St. 11. V Gorici, 16. marca 1888. „Soe&" izbaja vaak petek ia velja dopuitiprejemana ali r Gorici na.dqro poiiljana: Vse leto.....f. 4.40 Pol leta.....„ 2.20 Cetvrt leta . . . . „ 110 Pri oznanilib. in tako tudi pri „po. B'anicah" Be placuje za navadno tristop-no vrsto: 8 kr. «e ae tiaka 1 krat 7 » » n i» 2 „ 6 ii n »> it 3 ii Za vefto firke po prostoru. Tedaj J»o?,ameziie Stevf.ke se "iiji^^^ 8 kr. t tobakarnicah t goBpVffW^uHcf blizu „trel» kron", na ataroiu tigu , in v minski ulici ter t TiRtu. via Ca-Berma, 3. i)opisi in narocnina . naj so poSlja opravniStTa ' „So6e" Via Seminario at. 10. , ftokopisi se ne vraCajo'; dopisi uaj so blagovoljno frankujejo. — Delalcem' in drugim ueprenioSirim se narocnina aiiifcn, ako Be oglase pri opraruiatvii. Iz drzavaega zbora. Vazna razprava za Slovence bik je v budget-nom odseku 9. t. m. BSlovenLev* dopisnik piSe z Dunaja 10. t. m. tako-le: Zastopnik elovenskih poslancev v budgetnem odseku je dr. Tonkli, ki jo dobro reSil svojo na-logo. Opoludne so imeli alovenski poslaoci mod so boj §e Doki razgovor, v katerem so pretreaali, kako hocejo postopati v budgetnem odseku ia kaj naj njih tovariS prod vaem od udnega ministra zabteva. Fo ministrovem odgovoru so bode ravnalo njih obnaSaoje pri budgetni razpravi. Obravnavo o sredojih Solah pricel je porofieva-lcc Z e i t h a m ra e r z nekaterimi opazkami o preu-strojevalnem delovanji nau&nega ministra, ki Sviga sent ter tje in so veLidel razteza le na malenkostne rcdij nekatere premembe so sicer dobre, nekatere pa neprilicae. Prav debro bi bilo zvedeti, kaj hofie minister prestrojiti in kateri glavni namen ga vodi pri njegovih premembah. Pore naj .torej, zakaj so je iolifco nrednjih Sol odpraviio in bode 15 Se katere drnge zadela ta osoda P Kako ho6e uravnati gimnazije, ker je govorjenje, da se una pridejati se deveti razred, da se imajo srednje solo uravnati enotno, naj so nspravijo gimnazije z risanjom in brez risanja itd. Minister G a u t s o h je na ta vpr*»Sanja odgo-varjal t daljiem govoru, roksi, da so nameravajo nekatere premembo pri vseucfHSonih pravoacdnih stro-kah, kakor tudi pri zdravnisketn pouku. Vondar pa tega ne dela iz osebnega nagoeoja, ampak z ozirom na jovne potrebe. Tudi pri srednjih Solah so neka-roro premembe silno potrebno, ali treba je v tej zadevi velike previdnosti. Gledd 9. razreda odgovarja minister, da je t Nem&ji v nekaterih gimnazijah v-petjan 9. razredl, da pa ne more reel, bi li ugajal tudi pri nas all ne. 0 tej zadevi bode imel razsojati dizavni zbor, ker ta red zadeva naticna u?,cela. L)o-sedanje premembe pa oiso bile nadelne, in so maoj-iega pomena; minister je hotol i njimi le ustrezati 2eljam, ki bo se tfr in tain razodevale. Vec srednjih Sol je odpravil zaradt piSlcga stevik uSencev in za-radi velikih troSkov, ker v nobeoi re6i ljudje od dr-iavo toliko ne tirjajo, kakor ravno glede Solstya. Za ju^no-tirobkimposlancem Lorenzooijem, LISTEK. •mr m 3E* O J90C 3C MT. Nodavno smo (Sifcali y BObzoru" in BEdino8titt mareikaj zanimirega, dasi malo veselega o beneikih Sloveocih. Naj torej tudi ^Soca", najblizja soseda, o njih kaj pov^. Bilo je o bo2i<5i 1. 1874. Gorilki maloseme-niioani bill smo iadas prav resell, kajti imeli smo zopot po dolgem trudu nekoiiko mini in po^itka. Brezroejno pa poatane naao teselje, ko neoega jutra nenadoma zagledamo v nasej sredini sloveoskega bo-gosloTca Beneiana iz Yidomskega semeoiiSa, ki je bit prifiel pozdtavit svojega znanea, Laha po rodu. Posebno pa je bit razvesehl meoe nepricakovani prihod tega mladenica; koj se mu pridruzlm ter z njim seznanim. Priiel je bil v Gorico za sL in svojo slovenske tovariSe primernih slovonskih knjig nuku-povat, kojih pa v knjigarni ni mogel dobiti. Zafco smo mu jih malosemenisfani drugaoe priakrbeli. Hi-poma je bila mej nami nabraua lepa kopica razoo-vratnih knjig, katere jo dobri mladenid radostno od-nesel y Videmsko semeniSSe. Kolik'o prisrgno vesetje smo a tern cinora avojim beneskim bratcem storili, popisuje nam omenjeni mladenid sam v zaniraivom zahvalnem pismu, kojega od besede do besede tii prioDoojem: Premili nasi prijatli! Kolikor bolj nepre?ideno in nepridakovano nam dojde kako veselje, toliko ve<5a radoet bo vlije v nasa •rca. In, ako ie keda; z^odi, da nenadoma dpbimp ki je priporodal, naj se odpravijo nemske pftralelke na gimnaziji v Tridentu, oglasi se dr. Tonkli in omenja lani sklenjene resolucije, v kateri se vladi priporofia uaprava sloveoskih paratetk na gimnazijah t Colii, Mariboru, Gorici in Trstu, kakor tudi itati-janskih paralelk v Gor'oL Te paratelke so iz dldak-ti^nih ozirov neobhodno potrebne; hoteli so 6akati, kako se bodo obnesle poskuSnje s elovenskiini para-lelkami v Ljubljana kako bodo vsloveoakih razredih izudeni dijaki napredovali v gorenjih gimnazijah itd. To poskusnje so se dobro obnesle, kakor se je minister preprint po svojera zaupnem v Ljubljano po-slanem mo2u, in kakor je lani sam pripoinal v bud-go tr em odseku. Minister tore) pra? lahko ustreie 2eljam sloveoskega prebivalstva ia resoluoijam, ki so bile 2e ve6krat sprejete od rieoko drzavne zborniee. Zakaj se torej to toliko dasa odklada? Ali hoce ufi-na uprava izvrSevati ravuopravnost ali ne? TroSkiza stovetiske paralelke bi bili prav neznatni, ker ze zdaj obstoje paralelni razredi, seveda ne .slovenski. Kateri zadrzki so torej krivi, da se Slovenoem njih praviee odrekajop Saj se Slovenei ne ustavljajo pouku v nem§cioi, postaviti ga pa hoSejo na pumotoo podlago, na mateiini jezik u6oncev. Piosi torej ministra, naj mu pov6, kaj je flada ie pripravila za izvrSitev o-moujenih rosoluoij ? Naraesto da bi bila kaj storiia in Slotencom privolila slovensko paralelke, odpravila je giranazijo y Kraoji, kjer so je doloma pou6eva!o Blovenski. V KoSevji tudi ui vefi ufiencev, kakor jih je bilo y Ktanji, in se te le timetno skupaj zganjajo; pa naj imajo nemiki Kofievci svojo gimnazijo, ali privosc'ite jo tudi Gorenjcem, kjer so I'azmere za to jako ugodne in kcaji zdravi, bolj kakor v Ljubljant. xMinisterstvo to2i, da je dunajako vseu6iii§5e preiia-poltijono in skuSa viaokosolce drugam odpravljati. Kar je neprilicno za vseutilisce na Dunaji, ne more biti primerno za gimnazijo v Ljubljani, ki je 2e zdaj pre-napolnjena in fitoje 828 ucencev. Yelik del njih bi Sol v Kranj, ako bi tarn ostala gimoazija. Morda mi-alt minister v Ljubijani novo Solo napraviti namesto gimnazije kranjske. AH s tern bi slabo skrbcl za dr-zavno fihanco, ker bo gimnazija v Ljubljani veliko drazja; pa slabo biskrbet tudi za iep stariSev, ki bi moral] v Ljubljaui pla^evati vecjo ufinino, diazje sta-novaoje in dra^i Sivel Na vpraSanja dr. Tonklija odgo varjal je kako prijaznost, kakorine sami nismo upali, in kako podporu, kakorine nikdar nismo pricakovali: ta^as so v naa tako biaga fiufc in gorefia hvale2nost do prijatolja in dobrotnika voame, da se nam hoco sree kar stopiti od veselja. Tako radost in veselje napra-vili ate nam Vi, piedragi naSi novi prijatli, zadnje dni preteklega leta. Mi smo ia dolgo pred tern La*om pogostoma mislili na bridko in Salostno dobo, ktera je 2e od nekdaj napocila nasim bratcem Slovencem na Be-neSkem. PremiSljevali smo namrod, kako naSi mladi, ljubeznjivi dedki, koj ko h pameti pridejo in dez iolski piag stopijo, morajo le same lasko besede posluSati ter s temi svojo sicer bistro glavico lomiti, ia razbijati. PremiSljevali smo, kako mora ubogi kmet} vaakikrat, ko prime kako uradno ali drugo piamo, skrbeti in sem ter tjo tekati, da si poiSce koga, ki mu ga prebere In lo maisikteri poSten moL je bil od osabnih uradnikov zasmehovan in ce!6 o-kregao, za edino krivico, da ni znal laski. PremiSljevali smo tudi, kako se vedno bolj vrivajo, posebno v nekterih krajih, v nas mili in sladki jezik lafike besede in izrazi, ki ga neusmiljeno in grdo padijo. Pretehtali pa smo Se mnogo diuzih enako in morda §e bolj Saioetnih re6i. Ko nas je pa taki pregled in tako premislje-vanje celd razzalilo, ozrli smo se se v cerkov. In oj, yesela piikazon S Tukaj je vse drugaSe: tukaj so pri-diga, se moli in poje, in vse to le v sladkem ma-ternem jeziku. Rekli bi skoraj, da slovenafiina iz jav-nega sveta pregnana, se je pri nas zatekla v hiSo boljo, kjer mirno in velicastno kraljuje. In, ker tudi nas navdaja sladka misel, 4ft bo« | minister Gautsoh v danasoji seji budgetnega od-seka. Skrbuo se je izogibal vsakateri jasni in trdni • obljubi. Da bi razburjone duhove malo pofcola2ilt kazal • se jo v zacetku, kakor da bi hotel slovenski pouk na ljubljanski gimnaziji fie razsiriti, 6es, da se mu no zdi pripravao, ako se grScina tarn pouiuje nomSki, in da bode primerneje jo poufievati slovenski. Gled6 sloveuskih paralelk v drugih slovenakih de2elah pa je trdit, da se kaLe silno veliko zaprek zlasti v Gorici, kjer bi bilo treba poufievati v trek jeztkih. Vendar. bo to zadevo fie pretresal. Kranjsko gimnazijo, rekel je minister, je odpravil zaradi prepiciega Stevila u-cencev; vse sili v Ljubljano, in Gorenjci sami niso c tajali v Kranji. Za letosnje leto se je bilo res vpi-salo vefi u5encev, in morda bi se gimnazija ne bila odpravila, ko bi se bilo to prej vedelo. Zaradi obil-nega tstevila ufieucov pa misli sedaj v Ljubljani na-praviti samoatamo spodnjo gimnazijo. ' Dr. Tonkli je na to Se enkrat poprijel besedo in mioistru rekel, da % njegovim odgovorotn ni za-dovoljen in da mu tudi ni na vse odgovoril, kar pri-haja monda od tod, da ga ni posluSal. (Minister Gautsoh jo namreL med prvim Tosklijevim govorem Sepetal s predsednikom budgetnega odseka. Pis.) Od-govarjal mu je same zaradi paralelk v Gorici. Ali tudi tarn rec* ni tako teLka, kakor si misli minister. Ako se mu ze potrebno zdi za 20 Nemcev na gimnaziji imeti poaebue nemSke razrede, naj spodnjo gimnazijo in spodujo reatko v Gorici preustroji v reahii gimnaziji, eno za italijansk9, eno za slovonako u^ence, in troSki se ne bodo ne le ne pomnoSili, ampak Se zmanjSali. 0 gimnaziji v Pazinu je minister cisto molSal in vendar se je tarn veljavni jezik kqt u5ui jezik ze obuosel, ker imajo vse gimnazije v Dalmaciji hrvatski u6ni jezik. V Gelji, v Mariboru in Trstu tudi ni nobenih zaprek, ker Italijani v Trstn Se imajo svojo gimnazijo. Ako minister pravi, da bode v Ljublj mi uapravil novo spodnjo gimnazijo, s tern sam priznava, da je bila gimnazija v Kranji potrebna. Cemu torej odpravljati potrebno gimnazijo, ki je pre-bivalstvu ugajalr, katero ljudje sami ze!6 P Cemu v Ljubljano siliti otroke, kjer jih je ie tako preve5, 6emu iakati posobnega poslopja in drzavi napravljati vecjih troSkov, ko v Kranji 2e vse potrebno imajo? ! BotjSe bi torej bilo, da bi se storil korak naprej in gimnazija v Kranji zopet napravila, namesto da gosp. mo, ako Bag da, kedaj Njegovi sluiabniki, in ozna-novalci Njegove besode med milimi rojaki, smo epoz-naii tehtno dol^nost, vaditi se r Blovenskem jeziku, da nam bo mogo6j na bolj spodoben io ljudatvu ko-risten nacm opraviia tega svetega stami spolnovati. Zatorej smo skuaili ie vefi let zaporedoma veSbati se t branji, in tudi nekaj r pisanji slovenskega je-zika. Pa le premalo knjig smo imeli dozdaj na pornod" . pri tern opravilu. Narooili smo torej jednemu izmed nas, ki je imel ravno v Gorico iti, naj nam jih nekoiiko tarn priskrbi. — In kdo Vam bo popisal naSo radost in vcaelje, ko polo2i na§ prijatelj, prifiedSi domii, veselo pred nas na mizo precojSen kupcek izvrstnih ia izbranih slovenakih knjig! Smehljajo5 se od veselja, pripove-duje nam, kako je najprej sre6no v knjigarnioi naSet stovnice in dvoje drugih knjig, in kako je bit potem od Yas v malem semeniSSi prijazno in uljudno sprejet. Nadalje nam pravi, kako ate ga ljubeznjivo nago-vajali iu popcaSevali o nas Siovenoih na Buneskora, in kako sto mu Se povrh dobrosr&no ponudili lepo Stevilo slovenskih knjig, katerih. ni mogel v knjigarni dobiti. Zadojid pa Se dostavi s prav gore6o hvale2-nostjo, da ste radodarno odvrnili plaCilo vredno za te izbrane knjigo ter veleduSno izrekli, da Vam je kaj drago pomagati v narodni zadevi in da le pri-lolnosti za to zelite. So trenutki v naSem iivljenji, v ktcrih so naSe sree napoji tako blagih 6util, da noben jezik jih ne more dopovedati, nobeno pero popisati, le naSa pamet more jih* nekoiiko premisliti, in sre5no od njih nay-dano sree popolnoma obdutiti. Tak trenutek smo mi uiivali^ ko m9 t* Mi ilihll Ve^Jje io ra(Ut s» miniatdrl ik.^epB^^ s?amo2yivoBti svojega ^ ukaza aoce predrngaciti. Gospod minister ima torej samo prazfle'izgOYore; on nam no more zanikati, da bine imeli. pimvloe *> notrebnih srednjik Sol, zato je oas; da jib Ires tttdi Le skoraj dobimo. V ta nanien torej vnolfftUtavi lani odobreno resolucijo, ki se glasi: ^ v .* ^0. kr. tladi ae nnjno naro6«, aaj izvrSi 2e veSkfat od poilaniSke zhornice sklenjene reaoIucij« in opusti pripravljavne razrede, ki za slovenske ucenee obstoje ˇ Cetji in Gorici, ter ˇ spodnjih rairedih o. kr. drzavcih gimnasij v Gorici, Tratu, Mariboru in Celji napravi eloveuske paralelkej v spodnjih :aaredih gimnazije v Pazinu, ki se ima premestiti v Palj, pa hrvatske paralelke in jih odpreti ze v Solskem letu 1888-89. Enako narooilo ae vladi daje zastr»E naprave italijanakih paralelk v spodnjih razredih driarne gim-nazije v Goiici za italijanske ucenee." Porocevalee Zeithammer se je pridruzil tej reaoluciji, ki je bila pri glasovanji res tudi sprejeta a 17 glaaovi proti 11; z liberalno manjSino glasoval je tadi poslaneo Lienbacher. Udni minister opravicenih pritozb poslanca Ton-klija ni bil ni5 kaj veael; videlo se mu je, da so ma prav zelo* presedale. Yendar pa ne bil rad imel, da bi bili dr. Tonkli in tovariSi njegovi ostali pod slabim vtisom, ki so ga bile napravile njegove prve besede, in ki so bile tadi dr. Tonklija privzdignile, da je jako ostro govoril, zato ae je Se enkrat oglasil k besedi ter je povdarjal, da ga g. dr. Tonkli meuda ni dovolj pazljivo poslaSal, aicer bi se bil preprical, da ni tako nepovoljno odgovarjal, kakor mu je ofeltal. Ministerstvo bo ze letos avojo pozornost obraealo na ielje slovenakih poalaucev in jim skuSalo po mofii ustrezati. Aii gledalo bo ob enem na to, da se slo-venski ucenoi priuc'e' toiiko nemSfiine, da bodo mogli brez Skode na gorenji gimnaziji slediti nemikemu pouku. Tako je torej reS naSa v budgetoem odseka reSena; ali 2e povrsni pogled kaLe, da smo tana, kjer smo bili Uni osorej. Takih besed in zagotovil, ka< korsne je dajal gosp. naucni minister letos, sliSali smo vsako leto tadi od njegovih prednikov, Ni torej cuda, da za-nje nihce niS vec* ne da in da to po-roStvo naSim poslancem ne zadostuje. Te dni se zopet snidejo in dogovore* o nadaljnem ravnanji. Kakor vcerajSnji liati porocajo, ima se sploSna budgetna razprava menda res priceti Se pred Veliko noejo, posebna pa precej po praznikih 5. aprila. Dotlej je treba slovenskim zastopnikom vedeti, pri iem da so. Kaj nam hoeejo? Lahone je hotel vrag vzeti, ko je slovensk od-tetnik svojega branjenca pred sodnijo zagovarjal v svojem jeziku. Enako so divjali, ko je bil pravo-sodni minister dovolil, da se sme v zemljiSke knjigo tudi sloveaski vpfcovati. Frotivili so se do skrajne meje, da bi nasemu jezika zabranili v uradniji ve-Ijavo. —^ Kakor Lahoni na Primorskem. tako divjajo proti Slovencem Nemci na KoroSkem in Stajerskem, pa tudi proti Celiom na CeSkem, Moravskem in Slezkem. Nemci na CeSkem zapuatili so dezelni zbor in no3ejo ye5 hodili k sejam Bamo zato, ker so zgubili ve5ino v zbora ceSkega kraljestva, ki je v velikej pridobljeno prijaznoat, in pa hvalezuosfc za storjeno nam dobroto. sta prikipeli do vrhaoca. Koj smo skleniii, da Yam list v zahvalo piaerao. Zato pa Yam zdaj klicemo: Bog Yam pevrni po meri in Lez mero, On naj Yas dolgo obrani y prid in ponos matere Slorenije i Kaj Yam bomo pa mi povrnili za tako dobroto? Mi kakih druzih izvrstnih slovenakih knjig niraarao, da bi Yam jih poslali. Morda Yam <;* uatrezemo, ako Yam poSljemo kake laSke ali iatinske P PiSite nam, ako bi jih radi, kajti t veselje nam bode, 6e Yam moremo v kaki refii postreSi. In, ker vemo, da Yam ze a tim uatrezemo ia radoat napravimo, ako se pridno u5imo materneg« jezika, obljubimo Yam, da se v tej re6i nocemo truda braniti, temvefi se atanovitno in veaelo dela drLati, saj bo to tudi v fast bozjo in t prid slovenske domovine. Vselej pa-ko bodemo r roke prijeli darovane nam knjige, se hoLemo hvalezao spomniti na Yas in na prijaznoat, ktero-ete blagovoltli skleniti z nami, ob enem pa si hocemo z marljivim u6enjem prizadjati, da YaSe pri-jaznosti vredni postanemo. Yas pozdravljamo, prosec Yas, da nam ohra-nite VaSo oonjeno prijaznoat, Vi pa sprejmite naSo! Vam presrfao vdani Benecanski prijatli. (Slede podpisi, videmskih aemeniacanov 4. doe prosinca 1875, kojih ne kaLe priobditi.) Temu pismu sledilo je Se ve« drugih od jedae in drnge strani. Naslednjega leta smo bili odposlali iz goriSkega cent. semeaiSSa celo vreco slovenakih knjig naSim prijateljem v Vid«5m, To je imelo v mars^em kaj dobre nasledke. Zelimo da bi imeli dandanes kaj posnemalcev. 3ratjel v dejanji ska-zujmo rodoljublje wojei pjxi, vedini deSko-slovansko. Yladati hoiSejo Slovanom, za-tirati in zatreti jih, kakor koli mogooe. Hlapci, ra-botniki naj jim bodemo, to hoeejo. V tern ozira v-jemajo se liberate! in konservativci popolnoma. De-jansko kazejo to konservativni Kemoi ? Stajerakem dezelnem zboiu, kateri se le takrat dobrikajo Slovencem, kadar od njih faw potrehujejo; dragade pa neSejo nic vedeti o pred login alovenskih poslancev, kar se je pokazalo posebno pri letoSnjem kozoioi o zatozbi prnvosodnega ministra radi zemljisko-kajiSne-ga ukaza. Ali moremo nemSkim konaervativcem v drzav-nem zbora kaj zanpati? Zdajsilijo v versko Solo, Le8, da bodo v dezelnih zborih: tirolskem, gornjeav-strijskem in solnograakem preoanovali Solo po svojem. Oni — Nemci — dobro ved6, da jim ne preti ne-varnoat gledS jezika, zato tudi Liechtensteinov naLrt no govori o poucaom jeziku; dolocujojo naj ga deL. zbori. — Ubogi Slovenci na 9tajarsvkem, Ko-roSkem in Primorskem; ubogi Cehi na Moravskem in Slezkem po torn predlogu. P r va in glavna doIoiSba v Su^lski postavi za aaa Slovenco in Slovaneje JEZIK. Mipo-trebujemo slovenakega jezika v Ijad-skih Solan na Stajarskem in KoroSkem, kakor tudi vTrstu in v Gorici, paSev druzih mestih. Sedanje slovenske Sole niso pro* tiverake, kakor so nemSke. Slovanaki poslanci so torej ne potrebujejo za versko Solo nemSkim konaerva-tivoem na ljubo razgrevati, dokler oni ne sprojaiejo na-rodne Sole v predlog.Neuraljivo nam jo, kako ae jo zamo-gla naSa JSestita duhovScina vnem:\ti za predlo^eni Liechtensteinov naLrt ter pobirati zanj podpiao. Kcdor je kaj naroden, naj zdaj preudari! — ob2alovati ne bode nifi pomagalo. Konservativni Nemci nam bodo v na-rodnih zadevah ravno tako p»avi6ui, kot liberalci — kedar nas ne bodo vefi potrebovali — pokaz&li nam bodo v drzavnem zbora hrbet, kakor nam ga kazejo v dezelnem zboru Stajerskem. Slovenci radi in veatno podpiSemo nemSkim konaervativcem proSnjo za versko Salo, da bo v vsakem kraji poudni jezik isti, koji se ljudstvu v cerkvi govori. NaSira konservativnim Lahom tudi ni prav, da se Slovenci potegujemo za narodno Solo. Njim je le za versko Solo, kajti jezika laSkega jim no bo nikdo iz njih Sol pehal, kakor pehajo oni naSega slovenskega. Kjer so za Slovenoe Sole v tujem jeziku, n. pr. na KoroSkem, v Trstu in Gorici, tarn se uriva s tajira jezikom v Sole tudi nevera; drugodi ne. Ali aamore nas) Slovenoe reSiti v e r s k a Sola po Liechtensteinovem predlogu? Nikakor ne, ampak reSiti nas more le narodna Sola na verskej podlagi. Dokler se nismo Slovenci zavedali narod-nosti svoje, potujdevali so nas Nemci in Lahi z odi-vidnimi koraki, ce tudi jo bila naSa odgoja povsem veraka. Le Sola se slovenJdm jezikom zamore v-zgojiti narodno zavedno Ijudstvo, brez katerega nam je pogin — gotov —. Poginiti pa neSemo; ne na ljubo — Nemcem in Lahom, bodiai Siberalnim ali konservativnim! Prekaniti nas hocojo — a ne udaj-mo se! Slovenci! v Rim z brati Hrvatif Iz ttKatoli5ke Dalmacije" naj za uvod poslove-nimo le nekaj besed: Mi Hrvatje hocemo iti v Rim, da pomno$imo ono romanje v 1. 1881., da pokazemo svetu, da smo dorasli namenjenej nalogi. — Rim sam nas pozivlje! Y ve5nem mestu, v baziliki ev. Klementa pustili smo 1. 1881. zavetje avoje: letos ga poiScemo v kapeli, kojo je Leo XIII. v istej baziliki postavi! naSim sv. Apostolom. Ali 1. 1881. bili smo tarn v dmzbi vseh slovan-skih rodov. Danes ae gremo v Rim z vsemi slov, rodovi; letoSnje romanje namenjeno je celemd kr-S^anskemu svetu. L. 1881. predstavili arao se vsi Slovani glavi krSSanskega sveti kakor jedina slovanska cel.ota: u-zajemnost slovanska nas je tje pripeljala. — No da-nes gremo v Bim loceniiod ostalih Slovanov, kakor narod hrvaSki; narod, ki je iz Rima prejel znake svojih kraljev; narod, koj emu je v vsakej teJavi Rim stal ua strani; narod, kojemu jeRim ovekoveSilalav-ne ime z dicnim nazivom flAntumurale Chriatianita-tis"; narod, ki ae ho6e pri tej priliki pokazati kakor narod svoj in zaveden; narod, kojemu je v zapadni liturgiji izmed vseh slovanskih piemen izrocena glavna nnloga, da izvrSi visoki zmisel Enoyklike „Grande Manas*. Kakor takemu narodu, ki ga vodijo poaebni na-meni, se nam pri tej priliki ni deliti. Francoz Sel je v Rim kakor Francoz, Spanec kakor Spanec, a Italijan kakor Italijan. Isto storimo tudi mi! Pod jedno hrvatsko zastavo hofiemo iti v Rim: Bosnjak, Hercegovec, Istran, Dalmatinec, KrajiSnik, Banoveo — VBi; kakor jeden narod, katerega vodijo svoji Skofi se avojim Meoenom (Strossmajerjem) na Celu. Dokazati morarao svetu, da tieprav razdvo-jeni, so vender area naSa zjediajena, da smo jeden narod. Tako atopajmo pred sv. Stolico. In kakor hrvaSki romarji, in tako odaSevljeni, pirajnotiti Memo naie $ow$a ia poiegaiti Juiako % obraza kletim klevetnikom. NaSi ooetje bo v jedna-kih okolnostih zatekali se do Rima, razkrivali mu tegke rane svoje, razodevali svoje teptane pravice: in Rim jim je vedno daval leka, potrjaval stara prava! In ko jo kleti sovraznik oblatiti hotel e6ete naSe in sv. Apofitole z razkoIaiStvom, Rim nam je vrnil staro Slozno torej v Rim pod zastavo hrvaSkct Y to nas sili naravni zakon, zivi narodni interesi, naS ponos in poStenje naSe! Bog je z nami, sv. Ooe je i nami 1 Slovenci f Tudi mi pojdemo v Rim, todanepod. zaatavo slovensko, no kot skupen narod 1 Komu se htJSemo pridruiiti P Man tiatim, ki nas bodo prezirali in ki zamolce* naSo prisotnoat? Mari hofiemo pr^i bv. Ooeta pod nemSko zastavo ? Ali nimamc i mi mnogo na srei, kar bi trebalo povedati ev. Ocetu ? Ali niso koristi bratskega hrvalkega navoda i naSe koristi? Ali nismo jedno telo, jedaa kri, jeden narod? Jedna misel naj nas navdaja: Zastopniki naroda slovenskega, poj-dimo pod zastavo slsvnega naSega Stro83-majerjavPetrovo Stoiiool Skupaj, slo-zno, da i sv. 06e izv6, da smo tadi Slovenci pokorni otroci njegovi, a ne, da bemo ptujoem povelicerali ime! Kdor je Slovenec, siufel nas bode. Dopisi. \l Bfd, dne 6. marca. Draga flSo5aB! uvrsti v avoje predale te vrstice, 5o bodo mogle kak sad do-prinesti. Ko je puafc vzel slovo pozao v nocl na pe-pelnico, bi si bil clovek mislil, da ga ne bo nikoli ve5 na svetu. No, ako smo se veaelili o pustu, saj cerkvena paatava tega ne prepovoduje; a pestni 6as bi se morali ddkti postave (pokoro), kakor o puatu (veaelja) namre6 naj bi se o pusti veselili, v posta naj bi so pa pok trili in Salovali za Htorjene gr«jho — mal<*, ako ne vel;ke! — Dragi cltatelji! tukaj v Brdih pa je vse druga«Se, po krlmah se rogovili tako v postu kakor o puatu, ko je Iti kak belie* v zepu. Sosebno v Vipolzah je v tem ozira silno zalostno. No, saj ni zamere, ker manjka prave daSne brane —» uze eno leto nimajo duSuega pastirja. Od kar niinajo pravega duSnega voditelja, duhovnika, se Siri pri njih prava bolgarska zmeSnjava; namreJ' tudi prt njih nosijo nekoga na ramah, kakor Bolgari svojega kneza, a td so le lahkomiselno burke. Tukaj se igra cez poll-cijake ure. Obfiinnrji osobito pa mladina bodt nnme-sto v cerkev v kremo ter se tako opija, da toli iz kr^me v kr6mo, kakor divja 2ivina. In kaj je temu uzrok? DuSni paatir, ki ga ni. Mladina uze celo leto no ali Si besede bozjo: tako tudi druge ne. Da bi jim vsaj cerkvena oblast pri-skrbela duhovna, da bi jim delil duSne hrane, potem gotovo bi bilo drugage. Moralo bi pa tudi zupanstvo storiti svojo doUnoat gtede policijskih ur. A sliSal sem, da ^upanatvo dovoljujo nekaterim krSmarjem imeti cele no5i odprto kremo — se ve da proti pla-miu, ali vendar ni prav, da a tem daja priloznost zapravljivosti in poboju, ki se godijo v prepovedanih urah, meato da bi zapanstvo pri takih okolS6inah bolj strogo poatopalo, §e olajSuje polioijsko ure in daja priloznost slabim gospodarjem in ljudem aploh. Zelo je treba, da temu cdpomore, kedor more. dne 13. marca. — Dae 29. prete-klega meseca popoldne polozili smo v bladni grob na pokopaliSft truplo Lorenea Savelli-ja, tukajSoega obSe spostovanega trgovca in prvega poStarja v Sem-pasu. Po dolgi, muLni bolezni (vodenlci), previden a 8T. zakramenti umrl je v boloiSnici usmiljeaih bratov v Gorici, dne 27. pr. m. v 45. letu svojega iivljenja. Rojen je bil na Kranjskem, menda v Ribnici, ter je Se le 9 let stanoval v Semp&su in trgoval z raznim bla-gom. PoroSen je bil z Josipino Bajc, katerej je za-pnstil petero otrok; rajnki bil je zveat 31an tukajSaje-ga bralnega druStva in poddrulaice sv. Cirila in Me* toda. On ni spreminjal svojih misli, kakor kdo drugi, ki izstopa in pristopa v „Bralno druStvo** kakor o« kolidine nanaSajo; bil je razua preSlega leta zmiraj tudi v odboru, ter je dosti delal za blagor druStva. Zato so mu pa tukajSai pevoi tadi pell nagrobnico: BJamica tiha". Ker je bil rajoki tudi poStar, kakor sem ze o-menil, se zdaj mnogo ugiblje, kdo mu bode naslod-nik. Marsikdo si zeli te aluzbe, dasi je bolj dastna nego pla6ena. Yendar kadar bo razpisaaa, prosilo jih bode, proved zato skorjioo kruha. Politidni razgled. Va2nenm poro5ilu iz drSavnega zbora na prvem mestu tega lista dodamo danes se telegram, ki so ga „Novice" prejele z Dunaja; glasi se: ^Minister Gautscli, ki je odlntilo scboto po- elancu Tonkliju gled6 zahtevanih slovenskib pa-raJelk odgovoril, da se nadja v tekoCem letu izrecenim zeljam kolikor mo5 vstredi, odgovoril je danes pri proracunu Ijudskih Sol: .Da bode glede sklepa goriSkega dezelnega solskega sveta Za obligatni poduk uemScinc v vseh tamosnjik Ijudskih golah, vsled protesta dezelnega zbora in sprejetega poro&ila namestnikovega, v smislu po-stave razsodii pray vkratkem 6asu; glede Ijudskih Sol koroSkih Slovencev pa: da jedezeluer mu predsedniku koroskemu poslal razpis z na-ro&lom, to poizvedeti in poro&iti, Po doslem poro6ilu bode tudi to zadevo samoumevno v smislu postave reSil.* Natancneje o tem prihodnjiS. Banes osrai dan, preden smo pisali politick razgled, raznasaia se je noviea, da je nem-§ki cesar umri; a pred dotiskom „So6eB se je novica zopet preklicala; drugi dan smo pa izve-deli, da je cesar Viljein res uiurl pretekli pe-tek pred 10 nro dopoludne.' Hjegova srart do zdaj ni prouzro&Ia nijednega izrednega dogodka, razen da je njegov nevarno bolan sin Friderik precej drugi dan odpotoyal iz.Italije v Berolin in prevzel vladarstvo; se ve, da z najslabiHm upanjem, da bi dalj Sasa vladal, ker rezejo mu raka iz grla in so mu, kakor smo uze poroeali, vrat prerezali in cev vtaknili, da po nji sope. Za njjm pride na prestol njegov 28 letni sin Viljenj. ___________ Domade in razne vesti NaSim p. n. destitim narodnikom, t j. dolznikom, opomoimo, da nas atane list mnogo nov-oov, zato ga tie moremo zastonj dajati; torej kdor nam za pretekla leta dolzne naroSuine no poSIje do j konca t. m. ali nam vsaj zagotovi, da bode dolg tem-koj poravnal, skupaj ali pa v meseSnih obrokih, nio-rali mu bomo sicer list s prihodnjim raeseoeru usta- Sploh pa prosimo naae p. n. Lestite narofcuike, naj nam plaoujejo naroSnino vsaj za Tsako eetrtletjo naprej, kakor se splob pla&ije daso-pise,, ker mi moramo stroSke spiot io tiskarui vsaki mosec redao plaeati. Slovenska ditalnica v Gorici priredi v pondeljek dne 19. t. m. o sve6eni§ki petdesetletnici ! premilostnega ,vladike monsignora JOSIPA, JURIJA i STROSSMAYER-JA, odlicnega svojega easfcnega clana slavnostno b e s e d o z naslednjim spo- f redom: 1. J$I PJEVAMO", uglasbil A. Fbrster, poje moSki zbor; 2. SLAVNQSTNI GOVOR; 3. „STROSSMAYER —NASA DIKO", uglasbil Fr. S. KuhaS, poje mesani zbor se spremljevanjem glasovira; 4. „DAEHiO", uglasbil A. Nedved, sa-mospev se spremljevanjem glasovira; 5. „POZDRAV", uglasbil dr. G us tav Ip ave c, poje mesani zbor; 6. *SRCE JE ODKRILA", vesela igra v jednem dejanji. Osebe: Prgovec, upokojen stotnik; Pav-1 i n k a, njegova unuka; U r 5 a, gospodinja; L a-z a r, nadgozdar; K a m i 1 o, njegov sin. jTa igra se je uze predstavljala v navzocnosti premilostnega slavljenea due 24. maja 1884. 7. 1NA GORO", u-glasbil A. N e d v 6 d, poje mesani zbor; 8. „ VE-NEC SLOVENSKIH NARODNIH PESNIJ", sesta-vil A. Foerster, poje moski zbor, sopran in alt se spremljevanjem glasovira. Pricetek ob 7,% uri j zveSer. Po besedi doniaca zabava. K obilnej ude- ! lezbi vabi odbor. Koncert bode jutri t ,Teatro di Sooieta" na korist vpokojenih voj^tskib kapelnikov, njihovih udov in sirot; priredi ga tukajanja vojaSka godba. P02iv! Doe 2. Aprila 1888 priredi Goriiko telovadno drustvo „Sokolu svoj letni ob6ni zbor v dvorani goatiloe (Tomaza Kranjca) Pri Cateriniju in po zborovaoju veaelico z god bo, petjem in plesom. Vetopnina za ode alovenskih druStev 10 kr. zioeude 25 kr. Neudom narod. draltev ni dovoljea vhod brez ¦ vabila; oglasijo naj se zarad tega o pravum 6asu ! pri odborn. K prav obiini ndeleiitvi vabi: Odbor. „Edin0Stw ima v poalednji Sfcevilki dopis iz QoricB, v katerem omonja tudi „So6oa. Ker vsak no ume ?l!romjeal zato opomuimo, da ,So6att zdaj iz-vratno „8toji". Bog daj zmeraj takol STaso „retoui" laiiko na prate preltejemo, „&o6oH se'tiska od no-vega iota ve6 listov nego lani; te dni smo pa zopet dobili nekoliko narodil 8 Kranjskega, Stajerskega in HrvaSkega, da nam je posledojega lista zmanjkalo; zato prosimo nove narocnike, kojim niamo poslali 10 Dtevilko, da nam ne zamerijo, 0 sedanjem stanji nam je aamo Se to zeleti, da bi vsi narofioiki list redao plftdflvattj tem smo |>ovedaU danes zgore, Isar jimgre, Vabilo. GoBpodje druStveniki „Gori5ke pod-d r u z n i c e Druzbe sv. Oirila i n M e t o d a" se uljudnc vabijo k rednemu obiSnemu zboni, ki bo v pro8toriU Sloveuske narodne ^itatuice goriske v nedeljo doe 25. raarca t. 1. ob 11. uri predpbludne z nasledojim dnevtiim redom: 1. odborovo poro&lo o poddniziiicot'in liolovnuji preteklega leta; 2. poro-cilo denaruioarjevo o denarnem poddruznifiaem stanji; 3. morebi tui predlogi in nasveti; 4. volitev uovega odbora, uainre^ 3 odboraikov in 3 aamestnikov; 5. votitov dveh zastopnikov k veliki skupScmi. Ker so ne bodo razposiljala poacbna vabila, naj se gospodje drustveniki ravnajo po tej objavi. V Gorici, 8. maroa 1888. NaceluiStvo. ....... Vodstvo dru2be sv. Oirila in Metoda v Ljubljani je v XVII. seji dne 7. raarca t. 1. skle-nilo poslati drzavnemu zboru na Dunaj slede5o peti-eijo. Razposlalo je peticijo ji podrnzniemm nafielniSt-vom. Visoki zbor! Di'uzba sv. Girila in Metoda, razSirjena ssvoji-mi podruznicami po vseh de2elab, koder bivajo 81o-venei, je pristni izraz zelj in postavnih zahtev na iolskem poiji, ki jih goji in za katere se poteguje slovenski narod, odkar se veaeli ustavaega zivljenja. Ker ima to druStvo vsled svojih pravil vazoi nalog: pospegevati slovensko Solstvo na katoliSko-narodai podiagi, obraLa se njegovo vodstvo spostljivo do pres-lavnega drzavnega zbora s prepokorno prodnjo: 1. Siavnoisti naj povodom obravnav o Solskih zakonib blagohotao uvazuje iskreno zeljo in pravidoo zahtevo naSega iiaroda, da se poa-tavno zopet npelje koufesijonaloa Sola, ker po nasem prepricanji more le taka vzgajati nezno mladino v pravem dubu, da vzrastojo iz nje zna5ajni katolifiani, zvesti drzavljani in vrli dotnorodoi. — Slovenci smo pa skozi in skozi katoliSk narod, torej nam naravno pri^tuje katoli§ka sola. Ker se pa ta more uspeSno razvijati le na edino zdravi pedagogiski podiagi materinogajezika, vljudno prosimo: 2. naj preslavna zbornica ˇ doli^ni zakon priv-zame doloAbo, sklicujofio se na den XIX. osnovoih dr^avnih zakonov o sploSnih drlavtjanskih pravieah, ki zajamcl pravioo materinega jezika — tu naSega slovenskega — vvseh javnih Ijudskih Solah, koder bivajo Slovenci, to je: po Kranjskem; Stajarskem, KoroSkem in P; imorskem. V siu6aji, da biva kje zadoBtno Stevilo inorodnih otrok, naj se poakrbi za dotiSno manjSino v poaebnom Solskem oddelku z doti8nim uiatoiiiiirau^nimjozikom. Tako bode veleslavna zbornica pripo-mogla, da pri nas prenehajo narodaostni prepiri. ko bode imel vsak svoje, kar mu gre po bozjih in na-ravuih pravicah. 3. In ker je za razvoj slovensko literature ter inteligenoije sploh preveliko va^nOSti to, di se na nasih srednjih udilildih v vecji meri kot dozdaj goji slovensciua, in dokler ni pravicna zahteva slovenskega naroda po lastnih popolaoina alovenskih gimnazijah, realkah. in uSiteljak.h pripravnioah izpolnjena, naj vi-soka zbornioa blagovoli uspeSno uplivati na vi» soko c. kr. nauSno ministerstvo, da se v istioi izvedejo vse one resolucije, ticofie se naSe slo-venScme v Solah, ki so bile v zadnjih letih po naSih sloveoskih poslancih navduSeno zagovarjane in po preslavni zbornioi opetovano sprejete; da nai narod tem prej dospG k vzivaoju pravic, zajamdenih mu v dtiavaib temeljnih zikonih. Pri sv. Luciji na Mostu vstanavljamo sKme-tisko bralno druStvo*. V2e ve8 let se ja tu razodo-vala zelja, da bi se ustanovilo braloo druStvo. Ta splosua 2elja izvorSuje se zdaj. Pecvi trud pri usta-novitvi drnStva prevzel je nas gospod nadufiitelj. Na njegov poziv seSlo se je 4. maroa t. I. v novem Sol-skem poslopji 70 moz in fantov, da so se o ustano-vitvi drnStva pomeoili ia porazumeli. Gospod kaplan je zbrane pozdravil, jira razlozil pometi drustva in njega koristi ter ga zivo priporodal^ zlasti pa mladim fantom, katerim ima isto biti sola za pri-hodnje zivtjenje. Izvolil se je na to za^asni uatanovai odbor, kateri za to skerbi, da se druStvo pravno uatanovi ter delovati zafine. Ustanavlja se druStvo v spomla ia proslavo 40 letaoga vladarstva naaega^ presvitlega cesarja. Predsednik mu je naS preSestiti gospod zapnik. Pozneje kaj o razvitku druStva. Bog daj srefiol We. Fonizno vpraSanje. Kaker smo brali, raz* delil je podporni odbor v pomoi revnim GorWanom u2e 14.000 revnim obcmam. Tudi na BolSko doSla je zaatna vsota; kar je vse hvale vrodno. Kako pa, da v Logu ni8 ne vemo o tem, dasi je Log najbolj uboZna obSina ua BolSkcm? Ne zabite nas! Vam klifiejo: Siromaki. Eabuka v Opatjemselu. Dne 12. t. m. proti vefieru in po noSi razgrajalo je nekaj odrasle moSke mladine v Opatjomselu pod vodstvom nokeg kicroarja &t. MM prihodnjem namiSljv^nem zupanu, pred zaprtim Solskim poslopjem ter se hotela maSde-vati nad go«p. ufiileljem, 8eS, da je on uzrok, da so vwJi kiawaguvoga bwt& k vojak^m. U i$9$* uaroka pofastili so tudi gospoda vikarija. Udele^enoi so za to junaStvo takoj dosegli primerno priznanje,--priSla je ff5astna stra2a« po!nje, da jib je spremljala k obe-dovaaji pri sv. Antonu v Gorici; n»Lelnika so pa Se posebno poSastili z teSko verizico, kakorSne gotovo ne nosijo niti najbogatejSe mestne gospice okoli rok. Trtna uS se je razsirila v koprskem in po-reakom okraji vze foz 132 ha. Torej pozor, vino-gradniki! „Kromefi2ski novyny* prinalajo na prvem meatu vze ucrji naS uvodni 61aaek; namrec' iz le-toSnje 2. 7. in 9. Stcvilke in se jako laskavo izra2ajo o naSem lista. Ta delki list izhaja v Kromeftft na Morovekcm v veliki obliki po dvakrat na teden in stoji za celo leto .7 gl. PiSe pa mnogo tudi o Slo-vencih. Jako prijjubljenih narodnih pesmiranj-kega Kocrjandi^a ima zaloznik, veleSastiti gospod Ignac Kovafiifi pri Sv. Luoij Se nekoliko I. in II. zyezkov na razpolaganje. Marsikdo Se nima teh mifi-nih pesmi zato, ker ni vedel, da se Se dobo. Torej, kdor jih hoeo imeti, naj si jih kmalu narofii pri go-spodu zalo^niku ali pa posredno pri opravniStvu Soee. Rusija, ta edina, ali ogromna slovanska velevlast, ima po poslednjem etatiaticnem minister i-jalnem razkazilu 108,787.235 prebivalcev, ali v okro-glem Stev. 109 milijonov, ali toliko, kolikor jih imsjo Avstcija, NemSija in Italija Bkupaj, ki so sklenile zvezo proti Rusiji. Nobeno 8udo ni torej, 6e se za-padaa Evropa tako trese pred Rusijo, tako da zavisi vojska ali mir jedino le od Rusije, •— od Slo-vanstva, tako da v resniei Se sedaj Slovanstvo odlo-6uje Ivropski poloSaj. Rusija je Se tako ogromen kolos, da bi jej raz&rjanje ozemlja bilo morebiti le v Skodo. Slovanstva je doati za dve velesili, za Rusijo in naSo ~ AvBtrijo, katera je in mora [poatati tudi v resniei — slovanska drSava." Listnioa urodnifitva: Gospod Anton Trampui, c. k. pofitar v Kostanjevici! Lahko Vam javno potrdimo, da io nikoli nobenoga dopisa nismo dobili od Vas za list SoBo Naznanilo. Vsled sklepa letoSnjega obSnega zbora z dne 1. marca plaSevala. bo „G o r i 6k a 1 j u d ska poso-jilnica* svojim druStvenikom za preteklo leto 1887 deleSnino ali dividendo po 5 od eto, ozitoma 50 kr, od vsakega deleza, v druStvenilt prostorih ob navad-nih uradnih urah, to je: v ponedeljek, dotrtek in nedeljo od 11. do 12. Kdor zeli dobiti deleSnino po post! ali jo hoSe kako dtugaSe obroiti, naj naznani svojo Seljo ravnateljstvu, katero mu jo toSno izpolni. Y Gorici, 8. maroa 1888. RAVNATELJSTVO. Poslano. ^em, ki vidijo druge, a seba ne v bolSki okolioi. Reft sem htel, da v predzadnji „So6i" z bese-dami: „ziva mavrica" nisera m6ril na g. Toma M a v r i 6 a, ki je moz v mojih in drugih oSdb, nego na osebe, ki niso baS, da bi jih mogel Slovek oe-niti. Nu, nu! Pod Predelom 12 marca 1888. tlgani Kedo. H. Bbck-a ni tojL SI- Bnpiitnsi ii- R. Ceniki so dopoiiljajo brezpla<5no. Sadna drovesa in koldi dobo se na slovenskem oddelku de^elne kmetiSke Sole v Gorici po sledeSih jako nizkih cenah: jabelcnih po 10 do 20 kr. kos " slivna po 15 do 25 kr. „ ringlotova po 15 do '20 kr. „ marelifina po 20 do 25 kr. „ breskvina po 20 do 30 kr. „ murbina po 25 do 30 kr. „ ciprese po 10 do 20 kr. » razne koldi po 40 do 80 kr. 100 kom. V Gorici dne 6, marca 1888. VODSTVO, Olikana zenska, katolicanka od 25. do 35. let, ki je'imdfaui goapodinjo nameatovati in 5 letaega deika vzgojevati, dobi prijetno aluzbo, ako ooslje oiamo na uredniStvo dobro „So«ea pod naalovom: A Z, 90S. Piamu je nndjati fotografijo in opis dosedanjega Bvojega zlvljenja. Ka-zen tega se zahteva vzgledna nravnoat, prava zenaka dobrohotnoat in priljnbljen znaSaj. V piaarni Seitz-ove tisU»nae nasproti aemeniSca v Gtorici prodaja ae po ssxiizani cent — za 1 gld. 30 kr. TKlttt Tlili IN spisal prof. Andrej IfariiSii. Knjiga .se poSilja tudi po poSti na povzetje. Kdor pa denar uze z narofiilom vred poSije, naj pn-dene .fe 10 kr. sa vpas^i list. 5* it~::~-i«z^ I T\«tih § Kwtrta J. Pal, KMETOVALEC A __ je edini slovenski, gospodaraki list 8 podobami, TT ki iznaja dvakrat na mesec na celi poli. ia pri-tt naSa pofcedelsko, zivinarake, vinarskein drnge cianke, r^ goapodarsko novice ter daje narocnikom SYOJjm , I I dobre goapodarsko arete. „Kmet4Valec" stoji na - * leto 2 gld., za gg. n&telje in knjiznice ljudskih Sol pa le 1 gld. "Narocniki, ki vstopijo med letom, dobe . vse iziale gtevilke ilatega letnika. JL je list a podobami, ki prinaia sadjarske in aploh |"| vrtaarske cianke in izhaja dvakrat na mesec.,, Vr-Y tafrja" dobe narocniki BKmetovalcatt zastonj. &©0O&O4f€X3OC* disti hitro in gotovo." Karl pi. Braun » jtojj. JOZ 6 f SL n* ^sxclkaie nikakin fe2av* rH .proHwog pi- Bamberger m Dtuuji Grreilltl .dela bolj uspeSno, ko xr . drnge grehke vodd," V r ele C Mmi lefdesdorf m Iwji- Zahteva naj se vedno in razlocw>: FRANCA JOiEFA GRKNKI VREfcEC. Zalogo povsod. V Gorici: lekar go&p. Cristofoletf, in A. Seppenhofer. RazpoSilja se iz Bu-dapegte. NAZMNILO. Licna moja prodajalnica v gosposkih y ulicah §t. 15 preskrbljena je obilno z i\ vsakovrstnimi obuvali za gospode, gospe X in otroke in je zdrnzena s cevljarsko delavnlco, ki sprejema vsakovrstoa dev-Ijarska dela in popravila po tako nizki ceni, da se ni bati tekmecev. Miha Mozetic. KZZ>0OO©', *S*SSi2& MABUACELJSEE E4PU1CE so izvratno zdravilo za vse Mod-ceve bolozni; nepresegljivo zdravilo \ ao ob alabei slasti do jedi, sla-I bem vzdunu. napenanji. ki* Jalem zdrgovaiiji, zvijanji po I trebn.hu, prelilajlenji zelodca, gagi, nabiranji suamenelea, za dpravo preobilue zleme, ble-I dice, gnjusi in rigania, jglavo-I bola od zelodca, zelodcevega krLa, je proti otrjenja inza^ati, preobjedi in prenapitji, gliatam, bolezm na vranioi, jetrafi in zlati zili. Cena mole stcktenice z naznanilom vporabe je 36, ve5jo pa 60 kr. Oarednja razpo§iljavniea j©» v Kromerizah. Marijaceljske kapljice niso skrivgno zdravilo. Njib sostanski deli so naznanjeni na listku o njih vporabi. Prove Marijaceljske kaplje se dolto skorej v vsch lekarnah v ovitku a rudestijo pokvarjeno kri. Ono no prognjnjo samo omeajonih bolozni, ampak naa obvarujejo tudi prod vsako boleznijo. Piodajejo se v vsutt glavnih Ickaruicah na sveta; za naroibo in joSiliatve pa odino v lekar-nioi Cristofoletti V Qorici, v Trstu v lekarai C. Zanetti in G. B. Rovia in v lekarni Alia Ma-donna v Korminu, ¦Run otpVIPTtica «^an«» SO noTrtnv. ^______ Slazoliis. Podpisano zupanstvo naznanja, dajeyisoko c. k. namestnistvo v Trstu dovolilo obciui pi-liombeiski vsako leto 4 (Stiri) senuije (trge) za ftiyino kakor tudi za razno dpugoMago. Tern sQinnjem (trgom) so dolodeni na.sle.dDJi dnevi: 1. semenj bode na veliki torek, 2 „ „ dne 4. julija, 3. „ „ na kvatrno sob3to V jeseni in 4. n „ dne 21. de'ctinbra./ Ako pa pride kateri tek dni na nedeljo all praznik, prencse se semenj (tig) na slededi dan, V tekoCem letu se ne bode pkdevala tii-nina za invino. ^UPANSTVO V RIMEMBERKIT, dne 20. svedana 1888. I Pri graj§6ini visokorod., gosp. grofe Lan-thierija na Splapn pri Vipavi se proda veL t;su6 mnogoverstnih zlahtnih drevesc: jabolk, hrusek, CeSenj, marile i. t. d. Cena drevesa je po starosti in visokosti od 30-45 kr. Da so izverstna, se garantira. Eupce se uljudno vabi v zavkap. OskerbniStvo grajsSine Slap pri Vipavi 5. marca 1888. i*d»y«tey in odiovonj nxednik: if. KOBjSSg — m9r\^k\ ?**1um ? MoW 6rnilo od Rich. Gaertnerja, ki naredi ^cvlje svetle. no da bi jih biJo trcba a Scetio v-Blajati in oatanejo svetli tudi v mokrem. Uradno jc prrskuSano in rrjeno, dausnju ui Skodljivoin Je uajboljSe med sedanjimi ma-zili. Vpcljano je pri vojakih. Gledati je. na varstveno znamenje. Napravlja go, tovarna Bich. Gaertner ___ na Dunaji, Giselastr. 4, Part. Stoklenica velja fio kr.; s poato naroconl veljata 2Btekle moi 1 gl. 80 kr., 6 stoklenic S gl. 12 kr., 12 steklenio i gl. 80 kr. V Gorici se dobi pri E. Gentileju v gosposkih ulicah it. 10-