Poštnina plačana v gotovini Cena 2 din Velefilm »MARIA ILONA«, ki smo ga nedavno videli v Ljubljani je vzbudil veliko pozornost. Foto: Terra PAULA WESSELY odlična karakterna igralka ima v tem filmu naslovno vlogo Nekaj važnih nasvetov OSTATI LEPA IN MLADA... Dobra frizura je pol uspeha Vprašajmo kako našo čitateljico zakaj zahaja v kino. Naravno radi filma, igre - bo odgovorila. V resnici pa je njeno zanimanje prav tolikšno, kako je izgle- clala in kakšne obleke je nosila glavna predstavljalka; kako ji je pristojala nova frizura. Seveda ta nova dražestna frizura! , Prav zapeljiva. »Morani jo poskusiti.« si misli in morda že naslednje jutro pride k svojemu frizerju in želi: »Kakor ta in ta igralka v zadnjem filmu, saj veste...« . Največkrat je frizer v nemali zadregi. Kajti tudi najboljša kopija še dolgo ni original. In kje je še osebna nota! Zdaj vidimo, kako je morda en sam preračuna¬ ni kodrček učinkoval na naše damice. Film je nezmotljivi merilec mode in iz¬ raža okus občinstva. Kaže, kaj si želi vi- j deti. večina ljudi in daje modnim stvarem ; tisočero možnost oblikovanja. Kako mo- : čan more biti vpliv filma, se je očitno po¬ kazalo pred nekaj leti, ko se je vnela cela črkarska pravda, katero so zapoeeli ame¬ riški frizerji proti Greti Garbo, ki je kre¬ irala »popolnoma neprikladen stil frizu¬ re«, in seveda potegnila za seboj navdu¬ šene občudovalke. Greta si je izmislila frizuro brez kodrov, ki ji je prosto pada¬ la na pleča. »Nemogoča« so* menili umet¬ niki frizur. Znano je tudi. kakšno revolucijo je po¬ vzročila iznajdba platinskoplave barve las. Od lioliywooda do New Yorka in čez ocean do Evrope se je razlivala prava po¬ vodenj vodikovega superoksida po žen¬ skih glavah. In od časa. ko je znano, da imajo lasje lepe Žarah Leander in ljub¬ ke Marike Riikk rdečkast nadih, je po¬ stala tudi ta doslej nemogoča, »coprniška« barva zelo zanimiva. Lepi lasje — ta okras je želja vseli žensk po vsem svetu. Ljubko obdajajo glavo, zagotavljajo mehek obris in dajejo s par potegljaji glavnika, z nekaj kodri, zmerom nov obraz in učinkujejo kar za¬ peljivo s svojim svilenim sijajem. Dobra frizura je pol uspeha. Nega las je seveda neskončno važna. To so vedele ženske že pred tisočletji. Egipčanke so po¬ znale vsakovrstna sredstva za dosego čim večjega leska las, Rimljanke so imele suž¬ njo. ki so negovale njihove lase, To je sicer nekoliko preveč za naše pojme, ven¬ dar nekaj kodrov si bo vsaka tvegala po¬ selim) zdaj, ko je oblačenje tako važna zadeva denarnice. S primerno in res nego¬ vano frizuro se da zatajiti, da je obleka že nekoliko stara. In lepa ter negovana želi biti danes vsaka dama, a modni stro¬ kovnjaki so na delu in bodo gotovo našli številne možnosti za neprestane spremem¬ bo. Moda rada posega v zgodovino in tudi umetniki frizur slede v daljna razdobja. Oglejmo si le kak zgodovinski film in vi¬ deli bomo, kako lepo pristoja klasična fri¬ zura modernemu obrazu. Pristoja igralki Marti Harell v filmu »Operni ples« stara frizura s konca preteklega stoletja? Pozor drage čitateljice. Pri nagradnem friziranj u v Berlinu je bil iznajden novi stil frizure za letošnje leto. Lasje bodo segali do tilnika. Svitek las okoli glave je postal nemoderni. Ostali so le neprisiljeni kodri, deloma speti z glavnički. Vsa fri¬ zura temelji na poudarjanju ožine. In sa¬ mo naravne barve, nobenih fantazijskih nijans, le sam osebni stil in vtis j e" n amen te frizure, ki ji je dano tisoč in tisoč možnosti prilagoditve vsaki posameznici. Z neštetimi varijacijami frizur v vseli valovnih dolžinah se bodo izborno lovili ... Joj! Skoro bi povedali preveč. Vrline dovršenega soproga Angleški dnevnik je vprašal svoje či- tateljice, katere lastnosti najbolj cenijo pri zakonskem možu. Odgovorov je pri¬ šlo 96.000 in ti so bili: I. zvestoba,, 2. lju¬ bezen do doma, 3. zdravje, 4. iskrenost. 5. ljubezen do otrok, 6. smisel za šega- vost, 7. uglajeno vedenje, 8. treznost, 9. družabnost, 10. sposobnost za uspehe v poklicu, ii. veselje za družinsko kuhinjo, 12. telesna lepota. Rekord v igranju Neki godbenik na Floridi je hotel po¬ sekati* vse pianiste na svetu. Da bi do¬ kazal svojo premoč nad njimi je dosegel največji uspevek, ki ga je nazval »mara¬ ton pri klavirju«: brenkal je na svoje godalo 100 ur brez prestanka: Neki no¬ vinar imenuje ta čin izreden. Prav. Za¬ res presenetljivo je, da tega godbenika niso njegovi sosedje linčali. »FILM«, MAREC 1940 ŠT. 9.-10. GARY COOPER MII1AND ROBERT PRESTOH Film francoske tujske legije. Vsebina: Major de Beaujolais dobi. poročilo i/. trdnjave Zinderneuf. da ji je nujno po¬ trebna pomoč in se napoti tja z oddelkom legijonarjev. Trdnjava je bila videti za¬ puščena. Trobentač se prostovoljno javi, da pogleda, če je še kdo živ v mogočni zgradbi. Vrnil se ni več in major se sam vzpne čez okope in se znajde med mrtvimi vojaki. Med njimi je ležal narednik za¬ boden z bajonetom in tesno ob njem je bil mrtev vojak. Narednika je brez dvoma usmrtil eden lastnih ljudi. Mrtvec je dr¬ žal v roki pismo naslovljeno Scotland Yardu in v njem je bilo sporočilo o tat- REVIJA V APRILU NE BO IZŠLA! Naše naročnike, čitatelje in razpečevalce obveščamo, da bo izšla II. številka revije točno 1. maja. Nenaden vpoklic večine sodelavcev uredništva in uprave nam onemogoča v mesecu aprilu izdati revijo. S to številko 9.—10., katero smo nekoliko povečali zaključujemo mesec marec, tl. številka pa izide 1. maja. Ta sicer nezaželjen presledek v izhajanju nam bo pa omogočil, da zaključimo letnik s 24. številko točno ob koncu leta dne 31. decembra, ko se bomo morda odločili za tedensko izhajanje v letu 1941. Vljudno naprošamo naše prijatelje, da to upoštevajo in nam ostanejo zvesti, kakor doslej in v 11. številki jih hotno razveselili z pestro vsebino in novostmi s filmskega področja. UREDNIŠTVO IN UPRAVA. vini dragocenega safirja. Major se vrne in ko se spet približa trdnjavi, sta izginili obe trupli. Streli, zaigrme. Major da po¬ velje za umik v neko oazo in pošlje po ojačen je. Tedaj se zgodi nekaj nenavad¬ nega: trdnjavo Zinderneuf zajame požar... Deset let pred teni se je v angleškem dvorcu Brandon Abbas igralo* troje otrok, dečki — bratje Geste, ki jih je Lady Bran¬ don vzela pod svoje okrilje. Igrali so se vojake in najmlajši John je poškodovan. Beau, starejši brat predlaga, naj mu na¬ pravijo pogreb. Nalik starim Vikingom polože lutko vojaka, ki naj bi predstav¬ ljala Johna, v papirnato ladjico in jo za- žgo. Beau pa reče z blestečimi očmi: Prav tako bi rad umrl. Pozneje vidi Beau skrit v starinskem vojaškem oklepu, kako* daje Lady Bran¬ don nekemu indijskemu princu mal omot. Spet preteče deset let. Lady Brandon prejme brzojavko svojega moža — nista živela skupaj — da pride in proda drago¬ ceni safir. Na prošnjo pokaže Ladv Bran¬ dtom to dragocenost. Vsi se zberejo okrog škatljice, trije Gesteji, posvojenka' Isabel in nečak Avgust. Naenkrat ugasne luč in ko je spet prižgana, safirja ni bilo več... Še tisto noč zapusti Beau graščino in se poda v tujsko legijo. Za njim gre brat Digby, potem John, čeprav ljubi Isabel. Ob odhodu so vsi priznali tatvino. Bratje se sestanejo v Saidu, kjer vežba- jo legijonarje. Legijonar Rasinov, znani tat posluša, ko bratje trdijo vsak zase. da so ukradli safir in da ga imajo pri sebi. To pove naredniku Markovu, naj- okrutnejšemu podoficirju tujske legije in ta se odloči, da si prisvoji dragoceni ka¬ men. Ko dobi povelje, naj gre v trdnjavo Zinderneuf, izbere spremstvo dva brata Geste. Tam kaže neverjetno okrutnost. Vojaki se pripravljajo na upor, toda na¬ rednik za to izve in ukaže Beau in Johnu, naj pobijeta vodje upora. Ker to odklo¬ nita', naj bi bila sama ustreljena. V tem napadejo trdnjavo Tuaregi. Trikrat so le- gijonarji odbili napad. Vse mrtve legijo¬ narje je postavil narednik na okope, da bi napadalci dobili vtis, kakor da je trd¬ njava dobro zavarovana. Ko je Beau zadet, ga narednik preišče, da bi si prisvojil dragi kamen, toda John ubije narednika z bajonetom. Beau da svojemu bratu dve pismi, eno naj izroči .mrtvemu naredniku v roke, a drugo naj pošlje Lady Brandon. Obenem mu sve¬ tuje, naj pobegne v Egipt. Trobentač, ki je prvi prišel v zapuščeno trdnjavo, je bil tretji brat Gid:by Geste in je našel Brata Beaua mrtvega. Ko je slišal, da prihaja major, se je skril med mrtvimi vojaki in ko major spet odide, nese mrtvega brata v vojašnico 1 in zažge- trdnjavo, tako je imel Beau pogreb, ka¬ kor si ga je zaželel v mladosti. .. Digbv srečno pobegne iz trdnjave in sre¬ ča v puščavi brata Johna z. dvema drugi- Paramoimt 2 S** im vojakoma, poslal jih je. major, da pri¬ vedejo ojačenje. To malo četico napadejo Tuaregi in Digby najde v spopadu smrt. John se srečno vrne na Angleško in v grad Brandon, kjer odda Lady pismo svo¬ jega brata. V njem stoji, da je Beau vedel, da je prodala dragi kamen radi tega, da bi zbrala sredstva za vzdrževanje bratov, ki jih je vzela za svoje. Da bi jo rešil, je Beau ukradel ponarejeni dragulj in se ji s tem oddolžil za vse, kar je storila do¬ brega bratoma in njemu. John in Tsabel pa najdeta svojo srečo . . . ŽIVLJENJE CA RO LE HO H N Do svojega desetega leta je živela na deželi v divjem romantičnem Schvvarz- \valdu. Ko se je preselila v mesto Bre- merhaven (kraj, ki ga dostikrat omenjajo vojna poročila), se ji je tu odprl nov svet: VVesera, morje, velike ladje — vse to je tvorilo kar najostrejše nasprotje njeni dotedanji okolici. K temu pride še nekaj: gledališče. Male šolarke so takrat pritegovali k nekaterim predstavam kot statistke .in med njimi zagledamo tudi malo Čarala. Poje v otroškem zboru in pleše v otroškem baletu — kaj hočete še več, pri šolskih predstavah ima vedno kako vidnejšo vlogo. Petje in telovadbo ima najrajši, deklamira pesmice, noge ji plešejo kar same od sebe: celo svoje to¬ varišice poučuje v plesu, dasi o teoriji plesa nima niti pojma. Pozneje, ko poje v cerkvenem zboru, se odraža njen čisti glas od vseh drugih — mala .srčkana, ta¬ lentirana deklica, za katero nori vsa peta šola. Počasi postaja deklica mlada dama. Elegantnost, apartnost in moda so stvari, ki ji niso neznane. V času, ko druga de¬ kleta kaj malo dajo na obleko, ima ona že kupe želj za šiviljo, kako .naj napravi to ali ono obleko, da ji bo lepše pristo- jata. Ko vidijo znanci njen smisel za obleko, za lepoto telesa, ji pravijo: »Ti bi morala k filmu!« — Carola pa se le smehlja. Po končani šoli se uči pol leta nege bolnikov in dojenčkov. Petnajst let stari, že umre oče. Kot ubogljiva in dobro vzgo¬ jena hči pomaga svoji materi v gospo¬ dinjstvu, mati jo popolnoma razume, pu¬ sti ji vso svobodo. Ko čita oglas: »Iščejo se mlade dame za poskusno filmanje« jo prvič zamika . misel, da bi postala filmska igralka. No, ali nima lepe postave, dobrega glasu, pra¬ vilnega obraza? Vedno bolj se zgošča je hrepenenje, dokler jo ne premaga. Gre k fotografu, naroči par slik in skupaj z ma¬ terjo sestavita pismo, ki ga pošljeta s sli¬ kami vred filmski družbi v Berlin. »Mo¬ goče bi poskusili z menoj,« piše mlada navdušenka Carola, »domišljam si, da imam talent, in zelo bi me veselilo, če bi dobila kak odgovor in to čim prej.« 3 Žarah Leander v dramatičnem prizoru Ufinega velefilma »Simfonija življenja« V resnici z odgovorom niti ne računa: Pisano bodo vrgli v koš s slikami vred... Toliko bolj je presenečena ko dobi po par tednih odgovor. Črke ji kar plešejo pred očmi, ko začne brati. Skoraj ne ra¬ zume, kako da so- ji odpisali. Vračajo ji slike, razen ene, — je stalo notri, in če pride slučajno kaij v Berlin, naj se javi v tajništvu. Mogoče bodo takrat napra- \ ili poskusni snetek. In tako se je pri¬ čela velika karijera nadarjene igralke. MARIJA STUART SE VRAČA V DOMOVINO Režiser Karl Froelich pripravlja film o usodi nesrečne škotske kraljice s Žarah Leander v glavni vlogi. Mladost je preživela Marija Stuart na Francoskem, medtem, pa je njena mati mesto ji j e vladala na Škotskem. Ko se je Marija poročila z vnukom francoskega kralja Franca 1. Francom II., je postala kot kraljica Škotske še kraljica Francije. Poleg tega pa je še stremela po angleški kroni, do katere je imela pravico zaradi neke dediščine. Sicer so v juliju 1560 se¬ stavili nekako pogodbo, po kateri naj bi se Franc 11. in Marija odpovedala angle¬ ški kroni in poklicala francoske čete iz Škotske. Vendar je ostalo to le na pa¬ pirju in Elizabeta, angleška kraljica, je zaman čakala, kdaj se bo ta pogodba uveljavila. Že po kratkem zakonskem življenju — v decembru 1560 — je Mariji umrl juož, avgusta naslednjega leta pa se je v Ca- laisu vkrcala na ladjo, ki naj bi. jo pre¬ peljala v njeno domovino. To je zgodo¬ vinska- situacija, ki tvori jedro novega Ufinega filma z naslovom Kraljičino srce. V filmu vidimo slovo kraljice, ko od¬ haja iz Francije. Vsi. odličniki, svetni in cerkveni so zbrani okoli nje. Marija v črnem, z njo zvesti Olivier (Wi 1 Quatl- fliegj, Ricco, njen tajnik. Oba čaka smrt zaradi njune zvestobe, in štiri njene to¬ varišice iz mladosti, ki bodo spremljale svojo kraljico v ujetništvo-. Na vzvišenem prestolu, nad katerim se dviga z lilijami okrašen baldahin sedi lotrinški kardinal, poleg njega pa priprosti duhovnik Lau- rence. ^Kardinal ,ji govori poslovilne be¬ sede: Zdaj te kliče Škotska, ki je izgu¬ bila svojega gospodarja in pozabila na svojega Boga. Pojdi tja Marija, bodi. in-očna in pogumna, v tvojo krivoversko deželo!« Že v teli besedah tiči nesreča: s katoliško cerkvijo nezadovoljni asket¬ ski. pro-testantovski pridigar John Knox (Ernst Stahl-Nachbauij je proti Mariji vzdignil svoje škotske protestante in ji 4 joan Cravvtbrd dvorani. Dvorana, ki je vajena smokin¬ gov in večernih toalet izgleda ob filnianju vsa drugačna: debeli električni kabli jo prepregajo, delavni ljudje pa se sučejo okrog. Na odru sedi orkester, dirigent je Theo Mackeben. Reflektorjev danes za čudo ni videti, kajti režiser Karl Froe- 1 ieh bi raci posnel samo pesmi, ki jih poje Marija Stuart — Žarah Leander. Ravno sta skupaj; v vnetem razgovoru je lepa, visoka žena, ki spada s svojim nizkim glasom in temnordečimi lasmi med najzanimivejše pojave mednarodnega fil¬ ma. Že stoji pred mikrofonom, Mackeben da znak, Žarah poje svojo novo pesem »Nihče ne ve, kam ga vodi pot«. Danes je to še uspavanka, s katero zaziblje kra¬ ljica svoje dete v spanje — v nekaj me¬ secih, pa bo pesem znana po vsem svetu. Med izvajanjem obravnavajo navzoči vprašanje, ali je Marija Stuart res pela. Avtor filma ni v zadregi za to vprašanje: Bila je izredno muzikalična, da celo pe¬ snila je, na Francoskem latinsko, v svoji domovini angleško. Vsi govore tiho, vsi so zavzeti od lepega petja. »Nihče ne ve, očita, da hlapčuje Rimu in razne druge grehe. Marija odkrije svoj lepi obraz - pravijo, da je bil naj lepši njenega časa — in pogleda kardinala odkrito v obraz: »Hočem biti dobra kraljica, močna kra¬ ljica, mogočna in velika!« Daleč je Darnlev, angleški podložnik škotske krvi, sam iz rodu Stuart, kot Ma¬ rija, ki se poroči z njo proti volji Eliza¬ bete. Daleč je Bothvvell (VVilli Birgel), skrivnostna pojava, ki bo spravil s sveta Darnleva, se .sam poročil z Marijo in tako razdražil škotsko plemstvo, da se bo uprlo svoji kraljici. Daleč je grad Fotheringay, kjer bo Elizabeta postavila krvniški oder za svojo nasprotnico'. Zanimivo je, da je prav v onem času. ko se je Marija vkr¬ cala na ladjo, priplulo angleško brodovje v Kanal: optimisti so dejali, da kot častno spremstvo, pesimisti pa so trdili, da z na¬ menom ujeti Marijo, zopet drugi pa so mislili, da hočejo Angleži ujeti neke gu¬ sarje. Vsi so bili prepričani, da bo prišla Ma¬ rija srečno v svojo deželo in da, se ji bo Elizabeta lepo opravičila. Vendar je prišlo vse. kar je moralo priti. Še je bil čas za rešitev, saj je dejal lord Bothvvell Mariji: »Škotska je trda zemlja, zemlja mož in možje niso pod¬ ložni ženam. Francija je zemlja žena. tam bodo klečali pred vami. četudi ne boste imeli krone na glavi. /. veseljem vas bodo sprejeli nazaj, vrnite se madame, takoj, da ne bo prepozno!« Vendar Marija je ostala... Nekaj scen filma Kraljičino srce »o posneli v znani berlinski Beethovnovi kam ga vodi pot...« Avtor pa razlaga: da ima pesem še posebno žalostno ozadje. Marija jo poje na večer pred smrtjo svojega moža. Ona sama dobro ve, kam jo vodi pot, kajti tudi njena smrt je že sklenjena. • 5 Filmska zvezda Pola Negri ne bo več nastopala Vrstice v slovo Pola Negri — filmsko ime za Apo¬ lonijo Chain pezo vo — je poleg' Astc Nielsenove in Hennv Portenove ena tistih velikih osebnosti, ki so film dvignile na umetniško višino in mu pomagale doseči uprav edinstveno popularnost. Med vsemi tremi pa ona po svojem pomenu za film brez dvoma največja; zakaj i Nielsenova i Portenova sta pomembni bolj zri populariziranje filma med širokimi množicami. Poli Negri pa bo zgo¬ dovina odmerila častno mesto med pionirji prave filmske umetnosti in njeno ime bodo naši zanamci ime¬ novali takoj za Chaplinovim. Pola Negri se je rodila hi. decembra 1897 v Lipnem pri Varšavi. Njena mati je bila plemkinja Eleonora Kielczevska z Brdova* njen oče pa je bil Jurij Cha¬ in pez, po rodu Madžar, po državljan¬ stvu pa Poljak, odnosno Rus. /, osmim letom je bila mlada Pola sprejeta v ba¬ letno šolo Narodnega gledališča v Var¬ šavi, kjer je kazala toliko razumevanja za plesalsko umetnost, da so ji baletni mojstri prerokovali najsijajnejšo bodoč¬ nost. Toda Pola je ostala pri plesu le nekaj let: mnogo bolj so jo mikale de¬ ske. 2. septembra 1912 je prvikrat na¬ stopila v Malem gledališču v Varšavi: bilo ji je jedva 15 let, ali tako občinstvo kakor kritika sta jo sprejeli z ogrom¬ nim navdušenjem. Še večji je bil njen uspeh v Su de rman n o vem »Koncu So¬ dome« in Bjdrnsonovem »Damkrutctvo«. 4. julija 1913 jo je Narodno dramsko gledališče v Varšavi nastavilo za stalno članico. Njena popularnost je rasla od dneva do dneva, naj večje priznan je pa si je priborila z vlogo plesalke v panto¬ mim »Sumurun«. Slučajno je takrat Pola Negri priso¬ stvovala predvajanju nekega ameriškega filma. Bila je dokaj povprečna, dvode- janka z divjega zaipacla, toda gibanje, dejanje in fotografija so Polo tako na¬ vdušile. da se je ‘sklenila tudi sama po¬ skusiti v filmu. Napisala je scenario »Sužnja čutov«, ki ga je ponudila Hertzu, ravnatelju študija »Sphinx«. Le-ta je ro¬ kopis sprejel in je Polo pozval, naj igra v njem glavno vlogo. Nekaj tednov ka¬ sneje so film že predvajali v vseh var¬ šavskih kinih. Bil je to obenem prvi na¬ cionalni poljski film in občinstvo ga je sprejelo z navdušenjem. Toda Polo je razočaral. Saj tudi ni čuda: ne poznava¬ joč fotografskih načel se je nesrečnica našminkala prav tako kakor na odru. ne sluteč, da: se rdeča barva fotografira črno. Na platnu same sebe ni- spoznala: videla je neko črnko z velikimi, strašansko čr¬ nimi usti, lica so bila črna, ostali del obraza pa je bil uprav pošastno bel. Vzlic temu je Pola prodala film nekemu po¬ tujočemu podjetniku, ki ji je dal zaiti 100 rubljev. Prevejanec je ž njim napravil sijajno kupčijo... Pola je ta dogodek že skoro pozabila, ko je nekega dne zvedela, da film pred¬ vajam v Berlinu. Še celo več: berlinska kritika jo je pohvalila in filmska tvornica Ufa ji je takoj ponudila kontrakt. Začetek filmske karijere Prvi film. ki ga je Pola Negri igrala za Ufo. ie bil prirejen po slabem sce¬ nariju. bil je slabo režiran in Pola se je že kesala, da je gledališče zamenjala za film. Drugi film je bil nekoliko bolj¬ ši, a režija še vedno ni bila na višku. Zato je Pola odšla k Davidsonu, gene¬ ralnemu manažerju Ufe, in je zahtevala, da prevzame režijo njenega tretjega fil¬ ma. ki je imel naslov »Muntijine oči«, neki komik po imenu Ernest Lubitsch. Daviclson je to odklonil, češ, da je Lu¬ bitsch zelo povprečen igralec, ki nima pojma o filmu. Pola pa se ni dala od¬ praviti in posrečilo se ji je. da je bil Lubitsch naposled vendarle nastavljen, l ilin je uspel tako v umetniškem kot v finančnem pogledu in v navdušenju nad 6 skupnim uspehom sta -se Lubitsch in Pola Negri dogovorila, da priredita film »Car- men«. Bilo je to leta 1918. a četrtem letu voljne. »Carinen« je dosegla velik uspeli. Kritika jo je proglasila za najboljši film Ufine produkcije leta I ( >I8. Za njim je Pola Negri nastopila v filmu »Dubarrv in nato poslednjič za Ufo v »Monmartriu . Tako je Pola zaslovela; poleg slave pa so ji filmski uspehi prinesli tudi gmotno blagostanje. Tako je mogla misliti na uresničenje načrta, ki ga je dolgo nosila v srcu: ustanovila je zavetišče za varšav¬ ske sirote. Ker je pošiljala denar, ki ga je zaslužila v Berlinu, v Varšavo, so jo nemški listi napadali, češ, da za nemški denar podpira Poljake. Ta očitek — ki je bil vrhu vsega še krivičen (zakaj Pola je mnogo žrtvovala tudi za nemška do¬ brodelna društva) — jo je užalil, zato je z. odkritim veseljem sprejela ponudbo, naj pride v Ameriko. Pola Negri v Ameriki V tisti dobi — bilo je prva leta po vojni — evropskim filmskim umetnikom v Ame¬ riki ni bilo baš postlano z rožicami. Ame¬ riška publika je imela predsodke nasproti evropskemu filmu in še leta 1921. so člani »American Legion« pozivali na bojkot ti¬ stih kinov, ki so predvajali nemški film »Kabinet dr. Caligarija«. Velika zasluga Pole Negrii je, da je ta predsodek raz¬ pršila. Že njeni prvi evropski filmi so vžgali, a ko je bila Pola angažirana pri Pa r a mo u n tu, ji je Newyork ob njenem prihodu na. ameriška! tla. pripravil uprav zmagoslaven sprejem. Prvi ameriški film, v katerem je Pola Negri nastopila, je bila »Bella Donna« v režiji Georgea Fitzmanricea 1 . takoj za tem je igrala »Špansko plesalko« (Herbert Brenon) z, Adolphoin Menjoujem. Walla- cem Beeryjem in Antoniom Moranom, nato pa v »Zalbran jenem paradižu« Erne¬ sta Lubitscha (ki je ž njo prišel v Ame¬ riko) z Menjoujem in La Roccpiom. Dva filma je igrala pod režijo Dimitrija Bu- hoveckega, ki je bil takoj po newyor- škemi predvajanju svojih filmov »Danton« in »Peter Veliki« (Janrn.ings) angažiran v Hollywoodu. Potem je zopet pod Breno- nom vrtela »Shadows of Pariš« z. Meniou- jem in Rochefortom in pod Bulioveckim »The Crown o>f Lies«. Eden najbolj uspelih njenih filmov in po sodbi kritike najboljše delo, kar jih je ustvarila v Ameriki, pa je film »Hotel Imperial«, ki ga je napisal talentirani nemški scenarist Erich Pommer, insceni- ra.1 pa Šved Moritz Stiller. Po romanu Halla Caima »The Woman of Knockhaloe« pa je bil prirejen v režiji E. Pommera vojni film »Bodeče žice«, ki smo ga tudi a' Ljubljani videli. Poznejša njena dela pa si je Ljubljana znala le redko pri¬ dobiti. ' Schatz/Terra Winnie Markuš predstavlja v Terra-filmu »Požar na oceanu« mlado južnjaško lastnico haciende. ' Schatz/Terra Rene Deltgen v vlogi potapljača v Terra-filmu »Požar na oceanu« 7 Umetnost Pole Negri temelji na real¬ nih, cloždvljenih emocijah. Sleherno vlo¬ go Pola temeljito in do* podrobnosti na¬ tančno 'preštudira, odtod tisto čudovito skladje med emocijo in adekvatno gesto, ki ga opažamo v vseh njenih stvaritvah. Pola Negri ne igra svojih vlog', ona jih živi, filmsko 1 doživetje črpa i/, resničnega življenja. Umetnica je kakor rojena za kino. S plesorn win pantomino je prinesla v film posebno tehniko, ki je lastna samo njej', tehniko spontanosti, ritma in so- mernosti. Nova umetnost ima v njej naj¬ bolj gorečo svečenico. Pola in vojna Ko je izbruhnila svetovna vojna, se je Pola Negri takoj javila ruskemu Rdeče¬ mu križu, kjer je delovala štiri mesece in še potem, ko se je vrnila k gledališču, je ob prostem času požrtvovalno stregla vojakom: ponoči je igrala, podnevi pa je prebila v bolnicah. Najljubše delo ji je bilo pisanje pisem, za ranjene nepismene vojake. Bolnica je bila Poli teater Tra¬ gedije: umirajoči vojaki so ji bili prota¬ gonisti Grozote, smrt pa šepetalka. Vsa vernost njenega filmskega doživetja, vsa emocija, ki veje iz Pole v njenih d ra - matskih vlogah, vsa otožnost, ki jo čutimo v nekaterih njenih kreacijah, segajo v to najbolestnejšo dobo njenega življenja. Nekega dne — bilo je v decembru 1914 — so morali v vojaški bolnici v Varšavi Namir / Terra Pretresljiva usoda žene, daje Terra-filmu »Maria Ilona« silen razmah in učinek. Paula Wessely nastopa v naslovni vlogi Dva moža si stojita nasproti: Rudolf Fer- nau in Hans Sohnker, za Sohnkerjem je Alexander Engel. Eden najdramatičnejših prizorov iz Terra-filma »Požar na oceanu«, ki se odigrava ob srednjeameriški obali in pokazuje med pustolovščinami ter sen¬ zacijami, motiv velikega tovarištva pravih mož nekemu mladcu odrezati desnico. Po ope¬ raciji so ga prenesli v sobo, kjer je Pola stregla ranjencem. Ko se je čez nekaj ur zavedel, je prosil za čašo votle. Pola mu jo je ponudila, a tisti mali je nesrečnik zaznal, da nima več roke. Obupen krik je pretresel soho . . . kozarec je padel na tla in se je razbil, Pola pa je omedlela. To je bilo zanjo preveč: zbolela je, živci so ji bili strti,, nič več. ni mogla gledati strahot bolnice... Pola kot zasebnica Pola ima svoj dom v osrčju Beverlv- llillsa«v prekrasni vili. obdani s palma¬ mi Mn .poprovim grmičjem. Monumentalni kapitel podpirajo veliki beli stebri. Ekso¬ tičen park je poln najlepše dehtečih cvetlic, vmes pa se vzpenjajo cedre in bori. Posestnika sprejme livriran molčeč la¬ kaj, ki ga vede v neizmerno sprejemnico, kjer ga pozdravi hišna gospodarica. Po¬ lti je vedno oblečena po uajnovejši pari- 8 Foto: Terra Nekoliko lahkomiseln in nestanoviten v ljubezni, sicer pa prijeten dečko! Paul Horbiger igra eno glavnih vlog v Terra-filmu »Operni ples«. ški modi in je velika oboževate 1 jica lepih draguljev. Pravijo, da ni nič bolj očarljivega od razgovora s Polo. Diva poleg svoje mate¬ rinščine popolnoma obvlada ruščino, fran¬ coščino, nemščino in angleščino. Obožuje glasbo in slikarstvo ter obilo čita. in po¬ zna vsa novejša dela dobrih evropskih pisateljev. Njeni lasje so črni ko smola, izredno žive zelenkasto-sive oči zakrivajo dolge trepalnice. Njen obraz je zagorelo- rjav in si ga v filmu le lahno šminka. Pred leti so mnogo pisali o Pelinih lju¬ bezenskih pustolovščinah. Njen prvi mož je bil grof Evgen Dombski, toda ž njim je živela le poldrugo leto. Ker ji ni dovo¬ lil, da bi nastopila na odru in v študiju, je Pola neke noči skrivoma pobegnila z gradu Saslioviece v Berlin. ko je Chaplin potoval po Evropi, je prišel tudi v Berlin, kjer se je seznanil s Polo Negri. Umetnika stia,' se dotlej poznala le s filma. Pola, ki še ni znala angleški, je slovitega komika nagovorila z besedami: »The littlie jazz-boy Charlie.« Hoteč ji vrniti kompliment, se je Cha- plin obrnil na svoje prijatelje, češ, kako bi se reklo nemški: »Jaz vas obožujem! Povedali so mu, da mora reči frazo, ki bi se doislovno prevedena glasila nekako ta- ko-le: »Mislim, da ste kakor kos sira....« Seveda so se vsi smejali. Ko se je Pola nastanila v llollywoodu, ni tam razen Lubitsclia in nekaterih ber¬ linskih prijateljev poznala nikogar. Ime¬ la pa je v Charlieju Chaplinu vernega in zvestega tovariša. Veliki klovn se je bil zaljubil... Pola mu je ljubezen vračala, ali zdi se, da boi j z umom kot s srcem. Videvali so ju, ko sta se preoblečena (Cliarlie z brki in brado in črnimi očali) šetafa \ Lulia-Parku, v \lagrc-Cityju v okolici Holly\vooda, v Santi Monici. Toda prišel je dan. ko je genijeva naivnost Poli presedla. Tp je bilo takrat, ko je v Zabranjenem paradižu« nastopala z Ro¬ dom la Roccjuom. Ali je v resnici kaj ču¬ tila za vitkega, mladega, moško lepega igralca? Ali se je ž njim zgolj vživljala v svojo vlogo? Dejstvo je, da je ves čas snemanja hodila z. Roccpiom nesrečni Cliarlie pa je zopet tugoval na ruševi¬ nah idile, v katero je bil verjel le on sam. Elirt med Polo in Rodom se je končal skoiro ob tistem času, ko je bil dovršen film ... In potem je Pola našla svoj idol. Popol¬ no nasprotje Chaplinu, naj lepši med naj- znani režiser najboljših filmov. Zdaj je ustvaril po Heubergerjevi opereti isto¬ imenski trak »Operni ples« 9 \Vanier Bros Suez?.. lepšimi, šejk par exellence, utelešen žen¬ ski ideal, prelesten plesalec, virtuoz v lju¬ bezni — tak je bil Rodolfo Valentino, ki se je baš takrat ločil od Nataše Rambo- ve. Pola in Rodolfo sta se našla . . . Ali zapisano je, da so bogovi nevoščljivi popolni sreči. Valentino je legel in čez dva dni je umrl. Pola se ni dala utolažiti. K pogrebu je prišla v žalnem. V svoji vzvišeni tugi je spominjala na Izidoro Duncanovo, ko je pred vojno izgubila svojo deco. Toda zapisano je tudi, da čas ozdravi vse, in ni še dolgo, ko smo brali o njenem škandalu s princem Mdivanijem. Pola o filmu in gledališču Pola, ki je izredno naobražena dama — njena knjižnica je polna najboljših del svetovne literature —, je tudi nežno ču¬ teča pesnica in je napisala nekaj globo¬ kih misli o umetnosti, gledališču in filmu. Naj nekatere objavimo. Ne silimo nikdar svetohlinske sramež¬ ljivosti v umetnost. Ne iščimo v filmu morale nego Lepoto. Moški ne sme toliko zakriti svojega du¬ ha, da bi se zdel bedak, žena ne sme to¬ liko zakriti svojega telesa, da bi izgubilo vso človeško obliko. Moralitejše je zasti¬ rati nekatera razbrzdana nagnenja moža kakor zastirati nekatere dele ženskega telesa. Resnica, najvišji smoter človeških stremljenj, je poosebljena v boginji, ki kaže svojini vernikom . . . ono, kar cenzu¬ ra prepoveduje,. Veliki slikarji so žensko drzno slekli iu njihove slike so v muzejih razstavljene občudovanj n občinstva. V filmu pa so veljavni posebni zakoni za sramežljivost. V nekaterih državah cenzura ne dovo¬ ljuje, da bi poljub trajal nad tri sekunde. Na nekaterih slikah traja-že tri stoletja. Teater in film se izključujeta. Izjeme potrjujejo pravilo. Sleherna umetnost ro¬ di genije. Leonardo da Vinci je bil slikar, kipar, arhitekt, fizik, i n žen j er in pisatelj. In težko je ne imeti se za Leonarda . . . , * »Film o Gdansku«. je naslov kulturnega filma, katerega je posnela Ufa za družbo Tobis. Pri nas ga ne bomo videli! Naturalizem. Naturalizem je ali odmor za okrevan je stare umetnosti, ali pa odmor za pripravo nove: na vsak način pa je le vmesno de¬ janje. 10 Osem novih Ufa-filmov pred kamero Pogled v delovanje družbe Universum Razno je, da Ufa tudi v novem pro¬ dukcijskem letu ne bo zanemarila svoje produkcije. Skrbna in dalekovidna izbira je družbi zagotovila nemoteno izdelavo filmov, ki so bili v načrtu. Tudi vojna ni zavila delovanja, temveč se zdi, da je še povečala delavnost. Zdaj je nič manj kot osem velikih fil¬ mov istočasno v delu. Kot glavni je »Kra¬ ljičino srce« s Žarah Leander, katerega režira senior nemških režiserjev profesor Carl Froelich. Poleg Žarah nastopijo v tem \ eled ra matičnem filmu še: Maria »Bal pare« imenuje Carl Ritter svoj novi film, ki vsebuje zabaven prerez živ¬ ljenja v starem Munchenu za časa Rez- niceka, ko je bil »Bal pare« najvišja točka karnevalskega programa, ki je iz¬ vabil tujce z vseh strani v metropolo ob Izari. lise Werner. Hanns Stelzer. Paul Hartmanu. Erika v. Thelmann, Kathe Maack. Walter Jannsen, Fritz Kampers in Theodor Danneger so glavni predstav¬ il alci. Fritz Peter Budi dela v Tempelhofu na ljubki temi stilne komedije »Lahkoživo Metro Golchviu Maver M1CKEY ROONEY in JUDY GARLAND Koppenhofer, Willy Birgel. Erich Po-nto, Axel v'. Ambeser, Herbert Hiibner, Al¬ bert Flor at h, Will Quadflieg, Hubert v. Vfaverinck, Heinrich Mariov, Josef Sie- ber in drugi manj znani. Theo Maekeben vodi pri tem filmu stilno glasbo. V naše današnje življenje nas uvaja film »Deklica v predsobi«, katerega je ne¬ davno začel Gerhard Lamprecht in vse¬ buje življenje tajnice velikega založni¬ škega podjetja. Magda Schneider, Carsta Lock, Rich. Haussler. Heinz Engelmanu, Elisabeth Lennartz, Erich Fiedler, lise Petri, Willi Rose, Rudolf Plalte in še ne¬ kaj. si dele važnejše vloge. dekletce«, pri kateri sodelujejo Fritsch VVi.llv. Friedl Czepa, Paul Kemp, Rene Deltgen in še mnogo drugih. Prav tako dela K. G. Kolb na filmu »Šola ljubezni«, v katerem bomo po dol¬ gem presledku spet videti Luise Ul rich v novi vlogi. Zdaj \ rte na Arlbergu zuna¬ nje posnetke. Viktor Staal, johannes ITe- sters, Rudolf Platte so njeni partnerji; poleg drugih številnih igralcev. Gustav Ucickv dela veliki film po Pu¬ škinovi noveli in bo imel predvidoma na¬ slov »Poštar«, v katerem nastopa Hilde Kralil, ki je doma v Slav. Brodu. Film pa zaposluje še sledeče: Heinrich George. 11 Siegfried Breuer, llans Holt in še mnogo drugih. Zdaj delajo zunanje posnetke nekje ob Donavi. »Moja hčerka živi na Dunaju« trdi Hans Mosev v svojem novem filmu istega naslova, ki so' ga te dni začeli snemati v režiji E. W. Emosa v ateljejih družbe Wien-Fi.ini. Poleg Moserja nastopijo v filmu še številni igralci. Dunajčani. V gorovju v vznožju Zugspitze snema Paul Ostermayr zunanje snetke za za¬ bavni film »Levo Izara, desno Spreva«, s katerim nami bo zagotovljenega veliko veselja. Predstavljal« so Chariotte Seli di¬ hom, Fritz Genschovr, Oskar Sabo, Her¬ mine Ziegler, Leo Peukert, torej skoro sama nova. imena. Slovnica »No Binca, napravi mi priredje, kjer bo v srednjem stavku besedica s i c e r in v zadnjem stavku vendar.« Deklica nekaj časa premišlja, nato pa se odreže: »Sicer sem dovolj velika za možitev, vendar še premlada.« Dama na potovanju Postajni načelnik se huduje, ker je skoro ves peron zastavljen s prtljago. Toda potnikov ni videti, čeprav ima vlak vsak čas oditi. Samo neka dama stoji ob tiru in postajni načelnik jo vpraša: »Ali so vsi ti kovčki vaši? Gotovo se izselite v Ameriko!« Dama: »Ne, samo za tri dni odhajam na letovišče.« Presenečenje »Živijo! Koliko sreče, Franca: našel sem volneno majico 1 , ki je nisem mogel najti od lani.« — »Kje pa je?« — »Našel sent jo, ko sem si srajco slekel.« V gotskem prevodu Sv. pisma po škofu Vulfili so našteli 100 tujk, Heysejev nem¬ ški slovar našteva 50.000 tujih besed s katerimi si pomagajo Nemci. Računajo, da je v nemščini vsaka sedma beseda tujka. 12 Ob enajstih pa so se razšli kakor vsak večer. Ilegali se je peljal vnovič v svojo banko. To je storil vsako drugo noč. menjaje z Jackom, ki sta prihajala nadzirat električni lirnpilnik. ki je bil zvezan s llega- novo ogromno oklopno blagajno in s stražo zaklepalne družbe. V četrtem nadstropju sta goreli vedno dve žarnici pred blagajno. Zaradi večje varnosti sta goreli vse noči. Ailright!« je pozdravil Jack svojega šefa. Knjige so v redu. Zbogom striček! Jutri ob devetih obvestite o tatvini kriminalno policijo in angažirajte takoj Bobba Dodda! Potem pojdite k Dicku Pattonu... držite se dobro! — in končno se odpe¬ ljite k moji Poliv! Revica nocoj vso noč ne bo zatisnila očesa. Potolažite, pomirite jo! In poljubite jo v mojem imenu! Povejte ji. da ji ostanem zvest do groba... Zbogom, mister Hegan!« Še zadnjič sta se objela. Nekaj minut nato je odfrčal Hega nov avtomobil preko gladkega asfalta. Koncem ulice pa je zagledal Hegan stražnika zaklepalne družbe. Ustavil je avtomobil in stisnil stražniku v roke pe.t dolarjev. Stražnik se je ves vesel poklonil, salutiral in hitel po cesti navzdol. Baš je prišel pred I lega novo banko, ko je zarožljal ključ v oklepnih vratih. Stražnik se je vznemiril in se bliskoma stisnil k steni. Vrata so se odprla in pojavil se je mož z majhno, rumeno usnjeno torbico pod pazduho. Zaklenil je vratca, se oklenil, a — že ga je držal stražnik za vrat. Hoj, kaj pa je?« se oglasil mož. »Vraga, kaj me ne poznate?« Mr. Bell!« je vzkliknil stražnik ves osupel in v zadregi. »O. oprostite!- Nič... nič. prijatelj!« je odgovoril Jack. si zapalil cigareto in ponudil tudi stražniku. Storili ste le svojo dolžnost. Saj niste mogli vedeti, da sem prišel nocoj jaz kontrolirat električni lirnpilnik. Tudi mr. Ilegali je bil pravkar zgoraj. »Kako veste...?« »Iz kontrolne knjige, mu je razložil Jack. Vsaka kontrola se avtomatično zabeleži.< Tedaj je pridrčal mimo rumen avtomobil. Imel je številko 1177 in je bil prazen. lack ie pomignil šoferju in avto se je ustavil. Z veliko uslužnostjo je'odprl stražnik avtovn vratca, prijel torbico, da je mogel blagajnik udobno na voz. ter mu jo z globokim poklonom izročil. »Lahko noč, mr. Bell!« je še dejal stražnik in salutiral. Jack je odzdravil in vnrašal šoferja, ki ni motorja niti ustavil: Imate dovolj bencina?« ( e treba, za ves dan dovolj, je odgovoril šofer, kam naj peljem?« St. Louis Bridge!« je komandiral Jack glasno, da bi ga razločno razumel tudi stražnik, ki je stal na pločniku. In av iomobil je zdrčal . . . Stražnik je gledal za njim in zadnje, kar je še videl, je bila močno razsvetljena številka 1177. 1177!« je mrmral stražnik zamišljen ter krenil po pločniku dalje. Lehko si je zapomniti tako številko ... 1177 ... 1177 ...» bi zadovoljen sam s seboj je kolovratil počasi po ulici... VII. Avto 1177. Naslednjega .jutra je vstopil Oliver Hegan točno ob devetih iz svoje privatne pisarne v veliko dvorano in je vprašal po Jacku. Blagajnikovo mesto je bilo prazno! »Ključ tiči v ključavnici!« ie vzkliknil Megan ter nagubal čelo. »Blagajna je odprta! In mistra Bella ni tukaj?« Drugega blagajnika popadel strah. Oliver Ilegali je planil /. enim samim skokom k blagajni, odprl obojna vrata glavnega oddelka in prebledel. Vsi predali so bili odprti, in srednji je bil prazen. »Okraden sem!« je dejal potem Megan mirno, toda iz njegovega glasu je donela nezmerna notranja: razburjenost. »Gospodje, nocojšnjo noč so me okradli za dva milijona dolarjev!« »Pobegnil je!« Kakor nehote je bleknil prokurist, starejši gospod, ki je nadziral korespondenco. »Kaj se drznete trditi! je kriknil Megan ves rdeč od jeze. -Mr. Bell je po¬ štenjak od nog do glave. Vam vsem naj bi bil vzor!« V tem hipu pa je zazvonil telefon kakor da je obseden. Na drugem koncu je gospa Bellova obupano vila roke. Moža ni bilo vso noč. domov. Z jokajočim glasom je vprašala, ali je že v pisarni. »Obžalujem,« je odgovoril prokurist. Tukaj ga še ni.« »Mistra Bella nocojšnjo noč ni bilo domov,« je javil prokurist potem z naj¬ večjim zadoščenjem svojemu šefu. Gospod Megan se je zgrudil na stol in si mehanično otiral čelo. Videti je bilo, da je .s svojo močjo pri kraju. »Policijo sem!« je javkal. »Dva komisarja naj prideta, da spišeta protokol! Pokličite takoj Bobbv Dodda! Plačam mu vsak honorar, samo, da izsledi tatu.« Potem je zaprl oči. Uslužbenci, ki so stali v posameznih skupinah in so šepe¬ tali med seboj, so ga globoko obžalovali. Prokurist je telefoniral policiji. Tedaj je pridrvel stražnik zapiralne družbe, ki ga je prokurist tudi obvestil. Drugi blagajnik mu je povedal, kaj se je zgodilo ponoči. Stražnik se' je opotekel. »Mister Bell!« je vzkliknil. »O polnoči je bil tukaj. Celo torbo sem mu nesel. Vstopil je v rumen avtomobil št. 1177!« Sedaj se je Oliver Hegan tako glasno zasmejal, da so se vsi prestrašili. »Zmešalo se mu bo!« si je mislil prokurist. »Siromak! Bell mu je bil zet! In ta nehvaležnež ga je okradel!« Ampak Heganu se ni zmešalo. Počasi je pojenjal njegov gromki smeh, toda videti je bil še vedno skrajno obupan. »Počakajte tukaj policije!« je ukazal stražniku: potem se je obrnil k proku¬ ristu. »Peljite se k gospodu Patomi in povejte mfl, kaj se nam je pripetilo. Kakor hitro bo sestavljen zapisnik, pridem -sam tjakaj.«* Prokurist je odhitel. Megan je globoko zamišljen sedel na svojem stolu; samo včasih je zmajal s svojo sivo glavo. »Kakor sina sem ga ljubil,« je zaječal potem tiho, »zaupal sem mu, kakor samemu sebi, svojo ljubo Poliv sem mu dal za ženo, pa mi je to napravil!« Deset minut pozneje sta vstopila dva policijska komisarja, da sestavita protokol. In potem je prisopihal Bobbv Dodd. veliki Bobbv. kakor so ga v Chicagu povsod imenovali. Bil je pretkan, eleganten gospod. Svoj gladko obriti obraz je znal obvladovati, le oči so mu bile ostre in prežeče. Phot. Wienfilm-Ufa (5) Sp h eri-M a Hilde Krahl 14 ARIZONA WILDCAT Komisarja sta pozdravila svojega znamenitega tovariša z največjim spošto¬ vanjem. Pregledal je jako površno protokol, zrl malo dalje časa v knjige, ne da hi opazil ponarejene številke Jackove in je končno zaman iskal po pivnikih odtiske njegovih prstov. Na blagajnico se je jedva ozrl. »Mr. Hegan, poklicali ste me,« je rekel potem kratko in uslužno. »Pred nekaj dnevi sem prekinil svoje razmerje z oblastjo. To se pravi, če se lotim zadeve jaz, se oblast zadovolji s tem. da me samo podpira. Glede plačila se domeniva, ko izročim tatu.« »Manj mi je za tatu, kakor za, denar,« je pripomnil Megan klavrno. Denarja menda ni izmaknil zato, da bi ga vrgel v Missiissipi!« je smehljaje menil Doddv. »Oddam vam seveda tatu in denar.« »In vi ga dobite?« je vprašal Hegan težko sopeč. »Well, to upam gotovo!« je dejal Dodd preprosto. Razim če bi bil ušel na Mars. Ali ima ta Jack Bell sorodnike?« »iMlado ženo!« je. prehitel drugi blagajnik svojega šefa. »Nečakinjo gospoda I legami. Gospod šef je torej njegov tast. Pravkar je vprašala mlada gospa telefo- nično po svojem možu. Vso noč ga ni bilo doma in še zdaj ga ni.«. »Tako, tako, izvrstno!« je mrmral Dodd in si slekel rokavice. »Prosim, dajte mi njegov naslov... Kolika nehvaležnost,« se je obrnil mimogrede na Hegan a: torej vaš lastni zet vas je okradel.« Zapisal si je Jackovo stanovanje in potem' natančno izprašal stražnika, kaj sc je dogodilo ponoči. Nato je zahteval šestila, stopil k steni, na kateri je visel zemljevid Zedinjenih držav iseveroameriških. Izmeril je gotovo število kilometrov na vse strani ter potegnil potem na karti krog. čegar središče je bilo mesto Chicago. »Do tega kroga je prispel rumeni avtomobil št. 1177, ko se je začelo daniti,« je podučil policijska uradnika.' »Brzojavite nemudoma na vse postaje, ki leže tikoma ob obodu tega kroga! Defravdant je dejal, da se pelje preko St. Louis Bridge, to je seveda samo zvijača, da bi nas spravil na napačno sled, kakor da je potoval v Nov York.« 15 Policijska uradnika sta si urno zapisala imena vseli dotičnih mesi, Bobby Dodd pa je sestavil medtem notico, ki jo je izročil policajem. »Razmnožite in pošljite takoj v vse časnike!« je ukazal kratko. »Kaikor hitro se kdo oglasi in zveste kaj, mi sporočite na tale naslov.« — In pokazal jima je list, kjer je bilo napisano Pollvno ime in stanovanje, ki sta si ga tudi zabeležila. »Zdaj ,se odpeljem k njegovi soprogi,« je dejal Heganu. »Ali greste z menoj?« »Jaz moram najprej k Dicku Pnttonu,« je odgovoril Ilegali, »potem pridem za vami.« »Well, torj vas ondi počakam.« Pilot. Ufa (3; Scberl-Ma MAGDA SCHNLIDER v Ufa-filmu >Dekle v predsobi« »Ravnajte kolikor možno obzirno, misteip je prosil Heigan, trepetal z vekami z vso silo in si resnično iztisnil dve solzi. Počasi si ju je otiral z robcem. »Sirota je nepopisno ljubila tega lopova, in jaz, sem mu zaupal, kakor bi bil moj sin. Neza¬ slišano! Taka nehvaležnost nama zlomi srce!« Sočutno je Bobbv Dodd stisnil bankirju roko: »Zanesite se name — ravnal bom kot gentleman!« In odfrčal je s svojim avtomobilom skozi Chicago, mimo Lincolnovega parka, iik ob Michiganskem jezeru k vili sredi prekrasnega parka, kjer je čakala in tre¬ petala plavolasa Polly ... 16 Medlem pa je stopil Megan že \ privatni kontoi' Dicka 'Pailona. Ilegali,- Megan! je zahropel debeli bombažni knilj ter hitel na svojih slebra- siili nogah kakor okoren slon prijatelju nasproti. To je preneumna istorija! kaj storiva sedaj?« »Ja/, napovem bankrot!« je odgovoril Megan kakor ves ubit. Tedaj ga je zgrabil Dick Patton za najvišji gami) na telovniku in kričal rdeč kakor pirnli ter grgrajoč kakor astmatik, ki se duši: »Ali ste blazni? Zaradi dveh milijonov? Vi ste vredni še vedno vsaj petnajst... ne?« »Dvajset!« je odgovoril Megan. »Toda v tem hipu tvrdki Dick Patton ne morem plačati niti dveh!« VVell . . . sediva!« je zavzdihnil Patton. Pomeniva se. Danes je vaš plačilni dan... res. Potrebujem vaša dva .milijona... res. Toda zato bankrota vendarle no napoveste. Plačate, kadar lopova dobite. Toda stavim vam pogoj, da najamete Bobba Dodda. »To sem že storil. A če ga ne dobi?« »Da bi ga — bodiva brez, skrbi! Bobbv Dodd ujame vsakogar in...« »Toda v slučaju, da Jacka Bella ne ujame —?« Izključeno! — No, počakajva... plačate pač, kadar boste mogli... Plačati ne bom mogel tako kmalu.« je ječal Megan. »Preveč sem se zaril v bakrene papirje... Ali hočete bakrene papirje?« »bivala... niti zastonj jih ne maram!« »Ali papirji se gotovo zopet dvignejo, — morajo se dvigniti, sicer pojde vsa industrija k vragu!« »Pa naj gre! Ampak bakrenih papirjev ne sprejmem! »Potem vendarle napovem konkurz!« »Nič. ne napoveste!« je kričal Dick Patton. »Kaj hočete, da res izgubim svoja dva milijona? To niso mačkine solze! - Ne, ne. počakani... potrpim... pomagam vam... zopet morate priti kvišku in potem., potem... Ves se je zasopel debeli bombažni kralj in pot mu je lil za ovratnik ter mu kapljal z nosu na ogromni trebuh. Končno pa sta se pogodila. »Dobro sem ga odrinil! se je smehljal Megan, ko se je vozil k Poliv. LORETTA VOUNG 17 »Dobro sem ga privezal!« se je smehljal Dick Pat-ton v svojem naslanjaču ter pušil debelo britaniko . .. Ko je prifreal avtomobil /. Bobboin Doddoin pred vilo sredi zelenja in cvetja, je stala na balkonu mlada žena. Takoj je videl Bobby Dodd, da je krasotica in ko je videl še njene solze, njen obup, je bil tudi takoj prepričan, da ni soprogova sokrivka in da nima niti pojma, kaj se je ponoči zgodilo. In ker je Bobby Dodd res gentleman, je začel res z največjo obzirnostjo: »Mrs. Bell! Moj čas je zelo dragocen. Zato moram govoriti brez okolišev. Mr. Bell je osumljen, da je nocoj tvrdko Oliver Megan v Chicagu okradel za dva milijona dolarjev ter ž njima pobegnil.« Kakor od strele zadeta je strmela Poliv v detektiva in zakričala: »Ne, ne, nikdar, nikdar! — Kaj govorite?! Moj soprog ni tat! To- je nemogoče!« »Well!« je pritrdil Dodd sočutno. »Tudi jaz sem vaših misli. Vaš soprog ni tat... vsaj zaveden ne. Če je milijona ukradel, je storil to le v duševni zmede¬ nosti... v hipni blaznosti. V zadnjem času je bil zelo nervozen... večkrat neje¬ voljen... oporen. Tako vsaj so mi pripovedovali v banki, Ali mi morete pritrditi?« »Da, res, nervozen je bil... toliko dela in skrbi je imel z banko...« je pri¬ trdila Polly, a solze so ji neprestano lile iz velikih modrih oči. »Toda z mano je bil vedno ljubezniv... nepopisno dober... o, moj Jack ni lat!« Dodd je prikimal in se naslajal nad lepoto mlade gospe. »Mr. Ilegali mi je naročil, da imam vašega gospoda soproga ujeti in denar rešiti.« »Strašno!« je zaječala in se zgrudila na blazine na divanu. »Ne, nič ni strašnega pni tem!« je tolažil Dodd ter se sklonil nad jokajočo ženo. »Ne mislite, da ga dam zapreti in kaznovati! Samo domov ga vam privedem in oddam denar zopet Heganovi blagajni... Milostiva, veste, kaj vam predlagam? Pomagajte mi, da ga zdobra pregovoriva, naj denar vrne! Ko se to zgodi, ga posl jeva za par tednov v kak sanatorij, kjer naj si pozdravi svoje živce. Potem se lahko zopet vrne k vam.« Po 11 y je le še ihtela in sedla, Doddovo prijazno, skoraj ljubeznivo nežno pri¬ govarjanje jo je zelo pomirilo. Začela je upati. Ali more biti drugače,- nego misli ta mož? Jack Bell je pobegnil z. denarjem prav gotovo v hipni zmedenosti. Večkrat se je doma togotiI na strička, da špekulira brez premisleka, da kupuje kakor brez glave bakrene papirje, da bi bilo najpametneje, če bi se mr. Megan končno tudi oženil ter se-odvadil igranja v klubu: samo za napredovanje, uspeh in dobiček stričkove firme se je trudil Jack, — in zdaj da bi firmo okradel ter jo uničil?! To je izključeno. In da bi pobegnil — izginil ter pustil njo, svojo ljubljeno ženo? Vsak dan ji je ponavljal med poljubi in objemi, da je nepopisno srečen, da jo ljubi bolj kot .samega sebe...Pa da bi bil lagal, hinavil. mislil na beg in tatvino? Koliko je prestal v svojem življenju, koliko stradal in prenesel ponižanj, a kradel ni nikoli! In zdaj, ko je živel srečneje. udobneje k-ot marsikak evropski milijonar, zdaj naj bi kradel in bežal kot tat? To je nemogoče! Zares, samo zmešalo se mu je, — in treba ga je rešiti. »Kje pa je?« je vprašala in si pogladila zlate kodre s čela. »Peljite me k njemu I« »Saj to je ravno: k njemu!« je pritrdil Dodd razveseljen, da sprejema njegov predlog. »Najti ga morava. Upam, da doženem vsaj tekom pol ure, katero smer je ubral za svoj beg, in potem jo udariva za njim. Odkritosrčno priznavam, da izvira moj predlog iz špekulacije. Predvsem: vi ga dobro poznate, jaz pa čisto nič...« 'I n je njegova slika!« je dejala in mu podala fotografijo. Zopet je ihte padla preko divana in si zakrila oči. »O. Jack, Jack, zakaj si- to storil!« »E, ne obupavajte, milostiva!« jo je pomirjal Dodd ter natančno motril foto¬ grafijo. Zelo inteligenten obraz! Zelo pametne oči! In te obrvi... ta usta... ta brada... presneto energičen človek mora biti. Brado si bo dal seveda obriti in menda si da tudi lase do golega ostriči. Kako naj ga potem spoznani? Vi, milostiva, pa ga. menda spoznate tudi brez brade, brk in las?« »Med tisoči ga .spoznam takoj!« je izjavila iif*se dvignila. Culo se je trkanje, in v stopil je policijski "uradnik v uniformi. Poliv se je prestrašila iznova. »Rumen avto 1177 je bil pred dvema urama v Springfieldu, pred eno uro v St. Louisu,« je javil. »In kam se pelje?« je vprašal Dodd hlastno-. »Prav zdajle se vozi v Louisville,« »Torej je vendarle na poti v Newyork!« se je čudil Dodd. »Opraviti imamo z naivnim začetnikom ali pa s popolnim blaznikom.« (Dalje prih.) 18 Charlotte Tliiele nastopa prvič v filmu in že v važni vlogi filmske revije družbe Tobis »Plešemo okrog sveta«. (Režiser Karl Anton) SUROVOST »Zdravniški svetovalec« pri nekem časo¬ pisu je dobil piisnro tele vsebine: Ali mi lahko poveste, zakaj dekleta vedno zapro oči, če jih kak moški poljubi? »Če nam pošljete svojo fotografijo, Vam bomo na njeni podlagi lahko odgo¬ vorili,« se je glasil odgovor. V radiu je predavanje o Afriki. Pa po¬ ve predavatelj, da divja plemena v Afriki ne plačujejo nobenih davščin. Janezek: »Očka, zakaj so pa potem divja?« * Gospa Mica je zelo zadovoljna s svojo kuharico. Zadnjič jo je vzela s seboj na koncert. Ko so tri pevke odpele svoj ter¬ cet, vpraša gospa Mica: »No, Roza, ali vam je dopadlo?« »Seveda,« pravi Roza, »še dosti, krajše je, če vse tri pojejo ena čez drugo naenkrat, kot če bi pele vsaka zase.« Aid VERJAMETE V POSMRTNO ŽIVLJENJE? Na to vprašanje, ki ga je neka ugledna francoska revija zastavila mnogim velikim možem, so pri¬ speli med drugim naslednji odgo¬ vori: Henri Barbusse: Niti naša pamet s svo¬ jimi miselnimi sklepi, niti znanost s svo¬ jim gradivom dejstev nam ne dajeta naj¬ manjšega dokaza za možnost življenja po naši telesni smrti. Znano mi je, da tisti, ki verjamejo v posmrtno življenje, ne verjamejo v logične sklepe pameti in se sklicujejo v druge spoznavalne mož¬ nosti. Morali bi mi najprvo dokazati, da so skepi pameti absurdni in da ne drže. Šele potem, ko bi mi dali ta dokaz, bi lahko diskutirali o tem problemu. Chander Bose (znameniti indski rastlin¬ ski fiziolog): Živa narava daje mislečemu človeku in raziskovalcu toliko ugank, da je naše življenje vse prekratko, da bi se se moglo približati še ogromnejšemu pro¬ blemu onostranosti. Vsekako ne najdem v naravi nobenega argumenta, ki. bi go¬ voril zoper možnost posmrtnega življenja. Claude Farrere: Konfucij je dejal: Ko spoznam, kaj je življenje, bom skušal dognati, kaj je smrt. — Priključujem se popolnoma stališču kitajskega modrijana. 'Keith (biolog): Posmrtno življenje sma¬ tram za nedokazljivo, toda verjetno do¬ ni nevo. Marconi: Tudi tisti, ki trde, da ne ver¬ jamejo v onostranost, upajo na tihem, da se motijo. Na vsak način je v domnevi posmrtnega ' življenja pomemben pomirje¬ valni pripomoček, ki nam pomaga izpol¬ njevati našo življenjsko nalogo. Charles Nordmann (astronom): Ne ve¬ mo, kaj je življenje. — kako naj si torej ustvarimo zadovoljivo sodbo o življenju po smrti? Charles Ricliet: Odgovor »da« je prav tako neumesten kakor odločen »ne«. Fi¬ ziolog v meni se upira domnevi zavest- novnegai posmrtnega življenja in se vpra¬ šuje, kakšno 1 naj bo to življenje brez možganov. Toda drugi dvomi otresajo ta dvom. Kako naj si razložimo brez takšne domneve neštevilne nadčutne pojave? Dvolični odgovor, kakor ga tu dajem, ne more seveda nikogar zadovoljiti. A če do¬ puščam obe možnosti, trni ostane zavest, da sem se' mogel le. na pol zmotiti. Loiuis de Robert: Življenja po smrti ne more biti: zavestnega individualnega življenja vsekako ne. V naravi je posa¬ mezen človek ničla. Če bi bi 1 samo nekaj več nego ničla, bi moralo božanstvo, ki vlada v vesoljnosti, v letih 1914 .— 1918 . preprečiti pokol j 8 milijonov ljudi. Paul Souday: (esejist in kritik): Dajte mi dokaz zanj in jaz bom vanj verjel. 19 V SUžLNJSTVL l : HK iili: kako gleda divjak iui civilizirano človeško družbo Civilizirani človek je suženj ure. Če mu ura reče, naj je — tedaj je. Če mu reče, naj gre spat, odide spat. Če mu reče, naj liiti, tedaj hiti, kakor hitro le more. Ura je tiran. Ta novi nazor o civilizaciji izvira od nekega otočana iz Fidžijskih otokov, ki je bil dolga leta služabnik nekega misi¬ jonarja v divjini na Novi Gvineji. Skupno s svojim gospodarjem je bil (obiskal Melbourne, eno izmed glavnih mest avstralskih držav oziroma dominijo- nov in je prišel pri tem prvič v stili s civilizacijo'. Po njegovem mnenju ima ci¬ vilizacija tudi svoje senčne strani. Videl je letala, parnike, viadukte, mo¬ stove, preko katerih so dirjali vlaki, vi¬ del je avtomobile — pred vsem pa je videl ure. Povsod same ure! »Debeli fantje ur in mali otroci z urami!« tako jih je označeval. »Na naših otokih jedo ljudje, kadar so lačni. V Melbournu pa jedo, ko jim zapove ura.« »Kaj se pa zgodi, če niso lačni?« se je nadalje vprašal. »Če čakajo, dokler ne bodo lačni, jim. pa da ura najbrž druga povelja.« In kar se ljudi tiče, je opazoval otočan jih je preveč na kupu in hodijo pre¬ hitro. Zakaj se vsem tako mudi? Po mojem mišljenju je to vse samo — za¬ radi ure. Ljudje se bojijo ur. Če bi tako ne hiteli, bi najbrž razsrdili ure. Nihče ne želi in si tudi nihče ne upa, da bi se za¬ meril uri. Tako so ure vladarji ljudi.« Pr. Cv. K. »Pomisli, ljubi siu. da ti nihče ne more vzeti tega kar znaš!« »To že, ljubi oče, ampa.k ravno tako mi ne more nihče vzeti tistega, kar ne znam.« Na cesti stojita dva frkolina. »Moja mati,« se hvali pivi, »je tako strašno na¬ tančna, da si zapiše vsak dinar, ko ga izda.« »Moji pa tega ni treba, namesto nje to nare.de trgovci.« IZ UREDNIŠTVA ODGOVORI NA VPRAŠANJA F. J. L. Vprašujete nas, zakaj ne objav¬ ljamo informacij o francoskih in angle¬ ških filmih. To je zadeva, na katero nam ni lahko odgovoriti. Filmska zastopstva družb iz omenjenih držav nam ne dajo na razpolago nujno potrebnega gradiva, čeprav smo napeli vse sile, da ga dobimo. Kakor se zdi, zagrebška in beograjska za¬ stopstva nimajo interesa na razvoju slo¬ venskega filmskega tiska. V kratkem pa bo drugače, ker smo našli slik neposred¬ no s centralami v Parizu in Londonu. Na¬ ša poročila o filmih bodo vsekakor obse¬ gala le filme, ki. prihajajo za predvaja¬ nje pri nas v poštev. Kadar utegnete se oglasite v uredništvu in zaupali Vam bo¬ mo še nekaj zanimivih podrobnosti. G. J., K. Poslani fotografiji predstavljata Marlene Dietrich in Garrv Cooperja v enem starejših fimov. Kakor vidite, nas niste mogli spraviti \ zadrego! F. T., O. Naslovov vpraševalcev načelno ne sporočamo nikomur. B. V., L. Programi so poslovna zadeva vsakega posameznega kina. Večja podjetja si preskrbe boljše, a manjša slabše filme. Najboljših kvalitetnih filmov pa pri nas kaj malo vidimo. Nemška filmska pro¬ dukcija je do nedavno zavzemala prvo mesto, zdaj se polagoma uveljavljata tudi francoski in angleški film. D. T., K. Omenjeni časopis poznamo in bomo članek porabili, ko se razmere ne¬ koliko spremene. A. Š. L. Naša revija ne prejema sub¬ vencij. Filmska zastopstva odnosno cen¬ trale nam dajejo na razpolago le slikovni materijah Sodelavci uredništva in uprave nimajo pni stvari nobenega zaslužka, tem¬ več le ogromno nehvaležnega dela. Ven¬ dar je izšla številka, ki jo imate v rokah že v 2000 izvodih . . . F. L., J. Vsaka filmska družba izdela letno po več. filmov, Paramount, Fox in Metro Goldwyn Mayer so glavna ameri¬ ška- podjetja. V Evropi ima prvenstvo vse¬ kakor Ufa, njena letna produkcija uteg¬ ne doseči tudi do 100 velikih zvočnih fil¬ mov z, najrazličnejšega področja. R. T., L. Radi bi prišli k filmu in me¬ nite, da ste nadarjeni. Svetovati Vam ne moremo, to je dolga in težavna pot. Mož¬ nosti za uresničenje Vaših želj je kaj ma¬ lo. Življenjepisi filmskih zvezd se lepo čitajo, a. so včasih le lepo prirejeno čti¬ vo za lahkoverneže. G. J., L. Hansi Knoteck. Berlin W 15, Blcibtreustrasse 32. R. K., U. Kozmetičnih navodil Vam žal ne moremo dajati. Obrnite se na kako po¬ svetovalnico v kakem dnevniku. F. U., K. Imate prav! Podobno snov, ka¬ kor je naš roman, je obsegal za časa ne¬ mega filma »Peter Voss, tat milijonov«. Ta ogromni trak v 10 delih je predvajal \ Ljubljani nekdanji kino »Tivoli« men¬ ila t l. 1922. Film je bil takrat velika sen¬ zacija in so bile vse predstave razpro¬ dane. D. S., M. Balzacov Oče Goriot« še ni filman. Čudno je, da se ga podjetni reži¬ serji. ki so zmrcvarili že nešteto velikih literarnih del še nišo lotili. Pred Balza¬ com iu njegovo subtilno umetnostjo ima¬ jo vendarle malo spoštovanja. 20 NAGRADNA KRIŽANKA V o el o r a v n o : 1. filmska igralka slovanskega rodu, igra v nemških filmih, 7. osebni zaimek, 8. dva soglasnika, k sta si v abecedi zelo blizu, 9. samoglasnik in soglasnik, fonetično tudi nemški za¬ imek, 11. krstno ime igralca Tamirova, ki nastopa v Paramounfovih filmih, 12. medmet v primorskem narečju, 13 . gib vode, 15 . neumrljiv, 16 . pripadnik izumrlega južnoameriškega naroda z visoko omiko, ki so jo uničili španski menihi. 18. krstno ime igralke Alpar, katero so radi domnevnega židov¬ skega pokolenja odstranili iz nemškega filma, 19. igralna karta, 20. reka v Jugoslaviji, tudi vrsta ci¬ garet, ki jih kadilci šegavo imenujejo »mrtvaški žeblji«, 23. kratici imena slov. slikarja, ki je pre¬ jel nagrado za osnutek-slike v novi skupščini, 24. glasbeni izraz za »zmerno«, 25. predlog, 26. božan¬ stvo azijskega verstva, 27. kratica za naslov, 29. žuželka, 31. kača, tudi del ženske obleke, 32. drug izraz za blišč, 34, nemški izraz za polje, 35. dva soglasnika, 36. orožje moža, 37. kratici imena slov. futurističnega pesnika, ki je spesnil zbirko »Človek z bombami«, 38. dva soglasnika, 39 . dalmatinska vprašalnica. 41. odlična ameriška igralka, ki smo jo videli v »Juare-.i«- Navpično: I. krstno ime ameriške igralke (spominja na nek sadež ali drevo), 2. prvi del ame¬ riške fraze, ki pomeni iti ali dalje; (v zvezi s 7. vo¬ doravno, je fonetično obsežena vsa), 3. žensko krstno ime, 4. gora pri Ormožu, sicer zelo pogost naziv za kopaste vrhove, 5. stožer, del voza, 6. tuj naziv za rajsko jabolko, 10. zelo znani dunajski komik — filmski igralec, 12. tuj izraz za prestol¬ no mesto, 14. dva soglasnika, ki si v abecedi sledita v obratnem redu, 15. starejša vprašalnica, 17. Ver- djeva opera, 18. sočivje, 21. pridevnik moškega spo¬ la, označuje neko barvo, 22. naplačjlo, 25. izraz ljubezni ali spoštovanja, vse po načinu uporabe, 28. firma, naslovnica, 30. igralna karta, 31. soglas¬ nik. kakor ga izgovarjamo, 33. pripadnik krščanske verske ločine v Abesiniji, 34. kraj v južnem delu države, s spremenjeno prvo črko tudi slov. reka, 38. dva enaka soglasnika. 40. samoglasnik in so¬ glasnik. Zdaj smo ustregli reševalcem, ki so si želeli križank z bolj filmskimi gesli. Spo¬ ročili smo njihovo željo našemu križan¬ ka!'ju, ki jc sprva le zmajeval z glavo, potem pa je le obljubil, da bo poskusil. Stvar ni tako preprosta, nam je pripove¬ doval. Med vsemi tisoči igralci kar jih nastopa v filmih, poznajo ljudje le nekaj desetin imen in še te komaj strokovnja¬ ki. Povprečni k i n olj li hi tel j i vedo za ime¬ na Žarah Leander, Bette Davis, Emil Jan- nings... Mlade gospodične še Villy Fri- tscha in nekaj drugih, pa smo na koncu. Vsa ta imena imajo premalo ali preveč črk, najbolj nesrečna pa so ona z: x, v tsch, ki jim je zelo težavno najti zvezo. Današnja križanka je za poskušajo in reševahci naj nam sporoče, kako so z njo zadovoljni. Rešili jo bodo zlahka in mi jim bomo razdelili sledeče Nagrade Če bo zadostno'število pravilnih rešitev, bomo izžrebali 10 nagrajencev, katere bo¬ mo obdarili s slikami filmskih igralcev in igralk, povrh pa prejme vsak še po eno vstopnico za poljuben kino v Ljubljani, katero bo mogel izrabiti v prvi polovici meseca maja. Zdaj pa na delo! Reševalci imajo čas do 20. aprila, ta dan bomo pre¬ gledali rešitve in jih žrebali. Imena na¬ grajencev objavimo v JI. številki revije, ki izide rine 1 . maja. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE v 8. številki Vodoravno: kapitalist, at, en, la, Atos, I. M. (Ivan Matičič), ino, izb, salo, moda, at, Laba, ak, oratorij, zl, fara, A. P. (Anton Podbevšek), bič, ilo, Ljub, osel. Ra, Obir, C. 1. (Cankar Ivan), el, en, Ma¬ ria llona. Navpično: kulisa, pa, Ita, les, in, tornbak, Anatolija, izdajalec, ol, io, Olaf, Mara, ata, bor, zberem, polica, ču, is, boli, orel, er, no. Veliko zanimanje, ki so ga pokazali na¬ ši prijatelji križankarji, nas je skoro spravilo v zadrego, razen kakih 20 so bi¬ le vse rešitve pravilne in že smo ugibali kako bi povečali število nagrad, da bi vsaj desetini vseh ustregli. Drugič posku¬ simo ! Nagrade prejmejo: Valentina Križnik, Just Kobler, Stane Bertoncelj, Biliča Fras, Ivan Kambič, Mi¬ lica Rogelj, Anka Knific, Francka Mlinar, Jožica Uršič, Angela Votle. Izmed teh so bili izžrebani gl. razpisa še trije, ki bodo po pol leta brezplačno prejemali revijo. To so: Binca Fras, Milica Rogelj in An¬ gela Vode. Dodatno nagrado, ki smo jo namenili reševalcu, ki je doslej rešil vse križanke, a še ni bil nagrajen. Žreb je izbral Ivko Marinič iz. Maribora. Prejemala bo vse Foto: Terra Paula Wesely kot Marija Ilona v istoimenskem filmu leto revijo brezplačno. Nagrade smo že razposlali. Zanimivo je, da nihče od na¬ grajencev ni iz Ljubljane, temveč so raz¬ treseni po vsej Sloveniji in še čez njene meje. (Navedbo naslovov opuščamo na že ponovno izrečeno željo nekaterih reševal¬ cev, ker se jih je z različni strani nadle¬ govalo z nezaželjenimi pošiljkami.) Rešitev uganke Maria Ilona. Rešitev uganke Najdaljši Slovenski priimek — 12 črk - je Pustoslemšek. * Na razstavi »Kaj pa je doseg’el slikar s to čudno sliko?« »Tožbo modela radi povzročitve škode.« ALKOHOL, ŽELODČNI KAMNI IN POAPNENJE ŽIL Nihče ne dvomi o tem, da čezmerno uži¬ vanje alkohola človeškemu organizmu ško¬ duje. Po naj,novejših raziskovanjih ameri¬ škega učenjaka Learyja se pa zdi zelo verjetno, da zmerno uživanje alkohola zdravju lahko koristi. Leary se je opiral na dejstvo, da se najde pri alkoholikih mnogo manj želodčnih kamnov kot pri popolnih abstinentih in da se pri alkoho¬ likih nikakor ne pojavlja poapnenje žil prej kakor pri abstinentih. Nasprotno se je dognalo, da je ožilje pri ljudeh, ki uživajo alkohol vedno le zmerno, v raz¬ merju s starostjo izredno dobro ohranje¬ no. Ta pojav razlaga Leary tako, da alko¬ hol razkraja holesterol, organsko spojino, ki je velikega pomena pri tvorbi želodčnih kamnov in pri poapnenju žil ali arterio¬ sklerozi. Revija »Film« izhaja 1. in 15. dne v mesecu. Letna naročnina Din 40.—, polletna Din 20.— in se plačuje vnaprej. — Rokopisov uredništvo ne vrača; oglasi po ceniku, Uredništvo in uprava v Ljubljani, Vegova ulica 6; čekovni račun št. 15.703; telefon št. 27-55. — Izdajatelj in odgovorni urednik Vladimir Kolman, Ljubljana, Vodniat- ®k» nlica 19. — Tiska tiskarna »Slovenija, d. z o. z.«, (predstavnik Albert Kolman).