki bodo morali plačevati po 1 krono na mesec; ee pa nimajo nad 480 K letnih dohodkov, pa po 50 v na mesec. Za člane domače rodbine, 6e nimajo stalne plače, bo znašal prispevek tudi po 50 v na mesec. Za posle in poljedelske ter gozdne delavce se bo plačevalo z ozirom na njihovo letno plačo, v katero se bo vštela tudi vrednost hrane in stanovanja, če ga dobivajo. Do 240 K letne plače bo znasal prispevek 50 v, do 480 K 1 K in do 720 K 1.50 K na mesec. Za kmete in obrtnike bodo imeli deželni zbori pravico skleniti tudi veeje svote na mesec, da se jim tako letna preskrbnina zviša. Ce bi n. pr. plačevali po 2.50 K na mesec, bi po 40. letih vlekli po 480 K na leto. Plačevanje se bo moralo uredlti tako, da bo čim najbolj priprosto. Najprimernejše se nam zdi, da se vplačevanje zvrši po markah. Kdor je dolžan plačati, kupi marke in jih napopa na papir, ki je za to določen, pa ga poslje zavarovalnici. Za posle -in delavce bo moral plafievati polovico gospodar. Breme, ki ga naloži nova postava, je za marsikoga veliko, toda pomisliti moramo, da odpade občinam skrb za reveže, da brez dvojbe na kmetih vsled tega zavarovanja posli in delavci ne bodo tako silili v mesta in da bo mirnejše gledal vsak zavarovanec na svoja stara leta. 4. Vsak kmet in obrtnik bo moral vsaj 4 leta plačevati zavarovalnino, da bo vlekel preskrbnino. Ko se postava sklene, se bodo morali vsi, ki še niso nad 60 let stari, zavarovati. Posel in delavec bo moral pa plačevati vsaj 30 let, da bo deležen preskrbnine. Za začetek je pa v postavi izjema: Tisti, kateri se bodo zavarovali tekom enega leta, ko bo postava sklenjena, bodo tudi že po preteku štirih let (200 tednov), v katerib. bodo plačevali zavarovalnino, dobili pravico do preskrbnine. Potemtakem bodo vsi pod 60 let stari delavci in posli ob začetku postave deležni njenih dobrot. 5. Ko zavarovanec, kmet ali obrtnik, ki je plačeval po 1 K na mesec, fietudi že vživa preskrbnino, umrje, dobi njegova žena 150 K; vsak otrok pod 16. leti pa 75 K. 6. Dekle, ki je doma delala, in bila od 16. leta zavarovana, lahko, ko se omoži, še naprej plačuje zavarovalnino. Ce pa neče, se ji, ako je bila vsaj 4 leta zavarovana, poyrne polovica za njo vplačanili zneskov. 7. Zavarovanec, ki gre na tuje (n. pr. v Ameriko), ne izgubi svojih pravic, če se zglasi tako, kakor bo predpisano. Ce ostane trajno v tujini, in ima pravico do preskrbnine, se mu izplača enkrat za vselej trojna preskrbnina. 8. Zavarovanje za starost bodo vodili posebni okraini zastopi in deželni zastopi za socialno zavarovanje, in državna blagajna za starostno zavarovanje. V vseh teh zastopih bodo imeli tudi kmetje in obrtniki svoje zastopnike. Za upravo bo dajala država po dva milijona kron na leto. Tako govori vlada! Sedaj naj pove tudi ljudstvo svoje mnenje, ter je naznani poslancem, da bo zavarovanje prineslo tudi kmečkemu ljudstvu one dobrote, ki so mu potrebne na stare dni in v 5asu onemoglosti!