jn^.REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE
j lija Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6
i  Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan
l, ilj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Pr-
viii jek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgo-
- mi in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat
; ino. Celoletna naročnina 70,00 din, posamezna številka 7,00 din
Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6,
„ 541/X © Tekoči račun: 50 101-603-50-480 © Tisk tiskarna
I čevski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirajo Raziskovalna
ipnost, Kulturna skupnost, Izobraževalna skupnost in Skup*
i,,st za zaposlovanje Slovenije.

TiM2

poštnina plačana v gotovini

18. letnik

Oktober 1979

timova igračka

PINGVIN

Vse sestavne dele pingvina prerišite na ri¬
salni list, ki ste ga prej prebarvali na spod¬
nji strani s tušem (to bo notranjost pingvi¬
na). Nato vse dele lepo izrežite in z noži¬
čem za papir narahlo zarežite pregibe. Na
delih ena in dva izrežite režo (kratka bela
črta), v katero boste vstavili krila. Isto velja
za noge (del 3).

Zdaj že lahko pričnete z lepljenjem. Najprej
prilepite na hrbet (št. 4) oba boka (št. 1 in

2). Potem zalepite trebuh (s št. 2 na di jgi
bok (št. D). Nazadnje vstavite v zareze še
krila in plavuti in pingvin je gotov.

TIM 2/10 o 79/80 49

TIM 2

Oktober 1979 18. letnik

TIM — REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO
DEJAVNOST MLADINE • Izdaja Tehniška založ¬
ba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja
uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič,
Dušan Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone
Pavlovčič, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Anka
Vesel Tončka Zupančič • Odgovorni in tehnični
urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat
letno. Celoletna naročnina 70,00 din, posamezna
številka 7,00 din • Revijo naročajte na naslov:
TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, pp 541-X • Tekoči
račun: 50 101-603-50-480 • Tisk tiskarna Kočev¬
ski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirajo Razisko¬
valna skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževal¬
na skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slove¬
nije,

timova pošta

Pa smo spet pri našem drobnem pogovoru.
Ker sem se v prvi številki razgovoril tako
na dolgo in široko, da me kar malo peče
vest, se tokrat omejujem le na ponoven
poziv k sodelovanju, če boste »pogruntali«
kaj takega kar bi utegnilo zanimati tudi
ostale naročnike Tima, napišite in narišite
načrt, da objavim v Timu. Zdaj pa k vašim
pismom.

Simon Kocbek iz Spodnje Ščavnice pri Gor¬
nji Radgoni nam piše: Piše vam zvesti bra¬
lec »TIMA«. Zdaj sem končal osemletko.
TIM sem imel naročen dve leti in ker mi
je zelo všeč, bi ga še imel nadalje. Rad
bi, da bi dobival Tim po pošti. S Timom sem
zelo zadovoljen, samo preredko izhaja, ker
ga moram dolgo čakati, tako da en TIM
večkrat preberem. Zanima me predvsem
»RADIOAMATERSTVO« IN »ELEKTRONIKA«.
Poizkusil sem tudi nekaj izdelati, vendar mi
ne uspe. Ne poznam vsega materiala in ne
vem vsega sestaviti. Pri nas pa ni nobene¬
ga takega, ki bi delal z mano in mi tudi
pokazal. Naredil bi kakšen majhen sprejem¬
nik. V Timu sta bila objavljena: kratkovalov¬
ni in srednjevalovni, vendar se bojim začeti
in tudi toliko materiala nimam.

To je za enkrat vse.

Zelo mi je žal, vendar ne morem odgovoriti
drugače, kot da se bo naš bralec moral
kar lepo lotiti katerega od naših načrtov.
Če bo naletel na težave mu bo pomagal
naš sodelavec za te reči. Revijo bo preje¬
mal po pošti.

Ludvik Kuzmič iz Gornjih Slaveči nam piše,
da je njegov prijatelj pisal na Delta klub
in prejel od njih nemški načrt za letečega
zmaja, s katerim pa si nista znala poma¬
gati. Kaj drugega mu ne morem odgovoriti
kot to, da najbrž nimajo drugih načrtov ozi¬
roma, da je bil ta načrt najboljši. Treba se
bo pač potruditi in poiskati nekoga, ki bo
znal nemščino.

50 TIM 2/10 • 79/80

Leonido Mravljak iz Ilirske Bistrice nam na

začetku zagotavlja da bo tudi v prihodnje
ostal naš zvesti naročnik, želi pa si, da bi
zopet uvedli rubriko obiskov pri slovenskih
modelarjih.

Temu, da te rubrike ni več, je botrovalo
več vzrokov, predvsem pa ta, da je ured¬
ništvo kadrovsko prešibko, da bi lahko
»hodili na teren«, kot se temu reče.

Danilo Sekalo iz Prevalj nas prosi za plo¬
ščico tiskanega vezja ure za kuhanje jajc.
Žal teh ploščic ne izdelujemo, zato si jo
bo moral izdelati sam. Načrti so tudi ob¬
javljeni v merilu 1 : 1 zato, da jih bo laže
prerisal. Za CB primopredajnik pa bo naj¬
bolje, da piše na uredništvo revije »Sam«,
ki prav ta čas objavlja ta načrt.

Mirku Rislaku iz Naraplja pri Majšperku

samo naslov: Delta klub, Brdnikova 4,

61000 Ljubljana.

Robi Simčič iz Kanala bo prebral odgovor
na svoja vprašanja v rubriki odgovori, za
Tim letnik 74/75 pa moram žal povedati, da
nam je pošel, zato si bo moral številke, ki
jih omenja, nekje sposoditi.

In za konec še odgovor Andreju šaubahu iz
Kranja: ploščico za sprejemnik TIM XVII bo
dobil.

Nasvidenje v prihodnji številki.

Jan I. Lokovšek

ODGOVORI

Miran Čoha iz Vipave se zanima za RC na¬
pravo, in sicer se mu je zataknilo pri spre¬
jemniku Tim XVI-DR. Rad bi, da bi bilo
uglaševanje napisano jasneje. Poskušal sem
mu ustreči v letošnji drugi številki, pri spre¬
jemniku TIM XVII. Vseeno naj ponovim:

— Ko merimo porabo, vežemo mA-meter
zaporedno z baterijo, torej + sponko
mA-metra na + sponko baterije in —
sponko mA-metra na + sponko spre¬
jemnika;

— ko uglašujemo, vežemo — sponko V-me-
tra na maso, tj. — sponko baterije, +
sponko pa na testni priključek.

Srečko Lukovnjak iz Radonc bi rad imel v
Timu prevedene načrte tujih revij, predvsem
kar zadeva elektroniko. V reviji Radioama¬
ter jih bo našel kar precej. Ploščico tiska¬
nega vezja jedkamo z mešanico solne kisli¬
ne, vodikovega peroksida in vode (1:1)  ali
še bolje, s ferikloridom. Zavitke feriklori-
da prodajajo razni radioamaterski klubi (A.
R. Nikola Tesla ipd.). Ljubljanske trgovine
imajo precej komponent, vendar germanije-
vi transistorji že zginevajo s polic iz pre¬
prostega razloga; njihov čas je že minil.
Pri light-shovvu ga zanima transformatorček.
Prav lahko je iz transistorskih sprejemni¬
kov, le da je prenos pravi. Tuje revije lahko
naročite pri Mladinski knjigi.

Zamenjava transistorjev v napravah in načr¬
tih je poseben problem, ki zanima tudi
Marjana Fajdigo iz Postojne. Naprodaj je
posebna knjiga, ki je v bistvu velik seznam
transistorjev in ekvivalentov (inž. V. Mesa-
roš), v večjih knjigarnah (Mladinska knjiga
ipd.), če preizkušate sami, naj velja nasled¬
nje:

— transistor naj bo istega tipa, tj. germa-
nijev oz. silicijev in vrste PNP (NPN),
kot original,

— ekvivalent naj zdrži delovne pogoje, kot
jih razberemo iz vezja, tj. delovno nape¬
tost in tok,

— pri VF transistorjih pazimo še na frek¬
venčno mejo (ft) in tip (masa, planar,
itd.) in parametre (Y),

— ne nazadnje, posebno v NF vezjih je va¬
žen faktor ojačanja, itd.

Franc Kregar se zanima za daljinsko vode¬
nje letala. Priporočam mu, da si servome-
hanizme kupi, ker doma izdelani niso do¬
volj zanesljivi za vodenje letala, čeprav so
čisto dovolj dobri za model ladje. Kasneje
bomo objavili tudi načrte polnilcev NiCd
akumulatorčkov. Kar zadeva nabavo določe¬
nega »kritičnega« materiala, ponovno svetu¬
jem, pobrskajte po malih oglasih tako v Ti¬
mu, kakor tudi Radioamaterju in videli boste,
kako tudi s tem ni težav. Priporočam tudi
obiske modelarskih tekmovanj. Tam boste
ne le spoznali vrsto modelarjev - kolegov in
somišljenikov ampak lahko tudi kupili ma¬
terial, ki ga drugi ne potrebujejo več. Ker
gre za rabljenega, bo nedvomno cenejši od
novega in zato bolj pristopen.

prvi koraki

Drago Mehora

FIŽOLOVO

STRELIŠČE

Zabavno namizno strelišče za tekmovalno
streljanje s fižolovimi zrni v tarče si lahko
naredite kar mimogrede. Igrača ima dva
dela: pračo ali fračo, ki je vrtljivo pritrjena
na podstavek, in prestavljivo letev, ki nosi
gibljive tarče. Najprej izžagajte podstavek,
tj. deščico iz srednje trdega lesa v izmeri
110 X 70 X 15 mm. Gotovo imate mizico za
rezljanje z lokom. Uporabili bomo železni
prižemnik, s katerim pritrjujete rezljaško
mizico na mizno ploščo. V deščico vdolbite
z dletom 4 do 5 mm globok utor, v katerega
se bo prilegal gornji krak prižemnika. S pri-
žemnikom boste podstavek lahko čvrsto pri¬
vili na mizno ploščo. Za pračo si urežite iz
10 mm debele trde deske deščico, ki naj

TIM 2/10 • 79/80 51

bo 100 mm dolga in 30 mm široka. V sredi¬
šču izvrtajte luknjico za lesni vijak. Luknji¬
ca naj bo za malenkost širša od stebla vi¬
jaka. Sedaj poiščite struženo paličico iz tr¬
dega lesa premera 8 do 10 mm. Odrežite
dva 6 do 7 cm dolga stebrička in ju vsadite
v oba konca deščice. Luknjici izvrtajte s spi¬
ralnim svedrom enakega premera, če ste¬
brička ne bi tičala dovolj tesno v luknjicah,
ju pred vsaditvijo namažite z lepilom. Malo
pod vrhom stebričkov izvrtajte luknjici, sko¬
zi kateri boste pretaknili gumijast trak in ga
zavozljali. Prača je gotova. Na podstavek
jo boste pritrdili z lesnim vijakom, dolgim
okoli 35 mm. Predno zavrtate vijak v pod¬
stavek, nataknite nanj podložko, ki bo zmanj¬
ševala trenje med pračo in podstavkom. Nič
zato, če bi pogledala konica vijaka skozi
podstavek — odščipnite jo in izravnajte s
pilo. Oba elastična traka morata biti seveda
enako dolga in enako debela. Prijemališče
naredite iz koščka mehkega usnja.

Tarče bomo izdelali iz močnejšega kartona
ali tanke lepenke. Najbolje bo, če kos tanke
lepenke oblepite na obeh straneh z belim
pisalnim ali risalnim papirjem. Oblepljeno
lepenko obtežite s težkimi knjigami in po¬
čakajte, da se dobro posuši. Narišite pet
pravokotnikov s stranicami približno po 5
in 7 cm, v pravokotnike pa narišite lovne
živali, ki jih vidite na sliki. Kajpada lahko
živali tudi pobarvate. Poljski zajec naj bo
rjavobel, lisica rdečkastorjava, gams siv,

52  TIM 2/10 • 79/80

jelen svetlorjav, medved pa temnorjav. Po¬
dobice, tj. tarče izrežite z ostrim nožem ob
ravnilu. Zdaj si naredite še nosilec tarč. To
naj bo lesena letev 380 mm dolga, 30 mm

visoka in 40 mm široka. Zadnjo stran letve,

na kateri bodo pritrjene tarče, obrusite ali
poskobijajte nekoliko poševno. To je potreb¬
no zato, da bi prevrnjena tarča, ki ste jo

TIM 2/10 • 79/80 5  3

dvignili, lažje obstala v nekoliko poševnem
položaju. Na to poševno ploskev boste nam¬
reč pritrdili tarče. Prilepite jih s koščki tan¬
ke tkanine. Razmaki med tarčami naj zna¬
šajo vsaj 20 mm.

Če je vse nared, lahko kar pričnemo tek¬
movati. Letev s tarčami postavite nasproti
prače na nasprotni konec mize oziroma v
oddaljenost, ki se vam bo zdela primerna,
če bi se letev med streljanjem premikala,
jo pritrdite na mizo s koščki selotejpa, ki
ga je mogoče zlahka odstraniti. Na list pa¬
pirja načrtajte razpredelnico z imeni tekmo¬
valcev, kamor boste zapisovali število za¬
detkov (točk). Igramo lahko na primer ta¬
kole: Vsak tekmovalec (lovec) dobi pet fi¬
žolov, ki jih izstreli v tarče. Kdor doseže
v določenem številu tekmovanj največ točk,
lahko dobi kako nagrado: tisti, ki je dosegel
najmanj točk, naj za kazen pobere vse fižole
po tieh. Sploh pa ni nujno, da bi fižoli pa¬
dali na tla. Lahko si naredite lovilno mrežo,
nekako tako kot je to pri nogometnih vratih.
Na pravokoten lesen okvir prilepite lahko
mrežasto tkanino, uporabna pa je tudi večja
polivinilska vrečka, ki jo prav tako pritrdimo
na ustrezen okvir. Lovilno mrežo pritrdite
na mizni rob s prijemko, kakršno rabimo za
pritrjevanje miznega prta.

Upamo, da se boste lepo zabavali pri fižo¬
lovem lovu na divjačino.

Amand Papotnik

STENSKA

POLICA

Posredujem vam načrt in opis izdelave za
visečo polico s posodami, ki vam lahko slu¬
žijo za shranjevanje začimb, kave, sladkor¬
ja, soli, itd. Takšna polica lahko lepo dopol¬
ni kuhinjo ali jedilni kot, če pa jo namera¬
vate podariti mami, bo ta komplet z vese¬
ljem sprejela kot del »svoje kuhinjske
opreme«.

Sedaj pa preidimo na izdelavo.

1. Izbira materiala

Za izdelavo police potrebujete vezano plo¬
ščo debeline 3 do 8 mm. Načrt prikazuje
3 mm, lahko pa vzamete tudi debelejšo in
temu primerno izžagate utore za sestavo
v celoto.

Za izdelavo posod pa potrebujete tulce, ki
služijo za navijanje metrskega blaga. (O
uporabnosti tulcev sem govoril že v prejš¬
njih številkah Tima.)

Tulce nažagate na primerne dolžine (poz.
7), jih oblepite s furnirjem, zaprete z dnom
(poz. 8, 9, 10) in izdelate pokrov (poz. 5, 6)
iz vezane plošče. Te posode bodo prav go¬
tovo lepše, kot če bi uporabili plastične, ki
so v prodaji.

2. Izbira orodja

Za izdelavo potrebujete rezbarski lok, mi¬
zarsko žago in smirkov papir.

Lahko pa uporabite tudi električno ročno
orodje (npr. KLIP-KLAP garnituro).

3. Nekaj napotkov za izdelavo:

Pri izdelavi police pazite, da bodo utori res
vzporedno izžagani in prilagojeni debelini
lesa.

Tulce lahko razžagate z žago za kovine, z
mizarsko žago ali s povratno žagico na vr¬
talniku.

Za lepljenje delov uporabljajte Neostik le¬
pilo.

Polica je posredovana tako, da dopušča na¬
mestitev petih (5) posod, vi pa lahko izde¬
late tudi daljšo ali krajšo.

Na steno jo lahko pritrdite s pomočjo ob¬
jemk, ki se uporabljajo za obešanje slik,
tako da ju pritrdite na poz. 1.

4. Beseda učiteljem tehničnega pouka
in razrednim učiteljem

Takšno polico lahko izdelate tudi pri pouku
ali pri krožku šolskega produktivnega dela
z namenom, da učenci spoznajo obdeloval¬
ne tehnike in tehnologijo materiala, hkrati
pa lahko takšne police služijo kot zbirke
plodov, gradbenih materialov, semen, ka¬
menin, itd.

Želim vam, da bi polico uspešno izdelali!

54  TIM 2/10 • 79/80

TIM 2/10 • 79/80 55

Marko Ramšak

MAKETA

HIŠICE

Maketa hišice je namenjena modelarjem za¬
četnikom, saj kljub navidez preprostosti
zahteva precej natančnosti, to pa je ena od
glavnih odlik dobrega modelarja. Vsi se¬
stavni deli so narisani v merilu 1:1,  tako
da jih je treba le prerisati na vezano plo¬
ščo debelo 3 mm. Nato dele skrbno izreže¬
mo in zlepimo. Pri lepljenju si pomagamo
s kosovnico. Ko je lepilo suho, hišico zgla¬
dimo s smirkovim papirjem, nato pa še po¬
barvamo. Okenska stekla naredimo iz ce¬

luloida ali primerne prozorne plastične fo¬
lije, ograjo balkona pa iz vžigalic.

Kosovnica

56  TIM 2/10 > 79/80

TIM 2/10 • 79/80 57

modelarstvo

Sašo Krašovec

LETALA
I. SVETOVNE
VOJNE

Tokrat so pred vami tri najznačilnejša lov¬
ska letala iz I. svetovne vojne. To so: fran¬
coski MORANE SAULNIER »N«, nemški
FOKKER D-VII in britanski S. E. 5a.

Modeli so v celoti iz balse. Zaradi sime¬
trije so krila in višinski stabilizatorji risani
polovično. Modeli so namenjeni za metanje
iz roke, zato morajo biti dovolj obteženi.
Obtežimo jih s svinčenim trakom, ki ga pri¬
trdimo okoli nosu. Ta pritrditev je začasna,
kajti model se mora, ko ga močno vržemo,
povzpeti čim više in od tam čim lepše
jadrati. To dosežemo z daljšanjem in kraj¬
šanjem svinčenega pasu. Ko model dobro
leti, mu svinec dobro prilepimo.

MORANE SAULNIER »N«: Trup (1) je iz
2 mm balse, višinski in smerni stabilizator
(3 in 4) sta iz 1 mm balse, nosna ojačitev
(5) je iz 5 mm, krila (2) pa iz 1,5 mm balse.
Po tem vrstnem redu tudi zlepimo model.
Krila imajo V-lom 2x8 mm. Model polaki¬
ramo 1-krat z brezbarvnim nitro lakom, na¬
to pa ga pobarvamo in mu narišemo fran¬
coske oznake. Letalo je belo, nos in stroj¬
nica črna, na trupu in krilih (zgoraj in spo¬
daj) pa krogi s francosko trobojnico (zunaj
rdeča, bela in notri modra).

POKKER D-VII: Model je po gradnji enak
Prejšnjemu. Trup (6) iz 2 mm, krila (7 in 8)
iz 1,5 mm, višinski in smerni stabilizator
(9 in 10) iz 1 mm, ojačitev (11) pa iz 5 mm
balse. Nosilci kril so iz 1,5 mm balse in so
Prilepljeni na črtkano označena mesta na
kri lih. Krila so pravokotna na trup. Model
Prekrijemo s tankim japonskim papirjem ali
Pa ga pobarvamo. Letalo je iz Richthofe-
Povega leteča cirkusa, zato ga naredite čim¬
bolj barvastega. Oznake (črne križe s tanko
belo obrobo) pa prilepimo na zgornje krilo

Fokker D-VII

S.E. 5a

zgoraj, na spodnje spodaj, na trup in na
smerni stabilizator.

S. E. 5a: Model je po gradnji in materialu
enak prejšnjima. Krila so pravokotna na
trup. Model polakiramo z brezbarvnim nitro
lakom (1-krat) in ga pobarvamo: krila in vi¬
šinski stabilizator (samo zgoraj) in trup ze¬
leno, spodnja stran je krem, smerni stabili¬
zator je zelen, na koncu pa ima moder-bel-
rdeč pas. Okrogle oznake na krilih in trupu
so zunaj modre, bele, v sredini pa rdeče.
Moder pas in zeleno barvo razmejuje tanek
bel pas, napisi pa so beli.

MORANI

SAULNIER

58  TIM 2/10 • 79/80

S.E. 5 A

TIM 2/10  • 79/80  59

60  TIM 2/10 • 79/80

Žiga Božič

VEZAN

MODEL

»SOVA«

SOVA je enostaven vezan model, primeren
predvsem za začetnike. Kljub svoji enostav¬
nosti pa lahko izvede nekaj osnovnih akro¬
batskih likov. Poganja ga motorček z delov¬
no prostornino 0,8 ccm. V moj model je bil
vgrajen motorček COX babe bee, zato v
načrtu ni nosilcev. Sedaj pa preidimo k iz¬
delavi:

KRILA (1) so iz mehke, 8 mm balse. Profilno
jih obrusimo z obličem na žiletko in smir¬
kovim papirjem. Z ostrim modelarskim no¬
žem izrežemo v načrtu označeno štirikotno
odprtino, v katero bomo vlepili vložek (16).
VIŠINSKO KRMILO (2, 3, 11) izrežemo iz
4 mm balse in profilno obrusimo s smirko¬
vim papirjem. Krivine repa izdelamo iz bal¬
se in jih prilepimo. Sedaj del 3 gibljivo pri¬
šijemo na del 2, nato pa prilepimo še
vzvod (13).

TRUP je izdelan iz 3 mm balse. Pri lepljenju
si pomagamo z bucikami. Najboljša lepila
za to so: JUBINOL, UKU hart ipd. Ko je
trup suh, prilepimo nanj rebro 7 tako, da
prekrije robove vseh stranic. Kabino (10)
naredimo iz balse in prilepimo na trup.

REP je iz 3 mm balse in je zakrivljen tako,
da sili model iz kroga. Vagico (12) izrez¬
ljamo iz 2 mm aluminija in jo z M3 vija¬
kom pritrdimo na del 16.

Vodilo (15) je iz 3 mm vezane plošče in je
prilepljeno na levo stran krila. Žico (14)
napeljemo iz vagice in zakrivimo tako, da
se ne more iztakniti.

Sedaj model še prebarvamo in pravilno ob¬
težimo.

Model startamo iz roke. Želim vam obilo
veselja pri spuščanju.

vezana plošča (5mm)

TIM 2/10 • 79/80 61

62  TIM 2/10 • 79/80

Pavle Ambrož

DIRKALNI
AVTO
SURTEES
T.S. 9 F.l.

Med mladino je prav gotovo mnogo mladih
simpatizerjev avtomobilizma. Zato je tudi
avtomobilizem zelo privlačna zvrst športa.
Pomembno mesto za dosego hitrostnih re¬
kordov imajo avtomobili formule 1, kajti ti
so za te namene posebno oblikovani. Ta
oblika jim daje pri vožnji najmanjši zračni
upor in največjo stabilnost na dirkalni stezi.
Tako sem pripravil načrt in opis delovnega
postopka za enega izmed takih modelov.
Načrt odlikuje majhno število enostavnih
sestavnih delov, pa tudi material je vsako-

TIM 2/10 • 79/80 63

nuir dosegljiv. Zaradi majhnega števila se¬
stavnih delov in majhnosti posameznih ko¬
sov je primeren tudi za delo pri urah teh¬
nične vzgoje v 6. razredu po obdelavi učne
teme o lesu.

ttele bomo izdelali po zaporednem številč¬
nem redu. Naše prvo delo bo izrezovanje

šasije (1). Poiščimo si košček 4 mm debele
vezane plošče. Nanjo prekopiramo obliko
šasije (1). Z izrezovanjem ne bomo imeli
težav, ker imate verjetno že mnogo prakse
z delom z rezljačo. Naj tu omenim še, da se
tega sestavnega dela držita ob strani še
oba motorna izpuha. Zato oba osamljena

štrleča konca na zadnjem delu šasije vzdolž¬
no zaoblite, da bosta kar najbolj podobna
pravima izpuhoma. Ostalih stranic šasije še
ni treba dokončno oblikovati. Te bomo obli¬
kovali šele, ko bomo izdelali in nanjo prile¬
pili še drugi del šasije (2). Zgornji del ša¬
sije (2) izdelamo iz bukovega ali kakega
drugega trdega lesa. Sprva oblikujemo kva¬
der z merami 115 X 20 X 8 mm. Detajle na
tem kvadru izdelamo po sliki, označeni s
pozicijskim številom 2. Potrebni izrezi so
označeni zaradi preglednosti v narisu in tlo¬
risu pravokotne projekcije. Začetni nagib

služi za montažo prednjega stabilizatorja
(3), srednji trapezni izrez je šoferjeva ka¬
bina in v zadnjo pravokotno 5 mm globoko
vdolbino zalepimo nosilec zadnjega stabili¬
zatorja (8). Najtežje bo, pa čeprav še vedno
lahko, izdelati štiri enake blažilce vzmete¬
nja (4). Pripravimo si paličico kvadratnega
prereza s stranico 10 mm in dolžine približ¬
no 100 mm. Od te paličice odrežemo štiri
kocke. Tri pokončne stranice te kocke zbru¬
simo poševno na brusnem papirju tako, ko 1
je to prikazano v načrtu, označeno s pozi¬
cijskim številom 4. Zaradi večje nazornosti

TIM 2/10 • 79/80 65

sem ta blažilec prikazal z dvema slikama.
Prva slika kaže tloris blažilca v pravokotni
projekciji, druga pa kaže isti predmet v
kavalir projekciji. Na neobrušeni pokončni
pravokotni stranici zažagamo še utor, ki bo
pozneje služil tudi kot držalo obeh koles¬
nih osi. Tako pripravljene štiri blažilce pri¬
lepimo z žlebom navzdol na ustrezna me¬
sta šasije (1). Pri tem lepljenju moramo
paziti, da so vsi trije utori prednje osi v
ravni liniji. Enako velja tudi za zadnjo os.
Na prednji poševni del šasije bomo prilepili
stabilizator (3), izrezan iz 4 mm debele ve¬
zane plošče, na zadnji del šasije pa monti¬
ramo nosilec zadnjega stabilizatorja (8), na
njega pa zadnji stabilizator (10) s končni¬
koma (9). Iz tanjše prozorne plastike izre¬
žemo šoferjev ščitnik (11). Izrezano obliko
upognite po črtkanih črticah za 90°, da do¬
bite nekak okvir in ga nato vlepite v luknjo
trapezne oblike tako, da se plastični okvir
vsede do dna. Lovilec zraka za hlajenje mo¬
torja (7) napravimo tako, da narišemo na
8 mm debelo vezano ploščo krog s polme¬
rom 14 mm in ga prek sredine razdelimo
na štiri enake dele. Rabimo le eno četrtino
tega kroga! Površinsko lepo obdelano četr¬
tino kroga nato zalepimo med šoferjevo ka¬
bino in zadnjim stabilizatorjem. Vozilu
manjkajo še kolesa. Prednja kolesa so manj¬
ša, zadnja pa nekoliko večja in debelejša.

Tine Valič

LIGHT SHOW

Pred vami je načrt preprostega Light-shovva,
za katerega potrebujete:

— mikropreklopnik 0111 s sedmimi kon¬
takti,

— motorček zelo majhne moči,

— nekaj vezane plošče za izdelavo progra¬
mov

— in orodje.

Iz slik je razvidno, kako izdelamo programe
iz vezane plošče, ki jih nato montiramo na
nosilec, ki je obenem pogonska os, spojena
z motorčkom. Ta poganja (vrti) ploščico s
programom in spaja in spet razdvaja kon¬
takte luči.


^■4

Osi pretaknite skozi oba kanala. Na vsak
konec osi nataknite še po eno drob-podlož-
ko, kar bo zmanjšalo trenje kolesc, sedaj
nataknite vsa štiri kolesa in še po eno
podložko. Da kolesa ne bodo izpadla z osi,
bomo vse štiri konce osi vtaknili v primež
in močno stisnili. Konec osi se bo pri tem
razširil in onemogočil izpadanje kolesc.

Zaradi lepših oblin vozila bomo robove lepo
zaoblili in nato šele izdelek prepleskali z
živimi barvami. Ne pozabite tudi na tekmo¬
valno številko!

Komur pa se zdi vozilo premajhno, naj iz¬
dela še enkrat večje vozilo.

Kosovnica

Predmet Material Kosov

1. Spodnji del šasije vez. pi. 4 mm 1

2. Zgornji dei šasije bukov les 1

3. Prednji stabilizator vez. pl. 4 mm 1

4. Vzmetenje z blažilcem bukov les 4

5. Prednje kolo vez. pl. 8 mm 2

6. Zadnje kolo vez. pl. 2,5 mm 2

7. Vetrolov vez. pl. 8 mm 1

8. Nosilec zad. štab. vez. pl. 4 mm 1

9. Končnik zad. štab. vez. pl. 4 mm 2

10. Zadnji stabilizator vez. pl. 4. mm 1

11. Ščitnik prozorna plastika 1

Ostali material:

Os var. žica 0 3 mm, 2

Podložka 0 3 mm I = 65 mm 8

66 TIM 2/10 • 79/80

Slika 1.1 — jambor za zastavo, 2 — rešilni pas,
3 — krmilni mostič, 4 — glavni jambor za an¬
teno in luči, 5 — luči, 6 — kontaktni vzvod za
elektromotor, 7 — stranske luči, levo rdeča,
desno zelena, 8 — mostič, 9 — opazovalna
okna, 10 — paluba, 11 — bok, 12 — trup ladje,
13 — rezervoar za gorivo, 14 — medkrov, 15 —
količi za privezovanje, 16 — premični del palu¬
be — omogoča pristop k baterijam in elektro¬
motorju, 17 — krmilna kabina, 18 — vitel, 19 —
vrvi, 20 — krmila, 21 — strojni oddelek, 22 —
elisa

Bojan Rambaher

TOVORNA
LADJA T-36

Naša tovorna ladja ima svojo zgodovino.
17. januarja leta 1960 se je v močnem vi¬
harju odtrgala s sidrišča na južnem delu
Kuri Iških otokov s štirimi člani posadke na
palubi. Snežilo je tako močno, da se je vi¬
delo le nekaj metrov daleč. Ladjo je zanes¬
lo na odprti ocean. Posadka je kmalu izgu¬
bila radijsko zvezo z obalo. Na ladji je bilo
hrane samo za dva dni in zelo malo kuriva.
Zaradi slabega vremena niso mogla na po¬
moč ne letala ne ladje. 49 dni je tavala
mala ladja po odprtem oceanu in preplula
1600 km. 6. marca 1960 so jo opazili in rešili
posadko.

Naš model ima razmerje 1 : 100. Pravzaprav
to ni čisto verna kopija resnične ladje, saj
je nekoliko poenostavljena in ima nekatere
izboljšave, ki jih prava ladja nima: na pri¬
mer krmila, električno dvigalo na baterije
in kontaktno napravo.

Trup modela je narejen iz tankega kartona,
palubni deli so iz lesa, vijak, krmila in kon¬
taktna naprava pa iz pločevine. Vijak poga¬
nja mikromotor.

Na sliki 1 vidite splošno sliko modela. Na
vseh naslednjih slikah so prikazani samo
posamezni detajli. Preden pa začnete izde¬
lovati posamezne dele, preglejte splošno
sliko in ugotovite njihovo funkcijo.

Na sliki 2 je prikazan razprostrt načrt ladij¬
skega trupa in krmnega in centralnega re-

TIM 2/10 • 79/80 67

bra, ki jih prav tako kot trup naredite iz
tankega kartona. Rebra so pravzaprav tri,
toda tretje je podobno centralnemu in ga
naredite po načrtu le-tega. Na sliki ni pose¬
bej označeno. Mesta, kamor morate pritrditi
rebra, so na načrtu označena s črto druge
barve (z debelejšo črto). Kot vidite, je v

krmnem rebru izrezana luknja. Skoznjo po¬
tegnite cev pogonskega vretena, ki je pri¬
kazano na sliki 5 c. Na načrtu trupa so s
prekinjeno črto narisana mesta pregiba in
s polno črto mesta, ki jih morate razrezati.
Progast del izrežite. Opozarjamo pa vas, da
z vrhom noža nekoliko narežete karton na

68 TIM 2/10 • 79/80

nasprotni strani mesta pregiba. Vedite, da
pri izdelavi trupa ladje deli kartona, ki bodo
upognjeni navzgor, ne bodo dosegli višine
ladijskega mostu. Zato izrežite iz kartona
dodatne trakove in jih nalepite na bok ladje,
kot vidite na sliki 1. Da trup ne bo prepuščal
vode in se razmočil, ga prepojite z vročim
firnežem. čez 20 do 24 ur, ko se bo trup
popolnoma posušil, ga dva- do trikrat na
tanko premažite z oljnato barvo: podvodni
del rdeče, nadvodni del belo, palubo pa
sivo.

Iz tankega 1,0 do 1,5 mm furnirja izrežite
pravokotnik 200 X 56 mm. To je paluba lad¬
je. Zarežite v furnir tanke vzporedne črte
— to so deske, iz katerih je zbita paluba.
Paluba pokriva le del ladje. Krmni del je
delno pokrit s premično palubo s pritiklina¬
mi — krmarjevo kabino, medkrovjem, spred¬
njim ladijskim krovom. Ločeno na krmo pri¬
trdite še strojni oddelek.

Te palubne dele naredite iz lesenih deščic.
Obdelajte jih s pilo in smirkovim papirjem
po merah, prikazanih na sliki 4, in jih nale¬
pite na premično palubo. Lesene dele za¬

mažite s kitom, še enkrat obdelajte s smir¬
kovim papirjem in pobarvajte s sivo oljnato
barvo. Okna krmarjeve kabine so pravzaprav
iz nalepljenega črnega papirja. Jambor lah¬
ko naredite poljubno iz lesa ali žice —
risbo vidite na sliki 4. Prečko žerjava pritr¬
dite na jambor na držaju iz žice, ki je pritr¬
jen z nitkami.

Posebej pozorno morate izdelati ladijski
most (slika 4). Vsak mostiček je narejen iz
tankega kartona. Pazljivo izrežite okna za
opazovanje in vanje naredite rešetke iz nitk,
prepojenih s klejem.

Deli, prikazani na sliki 5, so izdelani iz žice
in pločevine. Na sliki 5 a je prikazana kon¬
taktna naprava. Princip delovanja je razvi¬
den iz risbe. Dva kontakta izrežite iz ploče¬
vine. Na enem izmed njih pod pravim kotom
upognite ustavljač, na drugega pritrdite roč¬
ko na lastni osi. Spodaj h kontaktom pritr¬
dite žice elektromotorja. Med pločevinasta
kontakta za izolacijo položite kartonske kon¬
takte. Montirano napravo pritrdite na krmil¬
nem mostičku.

TIM 2/10 • 79/80 69

70  TIM 2/10 • 79/80

Na sliki 5 c je prikazano, kako morate izde¬
lati vijak, os in cev osi. Tridelni vijak pre¬
mera 25 do 30 mm izrežite iz pločevine in
zunanje konce lopatic upognite pod kotom
35 do 40°. Os vijaka izdelajte iz lepo zrav¬
nane sponke. Iz tanke pločevine izdelajte
cev osi pravokotne oblike 55 X 8 mm, ki jo
upognite okoli osi in zavarite rob kot je
prikazano na sliki. 3 mm dolg konec osi pra¬
vokotno upognete, ga pritrdite v luknjo na
vijaku in zavarite. Na cev nataknite dve
podložki. Os naj se svobodno obrača. Nato
izdelano gonilo pritrdite v luknje na trupu
in krmnem rebru in ga zatrdite (slika 3).
Cev mora biti pritrjena v treh točkah. Za¬
radi izolacije pred vodo in rjo kanite v cev
nekaj kapljic vazelina.

V trup ladje pritrdite elektromotor in bate¬
rijo. Os elektromotorja povežite z osjo go¬
nila z jermenom iz gume. Privarite žice, ki

vodijo od elektromotorja in baterij do kon¬
taktov, kot vidite na sliki 3.

Da se bo model laže gibal po zaželenem
kurzu, izdelajte dve krmili. Lopato krmila
naredite iz pločevine (slika 5 b). Ročaj kr¬
mila izdelajte iz lesa, premer naj bo 4 mm.
Krmila pritrdite v krmo. Pazite, da se bodo
krmila lahko tekoče obračala. Luknje za kr¬
milo morajo biti popolnoma vodotesne, da
vlaga ne bo pronicala v trup.

Ostale stvari prepuščamo vaši spretnosti,
iznajdljivosti in ustvarjalni žilici. Poskušajte
najti najboljšo rešitev za tesnjenje pred
vlago. Sami najdite materiale in izdelajte
rešilne obroče, vrvi, količke za privezova¬
nje, luči in mehanizem za spuščanje in dvi¬
ganje sprednjega mostu. Poglejte tudi
načrte ladij, ki smo jih že objavili. Pri izde¬
lavi vam želimo veliko uspeha.

daljinsko
vodenje _

Jan I. Lokovšek

SPREJEMNIK

ZA

DALJINSKO
VODENJE
TIM XVII (II)

Uglaševanje

Za uglasitev sprejemnika potrebujemo de¬
lujoč oddajnik, baterije sprejemnika, V-A
meter z merilnim območjem za napetost
od 6 do 10 V in za tok od 10 do 25 mA;
poleg tega še parček kristalov in servome-

hanizem. Pozor pri kvarcih! Če so le-ti na¬
menjeni CB-ju, potem moramo sprejemnik
ponovno uglaševati za vsak parček posebej
in menjava za to ni več tako preprosta. O
servomehanizmih bomo spregovorili kasne¬
je. Predno pričnemo, še enkrat preverite
spodnjo stran ploščice tiskanega vezja, če
ni nezaželenih stikov, nato pa še polariteto
diod in elektrolitskih kondenzatorjev ter
pravilno lego obeh integriranih vezij. Pred
seboj imamo shemo sprejemnika z vpisani¬
mi vrednostmi elementov, kot jo prikazuje
slika 8.

Sprejemnik priključimo na napajanje prek
mA metra in izmerimo porabo. Ta znaša pri¬
bližno 7 mA (od 5 do 8 mA), nikakor pa ne
sme biti večja od 10 mA, sicer je nekaj na¬
robe. Ko vtaknemo v podnožje kvarc, se
poraba rahlo poveča (za ca. 0,2 mA), kar je
tudi znak, da oscilator deluje. Zdaj priklju¬
čimo V-meter, in sicer sponko — na maso
(sponka 118, — pol baterije sprejemnika),
+ sponko pa na NF izhod (testni priključek,
sponka 117). V-meter naj ima vsaj 10 KOhm/
/V, da bo meritev pravilna. Izmerimo na¬
petost približno 4 V pri 4,8 V napajanju.
Zdaj vključimo oddajnik (z zloženo anteno)
in ga približamo sprejemniku tako, da opa¬
zimo manjšanje odklona kazalca V-metra.
Vzemimo izvijač in zavrtimo jedro tretjega
(črnega) MF transformatorčka tako, da je
odklon kazalca V-metra čim manjši. Ponovi¬
mo to še z drugim (belim) in prvim (rume¬
nim) MF transformatorčkom. Ko pade na-

TIM 2/10 • 79/80 71

petost pod 1 V, odmaknemo oddajnik tako,
da zraste napetost na ca. 3 V in postopek
ponovimo. Tudi vhodno tuljavo L1 uglašu¬
jemo z vrtenjem VF jedra na najmanjši od¬
klon. Ves postopek uglaševanja nekajkrat
ponovimo, pri čemer oddajnik vedno bolj
oddaljujemo od sprejemnika.

Ko smo tako uglasili VF in MF del spre¬
jemnika, moramo preveriti še delovanje NF
dela (dekoderja). Če ste naredili vse prav,
potem mora celoten sprejemnik že delova¬
ti. Vežimo ga na baterijo neposredno (brez
mA-metra), priključimo servomehanizem in
deluje! Testirajmo še doseg. Približna me¬
ritev je sledeča. Če ima sprejemnik ca. 40
do 50 cm antene, oddajnik pa ima anteno
zloženo (15 do 20 cm), mora cel sistem de¬
lovati na razdalji 10 do 15 m ali več.

Ustrezen oddajnik

Ta sprejemnik deluje na skoraj vsak AM
oddajnik za 27 MHz področje, kot so npr.:
Simprop, Multiplex, Futaba, Robbe, Cannon,
Sanvva, Kraft, Varioprop itd. in seveda tudi
na Timov VF model z digitalnim koderjem,
ki smo ga spoznali v preteklem letu, in nov,
ki pa šele pride na vrsto v sedanjem let¬
niku. Potrebno je seveda imeti ustrezen
parček kristalov, ker npr. Multiplexov od¬
dajnik ni pripravljen delovati s Simpropo-
vim kvarcem! Pozor pri številu funkcij. De¬
nimo, da uporabljate dvokanalni oddajnik in
priključite servomehanizem na izhod spre¬
jemnika za tretji kanal: zgodi se sledeče.
Krmilna ročica servomehanizma se zaleti
v skrajni položaj in steče velik tok, ki ne
koristi niti servomehanizmu niti bateriji!
Vežite torej izhode samo za toliko funkcij
(servomehanizmov), koliko jih ima oddajnik.

Ustrezni servomehanizmi

Ta sprejemnik je sposoben poganjati ve¬
čino tovarniških servomehanizmov, ki delu¬
jejo s pozitivnimi impulzi, kot so Simprop,
Multiplex, Futaba, Robbe, Sanvva, Fema,
Cannon, Skylane, Kraft, itd. Izjema so
Graupnerjevi servomehanizmi (Varioprop
Micro Servo C-05, CL, CR), ker delujejo z
negativnimi impulzi. Če bi vendarle želeli
uporabljati le-te, bi bilo potrebno sprejem¬
niku dodati še eno integrirano vezje (CD
4049).

72  TIM 2/10 • 79/80

Posebno skrb je potrebno posvetiti pravil¬
nemu priključevanju servomehanizmov, ker
nekateri (Futaba, Robbe) ne dopuščajo na¬
pačnega priključevanja in so poškodbe lah¬
ko nepopravljive! Zato si najprej na sliki 9
oglejte razporeditev sponk v priključkih za
posamezne vrste servomehanizmov.

dvomno je močno odvisen od kvalitete vgra¬
jenega materiala, izdelave in uglaševanja
posameznega izdelka. Približne vrednosti, ki
veljajo za doseg z lanskoletnim Timovim od¬
dajnikom, so naslednje:

200 do 300 m na tleh ali vodi s kratko an¬
teno, 40 do 50 cm dolgo jekleno žičko, ki

—

i i

i i

Simprop Multiplex

Fema

Becker

Motnje

Tudi nekateri servomehanizmi, posebno
močnejši in hitrejši, sami proizvajajo mot¬
nje, ki potem vplivajo na samo delovanje
sprejemnika. Običajno pridejo po napajanju,
pa tudi neposredno na integrirano vezje
IC-2 (4017). Pomagamo si tako, da za tak
servomehanizem blokiramo izhod s konden¬
zatorjem, katerega vrednost je od 1 nF do
6,8 nF. Vežemo ga med sponko za izhod
»porednega« servomehanizma in maso.
Motnje lahko zmanjšamo (občutljivost na
motnje!) na račun dosega naprave, če si to
lahko privoščimo. Za ladijske modele in
modele avtomobilov je dovolj, če je vred¬
nost upora R1 1 KOhm in R2 330 Ohmov.
Pomaga tudi povečanje vrednosti kondenza¬
torja C7 na 47 pF.

Nevšečne so lahko tudi motnje zaradi vi¬
bracij (tresenja), ki se rade pojavijo v mo¬
delih, ki imajo motorček z notranjim izgo¬
revanjem. Te motnje se manifestirajo tako,
da je sicer vse v najlepšem redu, ko motor
stoji. Ko pa steče ali pa šele pri polnem
plinu, pa servomehanizmi »trzajo« in krmil¬
ne ročice se »sprehajajo« same od sebe.
Zato naj bo sprejemnik vedno zavit v pe¬
nasto gumo debeline vsaj 5 mm, posebno
še v modelih z motorji z notranjim izgore¬
vanjem.

Doseg

Običajno je doseg Timovega sprejemnika
dovolj dober za večino namenov ne glede
na to, da gre za amatersko gradnjo. Ne-

Futaba Sanwa Cannon

Robbe Skyiane

Sl. 9 Razporeditev sponk v priključkih za posa¬
mezne vrste servomehanizmov

je običajna antena ladijskih modelov in mo¬
delov avtomobilov; 1500 do 2000 m v zraku,
če je antena sprejemnika dolga 100 do
120 cm, kar ustreza letečim modelom.

Ti podatki veljajo seveda za dobro izdelan in
uglašen sprejemnik in dober oddajnik.

Doseg je lahko slab iz več razlogov. Naj
naštejem najbolj pogoste:

— slaba kvaliteta jedra v tuljavi L1,

— slabi kondenzatorji C1, C2 ali C6, 07
in C8,

— slaba dioda D4 ali D1 in D2; morda ste
vzeli germanijeve?

— neustrezni transistorji T1, T2 ali T3 (T4),
itd.

Ne glede na to imamo možnost povečati
doseg, tj. povečati občutljivost sprejemnika,
če to želite. Prva in najbolj preprosta stvar
je: POVEČAJTE DOLŽINO ANTENE! V večjih
modelih letal si privoščite vsaj metrsko
anteno, pa tudi več. Teoretično (in praktič¬
no) bi jo lahko podaljševali vse do 2,7 m
in tako pridobivali na dosegu.

Pomagamo si lahko tudi s spreminjanjem
vrednosti uporov R1 in R2 v vezju; s tem
namreč povečujemo ojačanje MF ojačeval¬
nika in tako posredno tudi dosega. Upore
smemo zmanjševati za toliko, da MF oja¬
čevalnik ne zaniha sam od sebe in ne začne
pačiti signal, kar je lahko ugotoviti po ob¬
našanju servomehanizmov. Vrednosti same
so odvisne seveda od vrste uporabljenih

53

TIM 2/10 • 79/80 73

transistorjev v MF stopnji in so naslednje:
R1 lahko zmanjšujemo do 180 Ohmov in R2
do 100 Ohmov za transistorja T1 in T2
BF 225. Če imajo T1 ali T2 zelo slabo oja¬
čanje, si lahko privoščite tudi blokiranje
emiterja s kondenzatorjem (keramičnim,
nizkonapetostnim — 3 V min.) vrednosti od
5 do 50 nF, vendar velja zopet pravilo; pa¬
zite, da MF ojačevalnik ne zaniha! Občutlji¬
vost lahko tako izboljšamo tudi pod 1 pV,
vendar pa morate vedeti, da se s tem pove¬
čuje tudi občutljivost na električne motnje!

Izvedenka za 40 MHz

Daljinskemu vodenju modelov je namenjen
tudi frekvenčni pas v 40 MHz področju, to-

Sl. 10 Deli ohišja sprejemnika za daljinsko vo¬
denje

da žal le štirje kanali. Zato tu sicer ni takš¬
nih možnosti kot v drugih frekvenčnih paso¬
vih (27 MHz), vendar pa ima to prednost,
da v njem ni CB naprav. Starejše CB na¬
prave so namreč še vedno povzročitelj mo¬
tenj v 27 MHz področju (glede na to, da ne
spoštujejo obstoječih predpisov). Zato je
ta frekvenčni pas zanimiv predvsem za le¬
talske modelarje, kjer je lahko škoda zara¬
di interferenc največja.

Shema sama, tj. vezalni načrt sprejemnika
se ne spremeni. Ta ostane tak, kakor je
narisan na sliki 8. Pač pa se spremenijo
vrednosti nekaterih elementov:

C2 na 100 pF,

74  TIM 2/10 • 79/80

C6 na 12 pF,
C7 na 27 pF,
C8 na 12 pF.

lom. Celuloid najbolje lepimo z celuloidnim
lepilom, ki je v bistvu celuloid, raztopljen
v acetonu.

Vse ostale vrednosti ostanejo nespremenje¬
ne, prav tako tudi tiskano vezje. Po potrebi
dodamo še dušilko, ki jo vežemo vzporedno
kvarc kristalu, vendar le v primeru, če bi
zadevni kvarc ne nihal na pravi frekvenci.
Prilepimo jo kar na ohišje integriranega
vezja S 042 P.

Tudi postopek uglaševanja in preizkušanja
ostane popolnoma tak kot pri izvedenki za
27 MHz.

Ohišje

Presenetljivo dejstvo je, kako težko gre od
rok izdelava ohišja. Tudi vsi tisti, ki naredijo
dober sprejemnik tako rekoč z levo roko,
si ne vzamejo toliko časa in tako sem vi¬
del že veliko sprejemnikov samo v polivi-
nilni vrečki in morda je bil kakšen še zavit
v penasto gumo.

Zato sem narisal tudi načrt ohišja na sliki
10, da bo delo lažje.

Na sliki so deli razporejeni tako, kakor jih
tudi sestavljamo. Mere veljajo za 1 mm de¬
belo celuloidno folijo ali pleksi steklo. Dele
ohišja najprej zlepimo z lepilnim trakom, da
obdržijo obliko, nato pa lepimo stike z lepi-

Ko je lepilo posušeno, naredimo še luknjico
za žičko antene in po potrebi odprtino za
kvarc, če ga nameravate pogosteje menjati.
Ko porinete ploščico sprejemnika v ohišje,
dajte pod njo tanko penasto gumo enakih
dimenzij, da ploščica ne opleta po ohišju.

Tehnični podatki

Ti tehnični podatki so splošni, saj se posamezni
amaterski izdelki med seboj kar precej razliku¬
jejo tako po kvaliteti vgrajenega materiala ka¬
kor tudi izdelave. Ustrezajo mojemu prototipu
in kakor sem imel priložnost izmeriti še nekaj
drugih amaterskih izdelkov tega Timovega spre¬
jemnika.

Napetost napajanja
poraba sprejemnika
število funkcij
servomehanizmov
frekvenčni pas
občutljivost
3 dB pas. širina
dušenje zrcalne frekvence
frekvenčni raster/frek.
do sosednjega kanala
vmesna frekvenca
mere z ohišjem
masa

temperaturno območje
delovanja

od 4 do 7,5 V
od 5 do 7 mA

do 6

27 MHz (40 MHz)
od 3 do 1 |iV
± 2,4 kHz
17 dB

20 do 25 kHz
455 (460) kHz
33 x 65 x 17 mm
ca. 35 gr

od—15 do +55° C

TIM 2/10 • 79/80 75

elektronika

Božo Ropret

DOMOFON

Za sporazumevanje med posameznimi pro¬
stori v stanovanju se uporabljajo interni
telefoni, ki so zaradi sorazmerno enostavne
izdelave priljubljeni projekt za amaterje.
Domofon, kot bomo rekli tej napravi, služi
za sporazumevanje med dvema prostoroma
ali med centralnim prostorom ter glavnim
vhodom. Posebno dobrodošel je takle do¬
mofon v primeru, če je stanovanje v drugi
etaži kot vhod. Seveda je v tem primeru
še mnogo bolj učinkovit, če je kombiniran
z električno ključavnico. Spodnji načrt po¬
nuja vse te možnosti, omogoča pa tudi iz¬
delavo enostavne verzije brez poziva in
električne ključavnice.

O vezju

Na povezovalni shemi vidimo, da je celotno
vezje sestavljeno iz več sklopov: usmerni¬
ka, ojačevalnika, generatorja pozivnega zvo¬
ka, releja za daljinski poziv ter vezja za
električno ključavnico.

Slika 1. Povezovalna shema

76  TIM 2/10 • 79/80

Slika 2. Shema vezja na ploščici TV1

Najprej si bomo ogledali vezje, ki se na¬
haja na ploščici tiskanega vezja TV1 in ga
vidimo na sliki 2. Takoj na začetku vezja
je transformator, ki služi za znižanje nape¬
tosti. Primarno navitje je zaščiteno z varo¬
valko. Ta prepreči morebitno večjo škodo,
če se slučajno transformator prekomerno
segreje zaradi stalne priključitve na omrež¬
no napetost. Prav zaradi stalne priključitve
je nujna uporaba kvalitetnega transforma¬
torja. Večina transformatorjev za zvonec ni
uporabna, ker se pri stalni priključitvi moč¬
no segrejejo.

Na sekundarni strani je imel transformator
v prototipu 2 X 12 V izhodne napetosti in je
dajal 2 X 100 mA toka. Vendar pa lahko vse
vezje napajamo iz transformatorja z enim
samim sekundarnim navitjem za 12 V, ki
daje tok 200 mA ali več.

Izmenično napetost najprej usmerimo s pol-
novalnim (gretz) usmernikom G1 in zgladi¬
mo s kondenzatorjem C1. Temu sledi stabi¬
lizator napetosti z zener diodo D1 in tran-
sistorjem Tl.

Na transformator Tr1 je vezan tudi eno¬
staven polvalni usmernik z diodo D2 in
kondenzatorjem C4 za napajanje releja Re1.
Vlogo tega releja, ki ga vklapljamo s tipko
na sponkah Z1 in Z2, bomo spoznali kasneje.
Napetost iz stabilizatorja za ostala vezja
vklapljamo prek releja s kontaktom 1a ali
s stikalom S1, ki je vezano paralelno temu

kontaktu. Za kontrolo vključenosti vezja je
prek upora R2 vezana LED dioda. Ta dioda
je montirana na čelno stranico centralne
enote.

Na tiskanem vezju TV1 je poleg teh vezij
še vezje ojačevalnika. To vezje je zelo eno¬
stavno, ker je uporabljen integrirani ojače¬
valnik, ki potrebuje minimalno število zu¬
nanjih komponent. Potrebna sta le upora
in kondenzator za povratno vezavo ter kon¬
denzator za galvansko ločitev na vhodu in
izhodu. Ojačanje nastavimo z uporoma R4
in R5. Formula za izračun ojačanja je sle¬
deča: A = 1 + R4/R5. Upori v spisku ma¬
teriala so izbrani za ojačanje 100. Lahko pa
ojačanje povečamo z večanjem R4 ali manj¬
šanjem R5. Na vhodu imamo še transforma¬
tor Tr2, ki služi za prilagajanje impedance
zvočnika, ki služi tudi kot mikrofon. Poleg
tega pa nekaj pridobimo tudi na napetost¬
nem ojačanju zaradi prestave transforma¬
torja. Za transformator uporabimo miniatur¬
ni izhodni transformator iz razmontiranega
transistorskega sprejemnika.

Na ojačevalnik imamo prek tipke Ti 1 vezana
dva zvočnika. Eden služi kot mikrofon, drugi
kot zvočnik. Ko pritisnemo tipko zvočnika,
zamenjata svoji vlogi. Zato je v enem tre¬
nutku možen le prenos govora v eni smeri.
Za generator pozivnega zvoka imamo po¬
sebno tiskano vezje TV2, ki ga prek treh
točk povežemo na vezje TV1. Konstrukcijsko
je izvedeno tako, da ga postavimo pravokot-


TIM 2/10 • 79/80 77

o

>

ca

o

a)

c

(0

>o

ra

Z

I

(O

Slika 5. Načrt tiskanega vezja TV2

no na tiskano vezje TV1 in ga z močnejšimi
žičkami prispajkamo v povezovalnih točkah
A, B, C.

Vezje generatorja pozivnega zvoka je na¬
rejeno s pomočjo dveh integriranih vezij:
časovnika 555 in CMOS vrat 4001. Časov-
nik 555 služi kot dajalnik takta. Iz vrat 4001

pa sta narejena dva monostabilna multivi-
bratorja in tokovno kontrolirani oscilator.
Vse to je potrebno, da imitiramo zvok ku¬
kavice. Monostabilna multivibratorja nam
dasta dva zaporedna impulza, ki prek upo¬
rov R10 in R11 povzročita dva zaporedna,
različno visoka tona. Z uporom R6 nastavi-

78 TIM 2/10 • 79/80

mo primerno pavzo med ponavljajočimi se
paketi teh dveh tonov. Namesto trimerja
R6 lahko damo tudi nespremenljivi upor.
Če z zvokom niste zadovoljni, lahko s spre¬
membo uporov R10 in R11 spremenite vi¬
šino obeh tonov.

Če ne želimo kukavice, se da vezje eno¬
stavno spremeniti tako, da dobimo glas
črička. Odstraniti moramo kondenzator C9,
upora R10, R11 ter diodi D3, D4. Iz no¬
žiče 3 integriranega vezja IC3 vodimo upor
na točko, kjer sta bili prej združeni katodi
diod D3 in D4. Upor določite eksperimental¬
no 10—20 k). Potrebno pa je tudi pove¬

čati frekvenco časovnika 555. To napravimo
tako, da zmanjšamo kondenzator C7 na vred¬
nost 100 nF do 1 f^F.

Izhod tokovno kontroliranega oscilatorja je
prek uporov R14 in R3 vezan na vhod oja¬
čevalnika. Vendar je srednja točka teh dveh
uporov z mirovnim kontaktom 1a releja Re1

_o_

T»Aim

Slika 7. Montažni načrt


TIM 2/10 • 79/80 79

80  TIM 2/10 • 79/80

vezana na maso. Zato dobimo pozivni zvok
v zvočniku le takrat, ko je pritegnjena kotva
releja in se kontakt razklene. To pa se zgo¬
di takrat, ko pritisnemo tipko Ti2 in skle¬
nemo tokokrog releja. Ko rele pritegne, skle¬
ne tudi kontakt 1a in priključi napetost na
vezje, da sploh lahko deluje. Zatorej služi
tipka Ti2 za poziv. Pri pogovoru pa napetost
za vezje sklenemo s stikalom S1, kontakt
2a pa ostane sklenjen in onemogoča sig¬
nalu pozivnega zvoka, da bi motil pogovor.
Poleg vseh teh vezij je na povezovalni she¬
mi narisano še vezje za električno ključav¬
nico. Sestoji iz transformatorja, tipke in
električne ključavnice. Sekundarna napetost
mora biti prilagojena vrsti električne klju¬
čavnice in je lahko tudi različna od 24 V.

Izdelava

Izdelava električnega dela domofona je naj¬
lažja na dveh ploščicah tiskanega vezja, ki
sta prikazani na slikah 4 in 5. Na tiskanih
vezjih so vsi elementi razen stikal, LED
diode in zvočnikov. Povezovanje ploščic s
stikali je zelo enostavno, saj so vezne toč¬
ke dobro označene tako na vezalnem načrtu
kot na montažnih shemah obeh tiskanih
vezij. Več težav bo verjetno z izdelavo
ustreznega ohišja za centralno enoto in pa
čelne plošče za zvočnik in tipko na drugi
strani žice. Prototip je bil narejen iz kom¬
binacije lesa in krtačene Al pločevine, ven¬
dar pa bo verjetno lažja izdelava izključno
iz lesa. če se zvočnik s tipko nahaja pred
glavnim vhodom, je potrebno med čelno
ploščo in zvočnik nalepiti polivinilno izola¬
cijo, da je zvočnik zaščiten pred vlago. Vse
skupaj pa vgradimo v večjo kvadratno pod-
ometno dozo.

Za lažjo izdelavo je priloženih za zgled ne¬
kaj fotografij prototipa.

Poenostavljena izvedba

Če želimo enostavnejšo izvedbo za komu¬
niciranje med dvema prostoroma, potem ni
potreben generator zvoka za poziv. Poziv
izvedemo tako, da tipko Ti2 priključimo po¬
leg stikala S1 na točki K1 in K2 namesto
na Z1 in Z2. Ko želi sogovornik govoriti,
pritisne tipko in pokliče prek zvočnika. Za
pogovor potem sklenemo stikalo S1 in s

KONDENZATORJI

OSTALO


fotografija

Miha Javornik

SVETLOMER 1

Mesec je naokrog in spet je pred vami nova
fotografska tema. Odločil sem se, da bom
pripombam k vašim fotografijam dodal še
krajši sestavek z različnih področij foto¬
grafske umetnosti. Upam, da ste fotografi¬
je na naš razpis v čim večjem številu že
poslali na uredništvo (trenutno še ne vem,
koliko ste jih, kajti ko pišem ta sestavek,
je še avgust, pa tudi jaz sem še čisto po¬
čitniški). Pa se vrnimo k sestavkom. Ti bo¬
do predstavljali dopolnila k lanskoletnim
temam ali pa bodo popolnoma zaključena
celota — kot npr. že sestavek o Polaroid
aparatih v prvi številki letošnjega Tima ali
današnji, v katerem bom spregovoril o svet-
lomeru. Seveda, če imate vi kakšne druge
predloge o vsebini našega kotička, bo vsak
predlog dobrodošel, če ga boste poslali na
naše uredništvo.

Vendar še predno začnem z našo današnjo
temo, moram izpolniti obljubo in obširneje
odgovoriti Robertu Ličenu na njegova za¬
stavljena vprašanja. Pa kar lepo po vrsti,
tako kot je Robert vprašanja zastavljal! Na
prvo vprašanje sem že odgovoril v prvi šte¬
vilki (spraševal je o količini in velikosti
fotografij, ki jih lahko pošljete na naš raz¬
pis). Verjetno bo odgovor, čeprav je bil ob¬
javljen v prvi številki, prišel vseeno ne¬
koliko prepozno, vendar vseeno upam, Ro¬
bert, da boš pravočasno odposlal svoje
fotografije!

V svojem drugem vprašanju Robert pravi,
da bi rad kupil nov fotoaparat (z bajonetnim
priključkom, notranjim kadmijevim svetlo-
merom in širokim območjem osvetlitvenih
časov). Vsem tem zahtevam odgovarjata
aparata Voigtlander VSL1 (v nadaljevanju
VSL 1) in Rolleiflex SL 35 ME (v nadaljevanju
SL 35 ME). Roberta zanima, katerega mu pri¬
poročam in v čem je razlika med njima.
Robert, da na začetku že ne pozabim! Pri

TIM 2/10 • 79/80 81

nakupu fotoaparatov se že takoj na začetku
pojavljata pomembni vprašanji: za kakšne
namene ga boš uporabljal in koliko stane
aparat, ki ga misliš kupiti. Naj ti natančneje
razložim in istočasno predstavim oba foto¬
aparata. VSL 1 in SL 35 ME sta si zelo po¬
dobna aparata, tako po zunanjosti, teži, kot
po notranji zgradbi. Oba imata notranji
svetlomer, vgrajen daljinomer (v iskalu je
tako imenovani zlomljen raster — črta prek
kroga; glej sl. 1). Prav tako sta si objek¬
tiva zelo podobna. VSL 1 ima objektiv UI-
tron svetlobne moči 1 : 8, enako svetlobno
močan je Rolleiflexov Rollei HFT. Aparata
se ločita edinole v časovni skali; SL 35 ME
ima avtomatično časovno skalo (času prila¬
godi odprtino zaslonke) in širše območje
osvetlitvenih časov — do 4 sek.* Naravna¬
no ekspozicijo pa lahko pri obeh odčitamo
na skali, ki se nahaja v iskalu. V zvezi s
to razliko se pojavlja tudi kar precejšnja
razlika v ceni; VSL 1 stane okrog 5.500 din,
SL 35 ME pa okrog 8.300 din. Že zaradi ve¬
like razlike v ceni ti svetujem, da dobro
premisliš o nakupu. Jaz bi se odločil za
aparat VSL1, če bi imel namen fotografi¬
rati predvsem statične predmete (pokrajino,
arhitekturo...) — torej ne bi potreboval
avtomatične časovne skale; če pa bi se
mislil ukvarjati intenzivneje s fotografijo,
predvsem z dinamično (športno), potem bi
se gotovo odločil za nakup SL 35 ME (tudi
objektiv je nemara bolj znan v svetu po
svoji kakovosti). V primeru, da se misliš
resneje ukvarjati s fotografijo, ti svetujem
nakup fotoaparata Rol leif Iex SL 35 ME (je
dejstvo, da je danes aktualna fotografija —
fotografija dinamike in s tem človeka —
verjetno tudi še nekaj časa bo). Naj v
zvezi z avtomatično časovno skalo takoj na¬
vežem na tvoje naslednje vprašanje. Zani¬
ma te, kakšna je prednost avtomatike zaslon¬
ka — čas, oziroma čas — zaslonka. Kadar
fotografiramo premikajoče objekte (vozeči
avtomobil, skakalca, dirko), pride bolj do iz¬
raza avtomatika čas — zaslonka, kajti pri
dinamiki je bistvena časovna nastavitev. Ta
vrsta avtomatike omogoča hitro in točno na¬
stavitev ekspozicije. (V primeru, če se boš
odločil za nakup Rol leif lexa SL 35 ME, ti bo
prišla verjetno zelo prav.) Avtomatika za¬
slonka — čas pa je toliko bolj primerna pri
fotografiranju, kjer igra odločilno vlogo glo-

• V zvezi z avtomatično časovno skalo nisem navedel
vseh tehničnih podrobnosti

82  TIM 2/10 • 79/80

Slika 1. Shema rastrov. Prvi po vrsti je v tekstu
omenjeni raster

Slika 3. Skala vrednosti ekspozicije, vrednosti
zaslonke in časa

binska ostrina. Ta avtomatika nam omogoča
zelo hitro nastavitev zaželene globinske
ostrine, oziroma postavitev predmeta v ka¬
teri koli plan. V naslednjem vprašanju Ro¬
bert sprašuje, ali lahko na širokokotniku in
teleobjektivu uporablja iste filtre kakor na
normalnem objektivu! Vsak objektiv ima na¬
vadno različen premer — samo predstavljaj
si 800 mm teleobjektiv in ga po premeru
primerjaj z normalnim objektivom! Razlika
v premeru je ogromna, tako da na žalost
filtrov za normalen objektiv ne moremo upo¬
rabljati na drugih objektivih, pa čeprav so
vsi proizvod ene in iste tovarne. No, in še
tvoje zadnje vprašanje. Roberta zanima, če
lahko z llford Cibachrome A sistemom iz¬
dela prvih dvajset barvnih fotografij. Moj
odgovor je kratek in jedrnat: lahko (Bi¬
stveno za Cibachrome postopek pa je izde¬
lovanje fotografij direktno iz diapozitivov!).
Glede vsebujočih sestavin tega sistema pa
ne morem natančno odgovoriti. Ti sistemi
so namreč po velikosti različni, tako tudi
po formatu. Vsak pa vsebuje sestavine, ki
si jih ti v svojem pismu že omenil (o sa¬
mem Cibachrome sistemu morda kdaj ne¬
koliko več). Robert, upam, da si z odgo¬
vori zadovoljen; če pa imaš še kakšno vpra-


Slika 2. Zgradba svetlomera

šanje, piši in po svojih močeh ti bom sku¬
šal odgovoriti!

Zdaj pa vendarle že začnimo z našo temo,
ki nosi naslov Svetiomer. Vse bralce opo¬
zarjam, da bo razlaga morda malce zaple¬
tena (tudi tema sama je zahtevna), vendar
upam, da to ne bo predstavljalo ovire, da
je ne bi podrobno prebrali do konca. Ob¬
vladovanje tehnike in poznavanje svetlome-
rov je nadvse pomemben delež pri obvla¬
dovanju fotografske tehnike, posebno za
amaterja, ki se misli poglobiti v lepote fo¬
tografije!

Za začetek nekaj zgodovine svetlomera.
Najprvotnejši način merjenja jakosti svet¬
lobe je predstavljalo in še danes predstav¬
lja fotografovo oko, ki pa na žalost ni na¬
tančno, ker se ne more dovolj hitro prila¬
goditi določeni jakosti svetlobe; posledica
pa je neustrezna ekspozicija in pod ali nad-
eksponiran film.

TIM 2/10 » 79/80 8  3


Slika 6. Svetlomer Gossen Super Pilot SBC.
fred svetlomerom je navadno nameščena mre¬
žica, ki prepušča na foto celice oziroma foto
upornik samo svetlobne žarke pod kotom 50°,
kar ustreza približno vidnemu polju normalnega
objektiva. (Mrežica lahko prepušča žarke tudi
Pod drugim kotom; pri Gossen Profisix je kot
Merjenja 30°!)

Slika 5. Med najbolj znanimi svetlomeri CdS
so vsekakor svetlomeri firme Gossen (Gossen
panlux electronic, Gossen profisix) — čas eks¬
pozicije je tudi šest ur ali pa najmanjša vred¬
nost 1/4000 s. Na sliki eden izmed najmoder¬
nejših svetlomerov firme Gossen Profisix s
priključkom. Možni so priključki, ki omogočajo
natančne meritve svetlobe v področju makro,
oziroma mikro fotografije, poznamo dodatke za
posebne efekte in podobno ...


Slika 7. Slika predstavlja svetlomer Sekonic
L-398 Studio Pro, enega kvalitetnih predstavni¬
kov ateljejskih svetlomerov

84  TIM 2/10 • 79/80

Prvi preprosti svetlomer je predstavljala
škatlica, v katero so položili košček filma,
ki je fotografu služil kot poizkusni film
pred pravo ekspozicijo. Kajpada ta svetlo¬
mer kmalu ni zadoščal potrebam fotografov
in tako so izumili svetlomer, ki je deloval in
še deluje na principu kemijskega elementa
selena. Odkrili so namreč nadvse pomemb¬
no lastnost tega elementa — izpostavljen
svetlobi proizvaja šibko električno energijo,
ta energija pa je približno sorazmerna sve¬
tlobi, ki pade na selen. Vendar ima tudi to
odkritje oziroma svetlomer svoje napake.
Selenski svetlomer ni občutljiv na šibke
svetlobne izvore; posledica je seveda ne¬
pravilna ekspozicija. So sorazmerno veliki
in zaradi svoje velikosti neprimerni za vgra¬
ditev v fotoaparat. Razvoj pa je šel dalje.
Ni minilo veliko časa, ko so izumili nov
svetlomer, ki deluje na principu foto celi¬
ce, oziroma foto-upornika (foto-upornik ne
proizvaja električne energije!). Ko pade na
upornik svetloba, se sorazmerno z jakostjo
svetlobe poveča tudi foto upor — posle¬
dica je odklon kazalca v svetlomeru. Tako
zgrajeni svetlomeri delujejo na principu kad-
mij-sulfidnega (CdS) upornika in majhne
baterije napetosti od 1,3 do 6 V. Ti svetlo¬
meri so zelo majhni in tako primerni za
vgraditev v fotoaparat, so pa tudi zelo ob¬
čutljivi na šibko svetlobno jakost. Pomanj¬
kljivost pa je neenakomerna občutljivost na
barve. CdS fotocelica je skoraj »pretirano«
občutljiva na zeleno in rumeno barvo, med¬
tem ko je na modro skoraj neobčutljiva (pri
merjenju skozi objektiv imajo nekateri svet¬
lomeri vgrajene namesto CdS celice sili¬
konsko celico, ki pa je občutljiva na bar¬
ve. Če s tem svetlomerom zelo hitro pre¬
hajamo iz merjenja temne površine na mer¬
jenje zelo svetle, se nam lahko zgodi, da
svetlomer »zaslepimo«. Svetlomer se nam¬
reč ne more tako hitro prilagajati različnim
svetlobnim jakostim, posledica pa so na¬
pačni rezultati ekspozicij. Ta »napaka« je
lahko celo tako velika, da je svetlomer lah¬
ko po več ur »zaslepljen«, če foto celico
izpostavimo vplivu zelo močnega svetlob¬
nega izvora.

Pomni! Svetlomer nam pokaže tudi napač¬
ne rezultate, če ga najprej usmerimo na
najmočnejšo svetlobno jakostno ploskev,
potem pa izmerimo še senčno ploskev. Pri
meritvi senčne nam svetlomer pokaže vred¬
nost, ki bi ustrezala podekspoziciji!

Naj omenim še eno napako svetlomerov, ki
povzroča fotoamaterjem velike preglavice,
posebno tistim, ki se intenzivneje ukvarja¬
jo s fotografiranjem pri šibki svetlobni ja¬
kosti. V takem primeru nam svetlomer nam¬
reč ne izmeri več natančne ekspozicije,
temveč nam pokaže samo približne vredno¬
sti. To napako so poimenovali po astrono¬
mu Schvvarzschildu, ki jo je prvi odkril,
schvvarzschild efekt (švarcšildefekt). Naj
razložim na primeru. Objekt želimo fotogra¬
firati pri ekspoziciji 1—8 — 2 s. Teoretično
tej vrednosti odgovarja vrednost 1:11  —

4 s ali 1 : 16 — 6 s, praktično pa ne, kar
je odkril ravno astronom Schvvarzschild.

Odnos med pravo vrednostjo ekspozicije in
vrednostjo ekspozicije, ki nam jo pokaže
svetlomer, imenujemo učeno faktor reci-
procitete. Primer: če svetlomer kaže vred¬
nost časa 1 s, moramo eksponirati 1 se¬
kundo, petim sekundam ustreza 7 s, dese¬
tim sekundam pa že kar 16 s. Seveda je ta
faktor različen za različne foto emulzije (po¬
sebej so občutljive barvne).

Poglejmo si nekoliko poenostavljeno na sli¬
ki še zgradbo svetlomera, v prihodnjem se¬
stavku pa se bomo seznanili z merjenjem
svetlobne jakosti s pomočjo svetlomera. Šte¬
vilka 1 na sliki nam prikazuje svetlobno
skalo; ko odpremo svetlomer, se kazalec
avtomatično postavi na najnižjo svetlobno
vrednost (na sliki), številka 2 nam prika¬
zuje časovno skalo (hitrost ekspozicije).
Rdeče obarvano polje (na naši sliki seve¬
da črno) nam označuje vrednosti celih se¬
kund (upoštevajmo »schvvarzschild efekt«).
Številka 3 — skala občutljivosti filma. Vred¬
nosti so navadno izražene v ASA ali pa v
DIN vrednostih. Številka 4 — skala vred¬
nosti zaslonke — odprtine zaslona, števil¬
ka 5 — skala vrednosti ekspozicije — svet¬
lobnih vrednosti. Svetlobna vrednost (Licht-
wert) je označena s številkami od 2 do 18
(slika 3). Enake številke so napisane na
novejših fotoaparatih. Ko namestimo ustrez¬
no številko, ki jo odčitamo na svetlomeru,
na aparatu opazimo, da se vrednosti za¬
slonke in časa »pokrivata«. Te vrednosti
nam prihranijo računanje fn preračunavanje
različnih ekspozicij, pa naj spreminjamo od- ,
prtino zaslonke ali pa čas trajanja ekspo- :
zicije, vedno bomo dobili pravilno vrednost j
ekspozicije. I


TIM 2/10 • 79/80 85

III. SREČANJE
MLADIH

Na XV. srečanju mladih tehnikov Jugoslavije v
Radovljici sta Slovenijo uspešno zastopala na
področju elektronike Dušan Babič in Srečko Ka-
tona, ki sta zgradila TV igre po načrtu iz Tima

TEHNIKOV

SLOVENIJE

26. maja 1979 se je v občini Domžale od¬
vijalo lil. srečanje mladih tehnikov Slove¬
nije. Srečanje je organizirala Zveza organi¬
zacij za tehnično kulturo občine Domžale
in Svet za tehnično vzgojo mladine, ki de-
iuje v okviru ZOTK Slovenije. Letošnje leto

se je srečanja udeležilo 40 občinskih ekip
iz vseh področij Slovenije.

Mladi tehniki so prikazali znanja in veščine
iz različnih področij tehnike. Z samimi re¬
zultati ekip in posameznikov smo lahko zelo
zadovoljni, saj so prikazani dosežki na za¬
dovoljivem nivoju. Še bolj pa smo lahko za¬
dovoljni z udeležbo občinskih ekip, saj je
le-ta presegla vsa pričakovanja. Rezultati
in udeležba nam kažeta, da se je ta in¬
teresna dejavnost med mladimi zelo raz¬
vila, ter da bo potrebno v prihodnje posve¬
titi več pozornosti razvojnemu konceptu
srečanja. Ker na samem srečanju zaradi po¬
manjkanja časa nismo mogli objaviti re¬
zultatov, jih zato objavljamo v vaši reviji.
Rezultati posameznikov:

A — spoznavanje proizvodnega procesa
I. mesto — 98 točk: Jure Krančar in Andrej
Novak, občina Škofja Loka
B — sestavljanje konstrukcij

86 TIM 2/10 • 79/80

Start šesterokotnega zmaja na tretjem srečanju mladih tehnikov

I. mesto — 100 točk: Marko Matak, Franci
Ložar, občina Ljubljana Moste-Polje

C 1 — spuščanje modelov raket

I. mesto — 99 točk: Robi Urešek, Matjaž

Zidarič, občina Sevnica

C 2 — spuščanje zmajev

I. mesto — 50 točk: Janez Erjavec, občina

Ljubljana Bežigrad

C 3 — spuščanje modelov letal

I. mesto —■ 50 točk: Darko Baver, občina

Novo mesto

C 4 — spuščanje ladijskih modelov
I. mesto — 45,83 točk: Matjaž Pogačar, ob¬
čina Bežigrad; Robi Veternik, občina Ve¬
lenje

C 5 — spuščanje avtomobilskih modelov
I. mesto — 50 točk: Jože Frelih, občina Je¬
senice; Mitja Slavinec, občina Murska So¬
bota

C 6 — lov na lisico

I. mesto — 50 točk: Andrej Jerneje, občina
Ljubljana Bežigrad

C 7 — izdelava fotograma
I. mesto — 50 točk: Sašo Valjavec, občina
Jesenice; Milan Jug, občina Šentjur pri
Celju; Emerik Horvat, občina M. Sobota.

Rezultati ekipno

I. mesto — ekipa občine Radovljica

II. mesto — ekipa občine Murska Sobota
IH. mesto — ekipa občine Maribor I.

IV. mesto — ekipa občine Kamnik

V. mesto — ekipa občine Domžale

Letošnje leto smo izven programa sreča¬
nja vključili ISKRO — Tovarno električnega
ročnega orodja. Za delo na Iskrinem ročnem
orodju vlada med mladimi veliko zanimanje,
zato bomo naslednje leto to panogo vklju¬
čili v reden program.

Srečanje smo zaključili z nastopom vrhun¬
skih modelarjev, kateri so mladim tehni¬
kom prikazali radijsko vodene modele. Ta
del programa bomo v prihodnje še pope¬
strili, saj bomo tako med mladimi tehniki
vzpodbudili še večje zanimanje za te de¬
javnosti.

Priprava avtomobilčka za start

Še en uspešen start zmaja na istem srečanju
Obvestilo:

Zadnja kontrola hitrostnega modela motornega
čolna pred startom (lil. srečanje mladih tehni¬
kov v Domžalah)

Naprošamo vse tekmovalce, ki so sodelova¬
li v foto dejavnosti, da nam fotografije po¬
snete na srečanju pošljejo do 31. novem¬
bra na naslov:

Zveza organizacij za tehnično kulturo Slo¬
venije, Svet za tehnično vzgojo mladine,
Ljubljana, Lepi pot 6, p. p. 99.

Svet za tehnično vzgojo mladine

V Domžalah se je na III. srečanju mladih
tehnikov Slovenije zbralo prek tristo mla¬
dih tehnikov, ki so nastopili na tekmova¬
nju in demonstrirali spuščanje zmajev, ra¬
ket, letalskih in ladijskih modelov, lov na
lisico in izdelavo fotogramov.

Na XV. srečanju mladih tehnikov Jugosla¬
vije v Radovljici sta vsako republiko za¬
stopala po dva mlada tehnika v vsaki gru¬
pi. Nekatere grupe so bile precej speciali¬
zirane (kibernetika — elektronika — avto¬
matika, arhitektura in gradbeništvo, strojna
tehnika), pa so kljub zahtevnosti mnogi
mladi tehniki dosegli neverjetno visok nivo,
ki je včasih prehajal že v prav zahtevno
profesionalno tehniko (mikroračunalniki in
periferne naprave iz SRH itd.).

Miran Novšak

88 TIM 2/10 • 79/80

RAKETNO MODELARSTVO V SLOVENIJI
Od pionirskih začetkov do ...

Prav iz amaterske dejavnosti in peščice en¬
tuziastov se je porodila današnja sodobna
vesoljska tehnika, ki je bila povod temu,
da so se po prvih dosežkih v astronavtiki in
raketni tehniki po letu 1957, ko je prvi ze¬
meljski umetni satelit začrtal v modro nebo
vedo prihodnosti, porodila tudi v naši do¬
movini ideja, da bi gradili rakete.

No, ti mladi fantje, ki so bili po večini štu¬
dentje, so se začeli z raketno tehniko
ukvarjati po letu 1960, ko še ni bilo pri nas
za to vedo danih nikakršnih osnov. Mogoče
jih je prav to vodilo v raziskovanje tega
področja. To je bilo vsekakor novo, neraz¬
iskano, zanimivo in predvsem koristno pod¬
ročje dela za mlade študente, ki so po sta¬
rih zapisih v letu 1963 ustanovili na ljub¬
ljanski univerzi v Študentski organizaciji
Ljudske tehnike klub z imenom »Raketna teh¬
nika«. Ti mladi zanesenjaki se kljub števil¬
nim začetnim težavam niso ustrašili neus¬
pehov, ker jih je gnala prav ta volja odkri¬
vanja za neznanim in kakor pravi tedanji
predsednik in ustanovitelj Andrej Čadež, ki
je sedaj inženir strojništva, da so marsikdaj
morali kak instrument napraviti sami in pre¬
izkusiti marsikatero gorivo, da so lahko
nemoteno delali. Nadalje pravi, da je klub
nastal iz študijske skupine, ki se je v letu
1962 ukvarjala z gorivi in raketnimi motor¬
ji pod vodstvom prof. Kuhlja.

V tistem času se je ustanovil v Celju tudi
ARK Celje, v katerem so delovali študentje
iz Celja in Maribora. V pičlih desetih letih
so uspeli razviti veliko število raket in štu¬
dij ter izdelati eno najsodobnejših raket v
amaterskem smislu na svetu. Ta raketa se
je imenovala VEGA 3C in je bila izstreljena
1969. leta na Fruški gori. Uspela izstrelitev
je dobila laskava priznanja iz vsega sveta.
Že vrsto let in do današnjih dni pa se v
tem klubu razvija raketa na tekoče gorivo
z imenom SIRIJ 5, ki bo ponesla s seboj
tudi zapleteno elektroniko. Izstreljena bo
spomladi prihodnje leto v Indiji na poligonu
UNICEF. S tem bo Jugoslavija stopila v
krog redkih dežel, ki imajo svojo sondažno
raketo. V tistih pionirskih časih se je for¬
miral tudi klub raketne tehnike v Šmartnem
ob Paki.

Nekako po prvem spustu človeka na Me¬
secu se je v Sloveniji ustanovilo lepo šte¬
vilo ARK klubov, med katerimi so najuspeš-

Priprave na izstrelitev rakete s potisno močjo
1500 kp, 19. junija v Pivki (ARK »Vega« in Klub
za raketno tehniko STT Trbovlje)

nejši ARK VEGA Sevnica, ARK Komarov iz
Ljubljane, ARD Kranj, V. P. 1478 Ljubljana-
Polje in klub za eksperimentalno raketno
tehniko v Trbovljah. Nedvomno je to dokaz,
da gre za perspektivno področje ustvarjanja
mladih, ki predstavljajo širšim množicam z
raznimi razstavami, tekmovanji, predavanji
predvsem koristi te dejavnosti in koristi
osvajanja vesolja za vse človeštvo. V tem
času se je pričelo razvijati tudi raketno
modelarstvo, ki je predvsem zanimivo za
mlade v osnovnih šolah, saj daje osnove
raketne tehnike. Prav ta oblika se je pri nas
zelo razvila. Nedvomno ima raketno amater¬
stvo v Sloveniji v okviru Zveze organizacij
za tehnično kulturo Slovenije prihodnost,
ker se mladi v tej dejavnosti predvsem teh¬
nično izobražujejo, spoznavajo novo vedo,
ki dobiva vse večji pomen v SLO, v prido¬
bivanju novih kadrov za JLA, v namene go¬
spodarstva z neposrednim razvojem proti¬
točnih raket, poštnih in sondažnih raket. Kar
pa je najbolj bistveno, dejavnost kot taka
izgrajuje in usmerja mladega človeka v teh¬
nične vede in ga vzgaja v kulturnega, na¬
prednega in predvsem ustvarjalnega člana
naše skupnosti.

Prav zaradi tega pomena se v Sloveniji po¬
raja vse večja potreba po ustanovitvi Astro-
navtične raketne zveze Slovenije, ki bo
predstavljala še eno obliko aktivnosti mladih.

TIM 2/10 • 79/80 89

timova

fantastika

Nenad Rijavec

PREGOVOR

Prevedel Drago Bajt

Med številnimi nenavadnimi zgodbami, ki
krožijo po zagrebški univerzi, se splača
omeniti zgodbo o profesorju Cimermanu.
Ker se ne bi rad znašel zaradi obrekovanja
na sodišču, sem ime nekoliko spremenil,
vendar pa sem prepričan, da večina študen¬
tov, ki so hodili na univerzo v osemdesetih
in devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ne
bo imela nobenih težav pri ugibanju, za
koga gre.

Profesor Cimerman je imel vse vrline, za¬
radi katerih je profesor strah in trepet štu¬
dentov. Bil je zelo velik, ker pa so bile tudi
druge njegove mere v skladu z višino, je
bil v resnici prava človeška gora. Imel je
glas, ki prepodi vrabce in jih prisili, da se
odselijo, uboge študente na izpitu pa pri¬
pravi do tega, da bi se najraje skrili pod
najbližjo mizo, ker pač ni v bližini nobene
mišje luknje, če k temu dodamo še goste
osivele obrvi in dostojanstveno držo, boste
gotovo razumeli, zakaj je marsikdo napisal
oporoko, preden je šel na izpit. Predaval je
nekaj grozno zaguljenega na fizikalnem od¬
delku fakultete za naravoslovje in tehnolo¬
gijo in je zmerom, kot velika avtoriteta na
svojem področju, vzvišeno gledal na druge
znanstvene veje, celo na matematiko, s ka¬
tero je bil tesno povezan. Posebno je pre¬
ziral biologijo, kar ima precejšen pomen
v naši zgodbi.

Po vsem tem lahko sklepate, da profesor
Cimerman ni bil posebno priljubljen med
svojimi študenti. Odlikovala pa ga je last¬
nost, zaradi katere je bil dolgo časa v sre¬
dišču pozornosti, pa ne samo pri svojih
študentih — imel je hčerko. To bitjece se
je oglašalo na ime Mirjana, raslo pa je ta-
korekoč na fakulteti. Ker je profesorju
umrla žena, ko je bila Mirjana še čisto
majhna, je bila njegova hčerka nenehno
blizu njega. Sprva je to zbujalo kaj malo
zanimanja pri študentih, sčasoma pa se je

položaj močno spremenil. Vse pogosteje so
se oči obračale za njo, ko je šla po hodni¬
ku, moške z zanimanjem, ženske pa zavist¬
no in zaskrbljeno, sluteč skorajšnjo konku¬
renco. Ko je bila stara kakih šestnajst let,
je prevladalo splošno mnenje, da je nasto¬
pil pravi čas.

Znani in manj znani levi med univerzitetni¬
mi zelenci so se lotili stvari z velikim nav¬
dušenjem. Zagovorniki strategije bliskovite
vojne so začeli odkrit frontni napad, prista¬
ši načela »počasi in zanesljivo«, pa so za¬
čeli pripravljati teren za napad. Nihče se
ni bal neuspeha. Edini strah je zbujala kon¬
kurenca.

Javnost je v celoti delila mnenje tekmecev.
Nihče ni vpraševal da ali ne, ampak kdaj
in kako. V resnici niso bili sami ničesar
krivi. S svojim odkritosrčnim obrazom in
velikimi, rjavimi, začudenimi očmi je bila
Mirjana značilen primer lahkega plena.
Toda zaman, vsi napori so ostali brezuspeš¬
ni. Mirjana je bila preveč pametna deklica,
da bi se kar tako ujela. Tak položaj je trajal
vse dotlej, dokler ni bila stara dvajset let.
Bil je februar, tisti zoprni februar, ko mo¬
krota snežne brozge pronica v vsako poro
smrkajočih Zagrebčanov. Eden izmed mno¬
gih, ki so začeli dvomiti o smislu življenja,
je bil tudi Davor K. V redkih trenutkih, ko
se ni usekoval ali pil vročega čaja, je skušal
slediti predavanjem na biologiji. Bil je tih,
zaprt vase in precej osamljen mladenič.
V svoji starosti se je zanimal za morda ne¬
koliko čudne stvari — najraje je bral gore
knjig, ženske ga niso preveč zanimale, mo¬
goče zato, ker pri njih ni imel velikega
uspeha.

Tistega nepozabnega dne je bil petek, tri¬
najstega. Davor je stopil iz univerzitetne
zgradbe, čofotajoč po plundri je hitel k naj¬
bližjemu tramvaju. Ko je zavijal okoli voga¬
la, so se njegova pljuča glasno uprla, kihnil
je in za hipec izgubil prisebnost. Zaletel
se je v neko oviro, se spotaknil in končal
na tleh v brljuzgi. Medtem ko je sedel, je
slišal zraven sebe še en težak in top
»pljask«!

Ko se je ovedel, je videl, da sedi zraven
njega v brozgi čedno dekle. Bila je videti
žalostna. Očitno je bila mokra do kože, na
končku nosu pa ji je visela kapljica vode.
Tisti trenutek je gromozansko kihnila. Da¬
vor se ni mogel zadržati in se je glasno
zasmejal. Njegova sotrpinka ga je začudeno

90  TIM 2/10 • 79/80

pogledala, potem pa se je še sama veselo
zasmejala. Dvignil se je in stegnil roko, da
bi ji pomagal.

— Ne bi mogel reči, da me posebno vese¬
li, je rekel in pogledal svojo mokro obleko,
s katere so se cedili potočki vode, — am¬
pak jaz sem Davor.

— Kaj pa naj potem rečem jaz? Sicer pa
sem Mirjana.

— Res mi je strašno žal, vendar nisem
videl, kod hodim.

— Vem, saj sem čutila. Ampak ne smem
se pritoževati. Slišala sem prej nekaj take¬
ga kot trobento.

— Če ste za to, bi lahko šla na čaj, da se
pogrejeva.

— Lahko, vendar ne grem, če ne bo z ru¬
mom.

Čaj se je spremenil v dva, nato pa v tri
čaje. Naprej pa so tekli dogodki tako, kot
se v takih primerih dogaja. Enkrat v kino,
drugič v gledališče, včasih na kavico, pa
celo na ples. Kmalu so tamtami fakultetne
džungle bobnali noč in dan: Cimermanova
je končno osvojena.

Vso pomlad, poletje in jesen so se dogodki
odvijali, kot je bilo samo želeti, dokler nista
naša junaka napravila hude napake: poza¬
bila sta na previdnost. Davor je začel sprem¬

ljati Mirjano čisto do hiše in se tam z njo
sestajati. Nekega dopoldneva sta imela
smolo — naletela sta na starega profesorja.
—- Tak tako torej! sta zaslišala grmeči glas.
•— Vstopita, da se pogovorimo!

V hiši jima je povedal, kaj misli o Davorju
in njegovi zvezi.

— Očka, ampak midva se imava rada! je
zavpila Mirjana kot v najboljših pogrošnih
romanih.

Vendar brez uspeha. Profesor Cimerman je
imel jasne nazore o človeku za svojo hčer¬
ko, ki jim Davor nikakor ni ustrezal. Po
mučni, bolje rečeno bučni uri je vrgel str¬
tega Davorja iz hiše s poslednjim smrto¬
nosnim rafalom besed:

— Zapomnite si, mladi mož, strinjal se bom
z vajino poroko takrat, ko bo grozdje zraslo
na vrbi, kot SPOSOBEN biolog pa gotovo
veste, da to pomeni: nikoli!

Od tistega dne dalje je profesor skrbel, da
se Davor in Mirjana nista več mogla sestati
brez velikanskih težav. Poskrbel je tudi za
to, da se je v Mirjanini bližini znašlo večje
število mladih, zanimivih in premožnih ljudi.
Davorja je zajel najbolj črn obup. Vedel je,
da bo v takem položaju ostal slej ko prej
sam, perspektiva pa je bila še toliko bolj
črna po malone celem letu sreče. Kot drugi

pred njim si je poiskal pozabo v delu. Poleg
rednega dela, povezanega s predavanji, se
je začel intenzivno ukvarjati z raziskavami,
zaman je iskal samega sebe v ducat različ¬
nih smeri.

Zvečer ste ga pogosto našli sklonjenega
nad kakšno knjigo ali revijo v univerzitetni
knjižnici. Nekega večera, ko je bilo v čital¬
nici samo še nekaj ljudi, je neki članek pri¬
tegnil njegovo pozornost. Tako se je poglo¬
bil v branje, da so ga morali opozoriti, ko
so zapirali knjižnico. Medtem ko je odhajal
v deževni večer, je pod pazduho trdno sti¬
skal večje število izpiskov iz angleškega
besedila, na ustih pa mu je ves čas lebdel
skrivnosten smehljaj.

Sledili so tedni zagnanega, malone fanta¬
stično napornega dela. Vendar pa je bilo
opaziti veliko spremembo, zakaj zdelo se
je, da je vsa energija usmerjena, kanalizi¬
rana v eni sami smeri — doseči neki skriv¬
ni cilj. Davor je bil v resnici zelo zaposlen.
Kadar ni bil na predavanjih ali pri Mirjani,
se je zakopal v svoj laboratorij. Po kakšnih
osmih tednih so začeli poskusi dajati re¬
zultate.

V tem času je bil prisiljen razodeti skriv¬
nost štirim najboljšim prijateljem in Mirja-

TIM 2/10 • 79/80 91

ni, kajti poskusi so prišli v fazo, ko ni bilo
več mogoče naprej brez pomoči. Ko so se
nekega popoldneva zbrali v njegovem sta¬
novanju, jim je povedal, kaj namerava, in
vsi so se navdušeno strinjali, pri tem pa
so se drli od smeha. Mirjana ga je prese¬
nečeno pogledala in ponosno zažarela.
Nedvomno je šlo za dejanje, ki bo nekega
dne Davorju omogočilo, da bo pred svoje
ime postavil besedico »dr.«.

Sledili so meseci napornega dela v kotičku
univerzitetnega Vrta. Delo je dajalo dobre
rezultate in veliki poskus je potekal po na¬
črtu. čas za predstavo je dozorel konec
oktobra.

Profesor Cimerman se je začudil, ko ga je
nekega petka popoldne hči prosila, naj gre
z njo v Vrt, »da mu bo nekaj pokazala«.
Voh starega lisjaka je začel slutiti nekaj
neprijetnega. Občutek se je še povečal, ko
sta ga pri vhodu v Vrt čakala Davor in pro¬
fesor Kunc z biologije, njegov oster na¬
sprotnik. Vendar je presenečen pustil, da
so ga peljali v oddaljeni kotiček, medtem
ko je Davor pripovedoval.

— Tovariš profesor, mogoče se še spomi¬
njate najinega zadnjega srečanja in besed,
ki ste jih takrat rekli, je rekel vljudno.

— Seveda se spominjam, saj nisem seni¬
len! je zabrusil profesor.

— Kmalu po tistem sem našel neki Richard-
sonov članek o križanju rastlinskih vrst.
Teza je bila vredna raziskave in zato sem se
lotil dela.

— In to, kot boste videli, sila uspešno! je
zadovoljno pripomnil Kunc.

Profesor je zardel od jeze. Prišli so do niz¬
kega, z visokim plotom ograjenega prosto¬
ra, in stopili proti vratom.

— Da, dosegli smo uspeh, čeprav je bil moj
namen sprva samo tisto, kar boste zdaj vi¬
deli. Prišli smo do spoznanja, da lahko kri¬
žamo med seboj večino rastlinskih vrst, je
rekel Davor in odprl profesorju vrata. —
In če lahko dodam še to, je nadaljeval, ko
so vstopili, — upam, da boste prišli prihod¬
nji teden na mojo in Mirjanino poroko.

Toda profesor ga ni slišal. Stal je, kot da
bi naletel na betonsko steno. V ozadju ma¬
lega vrta so stali štirje mladeniči in Mir¬
jana, a tudi teh ni videl. Kot zadet od kapi
je strmel v tisto, kar je stalo pred njim —
v veliko, grčavo vrbo, s katere so viseli
težki, zreli grozdi.

92  TIM 2/10 • 79/80

timovi oglasi

Kupim dva vvalkie-talkie (domet 1 km]. Cena po
dogovoru.

Andrej Črnič
Stare Črnuče 7
61231 Črnuče

Prodajam: diode, transistorje, kondenzatorje, re¬
leje in ostali elektromaterial. Lahko pošljem tudi
seznam materiala.

Anton Potočnik
Zg. Besnica 86
64201 Besnica

Prodam jadralni RC model  /ISVV 17 z razponom
280 cm za 50 din; GLOVV PLUG motor SUPER
TIGRE 3,5 ccm z RC vplinjačem in ostalim pri¬
borom za 600 din; nekaj litrov metanola, cena za
liter 50 din; motor še neutečen SUPER TIGRE

— Blue Head 10 ccm za 2.500 din. Prodam pa
tudi izdelan RC akrobatski model MINI DELFIN

— cena po dogovoru.

Branko Novak
Sp. Idrija 71 A
65281 Sp. Idrija

Prodam balso (razne debeline 20 din za kos),
zvočnike (2  x 12 W 80 din kos, 3 zvočnike 3 W
40 din za kos), transformatorje (zvočne in omrež¬
ne)  — po dogovoru, oranžno folijo za prekrivanje
letal in 550 značk (vse kovinske) skupaj za
3.000 din.

Bojan Goričar
Moša Pijade 23/c
62000 Maribor

Kupim samo kompleten Tim letnik 74/75.
Franc Šrok
VP 3395/11-4, Rajlovac
71114 Sarajevo

Prodam: motorček z žaril no svečko SUPER TI¬
GRE 5,83 ccm  — 800 din; motorček z žarilno
svečko HB 20 3,27 ccm  — 800 din; diesel mo¬
torček METEOR 2,5 ccm  — 500 din. Vsi ome¬
njeni motorji so novi.

Diesel motorček MK 16 1,5 ccm  — 250 din; kom¬
plet akumulatorjev VARTA 1,2 Ah 1,2 V 8 celic

— 250 din; 6 ameriških raketnih motorjev B6-4

— 20 din za kos; 2 raketna motorja 5-1-5  —
20 din za kos; 4 kompletne letnike Tima z vsemi
prilogami 72/73, 73/74, 75/76 in 76 77 — letnik
po 50 din

Vasja Pirc
Obirska 3
61000 Ljubljana
Tel. (061)551-223

Prodam 220 V 75 V/ elektromotor za 100 din, fo¬
toaparat SMENA 8 M star 1 leto za 200 din. Ku¬
pim pa načrte za ojačevalnike, sprejemnike,
light-show in 15 ali več vatne oddajnike.

Andrej Repenšek
Ti rose k 55
63342 Gornji grad

Prodam ojačevalec GELOSO 30\N z boxom (4
zvočniki), priključni kabel 10 m ter dinamični
mikrofon, cena 2.200 din. Magnetofon REPORTER
z mikrofonom in torbico ter usmernikom za
1.400 din, gramofon STOKHOLM STUDIO 90 za
1.000 din, fotoaparat 6x9 (nov) s torbico za
900 din (16 ali 12 posnetkov), radio BERN z di¬
gitalno uro, SV, UKW za 1.500 din, spajkalnik
ERSA-SPRINT 680 za 450 din, motor GRUNDING
7882-022 A sinhroni za 200 din ter motor sin¬
hroni PHILIPS JW 3040 za 200 din.

Zamenjam katodno cev DG 13-2 za katodno cev
DG-7-2 ali DG-7-3. Za pojasnila priložite znamko.

Ivan Gostič
Prevoje 48
61225 Lukovica

Ugodno prodam motorje: skoraj nov (nekaj ur)
OS MAX 60 FSR s PERRY črpalko za gorivo,
resonančnim in navadnim izpušnikom, motor
COX MEDALION 1,5 ccm, nov COX BABE BEE
0,8 ccm. Vsakemu motorju dodam eliso, gorivo
in tank.

Mark Čuček
Kidričeva 1
61000 Ljubljana
Tel. (061)21-772


Prodam HO Marklin električno železnico z nizko
mizo in pokrajino (nedograjeno) s ca. 70 trač¬
nic, 2 lokomotivi, 5 vagonov (eden osvetljen),
2 ovinka z odcepom na električno upravljanje,
2 odcepa na ročno upravljanje, križišče, 4 kose
konec tračnic na električni priključek s signa¬
lom, semafor, most, tunel, itd.

Ogled po 15. uri.

Igor Ebner

Soseska Via 40, stan. 1
63310 Žalec

Prodam dobro ohranjeno napravo za daljinsko
vodenje znamke FUTABA (5 kanalov). Cena po
dogovoru.

Sašo Burian
Rozmanova 28
66330 Piran

Tel. v soboto in nedeljo (066) 75-323

Prodam digitron db 806 v brezhibnem stanju za
850 din, dirkalno stezo po HO sistemu (24 krivin,
2 ravna, 2 priključna) posamezen kos 7 din, vse
pa samo za 160 din in križišče po Ho sistemu za
15 din. Prodam tudi tenis lopar za 100 din.
Ponudbe pošljite na naslov:

Lojze Hafner
Suška c. 43
64220 Škofja Loka

Prodam 8-kanalno napravo za daljinsko vodenje
znamke VARIOPROP s 5 servomotorji, 3 stikala
za sprejemnik, 2 akumulatorja za sprejemnik. Na¬
prava je malo rabljena.

Informacije po tel. (064) 74-112.

Kupim bencinski motorček 0,8 ali 1,5 ccm, brez¬
hiben. Plačam po povzetju.

Ponudbe pošljite na naslov:

Tomaž Strmec

Čardak 5
68340 Črnomelj

Kupim elektromotorček in nekaj kosov furnirja
(1 mm). Ponudbe pošljite na naslov:

Marko Ramšak

Mislinja 21
62382 Mislinja

Prodam 2 regulatorja hitrosti, škatlo za baterije,
8 podstavkov, 2 avtomobilčka z rezervnimi deli,

TIM 2/10 • 79/SO 93

74 sponkic, 6 ravnih, 10 krivih, 19 ograj. Cena
je 550 din. Vse je izdelek Mehanotehnike iz
Izole.

Pišite na naslov:

Ljubo Prešeren
Tavčarjeva 3
62310 Slov. Bistrica
Tel. (062)811-450

Prodam novo kvarc uro ANKER za 600 din, 2
elektromotorčka NEPTUN za čolne po 100 din,
računalnik SHARP za 600 din ter japonske Hi-Fi
slušalke za 500 din. Kupim pa model APA 4 ali
podobnega.

Branko Žigo
M. Kuzmiča 7
69000 Murska Sobota
Tel. (069)22-507

Prodam črno beli, 9 let star televizor RIZ-
ADRIATIC z novim ekranom, z manjšo okvaro za
1.200 din, fotoaparat CERTO za 200 din, elektro¬
motor 220 V za 120 din, elektromotorček 4,5 V
MABUCHI RE-26 za 50 din, 0,8 W 8 ohm zvočnik
za 15 din ter kataloge SUZUKI, ITT SCHAUB
LORENZ, GRAETZ) po 20 din za kos.

Zdenko Polman
Prisoje 6
66000 Koper

Prodajam NF ojačevalnike, light showe, CB po¬
stajo, tonske oscilatorje, miksete itd. Za spisek
pošljite znamko za 2 din. Prodam tudi TV igre.

Lojze Tomaževič
Zg. Besnica 67
64201 Zgornja Besnica

Prodam KIT komplete UKV oddajnika TX4.  Kom¬
plet je sestavljen iz vseh delov (transistorji, tan-
talovi elektroliti, ploščica, itd.). Domet 11 km,
moč 0,4 W, frekvenca 70—145 MHz. Sliši se na
vsakem UKV sprejemniku. Cena 200 din.

Peter Pavlič
Sp. Rudnik c. 111/8
61000 Ljubljana
Tel. 21-553

Prodam digitalno namizno uro (možnost nasta¬
vitve alarma), CB primopredajnih (40 kanalov 5)
in univerzalni merilni instrument (pF, V, A).
Cene po dogovoru.

Miran Hvala
9. korpus 3
65280 Idrija

94 TIM 2/10 • 79/80

Prodam: transformator (12 V, 5 V) za 300 din:
elektromotor 220 V 50 Hz za 100 din, elektromo¬
tor 4,5 V za 60 din, rele PR 16 L04 za 100
din, slušalke 1600 ohm za 80 din, indikatorski
instrument 100  ^ za 80 din, avtomobilček za
avto stezo 80 din, komplementarni par transi-
storiev (AD 161-162) 60 din, preklopnik 2x5
položajev za 40 din, neostati za avtostezo za
40 din kos, 12 krivih prog za avtocesto po 8
din za kos, 4 ravne proge za avtocesto po 8
din za kos, zvočnik 8 ohm 0,25 V za 40 din.
Pišite na naslov:

Roman Lončar
Gosposka 10/1
61000 Ljubljana

Prodam malo železnico po HO sistemu: 6 loko¬
motiv, mnogo vagonov, 10 hiš, 1 cerkev, 2 kon¬
trolna stolpa, 3 potniške postaje, 1 tovorno po¬
stajo, rafinerijo, nekaj figuric, 14 električnih
kretnic, luči, 2 signala in še nekaj materiala po
N sistemu. Ponudbe pošljite na naslov:

Marko Hegedič
Cesta na Brdo 62 c
61000 Ljubljana

Kupim kondenzatorje 47 pF, 120 pF, 15 pF, 39 pF,
om 15u.F. Upore 1/8VJ 560 ohm, 220 ohm, 33
ohm, 39 ohm in 1 par kvarc kristalov za področje
27,12 MHz.

Pavel Halužan

Ul. Kozjanskega odreda 23

63250 Rogaška Slatina

Izdelujem light show naprave: 2 kanala  — 300
din, 4 kanali 500 din. Prodam stereo ojačevalec
2  x 50 W. Cena po dogovoru.

Aleks Gračner
Vransko 89
63305 Vransko

Prodam merilni instrument »Tri tester« za mer¬
jenje upornosti (ohmov), izmenična napetost od
0 do 50 V in od 50 do 500 V, istosmerna od
0 do 7 V, od 7 do 70 V in od 70 do 700 V. Pro¬
dam tudi nizkofrekvenčni ojačevalec.

Cena za tri tester je 650 din, za ojačevalec
150 din.

Ervin Bizjak
Sp. Idrija 150
65281 Sp. Idrija

Na zalogi imam KIT komplete oddajnika TX4FM.
Komplet je sestavljen iz vseh potrebnih delov
(transistorjev, izjed kane ploščice, kondenzator¬
jev, uporov, itd.) in načrta z opisom izdelave.

Moč 0,4 W, frekvenca 70—144 MHz, domet
11 km. Sliši se na vsakem UKV radijskem spre¬
jemniku (na mikrofon). Cena 237 din. Obvezno
predplačilo 50 din. Dobava takoj. Na zalogi imam
tudi načrte, objavljene v Tim 1.

Sandi Jager
Drapšinova 18
63000 Celje

Prodam maketo male železnice po sistemu HO
(komplet ali po delih  — 8 avtomatskih kretnic,
4 lokomotive, 10 vagončkov, 30 m proge, 1 vas,
umetna trava, živali in transformator z regula¬
cijo). Velikost 240  x 123 cm.

Tone Jamnik
Spodnji Rudnik c. 11/41
61000 Ljubljana

Kupim hladilna rebra, črnilo za risanje tiskanih
vezij, fotolak pozitiv 20 v pršilki, led diode, rele
500, načrt za atom 3.

Franc Kužnar
Strmec 6
63252 Rogatec '

Prodam dva ojačevalnika, in sicer 2x40W
Hi-Fi s trikanalnim light showom ter ojačevalec
2  x 30 W Hi-Fi. Prodam tudi gramofon ISKRA-
PHON 2006, pokvarjen Phillipsov gramofon z
magnetno glavo, mešalnik signalov, nedokončan
radio Savica, dvokanalni light show (delam jih
tudi po naročilu), 100 stripov, sedem velikih in
petnajst malih plošč ter veliko radiomateriala
(200 uporov, 60 elektrolitov, 50 transistorjev,
20 diod). Vse cene po dogovoru!

Aleš Strmljan

Krajna vas 6
66210 Sežana

Prodam štiri Graupnerjeve servomehanizme 2,4 V.
Cena za en servo je 800 din. Pišite na naslov:

Edi Brus

Vojskarska 5
65280 Idrija

Komplet male železnice po sistemu N z lokomo¬
tivo, tremi vagoni, tiri, kretnicami in regulator¬
jem hitrosti prodam za 450 din. Pošljem po po¬
vzetju.

Tone Govže

Zapotok 26
61310 Ribnica/Dol.

TIM 2/10 • 79/80 95

uganke

Pavle Gregorc

KRIŽANKA »VESOLJSKA REKORDERJA«

NAVPIČNO:

1. elektromagnetno sevanje, ki se širi pre¬
močrtno, 2. očetova ali mamina sestra, 3.
železov oksid, 4. samoglasnika v besedi

Dva sovjetska vesoljca sta v vesoljski po¬
staji Saljut-6 preživela 175 dni in tako po¬
pravila dosedanji rekord vesoljcev Vladimi-
ra Kovaljonoka in Aleksandra Ivančenkova,
ki sta leta 1978 preživela v njej 140 dni.
Temu dogodku je posvečena križanka.

VODORAVNO:

1. sprožitev orožja, 5, soglasje v besedi
TEZA, 7. tip sovjetskih vesoljskih ladij, ena
od njih — z zaporedno oznako 32 — je
25. februarja 1979 ponesla v vesolje oba
sovjetska vesoljca in se združila z orbital¬
no postajo Saljut-6, 12. del drevesa, 13. ne¬
poznavalec, nestrokovnjak, 15. sprimek sne¬
ga ali zemlje, 16. grška črka, 17. eden od
obeh sovjetskih vesoljcev, ki sta med dol¬
gotrajnim bivanjem v vesolju naredila šte¬
vilne poskuse in merjenja (Valerij), 19. ob¬
dobje med zahodom in vzhodom Sonca, 20.
kemični znak za tantal, 21. starogrška bo¬
ginja zemlje, 22. majhen delec snovi, 24.
kemični znak za renij, 25. originalno ime
Prage, glavnega mesta ČSSR, 27. pripomo¬
ček za šivanje, 29. organ vida, 31. majhna
lopa, 33. zvok s pravilnim nihanjem, 35. zvi¬
to ali stisnjeno, za transport pripravljeno
blago, 37. posoda za rože, 38. pritlikav konj,
39. ime slovenskega pripovednega pesnika
Aškerca, 40. avtomobilska oznaka čačka,
41. tvorba na nebu, ki nastane zaradi zgo¬
ščevanja vodnih hlapov v kapljice.

PETA, 5. grška črka, 6. mrzel letni čas, 8.
začetnici Oskarja Kovačiča, 9. japonska de¬
narna enota, 10. vstaja, 11. človek, ki se
šele privaja kakemu poslu, »zelenec«, 13.
drugi član posadke v vesoljski postaji Sa¬
ljut-6 (Vladimir), 14. majhna kita, 17. znano
športno društvo iz Madrida, 18. spodnja
okončina, 21. kratica razstaviščnega prosto¬
ra v Ljubljani, 23. kratica za »mlajši«, 25.
koža, ten, 26. pripadnik znanega indijanske¬
ga plemena v Severni Ameriki, 28. koralni
otok, 30. nekdanji poglavar Mongolov, 32.
žensko ime, 34. osebni zaimek ženskega
spola, 36. samoglasnika v besedi KALO,
38. kemični znak za svinec.

KAJ NI RES? _

Peter je po vrnitvi s počitnic ob morju
pripovedoval prijateljem naslednjo zgodbo:
— Neko dopoldne smo obiskali otok neda¬
leč od obale. Sredi otoka smo naleteli na
manjše slano jezero, pravzaprav skoraj za¬
prt zaliv. V jezeru so plavale številne ribe,
površino so krasili čudoviti beli in rumeni
lokvanji, na skalnatem bregu so posedali
galebi. Voda je bila veliko toplejša kot na
odprtem morju. Tako veselo smo se ko¬
pali, da smo prepodili ribe in še galebi
so se razbežali.

Prijatelji Petru niso vsega verjeli. Dokazali
so mu, da v njegovi pripovedi nekaj ni res¬
nično. Kaj?

96 tim 2/10 o 79/80
KITAJSKI PREGOVOR

BA — BI — BOJ — DRA — FOK — LA

— LER — L JAK — MA — NAJD — NI —
PO — SLA — ŠE — ŠTE — VEC — VIČ

— VO

Iz zgornjih zlogov sestavi 8 besed in jih
vpiši vodoravno v lik.

1. najdeni predmet, zlasti iz starejšega zgo¬
dovinskega obdobja, 2. prebivalec evrop¬
ske države z glavnim mestom Varšava, 3.
zagrebška pevka popevk (Ana), 4. električ¬
ni ali plinski grelnik za toplo vodo, 5. pti¬
ca pevka, ki lepo poje, 6. jadranski otok
jugozahodno od Visa s slovito Modro špiljo,
7. popularna jugoslovanska filmska in te¬
levizijska igralka (Milena), 8. glavno mesto
azijske države Filipini.

Po vrsticah brane črke na poljih s piko
sestavljajo kitajski pregovor.

REBUS

MISELNE ZVEZE

STOPINJA ...

OTROK   ....

VODA ....

ENERGIJA ...

MINUS ..

SMETAR  .....

ENAČBA .

EMITOR .

IZUM  ,

ŽIVLJENJE .

ROBOT .

Vsaki gornji besedi pripiši po eno od spod¬
njih besed, ki je z njo v miselni zvezi.
Primer: KRIŽIŠČE — SEMAFOR. Spodnje
besede so urejene po abecednem redu.
AVTOMAT — BAZEN — ELEKTRIKA — ENA¬
ČAJ — IDEJA — IGRAČA — KISIK — KOT
— NESNAGA — RAZLIKA — TRANSI ŠTOR
Navpično brane začetnice pravilno razpo¬
rejenih besed dajo ime vede, ki raziskuje
podobnost med delovanjem strojev in živo
naravo; povezuje številne znanstvene pano¬
ge in predstavlja teoretično osnovo popol¬
ne avtomatizacije proizvodnje in nove teh¬
nične revolucije.

REŠITVE

REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ 1. ŠTEVILKE
Vodoravno: Plemelj, risanje, IS, okus, sto, Ade,
Talj, Sn, AN, akt, smejanje, Ivo, lapor, emitor,
Otis, osa, veriga, krat, em, por, ring, nav, Te,
rast, starosta, tok, Kijev, Ulm, Na, Iki, ion, umik,
in, teorija, kaolin, AO

KRIŽANKA »VESOLJSKA REKORDERJA«. Vodo¬
ravno: strel, TZ, Sojuz, veja, laik, kepa, eta,
Rjumin, noč, Ta, Gea, atom, Re, -I, Praha, igla,
-t, oko, lopica, ton, bala, vaza, poni, Anton, ČA,
oblak.

KAJ NI RES?: Lokvanji ne rastejo v morski vodi.

KITAJSKI PREGOVOR: 1. najdba, 2. Poljak, 3.
Štefok, 4. bojler, 5. slavec, 6. Biševo, 7. Dravič,
8. Manila. Pregovor: Najboljše oko je slabše od
ravnila.

REBUS: lokomotiva — lok O, motika, K = V.

MISELNE ZVEZE: kot, igrača, bazen, elektrika,
razlika, nesnaga, enačaj, transistor, ideja, ki¬
sik, avtomat. Končna rešitev: kibernetika.

TIMOVI NAGRAJENCI IZ 1. ŠTEVILKE:

1. Centa Henrik, Krožna cesta 12, 66000 Koper

2. Toplak Žita, Dobrovnik 282, 69223 Dobrovnik,

3. Cvek Dragica, Grahovo 14, 65242 Grahovo ob
Bači

Pavle Gregorc

nagradna križanka

naročniki Tima

knjigi za vas

Elektrotehnika Elektronika

v slikah v slikah

263 strani  — trda vezava

Vse kar je treba vedeti o elektriki

in njeni uporabi

v enosmernega. Kako taka naprava deluje,
bomo razložili kasneje. - Če bi akumulator
priključili neposredno na izvor izmeničnega
toka, bi ga temeljito pokvarili.

Polariteto enosmernega omrežja lahko do¬
ločimo na več načinov. Ustrezno napravo
si lahko uredimo sami ali pa jo kupimo.

•Počakaj!" Ugotovi, katara Jlca

Navedli bomo nekaj poskusov. (Vnaprej pa
opozarjamo, naj se bralci sami ne lotevajo
takih poskusov, ker so nevarni. Zadovolje
naj se z opisom v knjigi, kajti eksperimen¬
tiranje zahteva izredno previdnost, saj je
smrtno nevarno.) Navaden precej velik
krompir prerežemo na dvoje in vtaknemo
vanj oguljeni konec vodnika, ki prihaja iz
vtičnice. Tudi drugi pol vtičnice priključimo
na krompir, vendar skozi žarnico. Čez nekaj
časa opazimo, da se je na krompirju na¬
pravil zelenkast obroček okoli enega od
obeh koncev vodnika. Takoj vemo, da je ta
konec povezan s pozitivnim polom vtičnice.

V trgovini kupimo reagenčni papir - to je
pivniku podoben papir, ki je prepojen
s kemikalijo. Nekoliko ga navlažimo in
položimo na izolirano podlago. Oba do¬
voda iz vtičnice pritisnemo nanj v razda¬
lji 3 do 5 cm. V tem primeru nastane
okoli vodnika, ki je priključen na nega¬
tivni pol vtičnice na papirju rdečkast
madež.

Naslednjemu poskusu botruje elektroliza
vode; o njej bomo govorili še kasneje. Tu
navajamo le poskus: v kozarec natočimo
vode; ker pa je čista voda dober izolator,
vržemo vanjo še ščepec soli. Naprej po¬
stopamo tako, kot vidimo na sliki. Ob
obeh vodnikih, ki sta vtaknjena v vodo,
opazujemo dvigajoče se mehurčke; teh
je ob enem vodniku več, ob drugem tnanj.
Vodnik, ob katerem je manj mehurčkov —
ti so kisikovi — je pozitivno naelektren,
drugi, kjer jih je več — ti so vodikovi — pa
je negativno naelektren.

252 strani  — trda vezava
Skrivnosti elektronike v lahko
umljivi obliki  — pa tudi radia,
televizije in radarja

Pri tem smo se spomnili na pravljico o
šahu in modrijanu, ki si je izbral kot
plačilo za svojo kraljevsko igro samo
toliko žitnih zrn. kolikor jih dobimo iz
šahovnice, če položimo na prvo polje
eno, na drugo dve, na tretje štiri, na
naslednje osem, potem 16 zrn in tako
naprej, vedno s podvojitvijo prejšnjega
števila do 64. polja. In končno število?
Več kot 18 trilijonov zrn.

Vrnimo se k inozaciji v elektronkah.
Dš bi slika bila popolna, poglejmo kaj
se zgodi z atomom, v katerega prodre
elektron in v njem obtiči. Atom zdaj
ni več nevtralen, postal je negetivni
ion, anoda ga privlači k sebi.

Elektron se Nastali negativni

vrine v atom ion leti k anodi

Praktično je postal prostor med katodo
in anodo izboren prevodnik za velike
električne toke; zato lahko nastopi v
priključenem anodnem krogu velik tok.
Vsekakor pa je potrebna zelo visoka
anodna napetost, ki podeljuje iz katode
izstopajočim elektronom v smeri proti
anodi dovolj velike pospeške, da za¬
dostujejo za ionizacijo plinskih atomov.
Anodne napetosti so odvisne od vrste
elektronke.

Ker se v plinskih elektronkah tvorijo
ioni, jih nekateri imenujejo tudi ionske
elektronke. — Če dodamo plinski elek¬
tronki še tretjo elektrodo, mrežico, po¬
tem se taka elektronka imenuje »tira-
tron« (tira pomeni v grščini vrata).

CENA POSAMEZNE KNJIGE JE 70.— DIN, KER PA Sl NAROČNIK TIMA,
IMAŠ 10 % POPUST IN DOBIŠ KNJIGO ZA 63,00 DIN, OBE KNJIGI TOREJ
ZA 126,00 DIN. ČE NAROČIŠ OBE KNJIGI HKRATI, JU LAHKO PLAČAŠ
V DVEH ZAPOREDNIH OBROKIH.

POGOVORI SE S STARŠI, DA Tl NAROČIJO OBE KNJIGI, KI Tl BOSTA
RISTILI TAKO V ŠOLI PRI POUKU KOT V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU.
TUDI STARŠEM BO PRIŠLA PRAV.

ČE KNJIGE NAROČI POVERJENIK TIMA SKUPNO ZA VEČ UČENCEV, MU
PRIZNAMO ZA TRUD 5  % POPUST (POLEG 10  % POPUSTA, KI JE NAME¬
NJEN NAROČNIKU TIMA), KAR PREDSTAVLJA PRIHRANEK PRI POŠTNINI■